Političen list za slovenski narod. Po pogtl prejeman Tcljil: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en raeseo 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljfl: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki*, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr.' Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniike ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvak-rat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 22. novembra 1884. Letnilt 3CII. P. Greiiter o dvol^oji. (Dalje.) Ker se .je ta sklep napravil z večino glasov, bil je ugovor mogoč; dotičnik vložil je ugovor proti temu odloku na Dunaj, kjer so ga pa sogla.sno obsodili, da zgubi dostojanstvo, ter so ga ob enem prestavili od 11. k VIL batalijonu brambovskili strelcev. Drugi slučaj primeril se je letos in usojam si prebrati dotični akt, kakor ga imam tukaj, ker se mu ni od nikake strani oporekalo. Glasi se: Zvečer 14. oktobra (v nedeljo) pričakovalo je veliko ljudstva na postaji Hali vlaka, ki je bil na poti iz Kufsteiue v Inomost. Ko je velikošolec in C. k. rezervni lajtnant Jožef Hintner z juristom Juli-janom baronom Gotter-Restiferrari stopil na kolodvor, čula sta oba, da se je jurist in c. kr. rezervni lajtnant Karol pl. Mori izrazil: „Državni izpit sem napravil; če bi bil pa „Avstrijec" (član dijaške zadruge „Austria"), bi me bili izvestno vrgli." Tako se ondi sodi o izpraševalni komisiji; plem. Mori je namreč član akademične zadruge „Ehittia", prva dva sta pa uda katoliške dijaške zadruge „Avstrija". Ta dva sta šla mimo, kakor bi ga slišala ne bila na peron. Ko pa ondi šetajoč prideta v obližje pl. Morla, ki je med tem tudi tje prišel, sta zopet čula psovko iz njegovih ust: „Tukaj-le prideta papeška paglavca!" Tudi na to žaljivo opazko sta oba molčala in mirno dalje šla. Ko pa pl. Miirl svojo poslednjo izjavo še enkrat ponavlja, stopi velikošolec Hintner predenj, se mu predstavi, in ga prosi, če ima morda kaj z njim opraviti, naj zadevo z njim poravna med štirimi očmi, da se ne bodo drugi iz-gledovali nad njima. Na to jel je pa pl. Miirl zabavljati na katoliško društvo ^Avstrija", govoril je o „papeževem blagoslovu", kterega si je omenjena zadruga iz Eima naročila, je dalje še opomnil, da ^Avstrijci" pri svojih shodih „blagoslovljeno vodo" pijejo, med tem, ko se „Ehatijci" še vedno piva drže itd. Na vse te vseh članov „Avstrije" se tikajoče psovke oglasil seje Hintner, rekoč, da mu bode dal klofuto, ako še enkrat ponavlja besede „papeški paglavec". Čez štiri tedne prišli ste dve priči Hintnerja pozivat na dvoboj z ojstrim orožjem; on je poziv zavrnil, pl. Mori je pa odbitje poziva naznanil vojaškemu zapovedništvu, čegar obsodba oziroma častnega odbora glasi se tako-le — glejte ga, dotični akt — tukaj le ga imam: „Sklep častnega odbora. a) (Jastni odbor v Inomostu, postavljen za častnike in kadete od zapovedništva c. kr. 14. vojaškega kora; b) Jožef Hintner, c. kr. lajtenaut v rezervi tirolskega lovskega polka cesar Franc Jožef I.; c) absolutno odbitje dvoboja; d) sklep odbora se glasi: da obdolženec zgubi svoje dostojanstvo; e) sklep na obsodbo napravil se je „soglasno". f) Inomost, 11. januvarija 1884." Podpisi nimajo nikakega pomena. Pozneje se mu je še naznanilo, da so ga izključili iz polka tirolskih lovcev in ga priredili — ako se ne motim — XV. lovskemu batalijonu, kamor bo hodil na vojaške vaje. Na tem dekretu, gospoda moja, je bil tudi cesarski orel — od ktere oblastnije ne vem — na potu semkaj odpadel pa je pečat, brž ko ne, ker je bilo cesarskega orla sram s svojimi perutami takošen dekret pokrivati. Vprašam Vas le to, kako se strinja tak sklep z našimi temeljnimi postavami? Dvoboj je nam katolikom po Tridentinskem cerkvenem zboru pod kaznijo cerkvenega izobčenja prepovedan. (Jlan XV. državnih postav priznal je katoliški cerkvi popolno prostost. Ako toraj zapovedi naše sv. cerkve prosto spolnujem po temeljnih državnih postavah, po kterem zakonu pa me smejo in zamorejo še kaznovati? Daje pa zguba dostojanstva kazen, tega saj ne bo nikdo tajil. Dalje vojak prisega na zastavo rekoč: ^Slovesno prisegam pri Bogu Vsemogočnemu Nj. Veličanstvu mojemu presvitlemu knezu in gospodu, Franc Jožefu L, po božji milosti cesarju Avstrijskemu, kralju (Jeskemu itd., apostoljskemu kralju Ogerskemu, in potrjenim postavam moje domovine zvestobo in vdanost!" Kako se zamore kdo, kako se zamore častnik kaznovati, ako ostane zvest svoji prisegi, ako ohrani zvestobo in udanost postavam svoje domovine, ktero jim je prisegel? Moja misel je, da zahtevanje, ktero se mu stavi od vojaške strani, ni prav nič druzega nego zahtevanje, da naj prelomi prisego, da naj postane neveren prisegi na vojno zastavo! Jako znamenita je pa obravnava, ki sta jo Imela dotična dva gospoda in moram Vam nekaj iz tiste omeniti. Takoj pri prvi obravnavi rekel je nadporočnik gospodu Eamponiju: „Eavno katolikom bi se moral dvoboj jako priporočati, ker bi jih potem mnogo bolj spoštovali. (!) Tudi svoji zvezi bi s tem silno koristili, če bi se tu pa tam nekoliko popraskali, število njihovo bi se pomnožilo" itd. Na to je še gosp. major pristavil: „S civilisti tako ni, da bi se morali biti. Če se pa častniki med saboj bijejo, zaklenejo se v sobo; zdravnik ranjenega obveže in živa duša o tem ne izve ničesa". Nadporočnik zopet pristavi: „Tako se ognemo postave, ktera dvoboj prepoveduje". Tako se toraj mladina podučuje! V sobo se zapro, da postave lomijo