Poftnina plačan a
LefO 1X1. flW. 251
V LloMlonl v petek 9 novembra 1928.
Izhaja Tsak dan popoldne, ixrxcm& nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 230 Din, večji interati petit Trsta 4,— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod» velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi  se 00 vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034 Upravništvo: Knaflova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304.
Viharen dan v oblastni skupščini
Klerikalna večina je znova odklonila resolucijo o obsodbi umora v Narodni skupščini - Ostri protesti briskirane opozicije - Sklepi o gradnji novih cest - Ove osebni zadevi v tajni seji
Ljubljana, 9. novembra. Danes se je vršila druga seja III. zasedanja ljubljanske oblastne skupščine. Predsednik je sejo otvori 1 ob 9. dopoldne, ugotovi] sklepčnost, imenoval za tajnika posl. Lebingerja in Oblaka, nato pa preči-tal razne  vložene predloge.
Proti ukinitvi davčnega urada na Vrhniki
Med drugimi so vložili posl. Majer in tovariši predlog, naj oblasti odbor protestira na merodajnem mestu proti nameravani ukinitvi vec davčnih uradov v ljubljanski oblasti, med njjimi tudi davčnega urada na Vrhniki, ki se namerava izvesti koncem leta 1928. Ukinitev davčnega urada bi bila za Vrhniko naravnost katastrofalnega značaja, ker je delokrog vrhni.ške davkarije zelo obsežen in bi bilo tamošnje prebivalstvo zelo prizadeto. Vrhnika ima lepo industrijo, obsežno trgovino, polno obrtnikov in trgovcev, vsled Česar ima po svoji davčni moči gotovo pravico, da se energično upira proti nameravani ukinitvi davčnega urada.
Razna cestna dela
Posl. Novak je nato v imenu odseka za javna dela poročal o raznih predlogih oblastnega odbora za zgraditev novih cest. Po predlogu odseka se ima zgraditi deželna
cesta II. vrste Stara Cerkev—Gorenje_Križ
—Stari breg, Novi breg, Trnovec, za kar prispeva oblastni zaklad 50%, cestni okrajni zaklad pa 50%, skupno z udeleženimi ob-inami in knezom Auerspergom po razmerju Stara Cerkev do o7c. Mala gora do 5%. Stari Log 1500 Din, Zeljne 2000 Din, knez Auersperg 50.000 Din, ostale stroške pa okrajni zaklad v Kočevju. — Zgradi se deželna cesta II. vrste Knežja Lipa_Spodnji
Log, za kar prispeva oblastni zaklad 40%, občina Spodnji Log 15.000 Din, Knežja Lipa 5000 Din, ostale stroške pa cestni okrajni zastop v Kočevju. — Zgradi se deželna cesta II. vrste Lazeč—Novi Kot_Prezid z od-
cepkom pri Bajterberski Dragi v smeri Stari Kot, ia kar prispeva oblasti zaklad 50%, cestni okrajni zaklad pa 50%. Dogradi se deželna cesta II. vrste Mirna—Jihiboj —Sv. Križ, za kar prispeva oblastni zaklad oOc^., cestni okrajni zaklad v Trebnjem 35%, občina Mirna 15%. Uvrstitev občinske poti Razor—Podsnireka med deželne reste II. vrste se odloži na poznejši čas.
Preloži se deželna cesta II. vrste Drašići —Repica, za kar prispeva oblastni zaklad 50%, cestni okrajni zaklad v Metliki 50%. Nadalje se prelože klanec na deželni cesti II. vrste    Kumpmatelj—Vrčice,    klanci na
deželni cesti II. vrste Metlika_Vejar_Bož-
jakovo, klanci na deželni cesti II. vrste Mlamna vas—Radovica, klanci na deželni cesti II. vrste Štrekljevee—Luža. klanci na deželni cesti II. vrste Podzemelj_Crešnjevec
—Krvavči vrh, klanci na deželni cesti II. vrste Krvavči vrh—Lokvica, klanci na deželni cesti II. vrste v Gradacii pri kolodvoru, za kar prispeva oblastni zaklad 50%, cestni zakladi pa po 50%.
Zgradi se deželna cesta II. vrste Crna— Kranjski Rak do meje mariborske oblasti, za kar prispeva oblastni zaklad 50«^, cestni okrajni zaklad v Kamniku 21%, občine Kamnik 12%, Gozd 6%, Županje Njive 3%, Mekinje 3%, Stranje 3%, Bistričica 2%.
Cesta štemarje do stika z novo cesto pri Plevni in odcep deželne ceste proti Jeprci na Bitnje do stika z novo cesto v škofjeloškem cestnem okraju, se izločita iz kategorije deželnih cest.
V debati je posl. ing. Zupančič povdar-jal, da predloženi predlogi o zgradbah novih cest v odseku niso bili tako utemeljeni in da člani odseka niso imeli prilike videti načrtov in stroškovnikov nameravanih zgradb. Člani odseka niso dobili na vpogled niti načrtov, ki j;ih je izdelal že pred vojno bivši deželni odbor kranjski. Tako delo je preveč površno in nasprotno imajo poslanci dolžnost, da kontrolirajo vsak izdatek denarja. Govornik je tudi zahteval, naj bi se cestna dela razpisovala ter ne izvrševala v lastni režiji. Opozarjal je tudi na potrebo moderniziranja cestnih zgradb z ozi-rom na potrebe novega časa, zlasti pa na naraščajoči avtomobilski promet. Treba pa je paziti, da se bo vsak denar uporabil pravilno, ker so davki pretežki. Končno je izjavil, da bo glasoval za predložene predloge.
Govorili so še poslanci Bukovec, Majer, Eppich, Peterlin, Nemanič in Tratnik. Tudi posl. Majer se je pritoževal, da odsek za javna dela ni imel na razpolago nobenih načrtov o novih cestnih zgradbah. Celo referent sam je bil o posameznih zgradbah napačno poučen, ker je na odsekovi seji navajal druge številke stroškov, kakor pa na
današnji seji. Posl. Tratnik se je pritoževal na zapostavljanje brežiškega okraja, kar pa je na drugi strani opravičeval, češ da razmerje med oblastnim odborom in dosedanjimi okrajnimi zastopi še ni bilo urejeuo.
Pri glasovanju so bili končno vsi predlogi odseka soglasno sprejeti. Nadalje je poročevalec odseka posl. Novak poročal o raznih drugih predlogih poslancev glede cestnih zgradb. Predlog posl. Bukovca radi poprave občinske poli Stranska vas—Po-hance se je odstopil oblastnemu odboru v proučitev. Predlog istega poslanca glede podpore za zgraditev občinske ceste Srednji Globodol—Gornji Globodol—Mišji travnik v občini Mirna peč se je priključil nekemu drugemu tozadevnemu predlogu. Predlogi poslanca Pipana glede podpore za popravo deželne ceste Škofljica—Klane—Gubnišče, Pijava gorica, glede zgraditve vodnega rezervoarja v Lanišču občina Šmarje, glede podpore za popravo ceste Ig—Golo, so se odstopili oblastnemu odboru v proučitev. Sklepanje o predlogu posl. Pipana glede sprejema občinske ceste Ig—Golo med deželne ceste II. vrste, kakor tudi o predlogu glede sprejetja občinske poti Laverca—Bab-na gorica—Ig med deželne ceste II. vrste se je odložilo na poznejši Čas. Predlog posl. Zupančiča glede spojitve škocijana na Dolenjskem s telefonom ali brzojavom se je odstopil oblastnemu odboru zaradi intervencije na merodajnih mestih.
V debati so govorili poslanci Bukovec, Pipan, Jarc, Erjavec, Tomazin in dr. Cesnik, na kar so bili vsi predlogi odseka sprejeti.
Klerikalna večina ponovno od-klanja obsodbo beograjskega umora
Nato je poročevalec odseka za prošnje in pritožbe posl. Tomazin poročal o znanem predlogu resolucije poslancev dr. Puca, ing. Zupančiča in tovarišev, v katerem se obsoja umor narodnih poslancev dne 20. junija v beograjski Narodni skupščini. Kakor znano, je bil zaradi tega predloga koncem prejšnjega zasedanja posl. Zupančič izključen za Hđjjm" iz oblastne skupščine, nakar se je ostžhr opozicija z njim solidarizirala in se za čas njegove izključitve absentirala od sej.
Poročevalec Tomazin je v svojem poročilu omenjal, da je svoječasno oblastni odbor že vse storil, kar je bilo potrebno in umestno v tej zadevi. Sestal se je po krvavih dogodkih v beograjskem parlamentu k žalni seji, na kateri je sklenil izreči brzojavno sožalje zagrebški oblastni skupščini oziroma oblastnemu odboru, čigar predsednik je bil pok. Stepan Radić, ter vdovam žrtev. Oblastni odbor se je po svojem zastopstvu tudi udeležil pogreba in se je na povabilo udeležil tudi žalne seje oblastne skupščine v Zagrebu. Za izrečeno sožalje je prejel od oblastnega odbora v Zagrebu tudi brzojavno zahvalo. Z ozirom na to, <ia je ljubljanski oblastni odbor storil vse, kar je bilo mogoče, je večina v odseku smatrala predloženo resolucijo za nepotrebno, radi česar predlaga, naj se preide preko nje na dnevni red.
O odsekovem prologu predsednik dr. Natlačen ni dopustil debate, sklicujoč se na člen 6l. poslovnika. To predsednikovo postopanje je zrevoltiralo opozicijo, ki je pričela burno protestirati.
Tajna seja
Ko je predsednik zopet otvoril sejo, je odredil nadaljevanje dnevnega reda in dal na razpravo pritožbo bivšega šefa oddelka agrarnih operacij dr. Spieler-Muvsa zaradi neplačanih prejemkov za ju'lij in avgust 1 1928. ter pritožbo okrožnega zdravnika dr. Antona Vilimeka zoper razsodbo disciplinskega sodišča ljubljanskega oblastnega odbora, s katero je bil odpuščen iz oblastne službe.
Predsednik dr. Natlačen je proglasil razpravo o teh dveh zadevah za tajno.
Ko Je zopet otvoril javno sejo je sporočil, da je skupščina sklenila, naj se pritožba dr. Spiller - Muysa radi neplačanih prejemkov za julij in avgust 1928. kot brezpredmetna zavrne, ne da bi se skupščina spuščala v meritorno razsojo stvari, na dalje naj se pritožba dr. Antona Vilimeka zoper disciplinsko razsodbo disciplinskega sodišča oblastnega odbora zavrne kot neutemeljena iz razlogov prvoinštančne razsodbe, ne da bi se oblastna skupščina spuščala v pretres novih navedb, predloženih šele v pritožbi.
Zaključek seje
S tem je bil red izčrpan. Predsednik dr. Natlačen je še prebral odgovor velikega župana dr. Vodopivca na interpelacijo posl.
