HHtnffli. ■ ——■—i— i imm, li*« iz. mi n. mi. wi ^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^ -^^^^^ —^£j— ' ' ' ■ t • : j ________ ■ IftMrallilProstor I jk/m X 54 m/« em male oglase do 27 m/m viiin« 1 K, nad to vitino vsl oglasi 1 m/*t X 54 *tV*» 1 K 50 v. Uradni razglasi in poslana ter aotiee iati prostor po 2 K, ieaitae poaadbe in poroke pavšalno 80 K. — Pri niroOlIh nad 10 objav popuiL Vpnianjem glede inaeatov naj se prikOi namka za odgovor. 9fcr*vBtttv* »S1oy. »mfa" la „»aiiiM Ttefcaraa** Ka«flt>v« HUM *t 5, pHUleso. — TclcJt« ftt 394. „llaftaiM «ar#i* vc4f« v l|aM|wl 1« »• hW * v J«ft«Uvi|it celoletno naprej plaćan . K 1^'- polletno. ...... M 90* — 3 metečno...... „ 45*— 1 „ . . . - 15- V Im—9tmmtw01 ecloletao......K240 — polletno.......„120*— 3 m<—čno ....... 60 — .....„20 — Pri morebftnem povflaaju se ima daljSa narocnlna doplaJfatt. Novi naročntki na) uošijtjo v prvić naročnino vcdno gBflT po nakiznici Na samo olsmen* naročita brez ooslatve denarje se ne moremo ozlrari. Vrttatttv* „*!•*• ■•*•*«" Kaaftera «ttaw M. S, I. Nfttff^l*. TtMoai ttev. «4b atopf^- SffM|MMa to 9#dptMM ta ladeSfeM IfashOVaML |f atokoptaov nai vraiau ^PH Posamezna itevilka v#lia 1 krono. Roitnina platana v gotovini. Vseo^L oroi Htetertectaner. t £• de kan teh. fak.: Tetanlilui fakulteta in njena bodočnost. Tehniška fakulteta ljubljanske univerze sestoji v I. letu svojega ob-stanka iz sledečih oddelkov: garradbe-ni obenem z arhitekturskim. ki se nai pa že prihodnjo leto loćita drug od drusrefira, dalje strojni, elektrotehni-ški, rudarski, kemični in geodetski oddelek. Na kemičnem imamo sedaj dva. na vseh ostalih oddelkih po štiri semestre. V šolsketn letu 1920/21, torei letošnk) jesen, naj bi se otvorila izvzemši geodetski oddelek, na novo na vsakem oddelku še dva semestra, ali kratko rečeno kemija nai bi dobila drogi, vsi ostali oddelki pa tretj! letnik. Zato bo pa treba izpolni-ti predpogoj, ki je tolike važnosti, da nisem upravičen le reci brez nleca tzootnftve ni misliti na otvoritev novih letnfkov v jeseni. Kot letošnii dekan tehniške fakultete smatram na-ravnost za svojo dolinost. da opozo-rim na pretečo nevarnost naše dija-ke tehnike, njih svoice, vso slovensko javnost in last. not least tuđi na-šo pokrmflnsko vlado! Od odJočitve pokrajinske vlade ie nanireč trenot-no nadaljni razvoj in morda ćelo ob-stanek tehniške fakultete boli odvi-sen kot od katerega koli drugega činitelja. So krogi, ki mi bodo morda očitali, da je nepotrebno stopati s tem člankom pređi javnost« ker se z njim duhovi razburjajo. Temu po moji sodbi ni tako. Ker se razvijajo stvari za tehniŠko fakulteto trenotno na način, da se bo moralo sprijazniti naše dijaštvo in njega vzdrževatelji morda prav kmalu z mislijo. da si mora izbra ti nov zavod, kjer bo nadalje va-lo svoje Studije, in ker si bo moralo preskrbeti v tem slučaju v ta namen do jeseni tuđi gmotnZh sredsiev. za to je treba v vsakem oziru Jasnosti. In upravičeno bi se mi smelo očitati, da sem pustil dijaštvo na nejasnem zadevno njegovih živRenskih po-treb« če era ne ooozorim oravo&asno na pretečo krizo. Verfžnik posije svojega sina v drajro, ruje mesto lah-ko vsak trenotek študirat. pripadni-ki srednjega stanu pa takih financial-nih eksperimentov dandanes ne pre-neso. Iz teh krosov so pa đanes (skoro) vsi naši tehnOcL To in kaT bom se navedel je moralna legitima-oUa tega-le članka. L 2e jeseni lanskagra leta sem sta-?Q prilično predloc. ki ga je zamara oficijelno tedanja pokrajinska vlada, da si ogleda mešana komisiia prostore tukajšnje obrtne sole z namenom. da se prepriča, so li ti opromni prostori vsestransVo izrab!?eni ali ne. Predmetni predloi? postal mi ie po-zneje pravcati »ceterum censeo«. ki sem ga lansiral in zastopal pri vsaki priliki, kadar se ie Slo za ubikaciie tehniške fakultete. Misel, ki me te pri tem vodila, je bila v bistvu s!e-deča. Vedel sem, da ima vsa obrtna šola le okroglo 300 ucencev In učenk. Poslopje ima poleg razsežnih kleti 2 nadstropii, visoko pritličie in na dvorišču še posebno stavbo. Na vsako etažo porazdelfeni ne priđe na eno ćelo etažo niti sto ucencev. V dvorani s kakim i 5 oziroma 6 ogrom-nimi okni v eni fronti jih seđi torei le komaj 20. To je potrata prostorov. ki je !e na ta način razumljiva, ker je bivša država predpisovala. kakšna naj bo stavba. stalo jo pa ni vse sku-paj niti vinaria: sai ie morpla jsraditi obeina. Le mimosTede naj Drrpom-nim. da sedi v nekaterih teh dvoran pri predavaniih tehniške fakultete okroglo po 150 in več slušateljevi Takih prostorov bi se dalo pridobiti za tehniko nekoliko glasom mojeea Dredlocra. če se Tmznifa n^ka! učilnic za obrtno solo. kar bi se dalo s tem doseči. da se prestavl par tenkfh. vmesnih zidov v katerlh ni nikakih cevi dimnikov itd. V kliub temu. da le bila upravičenost mojega predlojra jasna kot beli dan. našel sem povsod — glnha ušesa. Bivša vlada se ga ni dotaknila« moj predlog ji ie bil isto kot lisici v kapo zviti — iež. Občina ljubljanska se je pa fziavita po svo-iem reprezentantu, da odobr? vse, kar ukrene v tem oziru — vlada, — samo vtika se ne v stvar aktivno! Specialno na strani g. župana dr. Tavčarja sem našel vse ra-zumevanfe za težnje tehniške fakultete, ki mi je ćelo fziavil. da misli tu-d! sam: 1. da bi bilo začasno dosti mesta za oba zavoda, za visio obrtno šo!o in za tehniško fakulteto. in 2. da se mestna občina ne bo protivila preuredltvi prostorov obrtne sole, če to odredi — pokrailnska vlada. V tem razvojnem stadiju vsega vpraSanja sem se obrnil aprila mese-ca do politiškega očeta slovenske univerze. do g. poverjenika dr. Kar-la Verstovška. ki je bil tuđi sedai prvi in edini — kar konstatujem iz- rečno —. ki ni bil — vsai tedaj — pripravljen pomagati univerzi z le-oimi besedami. ampak tuđi z delanii! V svrho ob ektivne ocene Verstov-^•rovei'-a koraka naj Drioomnim, da ie naša univerza po zakonu autonomna, vsl d tecra torej ni podrejena po-verjeništvu za uk in boeočastie ampak di ktno ministrstvu. Kakor prejšnia vlada, tako bi bil tuđi Ver-stovšek vso zadevo lahko vsaj za-vlačeval; tetra pa ni storil. Za 29. dan meseca aprila ie sklical anketo v obrtno solo. ki smo se je udeležili: zastopnik poverjeništva za uk in bo-gočastje, zastopnik mestne občine ljubljanske, vodstvo obrtne Sole in podpisani kot zastopnik tehniške fakultete. Pri te! priliki obrazložil sem znova vodilne misli svojega nacrta, ki obstojajo v bistvu iz spodaj slede-ćih idei, ki sem ilh pa zastopal sele ko sem podal nastopno principijelno izjavo; Življenje je primerjati fino orga-niziranemu stroju. V njem se vrti ne-šteto večjih in manjših kolesc; tu rabimo opor razne odporne sile tam različnih vijakov, vzmetj itd. Ce iz-ločiš iz takega stroja le eno kolo* ti stroj pač ne funkciionira več. Podobno velja danes bolj kot keđaj o našem narodnem in gospodarskim življenju. Pri vsakem tehniškem delu je treba marljivih rok tuđi najpripro-stejšesra delavca: brez njega se ne opravi nič. Ravno tako sigurno ie pa, da se tuđi ne opravi v tehniki ni-česar brez duševnih vodnikov m to so brez dvoma na višku situvacije stoječi inženeri. Vmes stoji v moder-nem življenju še en činitelj: obrato-vanje in kakor s« imenujejo še sicer absolventi obrtnih ŠoL kajti za vse nadzorovalno delo navadni delavec vsaj navadno ni zadostno izobražen. inžener bi bil za to — predrag. V njegovih študiiah naloženi kapital se mora višje obrestovati. Sicer bi pa bila taka zaposlenost vsaj navadno tuđi potrata duševnih zmožnosti. — Tako se je glasila torei prinetpijalna moja izjava, ki utemeljuje, kakor upam zadostno jasno potrebo obrtne sole, iz česar sledi, da se ji prizna po strani tehniške fakultete ne le njena eksistenčna pravica, marveč se želi. kakor sem ustno tuđi dejal že v predmetni principijalni izjavi, da je potrebna obrtna Šola v marsikaterem oziru še blstvene izpODolnltve. Praktično bi bilo pa potem le še želeti. da se posvetijo absolventi obrtne sole po dokončanih študijah res Industriji In obrti, kar se doslej žalibog splošno ravno ne more rečl. kajti večina njenih absolventov je drla le v — urade (pošta, železnice itd.), ne da se posveti kakorkoli praktični uporabi priučene snovi. Za vzgojo uradni-škega naraščaja se ni obrtna šola ustanovila! Na podlagi take izjave pričaku-iem priznanja objektivnosti za stali-šče tehniške fakultete, ki se ga oni mentaliteti pri najboljši voiji ne more koncedirati, ki vidi v obrtni soli edini za naše razmere »zveličavni« tehniški učni zavod. Poslednje stali-šče ni namreč le kampanilistično, ampak naravnost narodnostno poni-žujoče, ker računa implicite očividno s tem. da so inženerji v slovenskem ozemlju in sploh v Jugoslaviji lahko tuđi — tuicL Ker sledi o tem ob sklepu nekaj več. se vrnimo tu zopet k samemu predlo-gu o preureditvi obrtne sole. Po daijši debati se ie udalo pri predmetni anketi vodstvo obrtne sole vsaj v toliko, da se je sklenilo poveriti arhitektu docentu Ivanu Vurniku studij — vsega pra-šanja 1. z ozirom na njega tehniško izvedljivost; dalje 2. šestavil naj bi približni proračun za ona dela, ki se mu bi zdela tehniško — oziraje se vedno v prvi vrsti na potrebe obrt- ne sole — izvedljiva in 3. naj poda tuđi pojasnilo, koliko bi stal tretjl, to je še ne zgrajeni zapadni trakt obrtne Sole. če se ga bi zgradilo dandanes, Kot osnova za predmetne studije g. Vurnika naj bi služili sledeči po-datki vodstva obrtne Sole samega. 1. V obrtni soli ne sede učencl v klopeh ampak posamez pri mizah; jato rabi vsak učenec več prostora« kot če bi sedeli v klopeh. 2. Sobe smejo biti razno velike;'; največje število ucencev, s katerim se računa v bodočnosti (!) zadevno posameznih razredov znaša 40 (šti-rideset). v nekaterih pa le k večtemu 20 (dvajset). Po velikosti in številu bi se rabile taki-le prostori: 3 razredi po 40 ucencev: 1 razred po 35 ucencev; 8 razredov po 30 ucencev; 2 razreda po 25 ucencev: 8 razredov po 20 ucencev. 3 letniki kiparske sole bi šteli skupno 24 ucencev, — Pri tej dispo-l ziciji zahteva vodstvo obrtne sole vsega skupa} 25 (petrndvalset) nSt-nic. 3. Z ozirom na možnost vzilrže-vati disciplino na obrtni Sofi, se na] stremi za tem, da bi bili prostori za tehniko od onih obrtne sole koUkoc; mo^oče ločenL Padanle cen In pomanifeaiile hnduL >Agencija Radio« priobčuie sle-dečo interesantno brzojavko iz Londona: »Padanje cen v Ameriki »e našlo srečen odmev v Angliji. Števil-ni londonski trgovci so vsled panike znižali svoja naročila. mnogi pa niti ne naročaio več, ker se boje, da ne bi mogli razpečati svojih zalog. De-lovanje trgovske mornarice, ki je bila vedno barometer za trgovstvo, napoveduje močno tendenco za stalno znižanje cen. Predsednik narodne trgovske zbornice v Londonu nava-ja sledeče vzroke znižanju cen: zmanjšanje naročil, odklonltev ame-riških kreditov centralni Evropi, ameriški izvoz v Anglijo ,vedno več-ia vporaba mehaničnih transportov, znižanje prevoznih strc^kov, odklo-nitev kredita špekulantom, ki so primorani prodajati po znižanih cenah, pomnožitev produkcije žita v Angli-n, namen Nemčije, da plača del svojega dolga s sladkorjem,« Istočasno se poroča iz Londona, da se je cena angleški vomi zpižala za nadaljnih 10—20% in da cene po-sameznim kovinam še vedno padajo. Berhein. predsednik franeoske prezid« čevljarskih trgovcev. ie iziavit da se! bodo cene obntvi iz Črnecra Bok caff1 usnja močno znižale, ker ie na trguj veUko število čevljev m ker so vmi razpolago ogromne založe. V An«ttff1 in Ameriki je naprodaf ogromna; množina čevljev. Edini zadržek. da! ne morejo v Evropo. ie izmenfava. Pariški »Temps* pfše: Padanje cen se je pooavilo v onih dežeJaJtJ kjer je bilo mogoče nagromaditi veli-! ke zaloge blaga, ki se danes lahkoi hitro razpeča. Francfla nima takthl zalog, ker se je v FranclS med voti no delalo le za vojno. Predno se pojavi smotrno padanje cen v FrancOCj bo preteklo še nekaj časa. Medteml pa že prihajajo iz posameznih oro-! vincij poročila o znlžanjti ^n pii vb{ nu in živini Tuđi iz Švfce prihajaio poroČDa; o počasnem padanju cen. Svlca Je] prvovrstna eksportna država, ki oa; vsled valutnega razmeria izvaža danes samo v Ameriko. Španija Ho^j landsko. Norveško in Švedsko. Do-1 * čim v Franciji umetno zvi5ujdo re*t Pran Govekar: 65 Solfm]£« »Kmafa bo vsa Postofna m-azna!« Je dejal Župnik, a ko je aagiedal poštarjev obraz in sta-recra postOo^a, Je onetnel m se začudil: »Joj, Miha, kaj si že »opet doma?« »Tšfc-le Je pribežal đomov brez voza in brez pošte! Pomislite! In tako ie prestrašen in zasoptjen, da ne morem zvedeti, kal se mu je pravzaprav zc:ocBkv« )e pripovedoval poštar. »Franooei so n napadlil« Je vzkliknil župnik. »Kaj ne, Miha, Prancozi so ti zaplenlli voz in konje?c »ZapleoflI, saphiiillf« Je dfhtoi Miha in mahal z rokami, 6oi: vse ie proč, vse izsub-Seiiot »Francoal? To vendar ni moffoče!« je stnnel Hueber. »Se stnoči so Mi tu naši hnsarjl in ulanci. Sam sem Jfh vktel s Sovica, kako so jerdaiHi po okofid tn bilo Rh fe vsaj poidrugo cskttđrooo, o Fraoooifli pa še niti sluha.« »Sovtdat a pooođ so Inglitffl na9 konjfki vsi do zadnjetalc je ddal župift. »Ali pa veste, da je okroM mA Ml Ctoto msoi?c »Kaj rts?€ r »Vse Ja pdbmdkk te pfcar Stftar Je oatal ker ima hođo bolno žaaolc H potrdfl Weplnr z jeza »Kadar U bBe oblasti Uodstvn naj-potrebmft. takrat pobegKioU Tedaj sa Je Mfta že toHko odpofil in umi. rit da to momi pripowedovatt: Jedva dq| ore je vozil iz Postojne, ko je zagledal tupatam hu-sarje. Posamič in parom a so jezdili po nfivah in travnikih, plezali na holme in se ozirali na vse strani. Nihče se ni brigal za pošto. Za Hrušev-!em pa so prijezdili po cesti trije huzarji v skoku pc^ti nasproti in jo ustavili. Doslej je mislfl Miha, da gleda avstrijske pikete, zdaj pa je spoznal, da so tu že Franco^i. Možje v tujih uniformah so govorili tuđi v tujem jeziku. Sko-f ili so s konj in obstopili voz. Vpraševali so ga nekaj. On jim je odtfovoril v rtallianščini, da vozi pošto iz Postojne v Vipavo. TakoJ mu Je ukazal eden izmed huzarjev, ki je znal italijan-ski, naj mu izroči vsa pisma, ki jih vozi s seboj. Miha Je ugovarjal, da ne sme nikomur izročati pišem, da pa jih tuđi ne more vzeti iz skrinj pod sedeži, ker imata ključe le poitarja. Jezno ffa Je pahnil huzar s kočije, da Je stari Miha odletel v blato na cesto. Nato so s sabljami začefi lomi« ldjtičavnici in krušiti deske, Miha pa Je zbežal in tekel nazal v Postojno, koiikor so sa nesle no^e. Dolga, strašna pot! Za seboj Je sllial kričanie, krohot hnzarjev, ivenket sabelj hi topot konjskih kopit, — a rrič več se ni ozrl, samo teke! Je, tekeL ker bal se Je, da ga posekajo in vrieio v Jarek kakor nbitegm mačka. Med tem se Je zbraia okoH postiHosa po-iteffsva dmžiiia, lena z otroki, p* dekie ta dva htapca. Ko so dSaH kal se Je zgodilo, so fenske in otrod zaželi Jokati in Javkati, poali pa kričati ia breme«: »Vse nm pokoUeJo! Vse nam požgo in vse opienOo, nas pa ođveđo v Ječe, v sninoat ta smrt Befimol PoskrUmo se v Jamo! Pripravimo se sa zadnjo uro ta «Kriimob molimo!« Stara dekla ie nemudoma padla na kolena pred župnika, se tresla kakor šiba na vodi ter jecljaje začela moliti očitno pokoro, da bi se mu vpričo vseh izpovedala svojih grehov, predno umre pod franeoskim mečem. Nastal je vrišč, ki je privabil iz soseščine še nekaj žensk, otrok in starčev. Vsa družba je kričala, plakala in begaJa po dvorišču kakor perutnina, ko kroži nad njo kragulj. Sredi hrupa pa Je pritekel okroŽni pisar Seber. Bil Je majhen, siv starček. In zajavkal je s tankim glasom, ki je bil podoben brlizganju lesene plščali: »Francozi gredo! Patrulie so že jahale skozt Postojno. za njimi pa prihaja ćela vojska!« S sabirni rokami Ie mahal in kaza! na cesto: »Olejte ga! Se eden! Se dva! — Joj, Joj, kaj bol Kaj bo z sami! Oh, moja žena, moja uboga fena!« Po cesti so dirjab franeoski huzarji in držali pred sabo svetle sablje. Bliskoma so »vigiiili ta Izgiiilli med hišami. Župnik ta poštar, dasi sama utripaločih src, sta mirila obupane, a česar nišo dosegle nkma beeede, ao dognale franeoske patrnlfe, ki sogmlopirale mimo. Kričeča in plakajoča družba JezdecL Jeca, muke aH smrt.,., le to troje Je stalo pred njbni neizbežno ter JUn Je zatrlo vso voljo ta vsak odpor. »Pojdhno Jim naproti..„ pozdravimo !ih..^ prosimo Jih osmfljenja!« le detal nena-doma Wenig*r ta sam se je začudi!, odkod ta t* vmdkril* to kakor brez misli buljila za / misel. »Morda bodo z nami za to prizames* ljivejši?« - »Res, pojdimo..^ slabše se nara ne bo godilo, če se tim poklonimo!» je pritrdii Hueber. Toda oklenili so se ga žena in otroci ter P*a-kaje vikali: »Ne, nikar! Posekajo« te, tiutt Henriltfi Prvega te zgrabi}©! Pomisli: eesgrskt si! —; Bežimo hi skrijmo se, papa U ) Hueber, bivši častnik, pa strahu ni hotef kazati. Držal se je strumno in iz oči mu je za-gorel uporen pogum. »Oremo!