in da nihče o tem kaj ne izve, vzamejo si samo jednega zdravnika seboj. Mar li je tak nauk osobito današnjemu času primeren? Ako jo častna zadeva v resnici častna, potem naj se taista tudi kakor častna zadeva dovrši, potem naj se ne bojd javnosti, potem naj se ne boje posledic, ki so z njo v tesni zvezi. Tako pa se v sobo zapirati? Kdo se zapira v sobo? Navadno ljudje, ki včinijo državno hudodelstvo, v sobe zaklepajo se zarotniki, ponarejevalci denarja, tudi oni se zapirajo v sobe, ki na-polnujejo bombe z dinamitom, anarhisti! Meni se to nikakor ne zdi pogumno, pač pa strahopetno! Če je že potreba, da mora kri teči, naj se vse zvrši v javnosti, na cesti. Naši „Kobler-ji" in „Hag-maier-ji" na Tirolih go Vam iz vse drugačnega testa! Le-ti svoje častno zadeve javno na cesti do-ženo. Če tudi jim je znano, da bodo zarad tega zaprti, prično svoj junaški boj in častno stvar tudi doženo, naj pride kar hoče! V sobo zapirati se, to LISTEK. Dvanajst večerov. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. (Dalje.) M. A tudi to mi ne dopade, da pesnik ideje ali dejanja sporedno vpodablja. J. Vsporednost kakoršnakoli mi ni nikoli ne v pesni ne v romanu dopala; tudi ideje, kakor dejanja, razvijaj pesnik kolikor mogoče nastopno, eno iz drugega, tako da se nam v pesni kaže vpodob-Ijena ena glavna vse vezajoča misel, časno razvita. Vsaka kitica pelji nas za korak naprej, to je časno naprej, iz prošlosti v sedanjost, ali iz sedanjosti v bodočno.st, tako da gledamo v duhu idejo se vres-ničevati, dejanje vršiti se; a ne ostaja pesnik vedno na enem mestu, tako da izraživši v prvi kitici eno idejo nam v drugi vpodobi drugo, ktera iz prve ni-kako ne sledi in nema ž njo nobene skupnosti kakor morda to, da se dasti obe podrediti eni in isti obe obsegajoči viši ideji; tako ravnanje je po pol napačno, ker ona skupnost je le zunanja, prisiljena, ne pa notranja, ne naravna. Takega pesnika bom imenoval zidarja, ki hotd zidati hišo spravi kamnja od vseh vetrov; potem kamen kamnu pridene, s peskom in apnom zedini, sezida hišo; tako je po-samne kamne podredil misli ali ideji, ktero je imel o bodoči hiši. More biti taka hiša lepa ? Vsekako more biti; a pojdi in pristavi uho in sodi o njeni lepoti; ne, zidal je za oko, le to zamore duši pokazati hišo, da ona potem pojmi idejo — vpodob-Ijeno. Od znotraj, ne od zunaj, iz bistva reči ali predmeta, izvijaj pesnik idejo iz ideje, dejanje iz dejanja, časno nastopno, da zamore uho vsprejeti spremembe eno za drugo in eno iz druge se vršeče, kakor vsprejme oko dele telesnosti enega poleg drugega stoječe. M. Da, in prav zarad tega mi niso mogle in ne morejo dopadati nektere pesni, v kterih so vpo-dobljene sicer vzvišene ideje a to vsporedno. Da Vam navedem tu le eno. Ta jo vsem dobro znani „Kdo je mar?" V tej pesni hoče pesnik opevati slovenskega oratarja, misel sama na sebi lepa. A kako to izvrši? Pesem ima sedem kitic, prva je uvodna, zadnja sklepna, v ostalih petih kiticah slavi pesnik slovenskega oratarja kot vojaka, kot kupca, učenjaka, sodnika in škofa: pet kitic, pel raznih dostojanstev, do kterih pride slovenski oratar. Vprašani prvič, kako se imata vezati vojak druge kitice in kupec tretje, ali kupec tretje in učenjak četrte itd.? Ali se morda iz vojaštva naravno razvije kupčija, iz te pa znanosti itd.? Ne, zlepljeni so le zunanje, ne notranje, ne naravno, ampak prisiljeno. In ali je morda slovenski oratar že naravno tak, da bi se iz njega izcimili oni dostojanstveniki. Mogoče, a zakaj vendar le oni in ne tudi drugi? A potem navesti bi moral pesnik tudi vse druge. In storivši to, bi bil še le pravi zidar, ki iz vseh delov sveta nano-sivši različnega kamnja sezida krasen paviljon. lu takega bomo imenovali pesnika? Nikdar ne. Eeroč: „Kdo je mar?" z uvodno in sklepno kitico in petimi druzimi v sredi zdi se mi videti juvelirja, ki izbere pet raznobojnih druzih kamnov in jih umetno vdela v ploščo, enega na sredi, štiri pa okrog, potem ploščo okviri in umotvor jo izvršen. J. Izvrstno si ocenil omenjeno pesem, popolnoma se zlagam s teboj, a takih pesni našli bi veliko število. M. Da, veliko sem jih tudi jaz našel, lahko bi Vam jih že tukaj .pokazal. se mi pa nikakor ne zdi pogumno. Da, gospoda, poznam pogum, pogum neke vrste in sicer tistega, ki ga ima častnik, da poseka z golo sabljo sovo-jaka, ki je z njim vred k eni in tisti zastavi prisegel, ali pa ga vstreli, kakor psa! To Vam je pogum, kterega bi jaz, po pravici Vam povem, ne imel, da bi tovariša, ki mi je v vojski v vsaki nevarnosti zvesto ob strani stal, v mirnem času zarad lapalije (ničevosti) vstreliti zamogel 1 Kri in življenje človeško je neprecenljivo, toliko večje vrednosti je pa ono vojaka; tisto ne zavisi le edino od vojaka, temveč vsak davkoplačevalec ima tukaj besedo, kajti za izobraženje in za ohranenje vojakov avstrijsko prebivalstvo radodarno silne svote žrtvuje. Oe je toraj vsakemu dovoljeno, da smei zarad vsake lapalije častnika vstreliti, taisti ne vničuje le dragocenega vojaškega življenja, temveč zapravlja tudi davčni denar, ki se je za izobraženje in za eksistenco tega vojaka žrtoval. Pozneje so se v ravno tem častnem odboru izjavili: „Če tudi se častnik obsodi zarad tega vendar ne velja pri druzih častnikih za ničvredneža." (Dalje prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 22. novembra. i!