Novaka v zadevi kolkovanja živinskih potnih listov, nato pa sporočil tri nove predloge oblastnega odbora glede pritožbe upra. vitelja bolnice za duševne bolezni tlinka Logarja, ki se mu ob prevzemu v oblastno službo niso zavarovale vse pravice, pridobljene v državni službi, nadalje glede uredbe o pobiranju občinskih taks v območju ljubljanske oblasti ter glede odkupa poslopja Kranjske hranilnice in dramskega gledališča v Ljubljani od uprave Kranjske hranilnice. Vse tri predloge je odkazal pristojnim odsekom.
Nato je predsednik ; aznanil, da se jutri ob pol 9. dopoldne vrši v magistratni posvetovalnici seja odseka za uredbe, v ponedeljek ob 10. dopoldne v istem prostoru pa seja finančnega odseka. Prihodnja seja plenarne seje oblastne skupščine bo v sredo 14. tm. ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Poročila predsedstva, odseka za uredbe in finančnega odseka.
Seja je bila zaključena ob H.15 dopoldne.
Posl. dr. Ptic je razburjen skočil kvišku in zaklical »To je škandal! To je predrznost!«
Posl. prof. M a z o v e c je pričel kričati na ves glas proti opoziciji, na kar ga je posl. dr. Puc zavrnil: »Nikar ne kričite! Ne obnašajte se tako robato!«
Predsednik Natlačen: »Po členu 61 poslovnika je debata izključena.«
Posl. dr. Puc: »Zakaj »e postopate po § 40.. na katerega ste se zadnjič sklicevali.«
Nastalo jc splošno prerekanje; hrup je bil tolik, da se niti nt pate, kako je predsednik dr. Natlačen odredil glasovanje. Predsednik pa ie kljub temu ugotovil, da jc sprejet predlog odseka in da je resolucija poslanca dr. Puca in tovarišev odklonjena.
Posl. dr. Puc je zahteval nato besedo k poslovniku in ugotovil, da debata o predlogu sploh ni bila otvorjena.
V splošnem hrupu, ki je zopet nastal, je zaklical posl. dr. Puc večini: »Ako vi tako tolmačite poslovnik, je najbolje, če zaprete to dvorano^.
Posl. Tavčar: »To je »liudska' stranka!«
Ta klic je ponovno razburil večino in nastalo je novo hrupno prerekanje, v katerem so se zlasti odlikovali klerikalni poslanci Mazovec, Gostinčar. Tratnik in drugi
V splošnem hrupu je predsednik nato prekinil sejo za 10 minut. Prepiranje med poslanci večine in opocije se je nadaljevalo tudi med odmorom
Seja Narodne skupščine
— Beograd, 9. novembra. Današnja seja Narodne skupščine je pričela po stari navadi s poldrugourno zamudo. Po sprejetju zapisnika je predsedujoči sporočil, da je vlada predložila zakon* ski predlog o sodnih taksah, ki tvori nekako dopolnilo zakona o sodnikih. Za ta predlog zahteva nujnost. Proti temu je nastopil zemljoradnik Voja Lazič. ki je naglašal, da je treba tako važne predloge poprej dobro proučiti. Vladna večina seveda za tako delo ni? ma ne časa ne smisla in je brez nadaljs nega ugodila vladni zahtevi. Zemljorad= nik Vujič je nato stavil nujni predlog o podpori pasivnim krajem potom za? poslitve prebivalstva pri javnih delih. V utemeljevanju je naglašal, da toza* devni predlog vlade ne odgovarja po? trebam ljudstva, marveč tvori le neka* ko korito za radikalske in demokratske agitatorje. Po daljši debati, v kateri je prišlo ponovno do hudih spopadov med zemljoradniki in vladno večino, je bil predlo*? sprejet in izročen odboru, ki razpravlja o vladnem predlogu. Šele po 11. je prešla Narodna skupščina na dnevni red ter pričela razpravo o tako* zvanem švedskem posojilu monopolne uprave. Debata ob 12.30 še traja. Seja se bo najbrže popoldne nadaljevala.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize : Amsterdam 0—22.85, Berlin 0—13.565, Bruselj 0—7.9142, Budimpešta 0 do 9.93, Curih 1094.10—1097.10 (1095.60). Dunaj 7.9959-^8.0259 (8.0109), London 275.72 do 276.52 (276.12), Newyork 56.85—57.05 (56.95), Pariz 0—322.42, Praga 168.37— 169.17 (168.77), Trst 297—299 (298). INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.1275, Dunaj 73.05. Budimpešta 90.0, Berlin 123.78, Praga 15.395. Milan 27.21, Pariz 20.29, London 25.195. Newyork 515.65.
Dr. Spaho grozi z izstopom iz vlade
Odmev velikosrbskih demonstracij v Sarajevu. — Muslimani zahtevajo zadoščnje, v nasprotnem slučaju pa groze s konse-
kvencami.
— Sarajevo, 9. novembra. Zadnje dni je došlo v Sarajevu povodom de* sete obletnice prihoda srbske vojske v Sarajevo do radikalskih demonstracij proti muslimanom in Hrvatom. De* monstrantje so vzklikali Veliki Srbiji, Sumadiji, srbski vojski. Med navduše* nim klicanjem so se čuli tudi vzkliki «2ivel Puniša Račič! Doli Zagreb, doli z voditelji KDK!» Povsod so demon* strantje klicali proti Zagrebu in pove* ličevali morilca Punišo Račiča. Zlasti oglušujoče je bilo vpitje pred hrvat* skim narodnim domom «Napredka». — Sinoči so se vršila v kinu «Imperial» ki se nahaja v hrvatskem narodnem do* mu «Napredka» predvajanje filma «Stjepan Radič«. Film je izzval navdu* šenje pri prisotnih Hrvatih. Ko pa je neki omladinec zaklical «Slava Stjepa* nu Radiču, doli z morilcem Punišo Ra* čičem!». je policija udrla v kino in ga z brahialno silo izpraznila. Občinstvo je v protest proti takemu ravnanju za* pelo pred hrvatskim domom «Lepo na* šo domovino«.
Vsled izzivalnih demonstracij pre* napetih radikalov je zavladala med mu* slimani in Hrvati skrajna napetost. Mu* slimani trde, da je radikalske demon* stracije organiziral radikalski prvak dr. Milan Srskič v dogovoru z velikim žu*
panom Milanom Nikoličem. Ker so bile te demonstracije ob enem naperjene proti muslimanom in zlasti proti drju. Spahu, so imele globok odmev tudi v Beogradu. Dr. Spaho je zahteval od vlade primerno zadoščenje, predvsem pa odstranitev sedanjega velikega žu» pana v Sarajevu, ki ni znal ali hotel preprečiti teh demonstracij. Dr. Spaho je zagrozil celo z demisijo, če vlada ne izpolni njegovih zahtev. Beograjski tisk obširno razpravlja o tem konfliktu in mu pripisuje tem večjo važnost, ker so se odnošaji med radikali in muslimani od občinskih volitev v Bosni in Herce* govini tako poostrili, da smatrajo v beograjskih krogih nadaljno sodelova* nje med radikali in muslimani skoraj za izključeno.
Da ta domneva ni povsem neupra* vičena, dokazuje konfilkt med drjem. Spahom in dr. Korošcem na zadnji seji Narodne skupščine in obširna debata v ministrskem svetu, ki se je razvila povodom tega konflikta. Muslimani so zelo rezervirani. Iz njihovih vrst se na« glasa, da hočejo počakati še par dni na izpolnitev svojih zahtev, potem pa bodo izvajali primerne konsekven* ce. Izstop dr. Spaha iz vlade naj bi bila prva represalija muslimanov proti vla* di.
Tajna ljubezen svetega očeta za preganjane slovanske duhovnike v Italiji
Kaj ve povedati splitski škof o zaščiti preganjanih slovanskih duhovnikov, — Vsakdo mora biti prepričan o očetovski ljubezni - * -
— Zagreb, 9. novembra. Klerikalna »Narodna Politika« je objavila vest, da je bil splitski škof dr. Kvirin Bonefacij v Rimu pri papežu in da je 5. tm. v Zagrebu posetil nadškofa dT. Bauerja. O tem poroča med drugim:
»Kakor smo že javili, je sveti oče Pii XI. sprejel zelo ljubeznjivo splitskega škofa v avdijenci in se ob tej pril:ki živahno zanimal za razmere katoličanov v naši državi. Naglašal je, kako so se hrvatski katoličani nad vsemi ostalimi katoliškimi narodi odlikoval leta 1925. povodom jubilejnega romanja s številom romarjev in svojo pobož-nostjo. Zaradi tega ga je zelo razvesilila vest, da pripravljajo hrvatski škofi romanje za prihodnje leto, v katerem bo slavil svojo 50-letnico. Pij XI. pazno zasleduje cerkvene razmere Hrvatov in Slovencev v Istri in na Goriškem ter skuša v mejah možnosti odstraniti vse, kar bi dajalo povoda očitkom. Sveta stolica ne more dati svoji skrbi za tamošnje Hrvate in Slovence izraza pred širšo javnostjo, toda vsakdo mora biti prepričan o njeni očetovski ljubezni napram našemu narodu v vseh pokrajinah.
K temu pristavlja zagrebška »Riječ«: Doslej še nismo čuli, da Di sveti oče papež vzel v zaščito hrvatske in slovenske duhovnike v Istri in na Goriškem, ki se tamkaj preganjajo ter ne smejo vršiti službe božje v svojem jeziku in se na njihova mesta postavljajo italijanski fašisti. Sistematsko se duši hrvatska in slovenska beseda v cerkvi in zaman so vse pritožbe. »Norod-na Politika« bi morala razločati, ko vendar toliko ve, kaj so podvzeli naši škofje v zaščito svojih preganjanih bratov v Istri in na Goriškem, kaj je končno podvzel škof dr. Bonefacij? Ako sveta stolica ne more »dati izraza pred široko javnostjo, o svoji očetovski ljubezni napram tamošnjim Hrvatom in Slovencem«, širša javnost tudi ne more opaziti v Istri in na Goriškem nobenih posledic te očetovske ljubezni, čeprav bi bila ta ljubezen samo tajna. Pohvale pobož-nosti hrvatskih katoličanov res niso nobeden argument, niti ne morejo zakriti strašnega dejstva, da se v okrilju katoliške cerkve v Italiji gode ob molku Vatikana nesramna in barbarska preganjanja slovanskih služabnikov božjih. Ali naj tudi ti po-romajo prihodnje leto k papežu s pepelom na glavi?«
Grozna opustošenja vulkana Etne
Veletok lave je žalil cele doline in uničil mnogo naselbin. — Doslej pogrešajo 120 ljudi. — Messina odrezana od Italije
— Rim, 9. novembra. Izbruh Etne se spreminja z vsakim dnem v večjo katastrofo. Dočim je sprva izgledalo, da gre le za trenutno erupcijo, ki se bo kmalu zopet polegla, bruha ognjenik čim dalje večje množine lave, ki pokriva že vso okolico ter je opustošila in uničila cele doline. Lava se pomika v ogromnih veletokih s hitrostjo 8 do 10 km na uro v dolme in Je bila danes opoldne oddaljena samo še 250 merrov od železniške nroge, k iveže Messino z ostalo Italijo. V očigled naglega prodiranja lave in neprestanega bruhanja vulkana je računati s tem, da bo že danes Dopoldne uničena messinska proga.
