Stev. 209. V Trstu, v petek 30. julija 1915. Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. T i lniSIvo: Ulici Sv. FrančiS^ Asitkega St 20. L na Agence Havas« iz Turina, so imele na-ir^n, iztrgati sovražniku nadvladje nad oniini otoki, ki so najbližji našemu obrežlu in iz kaierih je lahko mogoče opazovati gibanja našega brodovja in ki so bili najbližje torpedne in letalske postaje. Takoj začetkom sovražnosti je bil otok Pelagoza parkrat bombardiran, a je >tal kljub temu v optični zvezi z dalma tins*iim obrežjem. Zato se je izkazala potreba. da se otok definitivno zasede in preišče, pri Ce.ner je bila po natančni preiskavi iK^adka. ki je bila skrita po števil-nili globokih zasekali in jamah otoka, ujeta. Okupacija Je bila izvršena ponoči v veliki nagli ;i po naših torpednih lovcih in pomožnih ladjah, ker ie bilo potrebno, da se izkrc' "^ moštvo preskrbi ne samo z vsem, kar je potrebno za uspešno o- brambo, ampak tudi z živili. Vse akcUe sovražnika so ostale brezuspešne. Strat^-gično važni otok je v naši posesti. Istočasno je eskadra francoskih torpednih lovcev, spremljana in podpirana od naših lahkih križark. prerezala pri otoku Lastva podmorski kabel in razrušila postaje podmorskih čolnov in letalskih postaj na tem otoku. Ta z vojaškega in mornariško tehniškega stališča težavna akcija je bila po francoskih torpednih lovcih izvršena z veliko previdnostjo in drznostjo Posebno »Magon * in »Bisson« sta se odlikovala pri prerezovanju kabla in uničevanju etablijske postaje. Oddelek mornarjev, ki je bil izkrcan,. je bil na povratku živahno obstreljevan s puškami, vendar pa je izgubil, krit po topovih »Mago-na«, le enega moža. Težki poraz Italijanov na srfkl fronti. Vojaški sotrudnlk »Tagesposte« piše 28. t. m.: Izredno učinkujoče, jasno poročilo našega generalnega štaba o drugi bitki pri Gorici, gotovo navdaja vse domoljube z veliko radostjo. 100.000 Italijanov je plačalo poizkus predora naše fronte, da bi odrešili za njo ležeče ozemlje, s smrtjo ali težkimi ranami. V prvi bitki pri Gorici so izgubili Italijani vsega skupaj 80 tisoč mož. Će seštejemo obe števili, vidimo, da je od italijanske bojne armade, ki se ceni na 700.000 do 800.000 mož. padla nekako četrtina pred našimi postojankami, deloma mrtvllt, deloma pa za mesece nesposobnih za boj. Od 4 pehotnih divizij, ki jih je postavila Italija, je bilo v prvi bitki pri Gorici potol-čenih kakih osem do deset. Druga bitka pa se je končala s težkim porazom sedemnajstih pehotnih divizij. Ker so se zamenjale posamezne divizije po prvi bitki, moremo računati brez pretiravanja, da je po zadnjem težkem porazu daleč nad polovico sploh obstoječih divizij zelo trpelo PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xav»«r d« Montcpia Ko sta prišla v rue Caumartin, je He-ktor obstal pred hišo št. 20 in rekel Karlu: Počakaj me tu; najdalje v treh minutah sem zopet tu. I lektor je res prišel že po par minutah na ulico in sicer zelo nejevoljnega obraza. Jezno je tolkel s palico ob tlak in grize! smotko. - Kaj pa ti je? — ga je vprašal Karel. — Nič, nič! — Oprosti, dragi moj. meni se pa zdi ravno nasprotno res. -- No. da, imel sem res neznatno, majhno nevšečnost____ — Kaj pa, dragi Hektor? — je vprašal Karel sočutno, — prosim te, povej mi vendar. kaj se ti je zgodilo. za daljši cas. Sijajna zmaga v eni največjih defenzivnih bitek, kar jih pozna vojna zgodovina. Soča je postala grob italijanske armade. Gotovo bodo zopet napadali, gotovo zopet pošljejo sveže čete na našo fronto, uspeh pa bo isti. Izkušenim voditeljem, generalnemu polkovniku nadvojvodi Evgenu, generalnemu polkovniku baronu Conradu, ki je kot načelnik generalnega štaba ustvaril predpogoje te večno znamenite defenzivne bitke, podvodi-teljern in junaškim boriteljem gre vroča zahvala domovine. iz Italije. Bissolati