« je dejal energična »Maramo: i ti! Tiho! Đodite brez strahu! Bivšemu arstrij-, skemu častniku tuđi franeoski častniki ne od** rečejo rešpektaL PojcHte v nišo in počakajte, da' se vrnemo. Ce naš pozdrav no bo tooristtt, vsa) škodfl gotovo ne bo!« »Dobro, čisto moje mnenje!« fe sogfaSaf župnik. Sugestivno sta krepila drug v drugem pogum. »Pa Se vi pofdete z nami, Seber!« Pisarček Je klecnil kakor voac, Ia *ft w( nagnil v Jarek, fn zacmcvkal; »O Bog, Jaz?c »Zastopah* bo$te cesarslća oblastVa . . *i gospođ poštar bo zastopal tržane . .. Mr W cerkev.c je odločfl župnik in vdtofc »Ba kan pojđlmo!« — '- '; i :.' j In stopali so skozi Postojao tihi Plahfc,-vendar koiikor le možno poflrmmo vzravnaiiL SaJ so se zavedall da zastopajo ves kraj fefcj da Je od njih n^stopa več aH manj odvisnv usoda vseh tržanov. 2. stran. „SLOVENSKI NAROD*, &m 17. Jwrija 19J0L 185. fter. (dno vređnost francoskega franka, jtahtevajo švicarski industrijalci znl-jganje vređnosti švicarskega franka. Svica se nahaja neposredno pred katastrofalno gospodarsko krizo. Skidanja možnost izvoca nflcakor ne jnore izboljšati švicarskega gospo-Jdarskega stanja. Ker je v 5vici dosti Izdelkov, ki se ne morejo izvoziti, so ^začete padati cene tem izdelkom. kar na noben način ne more izboO-latl krize. Predsednik američke delegacije državnih potreb kapi- talistične države^. Naloga delavstva je, da se pripravi za prevzetje javne moži in da prične graditi sistem za nov dru-žabni red. Proglašenje proslavlja nisko komunistično revolucijo in se konca s pozdravom tretji intemacijonali. Nič ni čudno, d* se morejo taki nazori pri nas svobodno razgla&ati, sa] je slabost vlade preočitna. Delavski sveti kažejo svoj vpliv, če tadi ne oficijelno, ob raznih prilikah, tako se je ta vpliv pokazal povodom različnih nasilnosti s strani delavstva. V Kralnpih il pr. je delavstvo izsililo od«tranitev aodnika dr. Prochazke, ker je obdolžil poslane«, Đinovca oderndtva; v Kladnu so n&me- cUUvnika urogluili ŠMinrpi dmUrSk, y DobropoJJu je d*Uvslr& prisililo po- —***•. £ «0 teotam »nii amm, ▼ Loonfli m priiDUI lijeni oahiiMM. da je m** spra|ri» ▼ ^mšbo Mtm, odpuKtM MTttđi tMriast Tato ao 111 ■ !■■ ■ pri naa. potaM strasti trn nasilja, to pa ministrskaga sveta nikakor ne oTira, da ne bi prad-Ugal poMtićne amnastlje, ki se je todi reenično proglasila sa Tse politične pregreska ter priaasla todi abolicijo Munovaga procesa. Oba&am so tndi zo-pet obnovljene porota. VpllT sociiabkodemokratites levioa je oćiviđen v stranki, ki je odloiiU svojo glavno skupštino na 25. do 2& septembra vsled sklepa razsirjanega zastopalva. 3klenjeno je bilo tuđi, da bo stranka nastopala »kopaj s ialav-stvom arajrih narodaotti v repnbilki in da na bo poslala svojih saatopnikov na ienevski sbod II. internacijonale. Komunisti nameravajo očividno stranko prisiliti, da bi se pridružila III. inter-nacijonali. Predlofcdtev skupščlne na tako pozen Čas je zelo opasna stvar, ker bi morala ta skapsčina urediti razmere v stranki ter ustaliti razmere v vladi in v narodni skuplčini. Delovanje narodne skupsčine se je otvorilo z vladnim programom, ki ga je predložit ministarski predsednik Tu-s a r, ki pa eo ga neprestano motili Nemci, ker so poslali v debato svojega prvega govornika dr. Lodgmana. Nemci naprosto vse zanikajo, ne pri-znavajoč, kar se je dolocilo v saintger-malnskem miru, ne priznavajoč narodne skupšfine in ne vlade. Zaradi izjave da Nemci ne priznevajo zakonov čeho-slovaike države, je bil poklican k redu. Podobno se je izrazil tuđi vodja so-cijalndh demokratov S e 1 i g e r. Kakor se pa zdi, prihajajo Nemci do razuma ter 9poznavajo, da se s hrupom in krikom ne morejo bojevati proti veUavnim zakonom. Nem&ki listi poročajo, da so poslan ci dr. Lodgman, Kfepek, B S t e r, dr. Kalka, in sodrugi predlagali, da naj se vsi zakoni, uveljavlje-ni za Časa prejsnje narodne skupftčine, izvzemši zakon o ustavi, o katerem se bo posebej razpravljalo, predlože pred-sednistvom posameznih klubov, da jih preštudirajo ter potem predlagajo, ali se ti zakoni potrde ali zavržejo. Ne ravno prevec slavno se ni nve-del s ftvojim govorai&kim poskusom, ki bi ga bil smel rajM govoriti skozi okno zbornice na ulico, vodjja čeških komu-nistor poslanec Skalatv. NemSkim komunistom vrlo pomagajjo Madžari, ka-terim nasproti je Slovak dr. Hodža kon-3tatiral, da imajo Madžari na Slova-Škem vse one pravice, doČim nima 300.000 Slovakov v eedanji Madžarski niti ene ljudske dole. V ospredju vsega zanimanja je danes Tešlnsko vprafianje, o katerem priđe do diskusije tuđi v parlamentu, ker se narodni demokrati na to pHpravlja-jo. Situacija se je za Čehe nrecej nepri-Jazno okrečila, kar notrjnjejio tuđi po-slednja poročila iz Pariza. Plebiscit, či-gar uspeh je bil za Čehe zaeri guran, se ie neprestano odlagal, pri čemer so poljski vplivi v Parizu neprestano de-1 ovali, tako da je zaman nastop&l minister BeneS, čigar povratek se priča-kuje za konec tedna. Sedaj pa bo na-mesto plebiscita o tesinskem vprasanju odlo^alo rassodisfe, osiroma naprosiM bodo nevtralno oaebo, da naj razsodi v tem čedko - poljskem sporu ter naj ra7.-deli vzhodno Šlezijo med čehoslovaško republiko in Poljsko. To razburja nasb javnost ter se smatra kot krivica, stor* jena Čehom, in to tem bolji, Če se spo-minjamo vseh obljnb, ki smo jih prejeli za časa vofne, ko so Poljaki, vdanl Habsburgovcem in Hohenzollerncem, nastopali proti antanti in proti nam. Končno je bil plebiscit določen tuđi že v ratificirani mirovni pogodbi ter je gotovo, da naša država brez Težinske in brez njene narodno-gospodarske po~ tence ne more obatojati Od plebiscita na Tesinskem £ebo*k>vallca republika ne »ore odstopiti, a arbitraža je kratkomalo nwprejem!jiva. V tem smislu se mora parlament energično Izjaviti. Zasedanje parlamenta naj U se bilo končalo 11. t m., toda preveč gradiva je pripravljenega, tako da je prav mo-goče, da sa bo saeedaaje podalji&lo. J. K. S. TgtetoBiha Ib bnotamianarDaia. RBOCNT V UDtU. taVdtof«. 15. JOttUa. V WM0O se Ift vrfu v Ilidžu vattka narodna slavnost v proslavo poteta pnetok>» naslednlka regenta Aleksandra« kaV tere se Je odeležilo nad 20.000 ljudi, po većini seljakov. Pri tej proslavi so sodelovala sokolska, pevska In druRa kulturna društva ter det osJe-ške opere. Rejtent je z balkona ooa> zoval razne vaje sokolskih dništev. nato pa stooil med ljudstvo in se £ njim razjfovariaL Na balkonu se Je mudil od začetka v družbi seljakov. nato pa v družbi častnikov in dam. Zvečer se je vršila bakljada. Regent je nato zopet šel med ljudstvo ter dal zaigrati kolo. kf ga je vodil general Hadžić. Včeraj je posetil sosed-na mesta in sela. Med potjo se ie ustavil v neki kmetski hiši, kjer je kumoval kmetu. V nekem drugem selu je posetil muslimane, ki so mu na njegovo tozadevno vprašanje za-trdili, da žive v najlepši slogi s svo-jimi pravoslavnim! sosedi. Ko se ie vrnil v hotel, mu je ljudstvo priredilo oduševljene ovacije, na katere ie regent odgovoril 5 kratkim nagovorom, spominjajoč se hrabrih Bosan-cev in odrešenja Bosne ter bodreč ljudstvo, naj bo vedno zvesto svoii lepi, veliki očetnjavi. Včeraj ob polu 12. se je odpeljal regent na kratek poset v Sarajevo ter posetil moŠejo, kjer se je ravno vršila proslava ramazanskih praznikov. NavzoČi muslimani so priredili regentu prisrčen sprejem. Ko se ie na večer regent vmil v Ilidže, se ie vršila intimna ve-čerja. Danes zjutraj je šel regent na lov v Trnovo, nato pa se odpelja! preko Koviljače v Beograd. Kolikor je sedai znano, bo t>osetfl po obisku Zagreba in Ljubljane regent tuđi Sarajevo, nato pa bo za nekaj časa prišel na oddih v TluJže. G1OLITTIJEVO MINISTRSTVO. Trst, 16. junija. Kakor poročajo listi, so Oiolittijeva pogajanja za se-stavo vlade končana. Oiolittiju se je posrečilo poleg oficijelnih socijali-stov pritegniti k sodelovanju v vladi tuđi klerikalno »Ljudsko stranko«. Danes dopoldne bo nova vlada za-prisežena. Po došlej objavljeni listi obdrži Oiolitti predsedstvo in notranje zadeve, Sforza zunanje, Rossi Luigi kolonije, Fer a pra-vosodje, Tedesco finance, Meci a (italijanska ljudska stranka) za-klad, Bonomi (reformnl socijalist) voino, Secchi mornarico, Cro-c e nauk in bogočastje, P e a n o Javna dela. D* ANNUNZUEV LIST O VESNI- CEVI IZJAVL LDU. Reka, 15. junija, »Veđetta d' Italla« piše o iziavi ministrskega predsednica dr. Vesniča, da je zedl-njenje Crne gore z Jugoslavijo gotova stvar, nastopno: Ravno tako je okupacija ozemlja med Reko in Bakrom ,ki je podvzeta radi varstva Reke. godova stvar. Iz tega, da hoče Jugoslavija urediti železniške zveze s Splitom se vidi. da potrebuje neobhodno Reko. Itallia nima ničesar proti tetmi, da si poišče Jugoslavija poseben izhod na morje. Italija si je že zagotovila trgovino preko Trsta, Reke in Benetk iz vsega evropskega ozemlja, predvsem Avstrije, čeho^-slovaške. Poljske in sploh Srednje Evrope. ITALUANI ZAPUŠČAJO CRNO GORO. LDU. Berlin, 15. junija. (CTU.) »Berliner Tageblattc poroča do rim* skem listu »Temps«: I talijanske čete zapuščaio Crno goro. Bar in Ulčinj sta že ispražnjena. Usoda oosadke v Skadru ni znana. ITALUANSKA ZADREOA V ALBANUL LDU. Rim. 16. Junija. (DKU.) Kakor poroća »Epoca«. je 12. JonU v Albaniji mirno potekel. Vendar pa se dvomneva, da vstaši priprarljajo nove napade. Porto Palermo sa Itall-janl razdelali, ko so uničfli volne za-losre in gradivo, Id ga nlao mogli vzeti s sabo. REKA STRADA! LDU Raka. 15. unija. Na Raki ie nastala ▼ zadnjih đneh kriza radi dobave kruha. Peki so namreč napove-dali radi povišanja plač stavka Ita-lijansko časopisje hoče to popolnoma gospodarsko vprašanfe lzrabiti v svoje namene. Italiiansko časoolsie piše. da so temu krivi lugoslovenski pekovski pomočnlki, ki menda za-htevaio 5urni đelavnik in dnevno plaćo 15 lir. ItalUanskt tlsk hoče na ta način upravičiti pomanjkanja, ki ne obstoja samo na Reki, temveč s^ pojavlja po vsej ItalUL NOVA NEMŠKA VLADA BREZ SOCIJALNIH DEMOKRATOV? Beroiin. 15. junija. Kakor že po-ročano, je bila sestava novega kabineta poverjena voditelju centruma Trimbornu. Njegova pogajanja » strankami so doslej dobro uspela, toda po dosedaniem iziđu pogajani so-deč bo sestavljen novi kabinet brez socijalnih demokratov. Vlada bi se-stojala iz pristalev centruma. nem-Ške ljudske stranke in demokratov. Centrum in nemška ljudska stranka sta Že prijavila svoj vstop v vlado, demokrati pa so stavili nekaj zahtev, vendar pa se upa, da bodo tuđi te zapreke v najkrajšem času premasrar ne. Na ta način bi se sestavll kabinet, ki bi se v parlamentu naslanjal na precejSnjo večino, VARSTVO NAPRAM NEMCia ' LDU. Parte, 14. junUa. (DKU.) Kakor poroča »Figaro«. razmotriva-ta belgijski načelnik generalnoga štaba Maglinse in maršal Foch sredstva in pripomočke. kl bi bili potrebni za uspešno obrambo obeh držav; njih glavno načelo je menda takojSnje sodelovanle Frandje te Belgije, ako bi NemčOa napadla Francijo ali BeigOo. »Figaro« dostavlja, da so imđi porazgovori j^co povoljen uspeh in da se bodo obrav-navanja marljivo nadaljevala. Name-ravani dogovori bi sloneH na naj-širši podlairi in bi varovali neodvis-nost in suvereniteto Belgije. VOUTVE V AVSTRtn MESECA SEPTEMBRA. Dtmal 15. junija. Po zanesljtvih informacijah se bodo vršile nove vo-litve v AvstriR še tekom meseca septembra. NAMERE ČEŠKIH KOMUNISTOV. Praga, 15. Junija. Današnji pW ženski listi prinašajo podrobnosti o kcmrunlstični skupščmi v Bruchu. Na skupščlni se Je sklenilo, da zagrabijo češki komunisti v ugodnem trenutku za orožja Osnuje naj se korramistič-na armada, čije Jedro naj bi tvorilo 20% sedanje češke armade. Cflavni stan vt>dstva naj bi ne bilo mesto Kladno. marveč se v to svrho določl neka občina ▼ okolici Brucha, od koder bi se nato razvfl zinagoslavnl pohod kormmistične armade na Praga V danem trenutku bi zasedli komunisti vse železniške proge, vsa javna poslopja in urade. Predsednika nove kotnumstične vlade bi bila dr. Smeral in Muna. — Kakor se xatr-juje, podpirajo komunistični pokret v Ceškoslovaški tako nemSkl komunistu kakor tndl ruski boltševUri. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^a^a^a^a^^^^^^a^a^^^^^^^B^BHi^miHBB9ai^s B|^BB^B9BBB9l!^ala^a^^EKSa«9^ana^ala^^a^a^i^a^a^a^^a^a^sa^^^B^n „Veleja". &izori z vaši v treh dejanjlh. Srfsal Anton Novačan. Minulo soboto so na ijubljan-skem odru prvtč uprizorili dramat-sko delo, čigar poglavitna oseba je kmetiška žena Veieja in čigar vsebi-na je ta-Ie: Najdenka in vaška rejetika Ana Veleja ie imela pred tremi leti znanje z mladim Lento, ki pa ie moral k vojakom. Pisal ji Je samo enkrat in ji samo enkrat poslal pozdravilo po drugih. Zato ie mislila, da Jo ie pozabiL da je ni imel nlkoli rad. Ko jo je potem zasnubil delavec Martin Velej, ga je vzela, ker so Jo »preso-vorile babe« in zlasti Se zato. ker Jo je Velei »sprevara domamfl v svojo kočo«. Toda bila Je »sužnja v uro-kleti kočU; tašča in Velej sta Ji »pila zdravo krU. 2e Velejev oče Je bU mlinarju Bogatinu zastava kočo. Martin pa Je zapravil vse, kar Je bilo okoli nje. Neznosen je bil mladi ženi: pregovorila ga Je, da Je odšelpo svetu, kjer naj bi se poboUšal. Preden Je ođSet z doma. mn Je Bogatln še posodil denar za pot. Sčasoma Je vn skupaj naraslo in se pomnožilo, jfe Mmt me »Uma na atr«U y*+ jeva. Po Martinovem odhodu je za-čel Lenta zopet prihajati pod okno nekdanje ljubice, sedaj zakonske žene, toda Veleja ga ni uslišala« dasi ga je ljubila bolj nego prej. Vedela Je, »da bi pogubila moža in Lento, sebe pa zapravila«. In vendar Ji Je glava v treh letih. ko ni bilo moža pri njei »spočela vsako hudobijo«, kl si Jo Ie more kdo zamisliti . . . Martin se vrne praznih rok; prl-nesel Je na sebi zgolj gorenještaler-skl klobuk s »krtačo« za trakom hl zeleno suknjo, v sebi pa smrtonosno bolezen. Hudo kašlja; sam pravi da gnije na živem telesu. Vendar pa 00-piva v krčmi dan in noč. Tam tuđi sliši, kako obrekulejo njegovo ženo, da sta Jo zavajala Đontin In Lenta, in sam Jo takisto sramoti: »Mola Žena Je viačuga. kadar se smrafiL ti mola žena namaze lica In hod! 00 cesti gori in doli ... PoJdI. ti rekla. poidi po svetu f Da bi se laže vlačl-la.« — Lenta si Je Izbral drugo ne* vesto, da bi imel gospodinlo hi otro-ke. Veleja ga zaman pregovtria, naj se ne oženi, ker neče. da bi bil ne* srečen še on. »V nevarnost se poda-JaS«, pravi, »in Se mene gonll v prepad ... Samo nekaJ te ie prosim: Ko me bol vide! na tleh. ne pUuJ oav me In *bo**bm ol at dahu Na Lentov poročnt dan priđe k Velejevim mlinar Đogatin. To je bahat vdovec: ki streže po Velefl in samo caka prilike, da bi Jo dobil v pest. 2e prej Je grozll Veleit da ii zarobi dom. ker ni hotela ničesar sli-šati o tem. da bi mu prišla v vinograd »na kolena sedet« in z njim vino pit Sedaj *a Veleja vorala. ali Jih bo res rubil. Nato Boga trn: »Za-rubim vas. Se jutri ukrenem vse potrebno«. Veleja pomolčL pa reče počasi: »Do Jutri Je ena no6.« »Zleze vaše« v bola sama s sebof, Bogatm pa Jo objame čez oaa, čet da Jo hoče ie nocoj bnetl. Caka naj ga. da se ponoći pripelje pred kofo: »nfliče ne bo videL nfliče ne bo vedeL Skrlt mh m več greh m sladek Ie.« Vele- ta: »Da kofe odkuptm___na tara nflroU ne stotim? Bornih: •SaJ ni-sem reano mlsllL Z rubeinflo sem vat orettrašlU da najdem pot do tebe. Sal vas ne bom rubfl. PreveC te hnam rad. đa M vas rubfl. OleJ. spise postim na mlil. V oarenj Jih vrzL da urore dolirovi Jaz pa pridem pred polm6fo hi potrkam hi te odnellem v vinograd Pa spise vf emi s seboi. Jih sktmaj zalceva. bodo lepie gorell dohmrfl.« Veleja w1me Bogatlna ta ntos »Jat ne vertamsm. da prideL B^aiaBBi^aiaiH^^B^^B^^^^B^B^^^^^ava^^^^s^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^*^^B^^^^n^B~3KirA «^^**^^^^i^^ Če priđeš. Jaz ne venu kaj bom sto« rila.« — Kmalu nato privlečejo Vele-ja popolnoma opitega domov ter ga spravilo v posteljo. Martin govori zmedeno v piianosti. kako Je imel VdeJo rad. ona pa nato: »Pa Se imaS mene rad. Martin? Me ImaS tako rad, da ne bi več pil, da bi se poboljša)? S teboj poJdem. kamor hoČeS. Delala bom, za tebe bom skrbela in stregla ti bom. ako zbolli. vse, vse storim za tebe. Samo poboljšaj se tn ne pi] veC Prosim te, lepo te pro-sim!« Velej pa Jo pahne od sebe, pljune, zakri«, da io sovraži Iz vse« srca; potem mu hud kašelj vzame besedo. Naposled se umiri, pa začne govoriti sam »ase: »Crni temi>elj... Ha - ha - ha! AđUo. ti crni tempelt moi SI ml krt IzpUa. fabrika, kosti si ml obrala.., Pa zakal Je taka šaka)? (Bile z roko po po&teUl.) Vse svofe žtvit^nfe sem bil umazan In raztrjran.