Ob vznožju ležeče mesto Mascagni ie popolnoma uničeno. Tz morja lave gleda samo Še streha 20 metrov visokega stolpa katedrale. Vse druge hiše so že izginile. Prav tako ie izginila tudi večja vas Nunnziata, a danes je lava zasula tudi dva kilometra oddaljeno pokopališče. Železniška postaja vJWas-cagni ie že izoranjena. ker je že od treh strani zalita od lave. Postaja Nia-re je uničena, tako da ie promet na tem delu proge že ustavtfen.
Na pomoč so bili pozvani večji oddelki voiaštva. razen tega pa so bili organizirani prisilni delavski oddelki, ki ima>o nalogo izkopati jarke ,da bi na ta
načn usmerili veletok lave v morje. Ponekod so skušali zgraditi nasipe, kar na se ni obneslo, ker so se radi silne vročine takoj porušMi. čim jih je dosegla lava.
V prizadetih kraiiih se odigravajo grozoviti prizori. V neki samotni hiši na vznožju ognjenika, je lava ponoči presenetila prebivalce v spanju. Predno so se zavedli grozne nevarnosti, ie b;Ia hiša že od vseh strani zalita od goreče mase, tako da so vsi prebivalci našli grozno smrt v lavi. Kl.nrb najstrožji prepovedi oblasti so nekateri prebivalci skrivaj odšli v evakuirane vasi. horeč rešiti svoje ^emoženje. VeČina izmed teh se ni več vrnila. Doslej pogrešajo okrog 120 ljudi, o katerih se ne ve, aH so še pri življenju. Poginilo je tudi mnogo živine, ki jo niso mogli več pravočasno spraviti na varno.
Francoska kriza stacijonarna
— Paril, 9. novembra. Vladna kriza je stacijonarna. Doslej ni bil še nikomur poverjen mandat za sestavo vlade. Zatrjuje se, da Poincare odklanja mandat, dokler poprej Rriand ne poskusi sestaviti levičarske vlade. Šele. če bi Briand v tem ne uspel, je Poincare pripravljen znova prevzeti ministrsko predsedstvo.
Stru 2
tSBO^ENSKI   NAROD* dne 9. novembra 1928.
Stev. 257
Petrovič
lepi pravljični princ MarceUa AJbani
in drugi najboljši umetniki Vam razodene jo
Tajnosti Orienta
z vsemi lepotami, razkošjem in nasladami! Jutri vsi k svečani premijeri v ELITNI KINO MATICA.
Žalostna slika obubožanja Slovenije
Štetje posetnikov pokopališč je pokazalo, da je nase ljudstvo do skrajnosti obubožano. —Dobrodelnim ustanovam preti nevarnost, da bodo morale svoje delovanje opustiti.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Osveta političnega nasprotnika. — Smola pobeglega kaznjenca. — Nevaren zločinec pod ključem.
Slovenija, ki bi se razvila v izrazito in-dustriusko pokrajino tako, da bi brezposelnosti pri nas sploh ne bilo, je po krivdi modrijanov na državnem krmilu v gospodarskem pogledu slabša, nego je bila pred vojno. Z brezobzirnim navijanjem davčnega vijaka je spravila država in zdaj še oblastna samouprava našo industrijo, trgovino in obrt v eno najtežjih kriz. kar smo jih kdaj poznali. Naše gospodarstvo je paralizirano v večji meri, nego si mislijo oni, ki o dejanskem položaju niso točno poučeni. Kjer je pa industrija, trgovina in obrt v zastoju, tam ne more biti blagostanja, tam je obubo-žamost prebivalstva neizbežna. In tako vidimo, da je siromaštvo v Sloveniji od dne do dne večje in da ni nobenega upanja, da bi se te žalostne razm-tre v dogiednem času zboli šale. Nasprotno, vse kaže, da se bo položaj še poslabšal, kajti državni samoupravni davčni vijak pritisika z vedno večjo silo. Naši nižji in srednji sloji so že do skrajnosti obubožali, kajti pretežno večino davkov prevali producent na konzumenta. S tem, da nalaga država in oblastna samouprava producentom vedno neznosnejša davčna bremena, so prizadeti v prvi vrsti nižji im srednji sloji, ki morajo življenske potrebščine dražje plačevati. Posledica je, da kupna moč prebivalstva pada in da je konzum vedno manjši, ker se morajo ljud-Ije omejiti na najnujnejše potrebščime in tako mora zastajati tudi proizvodnja.
Mnogi Pojavi v našem javnem in zasebnem življenju pričajo, da je velika večina prebivalstva Slovenije tako obubožana, da se je bati najhujšega, če se razmere ne bodo kmalu Zfboljšale. Javnost navadno takih pojavov niti ne opazi, še mami jih pa opazijo oni, ki bi morali skrbeti, da se naš gospodarski položaj čimprej ziboljša. Med zanimive pojave, ki jasno pričajo, kolika obu-božanost vlada v Sloveniji, spada nedvomno štetje posetnikov grobov ob letošnjih Vseh svetih. Društvo ^Skrb za mladino« je kakor vsako leto hudi letos nastavilo svoje nabiralce pred ljubljanskim pokopališčem pri Sv. Križu in Sv. Krištofu v okolici pa
Včeraj dopoldne se je pripetila v Novem Sadu strašna in nenavadna letalska nesreča, ki še ni popolnoma pojasnjena. Letalo tipa Breguet je strmoglavilo iz višine 1000 metrov, ker sta se odtrgali dve krili. Letalo je padlo sredi Novega Sada na tla. Trup letala se je na ulici za ril globoko v zemljo. Okoli 2. ure je krožil nad Židovsko in Futoško ulico aeroplan tipa »Breguet« najprvo čisto nizko. Kmalu se je pa letalo začelo dvigati. Pilot je začel izvajati v višini kakih 1050 metrov nevarne letalske akrobacije, na ulicah so se začele zbirati množice, ki so občudovale pilota in katerim je zastajala kri spričo njegove drznosti. Nenadoma so gledalci opazili, da so od letala odletela krila in ie začel trup letala padati z veliko brzino na tla. Med padcem se je letalo še vnelo. Ta prizor je povzročil med občinstvom nepopisno paniko. Ljudje so bežali v silnem strahu pred padajočim, gorečim letalom na vse strani in so se poskrili v hiše. Trup letala je v naslednjem hipu že strmoglavil na streho št. 9 v Židovs/ki urici. Razbil ie del strehe in odletel v zid ter odtod na ulico, kjer se je zaril globoko v zemljo. Takoj so se okoli ponesrečenega letala zbrali radovedneži, da vidijo strašne posledice usodnega padca. Izpod ruševin so potegnili neko deklico, ki je postala po prvih vesteh žrtev nesreče, ker se ni pravočasno skrila. Dekle je imelo po vsem životu strašne rane in so jo takoi odpeljali v bolnico, kjer ie bila operirana. Zdravniki menijo ,da bo težko ostala pri življenju. Pod ruševinami letala so našli nadalje mrtvega pilota poročnika Sirovica, čigar truplo je bilo popolnoma razmesarjeno in ožgano. Govorilo se je .da je poročnika spremljal tudi pilot narednik Ghi-rič in vsi so mislili, da je tudi on pod ru-ševinami letala. Letalski častniki, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, so zatrjevali, da ie imel poročnik Sirovica spremljevalca. Prevreli in preiskali so ponovno ostanke uničenega in zgorelega letala, toda našli niso nikogar več. Takoj nato so se pojavile govorice, da pilot narednik Gjurić ni spremljal poročnika. Od drobcev ponesrečenega letala so bili lažje ranjeni še mlinar Ve-selin in trije otroci, k! so se tedaj nahajali v Židovski ulici. Po zadnjih vesteh Je ponesrečeno dekle prišlo k zavesti po prvi wmočl, ki so ji jo midili v bolnici. Izjavila je, da se piše Zora Popa-idič in da je učenica III. tazreda trgov-
sauno v Štepanoi vasi. Mimo društvenih nabiralcev je šlo okrog 35.000 ljudi, ki so počastili spomin svojih dragih pokojnikov. Pozovu društva »Skrb za mladino«, naj vsak posetnik grobov porabi to priliko, da se spomni društva in njegovh človekoljubnih namenov, se je odzvalo 22.298 plemenitih src, toda uspeh te človekoljubne akcije kjub velikemu odzivu ni bil zadovoljiv.
V nabiralnikih pri Sv„ Križu je bilo samo 46 novčanic po 10 Din, 535 novčanic po 2, 1329 novčanic po 1 Din, 3861 po 50 para. 11.112 pa po 10 para. Približno enako sliko vidimo tudi v nabiralnikih pri Sv. Krištofu. Društvo ie dobilo od 22.298 darovalcev 8027.30 Din ali povprečno 36 para od vsakega darovalca. Nihče ne bo trdil, da ni med nami plemenitih Hudi, ki radi darujejo v človekoljubne in dobrodelne namene, toda dobrodelnih akcii kot posledice vedno večjega siromaštva je od dne do dne več in ker so obubožali tudi tisti sloji prebivalstva, s katerimi razna dobrodelna društva v prvi vrsti računajo, je finančni efekt taktih akcij vedno slabši. Kakšne posledice ima to za razne dobrodelne ustanove, k! so navezane zgolj na plemenita srca, sj lahko mislimo.