ranjen. »Kolnische Zeitung« poroča: Voditelj reformiranih italijanskih socijalstov Leoni-da Bissolati, ki ga je inozemstvo nekoliko bolje spoznalo pred nekaterimi Igti, ko ga je tekom ministrske krize poklical kralj Viktor Emanuel k sebi na posvetovanje in ie Bissolati prišel k avdijen-ci v sivem suknjiču in z mehkim klobukom, je pred izbruhom vojne večkrat s stvarnimi časniškimi članki poživljal na vojno proti Avstriji in Nemčiji in je sedaj to svoje navdušenje tudi plačal s svojo krvjo. Takoj po napovedi vojne je vstopil v armado kot prostovoljec in je kot izkušen planinec vneto sodeloval v bojili v obmejnem rogorju, dokler ga nista nekega dne v bojih ob Soči ranila %dva strela, e-den v spodnji del telesa, drugi pa v steg- — Bankirja svojega očeta nisem našel doma____vrne se šele v osmih dneh____ — In zato najbrž nisi mogel dobiti denarja? No, tej nezgodi se da lahko odpo- moči____ potrebuješ petindvajset zlatni- kcv, kakor praviš..., tu jih imaš. S temi besedami je Karel odprl svojo listnico in vzel ž nje bankovec, ki ga je dal Hektorju. Le-ta pa ni hotel vzeti za-peliivega papirja in je dejal: — Ne, ne, od tebe si nočem izposojevati, — Zakaj ne? ne, nikakor ne. — Ker mi je neprijetno. — Torej me ne smatraš za svojega prijatelja? — O, da. gotovo, toda,..." — Nikakršnega »toda«, — ga je prekinil Karel, ali sc pa spreva. Ko dobiš denar, mi vrneš teh petsto frankov. Meni se zdi, da ni prav nikakršne razlike, ali je ta papir dotlej v mojem, ali pa v tvojem žepu. Hektor je, mimogrede povedano, vendar videl v tej stvari veliko razliko. Dal no. Kakor poroča »Corriere della Sera«, rani baje niste težki. Poostrena mejna kontrola. Iz Curiha poročajo 28. t. m.: Od včeraj sem izvršujejo italijanske mejne oblasti mejno kontrolo z vso strogostjo. Odslej ne propuščajo več niti Nemcev iz države. Švicarski železniški uradniki in nameščenci v uniformi, katerim je bilo do včeraj brez potnega lista dovoljeno prekoračenje meje v svrho kratke mudit-ve, ne dobivajo odslej več takega dovoljenja. Ta poostritev se splošno spravlja v zvezo z napovedbo vojne Italije Nemčiji, ki jo je baje pričakovati v kratkem. Izjalovljeni italijanski upi. Iz Berolina poročajo 28. t. m.: Pred nekaj dnevi je neki italijanski letalec vrgel v Gorico listič s sporočilom, da Italijani na vsak način zavzamejo Gorico do 25. julija. Pri nekem ranjenem italijanskem častniku pa so našli pismo, v katerem je pisal svojim staršem, da trdno upa, da bo Gorica kmalu zavzeta. Pismo je nameraval 25. julija oddati v Gorici. No, kakor se vidi, bodo Italijani pač še počakali nekoliko, preden bodo* oddajali svoja pisma v Gorici. Aretiran italijanski, iredentovski hujskač. Iz Lugana se poroča 28. t. m.: V Benetkah je bil aretiran eden najhujših vojnih hujskačev, predsednik tamkajšnje podružnice društva »Trento e Trieste«, Silvio Scarpa, ker je poneveril vojaški denar. D9 Annunzio nad Trstom? Iz'Chiassa poročajo: »Tribuna« piše, da je D' Annunzio poletel na nekem letalu, ki ga je vodil mornariški poročnik Mi-raglia, preko Trstd. Ko je poročnik metal bombe na arsenal (?), je metal D'Annunzio z letala poetično navdušene proglase na »Rimu zvesto, le še malo časa neodre- šeno mesto*.--Kolikor je nam znano, r.iso niti poročnikeve bombe niti D' An-nunzijeve proklamacije napravile v Trstu nikakršne škode. 