« Potem v razgovoru z mm-terjo na njene ofiltfce: »PlH se mora. zavolio nje moram piti . . . Žalost sem v srcu nostl. V glavi pa misli, ko bell stebri so bile, do neba visoki ... Pa drage ženske sem Imel. Prva |e bila .. . dnrn Je bila . . . tretja Je bila ...« KonCno «aspl. Zdalcl ootrka na okno Boratlnov htamee Peter. osenmajstieten mladlt kl HavavavHavavBiHBBSHBaHiBBB^i^^B^^i^^^^B skrivaj hrepeni po Veleji. Z Lentove svatbe ie prišel in pijan ja Stara Ve-lejka ga pođi dotnov, Petcr pa Ji veli: »Ne hodim laz starim babam pod okna 2^avoUo mlade sem priSel, Veleja že spi? Lepa Veleja. he hej!« Martin se prebudi. vstane, se okrene k oknu, izpremeni glas, kakor da ie ženska: »Daj, vtakni gobček svol sem skori okno. Bliže, bliže.« Udari besno s pestfo: »Na« hudlčf« Peter pobegne. Vele) pa začne pikati ženo: »Koliko Jih pa imaš? bi kako fih imaš? Kar na okno potok*, komur se zljubL kar na okno potoka, kdor te hoće imett« ... Veleja pohiti k poate-Ui: »Molčll Onojnica ti teče iz ust. tako si snIL Mol£L da te ne zadavim. Tt!« DuSI Martlna in ga davi ter odneha Sele, ko ga prime strahovit kaSelj. Mati Vdejka na peči: »Mir. otrod. Bos se vas usmilU, Veleja pade k mlzi bi zalhti: »O Bog, kaj sem ti storila. da me tako tepel« Ko se Velej odkaSUa. Je tako slab, da obležl kakor mrtev. Mati pa vzdl-huje na peči, na pol v spanju: »Bog se nas usmKl. ..« Zdajd se začuje zuna) drdranje koles — Bogatili Je. Veleja se preplašena zravna, poslu-ia na pet posluša k Veleju na poste-Uo, si popravlja obleko, se grabi sa srce, pohiti Je <$urim, Jih nalahko otf- 135« itev. .SLOVENSKI NAROD*, dne i7. jugg« igg, 8* stro* KB^H^E^H^KM^^^MH^MMI^^sbbbbbs^S^^^B^^bb^b^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^™^^™ pre, pa zopet hlastno zapre, meha-nično namoči prste v kropilnik, se pokriža in izgine v vežo. Voz odro-pota. Mati se vzdigne na peči, prižge vžigalico in pogleda na uro, zleze s peči in zapre duri, »Šla Je. Tako Je moralo biti. Odpusti nam grebe naše, o Gospod!« Velej se prebudi, vpra-šuje, kam Je šla žena, kdo Je bfl zu-naj, vzkllkne, da Je vsemu kraj: »Mati, povejte ml, kam Je šla, s kom je šla.« Mati ga miri: »Spat je šla* zaspana je.« Martin nato grozno: »Vzell ste mi jo, prodali ste mi Jo. Z Bogatinom Je šla.« Sunc mater od sebe in hoće vstati. »Nož... Nož...« Pade nazaj. »Nož mi dajte ...« Mati se skloni k njemu: »Pomiri se, sin-ko, otrok moj, pomiri se Jutri bo vse dobro...« Ođslej poBBJa Boeatta VeleJ! darila, jo oblači v svilo; naposled ji ćelo prepiše vso imovino, da bo njena, kadar ga zaloti smrt V tem bira Velej čim dalje bolj in sploh ne more več iz postelje Veleja pa, ne dovolj, da se je obesfla na vrat Bogatinn, Uubezniči tuđi z njegovim hlapcem Petrom ter se ponoja vsakomur, U jo hoče, ćelo đvema starcema, čes» ker se Ji Je U voda bi naJ god da kraja; uživati hoče, dokler je še lepa In mlada. Naposled še pregovori Petra, naj o prvi priliki pahne Bogati-na čez jez; to bi bila njiju velika skrivnost, ki bi ju zvezala do smrti. ' Danes. na nien ^nd. ]i prinese Bosra-tfn tista pisma, da bo ona dedinja po njegovi smrti; z vsemi zvijačami da ga Je opredla. Zato Je potrebno, da ga Peter «mprej strmoglavi čez jez. Potem bi prodala vse, polja, vinograd, mlin, pobegnila s Petrom da-leč v tuji svet ter si napravila tih dom, kjer bi srečno živela skupaj. — ttogatin ji res prinese pisma. Pred kočo se goste, Veleja sloni v naročju BoKatinovem. Kar priđe iz koče njen mož Martin, boU podoben mriiču nego živemu Sovekn. Poiradijo mu kozarec vina, da M pi! na Velejfuo zdrmvjc. Martin se zagleda predse, vzdigne kozarec ta hoče piti. Toda kozarec mu pade iz drhtečft rok. oči se mu obrnejo, s strahovitim glasom *** v^MiVne: *♦**»*« otnabfe. se zffrudi ta umre. Veleja. kf se ves čas ni ozria nanj« poskoči ta pojrleđa ^braz 5e Ji Izpremenl v grozni radosti; n fce sklene na pr*th ta zni»ro-^lavno zaKliče: »Vdo\af« Igre Je kanec •— ■ mm REVOLTA USMILJENIH SESTOt Pra«. 15. juni*. V samostanu usmfljenili sester na mri sv. Lov-renca je izbruhnila posebne vrrtc revolta. Usmfljene sestre zahtevaJo spremembe redovoiScega statuta ta so se v tem oziru te obraile s posebnim memorandumom na prašken nadatofa. Istočasno zahtevajo, da se jim dovoli ttstanovitev sosveta sc-ster. UVEDBA TELESNE KAZNI NA MADŽARSKEM. „. Budimpešta, 15. junija. V današnji seji narodne skupščine je predlo-zil justični mžnister zakonski predio*, po katerem naj se uvede telesna kazen in slcer za shičaje verižništva. navijanja cen, surovosti itd. Ta ka-zen bi doletela samo moške. Najviš-ja izmera kazni bi bilo 25 udarcev. najnižja za odrasle 10. za nedorasle 5 udarcev. Telesna kazen bi se smela uporabljati tuđi kot disciplinarna kazen v zaporih. MADŽARI HUJSKAČL Budimpešta« 15. junija. Društvo *probuiajočih se Madžarov« je na-bilo po mestu velike plakate, v kate-ri poziva ljudstvo na upor proti vladi in na pogrome. Policija je plakate odstranila ter aretirala osem oseb. SESTANEK MILLERANDA Z LLOYD GEORGOM. London, 15. junija. Na željo Mil-Teranda se vrši sestanek med njim in angleškim premjerom Llovd Geor-g^)m 21. t. m. v Boulogme sur mer. VOLILNA BORBA V AMER1K1. LDU. Pariz, 15. junija. (DKU. — Havas.) »Newyork Herald« poroča o razkolu ameriške republikanske stranke zaradi poraza senatorja Johnsona pri volitvi predsedniškesra kandidata. 48 članov stranke je se-stavilo komite in senator Pinchot je za 10. julij sklical konvent v svrho imenovanja novegra kandidata. DA VB NASLEDNK POLICA. , Was**fi*taa, 15. junija. Za nar slednika odstopivšemu državnenm tajniku a zuuanje zadeve Polku je imenovan Daviš. JARADI VISOKE VSTOPNINE. LDU. Loadoa. 15. junija. (DKU.) »ume*« poročajo iz Ncwyorka na-stopne podrobnosti o eksploziji v nar rodnem siedališčtt v Havani Eksplozija se je izvršila v odmoru med prvim in drujdm aktom. Šest oseb je bilo hndo ranjenih, okoli 100 pa je zadobilo lahke peškodbe vsled panike. Caruso ie bil v trenotku eksplozije v svoji loži in ie ostal neooško dovan. Dotnneva se. da je -šio Dri atentatu za protestno akcijo proti pretirano visoki vstopnini. DRŽAVA GDANSKO. LDU Gdansko, 14. junija. (Dun. kor. ur.) Ustavodajna skupščina bo-doče države Gdanskega se je konstituirala. Za predsednika je bil iz-voljen nemško-nacionalni poslanec generalni intendant Reinhard. POLJSKO - BOUŠEVIŠKA VOJNA. LDU. Varšava. 15. juniia. (Dun. kor. urad. — Brezžično.) Poročilo poljskegra sreneralnepa štaba: Od-delki čet generala Sikorskeea so zopet osvojili Czernobvl. ki so era pred nekaj đnevi naše čete izoraznile. So- . vjetska brigada št. 72 in sovjetska ■ pehotna polka št. 220 in 242 sta bila i razpršena. Zajeli smo 200 sovražnj-kov in nnlenili 15 stroinic. GRŠKO - TURSKE BORBE. LDU Rotterdam, 14. junija. (D kor. ur.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Carigrada, da so Turki Grke, ko so poizkusili prekoračiti Marico odbili. Grki so postavili svoje postojanke na zahodnem bregu reke. ; Dr. V. Rofit: GOSPOSUetlftl ZDOII. Viro« voeo — Žive kličem, mortuos pl&ngo — mrtve obiokujem, fulgura frango — strele uničnjem. Korožki Nemci so leta 1917., ko je avstrijska vojna uprava z brezobrazno drznostjo rekvirirala cerkvene zvono-ve, javno in urađno proglasili svetu po svojih časopi&ih, da avstrijska vlada Ie za to ni vzela velikega gosposvetskega zvona za vojne namene, ker je gospo-svetski zvon skupna nacijonalna last-nina koroškega ljndatva. (Nationalei-gentum des Karntaer Volkes.) Koroški Nemci eo se tedaj jako previdno izrazili o latinski pripadnosti goepoevet-skega zvona; nišo rekli, da je last samo nemškega ljudstva, anrpak >koro-škegac, tore] last vseh Korošcev. Slo-vencev in Nemcev! Koroeki Nemci bo že leta 1917. shatili, da se bo za go«po-Bveteki zvon še bil hod boj — ne boj. temveč >me«arsko klanjec. In ree! Zgodilo se je. Tuđi okoli Grospe Svete Ie tekla jugoelevanska l^ri za našo staro pravdo, za Goeposveteko polje! Toda kljub temu, da nam je mirovna kon-ferenca v svojem prvem eklepu — se-veda s >pridržkome lansko leto pripoznala tuđi Gospo Sveto z njenim zgodovinskim zvonom, vendar se še danes ~- po enem letu — nahaja Gospo-svetsko polie z vojvodskim prestolom v spornem pasu B — v nemški upravi. Bliža se zgodovinska ura odločitvo, oni usodepolni dan, ko bodo >Korofici< sami. oCrocpoflvetski Zvon«. Dolgo so že gojili y svojih na-rodnocatečih srcili in dnšah to prelepo misel, a si nišo prav upali z njo na dan. Pomenljiv čas in resen položaj, v katerem se n aha ja Koroška Slovenija ravno sedaj pa« A in B — sta pre^nala vse pomisleke in koroški akademiki so sklenili, da ustanove nekako plebiscit-no društvo z imenom >Gosposvetski Zvone. Vsa pripravljalna dela in društvena pravila 50 že končana in so se predložiLa pristojni oblasti v potrjenje in v kratkem se bo vršil ustanovni ob-čni zbor. Kaj je torej prvi in glavni naraen novela društva: >Gosposvetski Zvon«? Društvo >Gosposvetski Zvone, ki ni politično in stoji izven strank, ima v prvi vrsti namen zainteresirati širšo fvso) slovensko in jntfoslovansko javnost za plebiscit na Korofckem. Pa ne samo za plebiscit, ampak za ćelo Koro-ško sploh: za ziljsko in kanalsko dolino, za njene prebivalce, za njih šege in običaje, za korosko narodno pesem, pokazati ćeli Jugoslaviji naravno kra-soto, lepoto in bogastvo Slovenskoga Korotana. Društvo Gosposveteki Zvon bo zlasti zdaj v dobi plebiscita glasno klica 1 iz gosposvetskib lin ob zadnji 12. uri po ćeli Sloveniji — Jugoslaviji z zgoraj omenjenim geslom: vivos vo* co — mortus plango — fulgura fran-go. S predavanj i, brošurami, članki, razglednicami, zemlje v i d i, lepaki, s cvetličnimi dnevi, društvenimi prireditvami, vlogami itd. bo >Go3posvetski Zvon« iz visokih lin klical Slovence - Jugoslovane na pomoć, na narodnobrambeno delo za Korosko. Razni govorniki — odlični koro-ski rojaki, kakor poslanec Grafenaner, poslanec dr. Savbah, dr. Čemer, dr. Ar-nejc, vseučiližka profesorja dr. Kušej in dr. Rožman, dr. Janežič, dr. Mi&ič, dr, Kotnik, Spicar, gospa dr. Piskemi-kova in drugi bodo prišli na ljudske shode na Kranjsko, štajersko ter kot domaćini Živo naslikali sedanjost in preteklost na Koroskem. Nastopili bodo tuđi koroški kmetski fantje in de-kleta ter tako potegnili cei narod za se-boj v plebiscitno valovanje za Korosko. Dmit^H> >Go«po«v»etakl Zvon< bo t gnojem dalovanjn ta itTftijmju podpi-ralo bođlai gaurtno, bodlai motrntao fijavni »Narodni svete a* Koroiko ▼ Velikovcw ter tako aknUlo pripomfil do Sortne wms#* pri pUbiieitu. Kakor veliki gospocvataki vwmt* bo akufialo preglaaiti, pradonati in pr#-vpiti korotte me je -^ Karavanki ter vrbudlti >mrtve< — saspaae k naTun-denemu n*rodnemu delu sa Koroiko. Zato idealni ostanovitelji društva >Gosposvatfiki Zvon« trdno upajo, da se mu bo ćela slovenska, jugoalovaneka javnost odsvala z odprto razumevajooo dudo in darežljivimi rokami, ko bo filo sa oprostitev tlačenih izpod tujčevega jarma. Na desnem etolpu gosposveteke cerkve na južnozapadni sirani pod kazalom so zapisane velepomenljive be-sede. >Kdai bo tebi zadnja bila?c Ko sem prvič bral te v srce segajoče be-sede, teđaj sem nehote rekel sam pri sebi: * Slovenski Korosee, Gosposve-^an, kdaj bo tebi — vam sadnja bila ?* Skoro se mi zdi, da se zdaj bliia oni grosni, Telepomembni zgodo-▼inski dan« ona blatoriena sadnja ura, ko bo kladivo i Mirni, neisprosnimi udarci «00» na >Go«posvetski zvon< wodo koroikih Slovenoev za vecne čaše. In te sadnje naodne slovenske udar-o& mm gmBpomv*ktkmm zvonu korofiki Slovenci, združeni s vsemi ostalim! Slo-▼vrnci - Jugoslovani, lahko sahranimo ta veđno — do konca zgodovtne slovenske povestnioe. In te sadnje^ sa ko-ro&ke — Slovence smrtonosne udarce v jugoalovenskem etolpu zadržati — in jih spremeniti v vesele, bodoenost in srećo oznanjujoce udarce, to je smoter, cilj, ki ga ima >Gosposvetski 2von<. Mlazne, zaspane vzbaditi, nemške nakane slomiti, $£ to boce rvoniti — storiti >Gosposvetski Zvon^ glasoviti. Pripravljalni odbor tvorijo koroški visokošolci: Grafenauer, Rader, vse-ačiliški profesor dr. Rožman, zobo-zdravnik dr. Janežič, dr. Arnejc in še par drugih gospodov. Pojasnila daje g. dr. Janežič v Ljubljani. Iz narodneaa predstavništva. B^ocrad, 14. junija. Seja se nadaljuje ob Vtl8. Besedo povzame minister za konctituanto gosp. Protia. Početkom svojega govora izjavlja, da bo s kratkim! besedami odgovarjal na nekatere ugovore. Prvi ugovor se tiče zakonskih poslov, ki bi jih imel ta zakon izvršiti, v drugi vrsti pa se nanaša ta odgovor na število po-slancev. Na obe ti vprašanji bo odgovoril obenem, ker sta med seboj zvezani. Reklo se je, da ima ustavodajna skupščina samo to nalogo, da sklene ustavo. To pa ni točno. Francija je svoj čas dobila tuđi skup-ščino v Bordeauxn samo z eno nalogo. da sklene mir. Venđar pa ie ta skupščina de-lovala dalje ćelo vrsto let in sprejela mnogo zakonov. — Dra?:l ugovor se tiče tega, da ie potrebno vočie Število poslancev Po na?em pr«dlogu b; zna?5a'o ?tevilo r>o«la"-cev nekoliko nad 300, nemSki Reichstag, kl za^tona 70 milijonov prebivalcev, pa iih ima 500. Vendar pa se je tudl ugovarjalo, da smo proti srbskemn zakonu uvedli splo-šno volilno pravico. O tem bo podrobno govoril gosp. dr. Pollč. Jaz pa opozariam na to, da imamo zaenkrat dve ustavi: Prva je srbijanska ustava, druga pa ustava kraljestva SHS, ki obstoia še danes. V srbiianskl ustavi res stoji, da mora plačevati 15 dinarjev đavka, kdor hoče imeti volilno pravico. To ie bil samo majhen davek. radikalci pa so ta paragraf ublaži1! z ozirom na one, ki žive v zadrugah Na ugovor, da ženske nimajo volilne pravice, smatra, da se more dokazati, da hidi ta ugovor ne more prenesti resne kritike. To vprašanje je v vse i Ev» rooi oovz'-očilo mnogo borb, razsodb in raznrav, Ver ni taVo lahko, kakor se vidi na oko. Razlog, da se ii ni moglo ugod:ti, je ta. da rudi sami nismo v tem složni. Ko so eni za sploSfco žensko volilno pravico, so drugi za njeno omejitev. Mnogi govor-niki pottdarjajo samo idealne razloge, to vnraSanje pa ima tuđi realne strani. Dr. Deželič bi se tuđi ne poganial zanio, ako b! ne vedel, da ie v korist njegovi stranki. (Klic: A radikatci?) Dokler nfliče ne zahteva pravice, je ne damo, in ker je ženske nišo zahtevale, jim je ne damo. Odgovarjajoč na ugovor, da je pro-porc izigran, Izjavi i a, da so taki ogovori pretjrani. On sam je osebno proti temu sistemu; samo da se ne more reci, da ni napreden. Tuđi na Angleškem ni tega si- j stema, so pa socijalisti, ki so mu protivni, j — Vprašanje kvalificiranih poslancev po- ( menja napredek. Prej je vladar sam po sebi i mogel imenovati po svoji volji gotovo ste- | vilo inteligentn'h poslancev, In ako je treba, da ta parlament obstoja, naj inteli-genca vpraša narod. O kancelparagrafu ne bi botel govoriti, ker ie to zelo delikatna stvar. Kot j praktičen politik pravi, da se to vprašanje ne srne reševatl v krivičnem postopku vo-Hlnega zakona, ker bi bile pri tem posledi-ce škodljive za državo in narod. Svetujc, da se to vprašanje odloži, ker bi bilo zlorabljeno. Glede na volilno pravico Židov pravi, da še danes morejo revidincirati dve dr- : Žari: Avstrijo in Bolgarijo, da so pa dobili tuđi svojo narodno državo. (Smeh.) Smatra, da so razlogi, da se tuđi o tem vpra-šanju ne razpravija. Nasproti Policu izjavlja, da jezik more toda ne mora biti osnova narodu Jezik se menja, ne pa antropološki tip Rađrtega 2id|e ne morejo biti Slovenci, Hrvati ali Srbi, četudi govore naš jezik. To vprašanje se da resiti samo s specijalnim zakonom- — Bertiču odgovar-ja ne kot mintster, tem več kot radikalec ter izjavlja, da je radikalna stranka imela in ima svoj program. Ta njen program je dovedel do tega. da danes Narodno predstavništvo dela. Ne oporeka, da je bila program radikalcev Velika Srbija, toda vsak program se evolucijonira. (Bertič: Radikalna stranka ima dvoje lic.) Ako bi bili j rađikalci hoteli imeti Veliko Srblfo, bi bilo treba stranki samo mlsnlti s prstom, pa b! lo Imeli In bi daaes ne bilo sporov z Italijo, kakršnl so. Nato preide zbornica na glasovanje. Glasovalo je 170 poslancev, od katerih je glasovalo 169 za, 1 proti. Predsednlk dr. Ribar izjavlja, da ie volilni zakon v načelu sprejel Nadalje konstatira, da tuđi na današnji seji nišo bili prisotni nekaterl postanci, ter je vsled tega odredil, da se jim črtafo dijete. Potem zaključi sejo in odredi prihodnjo za jutri ob 16. — LDU. Politične uesti. = NaM komunisti »o nesoglasju v JDS.