Leto VII, štev. 224 Ljubljana, sreda 29. septembra 192b Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din s= l»haja oto 4. zjutraj, sa Stane mesečno Din 05-—; za inozemstvo Din 40"— neobvezna Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/I, Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. ii. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernovi ulica št. e*. — Telefon 5,t. 36. Insenttni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4- — Telefon št. 451 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem Cek.zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.341. Na razvalinah Poljanske in Sorške doline Vojaštvo hiti na pomoč. - Kozarško in Šmartinsko polje, Poljanska in Sorška dolina - velika jezera. - Prve žrtve. - Skoro vsi mostovi in brvi porušeni, cela vrsta hiš popolnoma izginila. - Polja in travniki okrog Polhovega gradca pokriti nad en meter visoko z naplavinami. - Podrobnejša poročila iz centra katastrofe - Žirov in Polhovega gradca še manjkajo. - Cele pokrajine popolnoma odrezane od vsake zveze, - Ljubljana 100.000 dinarjev za poplavljence. Cez razdejano Kozarško in Šmartinsko polje (Od našega posebnega poročevalca) Vič, Glince. Kožarje in okoliške vasi so preživeli od ponedeljka na torek strašno noč Izmed tisočev prebivalcev je le malokdo noč prespal. Celo noč so gorele po hišah sveče in petrolejke, kajti v mnogih hišah so odpovedale električne luči. Po vaseh je vladala strašna zmešnjava in direndaj se je zgoščaval na železniški progi, ki je edina ostala deloma suha ter jc ni dosezala voda. Ogromne mase vode, ki so se prelivale tekom včerajšnjega popoldneva med hišami po Glincah, na Viču, v Novi vasi in Rožni dolini so. pričele padati šele okrog pol 18. ure. Ta proces pa se je zdel skrajno počasen. Ko so se vračali na večer prebivalci od dela iz mesta domov, so se mogli približati vasem le po progi. Tu pa jih je sprejelo samo zaglušno bučanje vode, ki je drla od Rožnika sem in se prelivala s planjave med Rožnikom in Šmar-tinskim hribom. Dobivala pa je vedno nove dotoke iz doline od Polhovega gradca sem in iz voda. ki so se podile iz doline med Brezjami in Brezov-škim oziroma Loškim in Brezniškim hribom. Horiulščica Jo strahovito narastla, kajtj tekom celega včerajšnjega dneva je sprejemala vase vode, deroče iz hribovskih hudournikov v dolino. Divje mase vode. ki so prihajale sprva v širokih ovinkih v strugo Gradaščice, so stvorile naenkrat ogromne razvlečene rokave po Dobrovi, ki pa so se v trenotku raztegnili v poplavo. Vse to se ie dogajalo že okrog 14. ure in so to pripovedovali ljudje, ki so se vodi umikali in ostali končno na Viču. Dobre četrt ure nato je bila vsa dolina med Vičem. Kozarjami, Šmartnom (Podsmreko) in tja gori proti Sujci in Polhovemu gradcu popolnoma poplavljena. Ni bilo mogoče misliti na nobeno drugo rešitev, kakor splezati na podstrešja. Sredi iega ogromnega jezera je drvel lok Gradaščice naprej proti Viču in to s tako silo, da se jc drveča voda cenila v širini 200 m, dočim ima normalna struga Gradaščice kvečjemu 3 do 4 m širine. Ostala gladina v premeru več kilometrov se je zdela mirna,, vendar je bil tok pod gladino, ki je silil na obeli straneh proti glavni žili, tako močan, da bi se vsakdo izposiavil smrtni nevarnosti, ako bi se hotel s plavanjem dokopati do sosednje hiše. Okrog 16. ure popoldne jc voda v Kozarjah segala že skoro do nizkih streh in odplavila posameznim malini posestnikom in bajtarjem po več kosov živine, zlasti prašičev, nekaj telet, ziasii pa kokoši, akoravno se ie veliko teh rešilo na strehe in na drevesa. Zelo veliko škodo je napravila deroča voda v Kozariah pri Birtu in pri sosedih. ki imajo svoje hiše skoro tik normalne struge Gradaščice. Škoda posameznikov znaša na tisoče in tisoče, .samo kar so io utrpeli na odplavlienih in poškodovanih predmetih, dočim je polje popolnoma uničeno in so odplav-liene cele njive. Rodovitna obdelana zemlja se je spremenila v sluzast lep. ki je dajal barvo vodi. Kakor Kozarško tako je uničeno tudi Šmartinsko polje. Tamkaj prebivalci niso sicer utrpeli škode na svojih hišah in stanovanjih, izgubljeni pa s>. docela poljski pridelki. Že iako.i nad Šmartnim pa ie valovilo proti Dobrovi nazaj eno samo jezero in so ostali Šmartinci na iugozapadni strani po- iz gozdnih potočkov iu tako zapirala pot na Tržaško cesto. Vič. Rožna dolina in Glince so sc umirile šele pozno ponoči. Voda je okrog 23. ure s cest skoro popolnoma odtekla, ostala pa ie po pritličnih stanovanjih. Povečini vse prebivalstvo se ie pri svitu sveč in petroleik lotilo či-ščenia stanovanj. Korci in škaii so delali vso noč. Na spanje pri ieb prirkah ni bilo misliti. Ko so ljudje vsaj deloma spravili vodo iz hiš, so zadeli na usedlino blata. Posteli. omar in drugega pohištva se ie drsalo mastno blato kar na debelr> Čim je odtekla voda vsaj za silo, so se ieli shajati preplašeni vaščani. Posameznikov so se polastile strašne skrbi in kakor brezumni so tekali nekateri po vasi. po blatu, lužah in po progi, da udotovijo. kje je ta ali oni manjkajoči član družine. logu in dalie čez travnike, truplo otroka. Na Viču in- na Glincah v splošnem do danes pogrešajo .še šest otrok, o katerih se ne ve, kje so in je bržkone eden ali drugi našel smrt v deroči vodi Seveda bo to mogoče ugotoviti šele-jutri ali morda celo šele v par dneh, ko se splošna zmešnjava, ki vlada med prebivalstvom, uredi in umiri. Včeraj smo poročali med drugim,, da je Giinščica zahtevala tr! človeške žrtve in dva konja. Vest pa se je k Ponedeljkova noč je minula in vsta- ! sreči izkazala ponoči kot pretirana. lo je novo mračno jutro V vzduhu je ležalo neka i svinčeno težkega. Od ljudi, ki so zaposleni v mestu, ni tiikdo mislil tla službo, kajti vsakdo je bil potreben doma. Takoj včeraj zjutraj se je pričel lov za komadi pohištva, ki je plavalo v ogromnih mlakah na travnikih ali se usedlo v jarkih ob progi. Dopoldne ie prišla na pomoč prebivalstvu iz mesta požarna bram-ba z električno sesalko in pomagala spravljati vodo i/ najbolj prizadetih stanovanj. doč!m so ponekod opravljali to deio domačini sami s pomočjo kor-cev, škafov in sličnih posod. Šele sedaj pravzaprav se je videlo, kako blazno in uničujoče je divjal pobesneli element. Dasiravno so poskušali pri mnogih hišah zajeziti dostop vodi v stanovanje z gnojem in se je na višje ležečih krajih po Viču, na Glincah in v Rožni dolini posameznikom namera tudi posrečila, v splošnem vse varnostne odredbe niso prav nič zalegle. O tem pričajo prestavljene, podrte in v blatu ua njivah ležeče drvarnice, podrte betonske in lesene ograje, ki so potrgane prav pri vsaki hiši, katero je zajela voda, pa tudi več hišnih vrat, ki jih je voda odtrgala, dvignila s tečajev ter jih vzela s seboj. Še strašnejše stvari oa bi se godile po poškodovanih krajih, ako bi katastrofa nastopila ponoči. Ni ga skoro stanovalca v pritličnih hišah, kateremu bi voda ne napravila škode na pohištvu. Še huje pa ie prizadela trgovce. V Novi vasi je voda že popoldne odnesla in uničila trgovcu Francetu Pirnatu vso špecerijsko zalogo. Voda je tamkaj celo na višje ležeč;h krajih dosegla nad meter višine. Mesesnelov mlin na Viču ie voda naravnost zdrobila in odnesla razen zidanih delov skoro vse. Divji valovi, ki so preje zdrobili lesene dele. kolesje itd., so pričeli okrog pol 17. odnašati vreče moke. kar pa jih niso odnesli, je seveda inoka pretvorjena v »pop*. Bližnja trgovina in skladišča trgovca Ladislava Novaka so popolnoma uničeni. Voda je vzela seboj vso ogromno špecerijsko zalogo, prevračala prodajalno m;zo. uirčila 'vreče moke. zaboje sladkorja,' kave. prevračala in odpirala sode olja, petroleja itd ter vse, kar ni odnesla s seboj, popolnoma pokvarila. Novak ima okrog 150.000 Din škode. .Mesarju Škerlju je vzela voda med drugim koleselj. ki ga ie našel včeraj zjutraj pod železniškim nasipom popolnoma pokvarjenega. Pismotioši Svetbču na Viču ie odnesla voda skoro vse pohištvo. Gostilničarju Puhu med Kozariami in Vičem je voda razbila v kleti sode in se.ie izteklo vse vino. Posestirk Vovk na Viču je delal brv v hrib. da je mogel rešiii živino in svojce, hišo pa je popoliionm prepustil usodi. V Kozariah so ljudje spali pri vseh hišah v družbi s prašiči v podstrešju. Več živine je pogiirio. ne-kai_oa so jo še pravočasno spodili proti Šmartnemu. Več obrtnikom na Viču in v Novi vasi je voda odnesla vse orodje. Krojaču Goriupu v Novi vasi in njegovi soprogi, ki je šivilja, je vodu odplavila medt-.m, ko sta mogla samo od daleč opazovati hišo, za čez 25.000 Din raznega manufpkturnega in modnega blaga. Pečarskmia podjetnikoma Keufflu in Kovač'ču na Glincaii je voda pobrala iz delavnic žgane peči. zaloge gline in več orodia. Elektrarna v Kozarjah ne more obratovati, kaiii tamkaj še vedno dere voda in so z lepljivo ilovico zamazani vsi stroji. Polje od Viča proti Dobrovi in Polhovem gradcu' ie še vedno podobno ogromnemu iezeru. Pod vodo je kajpak tudi viško pokopališče. Žrtve in pogrešanci Včeraj popoldne ob najhujšem pritisku vode ie zapazil posestnik Grad na Viču. da plava čez njegov vrt pri hiši v deroči vodi, ki se je gnala proti Pred gostilno pri Lahni je voda res okrog 17. ure pograbila dvovprežen voz. na katerem so sedeli posestnik Janez Zdešar, p. d. Malič, pleskar Verbič iz Trnovega., upokojeni stražnik Milič in Tone Andrejak p. d. Fazaj-narjev. Predno pa so se konji pognali v tok Glinščice. je odskočil najprvo Milič, nato pa Verbič. ki sta se rešila k Sokolskcmu domu. Zdešar. hoteč priti z vozom na Glincc, da poišče svojo ženo in otroke, pa ie skušal prerezati silovit vodni tok. Močni valovi pa so mu pri. tem privzdignili voz, spodtaknil se je še konj in zajela ga je močna struja. Voz, gospodar in še vedno na vozu sedeči Tone Andrejak so izginili pod vodo. ki jih je gnala proti strugi Gradaščice. Zdešar je prišel pod voz, vendar je za Agnolovo hišo prišel zopet na površje ter se s plavanjem rešil šele v bližini Vojnovi-čevega mlina, to je na polju do pol km daleč, zagrabivši za neko drevo. Tam je pričel vpiti in klicati na pomoč in spravili so ga na varno s pomočjo vrvi. Andrejak pa. ki je padel vznak in ga ie voda ti rab cez farovško dvorišče proti Ljubljanici, pa je takoj izginil. Še do danes ga nimajo ne mrtvega ne živega. Konja sta ostala za žup-niščem vjeta med jelše ter ležita še .danes tamkaj. Nekako ob 17. uri je trda predla tudi mesar.i.u Gutniku z Gline. Vozil je po Tržaški cesti z lahkim vozom. Poleg milarne ga je pograbil bobneči tok, ki se je podil čez Černagojev vrt. Konja in voz je voda v hipu prevrnila in Gutnik je bil že v nevarnosti, da pride v glavni tok. Tedaj pa sta priskočila od hiš dva moška in le z največjim naporom rešila njega in konja. Dasiravno je voda včerai iz vasi na Viču. ua Glincah in v Rožni dolini že skoro odtekla, vendar še vedno pljuska pri prehodih na ceste iz jarka ob železniškem nasipu. Nižje ležeče prehodne poti izgledajo vsled tega še vedno kakor mali. toda široki potočki. Vojnovičeva elektrarna je kljub odtoku vode še sedaj popolnoma izolirana, kajti vsenaokrog valove ogromne mase vode. ki iih meče iz struge deroča Gradaščica. Mestni log je popolnoma poplavljen. Čezinčez čez Barie stoji globoka voda. Preserje, Podpeč in kraji do pod Krima so pod vodo. Ljubljanica postaia vsled zagrizeno vztrajnega dežja danes čim dalje bolj nevarna in vlada bojazen, da se ponoči razlije z neodoljivo silo čez bregove nizdol svoje struge. Pod vodo je tudi Škofljica ter se vliva voda čez Barje do Pijave gorice. Šolarji na Dobravi v nevarnosti Naliv je ponehal, a izpod neba še vedno vztrajno prši droben dež. Na Polhograjskih dolomitih nizko visi megla in obeta še nove padavine. Gradaščica je od predvčeraj do včerai upadla za en meter, a ie zopet vsled trajnega deževja narasila za pet centimetrov. Pričakovati je še glavnih inas vode, ki se šele sedaj odteka s hribovja. Gradaščica pri Bokalcali, kjer priteka nanjo potok Horjulščica, besni preko njiv v širini nad en kilometer in v vsej dolžini do Dobrove med obema tokoma, ki normalno tečeta vzporedno, je še sedaj, ko je voda upadla, ogromno jezero. Elektrarna na Dobrovi je morala predvčeraj ob 10. uri ustaviti obrat, ker ie voda že dosegla stroje. Brv, ki vodi preko struge in omogočuie osebni promet z Dobrovo, je voda opoldne odnesla, isto most pri žagi in stanovalce elektrarne popolnoma izolirala. Delavci, ki so se vračali domov na Dobrovo. so morali čez Stransko vas in gaziti do prsi vodo. Šolske otroke, vračajoče se iz Dobrove, jc naraščajoča voda zajela, v pomoč poslan voz na so s konji vred prevrgli valovi, z veliko težavo so potem ljudje rešili vse otroke. Dobrova ie momentano popolnoma odrezana od sveta, prehod ni več mogoč niti s ko- nji, ker jc voda cesto mestoma popolnoma razdrla. Najstarejši ljudje nc pomnijo slične katastrofe, materijalna škoda je ogromna in bati sc .ie gospodarskega poloma poplavljenccv. ker jc zemlja več kot polovico izgubila ua vrednosti, odkar jo ogrožajo poplave. Pridelki so večinoma uničeni, kar jih voda ni odnesla, pa leže zakopani pod debelo plastjo peska in blata. • Izmed ponesrečencev na Glincaii se je za enega ugotovila identiteta. ,lc to Anton Andrejak iz Podutika, ki ostav-Ija ženo iu otroka. Usodnega dne jc hotel, vračajoč se z dela, vzeti svojo hčerko, ki obiskuje šolo na Viču. domov s seboj, vsled neurja pa jc to namero opustil ter sc sam pridružil trojici na vozu. Očividci pripovedujejo šc o drugem utonliencu. ki leži med jelšami pri Cestniku na Viču. Plazovi s Toškega čela V Podutiku pripovedujejo, da so se na Toškem čelu udrlc ogromne mase zemlje, ki ogrožajo cesto. Železobetonski most čez izliv Gradaščice v nevarnosti Poleg Črnagojevega in Bizovičarje-vega vrta ie največjo škodo utrpel baš letos na novo preurejeni obširni vrt posestnika Franca Šarca v Kolczijski ul. 6. Gradaščica je preplavila vrt. da ie bil podoben razburkanemu jezeru, podrla obrambni zid ob vodi, razdejala ograjo in tople grede, nanosila peska, rodovitno zemljo pa odnesla. Del rastlinjaka se je posedel in je v nevarnosti, da se podre. Na sosednjem Gartnerjevem posestvu pa se ie do tal podrla obširna šupa kljub zidanim stebrom, ki pa narastlemu pritisku vode niso mogli več kljubovati. ■ Kolezijska ulica ie od Gartnerja do Smoleta pod vodo, ki stoji pol metra visoko in udira v kleti in hiše. Žele-zobetonsk' most čez izliv Gradaščice med Krakovskim nasipom in Trnovskim pristanom ie voda tla desnem bregu tako močno izpodjedla, da se je udri del ceste in je prodrla voda celo skozi most ter napravila na njem veliko luknjo. Včeraj so ves dan vozili kamenje in mašili veliko vrzel pod mostom da preprečijo katastrofo. Ledeni mostiček čez Gradaščico pri gostilni Tenentc v Trnovem je Gradaščica tako zrahljala, da sc lahko vsak hip pogrezne in so ga zato zaprli. Valovi so odnesli skoro vse njegove podpornike. Nove alarmantne vesti Proti večeru se je .pojavljalo med množico, tudi med gledalci iz Ljubljane. veliko vznemirienje, kajti širile so se alarmantne vesti, da se bliža od Polhovega gradca sem nov silen val vodnih mas. ki lailko pov/.roči na Viču šc hujšo katastrofo. Gasilci so na železniškem nasipu okoli 17.30 začeli trobiti pozor«. Turobni glas gasilskih tromb je ljudi vznemirjal. Končno se je izkazalo, da so bile vse vesti o preteči novi nevarnosti močmi pretirane in brez vsake dejanske podlage. Na Viču splošno voda pada. Močno je prizadet inž. Dušan Dcbc-vee, ki jc tislužben pri železnici v Ru-mi. Njegova gospa soproga stanuje na Viču št. 37. v iiisi, ki je bila zelo ogrožena po povodnji. Vodu ii je v stanovanju uničila vse pohištvo, obleko iti obutev. Odnesla ji .ie tudi prašiče. Danes popoldne jc vsa obupana z desetletno hčerkico, skromno oblečena in prezebajoč, zapustila uničeni stan ter se napotila k svojemu soprogu, da tam najde zavetje. Ker so se ogroženi posestniki .suoči bali eventualne druge katastrofe, so izpraznili deloma stanovanja in hleve. Živino so odgnali na varno. Nekateri posestniki, katerih hiše in lokali stoje ob ogroženi črti, so zadelali vhode v kleti iu prizeinna okna z gnojem, da ta ubrani vodi vstop v kleli in prizem-ska stanovanja. Razdejanje pri Gameljnah Sava nosi dalje od Medvod najrazličnejše predmete. Prebivalci vasi oh Savi nižje doli od Medvod sktiša.io spravljati ogromne množine lesa iu« varno. Velikanske količine hlodov i/ papirnice v Goričanah plavajo po Savi. Ti hlodi, namenjeni za izdelavo papirja, so 4 m dolgi in 8—12 cm debeli. Papirnici je mnogo na tem. da se ti hlodi spravijo v kraj. Po Savi plavajo tudi zelo drage macesnove kadi, last goričanske papirnice. Sava povsod trga zemljo oli bregovih. Večja katastrofa se je zgodila tudi v Gameljnah. Drugače popolnoma mirni, izpod Skartičnc izvirajoči potoček Gameljščica je vsled ponedclj-skili nalivov tako močno narastel. da ie v spodnjem toku povzročal ogromno škodo. Močan val je v Gameljuih skoraj ob bregu stoječo hišo posestnika Ožbolta porušil. Voda je hišo kratkomalo razpolovila iu eno polovico odnesla. Sava ic na tem mestu odnesla vse obrežne nasipe, trga zemljo iit odnaša drevje. Litidje so pomagali posestniku Ožboltu. da so spravili živino pravočasno na varno, kakor tudi druge dragocenejše predmete. Videč pretečo nevarnost, so delali celo noč iu znašali tudi svojo imovino na varnejše, višje stoječe kraje. Gameljščica jc narastla v nekaj urah. Včeraj je začela padati. Zbeganost met! prebivalstvom ie vladala vso noč. Ni kdo ni za-tisnil očesa, vedno pričakujoč šc hujše katastrofe. Strahotno veličanstvo žarišča katastrofe Tragedija Poljanske in Sorške doline. (Od našega posebnega poročevalca.) Vem, da sem bil včeraj v Škofji Loki. v tem pisanem mestecu stoletja trajajoče idile, stoletja neizpremenjenega obraza in stoletja neizpremenjenega srca. Tam sem bil, kjer dan in noč odmeva petje starodavnih melodij in stisnjen smeh prikriva žolč zbadljivk. Vse to v dragocenem okvirju pitoreskne arhitekture, zelenih voda, zelenili lok in trat, zelenih hribcev z miniaturno romantiko sivih pečin in belih jezov. Odtod ne more biti daleč do gradu Trnuljčice. Ves dan sem Loko iskal po Loki, v kretnjah znancev, na ustih sorodnikov, v očeh najbližjih — našel pa nisem niti Loke, niti zgovornih kretenj, nc glasu in ne oči. Same tujce sem videl tam. neme in slepe z otrplimi udi. In samo živo tožbo, glasen krik: Zakaj? — Zgodilo se je. kar je bilo nemogoče, odkar jc ranila prva motika rušo na loki med Selščico in Poljanščico: voda ic vzela gadji paradiž z vrtičem na Šturmu. Poljanščica je odnesla most čez Selščico, hudičeve brvi nc zmaguje več pa-tron sv. Janez . . . Znani tujci iz Poljanske doline inolče pri mizah že drugi dan in nc vprašujejo, kaj je z domačijami — saj vedo od trenutka, ko zaman gledajo po fužini, iz katere je skoro štiristo let zvonilo dan in noč veliko kladivo. Premočeni otroci skozi solze iščejo znanih obrazov »a oni strani strahu, ki jih ie odtrgal od doma. Skozi line v blato pogreznjenih hišic topo strme zeleni obrazi brez čutu. V mestu zaostali okoličani m meščani hodijo ob vodi brc/, gest iu brez izraza. Vsem je moči izražanja onesvestilo strahotno veličanstvo naineverietnejše današnjosti. Fužina z letnico 1568. in večnim, kladivom na vodo je bila od nekdaj kraj počitka kmetom iz celega loškega go-spodstva in šc daleč tja čez Savo. Zbirališče jc bila rokovnjaških prijateljev iu kontrabantarjev, oddih potujočim študentom in zavetje predikantom, ognjišče poguma, vedno pa shajališče ribičev in lovcev na vidre. Kicr danes fužine v Sovodnii več ni, je ostala samo še letnica njenega postanka, da čez tristo^ let gotovo ni bilo takih voda. Kovač. ki ie strcgel «norca» in bruse v fužini, pestttje danes šesto dete. katero mu je žena porodila v strahu v noči po nesreči, ki je vzela vse. Ob treh popoldne je pripeljal v gostilno ob puštalskem mostu, da jih vidijo na oni strani doma. dvovprežen voz. naložen z otročjo oblekico, volnenimi nogavičkami in odejami. Iz trj minute oddaljenega Puštala so prišli čez /Medvode