0 bojih v Val Doone. Na južnem pobočju mogočnega gorskega grebena skupine Adamello izvira Ciiie-se, kot eden odtokov gornji del nad .3000 m dvigajoče se gorske velikane pokriva-jočih ledenikov. Goboka dolina, ki si jo je izrezal med dvema velikanskima gorskima grebenoma, se imenuje v gornjem delu Val di Fumo, pozneje, ko se reka v velikem loku obrne proti jugovzhodu, da dospe do Judikarije. pa Val Daone. — Seldnja dolina se je v zadnjem času mnogo imenovala, ker poroča italijanski generalni štab zelo rad in često o uspešnih bojih v tej dolini. Na zapadnem delu doline raztezajočem se grebenu, se nahaja meja in ni za manjše oddelke Italijanov nobena težava, da dokazujejo svojo podjetnost z vpadi v Val Daone. Posebno zapeljiva je zanje mala postranska dolina Val di Leno, v katero vodi več prehodov iz Val Camonike, doline Oglia. Tu se je od začetka vojne vgnezdila 90. alpinska stotnija. Napravila si je na severnem Dobočju Re di Castel-la dve udobni taborišči in se je zadovoljila s tem, da je s patruljami ogroževala o-zemlje grebena Boazzolo* Val Daone in dolino Danerba. Tej idili je sklenilo poveljstvo najbližjega obrambnega oddelka napraviti konec. Južno doline Danerba se dviga Monte Ba-golo, ki nudi krasen razgled v Val di Leno. Tu je patruljeval stalno nadpaznik finančne straže Nicolodi s 25 možmi in je se je pa vendarle še prositi nekaj časa, dokler se ni vdal razlogom svojega prijatelja. Bankovec je izpreinenil gospodarja. Nase ljubeznive čitateljice so najbrž že pričakovale kaj takega. XIV. Dijaški zajtrk. Nekaj tednov po Karlovem prihodu v hotel du Novel je bilo nekega jutra zelo živahno in hrupno v njegovi sobi. Karel in Krinolina sia povabila Hektorja in Kalipso na zajtrk. Ob desetih so' se vse-dli za mizo in sedaj je bila ravno ena. Da se torej misliti, da je ležalo že precejšnje število praznih steklenic na tleh in da je veselost male družbe že dosegla vrhunec. Veselo vzklikanje in več kot razposajene pesmi so si sledile druga drugi. Karel, ki je bil že precej opit in v zelo slikovitem duševnem in oblačilnem neglj? žeju, je ploskal, kar je mogel, popolnoma uezakritim opolzlostiiu svojega tovariša in tovariftic. natančno opazoval delovanje Italijanov. Gotovo mu je prišlo ponovno na misel, da bi bilo dobro, napraviti konec temu udobnemu življenju, če bi se na pobočju Monte Bagola nahajal kak gorski top. Dne 5. julija pozno popoldne so prodrle majhne skupine neopaženo iz Judikarijev na gorsko pobočje, ki spremlja severno Val Daone. Ko so se skupine zbrale v temni noči, so štele voj lovcev in dva gorska topova. Do jutranjega svita so nadaljevali s prodiranjem, da se potem še pred izdajsko jutranjo svetlobo poskrijejo na dobro zavarovanem mestu v bližini neke planšarske koče. Voditelj male čete in artiljerijski poveljnik sta odpotovala proti Monte Bagolo. Nicolodi, ki ju je že čakal, je sporočil, da se pri alpincih ni nič izpre-menilo. Sedaj je bilo treba poiskati primeren prostor za oba topova. Nato sta se oba oficirja vrnila k svojemu oddelku, ki se je ob 9 zvečer spravil zopet na pot. Težave so bile velike in vedno bolj se je bilo treba bati, da nam ne bo mogoče priti na lice mesta pred jutranjim svitom. Tu se je javil eden Nicolodijevih mož s poročilom, da so Alpinci proti večeru večjidel zapustili svoja taborišča. Očividno so se umaknili v ozemlje Lago di Campa. Treba je bilo torej potrpežljivosti in čakati na povratek sovražnika. Oddelek je zopet poiskal skrivališče, da prebije dan varno. Na predvečer se je podalo na pot iz spodnje doline Daone 20 mož, večinoma črnovojnikov, pod vodstvom Gritscha. — Skupini se je pridružil še strelski nadporočnik Rabauser, ki bi moral s svojim oddelkom prispeti s Cime di Boazzolo proti izlivu doline Leno znižajočernu se grebenu, da prežene tamkaj eventualno se nahajajoče italijanske patrulje, ki bodo morda vendar" zamogle zapaziti kolono z gorskima topovoma. Dalje je dobila mala četa nalogo, da zagreni Italijanom beg v dolino Leno, če bi hoteli ubežati tjakaj pred artilerijskim ognjem. Da ne bi zamo-gel priti sovražnik niti gorskima topovoma niti Gritschovi patrulji za hrbet, je majhen oddelek zaprl ozemlje Lerta. Nadporočnik Rabauser in Gritschova patrulja sta kljub vsem težavam in nevarnostim ponočnega hribolazenja prispela ob 4 zjutraj na greben Boazzola. Na