S splošno obubožan ost j o prebivalstva preti Sloveniji vedno večja nevarnost, da pridejo razne naše človekoljubne in dobrodelne ustanove v tako težak gmotni položaj, da bodo morale svoje delovanje sploh opustiti. To bi pa pomenilo najhujši udarec za neštete naše siromake, osobito za nepreskrbljeno deco, ki že zdaj rrima dovolj sredstev, da bi se razvijala in da bi lahko računali z zdravim mladim pokolerrjern. Posledice brezglave gospodarske politike so tem hujše, ker ni na državnem krmilu nikogar, ki bi dvignil svoj glas proti sistematičnemu izpodkopavanju temeljev našega narodnega gospodarstva in uničevanju narodnega imetja. Gorje nam, če se gospodje, ki v državi vedre in oblače, ne bodo kmalu spametovali in obrnili državnega krmila v drugo smer.
ske akademije. Na veliko presenečenje vseh je težko ranjena Zora izjavila, da se ie ponesrečila, ker je bila tudi ona v letalu s poročnikom Sirovico. Poročnik ie vzel dekle skrivaj v letalo, kajti strogo ie prepovedano letalskim častnikom jemati s seboi na polete civilne osebe. Tako je bilo tudi poiasnieno. zakaj pilota narednika diuriča ni bilo v ponesrečenem letalu. Trdi se, da je poročnik Sirovica iziavil še pred dne^'. da bo jzvršil samomor v svojem letalu. Zato ie precej verjetno .da si je poročnik na strašen način končal* živlienie z dekletom, ki — ie liubilo. Prebivalstvo Novega Sada ie silno razburjeno. Meščani zahtevajo od oblasti, da ce prepove letanje nad mestom. Letalo tipa »Breguet*, ki ga je vodil poročnik Sirovica, je priletelo iz Osijeka v Novi bad. Govori se, da ie narednik Giurić spremljal iz Osijeka poročnika. Med potjo sta pa najbrž pristala, nakar ie poročnik pustil narednika samega in odletel z Zoro Popadičevo. ki >e šla najbrž prostovoljno v smrt. Tajno tega nenavadnega samomora, a morda samo nesrečnega naključja, bo pojasnila Zora, ko bo toliko okrevala, da io bodo lahko zaslišali. Nekateri so mnenja, da poročnik ni šel prostovoljno v smrt, temveč da se je ponesrečil, ker je bilo dobro videti, da so letalu v višini odpadla najprvo krila, ki so padala v velikih krogih polagoma in obtičala na drevesu blizu Železniške proge. Zanimivo je tudi, da se je že opetovano pripetilo, da so aeroplanom tipa »Breguet« v zraku med potetom odletela krila in tako povzročila večje in mani-še letalske nesreče.
Podjetnosti tatinskih ribičev
Litija, 9. novembra 1928.
Litija in njena okolica je precej bogata na ribjih vodah. Saj imamo tu poleg manjših potokov tu Savo in potok Reko, ki ima precej rib v svojih tolmunih. Ni čudno, da Je zato ribarski sport pri nas zelo razvit in cenjen. Imamo pa dvoje vrste športnikov: pravih in nepravih. Pole« ribičev z legitimacijo, je več tudi takih, ki love kar »pod roko — sebi v zabavo in korist, drugim v jezo in škodo.
Vklhib temu, da naše oblasti u videvajo, da delajo tatinski ribiči precej škode, ker postopajo pri ribolovu zelo brezobzirno pa se ribiške tatvine ope-tujejo. Sa] so se še nedavno dogodili primeri, ko so ribiški
tat je neusmiljeno pobijali ribe vseh velikosti in njih zalego z dinanritnimi in karbidm-mi pafcronami in so s tem spravili cek> marsikaterega sulca ob življenje, ki ga pa je odnesla savska struga na polmrtvega proti Zagorju in so ga našli šele čez čas poginulega in nevžitnega med skalovjem.
Poleg dinamitarjev pa so pridni in številni tudi nelegitimni ribiči, ki s trnkom love ribjo pečenko po revirjih tujih gospodarjev, ki morajo plačati lepe zneske za ribolovsko pravico.
Ribiški Čuvaji tukajšnjih športnikov nalete pogosto na take neljube goste v svojih revirjih. Takega vsiljivca ie našel tudi predvčerajšnjim čuvaj grmaške graščine g Jože Šinuc, ki je nameščen pri grbinškent graščaku g. Strzelbi. Ko je zagledal g. Smuc na svojem službeiem obhodu neznanega ribiča, se je tiho splazil za neznancev hrbet in ga ie imel kmalu v svoji oblasti. Neznanec je popolnoma pozabil na pretečo nevarnost in se je ves zamaknil v nedolžne ribice. Ribič France B. iz Šmartna je moral pred litijske orožnike. Tam se je izgovarjal, da ne ve nič, kdo je lastnik potoka Reke, katerega bi šel sicer rad prosit za dovoljenje. Ribič France ie trdil celo, na trdno vero, da Reka sploh nima gospodarja in je na razpolago vsakomur, ki si zaželi ribje pečenke. Vkljub lepemu in nedolžnemu zagovoru pa bo imel France B. na sodišču sitnosti. Ribe pa bodo imele nekaj časa mir prid ribičem Francelinom brez »posa<.
Klerikalna načelnost v besedi in praksi
Dne 22. februarja 1927 se je vršiio zborovanje oblastnih poslancev SLS ljubljanske in mariborske oblasti v Celju. Na tem zborovanju so glasom poročila v »Slovencu« klerikalni poslanci sklenili glede financiranja oblastnih samouprav to-le:
»Glede oblastnih financ je SLS postavila načelo, da v sedanjem položaju splob ni misliti na kake nove davščine za samoupravo. Država mora samoupravam predvsem izročiti bivše deželne doklade in naklade, ter jim zagotoviti zadostno finančno pomoč.«
V otvoritveni seji ljubljanske oblastne skupščine dne 23. februarja 1927 je nato njen predsednik dr. Natlačen v slavnostnem nagovoru glede taistih oblastnih financ podal naslednjo izjavo:
»Prevzeli bomo nase velik del onih nalog, ki jih je morala doslei vršiti država sama. Naloge, ki nam jih odkazuje zakon, pa bomo mogli izpolnjevati le, ako nam bodo na razpolago za to potrebna sredstva. Svesti pa smo si našega sedanjega težkega gospodarskega položaja slovenskega ljudstva, ki ne dopušča še novih obremenitev Naše stremljenje po.ide radi tega za tem, da si priborimo od države, ki bo z našim delom razbremenjena, potrebna finančna sredstva, tako da naše ljudstvo ne bo obteženo z novimi davčnimi bremeni.
Take slovesne, načelne izjave so padale lani februarja meseca tik pred otvoritvijo in po prvih sejah ljubljanske oblastne skupščine. A že mesec dni kasneje so ti krščanski značaja izpreme-nili svoja načela o preobremenitvi Slovenije in sklenili v ljubljanski oblasti proračun nad 50 milijonov Din v mariborski skupščini pa ravno toliko. Skupaj nad 100 milijonov!
Ne morejo se izgovarjati, da svojih načelnih sklepov niso mogli izvesti. Javnost bi to razumela, Če bi bila na vladi klerikalcem nasprotna stranka, ki bi jim to onemogočila. V Beogradu so sedeli v vladi prvoboritelji samo SLS. torej stranke, ki ie po dr. Korošcu deželne doklade inkamerirala državni blagajni in jih prenesla v Beograd in ki je sedai imela priliko, da svoje trditve o preobremenjenosti Slovenije v prejšnjih letih uresniči na ta način, da to preobremenjenost, če že ne odpravi, vSai ohrani na dosedanji višini in ne uvaia novih oblastnih davščin in v skladu s tem doseže povračilo bivših deželnih doklad oblastnim samoupravam ter vrhu tega poskrbi za primerne dotacije iz državne blagajne.
SLS tega ni dosegla. Pač pa je naložila prebivalstvu v ljubljanski in mariborski oblasti kar preko noči kljub »načelnim sklepom« lOOniiliionske oblastne davščine.
Kar je lani začela, to je letos nadaljevala. Državni davki so še poskočili, a v še mnogo večin meri so zvišane oblastne davščine. Lanski ororačun v ljubljanski oblasti je znašal okroglo 50 milijonov. Faktično pa je bilo realiziranih mnogo več.
Letos znaša proračun nad 74 mili-ionov. efekt na bo sigurno nad 100 mi-llijonov. Samo v ljubljanski oblasti! Skoro isto toliko v mariborski oblasti. Z drugimi besedami: oblastni proračuni se bližajo že v drugem letu znesku vseh direktmh davkov v Sloveniji, to je 200 mIlijk>noni. Slovenija je po drugem letu klerikalne samouprave dobila k državnim davkom še 200 milijonov oblastnih davščin!
Tako izgleda ir> v praksi klerikalni načelni sklepi.
C3 BO ■<=>■<=> 1C31C
Premog, drva koks in oglje - .JURIJA"
w!mariev!. cesu   za Ot. Kot.K Kralja Petra tTfc h Miktc
— Mčevs cestn '   -   Tel«f©n 4t«v 282C ■■ 0101<Z31CDa1C31CDa1C3101COalCZ>
Strašne bolečine.
Zdravnik: Ali čutite bolečine pogosto?
— Vsakih pet minut
— Hm — in trajajo dolgo?
— Najmanj četrt ure.
Poročali smo že o drznem napadu na mlinarja Kniesla v Bečki. Napadalci so vdrli v njegov mlin in ga težko ranili tako, da je mlinar v novosadskem sanatoriju kmalu umrl. Zasledovanje zločincev je bilo brezuspešno. Ker je prejšnjo noč neka roparska tolpa kradla v bližnjem Irigu, so mislili, da je ista tolpa izvršila napad na mlinarja Kniesla. Orožniki pa tudi teh razbojnikov niso našli. Splošno mnenje v Beški pa je, da je postal mlinar žrtev politične osvete. Mlinar je bil namreč leta 1914 v zvezi z nekimi Beskani, ki so obtožili šest Srbov ,katere je vojaška oblast v Petrovaradinu tudi justificira-la. Leta 1927 je prišel mlinar zaradi te afere pred sodišče, ki ga je pa oprostilo. O svetniki pa tudi potem niso mirovali. Leta 1918 so zažgali mlin umorjenega Filipa Kniesla, pred dnevi so pa zadostili svoji maščevalnosti z umorom.
★
Iz kaznilnice v Mitrovici je pobegnil neki Jovan Čanko ki je bil obsojen na 3 leta ječe radi razbojniškega napada na nekega subotiškega trgovca. Pobegli kaznjenec je pa imel smolo. Policija je kmalu izvohala da je kaznjenec skrit pri svoji nekdanji priležnici v Subotici. Nastal je pravcati filmski lov za Čan* kom, ki so ga prijeli šele, ko so poli* čajem prišli na pomoč še orožniki. Čan* ko je izpovedal, da je pobegenil iz Mi* trovice v Italijo, kjer se je z delom po= steno preživljal. Delal je v Trstu kot težak in si je prislužil precej denarja. Pozneje je bil pa tako nespameten, da se je vrnil v Subotico, kjer so ga spo* znali in ujeli. Policija ne veruje, da si je ropar pošteno prislužil denar, kate* rega so našli pri njem.
Orožniška patrulja v Vrbovcu pri Zagrebu je imela včeraj izredno srečo na svojem obhodu. Po dolgem iskanju in zasledovanju sta dva orožnika ujela nevarnega zločinca Milorada Stojadi-
Prosu&fa
Dijaška predstava pri znižanih cenah. V soboto dne 10. t m. ob 3. popoldne bo v drami prva dijaška predstava v letošnji sezoni, in sioer je na sporedu Maeterlin* ckova tragedija «Stilmondski župan*, ki s pretresljivo silo slika grozote pruskega mi* litarizma za časa svetovne vojne. Vprizori* rev spada med največje uspehe pretekle se* zone. Pričakujemo, da bo dijaštvo s svojim obiskom prizadevanja gledališke uprave pri* merno podprlo. Cene so znatno znižane. — Stilmoodskeg-a župana van Bellea igra gosp. Levar, režijo pa ima g. Ciril Debevec. — Zvečer je na sporedu Haškov «Dobri vojak Švejk» v predelani in kokalizirani obliki. — Švejka igra g. Cesar, režija je v rokah g. prof. Šesta. Predstava je izven abonmaja. Začetek točno ob 8.