« >Rdeči Praporc piše v svop 6. številki: vV ^lovenekem delu JDS vla-dajo že dolgo časa napete razmere med Tavčarjevo reakcijonanio in mladin-sko radikalno demokratično skupino. Dočim se skuša poslednja skupina prilagoditi modernemu gospodarskemn in socijalnemu razvoju in hoče ostvariti v Jugoslaviji moderno meičansko demokracijo, se Tavčarjeva skupina oklepa starega rodoljubetva in malo-mesčanških nazorov. Mlada skupina ima zaslombo pri hrvatekem delu stranke, izdaja v Sloveniji list >Domo-vino« in, kakor slisimo, prične v kratkem izhajati dnevnik > Jutro«, ki ga bo urejeval Kramer. Za nas je pojav v toliko važen, ker ta skupina za časa že-lezničarskega gibanja zlasti na Hrvat-skem ni trobila v rog reakcijonarnega časopisja, ki je hotelo za vsako ceno prepričati javnost o veliko zasnovani zaroti komunistov. Poleg tega bo edi-no ta skupina ustvarila gospodarske temelje za razvoj moderne industrije v državi.« Brez komentar ja. i = Kommmtotom Je dobro tadf m|- slabie oroijet Boljke viško glasilo »Rdečl Prapor« plie v uvodniku, naslovljenem »Pred strankmim konsresem«, to * Ie: »V bolu se moralo ttporabijati rtznovrstna Dojna sredstva. Revolucije se ne more mehaničko ustvaritl s poraoCJo enesa pa* teotiranega sredstva, ker revotacfja Je osvobojajoči proces celoknpnega proleter« skega razreda * vsemi sredslvU na vseh polfih, na vseh mestlh. Z eao heeedo: Stmka s# iftđur ■■ sAler se ssw edtefi •■■■■piCTi ■»■ ^■^■^^^■■B III IIIJB %J%* ooega momenta, ko ima stranka že sa sebol mase, se ne omejule samo na propa-taođo. Mora se vmesatl v vsak pokret vstko akcijo, mora defstvovad v vseh prmvcfh. Ako stianhlae moQ ne sadosi«-)e]o sa osvofenje pomične vlas«, tođaj mora stranka vršiti prmkrMJen vplhr sa po-Utflm. m trtim ponbUI. da a* aorefo akcf-le nas organizirati samo na vprssanfn dnevfteca nesadovnlistva n eoepodarsfce-ca livtleRJa. MoMHtadla mai se ne da izvesti z aMtrairtnrmi ncamUtvtinl parola-mi 5 pomoao pcwafnirth proisYttarii9t bo-fev se tnmfrafo prol#»t»rcl v,ori«Htacna» mas . . .« V teh stavicfli fe pfecjspo po*e- wmw» cm im mMmnumm*^m ▼ OOOSSjO vPPOVV orožie. To stališče so svoječasoo castopali naši komunisti že na nekem sestanku v | Ljubljani, kjer so zastopali nazrranje, da se j komunistične ideje dado najuspešneje Ši- | riti na ta način, ako se v širokih masah vzbuja nezadovoljstvo in da škodu je ko- ' rmmističn! stvari najbolj vlada, ki skuša s j pametno upravo odpraviti v javnosti vse vzroke nezadovljnosti širokih mas. Zato so komunisti načelno za to, da se v državi čim najdlje vzdrže kaotične, neurejene razmere, v katerih se da naj I oŽ je ribarlti v kalnem In najuspešneje napeljevati vodo na bolj še viške mline. — Tmmbić o naših odnošajih z Italijo. >Miinchner Neueste Nachrich-tenc so priobčile razgovor svojega dopisnika v Beogradu z našim zunanjim ministrom dr. Trumbićem. ki je rekel z ozirom na jadransko vprašanje to-le: Upam ,da ima Italija resen namen za sporazum. Mi še ne vemo dobro, kaj hoče Italija. Samo v januarju t. 1. se je raspravljalo na mirovni konferenci o jadranskem vprašanju. toda sklenilo se ni ničesar. Mi vstrajamo na Wilsonovi notL Italija bo razložila svoj« strate-grične interese, mi Jugosloveni borno priSli v vsakem slučaju z najboljšo voljo in brez vsake vojne misli. Upam, đa lahko rečem isto o italijanskth za-stopnikih. Italija mora za Heko naj-manj priznati mednarodno državo že iz zemljepisne^a položaja, Cas je, da ee vmemo k mira in v miru k delu, dru-gade pa se pripravljajo na svetu budi irenutki . . , < = Seja JvAoslovasskoga Uvba. Beograd, 15. junija. VSeraj Se imel Jngoslovanski klub sejo, na kateri se je raspravljalo o politični situaciji in rolilnem riđa, Obenem se je določila tuđi taktika, ki jo bo zavzel Jugoslo-vOĐsld krnb v specijalni debati o volil* nem redu v narodnem pre^tetavudštvu. = Karodal klub hi seoska volilna 1>raviea. Beograd, 15. junija. Veli-ko posornoet je vabudila v ▼teraj&nji seji parlamenta izjava sastopnika Narodnoga kluba dr. Polite, ki je po-vđarjal, da je sicer Narodni klub . v principu ma uve^'avljenje splošne ien-ske volilno pravice, da pa v oodanjih rasmerah no more priporoeati sprejem takoga volilnoga sakona. IstoSasno so if IsjavU dr. &M6 tuđi sa to, da se da JlđesM v JioM Ađanl ^^Mi^^ ssmvIoa. i s= ftoviaija isvosne oaiino* Bofi^ grad, 16. |nnija. V podn«enih krom se satrjuje, da se v kratkom izvfM ro^, viaaia izvosno carino, ker so nekaier* postoianke novega earinskega pnd^j sa previsoko, nokatere pa narcvnooCj nepotrebne. = Pogajanja . »V8trl>^u»i *s\elo^ gati prekinjena. Beograd, 15. jan^! ja. Trgovska pogajftnja z avstri^klin^ delegati so se radi padca avatrl^k« vlade prekinila. = Kongres »Zadjmgar^r< t Z&* grebu obsodil Nineleevo izvorno politiko. Zagreb, 15. junija. VceraJ do-poldne se je vršil v Zagrebu kongres > Zadrugari evc iz Hrvatske in je Uv$i minister dr. Poljak obrazložil vae osnove, ki se tičejo nado izvozno trgo* vine, med njimi tuđi NinČičev nacrt d osnovanju središnje zadruge za Izvoz. Zadrugarji so soglasno odkloniH Nin-čićev nacrt ter odobravali nacrt, ki ga je predlagal dr. Poljak. — Na večer so je vršila na čast zadrugarjev v glodali' šču. slavnostna predstava >Porinac. = Po sve to van ja o središnji zadrn-gi za izvoz. Beograd, 15. junija. Danes so se nadaljevale konference med demokratskim klubom in parlamentarno zajednico o ustanovitvi središnje zadruge za izvoz. Posvetovanj3 1 s^fcer še nišo končana, vendar se zdi, | Ja bo prišlo do kompromisa na podlagi ' tega, da se dovoli izvoz v pmejenem i obeegu proti kontigentiranju. =r Državni namešdenei pri mini* strskem predsedniku. V Beograd je došla deputacija uradiiiških organiza-cij v Jugoslaviji. Hrvatsko in Slavonijo zastopata v tej deputaciji dr. Ben-! kovic in Vodogažec, Dalmacijo profe-| sor Katuuovic in Terado. Slovenijo Maks Lilleg. Bosno in Hercegovino Turkovič in Karaman, med tem ko za-stopa uradniško organizacijo Srbije v imenu osrednjega odbora predsednik profesor Agatonovič. Danes je sprejel deputacijo ministrski predsednik dr. Vesnič, kateremu so predložili sporne-' nico, ki povdarja nezadovoljstvo urad-ništva, katero zavzema čimdalje res-nejše oblike. Spomenica zahteva med drugim, naj se povišajo dodatki na draginjske dok lađe za 25% od vseh do-sodanjih dohodkov. Nadalje zahteva, naj se izplača uradnikom letni nabavni prispevek 4000 K za oženjene in' 2000 K za neoženjene. Nadalje zahte-vajo uradniške organizacije, naj se službena pragmatika uveljavi s sode-! lovanjem uradniških' organlzacij samih. — Ldu. Deputacija kossianjskega oikrožja v Beogradu. Beograd, 15. junija. Včeraj je dospela v Beograd velika deputacija iz kosraanjekega ekrožja, ki želi avdijenco pri ministr-\ skem predsedniku dr. Vesniću in trgo-vinskem ministru dr. Ninfiiču. Duputa-cija namerava v avdijenci zahtevati za kosmanski okraj del vojne odškodnine in svoboder izvoz, oziroma odpravo previsoke izvozne carine. V deputaciji, ki izjavlja* da se je napotila v Beograd, ne da bi jo kdo poslal, obetoja iz pristašev vseh strank. = O Esadu paši. OS smrti Esađ paše, ki ga je v Parizu ustrelil albanski podanik 271 etm dijak Bustan, piše beogradski >Progrese, spominjajoč se' zvestega zavezijištva pokojnega Es&đ pase: On je bil vedno živ dokaz, da> morajo Jugoslovani in Arnavti nasto-piti vzajemno. Sedaj se Se ne ve, ali jo bil dijak bolan ali samo bedno orožje onih (Italijanov), katerim je naša in arunavtska zveza zmesala nacrte. Ldu., = Angleški dnevnik fla Oeškem. V kratkem začae izhajati v Pragi angleški dnevnik >The English W«lkiy< in tednik >The English Daily<. Dnevnik bo imel 3000 izvodov. Služiti ima v pr-j vi vrsti Angležem, nastanjenim v čeho-slovaški republiki, bo pa. tuđi izboreni ieformator o češko-slovaških stvareh1 za Anglijo. Cehi bodo poskrbeli za> dobre informacije in bodo mogli sproti pobijati krive informacije svojih so-vražnikov. To pomeni dobro zvezo med Anglijo in Čehoslovaško. Pred kratkim je bil cehoslovaški zunanji minister dr. s BeneŠ pri Lloyd Georgeu v Londonu,' ki je med drugim izrekel svoje zadovoljstvo o razmerah v češkoslovažki j republiki in z ago to vi 1 dr. Beneša sim-patij angleške vlade do češkoslovaške! države. — Nevolja Franeoaov radi isgvbo; Palestine. Mirovna konferenca je spra-| vila Palestino pod protektorat Angliie.; Došlej ga je imela Francija. Sedaj pa mora Francija to svojo domeno pustiti: \ v korist Angležem. >Journal des Do-batse pravi k temu: V Palestini je vladala francoščina, iz franc. šol so iz-! hajali ljudje, ki so ob vladali franeoski/ jezik in radi delovali v dahu FrancijeJ Palestina je bila franeoska kolonija«1 prispevajoca k slavi rodne zemlje. Ali poleg moralne je bila velika gospodar-, aka korist. Zeleenica iz Jafe do Jeru-j zalema je donašala 15.000 frankov letno'j na vsak kilometer, pristanišče v Jafi jej rastlo z dovozom in izvozom franccHJ skim, banke so se množile, kmetijetvo je procvitalo in splob so prihajali za! deželo vedno boljši čaši. Ta dežela jej seđaj odmaknjena Franoozom in pri-! maknjena Angležem. Velika nezado-j voljnost vlada zbog tega v Fraaclji;' kjer tuđi uvidevajo, da bo Aoglija od-: nesla z mirovne konference glavni plon in da pri odnašanju tuđi Francozov no pardonira Tuđi Italija so jo nekaj po-tegovala za protektorat nad Palostino, peljal se je bil tja na itaHjanski kra-lievski ladji ćelo papeSki delegat aM Angleil so molčalt ko je bilo treba govoriti, eo pa govorili in želja Be jim je ijpolnila, kakor se Jim iipotnlajojo sploh vse želje. = Kako ie v gisiptnaMi ▼ os^si-skl R«9iJC Pettit, pocooevmioc >Pettt fttttataat* ii hU u mmSk ****** 4. stran. .SLOVENSKI NAROD*, 4m 17. jmija IKiO, 135. Štev. &orJ8eviki iedajajo vstopnio© bresplaft-kio, da bi tako oaleplll zapad, kako skrbe sa ljudstvo tuđi v kulturnom osim. Ali kako je vse to ubogo! Pettit pravi, iđa to ni nik&ka zabava. V gledalid&h •je bila masa rastrganih in smrdečlh ljudi. Posadili so ga sicer v ložo, ali špicelj je bil za njim in ga je zasledo-val kamor se je ganil. V loži velikih knezov je sedelo nekoliko eemitov, to - 4o vižjih boljševikov, katerim je u^a-Jalo na mehkih carskih eedežih sedeti. !v >Faustuc je pel Šaljapin, ali izgubil Je avoj lepi glas, kar ni dudo pri se-danjih razmerah, dasi dela vlada pri njem izjemo in mu daje veo živiL V »Korsarihc je plesala slavna plesalka Balaklava, sedaj obužana, ker je pre-trpeLa legar. Za baletke, da bi mogle vršiti sVoj posel v gledališču, ne ve-Ijajo vladne določbe glede živil.. Tako 'stoji nad splošno in absolutno jedna-kostjo ljudi, kakor jo proglašajo bolj-ševiki, aristokracija batetk. Kdor hode spoznati laž o ravnopravnosti vseh, ima tukaj zadoeten slučaj. Delavci umirajo glađu, V gledališču je ples. Tako je v boljševiškem raju, sx Tovaru© sto}«, delavci brez de-jb. Pettit poroda ls boljeeviške Rusije y >Pet Parislenuc nadalje: Boljševik! Ogovore o ogromnem delu, ali v resnici 0tojl ogromno tovarn brez dela, delav-ol am iwr^n orirajo okoli, kje bi dobili £ako delo ln kak saslužek. Skoro no bena ftelexnica ne vozi, izvzemši jako plabo med Moskvo in Petrogradom. Po-lovanje je strasno. Preko Luga, kjer so bili boljSeviki podrli železniški most, J« larmada đelac postavila le-seni most Vožnja &ez ta most je bila hazard. Na bregu so stali vojak i in > ____ gledali, kdaj se most podere pod vW-kom, Ker ni dela, dere vae v araado. Se*, tam bom dobil vsai nekaj JestL Ljudje dobivajo na dan 150 gramov Cr-nega, pleanivega kruha, pomeaanega • slamo in drugim! re∋ delavci v to-varnah dobivajo 800 gramov. Kako potem delajo, si je lahko misliti. Da bi se izdelalo vsaj nekaj, so naiegnlli đe-lavnik na 12 ur. Delo je obvezno, kđor ne dela, je strogo kaznovan. Ker je trgovanje po komunistični teoriji od-pravljeno, pogine glađu, kdor ne dobi nakaznice za živila pri sovjetih. Tako so si napravili bolj&eviki bič za pre-bivalstvo, ki izmučeno in izgladeno ni-ma moči, da bi se uprlo terorju boljie-viskih poglavarjev. = Beda v sovjetski Rašlji i* pomnožena. Pettit piše v »Petit Pariai-enuc o bedi bivših trgovcev, hisnih gospodarjev, uradnikov itd., katerim je boljševizam onemogodil redno življenje. Vidi se tuintam prodajalca z drobnimi rečmi, ki ponudi svoje blago v strahu, da bi ga ne zasadil polica]. Ljudje prodajajo ostanke svojih pre-mičnin, hisno opravo in drugo, kar imajo, samo da bi se kako preživeli. Ker jih je jako mnogo, jim je vlada do-volila poseben trg. Strašno jih je pogledati. To so reveži slabotni, ki ko-maj stoje na nogah, gorje je zapisano v njihova lica. To je trg a ljudsko be-do. Tako so boljSeviki meeto da bi od-pravili proletarijat, ustvarili novo vrsto proletarijata. Komunizem rodi rav* no nasprotno od tega, kar uči in kar napoveduje. Tako pa je resnica ta, da se boljševiki boje časopisnega orožja, ker bi kmahi napravilo konec njiho-vemu >raju<. Spomenica reShlh Itallianshln demokratoo UIlIsDnn. ItaUJanska avtonomna demokratska stranka na Reki je poslala 25. maja t. L "VVilsonu spomenico, ki sta jo podpisala v imenu stranke predsednik Kuggero Gottardi in njegov tajnik Oskar Battestini. Spomenica omenja, kako je bila že od početka me&narodne okupacije pod upravo italiianskega Narodnega veća na Reki preganjana, a potem uni-cena svoboda misli, tiska in zborova-nja. V mestu so gospodarili in gospo-dujejo še danes lopovi in špekulanti. iVkljub v8em temu pa se je na Reki ^ustanovila autonomna demokratska stranka s sedežem na Sušaku. Poleg te pa sta životarile še dve stranki, Ju-goslovenska in socijalistična. Te tri stranke, ki zastopajo celo-Inipnost volje reikega prebivalitr-as so nasprotne vsakemu vmešavanju Italije iT reŠke zadeve. Demokratska in soci-N jalisti&na stranka se protivite priklo-pitvi Reke Jugoslaviji, dočim iugoelo-.venska raje pristane na absolutno ne-ođvisnost reškega zaliva nego na ita-lljanfiko intervencijo v katerekoli formi. I talijansko aneksijonistično in Za-nellijevo stranko predstavlja neznatna manjšina tujcev in lopovov iz Con-Isiglio Nazionale. Aneksijonisti želijo takojšnjo aneksijo Reke po Italiji, Za-nelli]ovi pristali pa poznejje. Med tem pa je italijanska vlada izbrala onega -norega in paralitične^a pesnika, da okupira Reko, z druge strani pa pod-pira ZanelUjevo stranko, ki je danee proti D* Annunziju. Isto^asno i>a se trudi italijanska vlada, da pristaneta Pašift in Trumbič na podlagi prijatelj-skega sporazuma na italijansko suverenost nad Reko. Vse tri poteze, od ka-terih ena naj bi imela uspeh, imajo isti cilj: unlčenje Reke, da se resi ta Trst in Benetke. Italijani in Jugosloveni pa so se medtem sestali v Pallanzi, da skupno vstvarijo največjo neumnost: Mesto Reka pod italijansko suverenost] o, predmestje in okolica jugoslovanska, železnica in pristanišne BaroS pod Ju-goslavijo, ostalo pristanišne pa Zveza narodov. Ako vsa ententna gospoda pozabi na svo^o dolžnoet in memorandum od 9. dec 1919., ki so ga podpi3ali in podpiše tako krivico, ki ne bila vredna poelednjega Culkafra> Vi go-spod predsednik ne boste podplsali, Vi boste vložili svoj veto in zahtevali izvedbo spomenice od 9. dec. 1919. Italijanska protekcija ali aneksija Reke po Italiji ali Jugoslaviji naspro-tujejo pravici in so nemogoče, ker bi bil eden od nacijonalnih elementov (italijanski, ali jugoslo venski) priza-det v svojih nacijonalnih interesih in sicer na splošno škodo sloge in dela. Reska država, toda po možnosti brez zaledja, ki je za nas nepotrebno in kar bi bila velika krivica za državo SHS., po vzorcu švicarske republike bi bila v veliko korist ne samo za svoje življenske interese, ampak tuđi kot ključ Balkana za ves trgovski svet V tej državi bi živelo ljudstvo treh raznih jezikov: v meetu velika većina ItaHjanov, od reškega mosta, do Bakra Hrvati, v istrskem in karijakem »alivu pa Slovenci in Hrvati. Končno omenja spomenica, da vrM na ta način italijanska avtonomna de* mokratska stranka svojo patriotično nalogo in želi tako prepreČiti bo-doče vojne ter prosi Wilsona, naj ne popusti od svojega nacrta, ker zahte-va to od njega ves svet, drugače bo pa morala zgodovina zabeležiti, da je Wilson prevari 1 Človeštvo, ki je videlo v njem mesijo bodočega sveta* Dneune vesti. V Ljubljani, 16. juni/a 1920. — Priprave za sprejem regenta. Dne 14. iunija ob 18. uri so se na povabilo sekcijskega svetnika dr. Stareta kot načelnika Prlpravljalne-ga odbora deželne vlade za spre-jera prestolonaslednika v Ljubljani zbrali zastopniki skoro vseh naroef-nlh društev ln korporacij v dvorani Mestnega doma, kjer jim je sekdj-ski svetnlk dr. Stare pojasnil namen sestanka in jih povabil na čim inten-zlvnejše sodelovanje pri sprejemu Nj. Visokosti regenta. Prečitan je bU nacrt za svečan sprejem in za bivanje prestolonaslednika v Ljubljani. Načelnik Pripravi!alnega odbora pa je pripomnil, da deželna vla-rda doslej še ni prejela službenega obvestila o podrobnostih poseta ter da uradno §e ni določen dan priho-'da, kakor rudi ne končnoveljavnl program raznih prireditev. — Da se Pripravljalnemu odboru deželne vla-fde za sprejem prestolonaslednika olajša delo, so se sestavili razni pod-odseki, fn sfeer: 1. Pododsek za Svečani sprejem NJ. Visokosti, In sicer od trenotka, ko stopi s kolodvo-5rsu pa do njegovega prihoda v palačo deželne vlade. Ta pododsek Je pod vodstvom mestnega arhitekta gosp. Vumika, ki Je v osebnih zade-vah strankam na razpolago vsak dan od 17. do 19. v stavbnem urađu mestnega malgstrata, kamor se na-slavljajo tuđi vsl dopisi In prljave. ♦2. Pododsek za narodne no§e pod iVodstvom profesorja Alberta Siča, Mestni l?cej. 3. Pododsek za narodno veselico pod vodstvom narodne-$a ženstva, kl bo v ta namen stopilo zadnigo gostilničarjev itd. 4. Tiskovni pododsek pod vodstvom gosp. urednika dr. Šmalca, Tiskovni urad deželne vlade. V tem pododsek« so-delujejo zastopniki TIskovnega in Dopisnega urada deželne vlade. 