s konji čez železniški most no hrano in po svoje otroke. Takrat sem cul prvo besedo, ki sc ie glasila kot pred povodnii.i. Zesmejaia sta se Puštaka. ko sta mi lahko povedala, da je razen dveh krav in dveh svinj na oni nedostopni strani proti Hrastnici vse živo. ceš da je sicer na pol podrtih par bajt, zato pa nc more tja noben — eksekutor. Šala je resna, ker sem ravno prej slišal. da škofjeloški okraj najbolj točno plačuje davke v Sloveniji, ergo v državi .. . Ziv dokaz največjega spoštova nja oblasti ie pa fant, ki je včeraj pri šel iz Poljan čez hribe k sodišču. Najvišje oblasti naj pa pri čitanju porodil o katastrofi vsaj malo upoštevajo ta dva slučaja, ki nista slučaja, saj sta veljavna za ves nesrečni okraj. Povodenj v Škof ji Loki Okrog poldneva v pondeljek ie odmeval po škofjeloških ulicah gasilski rog. Gasilci in nebroj škorieločanov je hitelo k Poljanščici, ki je hitro iu neprestano naraščala. Nudil se iim je veličasten, a vendar grozen prizor. Voda ie vlačila v kalnih valovih rajrazličnejše predmete. Največ je bilo lesa: deske, hlodi, trami, brzojavni drogovi, oviti z žico. velika drevesa s polomljenimi vrhovi in vejami, ki iih ie iznivala voda s koreninami vred in iih je valila po strugi. Med raznimi poljskimi pridelki, ki jih ie voda nosila v neverjetni količini, so se pokazali na vodni gladini razni gospodarski predmeti in deli hiš. Vozovi štiri in dvc-kolesni, lestve, cele strehe so se trenutno pokazale na površini in nato zopet izginile v divjih vrtincih. Neprestano naraščala in strahovit ie bil prizor, ko so ge in se razlila po cestah in parku Zvezda s tako naglico, da so se ljudje komaj imeli čas umaknili. Obupni klici na pomoč so odmevali z vseh strani. Divji valovi so se razlili v veliko, mirno, toda usodepclno jezero in več hiš je bilo trenutno odrezanih! Voda ie še vedno naraščala in strahovit ie bil prizor, ki so bili gledalci, ki bi bili radi pomagali, odtrgani od nesrečnežev, nahaiajočih se v vodi stoječih poslopjih. Okrog pol 2. je bilo, ko sta hotela mlekarjeva sinova iz mlekarne, katero ie voda trenutno objela. Zabrodila sta v vodo: enemu se je posrečilo pravočasno priti preko plitvine, drugj pa je stopil v kotlino in bil do vratu v vodi: le težko se ie povrnil v hišo in obupno čakal rešitve. Reševanje in obupni prizori Mnogo navzočh ie poskušalo prihiteli nesrečnežu na pomoč in so zabrodili v vodo, toda, ker ie voda brzo naraščala, so se vrnili. Medtem pa ie neprestano lilo. kakor bi bilo odprto nebo. Trenutno se je zabliskalo. grozen pok in nekaj jih je padlo v vodo. Dobrih sto korakov od reševalcev je treščilo v vodo. da so posebno oni v vodi stoječi občutili električni sunek. Nekaj mož je prineslo čoln. Privezali so ga na vrv in vrli Ivan Ogo-revc, sin kranjskega postajnega načelnika, je neustrašeno zaveslal po nesrečneža, ki ie že skoraj obupal, kajti naraščajoča voda ga ie vedno bolj oddaljevala. Čeprav je bil čoln privezan, je bil Ogorevc v neprestani nevarnosti, da se mu čoln prevrne in da ga pograbijo valovi, posebno še, ker so neprestano butali v čoln hlodi. Končno se je drugemu oddelku posrečilo, da so vrgli v bližino nesrečneža železno kljuko, privezano na dolgi vrvj in ga potegnili preko globoke vode. Malo nižje se je razlila voda okrog hiše. kjer je stanovala ubožna delavka Marija Rudolf. Samo toliko je imela časa. da je spravila iz hiše 75 letnega očeta in dete. Komai so prišli na suho. že so pograbili valovi hišico in jo odnesli z vsem inventarjem, tako da je ostalo ubožici samo to, kar ie imela na sebi. Ženo poštnega sluge Jenka, invalida brez roke, pa so rešili trije vrli škofjeloški občinski svetovalci: Matevž Zi-herl. Bavdač in Planina. Ko je žena že obupavala in mislila, da je izgubljena, so omenjeni zagazili do pasu globoko v deročo vodo in oteli življenje obupani družini. Bilo je še nebroj takih prizorov. Z največjim junaštvom so se pri reševanju odlikovali še Pavel Jamnik. Janez Poljanec in davčni upravitelj Adamič. Voda oanesia cela poslopja in zrušila most Že v prvih popoldanskih urah je voda odrezala 1. 156S. zgrajeno fužino, ki se ie nahajala v bližini Sovodnji, kjer se stekata Poiianščica in Selščica. Okrog treh popoldne pa so valovi prevrnili starj škofjeloški spomenik: poslopje se je zrušilo in izginilo v valovih. Zajedno je voda dvignila nekaj ob strugi nahaja-jočih se gospodarskih poslopij in iih odnesla kakor zaboičke. Narastla Poiianščica ie jela pritiskati nazaj v njo se izliva j očo skoraj normalno Selščico in podrla leseni most. ki vodi preko Sel-ščice. Obupno so gledali Škofjeločani na lansko leto zgrajeni železobetonski most. edino še ostalo vez med desnim in levim bregom. Skoro ob istem času je padla s skale, preko katere je vodila Puštalska brv, soha sv. Janeza, kar je gledalce navdalo v največjo grozo. A tudi betonskemu mostu ni bilo pri-zanešeno. Voda ga ie najpreje odkopala na bregovih in okrog štirih popoldne prevrnila. Od tega trenutka pa včeraj do treh popoldne ni bilo nobene vesti z nasprotnega brega. Voda je raztrgala rake, zatvornice in kolesa žag in mlinov in odnesla več tisočev kubičnih ■metrov rezanega lesa in hlodov. Med 16. in 17. ie voda dosegla višek, narastla je 8 m nad normalo. Prizor v torek zjutraj Poljanska dolina je nudila danes pravzaprav krasno, toda žalostno sliko. Prav nič ni podobno, da je jesen: na drevju ni rumenega listja. Vse listje, ohranjeno od izredno ugodnih lepih pozno poletnih dni. je izprano in tako kipeče in živo zeleno, kakor pomladi. Tudi travniki na pobočjih imajo čisto pomladansko obleko in po njih. curlja nebroj studencev. Toda čudno izgleda, kar leži pod cesto, ki .so jo na mnogih mestih pretrgali plazovi. Dober kilometer od Škofje Loke proti Zmincu pa ie cesta poplavljena in ni mogoče po njej v dolino. Poiianščica, ki je sicer znatno padla. je še vedno veietok. ki je razlit preko dna vse doline. Tu pa tam se vidijo mali otočiči. na njih pa ostanki pondel.i-kove katastrofe. Podrti kozolci, ostanki streh, hlodi in trami, izpuljena drevesa. čijih izmite bele korenine štrlijo kvišku, pričajo o strašnem dnevu: izgleda, kakor kraj, kjer je pred dnevi divjala krvava bitima. Kaj se je godilo v gornjem delu doline se še ne ve z gotovostjo. Nebroj Poljancev, ki so bili od doma. obupno postopa okrog Zminca in radovedno, toda v strahu pričakuje poročil od svojcev. Tekom današnjega dne morda pridejo nova poročila. Preko hribov dospeli deček ie vedel povedati da je bilo najhujše v dolini Brbovnice pod Lučnami. kjer so se baje podrle tri hiše. Radovedni smo. kaj nam prineso prihodnja poročila. V Preski pravcat sodni dan Takega razdejanja, kakor ga je povzročila Preščnica v Preski pri Medvodah, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Kakor da bi se odprle vse zatvornice neba, je lilo v nedeljo ponoči in ves pondeljek. vmes pa ie neprestano grmelo in treskalo, kakor da bi bil sodni dan. Ljudstva se ie polastila silna panika. Iz gorovja so pridrle v divjem zaletu in med strašnim bobnenjem ter bučanjem razbičane vode. potok! in studenci so se izpreminjali v deroče veletoke. ki so trgali zemljo, mostove, bregove, odnašali svinjake in izpodkopavali hiše. V trenutku je bila Preska popolnoma cernirana od valov in odrezana od sveta. Vsak dohod ie bil nemogoč. Mlin g. Berganta Josipa je ves izpod-kopan in se lahko vsak trenutek zruši. Škarpo pred poslopjem e A. Rebolja je voda odnesla in izpodkopala zemljo skoro do hiše. V delavnico ie tekla voda. kleti so bile seveda istotako popolnoma poplavljene. Voda je vdirala kar pri oknih. Odnesla mu je ves svet in zemljo globoko razkopala. Pri hiši gospoda Žagarja so divji valovi odnesli svinjak. Malo poprej, ko je voda drvela že krog in krog hiše. so vaščani komaj rešili prašiče in drugo živino. Bolnega očeta so morali spustiti skozi streho, katero so v naglici razdrli in so ga prenesli v višje ležečo šuoo. Vse dvorišče s škarpo vred je odnesla voda. Tudi poslopje samo je nevarno izpodkopano. Z velikanskimi težkočami so ljudje tudi drugod reševali živino. V posebni nevarnosti sta hiši g. Kavčiča in Sivca. Tam je Preščnica predrla nasip in se razlila kakor kak veietok čez travnike in njive ter razdrla novo cesto na pokopališče. V dolini je vse globoko v vodi. kj je drla v kleti, stanovanja in hleve G. Barletu je uničila več panjev čebel. Sora je tekla pri papirnici na Goriča-nah čez most. ki je zelo visok. V papirnici sami je vse poplavila in napravila pri raznih napravah ogromno škodo. Na Seničici sta Preščnica in Malenšči-ca z Zakonščico preplavili vso okolico. Hiša. gospodarska poslopja ter žaga gospoda župana J. Šušteršiča so bili globoko pod vodo. ki je tekla kar skozi okna v hišo. Železniški promet med postajo Medvode in Medno je bil do 17, ure prekinjen, ker .ie bila proga poplavljena in ni bilo mogoče ugotoviti, v koliko ie poškodovana. Vsi mostovi in prodori so bili s tramovi, deskami, drevesi itd. tako strašno zadelani, da vode sploh niso propuščali. Voda je vlekla s seboj veliko drevja, ki ga je izpodkopala in izruvala s koreninami vred. Škoda je velikanska, ljudje so popolnoma obupani. Nujna pomoč je neobhodno potrebna. Dobro bi bilo, da bi prišlo na pomoč tudi vojaštvo, da reši. kar se še da rešiti. Preska je vsled deročih valov popolnoma odrezana od sveta. Otroci, ki so prišli zjutraj v šolo. niso mogli več domov. Pridržali so jih v šoli, kjer so dobili malo gorkega okrepči-la in kruha. Proti večeru so jih pogum-nejši možje prenašali čez deročo vodo na drugo stran, da so lahko dospel: domov. Popoldne je Sora odnesla leseni most v Goričanah. skladišče tamkajšnje papirnice in most v Medvodah. Proti večeru so vode sicer nekoliko upadle, vendar lije dež še vedno naprej in se je bati še hujšega. Sreča v nesreči je bila. da so vode šele zjutraj zavzele tako katastrofalen obseg. Kajti, ako bi prišia nesreča ponoči kot svoječasno v flrastenici in Ločnici, bogzna. koliko ljudi bi našlo smrt v razdivjanih elementih in tudi živine ne bi bilo mogoče rešiti. Tako pa .ie katastrofa topot prizanesla vsaj človeškim življenjem in živini, dočim so sadovi celoletnega napornega dela na polju popolnoma uničeni. Poljanska dolina - jezero Očividec, ki je prispel iz Poljanske doline preko polhograjskih hribov na postajo Horjul in od tam v Ljubljano, nam poroča o katastrofi: V nedeljo čez dan je deževalo normalno, ponoči pa je lilo kakor da bj se odtrgal oblak. V pondeljek dopoldne je jeia naraščati Poijan-ščica in okrog 9. ure prestopila bregove. Šolsko mladino so spustili domov. Ob 10. uri je pritekla voda od vasi Dobje čez travnike in se razlila po poljanskih vrtovih. Ker so prihajale ooro ila iz Hotovelj, kjer se nahaja poljanska elek- trična centrala, da je potok Hotoveljšca silno narastel. je odšlo več Poljancev, med njimi tudi naš poročevalec čez poljanski most v električno centralo. Tamkaj so le s težkim trudom zaprli še pravočasno vse dohode, tako. da voda ni mogla vdreti v centralo. Kmalu nato je drugače neznaten potoček še bolj narastel. Deloma je odnesel, deloma iasul vse osern miino ki se nahajajo ob njegovi strugi. — Uničeno je mnogo žita in moke. Pred par leti sezidano kovačnico Frana Kremlja je voda podrla in odnesla vse orodje. Nadalje je odnesla voda električne drogove in razdrla vso napeljavo. Naš znanec se je hotel vrniti po končanem delu v Poljane, toda ni bilo mogoče. Poiianščica je medtem odnesla pokrit poljanski most. velik vezan kozolec, ki se je nahajal blizu struge in več drugih gospodarskih poslopij. Nadalje je popolnoma razdejala vse sadne vrtove in močno poškodovala vse poti. Cez travnike je tekel pravi veietok in odnesel vse. i kar je srečal na poti. Ker nismo mogli i nazaj v Poljane, smo šli danes zjutraj proti Ljubljani. Pot je peljala nad strugo Brbovnice ali Todraža, kakor ga imenujejo domačini in skozi vas Lučne. Omenjeni potok, ki izvira pod velikimi gozdovi Zale, je silno narastel in je naj-brže povzročitelj vseh groznih nezgod. V Lučnah samih se ni nič posebnega dogodilo, pač pa je voda odnesla vse objekte, ki so se nahajali ob' strugi Brbovnice. Mlini, kovačnice z gospodarskimi poslopji in stanovanji, vse je šlo po vodi. Človeških žrtev baje ni bilo, ker je hvalabogu prišla nesreča čez dan. Tudi potoček Dobravščica. ki se izliva blizu Gorenje vasi v Poljanščico, je silno narastel. Dotoki na levem bregu pa so se le neznatno povečali. Vse mostove po vsej Poljanski dolini razen zidanega na Trebiji, je odnesla voda. Baje so hudo prizadeta tudi Gorenja in Srednja vas. Tablo z napisom «Dobje» so potegnili v Škofji Loki iz vode. Treba bo takojšnje in izdatne pomoči, da se vsaj nekoliko olajša grozno stanje prizadetih. Najgroznejše v Žireh Sedaj pa pride najgroznejše. Kakor smo že omenili, valovi od Kozarij naprej voda v ravnini skoro. kakor daleč sega oko. Do Dobrove ni mogoče priti. Kaj se godi torej v vaseh nad Dobrovo, v Suici. Dvoru, Polhovem Gradcu in v Zireh. sploh še ni znano. Ljudje ugibajo in so prepričani, da vladajo tamkaj obup, strah in groza. Določnega pa ne ve nihče, kajti ta kot je popo.noma odrezan od ostalega sveta in je nemogoč vsak dohod. Tja gori bi se prišlo morda kvečjemu preko Sv. Katarine in Grmade, toda kdo ve, kako je gori in kake so ceste. Dohod je mogoč le še čez Drenov grič preko Korena na Polhov Gradec. A ravno v Polhovem Gradcu in v Zi- • reh je bilo pravzaprav žarišče silne katastrofe in tamkaj je moralo biti najstrašnejše. V Žireh se je odtrgal oblak. Kolikor nam je znano iz avtentičnega vira. so Žiri odrezani od Škofje Loke in Logatca. Silni zemeljski plazovi so zajezili strugo Sore, ki drvj z neverjetno silo v nižino. Potoki in dotoki so kakor besni veletoki uničili vse, kar jim je bilo na poti in odnesli celo vrsto hiš, hlevov in gospodarskih poslopij. Najhujše je udarjena vas Selo Vsi mostovi na glavni cesti Logatec-Žiri ter Žiri-Škofja Loka so porušeni oziroma so jih odnesli valovi. Ostal je le most Ziri-Brekovice. Elektrarna v Žireh. ta ponos Žirovcev. ki je bila že lani močno opu-stošena. pa je sedaj najbrže popolnoma uničena. Voda je vsekakor že ob prvem navalu butala ob streho in jo takoj močno poškodovala. V Polhovem Gradcu porušen tudi Gasilski dom Z neverjetno besnostjo je divjalo neurje v pondeljek tudi v Polhovem Gradcu. Hudourniki so preplavili vse ceste, razrili in razorali njive in travnike jn pustili na njih na mnogih krajih na meter visoko raznih naplavin: peska, kamenja, dreves, hlodov, gospodarskega orodja, pohištvo, dele stavb itd. Komaj začeta regulacijska dela nikakor niso mogla ustaviti deročih vod in iih usmeriti v pravo smer. Voda je odnesla 4 hiše. oziroma hleve, in sicer: Josipu Koprivcu hišo. Josipu Peklaju hlev. Mariji Koprive hišo ter Gasilski dom. Človeških žrtev, kolikor je dosedaj znano, ni bilo. Nevarnost pa je tamkaj tako velika, da so oblasti prosile za nujno pomoč vojaštvo. Kakor se nam poroča, odidejo že danes v opustošene kraje, da rešijo, kar se da še rešiti. Gradbena direkcija v Ljubljani je poskušala včeraj dopoldne dobiti zvezo s Polhovim Gradcem telegrafičnim potom. Telegram na pošti je bil oddan, j odgovora pa ni bilo. Drobne slike Z desnega brega Sore so nam v Skorjo Loko z vozom čez železniški most v Medvodah prišli Puštalci povedati, da ni bilo smrtnih žrtev. V Hrastnici pri Tinetu je narastli potok vzel pol h;še, pri »Pujsu«, kateremu je hrastniška katastrofa odnes!a hišico in dvoje otrok, pa ie zopet odtrgalo polovico hiše. V največji nevarnosti je bila družina Severjeva »pri Kernčku« na produ v Puštalu Rešili so se skozi streho, odkoder so položili lestev do prveg3 drevesa in po nji splezal' na drevo, potem Da tako zopet na drug" do pli've vode. Rešili sc tudi konja, a poginili sta dve j kravi in dve svinji Visoko v Hrastnici je ostalo tudi 12 hlapcev veietrgovca z lesom, g. Franca Dolenca, ki so šli v les s konji in vozovi. Poslali so jim čez Medvode si Oso.inik najpotrebnejše hrane in denarja. Upanje je, da se hlapci kmalu vrnejo s konji vozovi bodo pa še dolgo morali ostati v gozdu. Ribe so lovili pod klavirjem v Škofi i Loki v mlinu ua Studencu tik ob odneseni fužini. Gospa Polonica Pokora je seveda že popoldne morala bežati s svojo hčerko Toireko iz vili podobne hiše s krasnim vrtom O polnoči so požrtvovalni reševalci s silo odprli vrata v sobo, ki je bila do vrha polna vode. Ko je voda od- tekla. je v blatu skakala velika r.ba Z-hišo še leže v biatu zvezk not Višino Poljanščice in njeno silo bo najbolj znal ceniti oni. kdor jc že šel čez romantično puštalsko brv, ki so ji Nem ci dali ime »hudičeva brv« radi svoje višine in dolgosti nad peneči se Poljanšč • co Na desnem bregu jc nek.i iku presega vertikalna pečina « slikovite hišici -na Šturmu« s krasni urejenim vrtičkom, pol nim rož in — gadov. S te pečine *kače i le najpogumnejši v vodo. poln' velikih skal Pečina je visoka ko' dvonadstropna hiša. Povodenj je odnesla vrt in ob hišr butala s tako silo, da se je v zidu cdprb široka razpoka Kritični trenotki Savinjske doline Od našega celjskega poročevalca. Ves celjski okraj s Savinjsko dolino vred preživlja zopet težke ure silni vodni elementi pretijo uničiti o.c"ova tvorn'-ca v Šoštanju ie začasno ustavila ohti.t. Z Velenjem in Slovenigradeem včeraj ni bilo mogoče dobiti telefonske zve t;. ker so bile pretrgane. V Štorah proga ia enkrat še ni v nevarnosti. Voda stoji tamkaj še dober meter pod tirom. Tudi or^steri, ki so bili zadnjič popolnoma p-e-j;<, vijeni, so še prosti ta vozijo vlaki šs lem-U-no. V Krškem je narasla Sava do včeraj zvečer 3.60 m, v Brežicah 380 m nad tirr-malo. Vasi Mostek, Miha.ovci; m Runuvice so deloma že poplavljene. Ljubljana - 100.000 Din za poplavljence Na pomoč poplavljencem! Gerentski svet ljubljanske mestne občine je imel včeraj izredno sejo, na kateri je votiral za prvo pomoč žrtvam strašne katastrofe 100.000 Din. Občina je dala dalje za reševalna dela na razpolago vse čolne, gasilstvo in vse aparate gospodarskega urada. Gerentski svet ie naročil vodstvu mestne elektrarne kakor tudi vodovoda, da čim prej popravi razdejanja Izrekel je obenem poklicnim in prostovoljnim gasilcem za njihovo nadvse požrtvovalno delo v pomoč ponesrečencem toplo zahvalo in pohvalo. Tudi občinski odbor na Viču je imel včeraj ob 4. popoldne sejo ter je votiral 15.000 Din za revne sloje v viški občini prizadete od poplave. Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje ljubljanskega barja pa se je brzojavno obrnil na ministrstvo za poljedelstvo in vode v BeogTadu za nujno -pomoč in podporo, da se pomaga vsaj najbolj bednim poplavljencem na Barju in v ljubljanski oblasti sploh. Prva vladna pomoč Beograd, 28. sept. p. Iz fonda za ujme pri ministrstvu poljoprivrede je vlada danes nakazala 120.000 Din kot prvo pomoč poplavljencem v Sloveniji. Zadnje vesti iz raznih krajev Litija. Sava tu neprestano na r išči- Sinoči ie že dosegla 'eseni most in vdrla v hiše, ki se nahajajo v bližtal Kamnik. Trzin je pod vede. 