Prva ponovitev mladinske igre *Modri osliček Miško* bo v nedeljo 11. t. m. ob 3. popoldne v dramskem gledališču. Vse, ki nameravajo to predstava posetiti, opozarja* mo, da si vstopnice pravočasno nabavijo ali rezervirajo, ker je bila premijera do zadnje* ga mesta razprodana. — Zvečer istega dne fcratkočasna francoske veseloigra «Kukuli» z go. Nablocko v naslovni vlogi. Režiser obeh komadov: g. prof. Šest.
V soboto dne 10 t. m. oh pol 8. zvečer se poje v opernem gledališču Suppejeva ve* lezabavna opereta «Boccaccio», ki se odli* kuje po izredno lepi Suppejevi glasbi. V glavnih vlogah nastopijo ga. Poličeva in ga. Balatkova ter gg. Drenovec, Peček, Povhe in Simončič. Predstava je izven gledališkega abonmaja pri običajnih cenah.
Verdi: Trubadur V nedeljo dne 11. t. m. ob pol 20. uri zvečer se poje v ljubi jan* ski operi Verdijeva opera Trubadur v sle deči zasedbi: Leonoro poje ga Vilfan Kun* čeva, Azuceno — ga. Thierrvjeva. Ines ga. Ribičeva, Manrica g. Kovač, grofa Luno g. Primožič, ki nastopi prvokrat v večji vlogi kot stalni član našega gledališča. Ferrando je g. Rumpelj, Ruiz g. Mohorič, sel g. Si* mončič, poglavar ciganov g Perko. Opero dirigira Kapelnik g. Neffat. Predstava je ljudska pri znižanih opernih cenah.
Šentjakobski gledališki oder ponavlja v soboto 10. nov. in v nedeljo 11. nov. izvrstno detektivsko igro cčarodej». Igra je dosegla vsled svoje zanimiv-3 vsebine popo-len uspeh. Dejanje postavi gledalca v policijske sfere Londona in mu pokaže, kako se kaznuje zlobnost človeka, kateremu oblast vsled pomanjkanja dokazov ne more priti
do živega. _       Wallace j<* pisatelj, ki je v
življenju mnogo pretrpel. Dosegel je pa ravno na polju izredno zanimivih popisov kriminalist ikp svetski glas. Tridifo in oglejte si predstavo. Vstopnice so v pred prodaji v trgovini gosp. Petra Storka, nasl. Miloš Kar-ničnik na Starem trgu.
Danes v petek «>b pol 9. uri zvečer se vrsi v Filharmonični dvorani violinski koncert violinskega virtuoza Vlastimira Je-Čića s sledečim sporedom: Corolli: Sonata. Cui: Orijentalka. Dohnami: Ailegro. Bach: Koncert v a-molu, Schubert: Uspavanka, Sarasate: Ciganske melodije Kubelik: Salto mortale. Pri klavirju kapelnik Balatka. Občinstvo opozarjamo na prvi nastop srbskega violinista v Ljubljani. OOFpod Ječić je bil gojenec praškega in pariškega kon-servatorija ter ima dobro vijolinsko tehniko. Dosednj je nastopiti na raznih koncertih v naši državi in izven njenih mej. pri nos na če&ki proslavi in v ljubljanskem radiju. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in na večer koncerta v vestibulu FilharmoniČ* nega poslopja.
peveki ibor l^ubljauske^a Zvona je brez dvoma eno najagilnejših slovenskih zborov, ki ima resno umetniško zadaČo in ki smatra za svojo dolžnost, da priredi vsa* ko leto več resnih koncertov, katere moramo tudi z umetniškega stališča kar najftop-le je pozdraviti. Uspehi tbora^ so odlični in splošno priznani in na letošnjem svojem koncertu nastopi zbor nekako v nov! formi Številčno mocnejJi in tehnično brez dvoma dovršenejfti, saj se Je dalj časa pripravljal za svoja dva nastopa v nedeljo, 11. in po-
noviča, ki je bil nekdaj odličen ključavničar, pozneje je postal nič manj spreten vlomilec v vagone in blagajne. StojadinoviČ je mož Danice Androlič, ki je naši javnosti znana iz vohunske afere v Beogradu. Znala si je pridobiti s svojo lepoto neke častnike in celo nekega gardnega oficirja. Vohunska afera je končala tako, da je sedaj dama pod stalnim policijskim nadzorstvom v rojstni vasi Djelekovcu. Njen mož je pa postal med tem eden najnevarnej« ših vlomilcev in se je specializiral na spalne vagone. StojadinoviČ je iz Beo* grada in je star komaj 27 let. Oženil se z uradnico Androličevo, ki je postala vohunka, on je pa postal iz poštenega obrtnika nevaren vlomilec. 2ena ga je po vohunski aferi zapustila in o Stoja* dinoviču ni bilo ne duha ne sluha, dokler se ni znašel nekega dne v beograjski glavnjači radi drzne tatvine. Iz glavnja* če je prišel k svoji bivši ljubici Danici Androlič in vzela sta se, čeprav je bil on pravoslavne vere, ona pa katoličan* ka. Danica je takoj pristala na ženitev s svojim starim znancem, ki ga je lju» bila, preden je zmešala glave nekim beograjskim oficirjem, s katerimi je bi* la zapletena v vohunsko afero. Kmalu je orožnik Petrovič aretiral Stojadino* viča v Legradu. Zločinec je pa orožni* ku pobegnil in se napotil v Beograd, Tu so ga spoznali in zaprli. Sedel je v glavnjači dva meseca, dokler ga niso poslali v Varaždin. Med potjo je dru* gič pobegnil orožniku in se napotil v Gjelekovac k ženi. Zasnoval je načrt za vlom v spalni vagon vlaka iz Zagre* ba v Osijek. Vzel je moderno vlomil* sko orodje, ki ga je sam napravil, in z uspehom izvršil vlom. — OKradel je uradnika neke zavarovalne družbe. Po« zneje pa ni imel sreče. Orožniki so ga v Gradecu spoznali in aretirali. Dognali so, da jc izvršil več drznih vlomov in je bil tudi zapleten v vohunsko afero, čije glavna junakinja je bila njegova žena.
nedeljek 15. t. m. Bogati program in sodelovanje solista Julija Betetta nam jamčita bogat užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knijigarni.
zBeteznica
Koledar.
Danes: Petek, 9. novembra 192$; katoličani: Teodor; pravoslavni: 27. oktobra. Nestor.
Današnje prireditve. Drama: Zaprto. Opera: »Oedipus rex<. Kino Matica: ^Kalvarija zabranjen«: Itn*
bavi«.
Kino Ideal: *Jezus Kristus«.
Dežune lekarne.
Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar-čič, Sv. Jakoba trg.
Sokol
— Berliner Tagblatt o sokolskih svečanostih na Kosov em polju. Kot je znano, se
je vršil letos v septembru veličastno uspel pokrajinski sokolski zlet v Skoplju. O tem zletu, ki je bil združen s pohodom našega Sokolstva na Kosovo Polje, so poročali obširno naši, pa tudi tuji listi. Tudi Berliner Tagblatt je priobčil od svojega posebnega dopisnika o tem zletu pod naslovom »So-kolfeier auf dem Amselfeld« in »Die Lausit-zer VVenden a Is >ndrdliche VVache des Slawentum* sledeči značilen članek: »Te dni so se vršile v jugoslovenski Macedoniji velike sokolske svečanosti, na katere so poslale vse slovanske zemlie svoje delegacije. Udeleženci svečanosti so napravili tudi pohod na zgodovinsko Kosovo Polje, kjer so navzočni slovanski Sokoli prisegali vernost Slovanstvu. Svečanosti so imele absolutno politični značaj. V govorih se }e maniiestiralo za skupno državo Jugoslovanov in Bolgarov, za majko Rusijo in od strani Poljakov posebno za oživotvorjenie ene velike skupne vseslovanske države. Pot do človečanstva vodi preko Slovanstva. Tudi Lužiški Srbi so poslali svoje zastopnike. V njihovem imenu je govoril Aiois Šajba iz Bautzena, ki ga tukaj imenujejo Budišin. Dejal je, da so Ju>gosloveni mogli obraniti svoje slovanstvo edino s pomočjo svojih narodnih pesmi. Ta slovanska pesem je obranila tudi Lu-žiškim Srbom njihovo srbstvo. V govorih so bili označeni LužMSki Srbi kot severna straža Slovanstva. Aeroplani so metali cvetje na Sokole. Jugoskv venske vojaške edinice   so TekonstTirirale
zgodovinsko bitko na Kosovem polju. Krepkega gojitev panslavističnin težerrj v po edini h slovanskih državah ie prišla do izraza Že o Priliki obiska češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji«.
— Sokolski Madion v Prostjejovu na Moravskom, ki je bil zgfajen in svečano otvorjen letos, je Po mnenju strokovnjakov eden najlepših in praktično zgrajenih v Srednji Evropi. Njegova ureditev je najmodernejša In ustreza vsem telesnovzgojnim in higijenskim uslovom.
— »Sokolić«. Izšla je pravkar 10. številka »Sokolića* lista za jugoslovenski sokolski naraščaj z naslednjo vsebino: Dr. J. Bohiniec: Iz trpljenja v življenje. (Ob desetletnici osvobojen)*). — Dr. Igor Vidic (Beograd): Sokolsrvo 1 južna Srbija. — De* klaracija Jtigoslovenskog Sokolstva na Kosovu polju 7. sept. 19?5. — Dr. L. K.: Sokolski razgovori. — Vladimirov: Pozabljeni grobovi. — Hajrudi-n Cu-rfć: Dojnovini — zdravo! — K Kordik: BlanjišTrt vitezi. — Stanko Mumar: Goriški paberki. — Nikola Došenović: Troje bratstvo. — Glasnik.
Grozna letalska katastrofa v Novem Sadu
Včeraj dopoldne so se odtrgalaod vojaškega letala krila in letalo je strmoglavilo s poročnikom Silovićem in njegovo mlado spremljevalko sredi mesta na tla.
Stev. 257
tSCOVENSKI   NAROD* dne 9. novembra 1928.
Stran 3.
Jutri svečana premijera!
Velefibn bajnega razkošja pravljičnega sultanovega carstva
Tajnosti Orienta
Odaliske, haremske plesalke, sultanov dvor L t. d. Jntri! Jutri! ELITNI KINO MATICA.
Dnevne vesti.
Bivša ruska princesa - služkinja
Roman bivše ruske princese Alle Mešcerske, ki je zdaj služki nja pri neki bogati angleški rodbini. — Poročiti se hoče z an gleškim reporterjem in upa, da bo z njim srečna.