poti ni bilo najti nobenega sovražnika, toda koncem grebena se je ustalil močen italijanski oddelek. Pri belem dnevu bi jih bilo mogoče napasti. Patrulja nikakor ni bila v prijetnem položaju. Hotela je na vsak način priti na zaželjeno višino in je ostala zato ves dan skrita v dobro pripravljeni postojanki. Morda so Italijani opazili, da na grebenu nekaj ni v redu, ali pa je kaka patrulja patruljirala po grebenu, kratkoma-lo, ob 2 poplodne je počilo par strelov in naša patrulja je bila odkrita. Nadporočnik Rabauser je v boju, ki se je nato razvil, kljub italijanski premoči zainogel držati sovražnika v šaliu. On in njegovi ljudje so streljali presigurno. Toda proti večeru je postal položaj nevaren. Alpinci so se popoldne vrnili v svoje postojanke. Ko so zaslišali bojni šum na višini, se jih je takoj podalo okoli 150 v manjših oddelkih na pot, da napadejo Tirolce za hrbtom in v krilih. Rabauserjeva četica je morala napraviti fronto na vse strani. Ce prav je pustil lovec Koch skupno z enim strelcem sovražni oddelek, ki je štel 25 mož, do svojega skrivališča in jih potem s streli več pobil in ranil, čeprav je imel nadporočnik zaznamovati dober strel in jih je Kalipso je pravkar s sijajnim uspehom dopela pesemeo, katere vsebina bi bila mogla užaliti celo sramežljivost kakega dragonskega ritmojstra. Krinolina je stala za Karlom in mu je zavezala na glavo robec kakor turban. Od časa do časa je gospod Roblot diskretno pokukaval skozi vrata in se je veselil veselosti najemnikov, na tihem pa ie že zračunaval svotico, ki jo bo znašal tokrat mesečni račun gospoda de Saint Andrćja. Mimogrede naj omenimo, da je Hektor s Karlovim denarjem plačal gostilničarju na račun tristo frankov in da mu je zato gospod Roblot zopet naklonil vse svoie zaupanje in svoje spoštovanje. Naenkrat je Kalipso prekinila svoje petje. vstala nekoliko omahovaje in rekla: — Prosim, mir!.... Predlagala bom nekaj. — Kaj? — je vprašala Krinolina. — Nekdo nam je še dolžan ljubavno pri-povest.... — je nadaljevala Kalipso. sprejel četovodja Gritsch pet na svoj račun in tudi drugi strelci niso streljali zastonj. vendar se je obroč premoči vedno bolj sklepal okoli hrabre čete in bi bila katastrofa neizogibna, če bi napravila noč konec streljanju. Nadporočnik Rabauser je zato zaukazal svojim ljudem, da se naj naglo umaknejo. Vsled spretnosti četo-vodje Gritscha in patruljnega voditelja Kvapila se je posrečilo potrulji. umakniti se brez izgub. Italijani so bili veseli, da so se iznebili inotilcev miru. fin del se je takoj vrnil v taborišče. Na višinah ie ostala le dosedanja straža, potem po cn majhen oddelek na Cima di Boazzolo, na pobočju Casinc Boazzolo in potem dalje jugozapadno. -Sredi v grebenu je bil nadporočnik Rabauser skrit s svojimi ljudmi za skalami. On ni hotel zapustiti svojega mesta, ker je bilo pričakovati naslednjega jutra napad in je bil trdno prepričan, da Italijani ne bi mogli opaziti, da je del patrulje zaostal. Na Monte Bagolo je vladalo med tem živahno delovanje. Ko je bil naznanjen povratek alpincev v njihova taborišča, ie odšla polovica Nicolodijevega oddelka v dolino Danerba, da zasigura desno krilo artiljerijske postojanke; ena patrulja je splezala v isto svrho v ozemlje koče Bo-azzo. Takoj, ko je nastal mrak, so začeli z vlačenjem obeh gorskih topov na določeno postojanko. Dne 8. julija ob 4 zjutraj sta bila topova že pripravljena, in namerjena direktno na sprednje taborišče Italijanov. Ob 5 so že zagrmeli prvi streli; istočasno je voj naših vojakov obsul poljsko stražo alpincev ob izhodu iz doline Leno, s krogi.:u-mi. Kakr^razkopano mravljišče so vrveli Italijani v prvem taborišču. Ena skupina, očividno oficirji, so se zbrali na neki skali, da bi videli, odkod prihaja ta ropot; m se razleti šrapnel sredi med njimi. Obležali so vsi mrtvi