'ad; poplave pri Črnučah Pri km 'iS se vrši na kamniški progi samo potr?.ki promet s prestopanjem, dočim ie tovorni pr-m^t poginoma ustavljen. Medvode. Položaj postaja vedno fcelj kritičen. Voda je izpodjedla zadnje kame-niie opornike, bregovi so se začeli trgati. Hiša ob mostu je bila popoldne v taki nevarnosti, da so io morali izprazniti in stanovalce deložirati. Tudi dresa niša v neposredni bližini je bila v silni nevarnosti, vendar se je skupnim naporom prebivalstva pod vodstvom župana in junaških orožnikov posrečilo, da so jo reši!: razsula. Pošta, ki je tudi v bližini, je že izven nevarnosti. Ljubljana Na Viču se je položaj izboljšal, Barju preti nevarnost. Ogrožen ie zlasti ižanski most. Grozeči veliki plaz v Hrastniku Vsled trajnega deževja Dndin is dalje časa grozeč: plaz v Hrastniku z vedno večjo silo naprej. Doselij ie pr Ucsel že nad sto kubičnih metrov zem.e. Š i.'a v Hrastniku je od dne do rine b nj zt ./ena. Tudi Zagrebu in okolici grozi nevarnost Zagreb, 28. septembra, c. Ker Sava, ki je dosegla že 3 m nad normalo, neprestano narašča in to za 6 do 8 cm na uro, so pripravljeni delavci in vojska pod vodstvom inženjerjev, da preprečijo možnost poplav. V Veliko Gorico in Dugo Selo je bila v isto svrho odposlana vojska. Primorska v vodi Porušeni mostovi, mrtvi Trst, 28. septembra, o. Včeraj ponoči ie na Fh-imorskem zopet razsaiala strašna povodenj. Dež ie 1H neprenehoma od 21. ure čo 2 in po! zjutraj. Vmes pa je divjala suašna nevihta z gromom in bliski. Okoli 23. ure je bil Trst skoraj popolnoma poplavljen. Skoraj v vseh ulicah je voda vdrla v stanovanja, trgovine, skladišča in javne lokale ter r>ovzročila ogromno škodo. Prebivalci so prebili vso noč s tem, ca bi izpraznili vodo iz stanovanj, kjer ie narastla skOTai na en meter in pol Ena oseba je utonila na ulici, dve pa sta težko ranjeni. Neurje je prenehalo okoli 2 in pol zjutraj. Davi ob sedmih se ;e nad mestom vsu! nov naliv, ki pa ie kmalu ponehal. Ulice so mnogo trpele, posebno na or.ih mestin, kier so podzemski kanali. Tam je voda tlak popolnoma vzdignila in razre-j šila. V mestu ie voda izpodjedla več hiš ki so se porušile. Tramvajski promet je b:l prekinjen do opoldne. Mata' prihajajo v Trst z 8 do 9 urno zamude, ker ie proga ponekod zasuta. Telefonske in brzojavne napeljave ie nevihta porušila. Radi tega iranjkajo podrobne vesti o povod-j: -a deželi. Neprecenljivo škodo je napravilo nc-erie v tržaški okolici Voda je podrla z:-deve, razriia ceste, odnašala velikanske plasti zemlje ter uničila vinograde. Gorica, 28. septembra, o. Povoden; je povzročila po vsem Goriškem velikansko škodo. Več mostov je porušenih. Soča, Idrijca, Bača in Vipava so močno narasle ter mestoma izstopile iz struge. Voda :s zalila stanovanja in hleve. Prebivalci so z največjim naporom rešili živino iz hlevov. Pclja so pod vodo ter so vsi pridelki cni-čeni. Radi porušenih prometnih zvez manjkajo podrobne vesti z Goriškega. Ni še znano število človeških žrtev r.a deželi. Silno neurje v okolici Brindisija Brindisi, 28. septembra, o. V' okolici Brindisija ie danes dopoldne divjala strahovita nevihta. Utrgal se je oblak in voda je preplavila v nekaj urah vss bližnje vasi in polja ter uničila ves pridelek. Padala ie tudi debela toča nad tri ure. Prebivalci so se rešili z begom na strehe hiš. ker je voda udrla tudi v pritlična stanovanja ter tamkaj narasla na več metrov. Poplava ie uničila vse prometne zveze. Povzročena škoda na poljih znaša deset milijonov lir. Opastošeni so vsi vinogradi in oljčni nasadi Pripravlja se nov atentat na državne nameščene Beograd, 2S. septembra, r. Kakor se doznava, se nameravajo v finančni zakon za leto I927.-2S- sprejeti določila, ki pomenjajo znatno poslabšanje gmotnega stanja in službenega razmerja držav, nih nameščencev. Predvsem se nameravajo znižati draginjske dokiade za nadaljnib 25 do 35 odst. na 50 do 60 odst. prvotnega zneska Zvišati se namerava službena doba na 35 let za vse učitelje in profesorje, za ostale uradnike pa na 40 let Doslej so učitelji v Sloveniji in Srbiji služili 30 let do polne pokojnine. Prav tako se namerava vstaviti določba. da se pravica do pokojnine pridobi šele po 25 službenih letih. Doslej se je ta pravica priznavala po 10. od letos pa po 15 letih. Razen tega se namerava uvesti nova redukcija uradništva Znižanje uradniških prejemkov se opravičuje s potrebo štedenja v državnem gospodarstvu, v resnici pa bi imeli za posledico popolno pavperzacijo državnih nameščencev ter poslabšanje uprave in povečanje korupcije. Žrtve tajfuna Tokio, 28. septembra, (brž.) Radi «rtho> vitega tajfuna se je potopilo na obrežju otoka Sahalina 8 parnikov Peking. 28. septembra, (brž.) Radi razsaja jočih tajfunov se je potopilo v južni Ki: tajski mnogo ladij. ZBIRAJTE MILODARE ZA POPLAVLJENCE! Poraz kSerikalcev v trgovski sekciji Gremijalna lista ima že sedaj absolutno večino v sekciji — dobila je v zadnjih treh kategorijah 9 mandatov od 12 — dasi bo o usodi I. kategorije odločal šele žreb. — Klerikalna kandidatna lista ima šele 3 mandate. — Izjalovljene akane klerikalcev in njihovih pomočnikom Včeraj je volilna komisija odpirala in štela glasovnice volilcev trgovske- ga odseka, kjer ie bilo težišče volilnega boja SLS ter glavna fronta g. Jelačina in kjer ie on koncentriral vse svoje sile. zavedajoč se, da pomeni v tej kategoriji zmaga ali poraz zanj življenje ali smrt. Na tri mogočne faktorje se je osla-njala v tej kategoriji klerikalna volilna borba: v zgornji kategoriji na bančni velekapital, ki dominira nad veletrgovino, v tei in pa v srednjih kategorijah razen tega na nacijonalno nem-štvo, v zadnji kategoriji pa na duševno in materijalno odvisnost najmanjših trgovcev, kramarjev in prekupčevalcev na deželi od duhovščine ter veletrgovine Poleg teh faktorjev pa naj bi še politična koalicija SLS. SKS. NRS ter Nemcev pripomogla upropastiti stanovsko zavedno slovensko trgovstvo, ki je šlo v volilni boi ood vodstvom svojih gremijev. Nobeno sredstvo ni bilo dovoli grdo, da bi se ga klerikalna volilna agitacija ne poslužila v dosego večine v trgovski kategoriji. Osebno so se javno napadali poedini kandidati trgovskih gremiiev. bančni ravnatelji so pritiskali na bančno klijentelo klerikalni agitatorji so od žen v odsotnosti moških volilcev izvabljali glasovnice in legitimacije, iz »Slovenca« in drugih klerikalnih glasil oa je tedne in tedne brizgala prava gnojnica na vse, kar ni podpiralo klerikalnih kandidatur. Posebno vneto, po vseh metodah klerikalnega volilnega nauka so prepletali volilno borbo s političnimi gesli proti SDS — ter natovarjali kandidatom trgovskih gremijev vse mogoče in nemogoče grehe drugih Vse natolcevanje, obrekovanje, vsi falzifikati in vsa preverantstva, ki so jih zadnje mesece mnogobrojno zagrešili klerikalci v dosego svoje zmage zlasti v trgovski skupini, pa niso mogli omajati stanovske zavesti in kre-menitega naprednega prepričanja onega slovenskega trggvstva. ki je že od nekda.i bilo avantgarda napredne misli v Sloveniji Volitve so pokazale, da se večina zavednega slovenskega trgovstva navzlic veliki nekonsolidiranosti razmer ne da speljati na led po tre-notnih vabah političnih špekulantov ter demagogov ki iščejo povsod le zadoščenja za svoje ambicije. Trgovska skupina zborničnih volilcev je izpre-govorila, a tako iasno in odločno, da so razpršene v prah vse iluzije, ki so si iih delali klerikalci na zmago v tej skupini. Mirno lahko rečemo, da se je zbrala za listo trgovskih gremijev neprecenljiva armada zavednih trgovcev. ki je zaslužila, a tudi dosegla krasen uspeh. Navzlic temu, da so bili celi srezi radi nepopolne organizacije prepuščeni na milost in nemilost klerikalni volilni kampanji, ie vendarle v drugih srezih bil nastop borcev za stanovsko zavest in napredno stvar tako enoten, da je popravil ves manko drugod. V II. in III. kategoriji, kjer je zbrano zlasti tudi jedro našega podeželskega trgovstva. ie gremijalna lista dosegla uprav krasno večino nad klerikalno. A da bi se volitve pravočasno organizirale na celi črti. bi tudi v IV. kategoriji ne Izostal formalen uspeh in bi se zlahka moglo dobiti še tistih 250 glasov, ki so bili potrebni za zmago tudi v tej kategoriji. V I. kategoriji ie nesrečen slučaj nanesel, da sta obe bojujoči se listi dobili enako število glasov (vsaka po 143). a da bo radi tega med kandidati odločil žreb. Naj pa bo izid žrebanja tak ali tak, odločilnega pomena za izid volitev v celotni trgovski skupini nima nobenega. Odločitev ie že padla, kajti lista trgovskih gremijev si ie z izvolit, vijo 9 članov že priborila v trgovski skupini večino. Njej pripada trgovski zbornični podpredsednik, ona bo vodila in upravljala trgovsko sekcijo zbornice. G. Jelačin je doigral. Imel je sicer dober nos, da se je postavil za kandidata v IV. kategoriji, ker bi sicer še izvoljen ne bil, a vojskaf je zbežala . . . SLS ima do sedaj v trgovski skupini še samo en mandat, en mandat pa NRS. Nemci, ki so tako bliščali na klerikalni listi, zlasti v II. in III. kategoriji, so vsi propadli, prav tako pa tudi kandidati SKS. dasi so se radičevci v volilnem boju in s koalicijo z SLS tako neznansko eksponirali in kompromitirali Izvoljen tudi ni niti eden onih podeželskih naprednjakov, ki so se v svoji kratkovidnosti postavili v službe klerikalizma. V prvih treh kategorijah ima gremijalna lista 157 glasov večine nad klerikalno, v vseh štirih kategoriiah Da je ona dobila 3283 glasov in v celoti samo 342 glasov mani kot klerikalna lista, za katero je šlo v boi 5 strank in grup. S tem dejstvom ie tudi SDS. ki je v odločilnem volilnem boiu podpirala akcijo stanovskih organizacij, dokazala, kako neresnične so bile napovedi SLS in njenih pomočnikov, da v Sloveniji ni nobenih nanredniakov več. Danes začne volilna komisija s štetjem obrtniških glasovnic in prepričani smo da bo tudi v tej skuoini dosegla lista obrtniških organizacij odločilno zmago ter da bo volilni rezultat v tej kategorij, pokazal poraz klerikalcev in njihovih pomočnikov, kakor ie to pokaz.V industrijski in trgovski skupini I zgodilo žele danes Po provizorični ugotovitvi je dobil izmed izvoljenih članov g. Korošec Fr., Gor. Radgona 4529 glasov, ki je združil ua sebe vse glasove, oddane v tej kategoriji. Ou je bil oficijelni kandidat na listi trgovskih gremijev in je tudi podpisal tozadevno kandidatno izjavo. Klerikalci so ga kandidirali proti njegovi volji tudi tla svoji listi in to tudi navzlic temu, da jim je na javnem shodu povedal, da je politično zaveden in organiziran pristaš SDS. Ostali kandidati in namestniki so bili izvoljeni kot kandidati klerikalne kandidatne liste vsak s 2514 glasovi, dočim so dobili njihovi gre-mijalni protikandidati po 2015 glasov V tej kategoriji je bilo 62 glasov neveljavnih, 17 pa razveljavljenih. Šesta- a trgovske sekcijo: I. KATEGORIJA (Še ni ugotovljena n bo odloči! ,!;; ;es žreb) II. KATEGORIJA (lani: Bruincii Ludovik, Murska Sobota Petovar Loit'>; Ivanjkovci. Kavčič Josip J., Ljubljana. Adamič Auton. Kranj. Namestniki: Kavuihar Ivan, Celje. Kostanjšek Janku, Sv. Martin. Pogačnik Fran. Ljubljana. Fiirsager Leopold. Radovljica. Člani in namestniki so biii /.'.oljeni na listi trgovskih gremijev, in sicer vsak s 584 glasovi, dočim je ostala klerikalna lista v manjšini s 468 glasovi.. Kot kandidati klerikalne liste so propadli: Leopold Bruder-inan, Konjice; Vcnčeslav Breznik. Ljublia-ua; Ivan Grosek, Trebnje; Franc Pcčuh. Gaberje. Kot namestniki so propadli: škafar JožeK, Beltinci; Gagel Josip, Ljubljana; Vale Maks. Št. Jernej; Cajnko Franc. Sloveuj gradeč. III. KATEGORIJA. Člani: Gregorc Ivan, Ljubljana. Pintar Ferdo, Maribor. Zebal Fran. Rudnik. Klun Janko. Slovenjgradec. Namestniki: ivaueič Josip. Ljubljana, ivranjc Srečko, Sv. Lenart. De Gleria Anton, Dol. Logatec. Mravljah Peter. Vuhred. Člani in namestniki so bili izvoljeni na iisti trgovskih gremijev, in sicer vsak s 541 glasovi, dočim je ostala klerikalna lista v manjšini s 500 glasovi. Kot kandidati klerikalne kandidatne liste so propadli: Lenar i-ič Stanko, Nova vas pri Rakeku; Gajšek Florijan, Loka pri Žusmu; Čadež Avgust. Ljubljana (Kolodvorska 35); Kukec Edvard. Žalec. Kot namestniki so propadli: Rom Matija. Kočevje; španiček Krištof. Rog. Slatina; Kardinar Marko, Sv. Marjeta; Kovačič Rudolf, Ljubljana, Kongresni trg 19. IV. KATEGORIJA. Člani: Jelačin Ivan. Ljubljana. >trgar Anton. Kamnik. Korošec Frauc, Gor. Radgona. Tavčar Janko. Maribor. Namestniki: Peteline Josip, Ljubljana. Lavtižar Josip. Kranjska gora. Tombah Davor., Št. Vid (Ptuj). Turnšek Maks, M. Nazarje. Število glasov v tej kategoriji včeraj še ni bilo končnoveljavno utrjeno, ker se bo to Iz poplavljenih krajev k ako bo odločil žreb Kakor poročamo n:; drugem mestu, bo v I kategoriji, kjer so dobili kandidati obeh list enako število glasov, odločal žreb. Pričakovalo se ie, da bo komisija že sinoči izvršila žrebanje. T se ni zgodilo in bo žrebanje še le dane Kakor čujemo. je komisija odložila žrebanie, ker so se glede načina pojavila razna mišljenja. Res je, da uredba dopušča dvojno interpretacijo. Cl. 14. predpisuje, da se smatrajo za izvoljene oni kandidati, ki imajo relativno večino glasov; ob enakem številu glasov odloča žreb. V smislu te določbe bi bilo torej v konkretnem slučaju položiti imena vseh oserti kandidatov 1. tzv. kategorije v žaro. Prvi štirje, katerih imena se izvlečejo, bi bili izvoljeni. Drugo mišljenje je, da bi se moralo žrebanje vršiti v smislu čl. 3. uredbe, ki določa, da mora eden član biti iz Ljubljane, eden iz ljubljanske, dva pa iz mariborske oblasti. Konsekventno tej določbi naj se torej žrebanje v konkretnem slučaju vrši na.iprvo med obema kandidatoma iz Ljubljane, nato med obema iz ljubljanske oblasti, končno pa med štirimi kandidati iz mariborske oblasti. Gotovo je tudi ta način žrebanja dopusten. Vsekakor pa ne drž: argumentacija, da zgoraj omenjeno naenkratno žrebanje med vsemi kan-dat' radi tega ni pravilno, ker bi sicer mogli biti izžrebani n. pr. vsi štirje kandidati iz ene same oblasti. To je res mogoče, toda rezultat žrebanja bi radi tega ne bil veljaven. Določba čl. 14. je tako absolutna, da očividno za slučaj žrebanja derogira predpis čl. 3. To je že razvidno iz sledečega: prav lahko mogoče bi bilo, saj se ne voli po listali, temveč individualno, da dobita pri volitvah v eni in isti kategoriji po en kandidat iz Ljubljane in Maribora enako število glasov Odločiti ima po členu 14. v tem slučaju žreb Toda če velja princip iz čl. 3. tudi za žreba nje, potem hi žreb v tem slučaju sploh ne j mogel odločiti, kar bi bilo v očitnem na-sprotstvu z jasno določbo čl. 14. Ta člen torej derogira princip čl. 13.! Tu je nekaj podobnega, kakor v slučaju, če bi se eden izmed članov zbornice, ki je bil izvoljen kot ljubljanski kandidat, v dobi ko njegov mandat traja, preselil n. pr. v Maribor. Ali bo s tem prenehal njegov mandat? Seveda ne. In še eno Z;: namestnike velja glede bivališča isti princip kakor za člane, a vendar določa člen 20., da pridejo na izpraznjeno člansko mesto po redu največjega števil:; glasov. Tudi tn določba dprogira princip čl" na 3.! Smatrati je torej, da je pravilno naenkratno žrebanje, za katerega rezultat je bivališče kandidatov nebistveno. oovodenj Poijanščice iu Sei^ci: c iji i-;___ ob pol 16. uri 27. t. m. V ozadju v megli škofja Loka. od leve iz Poljanske doline dere 1'oljanščica proti mlinu na Selščici (zadnja bcia hiša na desni). Tik ob mlinu na levo je stala starodavna fužina, ki je kljubovala največjim poplavam Poijanščicc in Selščice skoro 350 let. slavno posiopje svinjsk i žuevo«? g. . . -ikeja ob pol 15. uri 27. t. m. popoldne. Obširni hlevi, katere je 1'oljanščica odnesla z na sliki še vidnim poslopjem, so stali k' nekaj korakov oddaljeni od mosta na Studencu čez Selščico, katerega je pretrgala Poljanščica. ki je pridrvela za fužino, mlinom ii? drugimi hišami v loku v Selščico in io zajezila Minister trgovine o krizi Slavenske banke Interesi vlagateljev se ne smejo oškodovati. — Ni treba se vznemirjati. Zagreb 28. septembra, n. Minister trgovine in industrije dr. Krajač je včeraj do- spel v Zagreb, da se tu osebno pouči o tež-!;očah, v katere je zabredla Slavenska banka in da s svoje strani stori korake, da ne pride do propada tega velikega denarnega zavoda. Sotrudniku zagrebških «Novosti„ ;e g. minister ianes izjavil sledeče: cSlaven-ska banka je velik zavod s 100 milijoni delniške glavnice in milijonskimi vlogami To se mora preprečiti propad. Jaz sem že pjd-vzel vse potrebno, da se energično in uspe žno zaščitijo interesi vlagateljev in drugih. To se bo tudi zgodilo. To zahtevajo interesi napram našemu kreditu v domovini in inozemstvu. Vprašanje odgovornosti za težkoče Slavenske banke je važno in se bo moralo pokreniti. Toda sedaj se morajo v prvi vrsti zaščititi interesi vlagateljev in malih ljudi. Glede tega sem že danes sprejel tukajšnja predstavnika Slavenske banke, gg. dr. Jura-ja Tomičiča in dr. Branka Arka, ki sta mi poročala o stanju banke. Prav tako sem se razgovarjal s predsednikom Saveza novčaniu zavoda o tej stvari. Dalje sem posetil tUvli g. Stepana Radiča, ki mi je obljubil podporo v svrho zaščite interesov vlagateljev in drugih kreditorjev, ko sem mu razložil op-.i-snost, v kateri je Slavenska banka. Rečem lahko, da bomo jaz in moji tovariši v vladi storili vse, kar je v naši moči, da ta opasnosl mine s čim manjšimi tresljaji in čim manjšo izgubo iu da se ua vsak način prepreči oškodovanje interesov vlagateljev. Zato se torej ni treba viucmirjati.> Minister je imenoval za poverjenika ministrstva trgovine in industrije pri Slaven-ski banki državnega senzala Dragotini Ra-Jiča, za njegovega uamestnika pa ba ičnega ravnatelja Kamila Bošnjaka. Iz Zagreba potuje minister Krajač v Primorje, kjer namerava inspicirati organizacije za povzdigo tujskega prometa. Globok vtis «Jutrovega» članka Zagreb, 28 septembra, r. Današnja izvajanja od tramvaj. V ponedeljek zvečer je hotela izvršiti v Zagrebu samomor žena nekega snažilaa čevljev in se je vrgla pod tramvaj. Pazljivosti voznika se je zahvaliti, da se ji ni ničesar hudega pripetilo. Na policiji ie izjavila, da si ie hotela vzeti življenje, ki nima zanjo več pomena. Njen mož je hud pijanec in kvartopirec, ki se ne briga za dom. * Ponoven poskus samomora z I Izolo m. V ponedeljek popoldne je prihitela v trgovino nekega zagrebškega trgovca neka mladenka in se na mestu zrušila na stol, kjer jo je našel stražnik že v nezavesti. Rešilno društvo jo je odpeljalo v bolnico, kjer so naSIi pri njej ime Julija Hofman. Včeraj je deklici postalo bolje ter je izjavila, da je že leto dni poročena, a ločena. Ponedeljek popoldne je spila na Tuškancu manjšo količino lizola v samomorilnem namenu. Povoda za svoj obupni korak ni navedla. * Morilec Antona Hodina v Brežicah v rokah pravice. Leta 1920. ie bil v Brežicah umorjen Anton Hodin. Policijske oblasti vseh šest let morilcu niso mogle priti na sled. Nedavno pa je bil v Brežicah zopet izvršen umor, zaradi katerega je bil kot osumljenec aretiran Josip Podgoršek., čim je bil Podgoršek v sodnem zaporu, je žan-darmerijska postaja prejela anonimno pismo s poročilom, da je Podgoršek zakrivil tudi umor leta 1920; anonimni dopisnik je nadalje sporočil, da je Podgoršku leta 1920. dal revolver na razpolago delavec Josip Zidarič, stanujoč na Paromlinskd cesti št. 8 v Zagrebu. Zagrebška policija ie Zidari-ča aretirala in ga izročila okrožnemu sodišču v Celju. * Neznan samomorilec sedaj agnosciran. Na Osojnici pri Bledu so našli prošli teden truplo samomorilca, čigar identitete ni bilo mogoče dognati. Šele potem, ko se je vršila obdukcija in so še enkrat orezled-il, mrtvečevo obleko, so našli listek garderobe železniške postaje v Zagrebu. Samomorilec je pustil v Zagrebu svoj kovček, v katerem so našli potni list, glaseč se r,a ime Viljem Linke, uradnik iz Eera na Češkoslovaškem. Iz pisem pa je bilo posneti, da je Linke zapustil v Egru ženo in dvoje otrok. * Cigani pri Konjicah. Cigani, ki so taborili te dni pri Konjicah, so ukradli posestniku Sodinu rjavo kobilo in kompletno konjsko opremo, v vrednosti 6500 Din. Iste noči so vzeli (posestniku Volčiču Josipu zelen lovski voz. tako da so se sompicino oskrbeli s potnimi potrebščinami. Ker so drugo jutro cigani izginili proti hrvaški strani, se sumi, da so oni bili tatovi. * V Savi utonil. V nedeljo popoldne se je pri Beogradu vozil v čolnu po Savi Josip Divjak," čuvaj signalov beograjskega hidrotehničnega odseka. Na nepojasnjen način se je prevrnil čoln in Divjak je izgini! v savskih valovih. Trupio utopljenca še niso potegnili iz vode. * Požar na Stari Vrhniki Kakor nam javljajo z Vrhnike, je v noči od ponedeljka na torek udarila strela v kozolec posestnika Frana Ogrina na Stari Vrhniki. Kozolec, poln krme. je bil takoj ves v plamenu ia je vkljub energični rešilni akciji domače ter vrhniške požarne brambe pogorel do tal. Posrečilo se je omejiti požar ter rešiti Ogrinovo hišo, ki je bila že začela goreti. Škoda se ceni na 200.000 Din, ki pa je deloma krita z zavarovalnino. Prebivalstvo je samo vso noč vzdrževalo red. Igrajoč se z revolverjem ustrelil tovariša. V Gredjanih v Slavoniji .ie posestnikov sin Milan Vergulac iz neprevidnosti, igrajoč se z nabasanim revolverjem, ustrelil svojega iovariša Uijo Batajiča. Neprevidni mladenič je bil aretiran. Požar v Štipu, V Štipu ie v nedeljo ponoči izbruhnil požar, ki je upepelil tamkajšnjo veliko predajo tobaka Teodora Zi-gcviča ter prodajalno kolonijalnega blaga Lowyia. Škoda se ceni na poldrug milijon dinarjev, zavarovalnina pa znaša samo 1:0.000 dinarjev. Kako ie požar nastal, se ni moglo dognati. Policijska oblast je uvedla preiskavo. * Samomor bolne vdove v Osjeku. V Csjeku ie v ponedeljek opoldne v svojem stanovanju izvršila samomor vdova Mtrija Ostrovič, rodom iz Tabora na Češkem. Njen sin je odšel ob desetih k poskušnji za filharmonični koncert: ko se je vrnil domov, je naše! mater obešeno v kuhinji. Motiv samomora je popolno živčno raz-krojstvo poko.inice, ki je trpeia na maniji, da jo r.eka neznana oseba preganja in io hoče umoriti, Samomor nesrečne žene je -vzbudil med osješkim prebivalstvom splošno sožalie. GOIt- G0-Tfl Film človeškega trpljenja in veselja. B E Ii R Impozantne slike: Povodom m lavine rušijo vasi ter zahte» valo človeško žrtve, a pod ruševinami bije požrtvovalne človeško srce . . . Pride jutri ELITNI KINO MATICA. * Pastirji ubili starčka. V osiješki okolici sta te dni dva trinajstletna pastirja smrtno pobila starčka Stipo Omerova. Omerov je kosil travo, pri čemur sta mu pastirja nagajala. Ko ju je starček hotel zapoditi, sta planila nanj ter ga tolkla s palicami po glavi. Le z velikhn naporom se je Omerov privlekel do svoje kajžice. Po treh dneh ie podlegel težkim poškod bam. Mlada morilca sta bila aretirana, potem pa zaradi mladoletnosti zopet izpu ščer.a. Presenečenje! Umetniški užitek opojno sladka očarlj.va glasba treh znamenitih umetnikov danes v s edo od 23. do 4 ure ziutra K obilnemu obisku se pt poreča „ODZON", Poljanska cesta 7. iz Ljubijane fiajbolffc.na jtrpcincjŠe, zato najcenejše. u— Pouk na ljubljanskih osnovnih šolah začasno ustavljen. Da se nudi viškemu prebivalstvu, ki bi moralo vsled nadaljne katastroie izprazniti svoja stanovanja in hiše, primerno zavetje, je veliki župan odredil, da se začasno ustavi pouk na ljubljanskih osnovnih šolah Pouk ie ustavljen tudi na šoli na Viču. u— Odbor mestne ženske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda^ v Ljubljani vabi vse svoje odbornice, članice in njih hčerke na ses:anek, ki bo "v četrtek ob 4 popoldne v C. M. pisarni v ^Narodnem domu«. u— Žene ljubljanskih pravnikov se vabijo na sejo, ki bo danes 29. t. m. ob 17. uri v kavarni -Emona:-. u— Vpisovanje v otroški in damski tečaj švedske gimnastike telesnega kulturnega društva «Aten^» se vrši le še danes, to je v sredo, dne 29. t. m. od 5.