_Kralj in kraljica v inozemstvu. Kraljica. Marija ie odpotovala v sredo zjutraj iz Pariza v London, da pose ti svojo sestro, bi v Jo grško kraljico Jelisaveto. ki se je v Londonu podvrgla operaciji slepiča. V Londona ostane kraljica nekaj dni. potem se pa. vrne v Pariz, od koder odpotujeta s kraljem nazaj v Beograd. Kraljevo bivanje v Parizu je brez zunanjega pompa. Razun najintimnejših prijateljev in kneza Arsena ne sprejema kralj nikogar. V Parizu se kralj ranima osobito za književnost in znanost. Nakupil bo mnogo leposlovnih in znanstvenih knjig za svojo bogato knjižnico.
— Odlikovanje našega Rdečega križa. Naš Rdeči križ je dobil nedavno od grškega in bolgarskega Rdečega križa visoko priznanje. Grški Rdeča križ mu je poslal diplomo in kolajno kot javno priznanje za izdatno podporo po potresu prizadetemu prebivalstvu, bolgarski Rdeči križ je pa odlikoval predsednika našega Rdečega križa dr. Marka Leka z velikim križcem kot kot največjim odlikovanjem, tajnika Nešića pa z malim križcem.
— Velik tujski promet v Dalmaciji. V prvih devetih mesecih tekočega leta ye bil tujski promet v Dalmaciji približno 8% večji, nego lani. Na domače goste odpade od tega 3, na inozemske pa 5%. Letošnje leto je biio torej glede tujskega prometa rekordno. Od 1. januarja do 30. septembra je bilo v Dalmaciji 16.027 gostov, lani pa 15.502. Število nemšTdh le toviš čar je v je naraslo za 90, avstrijskih za 8%. Zanimivo pa je, da je bilo letos v Dalmatin znatno manj Cehov, nego lam. Ceni letos namreč niso imeli brezplačnega povratka in zato so ostali raje v domačih letoviščih.
— Klasičen primer državnega gospodarstva. V Zagrebu so že pred vojno zbirali razne prispevke za medicinsko in veterinarsko fakulteto. Ustanovljen je bil fond, v katerega so se steka« določeni odstotki od veterinarskih pristojbin na ozemlju Hrvatske in Slavonije. Ta fond je sčasoma na-rastel na 8 milijonov Din in bi se moral porabiti za izpopolnitev veterinarske fakultete, ki naj bi dobila svojo kliniko in druge potrebne zavode. Leta 1924. ko so bili bogati fondi bivše hrvatske deželne vlade preneseni v Beograd, Je zadela ista usoda tudi fond veterinarske fakultete v Zagrebu.
V Beogradu so pa porabili vseh 8 milijonov v druge svrhe. V Zagreb je prišla vest, da je vzeto poljedelsko minisrtstvo iz tega fonda 4 in pol mMtjona in kupilo stavbišče za svoje uradnike, nekaj denarja je pa baje porabilo za uradniško okrevališče nekje ob morju. Tej vesti se pridružila še informacija, da dobivajo iz fonda zagrebške veterinarske fakultete uradniki poljedelskega ministrstva plače in razne doklade. Zagrebška veterinarska fakulteta je seveda energično protestirala proti razmetavanju njenega denarja. Protest pa najbrž ne bo nič zalegel, kajti Beograd denarja ne da iz rok.
— Konzularna pogodba s Češkoslovaško.
V sredo je bila podpisana v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu konzularna konvencija med Češkoslovaško In Jugoslavijo naš poslanik v Pragi Branko Lazarević, vseuči-HSkl profesor Milan Todorović in šef kon-mšmum - trgovske sekcije v zunanjem ministrstvu Svetislav Predić, s češkoslovaške Strani pa poslanik Pavel Welrner in šef oddelka za mednarodne pogodbe v zunan-irjem ministrstvu Karel Half-ar.
— Elektrifikacija kaštelanske rivijere. Električna podjetja so dobila ves materijal za polaganje kablov od kaštelanske rivijere do Trogira. Kable začno v kratkem polagati. Novi kabel bo vodil preko vseh KaStelov in aerodroma naše vojne mornarice v Drvuljah do Trogira. Splitska elektrarna napelje te dni električni tok v nekatere kraje sosednih občan. S tem' bo okolica Splita mnogo pridobila.
— Križ! In težave našega prometa. Statistični podatki o potniškem prometu na naših železnicah pričalo, da število potniških in brzovlakov od leta narašča, da je pa povprečno število potnikov, ki se vozijo po železnici, vsako leto manjše. Poleg tega je bik> ugotovljeno, da potniški vlaki, osobito na lokalnih železnicah, niso dovoli izkoriščani, ker vozijo Često napol prazni. Da bi ta potniški vlaki čimbolj izkoriščali in da bi železnica pri njih čimveč prihranila, je generalna direkcija državnih Železnic odredila, naj ostane v novem voznem red« samo nujno potrebno število potniških vlakov in naj sc garniture vlakov odrejajo po povprečni, nje pa po maksimalni frekvenci. S tem bo mnogo potniških vagonov prostih in železniška uprava jih bo poslala na večja Železniška križašca kot rezervo za slučaj, da Je računati z večjim navalom potnikov.
— Umetnostna razstava slovenske socialne grafike. Da se smisel in ljubezen do na$e likovne umetnosti vzbudi tudi v naj-Hršfli plasteh našega naroda, je sklenil odbor Umetniške Matice, da priredi po vseh večjih krajih Slovenije razstavo slovenske •ocialne grafike. Ker imajo naši umetniki med svojimi graf. deli mnogo socialnih motivov, bo ta razstava zelo zanimiva in kot taka prva pri nas. Razstava bo otvor jen a v Trbovljah, v centru našega detavstva, ki še nikoli nI imelo prilike uživati te panoge umetnosti ter bo od tod prenesena v vsa večja mesta Celje, Maribor, Kranj, Kočevje, Novo mesto itd) ter v vse večje delavske revirje (Hrastnik, Zagorje, Tržič, Jesenice itd.). Ista razstava bo na jesen prenesena v Inozemstvo. Na ta način bo «3ov. likovna
umetnost gotovo mnogo pridobila. Spoznal jo in vzljubil jo bo narod, kar mu je bilo do sedaj (razen Ljubljane in Maribora) onemogočeno. P. n. umetniki naj čimpreje pošljejo svoje prijave. Razstava bo v januarju. Natančnejši datum bomo pravočasno objavili. Naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, Dunajska cesta 35. — Odbor.
— Podporočnik Ceple pred sodiščem. V sredo se je zagovarjalo pred častniškim vojnim sodiščem v Beogradu sedem častnikov, ki so bili obtoženi nedopustnih manipulacij pri dobavi sena za intendantsko skladišče bosanske divizijske oblasti. Glavni obtoženec, intendantski podporočnik Ivan Ceple, je bil obsojen na 18 mesecev ječe, ostali obtoženci so bili pa oproščeni z motivacijo, da kot člani komisije za dobavo sena niso bili stalno navzoči v skladišču.
— V naše državljanstvo je sprejet delavec iz Maribora Josip Konestabo.
— Smrtna kosa. Danes je preminula v Ljubljani ga. Helena Turna, roj. Aleš. Pokojna je bila simpatična, splošno priljubljena dama plemenitega srca. Pogreb bo v nedeljo ob štirih popoldne z Dunajske ceste št. 17. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Gospodarski koledar za leto 1929 je pravkar izšel. Poleg raznih podučnih nasvetov in razprav, ki morajo zanimati vsako gospodinjo, prinaša koledar v svojem prvem delu tudi nove kuhinjske recepte. Drugi del koledarja pa obsega praktično urejen troškovni za vse dni v letu. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in po vseh knjigarnah. Naroča se ga tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-M. Cena Din 20, za člane Jugoslovenske Matice Din 16.
— Ženska Ciril Metodova podružnica v
Novem mestu je sklenila prirediti Miklavžev večer za deco in odrasle. Cisti dobiček je namenjen C. M. Dražbi. 847-n
— Vreme. Vremenska napoved nam še vedno obeta oblačno, deževno, megleno in nekoliko topleje vreme. Tudi barometer kaže, da zboljšanja ni pričakovati. Slabo vreme imajo tudi po drugih krajih države. Včeraj ni bilo nikjer lepo. Temperatura je tudi v južnih krajih nekoliko padla, toda od včeraj pihajo zopet močni ružni vetrovi in ozračje se je znova segrelo. Včeraj Je bik) v Beogradu 30.7, v Splitu 18, v Skopi ju 15, v Zagrebu 13, v Mariboru 11, v Ljubljani 10.6. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 754, temperatura je znašala 9 stopinj.
— Nesreče in nezgode. Anton Brodar, posestnikov sin z Dobrove je včeraj doma sekal drva, bil pa je tako nepreviden, da se je nevarno usekal v desno roko. — Zidar France Lovrenc iz Stare vasi je včerai delal v Tržiču. Padel je med delom z odra in s težkimi rfotranjtmi poškodbami nezavesten obležal. — Delavka Roza Mavric z Jezerskega je včeraj v hosti tako nesrečno padla, da se je težko poškodovala. Vse tri poškodovance so morali prepeljati v ljubljansko
bolnico.
— Pri žolčnik in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, zlatenici uredi naravna grenčica »Franz Josef« popolnoma prebavo. Izkušnje na klinikah nas uče, da je posebno uspešna kura grenčace »Franz Josef«, a>o je spiješ zmešano s toplo vodo zjutraj na tešč želodec. Dobi se v vseh lekarnah, diogerijah in špecerijskih trgovinah.
36-T
Iz l.iiiMSlMMi
—1] Splošni kurz češkega jezika bo, kakor prejšnja leta, v št. jakobski osnovni šoli. Knrz je pristopen vsakomur. Vpisovanje v tečaj bo v petek 9. t. m. od 18,—19.
Poučeval bo proefsor g. dr Vaclav Burlan.
Pouk je brezplačen. Opozarjamo vse one, ki bi se radi naučili češčine, na to ugodno priliko. Znanje češkega jezika odpira pot v razumevanje vseh severnih slovanskih jezikov. Pouk se vrši pod okriljem Jugoslov. češkoslovaške Lige.
—I] Himen. Te dni se je poročil bivši odvetnik in hišni posestnik dr. Valentin K r i s p e r z gdč. J aha no K a v a 1 a r.
—Ij »Kaj bo s kopališčem na Ljubljanici . Pod tem naslovom smo včeraj poročali, da namerava mestna občina kopališče opustiti. Omeniti moramo samo. da te ideje ni forsiTal stanovanjski urad, kar smo pomotoma poročali.
—Ij Občni zbor »Napr. A kad. Kluba Ju« goslavlja<. Sinoči se je vršil v Kazini občni zbor Naprednega Akademskega kluba Jugoslavija, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Šribar Cvetko, jurist, porpredsednik Leo Rupnik, jurist; tajnik 1 Jože Levstik, j ur., tajnik II Ivan Sketa, tehnik, blagajnik Dejan Andrić, tehnik in odbornika Jože Kosmatin, filozof. Mihovil Babic, filozof. Za revizorja je bil izvoljen tehnik Marjan Zaje.