(fotranje dežele. Res čuditi se je nemški trmoglavosti in politični zagrizenosti, in človek, čitajoč njihove večne pojave o zatiranem nemštvu že ne vč, je li še pri zdravi pameti, ;ali pa so pisači in sklepači tistih večnih javkanj ob njo prišli. V Gradci so imeli zopet shod Telihmiemci, kterim bi se — mimo grede rečeno — najbolje podal mlinski kamen, za vse pohujšanje, kar so ga ti ljudje že na dan spravili, in na tistem so sklenili sledečo resolucijo: „Nemško društvo v Gradci je prepričano, da se je proti silnim nevarnostim, ki žugajo narodnemu interesu avstrijskih Nemcev, edino le po skupnem postopanji vseh kar je nas nemške krvi in po neprestanem naglašanji nemško-narodnega stališča vspešno bojevati mogoče. Nemško društvo toraj pozdravlja moško izključljivo od narodnega duha presinjeno postopanje nemških narodnjakov naših na Češkem s pravim sočutjem in jih najzdatneje podpore pri vsakem narodnostem naporu zagotovlja. Prosi pa jih, da naj zvesti ostanejo, kakor do sedaj tako tudi še dalje v zvezi s planinskimi Nemci tesno združeni za svojo nemško reč, ki je povsod v nevarnosti". Kaj pa, da je v nevarnosti! Le okoli sebe je treba pogledati, in takoj se vidi, kako da je nemštvo v nevarnosti res povsod, posebno pa po naših uradih kar od konca do kraja. Nemški jezik ima ondi odkazano pravico za mizo in na stolu. Slovenskega še za durmi v kotu radi ne vidijo. Borba med Staro- in 3Iladocehi zarad prihodnjih občinskih volitev se je pričela. Vsaka Stranka razglasila je Lvoj volilni oklic. Oklica se pa vendar le čudovito med seboj razlikujeta. Onega štaročehov podpisal je predsednik staročeskega volilnega odbora „Pokrok k lepšimu", dr. Rieger sam. Mladočehi se pa skrivajo za brezimno firmo „odbor". Tudi vsebina je popolnoma različna. Staročeški program podoben je odprti knjigi, v kteri zamore vsakdo citati o dolgi dobi 241etnega napora, v kteri se je staro-česka stranka prizadevala na korist someščanov, na korist svojih rojakov delati. Osnovala je v tem času brezštevilno narodnih šol, zboljšala je kmetijstvo po deželi, kjer se jo dalo, gradila je ceste, vravnavala reke, in delala mostove; mesto Praga razširilo seje čudovito pod Todstvom modrih in hladnokrvnih Štaročehov. Mnogo železnic napravila je po deželi, ktere vse narodno blagostanje povišujejo, ker dobiček deželi donašajo. Pri vsem tem in kar imajo Staro-čehi še na mislih, da bi dobro bilo storiti, in Če tudi imajo večino in to veliko večino na svoji strani, so vendar le pripravljeni z raznimi klubi in JVJiado-čehi glede bodočih volitev sklepati kompromise, ker sprevidijo, da bi se po taistih ne godila škoda domovini. Žal, da se jim nočejo skoraj nikjer posrečiti. Narodni blagor vsled tega sicer ne bo trpel, kajti možje, ki so za narod že 24 let izborno skrbeli, so tudi za srečno bodočnost njegovo porok. Vendar pa bi bilo lepo, ko bi Mladi in Stari složno postopali. Pa taki-le so mladiči povsod! Na Dunaji se je dognala pravda viteza Schonererja proti židovskemu liberalnemu „Tag-blattu", ktere izid je našim čitateljem znan iz do-tičnega telegrama. Znamenita je postala ta pravda za nas gledč viteza Schonererja, ravno tistega junaka v avstrij.skem deželnem zboru, ki je izmed vseh liberalcev najbolj zaljubljeno se na Bismarcka oziral in največje škandale s plavicami vganjal. Kdo se ne spominja Schonererjevega telegrama v Opavi pri nemškem učiteljskem zboru? Kdo ne njegovega vpliva v Gradcu lanskega leta o Binkoštih? Kdo bi bil že pozabil proti-avstrijske škandale, ki jih je Zwettelski državni poslanec na Dunaji s prenapeto velikošolsko mladežjo vganjal, nad kterimi se ni le vsa konservativna Avstrija izgledovela, temveč tudi inostranstvo je z glavami majalo, rekoč: „Je li kaj tacega res mogoče?" Eavno ta Schonerer zdel se nam je pred Dunajskimi porotniki kot tožitelj stoječ, kterim se je na vse, kar mu je še svetega, rotil, da je dober Avstrijan in da mu je vse drugo prej na mislih, kakor pa da bi še na kak proti-avstrijski čin misliti hotel, kakor oni nemški knez v Canossi! Schonerer je pač vedel, kje mora Dunajske porotnike potipati, da jih bo prijel za pravo žilico in ni se zmotil. Prepričal jih je o krivdi za-toženih dveh žurnalistov in obsojena sta bila. Bodoči državni zbor, ki se bo v dobrem tednu začel, pokazal bo, ali so bile Schonererjeve besede le burke ali — resnica. Mogoče je, da so se možu oči odprle in je sprevidel svoje pogubno postopanje, ki je bilo za vsacega navadnega Avstrijana sramotno, kaj pa še le za državnega poslanca! JSlabo pa zanj, če je svoje poboljšanje le hlinil in si bo pri prvi priložnosti zopet nabral protiavstrijsko druhal, s ktero bo politične burke vganjal, kakoršnih še nihče ni pozabil. Daleč je od nas gorenja Avstrija s svojim glavnim mestom Lincem, in vendar je nam konservativcem dobro znana. Saj ondi živi mož, ki se sme prištevati po vsi pravici prvoboriteljem za čiste in neskaljene resnice naše sv. vere; mož, kterega po vsem Slovenskem po imenu poznajo, koder berejo slovenske liste. Ta mož, ki ni nihče drugi kdkorjfkofltiidiffier sam, leži za smrt bolan v postelji. Prehladil se je bil opravljajoč službo vikšega duhovna na potovanji pri cerkveni vizitaciji. Kakor najnovejše poročajo, se je operacija posrečila in se vse na bolje obrnilo. Kakor je škofEudigier neustrašen stal, kedar je bilo treba povzdigniti svoj glas proti zapeljivem uku aH zasramovanji naših svetih resnic, ter je bil izgled vsakemu, tako je bil zdaj izgled vdanosti v voljo Božjo, ko je nevarno bolan ležal. Ko so ga na 18. t. m. pre-videli s sv. zakramenti v pričo zbranega stolnega