-7. popoldne v pritličju ženske realne jim nizi je na Bleivveisovi cesti. t>— V glasbeni Soli operne pevke, profesorice Jarmile Lilg Gerbičeve, prične pouk 1. oktobra. Poučuje se solopetje, klavir, deklamacija in teorija, od prvih začetko do popolne izobrazbe. Vpisovanje bo 29. in 30. septembra od 11.—12.30 dopoldne in od 4.—5. popoldne v Čevljarski ulici štv. l, IJ. nadstr. u— Upokojenemu učiteljstvu. Izreden občni zbor upok. učiteljstva bo v četrtek, 7. oktobra ob 14. (2). uri popoldne v gostilniških prostorih tovariša Pavla Gorupa pri Majarončku. nasproti bolnice. Na dnev. nem redu je izpremerr^- '-vi Tovarišii bila tudi revija, ki bi služila šoli tn obrtniku. Treba le nadalje, da postanek) Šolski odbori pravne osebe m da se pričoo za ved iti rveje dolžnosti Treba pa je tudi, da cuio učitelji dovolj dobre volie, da bo i ustanovitvijo novega društva dana možnost 00-vea pokreta v obrao-nadaljevalaem šolstvu in z njim nov procvit obrtaišiva. Pri volitvah so bili sledeči Izvoljeni v oži* odbor: Grčar Viktor (predsednik), Kožnh Mirko (podpredsednik), Rode VSctor (tajnik), Šijanec Miro (blagajnik), Josip Po-Ijanec (odbornik). V širši odbor pride na vsake tri razrede po en odbornik. Članarina se je določila na 1 % plače. a— Prijeta tatova. Včeraj je aretirala mariborska policija dva fanta, ki sta junija meseca ukradla pri svojih sorod ifkil' v Ljutomeru več denarja 'n ilragih stvari. a— Najboljše čevHe »Karo* dobite v Mariboru, Koroška cesta 19 rn od I. 10. tndl Aleksandrova c. 33 v trg. St Čemetič. 324 a— Velik vlom je bil izvršen v Križav-Ijanah pr! Ormožu. Mariborska policija je poslala na lice mesta detektive in policijske pse. Podrobnosti o vlomu J« niso znane. Iz Celja e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS CeOe mesto bo danes ob S. zvečer v fclubovi sobi Celjskega dcira. Sestanek za krajevno organizacij Celje okolica ta teden odpade, ker bo ta can od-borova seja te organizacile v Sokolskem domu. e— Tujski promet v Cetiu. Od 1. jantarja do 15. septembra je tbiskaio Celja 466 letovišč ariev, ki so bivali v Cel h po dva do Sest tednov. Irmed teh je bflo na. ših državljanov 196, avstrijskih 211. Italijanskih 22, češkoslovaških 15, nemški 10, madžarskih 6, romunski 3 ra en ruski Vzlic skrajno slabemu vremenu le obitičalo Cehe lepo število tulcev, s ka -nrf *e bo moralo tudi v bodoče računat!. e— Sprememba posesti. Barvar gosped I^an Taček ie kupi! hiio delnfSke dnžne «Zlatarke» v Gosposki ulici, prodal pa ie svojo hišo v Zavodnjl poslancu dr. Hoč-žariu. e— Kolodvorska restavracij* v Celju. Pri zadnS licitaciji je bila najviSU ponndha za kolodvorsko restavracijo v C Min I^coo Din. Ta licitacija je bila sedaj rarv^Uv-Uena in se bo vršila ponovna licitacija dne 24. oktobTa. e— Smrtna koča. V Lojšici pri Celju ie nmr! dne 26. t. ro. g. Franc Ormiem, hišni posestnik v 68. letu starosti e— Koncert Celjsko Olepševalno društvo priredi v soboto, dne 2. oktobra »ve-čer koncert v kavarni hotela »Evropa*. Svi-ral bo polnoštevilni orkester »Celjskega sedbenega društva*. Vstopnine ni. e— Z ozirom na članek v Stev. «Jutra* z dne 25. t. m. pod »Nasilnež* Kraj. odbor Udruženja vojnih invalidov Celjs izjavlja, da voj. invalid Arh Franc m bil in tudi ui član omenjene organizacije. e— Javna ljudska knjižnica ženskega društva v Celja preneha s izposoje vanje,o knjig zaradi preuredbe te knjižnice v javno mestno knjižnico. Prosi pa vse člane, da vrnejo izposojene knjige zanesljivo v najkrajšem roku. Poslovne ure bodo odslej vsak četrtek od 18.—19. ure, ta četrtek pa izjemoma še le od 19.—30. are. e— Izredni občni zbor Celjskega pevskega društva bo danes, dne 29. t m. ob 20. uri v celjskem Narodnem domu. Ker se bo obravnavalo oa občnem zboru, kako naj se poživi gojitev petja v društvu in v Celju sploh, se pričakuje polnojtevilna udeležba vseh onih, ki se zanimajo za petje in za to najstarejše celjsko društvo. e— Hotelirska šob v Celiu. Vpisovanje hotelirskih, gostilničarskih in kavarniških vajencev se bo vršilo v petek, 1. oktobra od 14—15. ure v ravnateljev! pisarni državne deške meščanske šole v Celju. Zgla-siti se morajo v tem času vsi, ki so za :o šelo šoloobvezni. Prinesejo naj s seboj k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo. Redni pouk se začne v sredo, dne 6. okt ob 14. url e— Dramatično predstavo priredi kra. jevni odbor udruženja vojnih invalidov v Celju v nedeljo dne 10. oktobra v velik! dvorani Narodnega doma ob 16. ur! (ob 4. popoldan). V slučaju kakih zaprek se predstava preloži na nedeljo 17. oktobra ob isti uri. Slavno občinstvo opozarjamo na tozadevne lepake. Igral bo društveni dramatični odsek iz Ljubljane, k! je že v več krajih igra] z velikim uspehom in sicer pretresljivo dramo v 3 dejanjih »Tuzna ijubavi, k! ie popolna noviteta za naše odre. Ker poznamo invalidom vselej naklonjeno celjsko občinstvo, pričakujemo polnega obiska, posebno, ker je igra namenjena v prid vojnim žrtvam ter je snov igre še malo znana, a zelo zanimiva. u— Policijska prijave. Policiji so bil! od ponedeljka na torek prijavljeni sledeči slučaji: 1 tatvina obleke. 1 tatvina dežnika, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 5 prestopkov pasjega kontotcaca, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek streljanja na cesto, 4 prestopki zglaševal-nlh predpisov in 3 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 2 radi pijanosti In nedostojnega vedenja, ! radi hudodelstva tihotapstva in 1 radi tatvine. u— Aretacija tihotapca. Včeraj zgeda! zjutraj je stražnik na Poljanski cesti ustavil neznanega moškega, ki j« nosS v rokah velik zavitek Cim le neznanec zapazil stražnika, se Je skušal umaknHi za neko hišo, vsled česar je postal *tražnfk pozoren. Hitel je za njim Iu ga končno ustavil Ker se nI mogel legitimirati, ga Je stražnik odvede! s seboj na stražnico. Tam « ie aretovanec Izda! za Aloizija S. V zavitku ie imel za okrog 10.000 Din svfle in moSkfh nogavic, samo italijansko Nago, ki Je bilo v našo državo ntltotaoljeso. Obdržati Je bil v zaporu. * .rJUTRO* št, 224 Sreda 29. TX. 1926 Abiturijenti! Pmč stepate ob vpisovanju na ljubljan« skem vseučilišču na svobodna »kademska tla, da postanete cives academici in si iz« berete svoj bodoči poklic. Tekom svojega študija boste posečali predavalnice, semi« narske droTane m inMitute, ki Vam bodo nudili strokovno usposobljenost; srednja šola Vam tega ni mogla dati. Potrebno je, da si pridobite sposobnost. in vestnost v svoji stroki. Ali to ni dovolj. Narod po« trebuje tudi kulturnih.delavcev, ki jih od« gajajo kulturna akademska društva. Kultur na akademska društva Vam nudijo dovolj prilike, da se zanimate za stremljenje no« ve dobe, za najrazličnejše probleme, ki tr« kajo na vrata naše dobe in naših društev ter zahtevajo primerne rešitve. Jugosl. akad. društvo »Triglavu spada po številu svojega članstva in po ugledu, ki ga uživa v vsej jugoslovenski javnosti, v prvo vrsto naprednih akt-demskih organizacij. »Triglav® združuje pod svojim slavnim pol« stoletnim praporom idealne akademike, ki so pripravljeni udejstvovati se na progra* mu naprednosti, svobodomiselnosti in ju« goslovenskega nacijonatizma. V teku pol« stoletja se je ^Triglavu vedno razvijal in prilagajal stremljenjem novih razmer, zani« mai se je za vsa socijalna in politična vpra* šanja, najbolj pa mu je bila na srcu jugo« slovenska ideja, ki je bila vedno v najtes« nejši zvuzi z naprednostjo K njeni zmagi so ravno člani «Triglava» doprinesli ogrom« no žrtev. Poleg tega pa je gojil »Triglav® vedno in povsod pravo "družabnost, ki jo danes tako pogosto pogrešamo v javnem življenju. Akademiki novinci! Jugosl. akad. društvo »Triglav« Vas vabi pod svoj krov, da po« stanete borci za juooslovensko napredno misel ni ljubljanski univerzi. Vsa pojasnila, ki se tičejo univerzitetne« ga študija, akademskega življenja sploh ter vstopa v društvo, se dobijo v tajništvu J. A D. »Triglav* v Ljubljani, Narodni dom I. ali v Akademskem kolegiju, Kolo« dvorska ulica 22, soba 22. Za J. A D. »Triglav*: Lado Jerše, tehnik. M\ onstran Mc Šola Italijani, ki hočejo poitalijančiti Sioven« ce, polagajo veliko važnost na šolo. Pre« pričani so, da bodo iz šole izšli sami čvrsti Italijani, ako tudi so prvo leto stopili čer prag mladi Slovenčki, ki so govorili v ma« terinem jeziku. V eni ali dveh generacijah upajo, da bodo poitalijančili potom šole ves mlajši rod, starejši pa bo izumrl. Ta načrt je jasen. Ni čuda, da so sioven« ščino stisnili do niča, da imenujejo branje slovenskih knjig v šoli »slovensko propa« gando* in celo učitelje, ki se drznejo pri« r:ašati v šolo »Novi rod* ali ga razširjati, kazensko premeščajo. Sola mora imeti čisto italijanski značaj. Reformi se moramo zahvaliti, da se otroci uče samo igrati in ne jezika. V naših šo« lah se uče otroci peti himne, risati pajace, pczdravjjati po rimljansko, častiti zastavo in skakati. Našo mladino naravnost muči« jo s patrijotizmora in jim ne morejo vce« piti veselja do šole in do učenja, ki skoraj ne pride vpoštev. Pač pa se naši otroci navzamejo mržnje do učiteljstva, do šole, do patrijotizma, ki je suh in nezanimiv v svojih tiranijah, v katerih ga ubijajo uči« telji v male glave, ki ne razumejo niti be« sede. Mladina težko čaka, da nastopijo počitni« ce. Kadar zapustijo šolo, dihajo ozračje slovenske družine in otroci so taki, kot so bili: slovenskih starišev slovenski otroci. Kdaj izprevidijo Italijani, da so njihove patrijotične vzgojevalnice z italijanskimi učitelji za nas popolnoma odveč? Dokler ne bo šlo za to, da se otroci kaj naučijo za življenje, ampak bodo šole samo rekru« tacije za prenapeti nacijonalizem in za fa« sizem, so šole izgubile svoj smoter. Kadar bo pa šlo res za šolski pouk. bodo morali izpregledati in dati slovenskih šol in slo« venskih učiteljev. Do tega pa je, kakor vi« dimo iz mnogih znakov — še jako daleč. Do tedaj pa so nad našimi otroki na stra« Ji naši domovi tj— V imenu vinci, vse je disciplinirano in pokorno prestojniknm fašizma. Rossoni je bil vesel Liveranijevesa poročila.. Morda bi ne bil tiko zadovoljen, ako bi zaslišal tudi kakega organiziranega delavca, kateremu bi se dovolilo govoriti odkritosrčno. Iz Laškega I— Lekarna. Govori se, da je zaprosil za lekarnarsko koncesijo v Laškem g. Kupfer« schmid, magister v Mariboru. Mož je Ne« mec po rojstvu in mišljenju in tiči gotovo za njim naša nemškutarska klika, ki bi se rada ojačila z novimi močmi. Tembolj ne« verjetno se pa čuje, da gre naše županstvo na roke tej nakani in podpira Nemca pri njegovem prizadevanju, da pride v Laško. Ne oziraje se na to, da bi lekarnar — Ne« mec ne imel obstanka v Laškem, menimo da še ni čas tu, ko bi se smelo mirno gle« dati na rovarienje naših narodnih protiv« nikov v krajih, ki so bili nacijonalno za nas skoro že izgubljeni in smo jih z naj« večjo težavo oteli. 1— Policijska ura. Zadnjo nedeljo se je vršilo običajno veliko romanje v Šmihelu pri Laškem. Ze v soboto prihajajo romar« ji od vseh strani in iščejo prenočišč in okrepčila v trgu. Odkar ljudje pomnijo, so bile radi tega gostilne v trgu ta dan ce« Io noč odprte in se niso oblasti nad tem ni« koli izpodtikale. Letos pa je nenadoma na« stopilo orožništvo in ovadilo celo vrsto go« stilničarjev radi prestopka policijske ure. Mislimo, da je to docela nepotrebno in da bo sresko poglavarstvo imelo več umeva« nja. Želeli bi, da se nadzorovanje policij« ske ure prepusti občim, ki bo že skrbela za mir in red. Orožništvo bi imelo drugega posla dovolj. Iz Ptuja j— Polovična voinja k sadni razstavi v Ptuju. Na razna vprašanja pojasnjujemo: Železniško ministrstvo je dalo dovoljenje za polovično vožnjo po železnici v vsej kra Ijevini za dno razstavo v P»'iju. \ ki misli -biskati sadno razstavo v F iu, naj kupi pri vstopni postaji cel vozni li» stek ter ga i« pri blagajni potrditi s čr« nim postajnim žigom. S\ tem voznim list« kom se pelje do Ptuja, kjeT pa voznega listka ne odda Ta vozni listek velja za brezplačno vožnjo nazaj v zvezi s potrdi« lom razstavnega odbora, da je razstavo po« setiL Takšno potrdilo se dobi na razstavi pri blagajni. Razstava traja od 2. do 4. ok» tobra. j— Nova stiskalnica na električni in hit dravlični pogon se bo videla na sadni raz« stavi v Ptuju. Letos jo je kupil in postavil g. Pavel Ornig v Ptuju. Ta stiskalnica sa« ma umiva sadje, ga nosi v sadjarski stroj in končno preša brez pri nas običajnih ko« šev, temveč na rešetkah. Na dan spreša vagon sadja. j— Kad 100 vrst sadia bo razstavljene* ge na sadni razstavi v Ptuju. Mnogi po« bremensko poročilo ieteofoiošlo «voc . uu0U»m 28 septembra 192*- Viš nr barom*"™ -i08.> Kraj Cas Jarem. opazovanja Ljubljana J (dvorec) t Maribor . • • 1 Zagreb . • • B«-ograd . • • Sarajevo . • • Skoplje . • • Dubrovnik • • Split . . • 0 Praha . . » • . Solnce vzhaja TiF^r 8. 764-5 14. 765-3 19. 766-r. 21 ;! 766 0 & 765-8 8. ; 765-2 8. 764-7 : 7o2-i 8. a 7. 7 7. 765-3 762-8 17611 i 764-4 Temoet 11 1 10-9 10-2 9-9 9-7 9-0 u-o 14-0 200 170 2 0 21-0 60 <» (lase M 0/0 tO 90 89 85 85 96 97 85 63 72 74 73 - I Smei vetra in brzina v tn N 2 NE 2 NE 2 NE 1 \V 1 \V 2 mirno NW 1 E 1 mirno S 3 S 7 mirno Jfilai 105 0- 10 10 10 10 10 10 10 10 10 8 6 2 4 0 Vrsta padavine dež dež dež dež dež um no dre 153.0 79j0 26.0 67.0 30.0 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13 8. najnižja 9 7 C. Dunajska vremenska napoved za sretio: V splošnem še malo izprememb, izboljšanje z zapada. Tržaška vremenska napoved za sredo: Močni vetrovi, nebo oblačno, dež, temperatura od 13 do 17 stopinj. Morje razburkano, znajo samo glavne vrste, drugih vrst pa ne vedo imena. Kdor se torej hoče dobro po« učiti o sadnih vrstah, naj -oseti razstavo, kjer bo tudi sadni pouk. Šport Šport v Posavju Iz Brežic nam pišejo: Malo se sliši o na« šem lokalnem športu, le redko zaide v na« še dnevnike kaka kratka notica o šport« nem delovanju klubov, ki obstojajo v vseh večjih krajih v Posavju in ki se večinoma udejstvujejo v nogometu. Kljub lepemu številu, t. j. 5 klubov, pa je organizacija z ozirom na skupnost in na posamezne klube skrajno pomanjkljiva. V bodoče je treba gledati, da se isti spopoinijo in da čimprej postanejo člani nogometnega saveza, odnos no podsaveza, kar bo vsekakor ugodnejše vplivalo na njih razvoj. Edino tem potom bo mogoče dvigniti samozavest posameznih klubov; kajti opaža se, da eni in isti igrači igrajo za več klubov, še žalostnejši pa je pojav, da si nekateri klubi v svrho moment tanega uspeha naroče igrače iz drugih kra« jev, kakor Zagreba, Ljubljane itd., tako, da kupljeni igrači za ceno 100 do 200 Din dominirajo v moštvu z dvotretjinsko veči« no. Sem mnenja, da taki klubi, brez vsake sportDe morale, nimajo prava na obstoj in v interesu športa samega je, da čimprej iz« ginejo s površja. Nihče ne kritizira, ako nastopi kako moštvo z gostom v slučaju, da je lasten igrač zadržan, nerazumljivo je pa, ako se to dogaja redno in je naen« krat »zadržano-o po šest ali pa še več igra« čev. S takim postopanjem se odbijajo last« ni igrači začetniki, ki bi se v kratkem času lahko razvili v dobre nogometaše, s čimer bi se v teku enega do dveh let kril primanj kljaj športnikov, na kar se klubi tako radi izgovarjajo. Naloga klubov naj bo širjenje zdravega športa med ljudstvom, kar bi pri mnogih vsekakor zbudilo več zanimanja, kot pa ga je sedaj opažati. Častnejši je zaslužen poraz kot kupljena zmaga, iz ka« tere se norčuje še tista maloštevilna publi« ka, ki je naklonjena &portu. Ne sme se namreč pozabiti, da žele tisti, ki v te svrhe kaj žrtvujejo, v prvi vrsti videti napredek v klubu samem. Toliko za sedaj o splošnih razmerah, o katerih bi bilo želeti, da se čimpreje odstranijo. Službene objave LLAP (Iz seje z dne 22. t. m.) Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za ASK Primorje: Smerke Jože, Trpin Janko in Borštnar Ivan; slednji v smislu § 10, točka c, ker ni že nad leto dni nastopil za prejšnji klub SK Ilirijo — Verificirajo se sledeči podsavezni rekordi, ki so obenem jugosiovenski rekordi: krogla 5 kg, Bernik Fanči (SK Ilirija) 9.15 m: skok v daljavo z zaletom, Šantel Duša (ASK Primorje) 4 : 93.5; oba postavljena na damskem državnem prvenstvu v Zagrebu dne 18. in 19. t. m. Protesta g. V. Vodiška in SK Ilirije se pošljeta Savezu. Ker se niso udeležile po teh. referentu razpisanih treningov za dne 13. in 15. avgusta t. 1. in ker se niso pravočasno odnosno zadostno opravičile, kakor je to zahteval razpis, se naslednjim atletinjam izreka ukor, in sicer: Zanner, Preveč, Šantel D. in Zore Z. (vse ASK Primorje) ter Jermol M., Tratnik J. in Bernik (vse SK Ilirija). Atlet Drago Stepišnik (SK Ilirija) se radi nepristojnega obnašat ja napram članu jurije prilikom mitinga za prvenstvo LLAP-a dne 22. avgusta t 1. kaznuje po § 12, točka 3, kakor tudi z ozirom na točko 4, III. odstavek, z zabrano starta za šest mesecev, pri-renši z dnem 22. avgusta t. 1. SK Jadran se kaznuje po čl. 17, točka 1, z ukorom, ker kljub pozivu še ni vposlal zapisnika svoje prireditve z dne 14. avgusta t. 1. — SK Ptuj se kaznuje po čl. 17, t 2 z globo 25 Din, ker kljub ponovnim pozivom še ni javil termina svoje prireditve po dužnosti. — Oba kluba se pozivata, da zadostita zahtevi najkasneje osem dni po tej objavi, sicer se bosta kaznovala strožje, ZSK Hermes se kaznuje po čl. 17, točka 4, z diskvalifikacijo, ker kljub ponovnim pozivom in kaznim še ni vposlal zapisnikov stafetnega tekmovanja z dne 6. junija t. 1. Diskvalifikacija traja vse dotlej, dokler ne vpošlje zapisnikov. Naslednji klubi se pozivajo, da osem dni po tej objavi pošljejo zapisnike svojih tekmovanj, in sicer: TKD Atena, damsko tekmovanje z dne 6. in 7. t m. — SK Celje propagandno tekmovanje z dne 23. julija t. I. — SK Ptuj. interni klubski miting z dne 19. t. m. Klubi SD Rapid, SK Celje, SK Jadran in SK Tržič se pozivajo, da čimprej javijo in priredijo svoje letošnje prireditve >po dužriostk, ker bo LLAP sicer primoran predlagati jih JLAS-u v črtanje. SK Tržiču se potrjuje prejem nakazanega zneska Din 50. — Kot delegata za nacionalni miting ASK Primorja dne 3. oktobra t. 1. se določita gg. Kump in Letnar. I. SSK Maribor se dovoljuje, da spremeni svoj za dne 3. oktobra I. 1. najavljeni miting v toliko, da smejo startati vse verificirane atletinje klubov LLAP-a. — Tajnik I. Avstrija : Češkoslovaška. Včeraj v to« rek se je vršila v Pragi nogometna tekma med reprezentancama Avstrije in Češko« slovaške. Proti vsakemu pričakovanju je zmagala Avstrija z 2 : 1 (1 : 1). — Zmaga praške Sparte v Ameriki. Praška Šparta nadaljuje svojo turnejo po Združenih državah in je v nedeljo premagala izbrano moštvo Cleveland v državi Ohio s 6 : 2. — Dunajski WAC na Španskem. Dobro dunajsko moštvo WAC, ki je v petek podleglo FC Barceloni s 4 : 2, je v nadeljo v re-vanžni tekmi premagalo tega, na Španskem najmočnejšega nasprotnika s 4 : 1. — Revanžna tekma BSK : Jugoslavija. Tudi revanž. tekmi, ki se je vršila predvče-raj, je zmagal BSK nad Jugoslavijo v razmerju 2 : 0. Jugoslavija-j« igrala brez Jova-noviča in Ivkoviča. Spočetka je izgledalo, da se bo Jugoslavija revanžirala, toda kmalu so njeni strelci odnehali in bili izčrpani. BSK je začel prevladovati in ostal v premoči do konca igre. Pri BSK sta se odlikovala vratar in Rodin z izvrstno igro z glavo. Poset 3000, sodnik Jokosič izvrsten. LNP. (Službeno.) Danes v sredo ob 20. seja p. o. v Narodni kavami. — Tajnik IL ASK Primorje (kolesarska sekcija) pri« redi oh priliki gorske dirke za prvenstvo Slovenije gorsko dirko za prvenstvo kluba L 1926. Proga Vrhnika km 20.200 Logatec km 26.200. Dolžina proge 6 km. Štart točno ob 15. uri. Darila: 1. Plaketa in diploma, 2.. 3., 4. in 5. kolajne. Prijave sprejema na« čelnik sekcije g. Fr. Brumat k proti pri« javnini 5 Din. — Načelnik. Gospodarstvo Splošne dolžnosti davkopla čevalcev v IV. četrtletju 1926 (Opoioritev Zbornice za trgovino, obrt iu industrijo t Ljubljani.) I. Stanovanjski izkazi. Do 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš ljubljanske in mariborske oblasti vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše oddane v najem, za v Dajem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brerplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih. II. Davek na poslomi promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa, so dolžni odprem iti davek za III. četrtletje 1926 do 30. oktobra 1926 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost aH s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocf-nfe in rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. . III. Davek na zaslužek telesnih delavcev. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpre-miti pobraue zneske in predložiti seznama do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zueske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtleija, to je do 14. oktobra 1926. IV. Razgrnitev predpisanih izkazov in prizivni roki. O davkih, ki s, 1 vagon 160. Fižol: Krem ski, 1 vagon 120. Tendenca nespremenjena Mariborski živinski sejem (28. t. m.). Do-gon 3 konji, 16 bikov, 166 volov, 222 krav, skupaj 407 komadov. Cene: Za kg žive teže: debeli voli 8—8.25, poldebeli 7—7.25. plemenski 6.75—7, biki za klanje 5.30—8.73, klavne krave debele 6.50—7.25, plemenske 5.50—6. krave za klobasarje 3—4, mlada živina 6-50—7 Din. Prodanih je bilo 225 komadov; od teh 70 v Avstrijo. Mesne cene: govedina 9—18, teletina 12.50—19, svinjina 10.50—27 Din kg. Radi slabega vremena je bila kupčija slaba. Dunajska borza za kmetijske produkte (27. t. m.). Iz Amerike in Budimpešte poročila o padcu tečajev. Na Dunaju zaradi tega mrtvo. Uradne notice nespremenjene. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilintrih: pšenica: domača 38—39. potiska 40—41; rž: 27.25 do 28.75; turščica: 25.25—26; p ves: domači 23.75—24.50. Dunajski goTeji sejem (27. t. m.). Dogon 3839 glav; od tega iz Jugoslavije 1503 komadov. Cene popustile za 5—10 grošev pri kg. Le biki in slaba živina so obdržali cene. Notirajo za kg žive teže: voli I. 1.53—1.80 (iz-iemno 1.85-2.05). II. 1.30-1.30. III. 1 do 155. biki 1.15—1.55, krave 0.90—1.50 (1.65), slaba živina 0.55—0^5 šilinga. = Ustanovitev Vrhovnega STeta trgovskih udruženj kraljevine SHS. V pondeljek se je zaključil trgovski kongres v Osijeku, katerega se je udeleževalo po svojih zastopnikih okrog 20 trgovskih organizacij iz raznih kra-«jev države. Med drugimi referenti je prečital dr. Aranield. tajnik Zveze trgovcev v Zagrebu, resolucijo o ustanovitvi centrale vseh trgovskih udruženi v državi, ki se bo imenovala Vrhovni svet trgovskih udruženj kraljevine SHS (Vrhovni saviet trgovačkih udru-ženja kraljevine SH?). Njegov sedež bo Beograd. O gospodarskem svetu ie referiral Ka-jon iz Sarajeva. Dr. Mergenthaler iz Osijeka je govoril o nedostojni konkurenci in zahteval v svoji resoluciji, da se najstrožje zabra-ni izdajanje srečk, vlečenje številk in žrebanje, katerih sredstev se poslužujejo nekateri trgovci in s tem na nedostojen način konkurirajo drugim trgovcem. O neposrednih davkih je podal referat dr. Toma Beljan iz Osijeka, ki je med drugim zahteval, da se davek na poslovni promet popolnoma ukine. Grčič iz Novega Sada je zahteval znižanje advokatske takse pri konkurznem postopku ter da se donese enoten konkurzni zakon za vso državo. Potem sta se zahtevala izenačenje koledarja iu določitev obveznih praznikov. Pri debati glede krošnjarenja so se vsi prisotni odločno izrekli za to, da se popolnoma ukine ta način trgovine, ki škoduje davke plačujočim trgovcem. Tudi ta zahteva se je vnesla v resolucije. Najvažnejša od vseh programnih točk kongresa je bila ustanovitev osrednje stanovske organizacije trgov-stva, ki je spričo današnjih razmer nujno potrebna in ki bo važnega pomena za naše tr-govstvo, ako bo v redu delovala. Nerazumljivo je, da Zveza trgovskih gremijev v Ljub Ijani ni mogla najti zastopnika, ki bi ga poslala na trgovski kongres, ki je imel poleg ustanovitve centrale še polno drugih za tr-govstvo velčsvažnih vprašanj na dnevnem redu. = Obtok novčanic Narodne banke SHS sa je po izkazu 22. t. m. dalje povečal za 10.59 milijona na 5649.15 milijona dinarjev. Istočasno pa je padla kovinska podloga za 1.01 milijona ua 419.03 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti, stanje posojil se je zmanjšalo za 2.14 milijona na 1516.38 milijona dinarjev. = Za davčno oprostitev obresti hranilnih vlog. Po finančnem zakonu za 1926./27. »o obresti hranilnih vlog in tekočih računov do letnih 5000 Din oproščene rentnega davka z vsemi državnimi pribitki in samoupravnimi dokladami, invalidskega davka in vojaške komorske doklade. Društvo beograjskih bančnih zavodov je glede na ta člen naslovilo na finančnega ministra spomenico, v kateri zahteva, da se davčna prostost splošno razširi na obresti hranilnih vlog ne glede na njihovo višino. Nadalje opozarja društvo, d.i se navedeno določilo napačno izvaja, kajti davčna oblastva obdavčujejo donose preko 5000 Din v polnem znesku (s 3000 Din vred), dočim ie društvo mišljenja, da se sme obdavčiti le presežek preko 5000 Din. = X trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Ivana Majer, trgovina s papirjem, šolskimi potrebščinami, raolitveniki, koledarji in svetimi podobicami na Bledu: Alojzij Papler, trgovina z lesom na Bledu II.; Mr. Ph. Slavka Borčič, droge-rija v Ljubljani; dr. Miroslav Lukan, javna agent ura v Ljubljani: Julij Zupan, trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom v Ljubljani; Hubert Orel, trgovina z mešanim blagom v Šoštanju; Herman Goli, lesna trgovina v Velenju. — Izbrisale so se naslednje tvrdke: Fran Mallv, trgovina z usnjem v Ljubljani (ker se je trgovina opustila); Janko Popovič, trgovina z živino v Ljubljani (ker se je trgovina opustila); Adolf Orel nasledniki, trgovina z mešanim blagom v šoštan.iu (ker se je podjetje razdružilo). = Grki zahtevajo spremembe konvencij o naši svobodni coni ▼ Solunu. V zadnjem času grško časopisje mnogo piše o konvencijah glede jugoslovanske svobodne cone ▼ solunskem pristanišču ter zahteva velike spremembe v korist Grčije. Zlasti opozarja na to, da dogovor o prijateljstvu z Grčijo traja tri leta, a konvencije naj bi veljale 50 let; zato da je treba to neenakost tako urediti, da se podaljša dogovor o prijateljstvu ali pa se skrajša doba veljavnosti konvencij. = Predsednik Zagrebškega Telesejma s« odstopi. Neki zagrebški list je poročal, da namerava odstopiti sedanji predsednik Zagrebškega velesejma gesp. Prevedan O tej vesti izjavlja tajništvo Zagrebškega velesejma, da je izmišljena. = Odpravljen konkurz. Konkurz nai Glavno posojilnico, r. z. z n. z. v Ljubljani, je odpravljen, ker so temu pritrdili vsi upniki. = Rezultati letošnje svetovne žetve deloma ugodnejši kakor lani. Po podatkih Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu j« bila žitna žetev po doslej znanih rezultatih celo ugodnejša kakor lanska rekordna Setev. V 23 evropskih (vseh je 29), 5 azijskih. 4 afriških državah, v Kanadi in Zedinjenih državah je dala pšenica skupno 732 milijonov metrskih stotov (lani 712 milijonov). Manj zadovoljiv je pridelek rži. Pridelek ječmena je malo manjši kakor lani. Enako pridelek ovsa. Kakor se ceni, obeta turščica ugodno v Evropi, slabše, v Zedinjenih državah. 28. septembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraževa. nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 72-73, Vojna škoda 30fi_0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 192—195 (195), Ljubljanska kreditna 190 do 165, Merkantilna 92—97, Praštediona 863 do 868, Kreditni zavod 165—175, Strojne 0—112, Trbovlje 285-300, Vevče 104—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Zaključek: bukovi plohi I., II., III., monte, 60 mm, 80 mm, od 2 m naprej, fco vagon meja, 1 vagon 460—460 (460). Povpraševanje po deskah, tramih, bukovih drveh, hrastovih drveh in lanenem semenu. Ponudbe v hrastovih plohih in kmetijskih pridelkih. ZAGREB. Bančne vrednote brez spremembe. Pri industrijskih so zabeležile delnice Trbovelj večji promet po znižanem tečaju. Vojna škoda je obdržala včerajšnjo višino. — Mednarodno sta čvrsta Italija in Pariz. Zlasti Italija je precej poskočila. V Zagrebu se je začela trgovati po 217 in je končala na 215. Za Pariz v Zagrebu ni bilo zanimanja in se je dosegel en zaključek po 156, torej pod pariteto. Berlin in New York sta se trgovala po malo nižjih tečajih. Skupni devizni promet 5.8 milijona dinarjev. Kotirale so devize: Dunaj izplačilo 796.3 do 799.5, Berlin izplačilo 1347—1350, Bruselj 157—159, Budimpešta 0.07945—0.07975, Italija izplačilo 213.24—21^.24. London izplačilo 274.4—275.2, New York ček 36.436—56.636, Praga izplačilo 167.35—168.15, Praga ček 167.35—168.15, Švica izplačilo 1092.75 do 1095.75, ček isto; valute: nemške marke 1335.3—1338.5: efekti: bančni: Eskompt-na 100—101. Kreditna Zagreb 100—102. Hi-po 55—56. Jugo 91.3—92. Praštediona 865 do 867.3, Ljubljanska kreditna zaključek 165, Narodna 4200—0; industrijski: Dubrovačka 325—330, Slaveks 105—115, Slavonija 30 do 31.5, Trbovlje 290—310. Vevče 102—115; državni: investicijsko 71.25—72, agrarns 0—43.5. Vojna škoda 307—307.5. BEOGRAD. Devize: Dunai 797.5—798, Berlin 1347—1347.5, Bruselj 153—156, Budimpešta 793—793. Bukarešta 283—29, Italija 215.5—215.75, London 274.7—274.73, Netv York 56.56—0. Pariz 1585—150. Praga 167.7 do 167.75. Švica 1093.75—1094.25. TRST. Devize: Beograd 46.25—47, Dunaj 370—380, Fraga 7750—7850, Pariz 73 do 74. London 12650—12725. New York 26.10 do 26.35. Curih 503—515, Budimpešta 0.0365 do 0.0375, Bukarešta 13—14; valute: dinarji 46-46.75. dolarji 25.90—26.20, 20 zlatih frankov 101—106, zlata lira 523.73. CURIH. Beograd 9.145, Berlin 123.275, Nevr York 517.375, London '25.1075, Pariz 1450. Milan 19.75, Praga 15525, Budimpešta 2.68, Sofija 3.75. Dunaj 73.025. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4850 do 12.5350. Berlin 168.45—168.95. Budimpešta 99.04—9954. Bukarešta 3.64—3.66, London 34.3123—34.4125, Milan 27.08—27.18, New York 707—70950 Pariz 19-86-19.86, Praga 20.9375—21.0175. Sofija 5.1125—5.1525. Varšava 78.15—78.65. Curih 136.67—137.17; valute: dinarji 12.4750—12.5350, dolarji 704 do 708. Deviia Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.417, v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (27. t. m. po borai) 1.77. Naši Kraji in ljudje Zaključek profesorskega kongresa v Novem Sadu V pondeljek je kongres profesorskega društva nadaljeval in zaključil svoje delo. Dopoldne se je vršila razprava o predlože* nem poročilu uprave. K besedi so se oglas sili gg. Ivan Pržič, ravnatelj Ribar, Gjorgje Lazarevič ter načelnik ministrstva prosve* te g. Dimitrije Magaraševic. Potem so raz* pravljali o ustanovitvi kreditne in zadruge za samopomoč profesorskega udruženja. O uradniških dokladah je poročal prof. Ne® deljko Divac. Sprejeta je bila resolucija v smislu njegovih izvajanj. Na popoldanskem zborovanju pa sta bi* ia izvoljena za častna predsednika društva gg. Jaša Prodanovič in Svetolik Štefanovič. Po nekaterih referatih so se vTŠile volitve novega odbora. Izid še ni bil objavljen. Bo* doči kongres se bo vršil na Cetinju. V pon* deljek zvečer so priredili novosadski pro* fesorji svojim tovarišem na čast slavnost* no večerjo. Na kongres Jugoslovenske-ga novinarskega udruženja v Cetinju Split, 26. septembra Daljna pot iz Splita proti Boki Kotor-ski in v Črno goro nam najbrž ne bo več nudila prilike, da že spotoma pošiljamo pisma svojim listom in tako pošiljam kratko pisemce že ob prihodu v Split Prišli smo čez noč na jug in tudi izpre-memba je bila tako velika kot iz noči v dan: od Maribora do Zagreba prelivanje jesenskih barv na kipečih tratah, sadonos-nikih, gozdovih, poljih, ob cestah sadna drevesa z upognjenimi vejami, do tal je segalo dozorevajoče sadje, mimo njega so švigali vozovi, avtomobili in ljudje, vsi vprek dokaj dobro oblečeni. V Zagrebu nas je zajela noč. katero smo hoteli izrabiti z vožnjo, da pridobimo cel solnčni dan v Splitu, Hoteli smo tudi štediti z energijo za daljno morsko vožnjo do Kotora, in tako smo kljub novinarski radovednosti hitro prelistali večerne zagrebške novine in skušali dremati. Prisedlo je še nekaj zagrebških novinarjev. Vlak ropoče v noč, pri oknih vnika mraz, v pozni noči se dvigamo med hiške skale in hlad pritiska. Sanje se mešajo s premetavanjem, telo se marljivo trenira. Po četrt' uri nas bude z novico, da bo treba prestopiti, ker je pod Drnišein iztiri! vlak. Ko je vstajala za golimi kraškimi vzhodi zarja, smo jo mahali v dolgi procesiji s kovčki ob progi, na kateri so baie I. 1878 zadnjič izmenjali pragove. In to noč so ti hrastovi iunaki doslužili. Tračnice so se uprle zanikrnemu gospodarju in prerezale v temni nočj dva tovorna vagona skozi sredino. Kakor dolga svarilna roka sta štrlela zvita železna droga skozi vagone v zrak. Ostalih osem vagonov, ki so bili tudi pokvarjeni, nismo več videli, ker so jih že odpeljali. Potem smo dolgo uro čakali na progi in se končno s počasnim osebnim vlakom odpeljali proti Splitu. Kamor je segalo oko, v dolini in v ozadju gore, vse golo, razrito kamenje, tuintam osušena trava, ki jo trga čreda ovac. potem zopet skromna dolinica, kjer rastejo fige, oreh o'ike in končno skromne jase z vinski trto. Na križišču železnice proti Šrbeniku, v Perkoviču. prodajajo sladko grozdje in zrele fige. Kupujemo težke grozde za 1 Din. V Mariboru bi sta! najmanj 4 Din. Ker so nam jedilni voz pri Drnišu vrnili zajutrkuiemo sladke jagode mesto kave. Mak počas' sopiha skozi globoke zareze kamenitih mas, v dalji sameva med kamenjem hrast, potem se množe, a vsi so pritlikavi, nedorasli, ožgan:. Vmes med to pustinjo pa pozdravljajo oko kipeče zeleni vrtovi — tobak. Po dolini gore kresovi, tudi tu jih užigaio v zgodnjih jutranjih urah proti slani. Včasih vidimo tudi čredo živine, pastirji pa so stari možje v dolgih plaščih, a vsak z rdečo čepico na glavi, pipo in palico. Drugače pa ie revščina. Ne moreš doumeti, da ta 'zemlja še sploh da življenja tolikim bitjem, ljudem in živini. N*a 200 km okrog ba^e ni šole. Namesto ob 7. zjutraj, se bližamo proti II. uri Splitu. Večno lepa siniina Jadranskega morja že davno prej poigrava v solnčni daljini, množe se vinograd: z ob- il loženim črnim grozdjem, skrbno obdelane in pred burjo s kamenitimi ograjami zavarovane njive. Nad vsem pa še vedno kraljuje golota kamenitega Krasa. Naše misli hite nazaj v naše sočne zelene gorice ln njihovo seme, ko nas zajame prah razpa-ljenih splitskih ulic. Lepo in mogočno je morje, ljubka in dražestna je naša severna domačija. Hitimo v Bačvice, splitsko kopališče. Konec septembra. Tujci so že od'šli, samo Nemci še baje vztrajajo, in vendar kipi življenje po širnih Bačvicah. Mladina igra žogo po vodi, pljuska, vesla, lepa dekleta se igrajo med valovi in mi med njimi, srečni v mehkih toplih valovih, ki jih ziblje vedno močnejši veter in nas straši pred vožnjo ob dalmatinski obali, katero bomo nocoj prebrodili s parnikom »Zagreb«. Popoldne smo obiskali še hrib Marjan nad Splitom. Diven je pogled nad malo vzbur-kanim splitskim zalivom, mi bi želeli Marjanu še malo zelenja, pa bi imel našo dušo. Dr. Avg. Reisman. Zopet težka avijatična nesreča V Novem Sadu se je v pondeljek dopol* dne pripetila zopet težka avijatična nesre* ča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Smrt« no sta ponesrečila ruski polkovnik Ale* ksander Kovanjkcrv in vojak Ahmed Šali* Iovič. Ob pol desetih sta se dvignila na aeroplanu tipa Brandenburg. Komaj je bil aeroplan približno 150 metrov visoko, ko je naglo začel vertikalno padati. Na tleh se je razbil ter pokopal pod seboj oba avi* jatika. Uvedena je preiskava, ki naj do* žene vzrok nesreče. Domneva se, da je v zraku enemu od obojice postalo slabo in da se je zgrudil na volan ter na ta način svojemu tovarišu onemogočil upravljanje z avijonom. Ponesrečeni vojak Ahmed Šali* Iovič je rodom iz Prizrena, kjer ima ženo in otroke. Polkovnik Kovanjkov je eden najstarejših ruskih pilotov še iz leta 1909. in je veljal za enega najsposobnejših ru< skih avijatikov. Po prevratu v Rusiji je stopil v jugoslovensko službo. Žrtev živčne bolezni Pogreša se že od srede, dne 22. t. m. g. Zvonimir Gorinšek, upokojeni davčni uradnik v Celju. Navedenega dne je pu* stil doma uro in ves svoj denar ter se ob* lekel proti običaju v najslabšo obleko. Z doma je šel okrog 7.30 zjutraj ter so ga ljudje videli še v Lokrovcu ob potoku. Ker je bil g. Gorinšek zadnji čas živčno bolan in vsled tega precej melanholičen, ni iz* ključeno, da si je končal v hipni zn.edeno* sti svoje življenje. Prizadeti svojci g. Go* rinška prosijo, di se eventualni podatki o pogrešancu izza zadnjih 7 dni sporočijo njegovi rodbini v Celje, mestni policiji ali pa bližnji žandarmerijski stanici. Zastrupljenje s plinom v Tobačni tovarni Šest delavk prepeljanih v bolnico. Ljubljana, 28. septembra. Danes popoldne se je v Tobačni tovarni v spodnjem oddelku za sortiranje listov pripetila večja nesreča, ki je bila povod obilemu razburjenju delavstva v tovarni in alarmantnim vestem, ki so se bliskoma razširile po mestu. O nesreči, ki v ostalem ni težjega značaja, smo izvedeli sledeče po* drobnosti: V pondeljek so pričeli v oddelku za