Politično, napredno in gospodarsko društvo za šentpettrskl-koiodvorski okraj priredi skupno z vodmatekim društvom drevi ob 20. v gostilni g. Leopolda Zupančiča na Ahacljevi cetti sestanek za svoje člane in po članih vpeljane somišljenike. Na tem sestanku bo poročil narodni poslanec za Ljubljano goep. dr. Albert Kramer o politični situaciji, Župan g* <*r. Dlnko Puc pa o delu občinskega sveta.
—IJ TKD »Atena« pripravlja v okviru svojih estetskih prireditev razstavo »B 1 a-z i n a«, ki naj da pobudo za smisel umet-
niško dovršene dekorativnosti. Naše hčerke, naše male pridne vezilje premišljajo, kako m sestavile lično blazino, da jo poklonijo mamici za božični dar. Pogostokrat se zgodi, da se preobrne veselje v žalost. Mnogo truda, mnogo težkih novcev se žrtvuje za ničev efekt. Blazina je pojm razkošja in vendar tudi pojm udobne domačnosti. Nahaja se skoraj v vsaki meščanski hiši. Blazina ima svoj razvoj in svojo lastno zgodovino, svojo časovno noto. Atena bo skušala zbrati v kratkih tednih potreben materijal, da pokaže Ljubljančanom zopet nekaj novega. S46-n —Ij JAD »Triglav« sklicuje XX. redni občni zbor v petek 9. t. m. ob 20. v društveni sobi (Kazina I. nastr.) Radi raznega dnevnega reda udeležba strogo obvezna! — Odbor.
—lj Občni zbor društva slušateljev juri-dlčne fakultete. Na 17. red. občnem zboru društva slušateljev jurid. fakultete za zim-semester 1928-29 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Potokar Mirko, cand. iur. podpredsednik: Bačič Zdenko, stud. iur. Tajnik: Boje Vilko, stud. iur. Blagajnik: Jagodic Tone, stud. iur. Knjižničar I.: Sre-bot Jevgenij, cand. iur. Knjižničar II.: Starina Tone, cand. iur. Odbornik: Krek Leo, cend. iur. Revizorja: Humer Jože, cand iur. Kramberger Robert, cand. iur.
—U Na nedeljskem in ponedeljsketn koncertu »Ljubljanskega Zvona« bo g. operni pevec Julij Betetto prvič pel tri nove pesmi iz cikla »Božične skrivnosti* skladatelja Stanka Premrla na besedilo Vitala Vodu š k a. Zbirka obsega 16 božičnih pesmi za bariton s spremljevanjem klavirja in izide v kratkem v skladateljevi založbi. Cena ji bo 20 Din.
—I] Z nedeljskim mladinskim koncertom pevskega društva Ljubljanski Zvon bo ljubljanski mladini zelo ustreženo. Trumoma javlja svoj poset, kar je pač razveseljivo dejstvo. Za red na koncertu je preskrbljeno; vendar so povabljeni tudi gg. profesorji in učitelji, da se udeleže koncerta in nadzirajo njuno podrejeno mladež.
MU France M?
se je preselil v Tavčarjevo ulico 7, vhod Cigaletova ulica 1. Ordinira od 12.—3. za notranje, kožne in spolne bolezni.   Humoralna terapija celotnega organizma   (s  proteini in osmoterapijo).
—lj Dokaz delavnosti pevskega društva »Ljubljanski Zvon« je pač gotovo to, da na svojih koncertih v nedeljo in ponedeljek izvaja skoro izključno skladbe iz »Zborov«, lista, ki ga že Četrto leto s težkimi denarnimi žrtvami izdaja in vzdržuje. Naj mu javnost za njegovo idealno kulturno delo izrazi priznanje s številnim obiskom pone-deljskega koncerta v Unionu. Vstopnice po 30, 25, 20, 15, 10, 7 in 5 Din ter besedilo skladb so naprodaj v Matični knjigami. Kupite jih pravočasno!
—IJ Zopet tatvina kolesa. Iz veže Zadružne zveze je bilo včerai dopoldne odpeljano kolo dijaku Francu Gašperšiču. Kolo, ki je bilo znamke »Gendarmrad«, ie bilo last kaplarja Franca Vrceta iz Sostrega. Na kolesu je bila rudi anodna baterija za radio, vredna 150 Din.
Iz Celia
w
—c Rapallska želna manifestacija bo V
soobto 10. tm. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Priredi io prvdružnica Jugoslov. Matice.
—c OJ ta nesrečna ljubezen ... V sredo zvečer okrog pol S. ure je v bližini gostilne »Pri mostu« v mestnem vrtu počil strel. IS-letni Albert Knez si je v pijanosti hotel končati življenje. Ustrelil se je v trebuh, zadel pa se slabo, ter si samo lahko ranil. Ko so prihiteli ljudje in stražniki, ie razsajal in kričal naj ga puste pri miru, zraven pa je neznansko preklinjal Se med potjo, ko so ga peljali v bolnico. Tam se je okopal v mrzli vodi, da se je iztreznil. Med potjo v bolnico je klical svojo izvoljertko Kristo, Kristo, vsled česar se sklepa, da je vzrok dejanja najbrže nesrečna ljubezen.
—c Statistika umrlih. V mesecu oktobru je umrlo v Ce-lju 22 oseb in sicer 1 v mestu. 21 pa v javni bolnici.
—c Tržno nadzorstvo je 1. novembra ugotovilo nove tržne cene. Iste so se od prejšnjih zvijale pri raznih poljskih produktih, salanina in mast pa ie poskočila od 24 do 26 na 33 do 34 Din. Druge cene so v bistvu ostale jednake onim od t. oktobra.
—c Svinjski sejem. V sredo 7. tin. se je vršil svinjski sejem. Dovoz je bil okrog 120 komadov, cene neizpremeniene.
—c Aretiran je bil radi razgrajanja v nočnih urah po mestnih ulicah 33-lefni Josip Dremel.
—c Prašiče mu je ukradel. Posestnik in pekovski mojster Miroslav Roter iz Št. Ru-perta pri Gomilskem je v sredo kupil na svinjskem sejmu dva mlada prešiča za 360 Din. Oba prešiča je izročil nekemu 16-let-nemu vozniku s prošnjo naj jih pelje do hotela Skobeme, kjer ga naj počaka. Ko je pozneje Roter prišel k hotelu, ni bilo voznika in prešičev nikjer. Zginili so brez sledu.
—c Goljufivi urar je neki Avgust Hribar, brezposelni urarski pomočnik iz Ljubljane. Prišel je 10. oktobra t. 1. k posestniku Konradu Lesjaku v Framu, katerega je prosil za delo. Ta ga je sprejel za poljsko delo. Že drugi dan je začel popravljati ure domačim. Sosedje so mu prinašali ure in razno zlatnino v popravilo. Po osmih dneh je nenadoma izginil in odnesel s seboj raznih vrednostrj za 1335 dinarjev. Le slučajno so zvedeli, da se piše ta nttCek Oustl Hribar. Posestnikov a žena je namreč opazila delavsko knjigo v žepu njegove suknje. Videla je, ^da je rojen leta 1908 ali 1909 v LhiblJani/Hribar je elegantno oblečen.
— Sem princesa, moj oče je bil potomec ene najstarejših ruskih plemiških rodbin, moja babica pa iz rodu perzijskih šahov. Jaz sem zdaj služkinja v Surrey.
Tako je izjavila v pogovoru z novinarji princesa Alla Mesčerska. Pripovedovala je novinarjem o svoji tragediji in težkih izkušnjah, ki jih je doživela že kot 201etno dekle, To je čudovita storija princese, ki je poznala sijaj carskega dvora, ki je bila obdana z razkošjem ori-jentalskih mogotcev, a zdaj si mora služiti kruh kot služkinja. Princesa Mesčerska je izredno lepa. Fina, skoro prozorna polt, črni lasje in izrazite modre oči pričajo, da teče po njenih žilah plemiška kri. Toda na rokah se ji pozna, da mora opravljati naporno delo služkinje, pospravljati po sobah, prati itd. Na vprašanje, je-li jo je prisilila ruska revolucija prijeti za delo, je princesa odki* mala z glavo.
— Ne, — je odgovorila. — imela sem očima in ni se mi godilo dobro. Poslali so me v glasbeno šolo, kjer sem imela same starejše sošolke. Učile smo se samo živeti v veselju in zabavi. Potem je prišla svetovna vojna. Moj očim je umrl. Kmalu za njim je umrla tudi moja mati. Podedovala sem njene dragulje kot edino premoženje, kajti vse drugo so nam zaplenili. Zaljubljena sem bila v nekega častnika, ki je pa tik pred poroko na bojišču padel. Povsod sem videla smrt. Začela sem obupavati, toda nenadoma je prišla pomoč. Stric me je priporočil, da so me sprejeli v belo armado, kjer sem postala vohunka. To je bila burno doba mojega življenja. Kamorkoli je krenila bela armada, sem šla z njo. toda za svoje usluge nisem zahtevata plačila. Po porazu bele armade sem odpotovala v Carigrad s stricem, ki je tudi moral bežati iz Rusije. Mislite si moj položaj. Vsi, ki sem jih ljubila, so bili mrtvi. Izgubila sem tudi domovino in domotožje ie bilo osobito spočetka tako silno, da nisem bila za nobeno delo. Moje sile so bile izčrpane, telo je hotelo umreti, duh se je pa krčevito oklepal življenja. V ta konflikt med duhom in telesom je posegla ljubezen. Temu Čuvstvu pravimo ljubezen. Zdaj, ko se oziram nazaj, bi ga ne nazvala ljubezen. V moje življenje je posegla narava, ki se vedno in povsod upira smrti. Mož, v katerega sem se zaljubila, je bil visok angleški uradnik. Toda bil je že oženjen.
AHa Mesčerska je vzdihnila in nadaljevala: Z ljubčkom sva se morala tajno sestajati. Vzhod, osobito pa Stambul krije v sebi vse polno presenečenj in nevarnosti za mlada srca. Moj roman pa ni trajal dolgo. Stric je zvedel za moje tajno ljubavno razmerje in morala sem bežati pred njegovim gnevom v Pariz. Ko sem služila kot vohunka v beli armadi, sem se seznanila z mladim Angležem. Dopisovala sva si in ko je zvedel da sem v Parizu, mi je pisal, naj pridem v London. Ta čas sem prodala vse svoje rodbinske dragulje in kmalu sem obubožala. V Pariz me je spremljal neka Turkinja, moja prijateljica 5z Carigrada. V Parizu je poznala mnogo bogatih Turkov. Eden se je potegoval za mojo ljubezen. Začel me Je zalezova-
Kako se je hotela iznebiti fanta
Na prav originalen način se je hotela Angležinja rndss Sayers iz Brrmingha-na odkrižati svojega fanta. Nekega dne je prejel pismo ,ki ga je zelo presenetilo. Glasilo se je: »Nisem tako pogumna, da bi ti osebno sporočila svoj sklep in tudi s pismi te nočem nadlegovati. Zato ti pošiljam gramofonsko ploščo, ki ti razodene vse. kar mislim in Čutim. Ženin je res prejel po pošti gramofonsko ploščo, navil je gramofon in napeto pričakoval, kaj mu razodene. »Zdi se mi,« se je oglasil nevestin glas, »da nisva ustvarjena za skupno življenje. Nespametno bi bilo, če bi ostala zaročena. Zato ti zaročni prstan vračam. Nikar si tega ne jemlji preveč k srcu, prepričana sem. da je ločitev za naju edini izhod. Tako si prihraniva vso jezo in razočaranje.