ka-pitelna, rekel je okolistoječim: ^Zahvaljujem se kapi-telnu za njegovo podporo, vdanost in ljubezen, ter mu zdaj škofijo priporočam. Ostanite vedno zvesti sveti katoliški cerkvi in zvesto vdani sv. očetu v Rimu. Moj pozdrav narodu! Sporočite mu, ker mu ne morem več pisati, da ga ljubim do smrti in da se mu zahvaljujem za njegovo ljubezen. Naj ostane stanoviten v veri! Ako umrjem, umrl bom brez jeze na kakega človeka, in če sem koga nehote razžalil, prosim ga odpuščanja. Stolno cerkev priporočam ka-pitelnu, kakor tudi vse zavode po škofiji. Njegovo Veličanstvo presvitli cesar so mi rekli pred desetimi leti neko besedo. Prosim, da bi presvitlega cesarja opozorili na tisto besedo in mu tudi sporočili, da sera se preselil v večnost v zvesti ljubezni in vdanosti do Njega." Glej tii najlepše izražene misli in čutila poštenega kristijana do namestnika Kristusovega na zemlji, do presvitlega vladarja, do sebi izročenih in do bližnjega sploh. Tedaj tudi tii vsem najlepši izgled! Avstrija bo venda-le v Afriki napravila naselbino za kaznjence, če tudi mnogi listi pravijo, da to ni res, da je vsa stvar izmišljena itd. „Politik" trdi v telegramu z Dunaja, da se bodo vsi tisti, ki sedaj še to misel zanikavajo, prepričali, da je resnična, kedar se bo sešel državni zbor, kteremu se bo dotični vladni načrt izročil v pretres. Želeli bi pač vsi, da bi se prvič misel vresničila in drugič pa v državnem zboru poterdiia. Vnaiije države. Iz Mirna došel je telegram od državnega tajnika sv. očeta, kardinala Jakobinija, v Line. v kterem Jakobini pravi, da sta sv. oče in on silno potrta zarad hude bolezni monsg. škofa. Najprisrčneja vsak dan zanj moliva, da bi mu Bog zopet zdravje podelil. Sv. oče pošiljajo mu iz celega srca svoj app-stoljski blagoslov. Braunsclnveif! bode prej ko ne še jabolko, za ktero se bodete Nemčija in Angleška vsaj na diplomatičnem polji pulili. Kakor z Londona brzojav poroča, je kraljica Viktorija svoje najboljše državne juriste zbrala okoli sebe in jim je naročila, naj preiščejo in dokažejo dedno pravico vojvode Kumber-landskega do vojvodstva Braunschvveigskega, kterega, se je pa, kakor smo nedavno na tem mestu že omenili, indirektno že Prusija polastila. Prusom je, kakor je videli na zedinjeni Nemčije vse ležeče in se tej za nje nad vse mični ideji tudi ne bodo tako kmalo odpovedali. V Tonkina mislijo Francozje sedaj vse druge strune napeti. Prepričali so se, da so vsi poskusi, da bi se po dosedanjem načinu med njimi in Kitajci mir napravil, zastonj. Kitajci so hinjavci od prvega do zadnjega in jim je le za to mar, kako in kje da bi Francoze v roke dobili. Francozje pa tudi nimajo brezkončne potrpežljivosti in zato se bo neki sklenilo, da se bo tolikanj vojnih moči v Tonkin poslalo, kolikor jih bo treba, da bodo popolnoma obkolili otok Formozo in ondi zbrano kitajsko posadko štrli ali pa vsaj od suhe zemlje odrezali. Na otoka Formoza jim bo to mogoče, drugod posebno pa v Tonkinu bi tega ne zamogli storiti, kajti tjekaj jim Kitajci kar čez noč lahko na tisoče in tisoče sovražnikov preko meje pošljejo in Francozi bi jim nikdar ne mogli kos biti. Prva naloga bo toraj, da admirala Courberta preskrbe z zadostnim številom vojakov in potrebnim strelivom; kajti vsaka svin-čenka, ki bo ondi Kitajca podrla, koristila bo Francozom za enega moža branitelja. Iz Formoze bodo še-le zamogli Kitajcem narekovati mirovne pogodbe in če bi jih le-ti ne sprejeli, jih bodo po okupaciji za kitajsko mornarico tolikanj potrebnega otoka, kjer imajo premog, trdnjave in vse drugo, lahko prisilili k temu. Formoza dala jim bo tudi trdno zaslombo za slučaj, ako bi se jim potrebno zdelo jadrati proti severu, kjer glavno mesto ^nebeškega kraljestva" Peking leži. Izvirni dopisi. Iz Krškega, 18. nov. Slavno vredništvo! V listu 265. „Slov. Naroda" od 17. novembra t. 1. J. A kako drugače razumejo pravi pesniki ono postavo, kako je znajo vporabiti in največ zarad tega so njihove pesni tako sovršene. Prav zdaj mi pride na misel neka pesen, ktero bi rad v izgled postavil vsem onim, ki se lotijo nevarnega opevanja prostornosti ali telesnosti. Imaš pri sebi Gregorčičeve poezije? M. Tii jih imate, g. doktor. .J. Prav. Kna najmlajših njegovih pesnij je napisana: „01jki". Za-me, da očitno povem, taki in enaki naslovi že sami niso nikako vabljivi, le težko se lotim brati ovako pesen, vede, da je redek, ki bi jo prav zadel. In tako je bilo tudi pri oni pesni, ko mi je prvič prišla pred oči, le ime pesnika že znanega mi je dalo porok, da ne bo prazna. Nisem se motil. Res je, da pesnik oljko opisuje, a kako? Ima jo pred seboj, gleda jo, a ne mrtvi, ampak oživi jo; v.se drevje namreč daleč okoli zgubilo je svoj kinč, obril je naravo mrzli zimski zrak, le oljka še zeleni, zatoraj: Vojak [lonftson se mi zdiš, Stoje« po bitvi na planjavi, Lo njega liojni grom iii stri, Tovariše jc vse podrl, Opisuje njeno zelenje, a kako? Ž njim nam oljka prerokuje veselo pomlad: — —--— to zelen Oznanja novo nam življenje. A da si jo tako živahno opisuje, vendar se pri tem dolgo ne mudi, dobro prepričan, da to ni njegovo pravo opravilo. Po tem kratkem uvodu začne prav za prav pevati zgodovino oljkino, ne recimo oljkino, ampak človekovo, v kolikor je oljka bila, je in bo v dotiki s človekom. Nagovorivši jo : In, oj, kaifo mudi rado Na tebi mojo se oko, 1'rijazno oljkovo drevo! Pomnik nekdanjih dni cvetočih Prorok krasnejših dni liodoSih — začne najpred v prošlosti, pripovedujoč, kako