oziroma ranjeni. Trajalo je precej časa, predno so prišli alpinci k sebi, zgrabili za orožje in se razvrstili v, kritjih. Topova sta začela obsipati nato kritja in strelske jarke z granatami. Ko je ena eksplodirala sredi jarka, so alpinci takoj pobegnili proti Lago di Campu, deloma pa po dolini navzgor. Nadporočnik Rabauser, kojega patrulja se je med tem zopet vrnila na višino, je izstrelil za bežečimi Italijani v dolino več strelov, nakar so se Italijani obrnili, a takoj zopet opustili ta načrt, ko so topovi vnovič zagrmeli. Sedaj ni bilo nobenih ciljev za artiljerijo in zato se je oddelek zbral na Monte Bagolo, da se ob poldveh popoldne vrne nazaj. V ozemlju Monte Boazzolo pa je bilo še ves dan zelo živahno. Rabauserjev nastop je direktno provociral okoli se nahajajoče italijanske oddelke in patrulje, ki so pričele streljati od vseh strani. Vendar pa sta Rabauser in Gritsch vzdržala sovražnika v precejšnji razdalji. Ko je nastopila noč, se je naša patrulja umaknila Njene izgube so bile majhne. Lovec Koch je bil ranjen na nogi, črnovojnik Macca-no Battista pa je bil ujet. Ker so Italijani končno vendar zamogli ostati na Monte Boazzolo, so poročali seveda o srečnih bojih v Val Daone. Kaki so ti srečni boji, nam kaže ravno opis teh dogodkov. __ Boji v Tripolitaniji. CHIASSO, 27. (Kor.) V boju pri Tarlm-ni v Libiji so vstaši vjeli bersaljerskega podpolkovnika Rossettija. Hektor jo je prekinil in začel peti ljubavno pesem. — Molči vendar! — je zakričala Kalipso; — poslušajte me spoštljivo in pazljivo, če ne bom molčala! — Poslušamo! — Torej, rekla sem, da nam je še nekdo dolžan ljubavno pripovest in da ti zidovi krijejo v sebi romanskega junaka____ — In kdo bi bil ta? — je vprašal Karel. — Saj sam bolje veste, kot vsak drug, Karel, kajti vi sam ste ta junak.... — Jaz? — Da, vi! — Kdo vam je rekel to? — Vi sam. — Kedaj pa? — Tisti dan, ko ste prišel v Pariz. — Šalite se, Kalipso! — Niti najmanje! — Ne vem niti besedice o tem. — Ali naj vam nekoliko osvežim spo-, min? — Bilo bi mi zelo ljubo. JEDINOST1 Ste*. 209. V Trstu, dne 30. Julija 1913 - Z Bvstrijski-rukei« l»]ltta.slavn"tiso paradirale *** zas,av,n metode socijalne demokracije že pred grbov italijanskih glavni^ mest čisto od- vojno. 2e v decembru 1913 je bilo na kon- i ki ~v i i iL'nr i iirarimi ohiavii^- krito tudi one neodređenih municipijev gresu socijalnih demokratov ugotovlje- DINAJ. 29. (KorJ Lradno se obiaU.a. ,>entina jn Jrsta tam rojeni Av_ no> da ^ka socijalna demokracija prl- 29. iulna opoldne. strijec italijanskega jezika je bil oficijelno j znava državo kot pogoj svolega bo- Na nteji med Bukovino in Besarabijo so smatran za italijanskega državljana in Je Ja in svojega delovanja. Ob danili nanadli hrvatski deželni brambovci in pri priselitvi v kraljestvo brez naturaliza-: razmerah da je smatrati potrebnim, ogrski črnovoiniki neko močno zgrajena eije a'i kake druge formalnosti zadobil vse da se jači vse. kar prispeva k CL S rninih hii državljanske pravice. Radi Ifubega miru ohranitvi in razvoju velikega drza- rusko postojanko. Sovražnik je bil popol- ccsjjrska v|ada xttčiaQmM zatiskala obe vno organiziranega območja v srednji noma presenećen m se je po krvavem očcsi £c se je pa kedaj statuiral kak ek- i Evropi. Poslanec Šmeral izjavlja, da poli- boju mož proti možu, ki ga ie stal 170 seinpel, so se dvtgale strašne pritožbe, j tika delavcev ravno danes ne sme izgu- mrtvih umaknil iz svojih zakopov. kakor pr. ob justifikaciji Oberdanka, j biti svoje trdne tendence. Treba hladno Vzhodno Kamione Strumilowe so uje- ki J* hotel umoriti cesarja in je za to kma- - , x . .LrtvtliLa. Vsi napadi so se izjalo- Poleg čisto inilitaričnega interesa ob-; bo prvi javil njegov prihod majorju Turu-vili ob ežkih i/gubah za sovražnika. ! stoji pa za Avstrijo tudi materijaien inte-jdiju, čegar čine bo kedaj gusla opevala. odboru, Mrvate v Istri. 4. Kaj da dela goriški deželni odbor, to je seveda njegova stvar. Ali meni je tudi tu palo v oči, da se slovenski člani istega nikdar ne omenjalo pri dotičnih akcijah, ampak samo italijanski, pak prihajam do zaključka, da je tam v resnici »pobegni lo« od meje furlansko prebivalstvo, do- j čim so Slovenci — kakor je tudi siccr Fiaol namoreua . , t 28 kg . K 1'44 1-50, ) 60 kg Bob ................K 1.80 kg, .............. K280 .TečAuen....... Fižol (itroiji) Tinaij«v Grah Kromp r n Paradižniki „ liadič Salata Čtten „ čebula „ Jajca Buče Pesa Malancane Kumare Koleraba Mleko Olj o (najceneje) , . , 32, 40 kg • • • • ♦ .....kg , . . 40 do 4S kq; . 4 do 6 merica . . . 10 glava . . . 6, 12 glava . K 112. i .20 k* 18 do 20 komad . . 4, ti koma 1 . 4 do H komad . . 8 komad 5 do 10 koma l , 4 do "> komad . . . 56, Ki liter . . .K 2 60 liter MALI OGLUŠI, Jugovzhodno bojišče. Proti Gori Kalvarji so skušali Rusi v noči od 27. na 28. julija prodirati proti zapadu, a so bili včeraj napadeni in vrženi nazsi. Vrhovno armadno vodstvo. Novi pred^ediiik ruskega državnega sveta. PEI KOORAD. 2b. (Kor.) Državni tajnik In član državnega sveta. Kulomšin, ie bil i-menovan za predsedniku državnega sveta. z imi?M BERLIN, 29. (KorJ Veliki glavni stan, 29. julija 1915: Zapadno bojišče. Zapadno Soucheza je bil francoski napad odbit. Vrhovno armadno vodstvo. Torpedirani parni ki. LONDON. 28. (Kor.) Ribiška ladja »\Vestenard je bila v Severnem morju potopljena od podmorskega čolna. Posadka je bila rešena. Eksplozija v letalskem hangarju. LONDON. 28. (Kor.) V letalskem han- res. Tirolska in Predarlska bi bili po od-'Kakor otroci svojega očeta — kadar nui trganju južnega dela dežele, obljudenega po Italijanih in številno raztresenih Nemcih, le ozek, dolg jezik, ki — potisnjen med dve veliki gospodarski območji Nemčije in Italije — nikakor ne bi mogel nadaljevati samostojne gospodarske eksistence in vzdržati potreben stik s središčem države. hočejo sporočiti kako veselo vest, tako so drveli junaki do majorja z besedami: > Prišel je!« V pozdrav je major (ki je, mimogrede povedano, pravoslavne vere. Prip. ured. »Edinosti«) objel divizijskega župnika. Poten], ko je ta poslednji po skupinah nagovoril vrle čete^ se je podal v skromno častniško vojno >/jedilnico«. Glo- ogrska monarhija — ne le Cislajtanija -v Trstu! Posest tega edinega znamenitega trgovskega pristanišča našega zaveznika je naravnost življenski pogoj zanj! Že za cesarja Karla VI. in od tedaj vedno se je veliko trosilo za ta emporij. V rokah Italije pa bi moralo to živahno pristanišče kmalu postati tako zapuščeno kakor Benetke — z razliko le. da bi Trst — ločen od Avstrije — imel še manjše zaledje. Od tod prihaja tudi. da prebivalci Trsta in Istre — izvzeniši večinoma najete skrlbente in kričače — niti nočejo biti odrešeni! Na to opisuje grof Monts. kolike gospodarske koristi ima območje dolomitov (Tirolska) od zveze z Avstrijo, in nadaljuje potem: Habsburška monarhija obstoji res \Z e-lementov, stremečih narazen, tvori zmes narodov, ki jih pa drže skupaj geografič-ne, zgodovinske in diuastične vezi. Dose- Še veči gospodarski interes ima avstro- boko ganjen se je dvignil junak od Drine garju londonskega okraja Wormwood s0 se centripetalni momenti še vsa-Scrubs je prišlo do plinove eksplozije. kukrat izkazali inočneie nego-li centrifu-Tri osebe so bile ubite, dvajset pa je bilo j gainj. jn ravim sedai doživlja svet, da. ranjenih. j čim kliče cesar, prihajajo vsi njegovi na- Francoski vojaški krediti. rodi. Jako nevarno bi bilo za sklad skup- LYON, 2K reiel po poročilu Metinsa zakonski j- Trst, ta citta fedelissima cesarja Franca, snutek gle Je novih dopolnilnih kreditov ; spada k Avstriji z Istro vred od leta 1382. za vojsko in mornarico za računsko leto Tirolska je bila že v letu l.*63. pod nemški-1914. Krediti d<'«egaio višino 1*0 mHiio-1 mi vojvodi.... To nikdar pretrgano pnpad-nov frankov. nost je pripoznal tudi nemški bund, pro- glasivši južno Tirolsko. Trst in Istro kot Razmere med Nemčijo in Ameriko. zvezne dežele. Posebno ozka vez pa je PARIZ 28. čevanje ranjencev, da bodo okrepčevališča zamo-gla v zadostni meri egoditi samaritanske-mu delu usmiljenja- Darovi naj se, kakor dosedaj, pošiljajo na c. kr. namestništveno predsedstvo, odkoder se odpošliejo potem na pristojna mesta. Pofasaila dra Znccooa. Poročali smo že, da se je deželni odbornik istrski dr. I. Zuccon podal na Ogrsko in Moravsko, da se na licu mesta prepriča o usodi istrskih beguncev ter da ga je potem nekaj delavcev v arzenalu v Puli interpeliralo v tamošnjem »Hrvatskem listu«, je-li šel na to pot v imenu deželnega odbora in kaj je ta poslednji sploh storil v zboljšanje položaja evakuiranega prebivalstva? Sedaj odgovarja dr. Zuccon v imenovanem listu: Povrnivši se s ponovnega potovanja po Ogrski sem našel »Hrvatski list« od 4. t. m. z vašim odprtim pismom, v katere;.i omenjate, da se je na Dunaju osnoval odbor za begunce iz južnih pokrajin in da se goriški deželni odbor jako zanima za t > stvar, pak me vprašujete ali in v koiiko se je tudi naš deželni odbor v Poreču zavzel za naše begunce in je-li sploh kaj storil v tej stvari? Na to odgovarjam sledeče: L Kakor dobro veste, se v Puli in na Puljščini ne more govoriti o »beguncih'«, ampak o »evakuiranem« prebivalstvu, ki ni pobegnilo pred sovražnikom, marveč tati v vojnih poročilih raznih časopisov — ostali v svojih krajih in to na korist in ne na škodo vojne uprave. Mislim, da bi se moglo isto reči o lir vatih južne Istre (Puljščina, Vodnjanšči-na, Barbanščina, Svetvičenstina. Kanfa-narščina), ko bi se mogli povrniti v svoje hiše. 5. Čili sem tudi O ustanovitvi odbora ZjAj|ffP Pri.den VRTNAR. Dvorec ul. Roma^na begunce na Dunaju, ali tu moram pono- ™ stev- J4-_ viti: nepovabljenemu gostu je mesto zajfi?f;lflifl oprsmljnnih najemnih sob proti zmerni vratmi. Jaz. s svoje strani mislim, da ic : meser-nini. i'i. Sapone 5. vr. 9, n. ^K) lepo. ako so uradi in odbori za to in ono,' fir^^sr ali. kakor sem rekel: poedinei, ki jih je ^^JU volja pomagati komu v nadlogi, naj ne čakajo, ampak naj sami -omagajo. Da ste rA zdravi! Tržaška pekvska zadruga vabi lastne zadružnike oziroma njih družinske ude, ki so pripravljeni prevzeti prodajo kruha, da se snidejo v zadružni pisarni, ulica Acque-dotto št. 15 danes v petek 30. t. m. od 'J do 12 aii od 3 do 5 popoldne. Aretacija dalmatinske operetne pevke v Italiji. Iz Lugana poročajo, da so v Pal-tanisetta v Siciliji zaprli avstrijsko operetno pevko Trevisani iz Splita, ker je osumljena špijonaže. _ ZAHVALA. Podpisani se iz globine srca zahvaljujem ki so mi izrazili svojo sočustvovanje povod--m smrti li.^je ljubljene soproge Požar v Mediano v i tovarni kvar t in papirčkov za cigarete. \ čeraj zjutraj ob 5. uri in četrt je prihitel na glavno gasilsko postajo čuvaj Modiaaove tovarne kvart in papirčkov za cigarete Ivan Cer, ter prijavil. da je izbruhnil ogenj. Pet minut potem je bil že na licu mesta poveljnik gasilcev Chaudoin s tremi gasilnimi vozovi. Ogenj je bil nastal na dvorišču tovarne v bližini izhoda iz iste na ulico dci Porta ter se je kmalu razširil po vsej tovarni, ki v.\-vzemlje ves obok med ulicami dei Lc.>, Chiobrera, dei Porta in dei Piccardi. Ker se v ulici dei Leo, v bližini Modianovc tovarne nahaja hospicij za kronične bole-; zni, so morali vse bolnike, ki so sami stari revčki, prenesti iz tega hospicija v mestno • ubožnico. Trdi se celo, da je eden njih umrl od samega strahu pred požarom. — Gasilci so imeli kaj opraviti, preden so u-krotili ogenj, ki je sicer popolnoma ugonobil vse tovarniško poslopje, in še-le ob enajstih dopoldne so bili gotovi s svojim delom. — Glede vzroka požara, se marsikaj govori, toda mi vemo Ic, da je policija aretirala gori imenovanega čuvaja Ivana Čera in še nekega^ drugega ponočnega čuvaia tovarne.-— Škoda, ki jo je povzročil požar, znaša 1,068.765 kron. a ta škoda je zavarovana. Ženska, ki je padla s češplje. 43letna Mariia Racmanova. stanujoča v Kojanu na Marčežinu v dvorcu Redivo, je včeraj dopoldne splezala na neko češpljo, da bi nabrala nekoliko tega sadu. Po nesreči :e pa padla z drevesa in se pri tem ranila! pod križem, vsled česar so morali pozvati k njej zdravnika z zdravniške postaje, ki' jej je podelil najnujnejšo pomoč in jo da! potem nemudoma prepeljati v mestno b A-nišmeo, kjer so jo sprejeli v IV. kirurgični oddelek. zlast". pa gg. -uradpikom - kolegom, prijateljem» znancem in sorodnikom, ki so drago pokojnico spremili k zadnjemu počitku. TRST. 29. julija I9ir>. Leopold Visjan CO-. kr. poštni kontrolor. saaana a^^HS}^ f ZOBOZDRAVNIK " i Dr. J. Cermak ii ie preselil in ordinira seda} v Trstu, ul. Poste vecchše 12, vogal ulice delle Poste. Iitajs zobsv teioSsfios. Ploifenj?. UMETNS ZOSJ?.r. J Mno-fotMlčni atelje Trst. ulico d2i Rivs št. 42 (priiličie) Trst g Izvršuje vsako fotograflčno delo kakor tudi razglede, posuetko notraujo&t lokalov, porcelanast u plošče za v sako vrst. spouieuike. POSZBNOSTi POVEČANJE m VSAKE FOTOGRAFIJE :n liadi udobnosLi gosp. naročnikov sprejema naročbo in jih ir-vršuje na domu, ev. rudi zunaj me*ta po m^jzrneriiejbih cenah. Trst, ul. dei Rivo steu. 4Z Kdo ve kal? Prosil« m podatki o naslednjih osa- Dneunik „Edinost" v Trstu ie izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. Cena K 1.00. 2. »TRi POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena «0 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. -- Cena K 1.6U. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal i, bjergjc- , Albin 7, Martin 4, Silvestra 2 leti. VIC I Ur^jeiljeV. Poslovenil dr. CjdStav- Gregorin. — Cena 1 K. jc moralo po ukazu višje oblasti zapustiti nje oiw»rtunuo stališče socijalne demokra-[svoje domove in opravila. V kolikor ta Slarlca Bavdaž. Trst, nI. Fabio Severo vpra^ . šoje: po dlletnem očetn Matiju JRaholui, seatrj Terezi Raholiu. »estri Terezi Rahol'n, ^ličitfljic' ročnih del, iu svakinji Katarini Ifaholin in nj«' še sterj otrocih. | Družin« Jožefa Gabr jelčifa. Ložice 6t. 113, občina Anhovo 11. Alojz 9. Družina Medveiček, Gorenje Polje, občina Au-hovo: Ivan, 66 let, Marija '>6 let, Marija G4, Peter: 30. Marij« 23, Olga :J. Peter 1 leto. (Za obe dru- ; i ni vpr«*nje Marija Gabrijelčič. Trst, ul Pasouale Revoltell« št. 479.) Darivi. — V počeščenje spomina pokojne matere Marije Suban, namesto venca daruje družina, Fr. Suban 20 K za sirote padlih junakov. — Franc de Giusti, podpoveljnik mestne straže, je izročil cesarskemu komisarju 5 K na korist revnim družinam vpoklicanih Trza •! čanov, 5 K pa na korist revnim družinam I vpoklicanih Istranov. — Njegova ekselenca, namestnik baron Fries-Skene je daroval za okrepčevališča ranjencev znesek 200 K. — XI« izkaz namestništvenemu predsed- .. ništvu došlih darov za okrepčevalnice za 10. »J^G«. Historičen roman. Spi^i Pro-ranjence : namestnik baron Fries K 200, Ldy,! kop CiiocholouSek. Poslovenil H. Vf Ina, Riki, WiUy K 40, Karel Escher K 10, i uenu N Fran K 100, vil fin. svet. lakob Pederzol« K 20. ■ Aleks. 1Onmas s a Prevel Perda Ludovik Nagelschmid K 20, John in Leo nor a j K 2 .M). Pollack K 20, stotnik Koschuta Demeter K 20, • BQ|II !IHIlHil|^||| 5. »POLJUB.<. Povest iz gorskega življenja. češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov, mladeniča. Kuski ? pisal p. M. Dosto-jevbkij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AUICEVA«. Spisal K^a-ver Pandor -