5. Šolski pododsek pod vodstvom za-stopnikov viSjega Solskega ter mest-nega šolskega sveta. Naloga tega pododseka je organizacija udeležbe šolske mladine In srednješolskega dija^t\'a ter njih učiteljev in profe-sorjev na slavnostnem sprejemu. 6 SestavIJa se tuđi odsek za olepšavo in dekoracijo mesta, Čigar vodstvo Je poverjeno predsedniku Prve^a društva hišnih posestnikov v Ljubljani, višjemu računskemu svetniku go^p. Ivanu Frelihu. — Vrhovno vodsrvo za svečani sprejem prestolonaslednika v Ljubljani Je prevzel Pripravljali odbor deželne vlade za Slove-nijo za sprejem NJ. Visokosti pod vodstvom sekcijskega svetnika gospoda dr. Leona Stareta, deželna vlada, telefonska številka 20, kamor naj se naslavljajo vse ustne, pismene in telefonske prijave ter doptsL — Natančna navodila, končnoveljtv-nl program ter imena zastopnikovt delegatov, vodlteljev Itd. raznih nododsekov bodo objavljena, Wm Pripravljalni odbor dobi uradno đatke o prihodu prestolonasled a ter o podrobnostih njegovegt bivanja v Linijanf. m m m — Pozfv narodnim tfraštrom ln korporadjam. Pripravljalni odbor za sprejem NJ. Visokosti prestolonaslednika v Ljubljani ponavlja svojo prošnjo, ki jo je stavfl na sastanku zMtopaflura aacodflib đoritt« li korporacij v Mestntin doma, naj do- 1 tlCatan pododsekom čim prej javtjo | svojo udeleibo, nadalje približno Itevilo todelojoiih članov. oziroma osab, kl prOiajajo v postav pri spre-jemu prestolonaslednika, ter vse podatke, kl so potrebni za pregled in razvrstitev posameztdh acupin, dru-Stev9 korporacij itd. Vri Interesenti, ki nišo lastopani v gori navedenih društvih, na] se obrnejo naravnost na Pripravljalni odbor deželne vlade za sprejem prestolonaslednika, vladna palača, telefon št. 20. „— Poelavje o salonskih sodja-Hstlli Je gosp. Antonu Kristanu ne-prijetno. VčeraJ se je hudo razko-račil v »Naprejuc. Proti nepoStene-mu boju govori temperamentni go-spod mlnister na razpoloženju. V isti sapi pa imenuje nepošteno stvar, če se kdo, kakor »Slovenski Narod«, potegne za združene slovenske Jesne Interesente proti nevarnemti prodiranju židovskih lesnih špekulante v v naše dežele. Gosp. Kristan Je hvala Bogu večkrat drueesa mnenja, kakor mi v gospodarskih stvareh. Doslej res ni hne! sreče, kadar Je v svoji vihravosti ubiral po rujem svoja pota. Mi Jemljemo za enkrat na znanje, da on ni težko bogat. S svojimi preJSnjimi prijatelji okoli »Rdečega Praporja« pa naj se o tem pomenl sam. Kar se tiče vpra-sanja »njegovih salonov«, nismo nik-dar trdili, da ima salone. Olede ?a-lonsodjallstov pa sledeče: salonso-cijafiste imenuje pr! nas ln drugod ljudski glas take socijaliste, kl se v nasprotju z navadnlm socijalistom radi vo2ijo po železnici v salonskih vozovih, po mestu delajo VLA v avtomo*>ilih, Ji"^Jo ugodnosti meščanskefifa sveta in v nasprot-Ju s strankarsko teorijo nikakor ne zametujejo posestl privatne Iastnine Ker se je gosp. Kristan v svojem včerajšnjem zagovoru milo ozrl po gosp. dr. Tavčarju, mu razodenemo, da gosp. dr. Ivan Tavčar stoji od-Iočno za pošteno in pravično stvar združenih slovenskih lesnih intere-sentov. »Naprej« in njegove grupe pa naj še naprej branljo židovske interese po informacfjah ljudi, kl se pred javnostjo zelo boje veljati za oogate. „^ 7" Neverlebie vesH! Ko so pri nas hotele cene nekoliko odjenjari x° nitr^ dovolili izvoz 10.000 preši-cev, 4000 vagrmov pšenice in 10.000 vaeomov koruze. To Je bila prva to-lažba za kožodere in navijalce cen. včeraj smo čitali, da Je naša vlada zopet dovolila izvoz 1000 volov za Cehoslovaško. ffkratu s temi poro-čili je pa došla tolažilna vest, da se pri nas v Jugoslaviji, ki na vse strani izvaža blago, dvakrat na teden po leti ne bo smelo klati. Domači kon-sumentje smo prvič grešni kozel, kadar gre za to9 da se vzdržuje ne-srarnne cene v tuzemstvu potom eksporta odvišnega blaga. Drugič pa naj se še od povenu* vži van ju mesa ali pa jemo staro In smrdljivo meso zato, da bodo izvozničarji ter njih javni in tihi družabniki z fevažanjem naše živine služili nove povojne ćo-bičke. S konja se da konečno poteg-niti le enkra* koža Tud"l mi konsu-menrje smo siti teh srospodarski mo-drosti na na-še stroŠke. Čudimo se Ie, da naši takozvani postanci tako trdovratno molče, dasi se v zadnjem času pofevijajfo vseh vrst odredb na škodo nrebivalstva. Spomnlmo le na nezaslišano podražftev tobaka, pošte. te1e«rrafa in taks. Ze doitro nismo čuli da bi se bil kdo naših zastooni-kov srani! v našem interesu. Vidimo Da prav mnogo poslancev doma ob Času, ko so razsprave v parlamentu. Konsnmentfe, k» borno v kratkem morda volilci, bi venđar žeteli saj malo obzirnost5 'n zasinmbe! — Iz Dolltlčne sfnžbe. Vlađn? svetnik Lašlč ie premeščen od okrainetra elavarstva za Hubliansko okolico k deželni vladi. Poverfentk za notrania defa na razpoloženju O o 1 i a Je Imenovati na njearovo mesto za vodio okratne«ra crtavarsfva za Ifnbihmsko okolico. Poverienlk za no+ratila đMa nrestavila T>olitfcTie uradftilce Vot ffemre na lanovsici de-ski. AH Ima oravlco za to? Kai Dore-če k temu društvo državtiih name-ščcncev? — V Tednost ln i*fiwmte> Svo-Ječasno smo že iziavll?. *» ne more-mo m1obc>vatl v danaSnflh Ca^ilh nbčntnemt ooma^iVani« oanirta čtan-kov, ki so že Izsll afi imi Izhajajo Istočasno v drujrlti listih- Danes smo Se naoravUr izfemo. odslel na se homo donIMno držali twra načela, ker smatramo to v danih razmerah sa nedopnstno ootrato prostora in paplria. — Umri )e danes ponočl flrosD. AlfHzif Lsvrenčič. tnrovec v LHAMnil. brat hlvie^t i>osto!nsWa ztinana btojw>. Josfrta Lavrenčiča. Po-kofnlk le bn osiec'^n. fzredno Intell-firente" trvovec. Poerrb bo v četr-tek ob tT W«fr rrrn nr»^^!n? — PftrofcL Porofil se ie fn«. *. hite KoMaj; iMi^rttof BM^opolna I oprave v Đeofradu z fdČ. Anico I Knafllčevo Iz Smartna pri UtijI. — Prlmarij celjske bolnice dr. Ivan Rajšp se Je poroSO z gdč. Milo Nlco-ladonljevo. Bilo srečno! — Spretan sotencev r 4 poa-odclrsko oio v Zasrebu. V 4. pe». podofleirsko solo v Zagreba se še sprejemajo gojenci do zaključno 20. juna tek. leta. Rad) tega se pozivaju vsl oni, kl žele vstoDiti v to Solo« a* se takoj osebno zgiase pri poveU-stvu te sole in sicer najdalje do 20. juna 1920 radi zdravniškega pregleda. Sebo] naj Drinesejo vse svdje dokumente, ki so bili svojčas označeni v časopisih kot potrebni za sprelem v peš. podoficirsko solo v Z^rrebu. Poveljstvo sole je v voiašnici generala grofa Kulmera. Ilica štev. 242. — Otvorltev telefonske centrale pri poštaem uradn 2lhpolle. Pri poštnem uradu Žihpolje se je otvorila 1. juniia t. 1. telefonska centrala s javno govorilnico za krajevni m medkrajevni telefonski promet. — Juffoslovanskl olimpijski odbor. Poročilo o intervenciji delesratov J. O. O. pri centralni vladi v Beogradu: Na konferenci v ministrstvu za socijalno skrbstvo se je sprejelo sta-lišče J. O. O., po katerem je obstoje-čl J. O. O. edini državni olimpijski odbor. V ta odbor vstopijo zastopniki minretrstev vojne, socijalnega skrbstva, zdravstva, prosvete ter dvojica delegatov Sokolskoga Saveza SHS. Po konferenci z #. tajnikom in g. načelnikom ministrstva saobra-čaja je obljubil g. minister saobrača-ja, da hoče 1. dovoliti, da se za sport-ne namene izdavajo polovične vozne karte na vseh važnejših progah države; 2. dovoliti, da posamezna že-lezniška ravnateljstva v središčih olimpijskih pododborov priznavajo samostojno popust voznih cen; 3. dovoliti sportnikom, ki se bodo ude-ležili letošnje olimpijade v Anversu, 75% popust voznih cen. G. ministra za zunanje zadeve delegati nišo mo-rfi postiti, ker je odsoten. Tajništvo tega ministrstva je informirano o prošnji J. O. O. za intervencijo radi priznanja pri mednarodnem O. O. Delegati so posetHi g. ministra L. Davidoviča, ki se za sport izredno zanima; g. minister je delegate spre-jel izredno prisrčno, interesiral se je in informirat se Je dal o vseh važnih sportnih vpraŠanjih ter obl|ubil. da bo v nrfrrfsrrskem svetu delova! na to, da se sportna vprašanja povoljno rešiio.N. V. regent Aleksander je kot pokrovitelj J. O. O. sprejel delegate preds. dr. Bučarja, tajnika dr. Jakovca, odbornika Arandjeloviča dne 20. maja v daljši avdijenci. N. V. regent Je pažljivo sleđil poročllu đe-legatov in izrazil želio, da se ga v bodoče o vsakem važnem sportnem vprašanju obvesti s posebnim pismom. N. V. regent zasleduje % izred~ nim zanimanjem razvoj našega sporta in delegati morejo z veseljem po-ročati, da ima naš sport m naša mk»-dina v njem res najmočnejšega in najbo!J$ega zaščrtnika. — Dr. Fr. Đučar, predsednik, dr. A. Jakovac, tajnik J. O. O. — Skuoiček {nralldsKe prire-dltve. Poročamo, da Je bilo na inva-lidni veselici kostnatecra doblčka 54.000 K. — »Predavanja o Koroikl«. Po vsej Sloveniji se nameravajo v kratkem prirejati predavanja o KoroškL Predavanja bodo imela namen Informirati našo iavnost o resničnem položaju na Koroškem in je fdoblje zainteresirati zanio. Predavanja se bodo vrSila v sedežih sodnijslrih okra-jev. PredavatelK pridejo iz Koroške. OpozarJamo na to vse stranke, vsa društva in kon>oraciie m priČakuie-mo. da nam Dotnajrajo pri tem dehi. Natančnejše borno paročali še v listih in na lepakih. — Vstalenle! Kdo ne pozna naše Sentviške dolince, ki zavzema lep del Dolenlske med LJubUano In Novim mestom? Marsikdo Jo hna še v spomtmi lzza vojnega časa. ko je hvalil pridnost našega kmeta, s čl-gar pridelki Je preživljal sebe m svojo obitelj v času skrajnesra pomanjkanja! Zalibog se za duševni napre-dek tega prebivalstva ni nihče do sedaj brisral. Zadnji čas pa se ie pri-čelo tud! tu Živahno onzranizatorictio delo. V nedeljo. dne 6. junija se ie ustanovilo Sokolsko društvo, kl bo skrbelo za napredek ljudstva v vsakem oziru. Jasen razum in telesna moč naj jih privedeta v bob'še raz-mere! — Jttffoaafcodito od Calorca leži v zelenju letovišče ln občina Ve-trinj. sedai zadnja železniška postata za Vrbsko Jezero. Leta 1142. le usta-novfl tu Sponheimec Bernard dster-clfenskl samostan hi *ra podarit fran-co^kim redovnikom iz samostana Villers 1' Albave. Jožef TI. Je pdpra-vil leta 1789. samostan in usfanovil posverno žuoniio. Samostansko po-slopfe Je pr^nrel^no sedai v tovamo za sukno, kl uživa dober sloves. NeVdania samostanska cerkev ima veliko starih spomenlkov v stranskfti bodnikih. dragocejiib fttc lepo gor- sko kapelo fn lep v baročnem slon izrezljan veliki oltar. Poleg cerkve je velik senčnat park. kl ie občinstvu dostopen, V kraju je poštni in brzojavni urad. Od Vrbskega jezera je oddaUen Vetrinj 4 km. V kraju Je tuđi zdravnik. Od postaje v trs: vozi po enkrat na dan avto. bi sicer odlde s postaje ob 11. uri 20 minut ln priđe v tr* ob 11. uri 28 minut. Iz Vetrtaja vozi ob 5. uri 56 minut in priđe na postajo ob 6. uri 02 minuti Izleti: na letovišče Planina (Alpe) ^ ure, tam je solidna restavracUa. ki ima tuđi sobe, prirejene za letovtSčarje. Lep razgled na jezero hi na Celovec: pri-jetna, arozdnata okolica. K Majemiku ob jezeru M ure. Na 2ihpoHe 1 uro. Z Žihpolj ie lep razgled po Rožu* Inte-resentje naj zahtevado pojasnil riede letovišč po slovenskem Koroškem od Tonrist office — BorovBe. — Monopolsld nskižbend Na svoli prvi redni letni skuDŠčini monopolskih urađnikov in uslužbencev so sprejeli sogrlasno resolucijo, v ka-teri se ugotavlja bedno srmotno stanje monopoliskeiara osobia. Od fl-nančneea ministra zahtevajo. da čim Drej reirulira njih jarmotnl položaj do nafnovejši monopolski uredbi. Po-oblastili so upravo svojega udruženja, da pdstorrt oreanizacffl Zveze centralnih državnih uradnikov in uslužbencev. To resoiucllo Je predsednik dostavU vsetn meroxialnlin činit^jem in onranizacijam. — Slovenski uradnfti, podnrad* niki ln uslužbenci blvšeca železni-Ikega ravnatellstva v LlublianL ka-kor tuđi prometni uslužbencu dode-ljeni hrvaSkim progam, se čutijo prt-slijene zaradi žalostnih življenskih razmer stopiti pred javnost s temi-le zahtevami, oziroma pritožbami. Že-lezničarji prosijo in zahtevajo da se takoj in nemudoma posreduje, da se vpostavi bivše ravnateljstvo državnih železn. zopet v Ljubljani, ker se je sicer bati, da v nasproinem slučaju zapusti polovica uslužbetistva svoja mesta ra sicer iz tehle razlo-szov: 1. Stanuioč še vedno po hotelih m gostilnlških pretiočisčih, tožl ve-čina naših ždezničarjev radi ne-snažnih nehigijetiičnih, mrčesa pol-nih sob. v katerih je prisiljena stanovati. Na privatne sobe ni misliti, kajti ako je slučajno kdo tako srečen. da Jo najde, stane 500—800 K m^ sečno. Da bi se nam nakazaia stanovanja, da bi živeli skupno z družina-mi, to ie utopija in na to n&do niti ne misli. 2. Slovensko uslužbenstvo. kar terenu Je bila usoda tako nemila, da ga je vrffla iz lastnih domov. da mora živeti ločeno od družin, se je na-vellčalo obljub. da se jim dado stanovanja, kajti s saminri obttubami brez dejanj se ustvarja samo nezaupanje. 3. Kako nam jrredo tukaj na roka dokazuje deistm da Imamo službo vse nedelje in praznike« kar Je proti službenemu pravilniku, kateri piše* da mora imeti vsak uslužbenec vsa-ko drugo neđeijo prosto. 4* Ako hov del obiskatl družino, đfl mimiatf pe-rilo. moraš moledovatl m ne samo 16. napisati moraš ceio prošnjo m Jo kot-kovati z 8 K. 6e prosiš zsa dopnst te potem lahko čakaš. ker ima »vreme*: mu in končno ti dopusta enostavno ne dovolijo. Vpokllcali so nas na Hrvatsko, da pomajtamo napraviti red bi če so bili že res teli nazoror fn tega mnenfcu bi nam pač morali biti dnnrače naklonjeni tn nas drusrače upoStevatt kajti s takrni postopanjera 9e ne napravi red, ampak le nered fn vzsfaja delmiifžiiost. O uklnjenih1 đnevnfcah santskfm usfutbencem nočejo ničesar slišatl. Kako naj *a-mec živi v Zajrrebu ob plači 1000 K. od katerih mora plaCati 5e hotel 150 kron meeečno, bo vsakenra jasna Brez priboUslra ob' tef brani n! mocro-če nikomuT žlverl, ker se je ta rapfđ-no skrčila. zfasrl ker moramo kuhinjsko oftoble pla&tH iz tftstneira že-pa, To je tist! red, tfstf kaos, tista ironija o katert so goto/ti saniačl tako lepo pripovedovaD bajke in ob-UubUali slovenskim žeieznlčariem najmanj poštene domove. Evo Vam jfltf Sedaj se sramote*) tn se vora-Sujeio kako popravit! ta nepromišljeni korak, kako zooet prit! do reda tn pravejra kortstnesra dda. Dnevnice znalajo približno 200.000 K mesečno bi to bi se lahko prihranilo, ako bi prejlnje ravnateljstvo ostaJo ▼ Ljubljani in ž riffm vred v Skxvenfll tuđi uslužbenstvo, lđ se tu samo zamaa trudi nanravfti red Z raspustom ravnateljstva pe smo v Sloveniji izmibfll svobodo nad prometom ki proato tnrovjia Od-visni moramo toref bfti od sfosixy-8ov, kateri bodo, ako botno kaj zaže-leli ali z^nrosUi. imeli »vremena«. — Državna posredovabilca za delo. Dela i Š č e 1 o : pisar, moči (119), trgov. sotrudnlki in sotrudnl-ce (112), dninarjl in dninarice, nata-karji in natakarice. služkinje, kuha* rlce, čipkarice, ključavnlčarjl, pređi-ce, žičarji. mtinarjl, peki »td. V d e-lose sprelmejo: Mužkinje. kuharice, srozdni delavci, hlapd. dekle, poljski delavci. vaiend razne stroke, datoiirJL mizarJL tosarji, ddaiftlH 135. Stev. .SLOVENSKI NAROD9, *n 17. taaija 1830. 