sor* tiranje listov z instalacijo plinskih cevi za razsvetljavo. V torek je pričel iz neke cevi uhajati plin, ki je napolnil dvorano in po* vzročil neprijeten duh Že včeraj popoldne so nekatere delavke v oddelku tožile, da jih radi smrada, ki ga povzroča uhajajoči plin, boli glava in prosile so delovodjo omenjenega oddelka, da naj popravi cev. Danes dopoldne ie plin zopet uhajal iz cevi in atmosfera v oddelku je postajala vedno bolj neznosna. Nekaterim delavkam je postajalo v dopoldanskih urah slabo. Navzlic temu se je delo v oddelku nada* ljevalo. Zaposlenih je tam okoli 80 delavk. Ko so popoldne okoli 14. delavke priha* jale na delo, je vladal v dvorani hud smrad po plinu. Nekatere delavke je začelo du* šiti v grlu. druge so pričele bruhati, nekaj pa se jih je onesvestilo. Situacija je posta* la kritična. Okoli pol 15. so morali več de* lavk iz oddelka prepeljati oz. prenesti na sveži zrak. Večina jih jc takoj začela brus hati, druge pa so se pričele zvijati v bole* činah. Bilo je takoj jasno, da so se zastru* pile s plinom in zato je vodstvo Tobačne tovarne takoj pozvalo na pomoč rešilno postajo. Iz tovarne so prepeljali v bolnico šest delavk in sicer: 391etno Frančiško Lebcr, stanujočo v Hradeckega vasi 64 : 56Ietno Terezijo Gros, stanujočo na Sv. Petra cesti 74: 431etno Marijo Volčič, stanujočo v Sred njih Gameljnih 41; 23Ietno Frančiško Bur* ger, stanujočo Razpotna ulica 10, 341etno Ivanko Renko, stanujočo v štepanji vasi 5 in 351etno Ivano Verlič, stanujočo na Vi* krčah št. 8. Ponesrečene delavke so bile prepeljane na interni oddelek bolnice, kjer so jim nu* dili prvo pomoč. Verličeva je bila takoj po prevozu v bolnico odpuščena. Zastrup* Ijenje ostalih petih delavk istotako ni tež* ke narave in bodo verjetno lahko jutri ali v prihodnjih dneh zapustile bolnico. Malo težji je edino slučaj Grosove, upati pa je, da tudi ona ne podleže poškodbam. Pismo iz Črnomlja Nikdar Črnomelj in Loka nista pokazala toliko pravega razumevanja za skupno na* predno stvar, kakor baš ob priliki minulih volitev v Zbornioo za trgovino, obrt in in* dustrijo. Čast poštenim in naprednim pri* stašem Pucljeve stranke v Črnomlju, ki so klerikalcem obrnili hrbet, ker kot dobri in iskreni naprednjaki že iz načela niso ho* teli podpirati klerikalne robote svojih ljub* Ijanskih komandantov. Onih par pucljev* cev, ki so bili poprej pristaši SLS, znašlo se je zopet v taboru klerikalne ž!ahte iz Skodnja. Naj jim bo, saj črno ostane ved* no črno in enaki tiči radi skupaj letijo. Siromak Stanko je tokrat doživel popolno razočaranje, niti lastni pristaši mu niso zaupali svojih glasovnic. Dne 15. septembri smo imeli v Crnom* lju razstavo živine. O tej razstavi je napi* sa! v Pucljevem »Kmetijskem listu» z dne 22. t. m. neki gospod iz Belokrajine daljši članek. V tem članku, ki je že na prvi po* gled zelo prozoren in večjidel izmišljen, je m. dr. rečeno, da je minister Pucelj naka* zal za to razstavo 11.300 Din podpore. Res* niča pa je ta, da g. Pucelj za to razstavo ni dal miti pare* in še počenega groša ne, temveč so občina Črnomelj in še nekatere druge belokranjske občine ter nekateri do* mači zavodi zbrali to vsoto iz lastnih sred* stev! Ko so demokrati prošlega leta po nar. posl. dr. Žerjavu res izposloval: 6000 Din podpore za živinsko razstavo v Grada* cu pa «Kmet. list® ni niti besedice črhnil. Čemu sedaj varati javnost z izmišljenimi podporami g. Puclja? Naj g. dopisnik «Kmetijskega lista» rajše piše o tem. kako po Belikrajini poje eksekutorski boben, ka* ko gredo kmečka posestva na kant in kako siromašni belokranjski kmetje v dobi bla* goslovljene vlade »kmečkih-^ ministrov ni* majo niti toliko, da si kupijo kilo solil To pišite, tu nam kaj sporočajte o zaslugah g Puclja, ne pa da mistificirate javnost z izmišljotinami! ZG. ŠIŠKA. V nedeljo 26. t. m. je otvori! oder društva »Vodnik sezono s Tučl-čevo »Golgoto«. Dvomilo se je sicer o uspehu, ker zahteva »Golgota« že precejšnje rutiniranosti. Trud je odpravil zapreke, igralci so se potrudili in za razmere dobro podaii svoie vloge Gh. g. Pavlič, kj je to vlogo poleg Demetriia, g. Koviča, že kreiral na čitalniškem odru v Šiški, ni dosegel iste višine kot pri omenjeni vprizoritvi, isto g Kovič, njegovo podajanje v prvem dejanju je bilo vse premalo čustveno, šele v drugem dejanju je stopnjema izboljševal in je ob zaključni sceni napravil prav dober vtis. Peregrin, g. Jančič, dober, posebno v prvem dejanju Žena, gdč. Grllova, dobra, v momentih prav dobra, tudi čustveno je svojo vlogo posrečeno podala. Ljubimec g. Pirš zadovoljiv. Pri reprrzi in v bodoče naj se posveča več pažnje mimični igri, kar bo celotni vtis brezdvomno izboljšalo. Režija g. Koviča v skupnosti prav dobra, v detajlih, pa se ni čuditi, da malo prepočasna Doseženi uspeh pa naj bo celokupnemu ansamblu le vzpodbuda k nadaljnjemu delu in izpopolnjevanju B. R. KOROŠKA BELA-JAVORNIK Pred tednom je odšel od nas g. Ivan Brelih, službujoč pri finančnem oddelku na Jesenicah. Telovadno društvo Sokol je izgubilo z njim enega naiagilnejših in najpožrtvoval-nejših delavcev. Vsako svobodno uro je prebil pozno v noč v telovadnici ter uril Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. + Rudol/o Valentmo Pesem srca in liubavi v prekrasnem velefitmu „Cobra" 7 utjanj v ljucuncu <:e a Ruduito Valem v m Nita Naldi najstiastnej^i ljubavni par v filmu. — Vkljub slabemu vremenu ;e Valentmo pn vče-aišnji premijeri napjlnil kino .Dvor* do zadnjega kotička! Preskibite si vstopnice v predprodaji dni v no od 10. ao 12. in od 2. naprej. Mladini vstop prepovedan! •iiNO „0V0R" naimodernejše kino gledališče Ljubljane. Telefon 730. Pridejo: večeri smeha BUSTER KEATON. člane v dramatiki. Trudapolno delo je bilo kronano z najlepšim uspehom. Vse dramatične prireditve Sokola v zadnjem času so bile sad njegovega neumornega truda in dela V zadnjem času se je posvetil zlasti »Gradbenemu odboru Sokola«, česar blagajnik je ostal do zadnjega. Vse, kar se je lotil v društvu, je smatral za najsvetejšo dolžnost, ki jo je izpeljal do pičice. Selitev je prišla nemudoma in društvu je bilo nemogoče izrazili svojo hvaležnost na katerikoli svečan način. — Upravni kakor tudi gradbeni odbor se mu tem potom za veliki trud srčno zahvaljujeta ter mu želita na novem mestu vse najboljše Upravni in gradbeni odbor. LOGATEC. Podružnica Samostojne strokovne delavske Unije v Logatcu sklicuje za četrtek 30. t m. ob pol 8. zvečer v go- stilni g. Šmuca v Dol -Logatcu članski sestanek. Na ses;anku poroča tov. strokovni tajnik Kravos iz Ljubljane. Vabimo vse | člane, da se sestanka udeleže pokiošte-vilno. PODČETRTEK. Dne 1. oktobra bo v Podčetrtku novi veliki živinski in kramar-ski sejem. Kupci kakor prodajalci se od blizu in daleč vabijo, osobito ker so naši sejmi vedno dobro obiskan: — V nedeljo dne 3. okiobra pa priredi prosvetno društvo --Sotla« v svojih društvenih prostorih — gostilna gospe Rozalije Staroveški — ob 4. popoldne spevoigro Kovačev študent«. Nastopi tudi društveni pevski odsek in tamburaški zbor iz Zagorskih sel. Lit* bitelji prosvetnega dela iskreno vablieni G. Bolgarija in njeni sosedje Izjave bolgarskega finančnega sebnemu vi, Ženeva, 25 septembra Vaš poročevalec je imel parkrat priliko razgovarjati se z. bolgarskim finančnim ministrom g. Vladimirom Molovom o zunanjih in notranjih problemih Bolgarije, prvič na sprejemu v hotelu Bergues, prirejenem na čast dr Ninčiču, nato v kuloarjih zboro-valnice Društva narodov in končno v hotelu de la Paix, kjer stanuje bolgarska delegacija. G. minister je bil jako odkritosrčen in je podal izjave, ki so izraz današnjega režima v Bolgariji in bodo nedvomno zanimale jugoslovensko javnost. Skušal bom te izjave navesti čim doslovneje. ne glede na to, v koliko se lahko strinjam z njimi in v koliko ne. Kakor je razumljivo, sem vprašal g. ministra najprej, kakšni so današnji odnošaji Bolgarije napram Jugoslaviji. G. Molov mi je izjavil, da so dobri in da so se posebno popravil: zadnja dva meseca z dogodki v Ženevi in še pred njimi. Prepričan je. da se napredek v smeri izboljšanja ne bo ustalil. Zato je seveda treba dobre volje z obeh strani Po zatrdilu g. Molova ie \ Sofiji dovolj dobre volje in so tam baje manjše ovire za sporazum nego v Beogradu Bolgari ne delajo nobene razlike med tremi rlemeni Jugoslavije in g minister je stal v najboljših in prijateljskih odnošajih z našimi delegati v Wa-shingtonu in v Ženevi. V srbskih krogih ima dobrih znancev in se sploh šteje za prijatelja Srbov. Smatra, da bi se morali odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo poglobiti predvsem ne kulturnem in gospodarskem polju. V tem oziru stoje stvari jako slabo Baje je celo nemogoče dobiti slovenske in hrvatske liste v Sofijo, ker da jih naša cenzura (?!) ne pušča čez mejo. Dočim gre pc trditvi g. ministra lahko vsak Srb, Hrvat ali Slovenec v Bolgarijo, dajejo naše konzularne oblasti Bolgarom samo tranzitni vizum skozi Jugoslavijo tako, da jim je nemogoče osebno se spoznati z razmerami pri nas Sam g. Molov se je smel samo dve uri ustavit' v Ljubljani. Smatra, da bi se mogli s pridom za slovansko in južnoslovansko stvar obnoviti stiki med kulturnimi, športnimi in slrčnimi udruženjj v obeh državah, kakršni so obstojali pred balkansko vojno Z bolgarske strani ni za to baje prav nobene ovire. »Kako pa si pravzaprav zamišljate, g. minister, da bi se današnji odnošaji med obema slovanskima državama na iugu še izboljšali in poglobili?« Odgovor: <>Bolgarska priznava stanje, kakršno rezultira iz vojne in razen nekaj eksaltiranih elementov ne misli nihče na kako revanžno vojno proti Jugoslaviji. Ravno nasprotno! Vsi želimo čim ožio združitev. ki bi seveda mogla iti samo v etapah. Prva etapa b; bila poglobitev kulturnih stikov, boljše medsebojno spoznavanje in razumevanje n vsi drugi koraki, ki b: odstranil- napetost in nezaupanje. Druga etapa bi se najlažje izvedla z gospodarskim zbližanjem lugoslav ia in Bolgarija Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera. Četrtek, 30.: «\Val!y». E Mariborsko gledališče. Pričetek ob 20. Sobota. 2.: »Veronika Deseniška» Otvoritvena predstava. Nedelja. 3.: »Danes bomo tiči*. ( aialanijeva »Wally< za abonente reda E -e poje v ljubljanski operi v četrtek, dne 30. t. m. V naslovni vlogi nastopi ga. Caleta. Poleg nje so zaposleni še: ga. Ribičeva ter gg. Kovač, Mitrovič. Rumpelj in Zupan. Otvoritvena predstav* t mariborski dra mi bo letos Župančičeva tragedija v petih dejanjih »Veronika Deseniškac. Pri predstavi bo navzoč tudi avtor Refiral po prof. Šest. Repertoar zagrebške opere. Ta teden ima zagrebška opera na sporedu Smetanovo opero >Poljutx z damami Zikovo, Pospišilovo in Sestričevo ter z gg. Šimencem. Križajem in Hržičem. Dirigira opemi ravnatelj Sachs. Na repertoarju je dalje Puccinijeva »Bohe-ma ter Musorgskeea . Premijera KaiserjeTe drame v Splitu. V soboto zvečer je bila v splitskem gledališču premijera Georga Kaiaerja drame »Kolpor- taža-:. To je sploh prva Kaiserjeva premijera v Jugoslaviji. Zgodovinski oris jugosiovenske glasbe objavlja v zadnji številki -Zborov; prof. dr. Mantuani. Pisatelj pripravlja večje delo o muziki. ter se bo v njem oziral posebno na Jugoslovene. katerih zgodovina na glasbenem polju je še precej neobdelana. Take učne knjige pri nas zelo pogrešamo, že zavoljo tega, ker tujejezifne knjige o Jugoslo-venih po navadi ne vedo dosti povedati. Ljubljanska opera. Kot Scarpija je gostoval snoči naš rojak. g. Rudolf Bukšek, operni bariton. Pred 25 leti je začel nasto* pati na našem odru, bil spočetka igralec, a se je polagoma razvil v simpatičnega pev* ca. Souorni, mehki, topli glas se mu je le« po razvil in snoči je dokazal, da nahaja za dramatične karakterne partije tudi prav močne tone neoporečne zmagovitosti. Scar* pio izraža kot nervoznega, od strasti zbe, ganega degeneriranca, ki se zaman sili, da bi bi! impozanten dostojanstvenik, ker je le podla, celo smešna kreatura. G. Bukšek prinaša torej originalno popoln kontrast običajnih kreacij, kakršno poznamo n. pr. po g. Vuškoviču. V ostalem o predstavi ne morem poročati nič ugodnega, ker me — z izjemo orkestra pod taktirko g. ravnate* lja Poliča — ni zadovoljil skoraj nihče, če* mu uprizarjati opero, za katero nimamo prvih pevcev? Vsa marljivost in ambicija je zaman: po Šimencu in Zikovi cTosce» ni več mogoče mirno poslušati. Torej lepo prosim: ne gnjavite nas več ž njo! G. Buk* ška je sprejela publika zelo prijazno ter mu prirejala po obeh prvih aktih prisrčne ovacije. Po 251etnem delovanju bi bil tudi na našem odru zaslužil prejeti vsaj kitico cvetja. Fr. G. Scenograf Narodnega gledališča v Ljubljani. Akad. slikar Ivan Vavpotič je imenovan za scenografa Narodnega gledališča v Ljubljani. Uvrstili so ga v skupino državnih uradnikov I. kategorije. 8. skupine in 3. stopnje. Boj med tenoristi dunajske Državne opere. V dunajski Državni operi je izbruhnil resen konflikt med tenoristi. Uprava zavoda je nedavno angažirala Poljaka Kijepuro, ki je nastopil z ulogo Cavaradossija v <-Tosci». Tenorist Grosavescu je proti temu protestiral. Slezaku pa zopet ni bilo prav, da je uprava zadnjič zasedla njegovo uiogo v Verdijevi cAidi> s Piccaverjem. Oba užaljena umetnika sta radi tega vložila ostre proteste in zahtevata od gledališke uprave odškodnino. Grosavescu zapusti v kratkem Dunaj ter se poda v Berlin, kjer je že podpisal pogodbo. Jan Eubelik. glasoviti češki virtuoz na gosli iz polpretekle dobe. je nastopil pred nekaj dnevi na Dunaju. Kritike dunajskih listov pravijo, da se nekdanji n'egovi sijajni koncerti niti primerjati ne dajo z današnjimi Od nekdanjega umetnika je ostala baje samo še senca. Jugoslovensko ufiruž'-nje za zaščito književne in umetniške srojine je na svoj; zadnji seji v Zagrebu izvolilo za svojega predsedniak našega skladatelja Antona La-jovica. Vsa slovenska društva, včlanjena v udruženju. pa so se organizirala v posebni sekciji, kateri predseduje gosp. Lajovic. Ka kongresu mednarodnega literarnega in umet niškega udruženja, ki se vrši te dni v Varšavi. bo imela Jugoslavija troje zastopnikov. Za Beograd bo navzoč dr. Blagojevič. za Zagreb dr. Stražnicki, za Ljubljano pa Anton Lajovic. Udruženje posveča največjo pažnjo osnutku zakona za zaščito avtorskega prava. Letošnja koncertna sezona t Ljubljani se otvori z pondeljek, dne 4. oktobra v Fi'harmonični dvorani s produkcijo Williama Gwi-na. V soboto 9. oktobra fa bo v Unionu koncert Glasbene Matice s 'odelovanjem štirih solistov: ge. Pavle Lo-šefove ter gg. Ju lija Betteta. Josipa Riiavca in Ljubiše Ili-čiča. Nova pesniška zbirka Alojza Gradnika Dr. Alojzij Gradnik izda v kratkem novo pesniško zbirko z naslovom De profundiss-. Knjiga je malone že dotiskana in bo kmalu v knjiearnah naprodaj. Rikard Sfrauss v Državni operi na Dunaju. Avstrijsko prosvetno ministrstvo je sklenilo s skladateljem Rik. Straussom po-srodbo glede gostovanj pri dirigentskem pultu. Strauss je pristal na dvajset gostovanj v sezoni in bo nastopal le kot časten dirigent. Prvič bo vodi! izvajanje svoje opere Inter mezzo? dne 4. decembra. ministra g. Molova našemu po-poročevalcu, nimata kot v bistvu agrarni deželi nasprotnih interesov. Sklenila bi se med njima prav lahko carinska unija. Vendar se da zamisliti tudi kaka druga oblika gospodarskega zbližanja. Tretja etapa bi bilo politično zbližanje obeh držav, ki bi na koncu lahko izrazilo v federativni zvezi Bolgarije z Jugoslavijo. To bi bilo v interesu celokupnega Slovansrva. Pri tej izjavi pa je g. minister takoj pristavil, da so načrti, kakršne propagirajo zemljoradnik; emigranti »utopija in neumnost«. Ni govora c? revoluciji v Bolgariji, o odstranitvi kralja Borisa in njegove dinastije. Tega bolgarska vlada noče, marveč si zamišlja zbližanje z Jugoslavijo na temelju absolutne enakopravnosti in ohranitve suverenosti obeh držav. Pretirani in preuran.ieni načrt- utegnejo samo kompromitirati zbliževalno akcijo. Z obeh strani ie treba strogo spoštovati suverenosti države. Tako n. pr. smatra Bolgarija, da je režim v Makedoniji čisto interna zadeva Jugoslavije, v katero se Sofija ne sme vmešavati. Navzlic temu pa je g. Molov prepričan, da bi se silno izboljšali odnošaii med Jugoslavijo in Bolgarijo, če bi se Makedoncem dala n. pr. kulturna avtonomija. Ni treba, da bi bile šole bolgarske, toda naj bodo makedonske. (G. minister ni podrobno razložil, kako to misli.) Seveda pa ie to stvar dobre volje jugosiovenske vlade Glede revoiueUonarnih čet, ki upadajo iz Bolgarije v Jugoslavijo ie izjavil g. Molov, da stori sofijska vlada vse, da jih spreči. Trdi, da so zenljedelci, emigranti v Jugoslaviji, organizirali več vpadov v Bolgarijo nego makedonski komitaši iz Bolgarije v Jugoslavijo. Smatra, da ti obmejni incidenti še vedno ne smejo izzivati sovražnosti med obema vladama Bolgarska vlada ne more poloviti komitašev, nemiogoče je prijeti Protoserova, k: bodi po inozemstvu in se ilegalno pojavlja v Bolgariji. Ko se utrd: prijateljstvo med obema državama, bodo izginili tudi ti neljubi pojavi. Na vprašanje, kakšni so odnošaji z Grčijo. je g. Molov odgovoril, da so korektni. Zal Grk: moJno zatirajo slovanski živeli v gršš: Makedoniji. Bolgarija si želi izhodov na Egejsko morje, ki so jih j: obljubile velesile. Seveda ie stvar velesil, da izpolnijo to obljubo. Z Rumuaijo obstoji osnutek pogodbe dobrega sosedstva, k, pa šc ni parafirana. Razlika je samj v eni točki, namreč glede odkupa sekvestriranega bolgarskega imeiia v vsoti 250 milijonov rumunskih lejev. Bolgarija zahieva, da se ta vsota odšteje od njenih reparacijskih dajatev, kar Rumunija odklanja Tak' je stvar obtiča.a na mrtvi točki G MjIov se je pritožil nad strašnim terorjem, k: ga vrš; Rumunija nad Bolgar: v Dobrudži. Izganjajo domačine in naseljujejo Kuc -'lshe Po hišah naseljujejo nediscipliniran vojaštvo, kot nekoč dra-gonade, ki izvršuje razna nasilja Gledt Rusije je izjavil g. Molov, da se odnošaj: ne morejo vzpostaviti, dokler vlada v Rusiji današnji ežim. kjer vodijo bolgarski komunistični i.