je olj-kova mladika v kljunu golobčekovemu bila Noetu poroštvo novega življenja, poroštvo sprave in mini. Iz prišlosti preide v sedanjost opisovaje blago-slavljanje oljkovih mladik v cerkvi, kako one se-žigane od hišnega gospodarja preženejo nevihto, tako da ----preteM prej oblak Na jiolja vlije de/, krotak. Iz sedanjo.sti preide v bodočnost, v svojo lastno bodočnost, v tisti čas, ko ga bodo mrtvega z oljko kropili. Moža pa množica ljudi Z mladiko oljkovo kropi Žele« mu večnega pokoja. Kako ginljivo, kako milo, a vendar kako vzvišeno in vendar kako resnično sklepa svojo pesen! Tako opeva pravi pesnik oljko, tako zna vdihniti življenje mrtvemu lesu. Oljka simbol miru, je bila, je in bo: ta je ideja pesni, in kako naravno se ona razvija, ne po prostoru, ne po vejah oljkinih in ne po .deblu,! ampak po času, kteri bistveno druži v sebi ^ošteštr sedanjost in bodočnost; po tem trojnem pelje duha na perutih pesni, rahlo na uho doneč, dokler ga pripelje do tje, kjer bo nehal za vsakte-rega čas in pričela večnost, v ktero ne seže čas s svojimi spremembami, v tiho mirno večnost in v ta večni mir spremila ga bo oljka. Tako umeje umetnik svojo umetnost. M. Tudi meni ova pesem posebno dopade in priča res o pravi pesniški nadarjenosti. A nič manj lepa, da rečem, še lepša zdi se mi pesen „Soči"; toda lepa je le zato, ker pesnik zna tako mojstersko vplesti občutke in mrzlo Sočino vodo ogreti z naj- sem bral, da je gosp. Šulc nakopal na Drnovem pri Krškem 85 komadov različnih posod, od časov Eimljanov, da bodo v deželnem muzeji na ogled razpostavljene, in sicer da se je to pod vodstvom g. Šulca našlo, ker pa to ni tako, naj jaz o teh starinskih najdbah reč malo pojasnim. Tukaj v okolici Drnovega, kjer je bilo nekdaj pred 15 sto-leti rimsko mesto Noviodunum, je najlepša ravnina Dolenjskega in največa tudi. Ta ravnina se razteza od Krške vasi do Krškega, Cirkelj, Leskovca in do Kostanjevice. Lep razgledi Na tej ravnini so same večidel zelo peščene njive, nekdanja rimska cesta na Noviodunum je bila pol ure pod Krko, zdaj so tam njive in travniki, in velik gojzd Krakovo; natanko se pozna še sled nekdanje ceste, in ker je bila navada Eimljanov, da so le ob cestah pokopališča imeli, tako je tekoče leto, na spomlad gosp. Pečnik ob ;cesti od Velike vasi proti Drnovem večidel vse rimske grobe, kolikor je bilo v kratkem času mogoče, preiskal, in mnogo lepih rimskih starin našel, ktere starine je g. Dežman sam tii sem iskat prišel, dne 10. junija t. 1., in v več zabojih v Ljubljano seboj odpeljal. Kaj je Dežman tukaj dobil, je sam popisal v „Laibacher AVochenblattu" 21. junija t. 1. št. 202. Vse te starine je dobil Ljubljanski muzej brezplačno. Sto goldinarjev za kopanje podpore je g. Pečnik iz Dunaja dobil, od c. kr. centralne komisije, in 100 gld. za stroške kopanja je daroval g. vitez Schneid, s tem so se povrnili stroški kopanja in preiskovanja, kar je bilo Pečniku za pomagače plačati; g. Pečnik sam je pa brezplačno se trudil skozi 7 mesecev in si na vso moč prizadeval, da je jako lepo zbirko vkup spravil. Deželni odbor mu je poslal pohvalno pismo in nekteri gospodje so mu par goldinarjev podarili, med vsemi prvi, kakor rečeno, g. vitez Schneid, kteri jo pri Pečniku dvakrat bil, ko je starin kopaje iskal. Ker se pa o poletnem času ne more tukaj nič delati, njive so namreč vse obsejane, toraj je Pečnik moral čakati do jeseni in še le 2G. septembra so ljudje toliko iz njiv pospravili, da je zamogel zopet preiskovanje začeti in sicer na drugem kraji, pri vasi Breg, četrt ure od Drnovega proti Krški vasi, kjer so Rimci imeli cesto proti hrvaški meji in proti močni trdnjavi, ktero so imeli na drugi strani Krke, tam kjer je zdaj vas Malence, v Oateški fari. Mogla je biti močna trdnjava, veliko zidovje, ker se vse še prav dobro pozna, tii je najdenih veliko lepih kamnov z napisi. Pri vasi Breg je našel g. Pečnik od 26. sept. do 21. oktobra mnogo lepih popolno celih rimskih grobov, večidel vsi grobi so bili iz škrlja napravljeni, in s težkimi skalami pokriti in globoko v zemlji, toraj je dobil v teh grobih prav lepe, novim enake posode, prstene in steklene, in fibule iz brona. Bilo je vse izvrstno lepo, ka-koršnih muzej še ni imel. Gosp. Pečnik je mogel grozno hiteti, ker ljudje so ga že čakali, da so potem sejali, ker ti grobi so bili čez sredo njiv, na obeh straneh nekdanje rimske ceste. G. Pečnik je imel dobre kupce za te lepe najdene starine, ali on jih najprvo ponudi Ljubljanskemu muzeju, in res pride dne 21. oktobra poslan g. Šulc starin kupovat za Ljubljanski muzej. Kar buditi se je začel g. Šulc, ko mu je Pečnik pokazal lepo zbirko, vkup 80 komadov, lepe nepokvarjene posode. Še bolj pa se je čudil, kako je Pečnik na tako oddaljenem kraji grobe našel. Pečnik je prepustil zopet vse muzeju, za prav malo svoto, in sicer toliko, da je težake plačal, za njega ni nič ostalo, akoravno bi bil lahko od privatnih kupcev polovico več dobil. Ker je g. Šulc mislil, da se posode izkopavajo tukaj tako, kakor krompir na njivi, najame dne 22. oktobra 8 delavcev in začne kopati. A dobil ni nič, ker take starine niso povsod kar na površji, treba je svet poznati in še so mora mnogokrat dolgo iskati. G. Šulc tedaj neha kopati in odrine, potem ko je oddal na železnico od gosp. Pečnika najdene starine. G. Pečnik kopanje nadaljevaje našel je zopet mnogo lepih in kapelam enakih rimskih grobov; grobe vsake vrste, kteri so še vsi odkopani, iz samih opek. Ti