5« stran« — Otroritev postite** »ada. Z 10. iunijem 1920 je bil otvorjen kr. poštni urad Otok ob Vrbskem jezeru. — Zločin v Pltberku. Iz Pllbcrka nam poročajo: Neki vpokoienl želez-ničar, ki mu je bilo odpovedano stanovanje, je napadel odvetnika gosp. dr. Viktoria Sušnika in mu zadal sedem težkih ran na jdavi. Dr. Sušnika so prepeljali v bolnico. Rane so težke, vendar se je nadeiati, ako ne nastopiSo kakšne komplikacije, da bo še okreval. Zločinca so zaprlu — Redna javna seja oWim«&ega sveta bode v p e t e k dne 18. junija t. leta ob 5. popoldne v mestni dvorani. Dnevni red. A. Javna seja: Na-znanila predseđstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnopravnega odseka poročila: glede nadomestne iz-volitve enega člana mestuega šolske^a 8veta; nadomestne volitve enega člarr; upravnoga odbora Mestne hranilnice in popolnitve shižbone^ra mesta v mestni živinozdravniški službi v svrho tržne-ga nadzorstva. FinanČnega odseka porodila: glede kapitaliziranja obreati mestnih posoiil pri Mestni hranilnici ljubljanski: glede nacrta za predpia in pobiranje novela občinekeg-a davka na prevozila in avtomobile; glede nacrta za predpis in pobiranje novega občin- skega davka na hotelske postelje-, glede podaJjšanja veljavnosti papirnate-ga drobiža; o prošnji Gasalnega in re-ševalnega društva za izredno podporo povodom društvene 501etniee; o prošnji Deželnes^a pomožnega društva za bolne na pljučih za naknadno izplačilo polovice dovoljene enkratne podpore; o prošnti Okrajne učiteljske knjižnice za naknadno Izplačilo dotacij za leto 1916/17, 1917/18 in 1918/19; o prošnji mestnih babic za zvi sanje letne nagrade; o ponudbati Fr. Vokača- za na-knp meetnih stavbnih parcel ob Vod-nikovem trgu; R. Kokalja nn nakup neke meetne stavbne parcele ob Aleksandrovi oesti; A. Stebija za nakup neke meetne stavbne parcele ob Gesti na Prulah. Stavbnega odseka porocili: o prizivu ing. K. Sturma proti odloku mestnega magistrata glede zgrađbe neke provizorne barake Na Bičevjn; o prošnji Strojnih tovaren in livaren d. đ. v Ljubljani za sprero^mbo regulao-nega na6rta za tovarniška zemljišča zapadno od Dunajske ceste. Upravne-ga odbora mestrtega vodovoda, mestne olsktrarne in plinarne poročilo o prošnji vodstva cestne električne železni-ce za zvišanje voznih tarifov. — B. Tajna soja: Personalnapravnega odseka porobila: o 4 prošnjah v personalnih zadevah mestidh uradnikov; o proSnji neke magistrale oficijantinje za daljši bolniški dopust in o prošnji nokega magistratnega urađniia za stalno vpokojitev. Finančnega odseka poročik) o dveh proSnjah za znižanje pristojbi**© povodom sprejema v obČin-žko zvezo. Obrtnega odseka poročilo o raznih prošnj&h za razne obrtne koncesije. — Na Bledu v >Zdravigkem domu« v nedeljo 20. t. m. koncert salon-skega orkestra jeseniškega Sokola. Zacetek ob četrt na 4. (novi čas). Brez vstopnine. k Šolstuo. — Na kr. drž. realni gimnaziji z nemškim učnlm jezikom v Ljubljani (Sv. Jakoba trg 2) se bo y prvi razred vpisovalo dne 27. junija 1920 od 9. ure, izpiti za sprejem v ta razred bodo dne 28. junija od 8. ure zjutraj. K vpisovanju naj učencl (učenke) seboj prineso izpričevalo o skončanem četrtem razredu ljudske sole ter krstni (rojstni) list. Sklepno izpraševanje privatistov in e k s t e r n i s t o v bo od 22. do 26. iunija, njihovi pismeni izpiti bodo samo 23. in 24. junija. Da nihče tega roka ne zamudi! — Kralj, državna realka v Ljubljani. Vpisovanje učencev za prvi razred šolskega leta 1920/21 se vrSI v nedeljo, dne 27. junija od 9. do 12. dopoldne. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namesrni-kov in naj s seboj prineso krstni list, obiskovalno Izpričevalo fn potrdilo o cepljenju koz. Vnanji učenci se lah-ko že preje zglase pismeno. — Spre-jemni izpiti iz veronauka, slovenšči-ne in računstva prično točno ob 8. v sredo, dne 30. junija. — Na državni realni gimnaziji v Novem mestu bo vpisovanje učencev in učenk v prvi razred dne 29. junija od 10. do 12. dopoldne, sprejemni izpiti pa dne 30. Junija s pričetkam ob 9. dopoldne. — Na državni obrtni Soli v Splitu je spopolniti tri profesorska me-sta v IX. ali VIII. činovnem razredu za građiteijsko-tehniške, mehanJSko-tehnfške in obrtno-umetne predmete. ProSnje do 1. avgusta. — UčiteljiSfe v Ljmbliaaii. Vpiso-^'an3e v I. letnilc moSkega in žen-skega n^iteljiščav Ljubljani bo dne 30. junija od 8. do 12. ore. — Sprejemni izpiti se prično dne 1. julija ob 8. uri. Učenci, ki 00 đovrftili z ugodnim uspehom 4. razred rnefičanske ali srednje sole (liceja), se sprejtnejo brez izpit«u Podrobnosti sa razvidne iz ob~ vesti 1 a na deski v veži šolakega po-pIopjr — Ravnateljstvo drž. nžiteljišža v Ljnbliftni. — Na đrž. gimnaziji r Marskl Sobo« se bode vršilo vpisovanje v prvi gim. rasred dne 80. junija, L2. In a. JuUJa od a ure dalje. VdmdH ta^l ka), m nad sgU«# U dni ▼ mi'iitnu svojih staršev pri gim. ravnateljstva ter naj prinoBejo s seboj krstni (rojstni) list ter sadnje Šoisko ispreda valo. — PodriaTUeft> te«»ytke ielo t Ljubljani. Bivši deželni odbor kranjski je ustanovil leta 1908. Slovensko tr~ govško Šok> v Ljubljani, ki je obsegaia v začetku deški ođdelek in Zadružno solo ter se je leta 1913. toliko razširila, da se ji je priklopil tuđi posebni de-kliški odđelek. Absolventje in absol-ventinje §ole so dokazali v svojih praktičnih poklicih, da dosega šola docela svoj namen. Zanimanje za solo je od leta do leta večje, ker se je javnost prepričala, da prihaja iz šale za prakso dobro poraben naraščaj. V tekočem šol-skem letu obaega šola 7 razredov z 260 učenci in učenkami. Solo je vzdrževala dežela Kranjska. Ker je prešla uprava ' bivše dežele Kranjske v državno upravo, je prevzela država z budgetnim letom 1920/21 tuđi Slovensko trgovsko Solo v Ljubljani v svojo upravo ter jo je izpremenila v Državno dvo-razredno trgovsko solo. Pri-držala je vse dosedanje učiteljske moči in je izročila vodstva dosedanjemu ravnatelju Josipu Gogalu. Vpisovanje v prirpavljalni razred in I. letaik de-škega in dekliškega oddelka Državne dvorazredne trgov3ke sole v Ljubljani bo &, 7. in 8. julija t. 1. od 8. do 12. ure. V pripravljahu razred ee sprejemajo le učenci, ki so dovršili 6. razred ali odđelek ljudske sole ali II. razred srednje Sole ali I. razred triletne, oziroma II, razred štiriletne meščaaske sole in ao stari vsaj 13 let. Za pripravljalni rasred ni sprejemnih izpitov. V prvi let-nik se sprejmejo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje sole ali po-polno meščan&ko solo ali pripravljalni razred dvorazredne tr^ovske Sole in so stari vsaj 14 let. Za te ni sprejemnega izpita. Poleg teh se sprejemajo v I. let-nik tuđi tišti učonci in učenke, ki so dobili v IV. razredu srednje sole v na-predku drugi red, ali tišti, ki so dovršili III. razred srednje sole ali VIII. razred ljudske sole ali predzadnji raz- I red meščaneke aole, ako *>o stari vsaj I 14 let in napravijo sprejemni iz pit i« sloven&čine, nemščine, racunstva, geometrije, prirodopieja, zemljepisja in fizike. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga. pridobe učenci v pripravijalnem razredu- Vpiaovanje v II. deški in dekliški letnik ee vrsi 5. julija od 8. do 12. ure in začetkom šol-sekga leta. Vstopnina je 10 K, prispe-vek k učilom pa 20 K. K vpisovanju je prinesti list in zadnje šolsko izprioe-valo. Vpisuje se lahko tuđi pismeno. Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda Prfpraue za iprefem regenta u LlnbUanl. — Poziv naši Javnosti. NJ. Vis. prestolonaslednik oblšće Ljubljane Pri pozdravu nastODilo Slovenci vseh pokrajin v narodnih nošah, in sicer moški in ženske. V svrho pregleda se obraćamo do žu-panstev, duhovščine, učitelistva, drustev in druprih orjjanizacij, da blafirovoliio v svoiem področju zbra-ti osebe. kf bi hotele priti pri te! pri-liki v Ljubliano v pravilnih narodnih nošah in javiti njihovo število »Odboru za organizacijo skupin narodnih noš«, Deželni muzej, Bleiweisova cesta 24, in to v naikrajšem času. O T)ravilnih narodnih nošah se lahko informira občinstvo po brošuri prof. Alberta Siča: »O naših narodnih nošah«. Ražen tejra dobivajo interesenti tuđi ustna poiasnila v dež. muzefu vsak dan popolđne od 2.-4., iz-vzem?i nedelfc. Odsek za slavnostn! sprejem Nj. Vis. regenta Aleksandra pod vodstvom z- irhl-tekta Varnika Ima svoj sedež na mestnem magjstratu, stavbni oddelek, I. nadstropje soba St 2 (vojalka taksa). O. arhitekt Vur-nlk sam je strankam na razpolago vsak dan od 17. do 19. ure popolđne istotain. Odsek za priredltev narodne veselice, čigar vodstvo so prevzele narodne dame, se pozivlje, da se CJmprei sestavi te po za-stopnfldh prijavi Olavnemu odboru za sprejem regenta, vladna palača na Blei-welsovl cesti, I. nadstrople, soba št. 40, telefon št 20. Odsek za ofepi«vo mašta se prosi, <đa čfmprei stopi v stlk z raerodajnfm! činitelji, kakor Društvom hlSnlh posestolkov Iti, zlastl pa da se obrne đo odsetai im. svečani sprejem, vodja %. arhitekt Vurnflc, stavbni urad mestnega magistrata. Knltnra. '— Jni^MloveMkl nseinikl v tujini. Hmetnik - viokmlst Zlatko Đaloković je priredi 1 zajedno z dobroznanim piar n istom Vi ek os lavom Ermosoai r Parizu tri koncerte in eicerprrega t konoort-ni dvorani Gaveau 29. aprila s epretn-ljevanjem svmphoni(aegs orehestra >Pa«deloap<, za^ifa đv» pm T. in 13. maja v dvorani >d«e AcnooBaiirsc s spreroljevanjem gfaflOTftfas m leređnim uspehom. Kritika parUkfti Balov >Jo-nrnala des Debatsc in VTtiinpaai: je bila o nastopa naših umetnfkoT polu« hvale. Oba.Msta 0ta ae bImII laaksro izrasila o fini interprMadil p Zlatka ĐalokoTi6a in o suver«MBi oorUđanJu tehnike. Na koncertu, kaitefga !• PO-eetila pole^r male JuicoaioveMke kolonije tndi elita pariške«* koaoartnega obMnstva, prta bila nate matBlfca prad met navdušeoemu apluvia, 1t§m đa ste rooraUi k programu, kl S» oNaojal po-leg iraaaoate la temasAa Ma fta> dati itv^đil iava« procrama. Oocpod ZL Balokortt je UJavll, da m po svoji turneji v Londona, kjer iaia koncert 9. junija t L, povme v svojo domovino in da priredi pri tei prilikt todi koncert v Ljubljani, ki mu je, kakor ae jo veo-krat iarasil, v prijeinem apominu valod svojega glaabo ljubeiSega občinstra. — Pevsko a%ora v ohmojnih krajih opoaarja na Malo Peamarieo, ki na le-pem papirju tiskana in v žepni obliki prirejena, objavlja najlepde in najpri-ljublienejše četveroepeve in moike zbore. Cena je isredno nisduu 11 izvodov vaakega iveeka, katerih ie doseda] iz* šio 6, stane le 10 IL Druatva naj pev-cem kupijo v^akeinu po en izvod, da eo nauče peti iz partiture. Peemarico n&-rocajta v Zvezni knjigami, Marijin trg, Ljubljana. — Lorger Fra«: Peami o kravi I peielinu, bolhi, opiei in kozi V Ljubljani 192a Samoudozba. Str. 40. Cena 1-------. Kdor se selo lahko ameje in ljubi takozvane (oproatite!) >au!c - dov-tipe, ima tu serijo verzifikaoij v V. Buachevi obliki. Krohotal se bo do aolsT morda tuđi togotil. >Peanlk< mrcvari naš jezik neuamiljeno in o na^la-Ževanju nekaterih besed nima pojma. N. pr. petelln, tako, trebuh, bridkoet, ckno itd, In rime so nečuveno originalne. Da je vsebina duhovita, se razume. Skoda, da ni priloženo pavje pero! Brez njega pri nas te peemi niao uspele. Veseli nas pa le, da imajo dandanes Ijudje še toliko nedolžnega humor ja in da je &e toliko papirja. Kje, ne vemo, ker tiekarna te je modro za-talija. J. K - n. IlflliiDDellfl poročlia. OIOLITTI IZVEDE LONDONSKI PAKT. Rim, 15. junija. »Oiornale d* Italia« poroča z Reke, da je prišel na Reko Oiolittijev odposlanec, ki je D' Annunzija zagotovil, da bo Qio-litti izvedel londonski pakt in anek-tiral Reko s celim pristaniščem. GIOLITTUEVO STALIŠĆE V JADRANSKEM VPRASANJU. Rim, 15. iunija. Poslanec Be-vicme priobčuje v »Oazzetta del Po-poio« načela GiolittUeve zunanje politike, ki jfh ie iziavil Oiolitti ose-bam, povabljenim k sodelovanju v njegrovem ministrstvu. Z ozirom na jadransko vprašanie je rekel Oiollt-ti to - le: Italija ostane tam. kjer je danes na podlari sklenjenetra nre-rnirja, to je na crti londonskesra pakta. Ako imajo Jujrosioveni interes na tem, da razpravljajo in se posrajajo. naj to sprožHo s svojimi predlocri vred. Za rešitev reškeea vprašania bo treba prevldno Iskat! lzhoda v sporazumu z D9 Annunzijem. Reski lejrijonarii se morajo zamenjati z rednim vojaštvom. Po mnenju po-slancev, ki so se razarovariali z Oio-Httijem, ne srne Italija prositi Jujro-slavijo za mir. kakor se ie to zgodilo pod dosedanjo vlado. Sicer pa je sro-voril tndi Oiolitti o nekih žrtvah. ki Jih bo eventualno Italija morala do-prinesti v svrho prUatellskeffa raz-merja z Jueoslavifo. Rhn% 15. junifa- »Glomale d1 Italia« piše v uvodniku, da je Nitti-jeva polit?ka nrfvedla Ttalfio na rob propada. Dasiravno je bil »Oiornale d* Italia« vedno naftiujši nasprotnfk Oiollttija, se zavzema sedaj zanj in pravi: Borili se borno do zadnjecra. da se ne izročijo ključi Istre in Adri-ie Jinroslovenom, to se pravi, klluči Italije, in da se ne izroči diežela boljševikom. Nitti je storil vse. da se ziarodi eno in drujro. Novo ministr-stvo mora obnoviti tako zunanjo kakor notranjo politiko. Sicer pa mora biti zadržanje odkritosrčnih patrllo-tov napram Oiollttiju sledeče: čaka-tf, toda paziti da se upanje Italije TO spremeni v razočaranje. ORLANDO OSTANE. Rim. 15. junija. Giolittiju se je posrećilo, da je prejrovoril Orlanda. ki je prekllcal svojo ostavko kot predsednik poslanske zbornice. Parlament se snide najbrž že 23. junija in bo imel seje do 20. julija, Oiolitti radi tes:a ne bo sel v Spaa, ampak ^a bo zastopal poslanec Bertolini. RESKI LEOUONARJI OREDO V ALBANUO. Reka. 15. junija. Reski le«rijo-narji so prosili D' Annunzija, da jim dovoli odhod v Albaniio. Tuđi D' Annunzijeva kompanija je pripravljena na odhod. D' Anunzio prt-čakuje odgovora rimske vlade. Ce vlada spreime ponudbo, se bodo od-peljali leRijonarji na dveh italijanskih vojnih ladjah, ki so vsiđlrane v re-§kem pristanu, v Valono. (Zdi se, da bo rimska vlada dovolila reskim Ie-grijonarjem odhod v Albaniio. kar bi pomentlo rešitev reškesra vprašanja v CHolfttuevem smislu. V tem slučaju bi pri§le na Reko redne italiian-ske čete. Ured.) D ANNUNZIO PROTI TRŽACA-NOHL Rim, 15. Juniia. >OiofnaIe d' Italia« poroča iz Ancone. D' Annun-zio je prepovedal nadaljno uvrstitev {talijanskih dezerterfev med reSke le^ionarje. Svojo prepoved utemeljuje z dejstvom, da je iz Trsta od-Slo večie število arditov in drugili vojakov, ki nočejo Iti v Albaniio. D* Ammnzio 1% itdal fasglas, da bo vsak parnfk % vojaštvotn Iz Trsta, ki bi se pribllžal reškemu pristani-ičnu torpediran ta da bo Izročil vsa^ kega dezerteria HaHJansld vojaški oblasti v MatnUah. KATOLISKI BOLJŠEVDa KLERIKALNI POSLANEC ARETIRAN. Crctfiofia, 15. JmUa. Stavka po-Uedelskih delavcev pod vodstvom klerikalneca poslanca MtoUolija se mdaHvfo. V Soresfnskem okrain vzdržuje red veliko število karabl- mi in oklopnimi avtomobili. Kmetje so postavili vse polno barikad, kl jih odstranjuje vojaštvo. Oblasti so aretira! --^^^ sliodom klerikalnesra poslane '"^ m ga odvedle v zapore. KOLF^ : ZAHTEVA ITALIJA VOJ' ODSKODNINE OD NEMCUE? Pariz, 15. junija. Italija ie konč-no formulirala svoje odškodninske zahteve ter zahteva iz fonda, ki £a mora plaćati Nemčija kot vojno od-škodnfno /56 mih'tard lir. DR. SPADONI — UMRL Trst, 15. junija. Danes zjutraj je umri znani italijanski politik dr. Er-nesto SpadonI, ki Je lf?ral v avstrii-skem Trstu važno vlogo med iredentisti. NOVA ČEŠKO - ITALUANSKA POGAJANJA. Trst, 15. junija. »Piccolo« poroča iz Rima, da se bo vršila meseca oktobra v Trstu nova konferenca med zastopnikl češkoslovaške in fta-ljanske vlade z ozirom na uporabo tržaške luke po češkoslovašk! repn-bliki. Cehi zahtevajo od Italije, da mora preskrbeti, da ne bodo prevoz-ni stroški za blago Iz OHjenta dražji od stroškov, ki jih je določila Nemčija za prevoz blaga iz zapada na češkoslovaško. Ceškoslovaška vlada je naprosila italijansko, da ji določi zadosten prostor v tržaškem prista-nišču, k}er se bodo zaradila skladi-šča za češkoslovaško blago. PROTIREVOLUCIJA V RUSIJI? TROCIOJ UMOR.TEN, BRUSILOV DIKTATOR? London, 14. junija. Reuterjeva agencija javlja iz Tokija: »List Asa-ki šinbun«, ki izhaja v Vladivostoku, poroča, da je došla v Vladivostok iz Moskve brezžična brzojavka, kl javlja, da je izbruhnila v Rusiji prodre-vofadla. Ljenln Je pobegnil, Trocklj Je bB umorjen. Šesta vila se je nova vlada z generalom B r us i 1 o vo m kot dlktatorjem na čelu. (Vesti o Iz-bruhu protirevolucije v Rusiji so se že tolikokrat javile, ne 'da bi se bile potrdile, da je treba rudi to vest sprejeti z naivečjo rezervo.) London. 15. Junija. V mlnfstf-stvu zunanjiH del nišo doslei dobili še nobenega poročila, ki bi potrje-valo vest o izbruhu protirevolucije v Rusiji. Pariš, 15. junOa. Vlada ni nifi včeraj, niti danes prejela nobeniK vesti, ki bi kazale na to, da je vest iz Vladivostoka glede Izbruha revolu- I čije v Rusiji, resnična. Gospodarske oestl. — g Mlinftrjem. Urad za povspe-Sevanje obrti ima na raapolago manjSd množina svile za sita 5t. 7, široko 102 cm. Intere«enti nad Bd zgrlaae ustmeno ali pismeno na]kasne]e do 24. t. m. pri omenjonemu urađu. Dnnajskđ cesta 22. — Podr«fiilai Centralne oprave za trgovački promet %m Inostranstrom r LJub-lianl pozivlja one stranke, ki imajo v ro-kah uvoznice Clmportschein) nem5ko-av-striiskega blagovno-prometnesra urada za dobavo blaga v okvfru kompetizacijske pogodbe z dne 1. septembra p. U naj ji te tako] predlože. Stranke bodo nato obveSče-ne, če se lim bo dovolil izvoz ali ne. — Promet i AvstrtK LDU Dtina}, 16. junija. (Don. kor. ur.) V lista »Neues VViener Tagblattc poroča državni tajnik za promet Paul o nspehfli beosrajsldh poga-]anj glede prometeega vpraianja, da se )e v posameznih prometnih vpraSanJlh Izredao praktičnega pomena že dosegla sporazumna nredJtev. Druge posameznorti bo uredila posebna komisija strokovnjakov. Posebno hasnorlto za promet Je, da bo pot preko JesenJc tako iz Celovca kakor !z Đeljaka svobodoa si splošnl promet — Pftiejtfe latt vahrt. Za časa panike na beograltkf bont u> se pojavili glasovi, da |e bilo pedanle tujA varat oprizorleno od raznih Telelpelnilantov natnenoma, da Izrabflo trenotek t svojo korist Ogromen neenkratea padec te je res v nekoliko dneh delome popravfl, vendar na prejsnjo vf?J-bo tule vahrie ntoo več dospele. In tud! naravna Na!