-migran:: tako važno vlogo. Sovjetska v.ada b: eventualno poslaništvo v Sofiji ;otovr. pretvorila v torišče komunistične *in prevratne propagande. Glede notranje bolgarske politike ie g. minister povdarjal, da se je gospodarski položaj izboljšal in koasolidirai, da stoji da-našni režim na trdnem temelju in da n; mogrč noben prevrat. Komunisti životarijo kot podzemeljska, nelegalna organizacija, ki lahko izvrš: le k. k anarhističen čin, politično pa je brezupasna. Zemljedelci so razcepljeni na tri skupine Prvo vodj A;a-nascv in drugi emigrant:, k; da imajo enotna tronto z boli še viki. To so za g. Moiova navadni razbojniki, r:. zasluži: • samo veša-la sli giljotino. Drug:: skupina ie real:s:ič-na in skuša lojaln sodelova:; v politiki. Tretja skupina oa se trudi kanalizlrati vse te nruje in obnoviti stari pokret Stambolii-skega Toda bolgarsk, kmet danes ni več tako pristopen demagoškim geslom, ker se ie njegovo gospodarsko stanje izboljšalo. Pri slovesu je izrazil g. Molov svoje p<> sesne s;m?atije napram slovenskemu delt našega naroda, katerega vztrajnost, delav nost in inteligenc > visoko ceni. Znane sr mu tud: krasote slovenske dežele. Ni mogel prehvalit: Ljubljane kot najlepšega in najčistejšega mesta na balkanskem pol-oioku. lz življenja in sveta Novodobni Ikar Dunajski isti pišejo o interesantuih poskusiti.z uvim letalnim aparatom, ki oajt- odpira naravnost presenetljive vi-dme v razvoju aerotehnike. Gre za izum uizenjerja Antona Lutsclia. ki je izumu nov propeler. Lutsch je doma iz avstrijske Gra-diš^anske in je jedva prekoračil 30. leto. z.e od mladosti se zanima za letalsko teliniko in gradi aeroplane Po dolgoletnih poskusih je prišel do prepričanja, da je propeler, kakršnega uporabljajo dandanašnja ietala. zelo pomanjkljiv. Nepopoln je zlasti zato, ker porabi jedva 30 odst. energije, medtem ko je gre 7U odst. v izgubo. Propeler, kakršnega je zamislil in teoretično izvede) Lutsch. bi predstavljal baš obratno razmerje.glede uporabe. Izkoristil bi 70 odst. energije, in v zlo bi šlo samo 30 odst. Zamisel inženjeria je zelo praktična tudi radi tega. ker ie skonstruiral svoj aparat tako. da se krila aeroplana lahko pritrdijo na človeško telo. Z njimi se more vzdigniti v višino vsakdo, ki lahko pritrdi nase motor in krila. Mladi izumitelj je že zainteresiral za svojo iznajdbo neki švicarski konzorcij, ki ie dal inženjerju na razpolago potrebna denarna sredstva in mu naročil, naj izpopolni svoj aparat v toliko, da bo iaiiko ž njim delal praktične poskuse. Skonstruiral je napravo iz najlažje kovine. Aparat z motorjem vred tehta samo 40 kg. Ta teža se da po sodbi izumitelja še reducirati na 30 kg. Manipulacija z aparatom je izredno primitivna in laiika Po par metrih teka po zemlji se bo človek mogel brez težkoč dvigniti v zrak. Na podlagi proračuna, ki ga je napravil Lutsch, bo aparat izredno cenen. Inženjer se sedaj pripravlja na praktične poskuse, za katere vlada v krogih strokovnjakov splošno zanimanje Dempseyev nos Sicer je stvar že stara in znana, ali v zadnjili tednih je zopet pridobila na aktualnosti. Dempsey si je dal namreč pred leti, ko je sklenil za nekaj časa opustiti svoj nevarni boksarski poklic in se posvetiti drugemu, menda nič manj nevarnemu poklicu zakonskega moža. olepšati svoi nos. Kajti Dempseyev nos je bil take oblike, da se mu lepota niti oddaleč ni mogla očitati. Pa si ga je dal kratkomalo popraviti — njegova žena je to zahtevala in filmska družba, ki je šampijona angažirala tudi. Reparatura ga ie stala bagatelo lO.OOo dolarjev — kaj je to njemu, ki plava v milijonih? Za naše razmere je vsota seve naravnost fantastična in bajeslovna, pomislite le: 560.000 Din za preiurmacijo nosu! Toda vse je minljivo na tem svetu in tudi Dempseyev nos ne more biti večen. Ko ie treniral Dempsey za odločilni mateh, se mu je pripetila nezgoda: Tommy Loughran mojster srednje kategorije, ga je tako počil po nosu, da je pri priči bilo konec Dempseyevega okrasa in ponosa. Pri tej priliki ie radovedni svet tudi zvedel, iz katere snovi je bil sestavljen Jackov nos. Poprej so namreč listi zagotavljali, da so kirurgi popravili Dempseyev nos s slonovo kostjo in s srebrno žico. To pa se je izkazalo za neresnično. Kot materijal za popravo nosu je namreč iznajdljivemu kirurgu služil kos boksarjevega usesa! Tako ie bilo združeno utile cum duici koristno s prijetnim. Dempseyevo ne bas premajhno uho je na operaciji le pridobilo in nos. no nos tudi ni nič izgubil. Zdaj je Dempseyeve nosate krasote konec. Bogzna. ali se bo podvrgel novi operaciji? Šampijon si ie lahko privoščil marsikaj, česar si eks-šampijon najbrž ne bo več mogel privoščiti . . . pi, Alvarez o Kmajneriki in Pauevropi, Allen o Zedinjenih državah in Panevro-pi, profesor Goldscheid o Panevropi in miru, Morocutti , Jugoslaviji. Panevropi in o manjšinskem vprašanju Paul Goehre o Panevropi in socijalizmu. Predavali pa bodi - še: senatoi Medinger iz Prage, bivši italijanski ministrski predsednik Nitti in praški profesor Bruno Kafka. Gospodarska sekcija, ki bo zborovala od 4. oktobra dalje, naznanja sledeče predavatelje: Julija VVolta iz Berlina, Elemerja Hantosa iz Budimpešte, Sto-dolo iz Požuna. Georga Bernharda iz Berlina, prof. VVamberta iz Budimpešte, Uhiiga iz Karlovih varov, Kohena-Reussa iz Berlina in Bronislava Huber-manna iz Varšave. Odsek za duhovno obnovo prične zborovati 5. oktobra. Govoril bo Emil Ludvvig o temi »Goethe in Evropa«; Kurt Heller o problemu duhovne aristokracije, Coudenhove-Kalergi o duhu Evrope, Rikard Kiinzer o katolicizmu in evropejstvu itd. Kongresisti bodo na koncu sprejeti od avstrijskega zveznega predsednika Hainischa in od bivšega kanclerja dr. Seipla Utemeljitelj panevropskega gibanja Coudenhove-Kalergi je še mlad in zelo idealen človek. Ideja Panevrope se je porodila v niem pred desetimi leti, ko je bil še študent filozofije. Sedaj mu je dobrih 30 let in kakor vse kaže, bo igral v evropskem koncertu še pomembno vlogo. Mož ie tudi po pokolenju izvirna prikazen. Njegova mati ie bila Japonka, njegov oče pa Šved ter potomec danskih roditeljev. Samomor znanega biologa Na Sclineebergu se je pred dnevi ustrelil profesor dunajske univerze biolog dr. Paul Kammerer. Samomor je vzbudi! tem večjo senzacijo, ker je imel učenjak dne 1. oktobra odriniti v Rusijo, kamor je bil pozvan za predavatelja na univerzi v Moskvi. A preden ie napočila ura odhoda se je dr Kammerer rajše Šdločil za prostovoljno smrt Povod samomoru je dala Kammerer-jeva strastna ljubezen, od katere se ni mogel ločiti in ki ga je vezala na Dunaj. Mož je bil prej že dvakra; poročen in obakrat ločen. Iz te dileme se ie porodila učenjaku samomorilna misel. Pokojnik je bil izredno nadarjen mož. jedva 44 let star toda vsestransko na-obražen. Oficijelno ie velial za biologa bavil pa se ie sploh z vsemi naravoslovnimi vedami, bil je veščak celo v so-ciiologijj in tudi izvrsten poznavalec leposlovne literature. Za svoio specijalno stroko si je izbral proučevanje heredi-tarne teorije. Njegova knjiga o podedo-vanju lastnosti je prevedena v mnogo jezikov in ie zelo čislana v krogih znanstvenikov. Profesor Kammerer ie napisal še več drugih del, v katerih ie med drugim razmotriva! vprašanje, če smo ljudje sužnji preteklosti ali tvorci bodočnosti. Mnogo se ie ukvarjal s problemom vrst ter z zakonom takozvane seriie. To delo je naravno-filozofičnega značaja ter je pisatelju pribavilo največjo popularnost. Bavj se z uganko naključja ter skuša na podlagi tozadevnih dedukcij stvoriti pravilo o vzročnosti. V zadnjih letih se je učenjak bavil mnogo tudi s Steinachovo teorijo pomlajevanja Svojo biblioteko je učenjak zapustil moskovski univerzi mrtvo truplo pa anatomičnemu institutu dunajskega vseučilišča Panevropski kongres na Dunaju Dne 3. oktobra se otvori na Dunaju panevropski kongres, ki pomeni prvi korak k uresničenju idealov, katere zastopa mladi grof Coudenhove-Kalergi. Častno predsedstvo kongresa so prevzeli odlični evropski politiki, med njimi dr. Beneš. Caillaux Paul Loebe. Po-litis. dr. Seipel in grof Sforza. Sklicatelj kongresa je izjavil pred par i dnevi novinarjem, da ne gre več za to. da-ii naj se osnuje Panevropa temveč samo za to. kdaj se osnuie. Razmere v sodobni Evropi so nevzdržne. Cilj kongresa ni ena sama zvezna država marveč splošna zveza evropskih držav, konec strategicnih in gospodarskih mej tei zaščita narodnih manjšin. Meje Panevrope ne smejo biti nič drugega. pravi Kalerzi. nego meje upravnih področij. Rokavski preliv ne tvori pri tem nobene ovire, kajti radi tehničnega napredovanja postaja Rokavski preliv vedno tesnejši in Anglija j zelo intere-sirana na evropskem položaju. Rusija zavzema k vprašanju Panevrope izjem- . no stališče. Ona se ne more vezati eno- I stransko na Evropo, ne da bi pri tem ' oškoddvala svoje interese v Aziji. Vezati pa se ne more tudi na samo Azijo, ker ima velike interese v Evropi. Njeno stališče bo radi tega najbolj izredno med vsemi državami. Kongresa se udeleže tudi delegati panameriškega gibanja. Program zborovanja bo obsegal politične, gospodarske probleme ter vprašanje duhovne obnove. V politični sekciji bo predava! Politis o Panevropi in Društvu narodov; Watts bo govoril o Angliji in Panevro- itaiijanska vlada ne upirala restavraciji Zitinega sina Otona Habsburškega. Hotel je doseči principijelen pristanek italijanske vlade, da ne bo nasprotovala, če bi se izvršila habsburška restavracija in bi bil Oton izklican ne za cesarja, ampak samo za kralja Madžarske in Avstrije ter morebiti tudi Češke. Vatikan vidi v tej konstelaciji. ki bi bila po obliki vzhodnoevropska konfederacija, razširjenje svojega vpliva na vzhodu. V italijanskih krogih se kolportirajo tudi vesti, da bi bila Žita voljna izbrati Prago za središče te konfederacije ter omogočiti nadvlado Cehov v novi kon-. stelaciji Ideja te federacije pa je zadela na odpor pri Mussoliniju, ki vidi v nji opasnost za Italijo in ojačenje vpliva slovanskega elementa. Vsi ti neuspehi so baje napotili Gasparrija. da je sklenil podati demisijo. Največji neuspeh pa je doživel kardinal menda pri Cehih, ki sploh nočejo čuti besedice o habsburški dinastije. Vse to beležimo kakor pišejo drugi. Najdražja knjiga na svetu Te dni se odpelje iz benediktinskega samostana Sv. Pavla v Lavantinski dolini v Ameriko dragocena Gutenbergova biblija, katero je kupil za dva milijona avstrijskih šilingov (približno 16 milijonov dinarjev) newyorški zbiratelj starinskih dragocenosti dr. Oton Vollbehr. Prodajo te izredne knjige ie posredovala knjigotrška firma I. Kauffmann v Frankfurtu ob Meni Prodana knjiga predstavlja eno največjih redkosti na svetu. Tiskana je na pergamentu in ima samo devet inačic, katere pa daleko prekaša po lastni lepoti in izvedbi. Gutenberg jo je natisnil med 1. 1453. in 1456. v Mainzu na Nemškem. Odkrili so io šele v 18. stoletju v samostanu Sv. Blaža v nemškem Schwarzwaldu. odkoder so io prenesli za časa Napoleonskih vojn na Koroško. Tam je ostala do danes. Avstrijska vlad3 bo prišla pri prodaji te knjige tudi na svoj račun. Ameriški zbiratelj bo namreč moral plačati 25 tisoč dolarjev izvozne carine. zb šolsko deco iz gumib aga, kakor dežne plašče, ne-primoci|ive nudi že od 150—200 Din tvrdka Dragu Schwao. Liubljana Odstop kardinala ^asrsarrija Iz Rima prihaja poročilo, da je državni tajnik Vatikana kardinal Gasparri podal svojo demisijo. O vzrokih tega odstopa pišejo listi zelo različno a ponekod se pojavljajo vesti, ki jih ie mogla skuhati samo vro-a domišljija. «Zunanja DOlitika Italije® pravi neki list. je našla v kardinalu Gasparriju velikansko oporo Italijanska vlada se je zelo zadolžila pri Vatikanu, zato je v zameno podpirala nieno politiko Itali-jansko-španska pogodba ie v bistvu delo kardinala Gasparrija. ki je ž njo nameraval afrontirati britansko politiko Toda poglavitni cilj vatikanske politike ie bil. da privleče v interesno sfero te pogodbe tudi Francijo in južnoameriške lržave.» Nadaljni načrt kardinala Gasparrija je bila zakonska zveza med italijansko princezinjo Giovanno in bolgarskim kraljem Borisom. Na ta način naj bi dobil katoliški Rim vpliv v pravoslavni Bolgariji, katero naj bi polagoma pripravil za prehod iz pravoslavja v katolicizem. Nasprotnik te politične ženitve pa je bil Mussolini. ki se ne strinja s političnim zakonom. Vendar se v Vatikanu nadejajo. da bo sedanji šef rimske vlade prej ali slej pristal tudi na rešitev tega vprašanja in to tembolj, ker sta si prin-cezinja Giovanna in kralj Boris simpatična. Nacionalistični režim kardinala Gasparrija je tudi napel vse sile. da bi se Roka roko umiva Vatikan dobi direktno zvezo z morjem in lasten kolodvor. Poročali smo že o pripravah za zo-petno uvedbo smrtne kazni v Italiji in o stališču Vatikana v tej zadevi, katero smatra Mussolini za zelo važno vprašanje. Ker je Vatikan pristal na fašistov-ski predlog, oziroma ker se mu ni uprl, se je sedaj Mussolini pokazal Vatikanu zelo naklonjenega in mu hoče storiti proti uslugo. Rimski papež je, kakor znano, po razbitju papeževe države, vatikanski jetnik. Od svoje izvolitve za poglavarja rimske cerkve pa do smrti ne sme zapustiti vatikanskega področja To «rim-sko vprašanies je delalo italijanski vladi že od nekdaj velike preglavice; skušali so ga rešiti večkrat, a vselej brez rezultata. Radi trajajočega nesporazuma med Vatikanom in Kvirinalom .ie vladala med rimsko vlado in poglavarjem katoliške cerkve razumljiva napetost in hladnost. Mussolini kani sedaj napraviti temu stanju konec in vzpostaviti med Da-oežem in vlado iskrene odriošaje Njegov namen ie. priznati v najkrajšem času Sveto stolico za suvereno silo ki ima neomejeno lastniško pravico do vatikanskih vrtov in vatikanskih pa lač. Poleg tega bi dobil papež še druge ugodnosti Mussolini je pripravljen povečati vatikanske vrtove, dovoliti papežu direktno zvezo z morjem in inu sezidati samostojen kolodvor. Ko bodo ti projekti izpeljani, se bo lahko vrgel Mussolinijev Rim na imperialistično propagando s križem in mečem. X Snežni viharji v Severni Ameriki. V Severni Ameriki je te dni divjal močan snežen vihar Posebno veliko škodo je na= pravil v Kanadi, kjer cenijo opustošenje v provinci Manitoba na 12 milijonov dolar, iev. X Brzovlak Dunaj*Berlin skočil s tira Brzovlak št 115, ki vozi direktno med Du» najem in Berlinom, je skočil te dni pri Scinvandorfu s tira Nesreča se je pripetila radi nasipa, ki se je udal pritisku radi de> ževja Lokomotiva in prvi vagon sta se od> trgala, drugi vozovi so ostali na tiru K sreči ni bilo človeških žrtev Potnike in prtljago so naložili na prihodnji brzovlak ki vozi med Monakovim in Berlinom Samo še danes! Mi Predstave ob *., pol 6., pol 8. in 9. uii ELITNI KINO MATICA Telefon 124. PREDNAZNAMLO: velefilm „B E L A G O L G O T A" Javna zahvala Podpisana se najlepše zahvaljujem g. pri; mariju dr Minaru za izvrstno uspelo, kom= plicirano operacijo, ki mi jo je napravil lc= tos meseca februarja, kakor tudi za njego; vo veliko skrh in nego, ki sem je bila de--ležna tačas v bolnici. Velenje, 27. s. ibra 192C 1303 MARIJA SKAZOVA, učiteljica Izjava Podpisana preklicujeva obdolžitve, kate= re sva izrekla v . slanem» v ».Jutru® 7 dne 2. julija proti g. Vinku Naratu, trgov: cu v Groc >ljem. Ljubljana, dne 28 septembra 1926. POPOVIČ JANKO in MARKO 1302 Višnja g< ra. Pogubo vsaki družini prinašajo lalezljive bolezni Kako se jih ubra nite 'zvest« z knjigi Or. Josip Tičar: m uaiie samo ,.KGNT HENTAL' ker je najbo jši in najcenejši pisa ni stroj. S-moprodaia Ivan Legat, Herifci.? Jstrinjskr 3i feleton 4;4 Cena s poštnino vred Dm 19-50 -aročila aa Un?i-Tsrno Tiskovne u Irage ■■> Vabljan> Zaboje za labolka v v~aki velikosti izdeluje po najnož;i ceni DRAVA esna nd d d. Mariboi Samo oni so pravi Penkala izdelki, ki so označeni z imenom ali varstveno^znamko. Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi 211 Hajko Turk, carinski posrednik. Ljubljana, Masarvkova 9 nasproti glavne carinarnice. Vse informacije brezplačno: IVI šče za Slovenijo, s sedežem v Ljubljani samostojnega rajonskega zastopnika, ki bi b i podrejen podružnici v Zagrebu. Razpečava se moderni dobroidoči predmet po zastopnikih, ki so podvrženi aionskemu zastopniku. — Prosilci, ki so dobri organizatorji iti bi se izključno navili samo s tem poslom, nai stavijo -voje ponudbe v nemškem jeziku na administracijo lista ped št. 7 0 t V globoki žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moj ■iičnoljubljem soprog, gospod Franc Lokar gradbeni direktor v p. 1 čeraj po dolgi in mučni bolezni mirno gospodu zaspal. Pogreb.nepozabnega se bo vršil v sredo, dne 29. sept 1.1. ob pol 4. uri opoldne iz hiše žalosti, Karlovska cesia 15, na pokopališče k Sv. Kiižu. V Ljubliani, dne 28. sept. 1*j26. Zadružna hranilnica reg pos. m gosp. zadruga 2 o. z. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 19 se priporoča Kot popolnoma varen m siguren zavod za nalaganje denarja po najugodnejši obrestni meri, bodi za vloge na hranilne knjižicc, kakor tudi vloge na tekočem računu. — Zunanjim strankam dostavijo se na željo poštne položnice v svrho brezplačnega nakazila. — Nadaljnje eventu-elne informacije točno in poštnine prosto. — Ce boste tudi vt imeli sveče „EYQUEM «1 verujte mi, da boste tudi vi vzklikali: „0, moja draga, kako Te ljubim!" Beneralno skladišče za Jugoslavijos Tehničko - Auio Agentuia Teh. M. Kurillo, Dubrovnik II. Originalne Mšiine zo opALOGRflPK. Preservat m Fixai in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. LUOVIG BARAGA 27 iv LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 6. Telefon št. S80 Kdor rabi obleko, raglan j ♦ in ostala oblačila res iz dobrega blaga ♦ ♦ * | kupi najugodneje in najceneje pri nas. | Izredno velika zaloga in po-, sebne cene za šoloobvezne. 1C2S2 : BetaUna trgovina konfekcijske tovarne f j Fran Derenda & Cie„ Ljubljana. j «Jl-TRO» It. 22i 8 Sreda 29. IX. 1926 Janko J. Srimšek: Krista Šc enkrat nazaj v mladost. Samo enkrat še in potem — konec. Ker mladi dnevi so podobni veiemu šopku rož, ki mi iih je pred leti in leti darovalo ljubo dekle, in jih še zmiraj hranim in čuvam med požoltelimi papirji v fantovskem kovčegu. Zvežnjič suhih listov, v njih vejica, ki žalostno zastoka med prsti, če se jih dotakneš z nepazljivo roko. Izpod vejice pa in iz listov te pogleda smehljajoč, že večkrat s solzami oblit obrazek, par lepih, lepih oči, se v objem jzproži par nedolžnih rok . . . Vrag vzemi vse skupaj! Na ulici sem jo srečal. Po štirinajstih letih. Drug mimo drugega sva šla: dva tujca. Pa sva se v isto sekundo ozrla oba. « Krista V» «JankoV > < Midva N «Razpela si se in razprla. Krista, na-lik solnčnici v njivah. Roži si podobna v on i čas. ko je zrela za trganje.» »Ne blebetaj tja v en dan! Ostarel si! Sive lase nad ušesi si populi in — vsaj obril bi se bil.:; Lica so se ji za spoznanje nalila s krvjo. «V oči mi poglej! Kajti se iz njih več ne smejejo Kum in sveta Neža in sveti Jošt? Ali ne zelene v njihovem dnu smreke iz Jatne?» «Jatna in Kum, Krista?» «Da, prijatelj! Žalostna sta, dragi moj, spoznanje in zapoved: Čakaj, dekle, dokler ne pride nekdo iz moškega spola, ki te izbere iz tisočev čakajočih in te odpelje s seboj!» »Ženim se. Kristala «Prav imaš. Jaz se ne možim. Še ne. Še vedno ne!» »Potrkalo bo tudi na tvoje okno. Na vrata. Na srce!» »Obriši desko! In iste pesmi ne poj prepogosto, ker bi utegnila postati — pouličnica!» Kapelica pod zidom, ki je ločil gostilniško dvorišče od ceste, nam je drugo-vala. Pod zidom hlodi, nad njimi dozorevajoče marelice. •-■Zakaj ne?» je izpraševal z dolgimi zamahljaji dolgih rok Primčev Ivan. »'Strica se bojiš? O, goskica! Pa teta je dovolila!» »Kaj bi toliko premišljevala in ugiba-[ la. Volkovi nismo, da bi te raztrgali. | Hajduki še manj, da bi te ukradli. Otrok ! nisi. In mi smo pametnih Joža je do-! vršil in posegel z dlanjo v kuštrave, pšenično rjave lase. «Krista! Za sebe živimo. Jeziki bodo mleli in lajali. Naj! Vsak odgovarja sam pred svojo vestjo. Ako sem v čem pogrešil, da mi očitajo: hvala dobrim srcem in popravil se bom. Ako sem čist, se me blato ne more dotakniti! V lice pljunem sleherniku, ki zine žal besedo, Krista!» ;^Ti, mali?s - «Jaz! — Kaj ne, da pojdeš?» «Dobro, Janku! Pojdem!» • Cesta od pokopališča do Puščave. Ali ste kdaj hodili po njej, o sestrice in bratci, v mesečnih nočeh? Med koruzami in žitom in je bilo prahu na njej do glež-njev debelo? Pa niste marali zanj, temveč ste samo prisluškovali v živem razgovoru, kdaj udari kladivo na Gori deseto uro. pa da se odpravite domov? Ste? Blagor vam. o bratci in sestrice! Niste? Škoda! Škoda! Skoro bi dejal: obžalujem vas! Ker, če niste, potem ne veste, kaj je lepota! Glejte, jaz sem poskusil to. Mi smo! Mnogokrat. Še bj rad. Kdaj bom?'Najbrže nikoli več. O. cisto gotovo je, da nikdar-več ne! Pod Bevčevo hišo je začel Primčev in vse do Gregorička in žage ni mogel nehati v svojem navdušenju. »Na Kumu rasto rožice, Krista. Pre-čudno krasne. Nikoli bi se jih ne nagle-dala. Encijan jim je ime. Modre so. Tako lepo plave. Ne morem ti povedati. Nebo za zvezdami nima njihove modrine. Tudi ne plavica v rži. Spokorni plašč župnikov pri maši jim še iz daleč ni podoben. Kako bi. ti razložil? Modre so one kumske cvetlice kot — kot —« »— kot plavi krompir na naših Še-ginkah!« Krista je udarila v vroč in prisrčen smeh. da se je splašil kos v smrekah za žago in je v kalinovju prisluhnil sam slavček. Joža se je v besnih krčih po-padel za želodec, jaz — jaz sem jo pred razjarjenimi pestmi Primčevega Ivana pobrisal preko obcestnega jarka .-- Niste brodili po tisti prašni cesti od pokopališča do Puščave po morju mesečine? Niste? Tudi o kumskih rožah ni&te ščebetali s-Kristo? O sestrice in bratci moji: obžalujem vas! Prav res: obžalujem vas! * sMama!a »Miruj! Ali ne vidiš, da mesim kruh?« »Vseeno!« ^Nesreča!«: »Ali boste zaklali petelina, mama?« »Kakšnega petelina?« »Za popotnico. Na Kum gremo.c »Kaj noriš?-: »Z Ivanom in Joškom. Pa Krista bo tudi z nami.