grobi se lahko še vidijo, ker njiv, kjer sedaj koplje, kmetje ne bodo to jesen orali. Toraj kogar veseli odkopane grobe videti, jih lahko vidi, naj se le pri Pečniku oglasi, ki mu bo z veseljem rad pokazal rimske grobove in druge znamenite starine, kterih je on mnogo zopet nakopal ter jih tudi prodt'i, če bi jih kdo želel kupiti. V kratkem je našel še drugo rimsko pokopališče, kake tri ure oddaljeno, kjer se nahajajo še lepše reči kot na Drnovem. Našel je tudi več lepih skledic steklenih in drugo posodje stekleno in lončeno. Gosp. Pečnik se res prav razume za izkopavanje starin. Škoda, da nima tolikega premoženja kakor veselja, ali pa veče podpore od drugod, da bi mogel nadaljevati svoje delo. Meni se dozdeva, da bi se po Dolenjskem še marsikje znamenite starine dobile, ki bi razjasnovale starodavno preteklost, naj bi se izvedenci dela lotili ter zadostno podporo imeli. blažo ljubeznijo do domovine; in tudi tukaj, kako lepo in rekel bi ženijalno spoji sedanjost s preteklostjo, da konča v bodočnosti. Opisavši Sočo „krasno hčer planin" namika na žalostno preteklost vpra-šavši jo, zakaj jo prišedšo z goni radost mine, odgovarja : Jfar veš, da tečeš tik grobov, Grobov s slovenskega doinovja? A premišljajočega žalostno zgodovino slovensko plaši ga še preteča bodočnost: Pa, oh, siroti tebi žuga Vihar grozan, viliar strašan, Trilirumel z gorkega bo juga. To je res krasno, to jo pesniško! A tudi naš Preširen je izvrstno razumel, kako in v kaki obliki ima pesnik vpodobljati ideje. J. Da, bolje, kakor vsak drug pesnik slovenski; ne opeva lune, zvezd in cvetic, ampak življenje in kaderkoli govori o takih neživečih, nečutečih rečeh, vdihne jim oživljajoče ljubezen, vporablja jih le v to, da se po njih vspno v višine netelesnih idealov. Toda ni mi zdaj namen o Preširnu govoriti, hočem to drug pot obširniše, kakor je vreden toliki pesnik. (Dalje prih.) DomaČe novice. {Zjutranji poštni vlak) z Dunaja v Trst je imel dve uri zamude. Trčil je bil v Gradci z vlakom za blago, ker je preblizo tira stal. Nekaj vagonov je neki poškodovanih, da bi se bil kdo potnikov ponesrečil, do zdaj ni bilo čuti — Čudno, kako se množijo zadnje dni nesreče po železnicah! {Začasna učiteljica) gčnja. Marija Kavčič v Loškem Potoku nastavljena je na ondašnji dvo-razrednici stalno. (LpiUjansJce anarhiste) poslali so, kakor se „Laib. Ztg." poroča predvčeranjem v Celovec, kjer pridejo prihodnji mesec pred porotnike. {Poslednji dan) somnja sv. Ošpete je bil zopet jako dobro obiskan. Lepo suho, če tudi mrzlo vreme, privabilo je mnogo deželanov iz vseh krajev, ki so z zobmi šklepetajoč premrzle roke v odpete suknje tiščali in taiste na hrbet pritiskali. Oudno, da naš kmet ne veruje, da krojač suknji in krznar kožuhu zato gombe prišijeta, da bi se suknja ali kožuh na tiste zapenjala. {Soberl — v vodi.) Včeranji ^Slovenec" ga je še iskal; danes ga pa že imajo reveža, ki boleha, kakor se čuje na „delirium tremens". Pred tremi dnevi je prodal uro in verižico ter jo je prav po tihoma v Št. Vid pobrisal od koder je delal šta-cijone do „Dalmatinca" v Šiški, kjer se je tako rekoč zalezel. Našli so ga ondi njegovi ljudje pri poliči sedečega, ki so ga povsod iskali. Iz Šiške so ga spravili preko rotovža domu, kjer bi ga bil moral danes mestni fizikus preiskavati glede zdrave pameti. Doma so ga stražili celo noč. Proti jutru, ko so se najmanj nadjali, zvezal je skupaj dve rjuhi, po kterih se je iz svojega stanovanja spustil na tla in jo je golorok v Prule pobrisal. Ljudje, ki so čudnega beguna opazili, tekli so za njim. Ko se Šoberl vidi preganjanega, ubere jo naravnost proti Ljubljanici in naravnost notri, da so valovi visoko nad njim plusknili. Na upitje ljudi prihiti Krakovčan s čolnom in vtopljenca srečno iz vode izvleče. Tresel se je, kakor trepetlika, kedar so ga v gorko vodno mitnico prenesli, govoriti pa ni prav nič zamogel. Le na vprašanje ali naj ga domu spravijo, pravi da ne. Šli so mu po obleko, da so ga preoblekli; potem so ga pa v deželno bolnišnico v oddelek za blazne prepeljali. {Tržaški ^Sokol") poslal je Praškemu nSokolu" svoto 20 goldinarjev za Tyršov spominek. Tjtš je bil vstanovitelj ^Sokola" namreč in je letos na Tirolih ponesrečil. {V Gorici) se je dognala te dni silno zanimiva pravda zoper dva Lahona, ki sta hotela letos poleti kedar so Slovenci nameravali blagosloviti svojo zastavo, taistem napraviti škandal. Zatožena sta bila kalenja javnega miru ia menda tudi zarote. Sodniki so sami priznali, da so vse točke zatožbe resnične, ker se pa zarota nakanjena proti Slovencem ni zvršila, sta oba zatožena oproščena. Državni pravdnik se je takoj pritožil proti taki razsodbi. (Kogč) prikazale so se tudi že v Pulji med našo C. kr. vojno mornarico in jih je nekaj že za njimi pomrlo. Razne reči. — Poštne dopisnice v Turčiji so prepovedane. Veliki evnuh ali skopec dobil je nedavno poštno dopisnico vso polno psovk v arabskem jeziku, kjer se mu je očitala njegova nenasitljivost in grozovitost. Takoj se je podal z dopisnico k sultanu, ter mu je natvezal, da niti sultan sam ni gotov takega napada. Sultan si misli: saj je res, evnuh prav govori in po celi Turčiji prodajo poštnih dopisnic prepove. Nepopisljivo kisel obraz je pa na ta odlok iinančni minister napravil, kterega niti pra-šali niso, ali bi ali ne, — Tožil je v Hamburgu zasebnik svojega čevljarja, ker mu je taisti zarad dolžne svote poslal poštno dopisnico, na kteri ni bilo druzega nego dolžnikova