* kroem se v Curlhu sicer pola-goma, veađar štetno dviga. Tako le v dneh 9- 10. In U. notirala naša krona v Curlhu 54 5.35 n &50. dočim je »talijanska Ura ▼ teh dnevdl kasate 32.25, 31.60 In 30.75, fran-coski fraak pa 4MD» 4220 In 41.00. Dočtm vavai sejsa k^oma nejaJBcab jMicia v51 lSvaM I tndi pri stabllnem knrea teh ifveh vredn t se razraerje pri nartlfiajoči kronl teprev: nja vedno bol] nam v korist Ako hoće •. pr. lira oh rani ti na našem trgu isto vrc nost, kot jo ima danes, mora v dobi, ko -* dvigne nala krona za eno točko, nara« lira skoraj za Šest, franeoski frank pa ce: za osem točk. Ker je to zelo, zelo never Jetna le prlčtkovatf, da bode padala vred nost lire na naiera trgu Se nadalje. — g Glavni odbor ca obdelovanj Barja obvešča potom razglaea, kl i nabit na mestni deski, prizadete bar jarcke posestnlke glede povračila pc soji 1 a v svrho oeaSevalnlh del na Bar ju. Razdelbeni izkazl so na vpogled iu teresentom od 9. do inklua. 16. junij-1920 v oradu mestnega ekspedita ol navadnih uradnih urah- BORZA. LDU. Zagreb. 15. JunUa, Dev! ze: Berlin 248—252, Italija 480—500 London 0—335, New York 0—90. Pariz 590—600. Prasra 214—219. Švica 0—1750, Dunaj 56—57.50. — Valute: dolarji 78—60, avstrijske krone 55—56. carski rublji 130 do 135, čehoslovaške krone 195—215. ansleški funti 0—335, napoleondorfi 275—280. nemSke marke 240—245. leji 200—203, souveresml 310—345. turske lire v zlatu 0—340. — g. Borzs. LDU. Curih", 15. ju-ni ja. (ČTU). Devize: Berlin 13.30, Ho-landija 198.60. Newyork 551, I^ondon 21.70, Pariz 42, Milaa 80.96, Bniselj 44.05, Kodanj 94, Stockholm 120, Kri-stijanija 98, Madrid 9L10, Buenos Al-res 235, Pra^a 12.15, Zagreb 6.25, Budimpešta 8.15, Varšava 3.10, Drmaj 3.70, avstrijske žigosane krone 8.80. — LDU. Dunaj. 15. junija. (CTU). Devize: Amsterdam 5S75, Berlin 420, Bu-karešta 0, Curih 2790, Kristijaniia 27.00 Kodan] 2400, Stockholm 9075. Valuto: Nemške marke 416, romuBFki leji 815, bol carski levi 280, Švicarski f ranki 2765, fraoooski franki 1175, italijan-ske lire 850, angleški funti 580, aineri-žki dolarji 140. careki rublji 220. Kurzi v proetem prometu: Zasreb 185—195, Buxfiinpešta, placilo v denarju po§tne hranilnice 87—99. placilo v žijGrosanih' kronah 87—99. madžarske žigosane krone 85—99, Praga 360—382, Varšava in Krakov v poljskih mark^h 88—100, čehoelovaške krone 5000aM 862—S88, manjSi bankovci 362—388, novi đinarji 650—700. — LDU. Praga, 15. junija> (CTU). Devize: Beo*rrad 179.25, Dunaj 26.50. Valute: Jugo€k>venski dinarij. 176.25, avBtnfske krone 25.5q "~ ~7y: Soholstoc. Vsesokolski rfet v Prago. Sijajen nastop 12.800 aSeneev Predzletni điievi vsesokolsfce^a zleta v Pragl bo zapeli e naetopom uSencev pra&klh 6ol. V nedeljo 6. t. BX je ožir-elo novo postavljeno telovađišo** na Leini, kjer se ^e zbralo na Hao&e In tlsoče bolske mladine pod vodstvom ne-limorno delavne^a inspektor ja aa tele*-no va??ojo Klenke. Zjutraj eo zafiel© pc-sknšnje, popolđne se je pa vršil Javni nastop. Vsega skupa] je nastopilo 12.500 udencev in učenk praških šoJL Gledalcev se je Ebralo čez 60.000. m«đ njimi predsednik češko-elova^ke republike 9 eelo vlado. Navdu&en|e je bik> veKkansko, ljudje so plakali pri pogle~ đu na vellkanske množice češke mla* điue, ki je s svojimi vzornimi nastopi elektrizirala velikaneko množloo. Nv »topilo je 2000 nčencev ljudskih Sol, 2^00 deklic, 9000 učencev meSčanskib Žol ter 1800 nženk: dijakov In dljakinj srednjih Sol je n&stopilo 2400, dalj© vi-sokošolci in u&enci drugih Sol. Telo-vadbo so vodili učitelji sami. Nastop J« bil naravnost vzoren, poeamezne vajd so vzbujale med gledale! radi toSno«ti v Lsvajanjn veHkanako navduSenjo. Na^-stop je bil jasen doka*, kako čeSko uQ--telj&tvo vstrajno vzgaja svojo t^1^^t»^ v Šolah in koliko truda in napora po*j sveti đehi sa teleđno vagojo narod*; Slehemi je prepričan o velDcanekam; pomenu te za vzgojo naroda in trtvuft' kar je v njegovi moči. V nedeljo 14. t. m. je Ml dru^i predzletni in prvi scnj kolski naatop naradčaja. Poročllo o tesn ftledi. Vsesolmlalci alei ▼ Prtgi DeM te, ki potnjejo r Pra^o opoMffiKmoii da si preskrbe Ie tukaj češko • ilovir* ški deoar, ker je izvoz našega deav*; ja prepoveđan .V čehoelovaSklh kro^! nah se vzame lahko poljubna množini^ medtem ko jo izvoa v drugih valutalC« dolarjih, frankih itd. ojnejen. Vaak «1 legat srne vzeti s seboj živeža la 2 (W;s Ponovno oposarjamo, da morajo inMd delegati predplaani kroj. Potaje so m sknpnim vlakom, ki odhajs 21. ali 25t 1 m. iz Zagreba ter ae nm priklopite v Zidanom mostu ostali vozovi. Vlit se ustavlja samo v Ljubljani, Ziđaaesu mostu, Celju in Mariboru. Vsled te^a ae naj zbetejo v«i delegati v enem od1 leti mest, ki nm je najbližje. Oas ođ? hoda pravočasno Javimo. Vaak đel»>1 gat dobi pri svoji Šupi legitimacijo fite-j vezaf s katero ima polovično vožnjo dp, Spilja in naaaj. V Nemfiki Av*triji jgA plača ćela vožnja, v Čeho - siovtUftđH polovična. Sokolski Save* . — Brati© Sdkoli ki ee mrinajo m) u«tanovitev župnega jecdnega odsebki Župe Sokola Ljubljana I., se vabijo flftj sestanek v sredo 16. t m. ob pol 17. wA\ v reatavracijo Stmkelj, Kolodvorska! ulica. Nasđart (k) Naraštejev dan Sokola I. se vrH t nedeljo, dne 4. jnlija, Nameravan*; telovadba naraSČaja dne 29. t. m. se fš[ vsled prihoda preetolonaalednika re-' genta in odsotnoeti večjega iieHla v^! diteljev, ki se udeleie vsesokolakenf ileta v Pragi, morala prelomiti M i| julij, Članska javna telovmdl* ee nit priMkon eeptembre. KvMI^JiS & stran. .SLOVENSKI NAROD', dne 17. ftndfr 19» 195. Stev. ter i*ezervira|o ta dan za poset nara-ŠČajevega dneva Sokola I. — Zdravo! — V St Vid pri Sti&ii priredi 4. julija t. 1. Novomeška Sokolska župa delni župni zlet. Vabimo vsa bratska društva in prijatelje Sokolstva k ude-ležbi, da v tem večf^m številu proslavljamo uttanoritev Sokola v kraju, ki je več desetletij bi! boj s sovražniki Sokolstva in kon&io zmagal. S tem krajem je Sokolstvo zavzelo zadnjo trdnjavo Dotonj^ke. Pi*ihitite vsi v to lepo prerojeno Striško dolino! Odbor. — Sokol v Slovenjemgradca priredi v nedeljo 4. julija t. 1. javno telo-vađbo 2 ljudako slavnoetjo. k Tnristlka In sport. Tretja vozna dirka se vsled trajno sla-bega vremena ne bode vršila v nedeljo 20. t .nL, ampak na praznik sv. Petra in Pavla, t .j. v torek dne 29. junija. Ta dan se bodo iorej vrSile kombinirane vozne in gaiopne dirke. Propozicije bodo približno iste kakor smo Jih ie objavili; natančni spored se objavi v najkrajšem času. V njem se bodo prioboila navodila za one konje, ki so bili že prijavljeni za vozno dirko na dan 20. t m. k — S. K. >.Primorje« v Ljubljani naznanja ljubiteljem sporta svojo uMa- »novitev. 'Vsa nađaljna pojasnila daj© predaednik kluba g. Fron B a t j e 1, trgovec, Stari trp. 28. k *>* — Nogometne tekme 13. junica. Ilirija rez. - Slavija. Zagreb" '2\'2 (2:1). — Rezerva Ilirije. ojAČena z desnim krilcem I. moMra tetmično in v skupni i^jri bofjfca, telesno neprimerno moč-I^ejfca Slavijo. i^rra preostro. Oeter te*n-Xk>, Slavlja v cb"ugi polovici nekoliko v premoći, V Iliriji treha pohvalno omemti posebno deanega halfa in vra-tarja. Obramha je nasprotno v zelo slabi forma. Koti 6:S v prid Ilirije. SoAiik g. Hrasti Publike okrog 2000. V Celju na novem igrišču S. V. prvenstvena tekma S. V., Celje : Herta, Maribor 3:3 (2:1). Enakovredna nasprot-nika, igra v splofeem fair, tempo po-dasen. Đober zlasti Planko v golu Ce-Ijanov. Koti 3:6. Sodnik Ljub45t«ia«. Frinašal bo porotila in sMke o vseh pportnih dojsrodkih po domovini in ii ttqine gkrboo, skrbno izbrano gradivo o stanju pceamnih pa-nog sporta. Vrhutega bo prinašal članke o sportu v splošnem. strokovne in poljt*dne, pospeševal bo turistiko in bo obemem glasilo Generalnega komesarijata za tujski promet v Sloveniji. Ob-segal bo po vsebini vse sportne pano-ge, Sesiava uredništva in sodelavcev ^amči za popoln uspeh lista, kajti naj-ibol?§i naši sportniki bodo delovali pri iniem. Namen lista je. pospeševati raz-Voj sporta med Slovenci, dvigniti štedio sportnikov in sportnih organiza-Clj in podatke o sportu. Ker bo r Sport* eŽfeni sportni list med Slovenci, bo nu-*K1 zaeno popoln pregled o nađena položaju in zmožnostih na spertnem polju, vabimo tedaj vse sportnike in prijatelje sporta, da se ali naroče na list. Tcena v naročnini K 4, v prodaji K 5), ali pa da sporoče sportni zvezi, Čopo-va. 19, II. nadetr. svoj naslov, da jim zamoremo %-poslati li?t na ogled. — Dolžnost vseh sportnikov pa ie. da vneto zbirajo naročnike za svoje prvo glasilo in da pomagajo s tem izdavateljem bolj in bolj povzdigniti list. Kolescrska dirka kluba K. 1. m. »Ilirije.* na progi Ljubljana Vrhnika-demarkacijska linija in nazaj, 47 km se je vršila ob iako živahni udekžbi tekmovalcev, kakor tuđi publike. Vozilo se ie v dveh oddelkih: s težkimi in lahkimi kolesi. Startna Usta ie obsegala 21 dirkacev, med njimi zopet ne-kai novih tekinecev. Start ie bil ob rxJ 3. j popoldne na Tržaški cesti. Kot starter ie fungiral g. major Jaklič. Prvi je odpeltal i oiidelek s težkimi kolesi, 15 minut coznei« oddelek z lahkimL Kraalu se je razvi« živa-hen boi, v koiem ]e posebno dobro \^straja-la težka skupina, koje prvaki so izvr«tBO vozili in ostali do obrata na vodstvu. Lah-ka skupina se je istotako dobro držal.%, vendar je imela smolo. 2e pri Borovnici je imel Rebolj defekt, Bevc v VrhniSkem klancu in Šiškovič Je v istem klancu padel ta se poskodoval, vozil pa ie kliub tetru da?je. Na vodstvu teza oddelka sta ostala DerŽaj In Babnik. Ob V41 na 5. se je vrnii z major Jaklič s proge in naznanil prihad prvih tt'ke skupine. Bila sta Perdan *n Žano-škar. a U slednjt prvega pred :il:,e«ri pre-hitel za dcUino kolesa in p:epe!jal prvi cilj. Vozil je 1 uro 47 minut ?5 4/t sek . 50 sek. za prvima je priše! Bar Vinko kot tretji na cilj. Za njirn sta nila Že prva *»d iahke skupine Držaj in Babnik, *"d kojih se je Držaj krasno odtrgal ^abniku in j-riSel vrvi. Vozil je 1 uro 36 min. 4.S sttk., kar bi odgo-varjalo natančno 30 Um temru. 45 sekunđ za njim je prišel Babnik kot drugi, 2 minuti za njim Šolar kot tretji. Četrti je prišel Siard, peti Stopar, šesti Šiškovič, sedmi Rebolj, od težke skupine pa četrti Bar Fr., peti Gruntar, šesti Bar Jul., sedmi Porenta. Dirka ie jako lepo izpadla, hitrostni čas, kl je bil dosežen, je brezdvomno najboljši in posebno težka skupina, kl je vozila z navad-nimi kolesi, je pokazala, da ima izvrstne tekmovalce. Na cilju in na progi je vladal vzoren red, osobito na Vrhniki in v Vrhni-škem klancu je vojašrs-o krasno zasedlo progo. — Ljubljanski nogometni podsa-vez. Iz kazenske^a odbora: Hobacher H. iHerta) je izkljuoen za vedno od ieranja tekera v vseh klubih JXS. vsled težkega prestopka napram saveznerau sodniku Pičku. — Aimannu V. (Herta) se prepove tekmovati do 31. decembra 1920 vsled opetovanega noeportnega ravnanja pri tekmi 7. marc^ proti >Ra-rvidu<. — Breg;ar Alojzij (Slovan) in Kode^ Henrik (SV. Celje1} se kaznuje-ta vsled nesportnegra obnašanja pri tekmi 23. maja s strogim ukorom. — >Her-ta<. Maribor, je dobila ukor, ker je hotela nastopiti z neprijavljenim igral-; cem F. Ferkom. — Klubi se ponovno I opozarjajo, da je strogo prepovedano nastopiti z neprijavljenimi ali tujimi igralci. Klubi so tuđi dolžni vsako tek-mo podsavezro. pravočasno prijaviti, k Druf fuene oest! In^ priredltoe. — Osrednja zveza. javmfc nane-sŽ^ncev in \-pokojencev ima nnjiM) sejo širšega odbora d&nes, 16. t. m. ob 20. uri v običAjnem lokalu. Dnevni red: Udeiežba Zveze pri regentovem spre-jemu. Vsi! k — Skupina nradaištva denandh zavodov ima v petek dne 18. t. m. ob 8. uri zveoer v verandi, oziroma reatav-raciji Uniona svoj redni občni zbor, ki I bo sklepčen ob vsakem številu udele- I žencev. Tovariši in tovarisiče, udele- žite se polnoštevilno. k — »Odbor Primork« ima se«tan©k v petek 18. t. m. zreč«r ob 20. v >nem-ški sobi< kavarne >Zvezda<. Vabijo se tuđi vse druge Primorke, ki imajo veselje do narodnega dela. Priđete v velikem številu. ker je sestanek važen! Pred5edsts-o. — Ponovni se«tanek pripravljal-nega odbora za cveflična dneva za Ko-roško. ki se priredita v soboto 19. in ned. 20. t. m.? se A-rši v četrtek 17. t. m. ob 5. pop. v mag. dvorani. Na ta se- I stanek topk) vabimo brez razlike vse, ki čutijo za naše bedne Koroške brate. Spored obeh cvetUčnih dni obeta biti zelo zanimiv. Slovenci, Slovenke! V tužnem Korotanu dvanajet ura bije. Hitimo in resimo, kar se še režiti Aa! Jusoslovenska Matica. Ustanovni občni zbor podružnice Jugostovenske Matice 2a Ljubljano se \tši v nedeljo, dne 20. t m. i ob 10. dopoJdne v veliki dvorani Narodne-2a doma s sledečim dnevnim redom: 1. Po- i zdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. PoroSOo prlnavUslsesa odbora. 3L Vo-lttev odbora. 4. SloCalnosti. Pripravtjmlttl odbor Jutosloveotke Matice. — Drvilvo Pravmfk. Glavna akap-ščina se vrši dne 26. t. m. ob 5. mi po-polodne v aodni palači, sobi it 79. Dnevni red po $ 9 pravil: porobila od-borova, voHtve, ^enaredba praviL — "ttniMiiu telovaino inđtve ▼ Ljubljani«. Bvoječasno smo že poroča-H, da je konatituiralo naše druMvo razne Sportne odaeke, da omogoeteo tuđi ženaki »l^i^i da se raavedri in apopolni na dportnem polju. V to bvt-ho nameravamo urediti predvsem lepo športno igrttee ovima* ▼eAaUftBe. Po našem nacrtu bo obsegalo isto ten-nia - prostore, hockey - igrisče, tekali-šča za trajen tek in tek % zaprekami ter odprto zračno telovadnico. Nekate-ri odseki prićno delovati se to sezijo. Ker je danes veaka naprava avezana z ogromnimi stro&ki, rabi todi naae društvo denarja in zopet denarja. Za krefini večer pripravljamo v hotelu Ti-voli koncert z izbranim sporedom v prid drostveivim športaim odsekom. PrioakujeuBo, da naše občinstvo ne za* mudi prilike položiti svoj prvi obolna, da obogati naSo prestolico z modernim športnim igriščem. Odbor. — LjnUjansko prostovoljno gaailno in reievalno dniitvo praznuj« v dneh 17., 18. in 19. julija svojo 501etnico, 6 katero ie zvezan tuđi občni zbor >Jngo-slovanske gasilne zveze v Ljubljani<. V soboto dne 17. julija ob 15. uri pred-sedstvena in odborora seja >Jugoalo-vanake gaaiUke zveze Ljubliana« v pi-farni Ljubljanskoga prostovoljnega gasi lneg a in reševalnega društva v llest-nem doma; sprejemanje gostov na kolo-dvorih in odkazovanje prenoCišč; ob 20. uri koncert vojaške godbe v hotelu Union. Vstopnina za osebo 10 K, gasil-ci v kroju 5E. — V nedeljo dne 18. ju-lija: ob pol 9. uri dopoldn© slavnoetno zborovanje Ljubljanskoga prostov. ga-silnefja in rešev&mega društva v Mest-nem domu; ob pol 10. uri dopoldne na-stop druMev na Vodnikovom trgu in potem odbod k sv. maši ter sprevod po mestu; ob pol 12. uri občni zbor Jugo- | siovanske gasilske zveze Ljubljana in manifestaeijsko zborovanje v veliki dvorani Mestnega doma; ob 13. uri \ »kopni obedi; ob 16. uri ljudska veselica na vrtu hotela Union. Vstopndn& k ljudski veselici v hotelu Union za oae-bo 12 K, za gasilce v kroju 6 K. Pre-plačila se z ozirom na dobrodeini na-men hvaležno sprejemajo. V ponedeljek dne 19. julija: ob 8. dopoldne predsed-stvena seja Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana skupno s hrvatskimi in trbskimi zastopniki radi ustanovit-ve Jugosiovanskega vatrogasnega saveza; izlet v okolico. — Da bo razvr-stitev mogoča, se bratska društva pro- ! šijo, da naznaaijo število odposlanih tovarišev Ljubljanskemu prostov. ga-silnemu in relevalnemu društvu vsaj do 5. julija t. 1. Obenem naj se naTmani število onih članov, ki želijo skupnoga prenociftča in število onih, ki se udele-že skupnih obedov. Oprava: čepića, brez paeu in brez sekirice. Pri ljudski veselici bodo poleg vojaške godbe dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Čerina sodelevala ljubljanska pevska društva. Prebitek slavnosti je \ namenjen vdovmm in sirotam due 4. maja t. 1. pri ognju na glavnem kolodvoru poneerečenih gasiloev. — Veselieni odsele Splošne organi-siacije vojnih invaKdov za Slovenijo v Ljubljani izraza tem potom najprisrč-nejšo zahvalo vsem onim, ki so s svoji* mi graotnimi in moralnimi žitvami pri-poniofirli, da je vrtna veeelica dne 2. tm. v botehi Tivoli v vsakem oziru tako razve««ljivo uspela. Predvacm s© pa zahi'ftljraieroo nnšeimi preljabema g. generalu Smiljanoviču, ki nas je kot pokrovitelj prireditve v svoji naklonjenosti vsestransko blagohotno podpiral, in vrlim ljubljanskim narodnim đamam. ki so nam pod spretnim vodstvom gospe dr. Tavearjeve do akrajnoeti po-irtvovalno nndile svojo pomoć. Pre-srtna hvala Vam vsem, ki ste kakor* koli dokazali, da uživajo Vade simpatije tuđi najbednejši med bednimi — vojni invalidi. DarUfl. Upravnistvu našega lista so po-slaU: sa Oiril in Metodovo družbo: 22 K, zbrali dve ljubljanski družini in gostil-ničar v goetilni Novak pod Golovcem, in rodbina Knez 30 K v počeščenje spo-naina umrlega g. J. Marlinčiča; skupaj 52 kron; sa rodbino Žargi: prosto voljno ga-silno društvo Slov. Gradec 568 K 50 v, zbirka tamošnjega meščanstva; za rodbino Levec: proetovoljno gasi Ino društvo Slov. Gradec 568 K 50 v, zbirka tamošnjega meščanstva. Darila. Upravu i štvu našega Usta so poslali: sa oslepele slovenske vojake dr. Alojzij Kraut v Kamniku K 50 plaćala Marija Kladnik vsled poravnave z Joaipino Hudobilnik; G. Rajko Lukman v Ljubljani K 200 mesto venca na kr&to Fraau Khamu in g. Janko Klemenčič na Đledu K 171 nabral na ženitovanju g. Valentina Župana, na Kuplevniku pri Bledu dne 12. maja letos. Skupaj K 421. Za Jugoslovansko matico, g. dr. Fran Ivanetič, odvetnik v Novem mestu K 50 iz poravnave v kazenskih U 142/30, U 144/20 in U 181/20 okr. eo-dišča in g. Rudof Sknlt gostilnlčar pri Amerikancu, tu K 100, katere je izvabil navdušenim gostom z zroki harmonike In dobrim vinčkom. Skupaj 150 K. Srčna hvala! RaznoterostL * Okrmdena grobnica Goetheja in Seltillerja. Doelej neznani vlomilci so vlomil v noči preteženega tedna od petka na sohoto v knežjo grobnico v Wei-marju ter pokradli s rakev Goetheja in Schillerja ter drugih knezov zlate in srebrne lavorjeve vence. « Kako se je doslejj obnesla »pro-bQ>lcja« v Amerlkl. Ax>ostoH vode- so prerokovali, da se naseli raj na zemlji, ko prlde prepoved točenja alkoholnih ptjač. Prišla je prepoved in kako je se-dai? >Am. Dom.« pravi, da je policija v Clevelandu letos arettrala že 150 oseb več kot takrat v isti dobi, ko so se toQle pijace neovirano. Na sodniji pa imajo s pijanimi in prestopniki prohibicije toliko opravila, da so morali pomnožiti sodnijsko oeobje. Kar po sto ljudi je pozvanih na dan, ker so se kaj pregresili proti prohibiciji- * 5000 novih poslopij v Clevelandu. Tekom letošnjega poletja sezidajo y Clevelandu 5000 novih poslopij. Ustanovljena je v to svrho organizaci-ja, ki začne takoj z delom. Hi se bodo priproste pa udobne, namenjene delav-cenx» ki jih knpijo z» zmerno ceno. Tr-govska zbornica, rasna finančna pod-jetja in razni klubi založe potrebni de-nar, da se zažne zidanje takoj. * T kake svrhe slazi Madžarom vđravniSka veda. Cigan Geza Nemes je imel biti ustreljen. Strašno se je bal cigaru Noč in dan je trepeta!. Izvedel je za to asietent na kliniki za živčne bo-lezni, Šel k cijranu, ga hipnotiziral, mu sugeriraj d& je Slovek, 30 let starejši, in da je naveličan življenja. Cigan je šel na to čisto miren na morišče, kjer je bil ustreljen. * 6000 let staro drevo. V kraju Santa Maria del Tuel v Južni Ameriki je na tamkajSnjem pokopališču cdpresa, o ka-teri se trdi, da je začela, rasti 3000 let pred Kristom, ko ie v Egiptu vladal kralj Mene«. To i« baje naistarejši živi organizam na svetu. Cipresa cvete vsako leto kakor pred 50 stoletji. 0 Staro amerffko pleme izumira. Tako praviio ameriški etatistiki in raz-iakovalci. Profesor dr. H&we& je izrar onnil, da američka družina iz staregs ameriskega zaroda tekom dveh genera-cij ne bo imela več potomoev. Razisko-valci pa 60 prišli tuđi do tega Čudnoga zaključka, da bi imele Zjedinjene države danes več prebivalstva, ako bi bilo nehalo priseljevanje leta 1820. Priselje-vanje ima baje za posledico osušenje vseh višjih vrst prebivalstva v socijal-nem in ekonomskem oziru. Nasprotniki pa pravijo: poglejte Avstralijo, kjer je na tako velikanskem ozemlju komaj pet milijonov ljudi in dežela ne trpi na pri-seljevanju. ♦ Boj proti »prohibiciji« v Ameriki. Iz Albanv poroč&jo, da je senat države Newyork sprejel postavo za točenje dva in tri četrti odstotnega piva. Država Newyork se je tako postavila proti. >prolxibiciji<. Ali ako stopi zakon v ve-' ljavo ali ne, bo določilo najvišje sodi-Sče, ki poda izjavo, ali imajo posamez-ne države sploh pravico spreminjati prohibicijski zakon. ♦ Ameriški tobak prefin za špan-ski okus. Zastopniki družbe v Madridu« ki ima tobacni monopol na Spanskem, so izjavili ameriški vladi na njeno po-nudbo, da je ameriški tobak prefin za španski okus. Španci da so vajeni slab-šega in mocnejiega tobaka kakor je ameriški. Ona družba pa je najbrže va-jena večjega dobička, kakor ga je nu-dil ameriški tobak. ♦ Preveč učiteljev imajo v Nemški Avstriji. Toliko je brezposeinih, da je bila vlada prisiljena ustaviti sprejema-nje na učiteljišča. V prvem in dnigem tečaju na učiteljiščih ne srne biti nad 20 učencev. Repertoir Narodnega gledali^ča v Ljubljani. Drama: Sreda, 16. juuija Dvoboj. Abonne-ment E. Četrtek, 17. junija Veleja Abonne-ment C. Petek, 18. junija zaprto, Sobota, 19. junija LjuSoeumf©. Abonm. B. Opera: Sreda, 16. junija Vesele žene Wind-sorske. Izv. abonm. Gostuje g. Nikola Zec .basist državne opere na Dunaju. Oetrtek, 17. junija Vesele žene Windaorske. Izv. abonm. Gostuje gosp. Nikola Zec, basist državne opere na1 Dunaju. Petek, 18. Junija II Trovatore. Abonm. B. Sobota, 19. junija Jergenij Onje-gin. Abonem. E. Nedelja, 20. junija Vesele žene Windsor9ke. Aboam. A. HproDlzacIIa. '-f Prekajene svinjske glave, park-Ije i. dr. bo prodajala Vnovčevalnica na prosti stojnici v Solskem drevoredu dokler bo blaga v zalogi vsak popaldan od 2. do 5. ure. Cena prekajenim gla-vam je 18 K kg, parklji i. đr. pa stanejo 12 K 1 kg. Glavni urednik: Rasio Pasroslemšek. Odgovorni urednik: Božldar Vodeb. Ste oreveč obćtttUtvt za mrzd zrak? Vsakovrstne bolečine se tako! pojavljajo? Slabost? OJ, kako tu ubla-žujejo bolečine in utrjujeSo telo masaže s FeHeirevim pravim Etza - flnidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni ste- klenici 36 K. Potrebovati b} odvajajoče, itiodtc okrepćojoče sredstvo? Poslužite se Ie Fellerjevih pravih EIza - kroglfic, 6 §kat!fic 18 K. Omot in poštnina po-sebej, a naiceneje. ^- Eogen V. Fetler, vateka.___________ iIHiPIMH« ščine in nekoliko hrva-iSčinc, iš^c službe kot v*go}lteijica k [2 tli 3 otaokom v Z»greb »li v Bco-f£f«d. Poouđbe pod .VjfoJUelJfca 2M; $9&* na upravništvo »Slovendcega .Maroda*._______________________4338 MSka uma 1 \Mm (nVX Narodnega doma) oddaja vtliko množino pomij in jedilnih odpadkov proti 1 primerni odkupfuni. Ponudbe na urad-niško menao od 14. ure naprej. Spreime se istcrtam v*faalui v kuhinjo 4352 Iraia M sten&ka ura, tterintka slika, T\mi W> nočfia poaoda u bolnike. Sp<4»Ja Slika, Ufa rika it 1H. 4MQ MiiR itnjiii tim h Rim mrođas do 20. t. m. po lartdno ugtdai cenl K 1.l0f—. Ponuđbe pod .isriiM ceaa 4384" na upr. Slot. Naroda. 4334 K Ijlil sfg« I ha, 57 a, 80 m* pripravna za ttavbinskl ali za leaai prostor. Leži tik ob drfavni on«, oddatfona pribUino 2 minuti od kolodvora. Cmm po dogovoru. Natlov pove upnvBlttto Slov. Naroda. 4318 Mm dobro otranjen flramoton a B ptoKanl in nekaj Ctvl]ev in obtek. Naalov v oor. Slov. Mar. 4353 111 iratlt Kl RRtH MM za juH s hrano aH brtz hrane. Ponudbe pod: JaliJ 4147" na upravn. Slov. Naroda. 4347 Mmm veE akora) nove obleke za X minjfttgt močneilegi ffo-apodi, vAm joploa za 14 \*tmo dekifco. nekaj mo»lh klobukov Si 5T, nelmj alikin mn tta*ov it 43 ta 44 hi 2 pata Ccvtjtv lt 39 in 37. Izve se 0mpm aL it J, B. mM. lem 4341 M* naprodaj v Mariboru, Tamanova IH ni. 7. Ponudbe a priložeao poštni-oo za odgovor, na J. F. K. Sv. Barbara ? Kaltzafc pri Ptija. 4335 Na ogled je pri tvrdki H. Sattnet, JHesta* trf. 435S SiHtl irI za nHe Ads na Praac IHlcmc, lesaa iodvstrija, Škofja Uka. 4208 U a a tmffii Mm m^: ni a^B^naHa^Bjanaj^Br a^a^K^BHaVa^aa av^vB^HBBa^B^aiBV av^HalMA^B* •srtw fladfatp cimi, samtol. fllo«. ■Iji Iml Mart — Ccnjene ponodbe z nivadbo cene in množine pod „Baro* mi aaaatne ekspedidj« ML MateUC. Ijak-1J«w. 4350 Hrartil PSOlIlIltl plačfln takoj sprejme^ Ponudbe na upravniltvo Slov. Naroda pod .Urar 4tl9". 4319 ftfia DBtžiia imnga iđja se prooa franko vagon. Ponvdbe z na« vtdbo cen na poitel preda! 103 4304 IdftirtartifertMtiapto Vprašati: FruOSUisU ilict 4/U đctM. 4340 IrilliMaVa samostojen, bilance zmo-RHl|«liUl žen in poraem zantaljiv, kl Je rmožen slovenskef a fn nemlktga iezfka, a« IM« za takojšnji nastop. — Prednost imajo državljani Jugoslavije posebno oni, ki so na elektrotehničnem polju kot knjigovodje te delovali, Ht-t*M9 clektri&N po. ] Bavi se isključivo transportnim i odpremničkim poslovima. Posebni odio za ispitivanje tovarnih listova. M ludpfka hbn## •o HB^uMIV Maf|V •• za *akete, tniokinf obteke. hUćc in pe-Mvlaw pvtpofoca 1 Mm, jPdttiairtva 3. '"^■■"«^^^^™^*W^^"' ^a^a^aaaj^pjBaaj|Baaaaaajaaj^ ^VVaVVvanaVVjpJ ptaliai, irafM irsv« in vaalco- uraiail etoJI mm aivfcolotai Nt rasni IJfjii Vzamejo a« tudl stara dvoko- lesa in »troji v račun. F. L hgniia z ranili sfroil H«mi—■, »tari trg *t. aa. PHor! Ponr! Traži se jedan majstor specijalista za var—jj« (švaaovanje) delova od alu-miniuma — te koji će biti dobro na-gradjen. Ponude slati ili lično se javiti A. Ć. Biroa Dra Bofojevtća Beotrad, Rosaajafca 1«. pod ftifrooc .k\nmin\tLmu. Mi za i« (li) opeko (Preasfalz) in za vrhno opeko, z največjo tvorilno sposobnostjo. Fabrikat Raubi- £ekt Praha, proda: .JTifi" ceaatanu, taško S3& .ADRIJA" Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. [0w. Mm dl 5. Barvlla za obieke „TEKLA*4. Prala praiki. čistila za slamnike MSTR0-BIN". Nadoncstilo tobaka. Nadome-stilo totletoejfi mila. „ROZNI PRA-SEK4' najboljie sredstvo za negova-nje polti. PreizknSeno dobra sredstva proti BOlJen. — Parftni in dišave. Sredstva za konzerviranje jaje — — Koncesijonirana zaloga stmporl IfaroMta td fa beHte Proda se blago am motko oMeko. otrožki vod-ii£ft 1a bell aUkl cevlil It. 3S po nUfct crnu Natknr v apravništvu. 4343 Dražba dobro ofaranjenega otroškega, ženskega in raoškega perila in oblek bo v četrtek, 17. t. m. ob 3 pop. v mestni zastavljalniti. Kapitalistom kateri se zanimajo zidanje tovaren se nudi prilika, kupiti cea. 4 orale žemlji-šča ob železniSki progi na Teznu pri Mariboru. Isto ta m je na prodaj več polja. Poizvedbe pri a Vrtiaiku. 4359 PifTiarff Abadie, Samum, Golub, Ottoman. Vsa- kovrstne stročnice. Pcčatni vosek in kopirni svfnčmkf na debelo. „U ran na" paplrnlca Ljubljana, Utmtai trg II. Trapistovski sir v hlebih po ll/2 kg. Groverski sir v hlebih po 8—10 kg nadi sa prodaf Parna mlekara Nova Građi-Ska (Slavoni]a). tala M za tkanine Glavno zastupstvo za Jugoslavijo Oskar Fuchs i drag Telefon 11-38. Zagreb, Vlaika ulica 59 Uglaievanj'e in popravljanje klavirjev tudl na dcfdi. r*fcUa P0Tt4)t ulf> aavala« k.lmwlrfrw9 LtaailajM. Tr-iaika aasta *ier. 41. 4062 ----------------- ________/ G. f. Jorasgk aglaa«Taie€ glaao^lrtev ln trgo* yeo % gUablll Ljubljana, Wolfova ol. 12 Portland cement naprodaj po predbeležbi nabtve __________ _____» r ^ Nadim vsakovrstne ilvUne potrebičine Gjorgje Grujić I Beograd, JKiletiia bL 15. l ^^""^^^^^^^^"^i"»^™^^"""»"^l»a»»»a»B»»a«BajaBBBPBBBaaBBP^ MT M«stiU atmbfiHc "fMI Ivan Bricelj stavbito po«l|«tjet tehnlina p*-i sarna, Ljubljana, Sfomikova ulica it. 19V nasproti mest elektrarne, se priporoča za vsa »tavbna dela, napravo načrtov in proračunov. Delo so-; lidno, cene zmerne fn najboljši kvalificirani delavci I Za cementne tvornice I 1.1 đ. mlin na krogle z največjo I tvorilno sposobnostjo proda: I „ni" mtm Lati sm Jadransko hotelsko hi kipliino dion. društvo Suiak-Rekai Zvonimirova ulica Itev. IO2. HaT" Laatnlk sledečJh hotelov in sanatortjera ^M Hotel Pension T,gPHIAIHA" 9iIMPEaUA1ia' Opartlfa. Hotel-Pension in morsko kopaliiče JUWT Mt-Mi Telefon interurb. 2-14. Hotel-Pension in morsko kopali&e v JADRAN- Bakar. Sanatorij in veliko morsko kopališče „TTBAFIJA" Cril?eaioL Vsi hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem konfortom urejeni. — Cskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi ćelo leto. — Vse naročbe prejema in daie pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Miramare* v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Marino" v Novom: za Sušak; Središnji nred društva, Snšak-Reka. — Naslov za brzojave Jedraa-centrala SnŠak-Beka, htnriSD tcMon fin. 9-8-9. Palače-Hotel „MIRAMARI" Crftvenica TtItfttaMtnrb.fi. Hotel-Pension | „SAlf^fAJUMO11 HoTi Timdoisiri Til. iiffrcr. S. Hotel - Pension in veliko I morsko kopališče .L1SAMJ- NtfTi Vinodorsfci | JU6OSLAVENSKR TVORNICA ELEKTRIČNIH STROJEVA D..a nn.fiBMMc KARLOVAC WUWI(Tj'lb PMM/I NA* POPRAVAK "*• •« «**• jHfcMtnB shojpm napetosti I JađMs. GRAĐI MlIitLIipiHUM. iB—nilT iTr-jT ~ I tranifrraafcm. pROjomjje i fzvADjA aJajMfiiaHB. ^aa^ala ta andnna tula I ilnaarar Ljubljanska kreditna banka v Ijublianž StriUriev« ulica Hm. 2. BBBBBBBB^BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaaBaBaBaBBBBBBBaBBaBBBBBBBBBBBBBBBB^ Delnlška glavnica 30t00Q,000— kron. WMf¥itl fotidl 20,000,000«— Kroti« Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Čedu, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuiu. aar Sprejema "VJS i vioge na knjižice in tokoli raCun proti tfodwmu otof*tPvw|M _______I Kupvia In prodaja va« vrate vrednoatnih papirjev, valHt in dovoljuje vsakovrstne KREDITE 0« strati* .SLOVENSKI NAROD«, dae l7. jmrija 19M. 133. štev. Parni STROJ (ali lokoflMbilt) dobro ohranjen od 30 HP niprej, se takoj kapi Pomidbe pod: »Parat straj 120* na upravnlStvo Sk-venckaga Nwoda. 4383 Mlil-podgane stanice • iiurfcl }| m itlajt aam *•!*■*■ **<> o»«f*Mte ■oJft aijfctf iikiitia tu jwt*o41 hftljesa trtdtHt takkor: proti pofjatim nfita 18 K, zi jnajiir Hi mMH staae K 10*—; 11 i&fte nK;i posctao n»Cai vrata 9t K ; ptftta* «itii titktvr« ia steafce 10 K; nni*e**tec a»tftT R 10>—: praiek proti mrltmm 6 ia 12 K; nizilo prtti oŠmi pri Ijtfefc 5 ia 10 K; mazilo ia nši pii Hrfoi « ii M K; aralek u lii v obleki In peri !■ 6 in 10 K; tinktara proti mrčesi na sadjt lo ztiei|»TOJH(©BIL1 I.6sed€žni „Daimler" 22 HP 1 IV.6sedežni ,Dun. Fiat* 16/18 HP H. 4 , ,Dion Bouton* 18 HP V. 6 m ,Bianchi Milano* 35 HP H, 4 9 »Ford- 24 HP Ipripravenzatrmnsoortneinpoitncvožnje pmnsHko za keksa to gumi in ceri za škroptjeaje trt pa4pei*o&a po najniljHi eeiMti Fram FtofianOž, Se'?enbtirgova ul. a. 6. Zalepke za srtfolov ii šaljivo pošto H Tlžar, Ljubljana. P. n. Prisiljena, da izpramiva tvoje trgovske prostore, ki sva jth imela od leta 1839 na Kongresnem trgu štev. 2, morava svojo knjigotrtnico zapreti za čas od 14. junija do 1. julija. Proaiva svoje p. n. odjemalce, da nama ohranijo cenj. zaupanje in apava, da bova na stari kulantni način zopet otvorila vestni promet z najinimi p. n. »!?■ ia tapatalika Brata Sever, Haaliaaa, aiBjHiHaai a. (K«lixei> priporoča vsakovrstao pohNftvo po znernth cenah. Vabtaio ni ogled! Vročeparna lokomobila R. Wolffova, brethibno ohranjena, se-daj Se v obratu, potsUbilna. 44 HP • I kondenzator)em. dalje proalmaM sa ura da a mflnov, kompletna red-čisUlnica (Kopperei), to je ćistUo (Ura), filter, trieur, luSčilnica. SČetnka Heureka) ter dva dvodelna in en četirideJni I Dr*sejalec (Ptansichter) z nihaJom, fil-terjem, dvodclne valčne statve (Wa1zen-stuhl) 550 300, se proda radi povećanja mirna meseca julija Ogleda se lahko pri Jalcobv HMtarJtt, Ina1|ljav Sraai. 4342 Eterično jelkino olje rakt in jaiaov aaaaraat priporoćam lekarnam, drog. zdraviliščem itd. Mali* aov aak (suceua) Drozorno čist, na drobno in debelo onim, kl razpolagajo s sltdkorfem; Mdaa aaaaca ia kaatpaiieija za izdelavo pokalic so vedno razpoložljive za sodavičarje. Potnik Srećko, LJablJana, Slomškova ni. 27. Zahtevajte povsod edinole „Cirll in Metodov čaj" v aavitkih. davna saleaa in glavni dobavltelj mff- IVAN PERDAN V LJUBLJANI. "M aa^aaaBiBaaaaaaaaBBaaaaaaasBaavjaaaaaaaaaaaaa^BajBaaBaaaaaaaaaajBjajBaaaaaajBaaa^ Bum, đluovltfl, im, tođllo. testenine. faL Kava, Komite sol. BlKs. vo^llna taksi d»Utf p« Balalillh oeoata pri tvrdkt :•: IVAN PERDAN v Uubljani. :•: - Proda se 1Z00 m' stojefegn meJmejo iglastess lesa, ki se nehaja na prostoru Daataa Iggtr v Baaa|al ari BođlaaJi nad Ho- diškira jezerom na Koroškem. — Pismene ponudbe za ia les na paniu je vlo- 2iti na upravo posestva Davida Egger ing M