« »S takole močnato roko te oplazim, ako se na mestu ne pobereš na dvorišče po drva.« »Mama —« »Komu govorim?c Prinesel sem težak naročaj polen. In še enkrat. »Ali ga boste zaklali, mama? Saj lahko onega šantovega, ki ga ni škoda. Daleč je in lačni bomo.« »Očeta vprašaj!« »Ne! Kar tako ga dajte! Še na pot ne bi smel, ako a ta zvedo.« Mama je vsadila hlebec testa v pehar in ga pokrila z ruto. Potem je resna in upehana z burkljami podrezala v peč. »Ko bi vsaj priden bil. Ampak si največji cigan v celem kotu.c »Pa zmeraj govorite, da sem vaš Ijubček, mama! In največji potepuh že nisem. Je Elkin Nace večji. Rad vas imam; mama! Hudo rad! — Kai ne, da ga boste — petelina —« »Bom!« o Ob štirih zjutraj nas je nad Jeseni- ' cami opliusnil prvi val poletnega jutra, z baršunom iu zlatom obšitega. Krisia ie zamahnila z roko mlademu bogu luči in dneva v pozdrav in zapela iz Križarjev: »Zagledali smo solnce .. Oh, smo!^ sem zastokal. »Solnce smo zagledali in tudi Kum se že vidi. ampak mene črevelj žuli in nahrbtnik je težak, kot da ste v njega zbasali sedem naglavnih grehov!« »Res? Pa smo komai preskočili domači plot. Joško! Usmili se revčka.« je zaprosila Krista Laščanovega. »Preloži breme na svoja ramena Vsaj toliko, da si obutev popravi in spravi v red.* »Aha!« je odbil Primčev. »Zmenili smo se. da bo do Cernika nosil on! Do Jatne Joža. Potem jaz na sam vrh.« »Ti. ki si najmočnejši,« sem potožil, »boš ci.iazil prazno bisago. Lepo sta si izračunala računico, svetnika presveta! Ha! Ker do enajstih, ko bomo morda gori, se bo iužinalo vsaj dvakrat!« Joža je samo zagodrnial: »Jaz že ne!-: ter pospeši| korake po stezi med polno pšenico. »Če ti ni prav. se vrni!« Krista je bila usmiljena dušica. »Mali, počaj! Jaz ti pomorem.« Popriieia je s strani nahrbtnik. »Ves si moker, siro-maček!« Dlan. mehka in gorka. dekliška. je pobožala otrokove kodre. - Ali te še tišči?« Pripognila se je z zlato glavo čisto pred moj obraz in se mi zagledala v oči tako — tako — da bi št danes dal za taki zvezdi pet let svojega življenja. »Nič več. Krista! Nič več! Ali me ne vidiš?« Z desetimi prsti sem objel tisto eno gorko in mehko dekliško dlan in io poljubil veliko topleje nego bi mater svojo poljubil na usta. (Konec -jutri) Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in 60cialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—* Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • —, Najmanjši zaesek Din Otvoritev plesnih vaj maturantov tetin. sred. šole jr v jici'-!.; 3. oktobr,. i.Vi i'il. uri v veliki dvorani Narodnega doma. — Vstnn j.r.iii vabil«! Redne ple=ne vajt sq vrše ob sobotah. — Odbof.' 2732G Klub ljubiteljev športnih psov ima izjTibio odborovo sejo v sredo, dne septembra t.- 1. ob 20. uri v Ljubljanskem dvom. — Udeležb:* Duin.i. 27311 Pisalne stroje vseh znamk kupuje, zarec-iijitva iu »Hi;ir,'vlju po naj. m/.jiu cenah speo. mehanik Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra eestu i. JS3 (* T. RABIČ i Ljubljana ^'orskO^ Pouk jezikov »rm.scinc, franco^činc, an-gfeščin«•. italijanščine, srbohrvaščine, posamič in v skupinah po Eerlitzovi metodi. Poučujejo usposobljeni- urne Tisoči. .Prijavo od d« '.7. uro zvečer v ];»•. tv .v;, .vi ulici £tev. 7, prrii-je. P vo (zgradba čo-kovnega-urad;«). J. iS. Jcras. prof. 272)iš Popravila klobukov r>e-ii vrst t-prejema modni sa'.ru StucL'y-iIaSkc, Ljubljana. £7039 Modistka Pavla Novak, Križevniška 9 de pod šifro »Učcnec 1912*. 27140 Več pečarskih pomočnikov :a montažo in formacijo peči v tvornici rabimo takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pečar*. 27107 Dopisnike '•.»:■ m o v vsakem kraju Sloni je. Postranski zaslužek Takojšnje ponudbe z navedbo poklica na. ogl. oddelek c Jutra:* pod -Lahko delo*. 27331 Točilno natakarico ki ima osebno pravico, ta-oj sprejmem. — Naslov: Zadružni dom, Šoštanj. 27-321 Mizar, poslovodjo potrebuje tvornica pohištva zvitega lesa v Leskoveu (.-toli iz zvitega lesa iu navadni mehanični). Reflekti-ramo si* m o na sposobno, marljivo vodilno ineč ter dohr»ga organizatorja dela. ~"a;topi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro »F. S.» Akviziterja za nabiranje oglasov ga novo propagandno delo ob proviziji iščemo v vsakfm mestu Jugoslavije. Ponndbe s priloženimi 3 Din v znamkah za odgovor na upravo Nova doba-, Celie — pod šiiro cC. M. 0.> " 27323 Brivskega pomočnika .^tio^obnega samostojno roditi r.»druZnico: sprejmem takoj. Ozira sp le na prvovrstno Tuoč. Plača 100 Din na leden, stanovanje, hr;i-na in perilo preskrbljeno, ritipič Anton, brivec, črna pri Preval jah, podružnica Mežiec. 27312 Močnega delavca vojaščine Naslov v Jn?ra.'. prostega, iščem, oglasnem oddelku . 27347 Upravitelja t* rccje gospodarstvo, z izvrstnimi tpriccvali v tej široki, iščem za takoj. — Obširno ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo na i a^lov: G j. Sledakovič. Zagreb, Zrinjovac 1j, 11. l:at-. 2?j'J-i3 Trg. pomočnika ali y»rodajalko izurjeno v mešani trgovini, dobro prodajalko manufakture, sprej-liieoi takoj v trgovino z iMt-5anim blagom v večjem k t ju ua deželi. Natančne • i t- s prepisi spričeval o dosedanjem službovanju na ».»lasni oddelek p •. »Spreten in pošten*. 27203 Elektromonter.ie za lii-ne inštalacije, izkušene v montaži z bergina-novimi in pešelovimi cevmi, kakor tudi za polaganje cevnih ?-»«; (Kuiilofalz) sprejmem. Ponudbe Qgl;isoi o * :t lek «Jntra> pod ?ifrt» . 27240 Nakupovalce 7.% kostanjev taninski L-s litem proti proviziji. — il!aiigart», poštni preda! 43, Ljubljana. 27157 Učenca za š[«-cerijsko trgovino, a primerno šolsko Izobrazbo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku cJutra». 27340 Pletiljo za strojno pletenje spre j u:em takoj. Dobra plača — hrana, in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku t Jutra-.. 27354 Učenca za trgovino z rn^anim blagom sprejme, takoj Ivan Dekleva, Trbovlje 27366 V pisarno odvetniško ali trgovsko tu. želi gospodična, vešča slov in nemške stenografije, korespondence, knjigovodstva ter strojepisja. Cenj ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod "šifro »Začetna plača>. 272S4 Trg. pomočnik mlad, izurjen v vseh strokah, Zeli spremeniti mesto, bodisi kamorkoli Nastopi takoj ali pozneje Ponudbe pod na opl. oddelek pod ^Soliden trgovec 66>. 2716(5 Prodajalka pridna, poštena in mlada, želi vstopiti v trg. mešane stroke v nadaljnjo izobrazbo — S mesece brezplačno. Naslov v oglasnem oddelkn cJutraa. 27057 [nkasant reduciran vsled skrčenja obrata, išče primerne službe kot sluga, potnik. Inka-sant ali kaj si i enega Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro »Vesten i a marljiv 80> 27030 Absolventka drž. dvorazredue trg. šole išče službo. Ima veselje tudi do ročnih del. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 26968 Prodajalka mešane stroke, z dobrimi spričevali išče mesta Z3 takojšnji nastop v mestu na deželi. Ponudbe ca oglasni oddelek cjutra* pod »Zanesljiva 4S67* 2G712 Prodajalka išče službo v trgovini čevljev. Ponudbe pod «Marlji-va» na podružnico »Jutra * v Celju. 27322 Potnika špecerijske in drobne robe, ki stalno z avtom potuje iu je pri vseh tvrdkah v .-ilovcoiji dobro vpeljan, iščem za razpečavanje kreme za čevlje in še nekaj drugih zelo rabljivih predmetov. Povrnem mu stroške ali dam provizijo. Naslov: Kemično podjetje Ris. Ljubljana, selenburgova ulica 7. 27371 Trg. pomočnika iz meš. bran že, krepkega in učenca sprejme NabavijaTna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru. Predstaviti se je v pisarni: Sodna ul. 5/1 — popoldan. 27377 Pisarniški sluga z dobrimi spričevali, išče službo. Gre tudi kot hotelski sluga. Naslov v ogl. oddelku cjutra*. 27316 50.000 Din posodim brez obresti dotičnemu, ki mi da službo v pisarni. — Govorim slovensko, nemško in angleško. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra:-. 27311 Prodajalka izvežbana moč, išče ua.me-stitvo v boljši trgovini na deželi. Poseduje dobra spričevala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* p-od štev. 2020. 27336 Strojni ključavničar strojevodja, išče službo tovarni ali kakem industrijskem podjetju. Gre tudi za pomožnega šoferja. Pismene ponudbe na upravo »Jutraa v Mariboru pod »Dobra moč ?. 27 Soier 3«"» let star, išče službo fc tovornemu ali osebnemu av-tu. — Pismena ponudbe na podružnico »Jutra-.- v M; riboru pod c Zanesljiv*. Potnik kavcijo, dobro vpeljan, išče mesta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod štev. 1313. 27337 Učence za klavir sprejme učiteljica Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27001 Izkušen učitelj Inštruira poceni ter pripravi mlade in stare na vsa-kojake izpite. Pisma pod »Uspeh garantiran* na ogl. oddelek »Jutra*. 26053 Pouk v klavirju za 2 fanta iščem. Ponudbe zahtevo honorarja pod »Strog pouk* na ogl. oddelek »Jutra*. 27350 Nemščina Radi perfektnega znanja nemščine, želi gospodična konverzacije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Cspeh 60*. 27360 Tračna žaga (Bandsige) 800 mm. skoraj novo, pod ceno proda Fran Kovač. Zgoša. p Begunje 26602 Zbirko star. denarja bakrenega, srebrnega in pa^ pirnatega prodam po primerni ceni. Ponudbe pod «Denar* na oglasni oddelek »Jutra*. 2732S Šivalni stroj mali »Singer*, • - kompletno posteljo, dobro. ohranjen železen štedilnik Ln majhno kredenco . prodam v Fran-kopanski ulici 12. 27334 Motorno kolo Harlev-Davidson, 2 cilindra, 710 PS, 3 prestave in prosti tek. poceni prodam radi odhoda k vojakom Naslov r lasnem oddelku cjutra*. 27231 Za žganjekuho posodo iu razno orodje ter dve preši zu sudje ali grozdje, vre dobro ohranjeno, a;t 10 do 30 bi. proda po ugodni ceni gostilni cJožtar> v Kranju 27097 Kinoaparat najnovejše konstrukcije, na električni iu ročni pogon, vsled preselitve ceno prodam. Naslov v osi- oddelku cjutra*. - 27256 Nov, velik štedilnik boljši, proda Jeglič. Lesce 27233 Zimski plašč dobro ohranjen in več oblek in klobukov po nizki ceni prodam na Poljanski cesti 13/11, levo — samo dopoldne. 27203 Ročno brizgalno t cevmi proda Mihael Kaučič, ZZ. Šiška. 27123 Majhen tovorni avto 13—14 HP, Laurin.jKlemen, popolnoma v dobrem stanju proda Josip Prusnik, Kamnik. 27342 Kadi prodam Naslov v oglasnem eddetkn cjutra*. 27373 PHdOki Krompir samo la blago, rabi vsal: teden 3—4 vagone inozemska tvrdka. Tonudbe z naj. nižjo ceno (ranko Spielfed sa naslov: Krepek. Ljubljana. Vošnjakcrva nI. .20. 27269 Več 100 kg sliv za žganjekuho prodan ali zamenjam za krompir. Ponudbe na naslov: Jakob Pevec, štore. 27320 %ufzim Pozor! Pozor! Stare obleke čevlje, . perilo in pohištvo kupuje Golob, Ljubljana, Gallusovo nabrežje et £9 — Dopisnica zadostuje, da pridem, na dom! 272S3 Delnice Jadjansko-Podnnavske banke kupuje M. Pavkovi6-Zagreb, Vodnikova br. 8. 2694S Pripravo za rezanje opeke fAbschneidtisch) in sicer bobrovca in utorne (zarez-ne) opeke v dobrem stanju iščem. Ponudbe pod tj. E. 4888» na »Jugomosse», Zagreb, Gajeva 1. 27S24 Pisalni stroj dobro ohranjen kupi Jowp Kune v Rovtah nad Logatcem. 27369 Posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, njivami, gozdom in vrtom, v izmeri skupno 10 oralov, t ravnini — z elektriko, prodam Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 27264 Trgovsko podjetje 2e čez 23 let obstoječe, v lepi legi na prometni ccsti, pol ure od železniške postaje, z ali brez 6 -orali zemljišča, pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Pojasnila daje posestnik, katerega naslov [»ve oglasni oddelek cjutra*. 27367 Sobo eirto, « posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 27S07 Sobico s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 2730S Stanovanje sobo in kuhinjo oddam koj. Interesenti naj javijo svoj naslov na oglasni oddelek cjutra* pod cMirje-.-. 27333 Opremljeno sobo lepo, oddam I—2 soUdnima osebama v Frankopanski 12 27335 Gospodično sprejmem na stanovanje z zajtrkom. : Naslov v oglasnem oddelku »Jutri*. 27314 rtTJ^rrriTm a a s Mirno sobo išče visokošotee solidnega zn^ čaja, pri boljši obitelji.' event. s hrano ali brez nje. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 27319 Pozor! Pozor! Stare moške obleke čevlje in pohištvo kupujem ter plačam najbolje- "Zadostuje. dopisnica, da pridem na dom. Draiue, Ljubljana, Gallusovo nabrejje ttev 29 272S1 Fižol vseh vrst kupuje Sever & Komp Ljubljana — afcla-. dišče: Gospo-svetsfca o. 5. Salame ogrske in domače po 73 in 70 Din kg prodaja R. Prime, Dunajska cesta o. 27058 Dinamo 110 V . 6 HP, i napoSčalno desko, odporom in merilnimi aparati poceni proda Frane KovaS. Zgoša. pošta Begunja. 26603 Krasno jedilgico radi selitve takoj prodam. N^lov v oglasnem oddelku cjutra*. ~ 2736S Tračna žaga (liandsSgc) i elektr. pogonom, skoraj nova, ter pri merni Dinaaio SITP. nadalje stroj za rezanje zelja (Krantschneidmaechine) popolnoma nov. na ročni ali elektr pogon, pod ceno prodam Pi-m.-n^ ali ust- raene pouv. ocied pri v trgovcu 27374 t žaška ce.-; 1 rkor tudi -emenGiE, ■ - Tr-27068 26633 Kostanjevlno (taninski les} vsako množino kupujem po najvišjih dnev-. nih cenah ia akreditivnemu-plačilu za takojšnjo""dobavo Le resne ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra* pod Sitro »Kostanjevica -17* "2616? «L.iubl.ianski Zvon« letnike 1ŠS2—1891. 1S93 do 1901. 1911. 1916 1924. 1923. «Dunajski Zvon» letnike 1S77—1S79 kupim Najraje imam broširane ali orsginalno Bonačevo veza-, vo. Ponudbe z navedbo cene aa naslov: Franjo Tavčar, Eakek. . . 27233 Perzijsko preprogo kupim Ponudbe b navedbo velikosti in cene La oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Preproga*. 27067 Divji kostanj cele vagone ali tudi tnaniše količine kupuje kakor Ee 43 let tudi leto? najdražje' V H Ilohrmann v Ljuli-Ijani 26SG0 Lokal pripraven za vsako obTt, posebno za manjšo špecerijsko trgovino, oddam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 27353 Prazno sobo katero oddaja gospodar t bližini Sv Jakoba trga, iščem za takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ood »Prazna eoba 100* 27277 Majhno sobico išče gospod, ki je skoraj cel dan odsoten: Ponudbe pod Šifro »Hirtia stranka 6093» na ogl. oddelek Jutra do SO. t. m. 27272 Zakonski par fin io miren, išče svetlo prijazno sobo pn boljSi družini, v bliZinl sodnije ali glavne pošte Cenjene ponudbe na cgiasni oddelek »Jutra* pod šifro »Oktober S3». 27261 Prazno sobo išče šivilja Naslov pustiti v ogl oddelku »Jutra* ood -■=-•" 27236 »Šivilja 36». 1—2sobl opremljeni, oddam v najem Naslov ▼ oglasnem'oddplku »Jutra*. 27043 Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje v. Ilirski ulic: 20. n. nad str. 27309 Opremljeno sobo veliko, s pogojem odkupa pohištva m eno veliko pramo oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Soba 23*. 27325 Prijazno sobico v sredini mesta takoj oddam gospodični. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra* 27330 Stanovanje treh sob" išče rodbina brez otrok. Prednost s kopalnico Ponudbe do 3. oktobra ca oglasni oddelek t Jutra* pod »Stanovanje 601». 273-51 Solidno gdč. sprejmem v zračno ia svetlo sobo na stanovanje v bliZini gledališča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2734P Sobo z vso oskrbo oddam v mestu mirnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27352 Več gospodov sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27858 Stanovanji lepi, v novj bili v predmestju oddam s 1. ali 15. oktobrom m sicer: Eno stanovanje ima 3 eobe. kuhinjo, s souporabo kopalnice in pritikline ter nekaj xrta. Drugo ima 2 sobi, kuhinjo, f souporabo kopalnice, pritikline in vrt. Cena po dogovoru. Ponudbe na glasni oddelek «Jutra* pod šifro »Stanovanje oktober*. 27360-a 2 opremljeni sob! vsaka s posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.*. 27361 Gospodično sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 27370 Opremljeno sobo oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 27372 Opremljeno sobo veliko, solnčno ln zračno. popolnoma separiranim vhodom, oddam v bližini sodišča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ' 27373 Soliden uradnik ti da klavir v souporabo, išče sobo. Dopise na ogla-eni oddelek »Jutra* pod tifro »Glasovir 04*. 2736S Sobico s hrano išče soliden akad cene na oglasni oddelek »Jutra--pod »Sredina*. 27343 Pošteno gdč. ali dijakinjo sprejmem na stanovanje, event. v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27336 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in zajtrk v bližini tehnične šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27355 r»'t S kapitalom 130.000 Din pristopim t Industrijskemu ali trgovskemu podjetju Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Podjetje* 27177 Modni salon i . ktobuk Mir JUBLJANA >v. Petra c. 2/ • 'eg hotela Tratn ■ oripofoča >vojo bogat zalogo filc in ?aržunasti* klobukov .X) nainižiih cena : opravi I a Soatri obliki ,1 re' io obabiJhjui-iLfauui- Orehi iz Parke prispeli sveži — godni za dvig. 27313 Ločena žena stara 26 let, prijetne zunanjosti, zeli znanja z dobrodušnim gospodom srednjih let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mimo zavetje*. 27310 Amerikanec s 75.000 Din imovine, srednje starosti in čedne zunanjosti, išče gospodično ali vdoviro, katera poseduje špecerijsko trgovino ali trgovino z mešanim blagom. Tajnost zajamčena Resne dopise pod »Amerikanec* na oglasni oddelek »Jutra* 27339 Zrcalna razsvetljava Zeiss r:e zasenčuje oči. izložbe še vedno razsvetljujejo z globoko spuščenimi armaturami ali pa kar z golimi žarnicami. Taka svetloba zasenčuje oči in dela izložbo iiuzorao Drugače pa je s Zeissovo zrcalno razsvetljavo ki vso s>etkbo izlozbe mete "a izlože no blago, za nteresuje mimoidočega brez kakršnegakoli z> se ičtvanja oči, kaže blago v na boljši luči in pomaga polnili prodaialnico in blagajno. Seda) je čas za inš aliranjc Zeiso\s zrcalne razsvetljave! i zrcalna razsvetljava za izložbe, crodajalnice, pisarne, deiav niče, dvoiane, za zunanjo razsvetljavo Prodajajo jo strokovne prodajalni«. llustrovani katalog .Bel 402* ler vsa natančnejša poja-m'!a daje gen i. zastopn v Fernand Bove, Beograd Knez Mihajlov venac 14. Pianino na posodo I Man.iio trgovino Oktober 4 Nemorem dvigiiti. Prosim - ... natančni naslov dopisa. Is- iščem, ponndbe na oglasui serirsj št. Fozdrav'. 27337 ; oddelek »Jutra* pod sitro »Pianino 12*. Tajnost zajamčena Krasen pianino oddani in prodam gostilniški štedilnik Naslov v oglasnem oddi-lKu I »Jutru*. 27?:2 št. 270Š7 naj dvigne pismo! *>' 27o£i4 zuau.te »Hoffmann^ tkkoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27362 «Resno 37» Četrtek SO. septembra kino »Dvor*. Sicer pišite pravočasno. ' 27363 Gospodična Milka! Želim in fcočem tem potom zvedeti! — Me razumete? Hvaležen. Pod šifro uPre-varan*. 27376 Višji drž. uradnik 43 let star. v uglednem so. cijalnem položaju, zeli spoznati distingviraji-. damo od SO—40 let, z neka i premoženja, v svrko ženitve. Dopise na oglasni cddelei »Jut.ra* pod -Zasigurana lepa bodečnoit*. 27317 Japonske ptice fBlaue Reisfinkenl 2 para proda Antoa Hirsch. Ket>e Murnova cesta -16. 27S46 Restavracija «Zvezda» L.iubi.ianj priporoča izborr.o dcxst.o v d . spalnico, mahagoni, r-pliti-rano, prodam po jako ugodni ceni. Istotam se sprejme mizarski pomočnik Marija Miku s. Dol. Logatec 26949 No> klavir posodim i proti temu da dobim prostor za posteljo in knjižnico ' Čes dan «em odsoten Pe nudbe ua oglasni od.Mr-1; cjutra> pod cnačko «K -n servatdrist*. T. 50 ifim im urfsitevc o. o ^ulk tic ui.3 doDavlja •nvatn:kom dveko csa, de't za dvekolesa, šivai-if stioje ci nogomet žogo, i mofone gramoloi sKc pio-ce tehnične potrebi in«- po n jni±iir> cen^h portn? dr:> •?t\-a, mehaniki ;n obrtniki jooust Zahtevajte brez-nlafnl 1'ustrovani katalog | Tri lepe poslovne I sobe | v 1 nadstropju odda z novembrom Pokojninski zave1 za nameščence v Ljubljani Gledališka ulica £:ev P tf* Urejuje Franc Puc, Izdaja za Konzorcij cjutra« Adolf Ribnika Narodne; tiskarno dd. kot tiskarnarj* Fran Jezeršck. Za inseratnJ del it odgo^en Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani