15. številka. Izhaja Tsak dan tudi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob un zjutraj. Trst v petek dne 15. januvarija 1904. Tečaj XX>X PMamezne številke prouajaio po 3 novč. (6 stotink) »mnogih tt>bakarnah y Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, Celji Kranju. .Mariboru. Celovcu. Idriji, ^t Petru. Sežani. Nabrežini. Novemmestu itd. Ogia.se In naročbe sorejema uorava lista ..Edinost", •t!ca Molili pžccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene '»eiasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Str. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć! Naročnina znaša za vse leto 24 kron. pol letu 12 icrcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NifrankovaRe pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12 Položaj v vzhodni Aziji. IJrzojavno poročilo .) TOKIO 14. Keuterjev bilo javlja: Tukaj je vabud la veliko iznenađenje vest ev-rope^skih listov o tobožnjih zahtevah Japonske glede Mandžurije. Japonska ni nikoli zahtevala izpraznenje Mandžurije, priznava tozadevne interese H isije in njeno pravico za čuvanje svoj.h int9resov in zahteva samo, da b R-inja prostovoljno dala poroštvo za up< .^tevanje teritorijalne integritete Kitajske v Mandžuriji. DUNAJ 14. ( esar je vsprejel v oprostni avdsjenc iz J >unaja odpoklicanega japomicega Vojnega ataščja, majorja Shokei Voda. PARIZ 14. Neki kom unik£, ki ne prihaja od agencije Ha vas, trdi : Neki jutranji lis: smatra, da se v kratkem pričakuje posredovanje Francije in Anglije za mirno rešitev rusko japonskega kotiti k ta. Te vesti so prezgodnje. Gotovo je, da bi se v francozkih diplomatič-aih krogih z veliko dobrohotnostjo vsprejelo francozko-angleške posredovanje z ramenom, da se vzdrži mir v vshodni Aziji. M tro če, da so se o tem predmetu izmenjale Lii -.i med obema kabinetoma, ali do sedaj s« n B3 nič konkretnega storilo. NE\V VOUK 14. .Associated Press« javlja iz Tokija včerajšnjega dne: Minister za vcanje stvari, Komura, je bil danes v av i enci pri cesarju in je posetil minister-fkega predsed"ika markiza Ito, in ruskega r> raaika. Misli se, da izroči minister za vnanje stvari ruskemu poslaniku odgovor •Japonske na ru^ko noto osebno. Odgovor da ni nikak ultimatum, Eego zncereD, četudi v odločnem t nu sestavljen in razpravlja obširno korejansko zadevo. TOKIO 14. Vest, ki je bila javljena iz Soala v Evropo, ki govori o poskusu ta mosojega japonskega poslanika, da bi pregovoril Korejansko vlado na priznanje japonskega protektorata, j«s izmišljena. PARIZ 14. »Matin« hoče potrditi na temelju neke zanesljive vesli, 'da je Francija pripravljena, priključiti se Angliji, da prijateljsko posreduje v vzhodni Aziji. V" diplo-maticoih krogih se misli, da bi imela skupna akcija Francije in Anglije izgleda na vspeh. Japonska ne more imeti cezaupanja nasproti zavezo: državi. V japonskem poslaništvu se je reklo, da bi bila s nipatičoo vsprejeta taka akcija. Ali bati ae je, da bi vporabila Rusija pauzo v pogajanjih za vojne priprave. V ruskem poslanstvu se označa skrb Japonske za neosnovano, ker da je carjeva politika v polnem obsegu miroljubna. T1ENTSIN 14. Reiterjev hiro javlja : Brzojavka, prišla sem iz Niučvanga od že ieznične uprave trdi, da poviša Rusija svojo tamošnjo garnizijo v nekaterih dneh za 3000 ož. PORT S A ID 14. Japonska vojna la-dija »Kasuga« je odplula naprej, proti Suezu, a »Nis-liin< je dospela semkaj. NENV VORK 14. Reuterjev biio javlja : »Pacific Mail Steam Ship Cjmpanie«je, dobila vest, da je japonska vlada prevzela i za vladine namene tri ladije, pripadajoče orijentalski črti. __ i Iz ogrske zbornice. Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 14. Zbornica je prešla, na dnevni red in je vsprejela rekrutno predlogo v tretjem čitanju. Istotako je bila v tretjem čitanju soglasno vsprejeta predloga glede doklade državnim uslužbencem. Na toj je zbornica zapričela splošno razpravo o dru- ' gej rekrutnej predlogi. Posl. Ivan Toth je v imenu Košutove stranke izjavil, da ista ni še nikoli glasovala! za vojno predlogo, ker je prepričana, da naša! vojaška organizacija ropa narodu najvažnejše pravice, da je ni š vojaški organizem tuj madjarskemu narodu in mu v času nevarnosti ne nudi gotove zaščite. Govornik je spominjal na zadnje napade ministerskega predsednika dr. Koerberja in na predvčerajšnji govor vojnega ministra Pitreicha, iz katerega sled', da kompetentni krogi v Avstriji ne smatrajo Ogrske jednakopravnim faktorjem. Iz tega sledi, da niti ogrska zakonodaja niti ogrska vlada ne uživate nikake svobode na polju vojaških vprašanj. Govornik da mora o vsakej priliki protestirati proti onej točki, glasom kat9re se vladarju prepušča določevanje v stvari službenega in poveljnega jezika v vojski. Govornik je v imenu svoje stranke odklonil rekrutno predlogo in stavil sklepni PODLISTEK. 7 Petar Svačić opera v dveh dejanjih s prologom. r.: retto -estavil },'osp. dr. Trnoples«r, uglasil pa go>p. Uosip Mandie. lTloge na današnji predstavi bo tako-le razdeljene : 1. Petar Svačić — g. Orželski, tenor. 2. Kraljica — g.ca Skalova, sopran, 3. Njena dvorkinja — g.ca Glivarec, alt. 4. Vok, vojskovodja — g. Angeli, bariton. 5. Djed Hrvata — g Pasto\vski, bas. 6. Najmlajši poglavar — g. Lang, tenor. 7. I. begunec — g. Potočka, bas. 8. II. begunec — g. Bettoto, bariton. 9. Straža — g. Bettoto, bariton. 10. Ceremonijer — bariton. — Kapelnik : g. Hil. Beinšek. — Režiser : g. Lav Dragntinovic. Josip M a n d i c, sin g. dra. Fran« Mandića, je bil" rojen v Trstu dne 4. aprila predlog, po katerem naj bi zbornica zahtevala od honvedskega ministra, naj bi počenši od 1. 1905. poleg rekrutnih predlog predlagal zbornici tudi troje podrobnih izkazov in sicer glede premeščevanja madjarskih častnikov k madjarskim polkom z istočasno opombo koliko je pomanjkanje madjarskih častnikov pri madjarskih polkih ; 2. izkaz naj bi de bavil z ogrskimi državnimi ustanovami v vojaških vzgojevališčih, 3. izkaz pa bi naj po- ; ročal o pouku madjarščine v vojaških vzgo« • jevališČih. Posl. Szederkenyi je izjavil, da odklanja predlogo med vojaškim programom grofa Tisze in zadnjimi izvajanji vojnega ministra Pitreicha. Govornik je izjavil, ako je slednji tako povdarjal tradicije vojske, mora se nasproti temu zagotoviti, da bo tudi narod ostal zvest svojim tradicijam. — Govornik je ironiziral 1883. leta. Ljudsko šolo je obiskoval v Trstu, kjer ga je mati že zarana poučevala v glaso-virju. No, iz početka ni imel mladi Josip posebne volje do glasovirja, da-si je že zgodaj kazal izreden dar za glasbo v obče, neko posebno nedarjenost v u me vanj u in izvrsten muzikalni posluh. Dovrsivšega nemško šolo v Trstu, poslal ga je oče na kraljevski veliki gimnazij na Sušak, kjer je Josip ostal do 1. 1894. Od tu ga je dal oče skupno z bratom Antonom v plemiški konvikt v Zagrebu, kjer je Josip ostal do leta 1899, to je, dotlej, da je brat Anton maturirah Leta 1899 se je Josip preselil zopet na sušaški veliki kraljevi gimnazij, na katerem je maturiral meseca julija 1901. Istega leta se je vpisal na dunajskem vseučilišču v medicino. No, ker se je začel intenzivneje baviti z muziko, opustil je skoro, to je, de v istem letu, medicino ter se vpisal v pravniško fakulteto, na kateri je tudi sedaj vpisan kakor reden slušatelj. In-tenzivneje se je začel Josip baviti z glasbo leta 1894 in to pod učiteljem g. F. S. Vil-barjem, ki ga je poučeval v harmoniji in glasovirju. Leta 1^97. je dal tudi natisniti »Hrvatsko mašo«, o kateri se je kritika jako laskavo izrazila. Tudi na Sušaku se je mnogo bavil z glasbo ter začel pisati opero »Marinka«, ki pa je radi bolezni ostala nedovršeno delo. Dospevši domov v Trst na počitnice je obiskoval predavanja učitelja Wiesel-bergerja, pod katerim je dolgo časa poslušal nauk o harmoniji in o kontrapunktu. Leta 1902. je povodom petin dvajsetletnice pevovodje »Slovanskega pevskega društva v Trstu«, g. Srečka Bartela, zložil kantato »Slaven i pjesma«, katero je ob spremljevanju vojaške godbe pevalo rečeno društvo v gledališču »Armonia« in jo je dirigiral Mandič sam. Rečen9ga dne slavil je Mandić prvi triumf in delo mu je bilo jako pohvaljeno od strokovnjakov. Ob tej priliki sta mu bila poklonjena dva lovor-venca. Ti vspehi so, rekli bi, tako osokolili izvajanja vojnega ministra glede potrebe jed-notne vezi in je na podlagi zgodovine slikal razmerje med dinastijo in narodom. SzederkeDvi je govoril potem o majestet-nili pravicah in je dokazoval, da madjarska pravna zgodovina do 1. 1867 niti ne pozna tega izraza in da se je isti še le pozneje utihotapil. Govornik je stavil sklepni predlog, ki izjavlja, da skupna vojska ne odgovarja madjarskim pravicam in ogrski ustavi. Ministerski predsednik grof Tisza je izjavil, da bi se pregrešil proti svojim dolžnostim, ako ne bi odgovarjal na izvajanja pred -govornikov o govoru vojnega ministra. Jaz mislim, dejal je minister, da je naša dolžnost, da na jednej strani odločno branimo svoje stališče, na drugej strani pa da se varujemo VBakega vznemirjanja in da gledamo na to, da se ne moti stvarno in objektivno presajanje. Pohvala na desnici. Posl. Szederkenvi je rekel, da vojni minister ni niti govoril o ogrskem državnem pravu in ogrski ustavi. To je popolnoma resnično. Govornik je kakor odličen strokovnjak govoril le z vojaškega stališča. (Gibanje na levici.) in se je strogo varoval, da ne bi govoril o kardinalnih točkah ogrskega državnega prava. Ravno radi tega treba njegova izvajanja drugače presojati, nego tedaj, ako bi bil krenil po drugi poti. Ako pa je odličen član skupne vojske govoril s čisto vojaškega stališča in ee ni dotaknil državnopravnih vprašanj, ne smemo se izpodtikati ob posamezne nejasne izraze. Jaz nočem reči, da ni v tem govoru takih pt sa-meznih izrazov, katere je mogoče same na sebi kritizirati. Med drugim se v njegovem govoru izraz »narod« rabi jednako za nemško, madjarsko in druge narodnosti. (Pritrjevanje.* Posl. Veszv : Na Cehe, na Poljake ! Ministerski predsednik : To je dalo poslancem povoda do ojstrega kritiziranja. Vendar je treba vpoštevati, da nemški jezik ne pozna razlike, katero delamo mi med izrazoma »narod« in »nacijonaliteta«. (Nemir na levici.) Ministerski predsednik bavil se je na to z vprašanjem vojaških vzgojevališč in delal razliko med važooatjo znanja madjarščine in znanja drugih jezikov pri častnikih. Kar sa tiče poučevanja madjarščine v vojaških vzgojevališčih, dejal je ministerski predsednik, da bo tozadevna izvajanja vojnega ministra v popolnem soglasju s programom liberalne stranke. Govornik je nadalje izvajal, da je prišel do prepričanja, da je tedanji vojni minister odličen in nepristranski vojaški strokovnjak ter da ogrski državnopravni položaj vsprejerua tak, kakoršen je na temelju zakona. Nadalje se je govornik bavil z nasprot-stvi, ki so se v minolosti večkrat pojavile med naziranjem krone in naroda in ki so vojsko spravile v mučen dilema, vendar pa da so člani vojske možko prestali težke skušnje. Govornik je slednjič priporočal vspre-jem predloge. (»Eljer Liioi na desnici, ironična pohvala na levici.) mladega glasbenika, da se je kmalo na to odločil napisati veČe delo — opero. Načrt je bil že napravljen, ali libretta ni mogel dobiti, ker so ga nekatera gospoda odbili, ker niso uvidjali, kakov talent se skriva v njem. Iz te stiske ga je rešil g. dr. Trnoplesar, ki mu je napisal libretto »Petar Svačić«. Opera je bila napisana v razmetno jako kratkem času. Ko pak je leta 1903. »Dalmatinski skup« daval v redutni dvorani gledališča »Rossetti« Bijajen koncert, uvrstil je bil v program istega nekatere odlomke opere »Petar švačić« ter je pozval slovečega tenorista na zagrebškem vseučilišču, g. viteza Cammarotto, da jih je peval. Na tem koncertu je bilo zastopano malone vse tržaško novinstvo, ki je enoglasno priznavalo g. Mandicu njegov izredni talent in je jako laskavo pohvalilo one odlomke opere, ki so se pevali na rečenein koncertu. O tem koncertu pisale so mnogo tudi druge hrvatske novine v Istri in v Debata ee je Da to odložila za j u trajanj o sejo. Predsednik je priporočal, Daj bi ee vsprejel predlog mmisterskega predsednika, ki žel , da bi seje za čas razpravljanja o re-krutni predlog1, trajale do 3. ure popoludne. O t*m predlogu glasovalo se ba v jutrajšnji seji. Seja je bila zaključena ob 2. uri popoludne. Brzojavne vesti. Na Hrvatskem zopet demonstracije. ZAGREB 14. Včeraj in predvčerajšnjim so bile po n»'či zopet demonstracije, po katerih 83 bile razbite šipe na različnih javnih poslopjih, med njimi na prometni upravi državnih železnic, narodnem kazinu, poštnem poeiopju in na hiši službenega lista »Narodne novine«. Ponesrečen parnik. LONDON 14. Včerajšnja vest Llovdo-vega biro a iz Corunne, se danes popravlja v tem smislu, da ni nemški, nego holandski parnik »Roeario« zavozil v plitvino pri Kap-Villanu. Bolezen lianoveranske kraljice. GMl. NDEX 14. Hanoveranska kraljica je provela včerajšnji dan dobro. Xovi avstro-ogrski poslanik t Madrida. MAI>RID 14. Novi avstro-ogrski poslanik, grof NVelsersheimb, izroči v soboto kralju svoje pooblastilo. Kelorme t Maeedoniji. CARIGRAD 14. Francozki m pomočnikom orožnišfcega vrhovnega poveljnika je designiran poveljnik parižke konjeniške re publikanBke garde, polkovnik Beraud. Tudi Nemčija je najavila dodelenje pomočnika. Generalni inšpektor Hilmi-pasa odpotuje v ponedeljek iz Monastira v Solun, kamor se podasta tudi oba civilna agenta. CARIGRAD 14. V Vildizu in pri Porti s« zadovoljni radi nove izjave grofa Goluchov jkega v proračunskem odseku avstrijske delegacije, da po mislih vlasti zado-stujeti dve leti za kontrolo in da 83 po preteku tega časa kontrolni organi odpokličejo. CARIGRAD 14. Na predvčerajšnja poročila Porte se za sedaj ne bo odgovorilo. Poslaniki velikih vlasti mislijo o priložnosti opozoriti Porto na njeno ne povsem jasno, programu iz Miirzstega ne odgovarjajočo iz vedbo retjrmnih toč k, tako n. pr. službeno delovanje civilnih agentov, ki nista pride-Ijena poslanikoma Avstro-Ogrske in Rusije, nego naravnost generalnemu inšpektorju. Kolumbija in Panama. \VASHINGTON 14. Reuterjev biro javlja: Brzojavka kontreadmirala Coblarda iz Cjlona potrjuje vest iz Kolumbije, da je pripravljena ena križarka, ki bi imela prenesti kolumbijske čete čez darijski zaliv. Število čet, ki se sedaj nahajajo v Bazan*juillu, iznaša približno 16.000 mož. Volitve t francozkem senatu. PARIZ 14. Senat je izvolil zopet Fal-lieresa svojim predsednikom in sicer z 214 glasovi. Franeozka komora. PARIZ 14. Brisson je prevzel predsedniško mesto in je imel kratek nastopni govor, v katerem se je zahvalil na izvolitvi in prosil za pjdporo zbornice, da bi se osigurala svoboda govora. Brisson opozarja na to, daje naloga republike, da pripravi vsem državljanom miroljubne Francije dostojen obstoj. (Pritrjevanje. I Podneseno je btlo več interpelacij, tičo-čiti se najnovejšega izobčenja alzaskega po- slanca Delsorja. Ministeraki predsednik je predložil, da ee razprava o teb interpelacijah odredi za 22. t. m., kateri predlog se je tudi vsprejel po kratkej debati. PARIZ 14. Senat je na novo izvolil vse 4 dosedanje podpredsednike. Predsednik ruskega državnega »Teta. PETROGRAD 14. Po daneB objavljenem ukazu, je potrjen veliki knez Mihajl Nikolajev predsednikom državnega sveta. Imenovanja nuncijev. RIM 14. »Osservatore Romano« je objavil danes zvečer imenovanje monsign. Granito di Belmonte nuncijem na Dunaju in monsign. Paputo nuncijem v M -nakovem. Avstro-ogrski Slovani I. 1903. IV. Slovani na Ogrskem bodo leto 190-'». čutili posebno v bodočnosti : hude rane, ki so jim jih zasekli s tem, da so Madjari pridobili velikih koncesij pri armadi. Nema-djarske narode bodo te pridobitve madjar-skega šovinizma silno tlačile in raznarodovale. P'ileg nemščine se bo vojakom in vsem onim, ki se hočejo sposobiti za častnike, bezobzirno zabivala v glavo tudi madjarščina. Kdor bo hotel količkaj vspeti v vojakih, moral se bo truditi, da cel<5 same Madjare prekosi v znanju madjarščine. Glavna mesta bodo Madjari itak tudi pri vojaštvu odločali za svoje sinove; nemadjarski vojaki bodo dobivali le niža mesta. Že doBlej je sosebno nemadjarska inteligencija zatajevala svoj rod, da se je prikopala do boljših s!'*teb. Odslej bode tudi nemadjarsko, izlasti častniško vojaštvo izgubljeno za nemadjarske narod . Ako je v višem vojaštvu slabo za slovanske sinove že v Cislitvaniji, bo to toliko hujše na Ogrskem. Renegatstva v državnih službah se v mnogo veči meri množe na Ogrskem, nego v zapadni polovini cesarstva. Najhujše je bilo in je za Slovake in pol milijona ogrskih Maloruaov. Domača gospodarstvena bćda ustvarja z^olj renegate in zatajevanje narodnosti se godi tudi v cerkvi. Malo je svečenikov, ki bi branili in pov-speševali svojo narodnost, ampak delajo ravno nasprotno. Slovaške rodoljube so proganjali tudi v prošlem letu, in sedaj, n. pr.: sedi v ječi jeden prvih slovaških pisateljev in rodoljubov (Vajanskv). Kolikor se dostaje tega, da bi si Slovaki sami pomagali, jim delajo Madjari največe zapreke. Ako bi podjetni Cehi hoteli zasnovati kako tovarno v slovaških krajih, jih Madjari izganjajo, češ, da so tujci. Jedino Židje, ki vse sloje narodov, torej tudi ma-djarskega, spravljajo pod svojo gospodarstveno silo, Madjarom — niso tujci ! Slovaki si torej ne morejo pomagati materijalno niti s svojim trudom, ali trudom svojih krvnih bratov. Med Malorusi je pa še slabše ; med njimi je že vse popačeno in pomadjarjeno. Še cerkev jim hočejo vzeti. Škofje delujejo bolj za Madjare, nego za narodnosti, katerim bo poBtavljeni na čelo. Med Slovaki je pa se ta neugodnostt, da je narod razcepljen na katoliško in protestantsko veroizpovedanje; vsled tega škodujejo fanatiki tu in tam, kjer bi bila potrebna sloga. To razmerje je nekako tako, kakor med primorskimi ^svečeniki slovanske pa italijanske narodnosti, kjer delujejo italijanski svečeniki v smislu italijanske propagande Slovanom na škodo. Srbi na Ogrskem so tudi trpeli prošlega leta na svobodi svoje cerkvene avtonomije. Madjarska vlada jim vedno bolj to svobodo krči. Cerkveno zborovanje ee vrši, ne kakor zahtevajo potrebe cerkve in naroda, temveč, kakor je Madjarom po godu. No, Srbi na Ogrskem se gibljejo ugod-niše vsaj v ekonomičnem pogledu : tudi se kaže med njimi primerna požrtvovalnost za šole in kulturne potrebe. O Hrvatih ni tukaj treba nič več omeniti : oni so na slabem le vsled tega, ker je že nagodba sama neugodna, potem pa, ker madjarska vlade rušijo tudi ta nesrečni dogovor med Ogrsko in Hrvatsko. Kljubu vsem nezgodam pa so Hrvatje še mnogo na boljšem, nego vsi ostali Slovani na Ogrskem. Hrvatom ne morejo vsaj odrekati njih historičnega državnega prava. Drugim narodnostim pa so analogna prava uničili z zvijačami in silo. Vrhu tega so Hrvatje prošlega leta dovolj jasno izjavili vsemu svetu, da njih hrabrost za narodne interese ni še izumrla, kljubu vsej politični bedi, ki mori življenje narodovo. No, vspričo tega postopanja Madjarov treba se Slovanom v tolažbo spominjati besed Ljudevita Košuta, katere je nedavno iz očetovih pisanih opominov objavil njegov sin Fran Košut, besed namreč, de se krivice narodov maščujejo nad njimi samimi, in da se madjarske krivice, storjene v svoj čas n. pr. tudi Cehom, maščujejo že sedaj nad Madjari, ko izgubljajo nekdanje simpatije vedno bolj in bolj, in to celd pri Nemcih, za katere eo Madjari delovali (in mi dostavljamo : še delujejo). To resnico, da se krivice maščujejo, mo-jejo v svojo tolažbo postevati tudi Slovani v Cislitvanski. Nemci so izgubili pri Slovanih v obče, in v Cislitvanski poBebe, vse simpatije ter žanjejo vsled tega preziranje celo tistih dobrih lastnostij, ki se vsekakor nahajajo tudi v Nemcih. Primorski in dalmatinski Italijani pa bodo morali dolgo dokazovati, da so se izpreobrnili, ako si hočejo dalje pridobiti impatije Slovanov. Doslej niso dali še no- biti vsi deležni jednake cene, jednakega uva-ževanja! Kako ugodno Be ta izjava razlikuje od tistih smešnih tlrad o potrebi gojenja nemškega duha in nemškega jezika, ki da edini drži vojsko skupaj in jej edini daje veljavo!!! Tudi Pietreich povdarja sicer potrebo jednot-nega poveljstvenega jezika, ali ob enem priznava potrebo modifikacij, da bodo vojne institucije v soglasju z zahtevami, ki opravičeno izhajajo iz naših političnih in narodnostnih razmer. Zato naj se — poleg ohranitve jednotnega poveljstvenega in službenega jezika — obrača naj veča. skrb takozvanim pol-kovnim jezikom. Kadeti in častniki se morajo vsaj toliko priučiti nenemškega jezika v polku, da morejo v tem jeziku poučevati mo/.tvo. Poznanje jezika je potreba sosebno še iz dveh razlogov: a) radi povspeševanja individu-valnega razvoja in osebne spretnosti teh karakternih lastnosti ; b) drugi razlog je v vprašanju skrajšanja prezenčne službe. I prava vojske mora misliti na sredstva in poti, po katerih doseže racijonalno zboljšanje, ne ila bi ee zrahljal skupni sklad vojske. Tako je govoril vojni minister Pitreich v proračunskem odseku avstrijske delegacije, o jezikovnem vprašanju v vojski, ob enem pa je priobčil členom odseka neko rezervatno povelje, v katerem je priporočal negovanje nenemških jezikov. Nemški listi se ujedajo vzlovoljeno, češ, da so b tem poveljem za-obrnena vsa doaedaj veljavna načela. Njim se zdi to grozna krivica, ako se zahteva od častnika poznavanje jezika možtva kakor pogoj za napredovanje. Izlasti jim ne gre v glavo, kako da more vojni minister v omenjenem povelju odrejati, da more kdo, ki ne zna nemški postati — podčastnik. si benega takega dokaza. Tako smo pregledali nekoliko položenje in gibanje prošlega leta, kolikor se dostaje avslro-ogrskih Slovanov. Ako hočejo ti za-resno izvajati nauke iz dogodkov minulega leta, morejo se v veči meri in dejanski družiti med seboj, nego so se doslej. F. Podgornik. Flivatski. Ker pa je pod vladanjem bana Khuena, žalostnega spomina, zagrebško deželen gledališče zaprlo operi vrata, ni bilo nade, da bi se to veče delo Mandičevo uprizorilo. Kar mu je v drugi polovici 1903 došla ponudba od intendance ljubljanskega deželnega gledališča, naj posije svojo opero na ogled. Skoro na to je bila opera vsprejeta in danes ee bo prvikrat pevala v beli Ljubljani. 00 ljudij, med temi tudi mnogo Čehov in Srbov, katerih poslednjih nekateri so došli tudi 40 klm. daleč. Radie je govoril o položaju nasproti Ogrski, monarhiji in svetu, o zjedinjenju Dalmacije in o slogi s Srbi. Navdušenje je bilo neopisno, pojavi zavesti nenavadni, vedenje uzorno. Čast in — samo napried ! Dnevne novice. Mestni svet tržaški. Na mnoga vprašanja, ki nam prihajajo, odgovarjamo, da smo čuli tudi mi, da je vlada dunajska načelno sklenila razpuščenje našega mestnega sveta. Stvar pa se zavlačuje, ker vlada išče način, kako bi uredila, komu bi izročila vodstvo občinskih poslov in novih volitev. Iz dobe vladne objektivnosti. Tudi na okrajnem glavarstvu v Mariboru se je v zadnje čase obrnilo na slabše glede upoštevanja našega jezika — jezika ogromne večine prebivalstva v obsežju istega okrajnega glavarstva, ker v tem obsežju je 78.888 Slovencev in le 10.199 Nemcev — in glede načina občevanja se slovenskimi strankami. Vse odredbe in naznanila Be izdajajo le v nemškem jeziku in uradniki bo postali osorni v občevanju se slovenskimi strankami. Slovenskim županom, ako so znani kakor zavedni in značajni, se dopošiljajo sicer dvoje- skupaj Živela. Bila je kakor prerojena. Srce jej je močneje bflo, prsa so se jej bolj vzdi-govala, čutila ss je močnejšo in pela je, koder j je hodila. Smilil se jej je teliček, kije mukal za kravo, čutila je revščino berača, ki je molil pred pragom, in ogibala se je kopi vrabcev, da jih ne splaši. Ali kaker je vsaki človek vsaj prvikrat v življenju razočaran, tako ni smelo razočaranje mimoiti tudi nje, ki je živela v tisti dolini, kjer mož šteje ženi, koliko žlic je pojedla in jej ne daje počinka, in kjer žena godrnja na moža, Če je pojel žlico več nego ona. In to razočaranje je imelo grenke nasledke. Predvsem treba poznati kmečke egoiBte in razločevati skopuhe od njih. Skopuhi so izsesani in zapuščeni ljudje, ki gledajo va-te s plašnim in nezaupnim pogledom in se tresejo od slabosti. Egoisti so zdravi, rejeni ljudje, ki gledajo va-te b predrznim, ošabnim in surovim pogledom. Vedno so zamišljeni in č» eo se -podali na njive, zapovedujejo najrajše. žični teksti, ali epopolnjen je vsikdar le nemški tekst. Značilno je za duh, ki veje na tem okrajnem glavarstvu, dejstvo, da je poslalo svojega zastopnika na instalacijo protestantskega župnika, ki je narodno — čitaj : nemško-nacijonalno — silno prononsiran mož, tako, da smemo ta čin okrajnega glavarstva v Mariboru mirnim srcem označiti, kakor jednostavno narodno-politično demonstracijo proti mišljenju in čutstvovanju velike večine prebivalstva v obsežju istega okrajnega glavarstva. Gola resnica je namreč, da so na rečeni - avnosti: govori prekipevali od »nemštva« ; da je zmagosvestno naznanjalo, da se je Maribor ubranil doslej vseh »slovenskih naskokov« ; da je novi pastor žugal z »mečem« slovenski deželi: da se je slovenstvo razglasio kakor največi sovražnik Nemštva ! ! Id na tako elavnost peš lja svojega zastopnika c. kr. politična oblast ki ima največ posla ^e S ovenoi ! ! Tu je pač očevidno in videti morajo tudi slepe:, da se boj proti slovenskemu življu na Štajarskem vrši ob azistenci vladnih organov. Vise se res ne more več vepeti vladina — objektivnost. Dr. Koerber je (Jo ekrupuloznosti objektiven birokrat — tako trdi on Mi pa sod mo njegovo mišljenje n -ecenjamo njegove namere po dejanjih ijud j, nad katerimi ima on vso oblast, da jim more ukazovati in prepovedovati! Kaj menijo slovenski poslanci, in kaj meni sosebno g. vit. Berks : bi-li ne bilo radi :a *ega postopanja vladnih oblasti umestno, ako bi naši poslanci jeli razmišljati o — potrebi obr-trukcije ? 1 Nkrlatica v Maribora. Ker v Mari-?>iru šs vedno razsaja šKrlatica, ostanejo še nadalje raprte ljudske šole in meščanske iole. Zdravniki pravijo, da je nemarnost od p-rani magistrata v prvem začetku epidemije sriva, da se je bolezen tako razširila v ve- - ko vznemirjeoje prebivalstva. Ti ljubi Bog : aUnter Ueberbrettl«, koračnica. 2. Kubišta : »Venček mičnih koračnic«, potpouri. 3. F. S. Vilhar: »Na vrelu Bosne«, možki zbor. 4. Zeller: »Kellermeister«, valček. 5. Evsler: Potnouri iz operete : »Bruder Straubinger«. R. Murni k : »Bucek v strahu«. Veselo-era 7. Nastop damske kapele. — Ples. — Mej «>dmorom : Šaljivi telefon. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Toiletta vrumenadna. Vstopnina za osebo 1 K. — Ker e č sti dohodek namenjen v nabavo glasovima, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Obrni zbor. Prihodnjo nedeljo ob dveh arah popoludne imelo bo novoustanovljeao ^►evsko društvo na Vrdeli svoj prvi redni bčoi zbor v gostilni g. Potoka istotam. — 0 tej priliki dobi 'društvo, ki sprejme pra-j a nekdanjega pevskega društva »Zora«, tudi svoje ime. — Predsedoval bo občnemu zb-ni velespoštovani gospod Ivan Marija Vatovec kakor predsednik bivšega pevskega društva »Zora«. Pevci društva so vabljeni, da se splo--a udeleže občnega zbora. A ne samo ptvei ampak tudi drugi narodnjaki sv. Ivana so n*progo ni, da počastijo ta zbor b svojo nav-zc'aostjo in s tem navdušijo našo mladino /a nadaTiao vstrajno delovanje na narodnem t v11- lz Sežane. — Za božićnico na sežan--s ljudski šoli eo darovali ti le velecenjeni gospodje in gospe : pre blagorodna gospa Vek. ILebek K, Justina Pfucbel 10 K, Marija Mahorčič kolačev, Antonija Oatertag ."» K, -ianija Štolta -*» K, Jan'ja Pa\ K, Kliza Gnezda 5 K, Gabri ela Delak slaščic, Fani \Vicieh 2 K; gospodje : Pavel Mosetich 2 K, dr. Viktor < Tregorič 2 K, Treo ."» K, Vintschgau 10 K. \Vabouacher 4 K, Kante 2 K, Vončina 1 K, M. Hrovatin 3 K, Kr. Vesner 2 K, Bi-r miša 4 K, H. Sardini 2 K, K. Favetti 2 K, Zuna 2 K, C. Sgubin 1 K, Dettoni 2 K, I. Čotar 1 K, Alb. Calcich 1 K, Fr. Br.ar 2 K, Marko Žnidarsič 1 K, Jos. Gerbec 2 K. Aotin Fabc č 2 K, Neimenovana 2 K, Anton Bekar 1 K, Pino 2 K, Al. Skrl 1 K, »los. Platzer 4 K, Mvrto S>aramanga obleke, istotako A le*andra Ga Ana Klančič nabranih * K. Darovateljem se prav prisrčno zahva- j 16-letni kovaški vajenec Ivan Božič iz j ljuje šolsko vodstvo v Sežani. j ulice S. Martiri st. 3 si je ranil sredinec j Iz Podgrada. Prejšnja leta je naša či- desne roke, s katerega mu je odpadel noht. talnica prirejala navadno vsako leto veselico Oba sta dobila prvo zdravniško pomoč s plesom, a to se je nekaj let sem popolnoma na zdravniškej postaji. Prvi je bil prepeljan opustilo. v bolnišnico. | ljetos pa priredi — ozirom na mnoge - nove pristopivše ude — dne 16. t. m. ob 8. ^ , , uri zvečer eliten ples s kotilijonom v pro- riOLZll^ V6ST1« štorih gosp. Dragotina V,čič v Podgr*du Vomo 6eški tr?0Tski akademIjI Y z vstopnino za društvenike 1 krona, za goste Brnu Bivgj ra5unovodja če§ke iol9ke Matice 2 kroni. y prag^ Fran Mlčoch, je zapustil Češki tr- Ker bo imelo društvo letos velike iz- govski akademiji y Brnu 2Desek 6000 kron> datke z ozirom na to, da se preseli v krasno 0breBti t0 g(avnice ima dobiti veako leto tisti dvorano >Nar. doma« in bo treba dvorano ugenec Eavo(ja> ki ge fzkaže z najboljim vspe- napolniti z dostojnim pohištvom — je čisti hom _ y ruekem jeziku. dohodek namenjen v prid društva. j Častniška šola na Cetlnju. Na Cetinju Prijatelji in prijateljice plesa se s tem HQ ofcvorm častniško golo# Otvoritev se je vr-uljudno vabijo, da se mnogoštevilno odzovejo giU alovegno ob navzo6n08ti bneza Nikolaja, temu pozi vu. On.m pa, ki bi se plesa ne mogli ruekega vojažkega atašeja Potapova, vojnega udeležiti, se odbor priporoča v njih radodar- minietra vojvode Plamenca in mQOgih do8to. nost, da bo društvo dosezalo svoj namen. jan9tveaikov. Knez Nikolaj je imel ob tej Svarilo pred izseljevanjem v Ame priliki nagovor na zbor učiteljev in na go-riko. Ministeratvo za notranje stvari je raz- jence zavoda. Povdarjal je, da je z otvorit-poslalo političnim deželnim oblestim nastopno vijo te nove šole notranja organizacija črno-icformacijo: gorske vojske dovršena za sedaj. Slovesno Za indurtrijalne deiavce, ki bi se hoteli blagoBlovljenje nove šole je izvršil mitropolit izseliti v Zjedinjene države eeveroamer ške, Mitrofan. so za sedaj, a bržkone tudi za vse leto 1904, Izginile so mu lz-pred oei. Gospod nade jako slabe. Ker so mnoga industrijalna šef je bil zopet enkrat jako slabe volje. V podjetja prenehala delati, dobivajo na novo takih slučajih se je vedno znašal nad svojimi došli izeeljenci dela le z veliko težavo. Mnogi uslužbenci. V pisarni je imel tudi neko go-so že mesece brez dela in na tisoče izseljen- 8pico. Na to se je znesel tudi nad njo : cev je radi pomanjkanja dela prisiljenih v »Človek bi znorel tu ! Kolikokrat sem ža povrnitev v domovino. Vsled t2ga so vsi rekel, naj se nikdo ne dotakne ničesar na parniki, ki vozijo v Evropo, oddali že za moji mizi?!« — Ona: »Saj se ni nikdo do-bližnje mesece prostore v medkrovju in ne taknil ničesar !« — On : »Tako, kdo pa je morejo ustrezati vprasanjam onih, ki se ho- stavil semkaj te-le poštne znamke ? Nikdo čejo vrniti domov. Izkazi, ki so jih izdale drugi, nego Vi!« Ona je molčala na to. On : parobrodne družbe, navajajo število potnikov »Denite proč te znamke!« Ona: »Kam naj v medkrovju in Ne\v-Yorka v Evropo od 1. j,h denem ?« — in vstala je. On : »Kamor oktobra do 10. novembra z 27.000, nasproti hočete, samo da mi pridejo iz-pred oči ! Kar 13.000 v isti dobi lanskega leta. Večina gledati jih ne morem !« — Gospića je ubo-onili, ki se vračajo, so Italijani, Poljaki, Slo- gala. Vzela je poštne znamke, jih mirno vaki, Hrvatje in Madjari. ' oslinila in jih pritisnila — šefu na plešo, za-ProAnja do usmiljenih 8TC. Vdova prosivši ga ob enem, naj jo odpusti iz službe, pokojnega slovanskega tržaškega novinarja Tako so mu res izginile iz-pred oči znamke Avgusta Kermavnerja, gospa Marija Ker- in _ gospice. mavner, leži sedaj v bolnišnici težko bolna.! Posrečilo se je. Na stanovanju nekega Vsled tega sta njena otročiča izgubila svojo zdravnika v Kijevu je nekdo močno pozvonil, hraniteljico, tako, da sti siroti sedaj brez Otvorivši vrata je zdravnikov sluga opazil očeta in — brez matere! Nesrečna žena se elegantno oblečenega mladega gospoda, ki mu je obrnila do nas, naj zaprosimo javnega je izročil neki ovojček z naročilom, naj istega usmiljenja za nje otročiča. Kdor bi hotel kaj takoj izroči svojemu gospodu. Mej tem pa, podariti, naj dopošl e Ivani Švagel (via Ga- ko je od šel sluga, da stori, kakor mu je bilo lileo Galilei), kjer se nahajata otročiča. naročeno, je ptujec stopil v salon za čakalce. Poštni tat — prijet. Pred nekoliko Doktor je začudeno gledal na listen, ki ga dnevi je vse časopisje pisalo, da je med je dobil v ovojčku. Na liBtu je bilo zapisano: Ljubljano in Trstom bila ukradena postna »Ali se posreči, ali se ne posreči«. Te lako-vrečica 3000 K. V resnici pa je bila tatvina nične besede je prečital doktor tudi svojemu izvršena na kolodvoru v Ljubljani. Tatvino čakajočemu slugi: Ker pa tudi ta ni znal pa so opazili ša le v Trstu. Tu so tudi zaprli pojasniti pomena teh besed, mu je velel nekega poštnega uslužbenca, katerega so imeli doktor, naj privede tujca v sobano za V3pre-na sumu. V torek pa so aretirali v Ljubljani jemanje. V malo trenotkih je pridrvel sluga poštnega hlapca Marka Florijančič, ki se je zopet pred doktorja in zaklical : »Po3rečilo priznal za avktorja te tatvine. Z njim so 8e je ! — S tujcem vred je izginil tudi dok-aretirali tudi njegovo ljubico. Aretirali so ju torjev dragoceni kožuh. ko sta oila že na potu na kolodvor, da bi Ruska carica je obolela na influenci, zapustila Ljubljano. Zanimivo je pa, <1a niso toda nje stanje ni nevarno, nasproti Florijančifa niti računali med one, j Pisalna miza iz kolesec. Gospod Ivan na katere bi mogel leteti kak sum. Celo pri Debeljak v Ljubljani je izdelal pisalno mizo uraduikih, ki so bili one noči v službi, so iz samih kolesec, več sto takoimenovan h bi.e hišne preiskave, Florijančiča pa niti na- »gpul«. Da-si ni izučen mizar, mu je delo vedli nis> sodniji, tako pošten se jim je zdel jako lepo vspelo. Rabil je tri mesece časa. na posti. No, vzlie temu, da ga je varoval Na prvi pt gled sa dozdeva, kakor da treba tako »dober glas«, je prišel pravici v roke. le lahkega sunka, pa sa miza sesuje v stotine In jako malo je porabil od ukradenega de- krščekov; v resnici pa je jako trdna, narja. Od 3900 K eo dobili pri njem še Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 07.77. 5°'0 i talij aeska renta 102.40, Španski esterieur 87.1"> akcije otomanske banke 5i)0.—. Pariz, (Sklep.) Avstrijska državne železnice —.—} Lombardi 89.aO unificirana turška renta 8S.lf>, menjice na London 251.S0, avstrijska zlata renta 102 30, ogrska 4% zlata renta 100.35, Landerbant 494.—, turške srečke 131.^5, parižka banka 11-14. italijanske nfridijonalne akcije 728.—, akcije Rio Tinto 12.72. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg S7\H. Lombardi V srebro *27r,/10 Špa iska renta 8fi: H, italijanska renta 101%, tržni diskont 33menjice na Dunaju 24.23, dohodki banke —.---, izplačila banke —.— Trdua. Tržna poročila 14-. januvaria. Budimpešta. Pšenica za april K 7.8« do 7.88, za oktober od 7.68 do 7.69. Rž za april K 6.63 do 6.64, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.50 do 5.51, za maj W —.— do —.—. Koruza za maj K 5.25 do 5.26. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje : omejeno, mlačno. Prodaja 18.000 met. st.. komaj trdno, za 2l/3 st. nižje. Druga žita mlačno. — Vreme : prijetno. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rase za tek. mesec po 50 kg 45*25 frk, za marc 45.50 frk. • Hamburg. (Sklep pop.) Kava, Santos good average za januvar 361 za marec 37— za maj 37n;^, za september 38.'\ll vzdržano; kava Rio navadna loco 34.37, navadna reelna 38.41, navadna dobra 42.44. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar 16.—. za februvar 16.25, za marc 16 35. za maj 16.65, za avgunt 17.05, za oktober 17.35 -Mlaćno. (Vreme Spremenljivo.) London. Sladkor iz repe surov S1'^ Sh, Java 9.03— Sh. Mlačno. S 1 a dk or, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64-oU do 65.75. za september lv —.— do —.—, jan.-avg. 64.50 do 65 75. Concassin Melispilr promptno K 67.30 do 67 80. za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67-30 do 67.80. Jiew-York. (Otvorenie). Kava Rio za bo loče dobave. Vzdržano, nespremenjeno : 5 st. znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.10, rž za februar 15.15. za marec-april 15.15, za marec-junij-15.25 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.20. za februvar 21.30. za marec-april 21.35, za ma-rec-junij 21.30, (stanov.) — Moka za tekoči mesec 29.—, za februvar 28.95, za marec - april 28.85, za marec-junij 28.80 (stanov, i. — Repično olje za tekoči mesec 51.75, za februvar 51.75, za marec-april 50,75, za maj-avgust 50.75 (stanov.) Špirit za tekoči mesec 43.—, za februvar 43.25. za marec-april 43.50, za maj - avgust 43 25 (trdno) — Sladkor surov 88° uso nosr2l\,---21.*/4 (mimo) bel za tekoči mesec 24.75 za februvar 25.— (mlačno), za maj-avgust 26.--. za okt.-jan. 26.50 - rafiniran. 561/«—57 — Prijetnejše. TrgoTiua se zaklanimi prešiči. Včeraj je bilo pripeljanih na naš trg 4d preiičev. Ridi deževnega in jnžnega vremena je bila kupčja slaba. Prodalo se je prav malo in so zaloge se vedno polne. Kar se je prodalo, je šlo boljše p j K 104 — slabše pa po K 88—92.— Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilostrovan oenllc brezplačno In franko. Borzna poročila dne 14. janurarja. Tržaška borza. Napoleoni K iy.04—19.07. angležke lire K 23.94 3700 K. Lep Tzsrojevatelj mladine! Te dni je bil v Gradcu obsojen v devet mesecev ječe proldsor — če bi bili mi tako zlobni, kakor so nemški novinarji dostavili bi: nemške na-' do 23.99, Lood>n kratek termin K 239.60—«240.20, , . .. 1 Francija & 95.15—95.45. Italija K 95.10—95:«», rodnosti — na gimnaziju v Mariboru, dr. italijanski bankovci K 95.15—95.40. NenČiia K. Friderik Vogl, radi zlečina po 129. b in 117.10-117.40. nemški bankovci K J 17.10—117.40, . avstrijska ednotna renta K 100.45—100. t o, odrska 132. kazenskega zakona, to je radi nenrav- kronska renta K 99.00—99.30, italijanska renta K nih činov na škodo učencev. Vnebovpijoče 10J.75—102.25, kreditne akcije K 678.00—68-2.00, ... državne železnice K 674.00—ti77.00, Lombardi K pa je, da je gospod ravnatelj gimnae\je pu- s4.50-86.hj, Llovdove akcije K 770 00—780.00. — stil to nesnago poučevati še potem, ko je ! s r« 5 ke Tiaa K 326—330—, Kredit K 464. bila že uvedena kazenska preiskava in so vsi dijaki vedeli ca stvar. Tepeni ste Mil: 44-letna Julija 0 99.15 99.25 91.05 91.10 16'Jl.— 1610 — 677.— 679.7"» 239.72 xJt 239 70 117.171 „ 117.17 23.44 23.43 19.05 19.05 95.4f> .90.30 11.32 11.32 imm RDSSI ulica S. Oiovanni št. 16. Telofon Jt. 1<>32. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. I Stanovanja *! Kašelj - Katari (Piazza Caserma št. 2) oddaja od danes naprej lastnica lca m (registrovana zadruga z omejenim poroštvom). - XI Istočasno .sc oddaja hotel, restavracija in kavarna. Prijave se sprejemajo v poso-jilnični pisarni (ulica S. Francesco št. 2, 1. n., telefon št. 952), kjer se dajejo tudi potrebna pojasnila Dobroznane katrani nate paštilije Kavasiui, koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega kat rama. imajo same na sebi že medicinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasliženja. Ena skatljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le pastilije z vžgauim imenom „Ravasini- marejanja. Po poŠti poSilja proti povzetju najmanj o ^katljice. zavračati vsakovrstna pon ter ..Obrtnijsko konsumno in posojilno društvo*' v Škednji. VABILO OBČNI ZBOR ..Otnsusksa koiisomnega in posojilnega iroštra* v Škednji __---- ki ne bo vršil v nedeljo o hlače in izdelki za delavce. 0000000000 IC Jako znižane cene. Xa obilo udeležbo vabi ODBOR. Vinogradnik, vtsč cepljenju na zeleno in suho in ravnanju i vsemi vrstmi amerikanske trte, za domačo rabo in za trgovino, želi stopiti v slu/bo, ali takoj, ali kasneje. Ponudbe naj se pošiljajo upravi »Edinosti« pod adreso »Vinogradnik«. Dečka, zmožnega slovenskega in italijanskega jezika, gprejme takoj prodajalnica z i zgotovljenim i oblekami »Ali' Uoiverso«, ulica Poste nuove štev. 1. Železniški delavci /lasti za vrtanje min, avstro-ogrski po-paniki, se takoj v sprejmejo. Dotični naj predstavijo v centralni pisarni ponijet ja za zidanje železnic 11a < >peinah d\vrec (Viila) < )lga. Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešnejše domače zdrailo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. T^ocpll* zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-IVaoV^lJ mače zdravilo — Trpotčev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej posije poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAKOČBE: LEKARNA H „SALVATORJU"--= Fr. Riedl, VARAŽDIN kbr. 103. m Sf i m i l> Posojila, ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedšćine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Glavna zaloga: Lekarna ILavasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah: Antoniaizo Skedenj, Bimoletto Ponterosso. Gmeiner ulica <4iulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitaiburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, Tite Lola Barr. vecchia. Serviralo ul. Pešce, Suttinn Corso. Vidah d- Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodani in Schindltr. in v glavnih lekarnah v Avatvo-Ogerskej. Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- I11 inozemskih tovarn ===== Borzni trgf št. 2. II. nadstropje ===== (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevauje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor __tudi na obroke. SflT* Konkurenčne cene 'TH Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda siajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. Svoji k svojim O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. TRST — ul. Paduina 19. - TRST AVIANO & SCHEGA tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno. Uirodne cene. TRST — ul. Paduina 19. — TRST. Pavel &astwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih bo!>. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belgije. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnšihej hncae. FILIJALKA BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi p.>sli kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .1 -obrestuje: Vrednostne papirje: po 2 V/, takoj 3 °/„ na «> mesecev n 31/8°/e na 1 leto . Napoleone : po -'4°o u:l mesecev „ 2V,Vo "a t leto b) Za giro-conto daje 23/47