adresa, čevljarjev podpis, nad tem pa cvetlica „Vergissmeinnicht". — Nesreča na železnici v Ameriki. Opazovajoč dogodke, ki se leto za letom gode in so v najtesneji zvezi s človeškim življenjem, tem in onem svetom, bi človek skoraj izrekel misel, da ima skoraj vsako leto svoje nesreče. Lanska jesen se je na poseben način odlikovala po ogromnem številu nesreč na morji. Saj ga že skoraj ni bilo tedna več, da ne bi bili veliki svetovni časniki prinašali iz tega ali onega morja grozovitnih novic, da se je ta ladija potopila ali ona razbila. Le malokje se je posrečilo vse vtopljence rešiti. Letos se pa več o nesrečah na suhem, na železnici čuje. Ni še davno, kar smo poročali grozno nesrečo iz Hanava na Nemškem, kjer so se kar trije vlaki drug na druzega kupičiti jeli in že nam brzojav iz Amerike poroča žalostno vest o iztiranji poštnega vlaka. Na centralni Teksaški železnici je bilo na 17. t. m. da je poštni vlak ravno na mostu, ki preko reke Brazov drži, skočil iz tira in so vsled tega trije vozovi z ljudmi vred v vodo padli. Na veliko srečo voda menda ne more globoka biti, kajti telegram poroča, da se je 20 ljudi ubilo padši iz velike višave z vozmi vred v globočino, petnajst jih je pa več ali manj poškodovanih. Telegrasisi. Postojna, 22. nov. Pri občinskih volitvah zmagali v v s e h treh r a z r e-dih narodnj aki. Ž i vi o! Line, 21. novembra. Škofu Eudigierju jo .vedno bolje. Djakovar, 22. nov. Strossmajerjev list ,,Glasnik" Je bil včeraj zasežen. Rim, 22. nov. Iz Vatikana se čuje, da bode Jaoobini pisal ruskej vladi, da se odpravijo pomote, ki so se med oboje diplomate vrinile. Pariz, 22. nov. Olemenceau zahteva, da naj se prečitajo in objavijo zapisniki o sejah Tonkinške komisije. Ferrv se temu v})ira in stavi oziroma na to kabinetno vprašanje, na kar so Clemeneeauvo zahtevanje z 283 pi'oti 212 glasovi zavrgli. London, 22. novembi-a. Spodnjioa odbila je predlog Laboucherjev cikajoč na odpravo zgornjice z 145 proti 71 glasovom. Gladstone pobijal je predlog, ki sedaj ni več času primeren, ko se od zgornjice zahteva dejanski dokaz modrosti in prijaznosti. Madrid, 21. nov. Rektor se je odpovedal, ko so si orožniki in vojaki dijake preganjajoč vhod v univerzo vsilili. Neredi trajaje šo vedno. Redarji na konjih razganjajo nabrano tolpe. 60 osob je zaprtih. ]>UHaJ»ika borxa. (Telegrafiuno poročilo.) 22. novembra. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ . 4% avittr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije..... London ...... Srebro ...... Ces. cekini...... Francoski napoleond..... Nemške marke..... 81 gl. .-5.5 kr, • 82 „ 70 „ • 104 „ 05 „ . 96 „ 75 , . 871 „ - „ . 290 „ 80 „ . 122 „ 70 „ 5 " 78 . 9 „ 72 . . 60 „ - „ Tujci. 20. novembra. Pri Maliči: Biiok, Kunz, Hnulelz, Hiirtolieh, S> h\ven(lo, (lotzl in Proglliof, trg. pot., z Dunaja. — Josip Schuller, trg. jiot., iz Ki'ic-lienbiirga. — Krnst Fabor, nadzornik, iz Linoii. — Josip Svetina, trg. pot., iz I^inoa. — Izidor Braun, fabri-kant, iz Voklabnieka, — J. C. lieok, zasebnik, z družino, iz Trsta. — Josip Vidmar, župnik, iz Žir. Pri Slonu: J. Maier, trgovce, z Dunaja. — J. Mevno, trgovec, iz Oedenburga. — Janez llerborn, trg. pot., iz Trsta. Seratiii Križ, s sinom, in Janez Križ, iz Cabra. — A. lludo-vernik, s soprogo, iz Bleda. Pri Bavarskem dvortt: L. Soliulliof, trgovec, z družino, z Dunaja. — Frane Čerovšek, mesar, iz Weissenfelsa. Pri Južnem kolodvoru: Janez Cigoi in Adolf Goriup, iz Gorieo. Žitna cena. Pšenica banaska 1 hklt. 8 gl. 41 kr., — domača 6 gl. 76 kr. — Ež 5 gl. 77 kr. — Ječmen 4 gl. 95 kr. — Ajda 5 gl. lil kr. — Proso 5 gl. 77 kr. — Tursiea 5 gld. 01 kr. — Oves 3 gl. 13 kr. Izvrsten med (g-firantii'aii pitanec?) (3) po 5 kil (kila po 60 kr.), a 30 kr. Priznano nepokvarjene izvrstne voščene sveče izdelujejo (1) P. tfc K. Seeuiaiiii v Ljubljani. v plehastih škatljah škatl. se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri svečarji y Ljuiljani. Dobiva se tudi med v satovji. Ob enem priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih ne Okolišine so me prisilile svojo že mnogo let obstoječo trgovino opustiti. Zatoraj razprodal bom vse blago v njej se nahajajoče, za ceno. kar je njegova naprava veljala, ker morajo prostori kakor hitro mogoče prazni biti. Blago je vse iz jako tlnega, težkega in dobrega materijala in v znak svoje solidnosti vsako b ago, ki bi bilo ugodno, rad nazaj vsameui in zamenim, kakor se komu ljubi. Vsako naročilo je toraj popolnoma varno. ŽiGllslie najtlnejega angl. sifona z ustavljenim pravim švicarskim vezljanjem, silno _umetnim, po 1 gld. 50 kr.; tucat 16 gld. 50. "OOllOOlli lii:0!'2iK<>ti tiste kakošnosti. jako dolgi in vseskozi vezljani po ^ ' - švicarski šegi, silno elegantni in prava lepota za vsako go.spo po 1 gld. 50 kr., tueat po 16 gld. 50 kr. Ravno tisti iz najboljšega in težjega barhenta, jako dolgi, po dolgem vezljani po 1 gld. 00 kr., tueat po 18 gld. ženska spodnja kl-ila "»jfinejega in težkega sukna, okoli iii okoli plisirana in _i_lI_ozobcena s pravo volno vezljana po 2 gld. 80 kr.; z zametom in atlasom našita, najtlneja po 8 gld. 80 kr.; iz težkega kitičastega barhenta, lepo opisana po 1 gld. 60 kr. srsilO«? najfinejega angl. sifona s četvornatim oprsjem, razne sirokosti pod vratom, po 1 gki. od kr.. tcf. po 16 gld. 50 kr. Ravno tiste iz najlepšega in pravega Srollo-vega sifona najtineje po fnincoskili vzorili narejene po 1 gld. 70 kr., tucat po 18 gld. 80 kr.; in komad po 2 gld., tucat po 22 gld. 50 kr. jN^amiziia i:>}t*triiS»alloi ill Og-r-illjac-e i?:illl<> iznajfmeje Berolinske volne _S_—_l!_ z dolgimi franžami v najbolj zbranih, lepih in modnih barvah, kakor so: škotska, turška, siva, modra, bela, črna, mizičasta, rudeča, rujava itd. 1 gld. 20 kr., tucat po 1:5 gld. j^-^jjj ■|>lotli neizrečeno veliki in debeli, iz najtežjega in boljšega sukna tkani, po najbolj ele- _' _* gantnih angl. vzorih, kakor riijavi, sivi in mehrani z dolgimi franžami. Plodi te led svoje neizmerne dolgosti in širjave lahko za obleko, za odejo na popotovanji, za na posteljo, ii celo po žOletni rabi iz vsakega najiraviti še dvojna jako elegantna obleka. Tak pled nadomesti suknjo, dežni plašč, paletot popolnoma. Prve vrste 5 gld. 50 kr., druge vrste po 4 gld. 50 kr T-klnt-ii^k v ko.sovih po 30 vatlov velikih, najtežji in najtehtnejši izdelek za domačo bažu silno raste in se bo platnu v kratkem cena podvojila, toraj se vsakemu priporoča, kolikor mogoče hitra pre skrbitev s platnom. Ž;01>lli l'Ol>C*i ''' Lijonske svile, v vseh raznih barvah, vsak robec drugo _ *__ barve, po 3 gld. 50 kr. tueat. K^-illiatO fini^liO liojroviee ^ naJlepSih >'ap-ah pisane rudeče modre, vijolčaste, ' _:_s_ rožne, rujave in plave. dolge cez kolena, S pare za 1 gld. 15 kr. < _ i-i-ii Y*» obstoječa iz dveh pogrinjal za postelje in namiznega pogrinjala s cofi ^<>»>0X111 ^ct^lUlLIHrt^ i,,iehina, velja le 7 gld. 50 kr. T^liilir^ iz idatna težkega in močnega kakor usnje, brez šive. prikladne za največjo posteljo t-iroke po ^ ^ 1 gld. 35 kr., tucat po 15 gld. rSTsa *»■■»• ill 1« 1M najfineji in najboljši izdelek, težka temnikasta ali pa svitla po najbolj * .1 zbranih perziških. turških in indiških vzorih z obilnimi in dolgimi fran- žami po 3 metre 30 ct. dolga za vsako okno, toraj par prve vrste po 5 gld., druge vrsto po 4 gld. 25 kr. ^^I^.Tk-.ri.Tk-^-l tino-^iisiil-lkls^io-rk za moško obleko za jesen in za zimo iz tkane čiste ovčje Cvho VlOt- I Olial- l>AaS o najnovejših in modnih barvah, gladko in melirano, najboljše kvalitete, sivo, rujavo, modro, olivnato in črno. Blaga zadosti za celo obleko velja le fi gld. Vzori (niuštri) .se pa ne pošiljajo nobeni in jio nikaki ceni. Kdor naroči najmanj za 20 goldinarjev blaga, dobi za nagrado, toraj zastonj krasen zlat prstan s tirkisom obdanim z biseri. Zlato je 6karatno, lepo izdolbljeno in silno elegantno. Naroča naj se le p>'ofi ces. kralj, poštnem povsctji ali pa proti predplači pri \Vaareiihaiis .J. H. ltal>iiiovie», WIEN, Schiffamtsgasse 20. (4) ^ahvaljevaje se prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje F « Q IT- m.. ^ k r o.i a č, svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje v,se krojaške 'H dela za gospode točno in po jako nizki ceni. (12) vsem prebivalcem Avstro-Ogerskim! jr, pl. Ti-iilcoezj^, Ickar „pri zlatem samorogu", priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem i^laiijiiceljske kapljice za želodcc, kterim se ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: iiiaiikniije slasti l»ii jedi, slab želodce, urilk, vetrove, koliko, zlateiiieo, bljuvanje, glavobol, krJ v želodcu, bitje srca, žaba-sanje, gliste, bolezni na via-nici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica volja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold. SPF" Svai-ilol Opozarjamo, da so tisto istinite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Saniorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk(5czy-ju. Razpošiljava se le Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tiu ter revmatizein, trganje po udih, bolečine v In-iži ter žircih, oteldino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če so rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zaliteva naj se samo „CKetii, zoper trganje po dr. Maliču^ z zraven, stoječim znamenjem; 1 stoki. 50 kr. Gospodu J. pl, Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trjieli in razna domača zdravila brozvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na A'aš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jedniiki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčuišo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani Frane Jug, (34) posestnik v Šmarji p. Celji. PlaiiiSl želil slrop Itraiiisli, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stoki. ,56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. DPomuliljevo (]>or»ich) najboljše vrste, izborno zoper brainore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavno otekline. 1 stekl. 60 kr. Salicilna iistiia voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, x-iv., no smelo bi se v nijednem gos jodinjstvu pogrešati in so so vže tisočkrat sijajno osvedoči o jiri zabasaiiji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih utih, skaženeiu želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj. Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. Naročila z dežele izvrše se ialioj V lekarni pri „Haiiiorogu" Jul. pl. Triikoc/ij-jji na mestnem trgu v Ljubljani. Terček & Nekrep, trgovina z železnino LjiiHj«»i» inestiii trg št. 10, jiripororata stalno, dobro izbrano zalogo iitvjl>ol j-Uiiflotiji-ilcofrji in j>o^ioi'<>jov, posel)no Ici*-i»<>i'oy.i>i''<>y.<>v<', Hiiiii, i>lit«t-<", HO«!il-iii<*o, <'<'vi za -vodiiisilt«^ in -\'«k1h. same, iiit«'«UIim o^jtiijkIc-«!, ijooi, offii jii in t.ntov viii-iK^ itd.; — |ioleni izvrstni IciiiniiiNlft in j><>l.jKlfi insi- ftfii)«); diilje žj^U-^^jiiIoiki Hin