Toda že drugega dne je prejela miss Sayers zavoj, v katerem je bila zlomljena gramofonska plošča in in pisemce, glaseče se: »Plošča ie zlomljena, toda nikar ne misli, da ie zlomljeno tudi moje srce.«
Sloviti pevec Mattia Battfetini umrl
Iz Rima poročajo, da je v RJtti umrl sloviti italijanski baritonist Mattia Bat-tistini.
Battisti je bil menda poleg Carusa najboljši italijanski pevec in eden najslavnejših baritonistov na svetu. Rojen je bil leta 1857 v Rimu. Ze s svojim prvim nastopom v Teatro Argentino v Rimu, kjer je nastopil kot 201etni mladenič, je dosegel presenetljiv uspeh. To je bil začetek njegove karijere. Pel je z velikim uspehom po vsem svetu, njegov nastop je vedno pomenil senzacijo. Njegova tehnika je bila brezmejna, toplina njegovega glasu nedosegljiva. Bil je mojster beletnta ln domteiral je v klasični operi. Njegov repertoar je on izredno bogat igral in pel je tragične in komične, lirične in patetične vloge. Nastopal ie v Rigolettu, Traviati, Tru-
ti in da se nisem v Carigradu navadila uživati kokain, bi bil najbrž dostgel svoj cilj.
Moja turška prijateljica Hanum je bila prepričana, da bi me mogla dobro prodati. Povabila me je k sebi in mi ponudila kokaina. Toda spoznala sem njen načrt in vzela sem samo neznatno količino kokaina, da bi me ne omamil. Ko je bogati Turek vstopil, sta se s Turkinjo pomembno spogledala. Turek je bil prepričan, da sem omamljena in hotel me je objeti. Navidezno sc mu nisem protivila. Še iz časov, ko sem slu« žilav beli armadi, sem vedno nosila pri sebi ostro nabruŠeno bodalo. Čim me je objel, sem mu nastavila bodalo na vrat, rekoč, da je ostro nabruŠeno in da ga zabodem. če me ne izpusti. Umaknila sem se k vratom, jih previdno odprla in pobegnila.
Iz Francije sem odpotovala v An« glijo, misleč, da me čaka tam lepša bo* dočnost. V Londonu sem se sestala z znanim Angležem. Angleščine pa nisem razumela. Znala sem samo nekaj angle* ških besed. Mladi Anglež je bil zelo prijazen z menoj. Iz prijateljstva se je kmalu razvila ljubezen in ko me je za* snubil, sem privolila v zakon. Bila sva siromašna, toda to bi še ne bilo tako hudo, da me usoda ni zanesla v angle* ške razmere. Čakal me je hud udarec. Še predno sem se naučila angleščine, sem spoznala, da je moj mož grob in da se v nazorih nikakor ne strinjava. Šele po poroki sem zvedela, da je na« vaden delavec. Znam se prilagoditi si« romaštvu, ignorance pa ne prenesem. Mož je bil tako omejen, da se niti za* vedal ni, kako daleč zaostaja v izobraz« bi za menoj. Po izobrazbi sploh ni hre« pcnel. Kmalu sem spoznala, da z njim ni mogoče živeti in sem ga zapustila.
Ostala sem brez sredstev. Ker ni bi* lo drugega izhoda, sem sprejela mesto pomočnice v kuhinji nekega velikega hotela. Napornega dela nisem bila va* jena in zato sem kmalu zbolela. Poslali so me v bolnico in ko sem okrevala, je bilo moje siromaštvo še večje. Dva dni nisem ničesar jedla. V skrajni sili sem se obrnila na neko dobrodelno ustano* vo, ki sem ji nekoč poslala znatno pod* poro.
Zdaj sem služkinja pri bogati angle* ški rodbini. Gospodarjev sin mi je že opetovano priznal, da mc ljubi in nje* gova mati se temu ne protivi. Toda
firoblem ni tako enostaven, ker sem za* jubljena v drugega. Ko se je raznesla vest, da sem bivša ruska princesa, so se vsi angleški listi zanimali za mojo usodo. Neki dnevnik je poslal k meni posebnega poročevalca, ki mi je že na prvi pogled zelo ugajal. Dejala sem mu samo, da sem siromašna in da sem mo* rala bežati iz Rusije. V novinarju sem spoznala moža visoke srčne kulture in kmalu sva si bila dobra prijatelja. Ne vem, ali me ljubi, pač pa vem, da ga ljubim jaz. Dam se ločiti od Angleža, s katerim nisem mogla živeti. Kot re* porterjeva žena bom seveda tudi siro* mašna, toda to nič ne de. Poznam bogas Stvo in vse, kar se da z denarjem ku* piti. Kot žena pravljičnega princa bom preprosta, ljubljena žena in morda tudi mati, kar nikoli v življenju nisem bila.
badurju, Seviljskem brivcu, Aidi, Lohengrinu, Tannhauserju, FigaTOvi svatbi, CaTmen, Tosci itd.
Bil je tudi pravcati orjak na odru, in če je pel, se je zdelo, da je nastopil junak iz kake stare balade. Njegova igra je bila vedno naravna in nepresi-ljena.
Dvojno življenje
Pariz je mesto senzacij in menda nikjer na svetu porote ne obravnavajo tako zanimivih afer kakor v francoski prestolici. Tudi te dni je sedel pred pariškimi porotnimi mož, ki je gotovo uni* kum med zločinci.
Bil je to ItaJijan Joseph Dalimontv, mož nizke postave, inteligentnega obraza in čedne, elegantne zunanjosti. MoŽ je bil tipična dvoživka. Po poklicu komorni sluga, je bil v resnici eden najdrznejših vlomilcev, ki je 5 let delal policiji hude preglavice. Ni bil pa pohlep za denarjem, ki ga je pognal v vrtinec zločinskega žfvtjenja, marveč želja po študiju.
Dattmontv >se je navduševal za filozofijo Iti njej na ljubo je kradel, kjer se je le dalo. Prebiral je namreč dan in noc slavna filozofska dela in nabavil si je izredno bogato knjižnico. Kupoval je nemške, italijanske in francoske knjige in naravno, da je potreboval mnogo denarja, ki si ga je znal preskr* beti brez dtla. Mož se je rad ponujal za komornega slugo večinoma damam iz polsveta. Bil je vedno izredno priden, pozoren, poleg tega pa nenavadno inteligenten. Zato so mu vsi zaupali.
To zaupanje se je seveda demi-mondkam vedno maščevalo, zakaj pripetilo se je, da je Italijan nekega lepega dne dal službi slovo, a ž njim vred je navadno izginil ves nakit in vse dragocenosti njegove gospodinje. Samo od leta 1924 dalje Je petkrat menjal svojo službo, seveda vsakokrat pod drugim imenom. Nazadnje je služil pri sloviti kurtizani Fagartovi. Tudi ta je postala žrtev njegove trmnije. Nekega dne je izginil brez sledu in odnesel za milijon frankov dragocenosti. Toda kmalu g? je policija prijela in izročila sodišču.
99
»5COVPNSK1   NAROD, dne 9. novembra 1928.
Ste v >57.
Roger de Beaavolr:
Sužnja
Roman.
— Kaj oomeni to? — je pomislil notar in obračal v roki pismo. — Nobenega grba na pečatu, to ni pismo beneškega plemiča. Najbrž bo kaj zaupnega. Vrag me ie zanesel v ta nočni brlog v Ghettu! Zaradi poseta pri zidu so me aretirali in zaslišan bom, kaj se je ponoči godilo v njegovi hiši. Nisem radoveden, toda rad bi vedel... Sicer so bili pa židi itak vedno zapleteni v zarote. Že opetovano so zastrupili beneške vodnjake. Še lani so imeli tajne zveze z Milanom in morda je to pismo . . .
— Zdite se mi osamljeni, gospod notar, — je dejal Cagliostro lokavo. — Pa vendar niste postali slučajno žrtev tega prebrisanega Arnolfa, ki je igral v beneški igralnici s ponarejenim denarjem? Ne bom tajil, da ljudi vaše vrste nimam rad, toda vaš obraz mi ugaja. Prepričan sem, da niste ničesar zakrivili.
Notar si je dobro ogledal grofa in Cagliostro je bil lahko z izidom ogleda zadovoljen.
— Gospod, — je odgovoril, — priznam, da se mi v glavi vse meša. Pred-snočnjim me je žid Ottale poklical k sebi. Izročil mi je tole pismo. Grofice ne poznam, vem pa, da je ime te dame v Benetkah slavno.
— O kateri dami govorite?
— Čitajte sami ... o grofici d'Azola.
— Safia! — je zamrmral grof in poskočil, kakor da ga je nekaj zbodlo. — Safia! Kaj ima ona opraviti s tem Židom?
— Vem, je nadaljeval notar, — kako nevarno je izdati poverjeno tajno. Bog varuj, da bi brskal po skrivnosti te zadeve. Toda žid je bil aretiran in to pismo bi mi utegnilo škodovati. Kako sodite vi o tem?
— Mislim, da je treba vedeti, kaj je v njem. Ne za vas, gospod, ki po svojem trdnem prepričanju niste ničesar zakrivili in ki vas kot notarja sploh ni mogoče obdolžiti, marveč zavoljo grofice. Pahniti žensko v nevarnost, izdati jo, da je bila morda v zvezi z Židom! Pazite, gospod, v Benetkah je mnogo načinov, kako uničiti onega, ki ga hočemo uničiti!
— Toda odpečatiti pismo!
— Pečat nima grba, če se ne motim. Je iz rdečega voska in če mi dovolite pogledati ga . . .
— Kdo pa ste? — je vprašal notar.
— Prijatelj grofice Safie, kvartopi-rec, ki ga je ona izdala. Toda ona je obdolžila maskiranega moža in prepričan sem, da bi si bila premislila, če bi
me bila videla pri igri brez maske. Ko-
liko dnkatov ie vam dal Ottale, da mu hranite to listino?
— Mošnjo dukatov, ki jih niti preštel nisem, — je odgovoril notar in pogledal v tla. kakor da se sramuje.
— Vem, da niste koristolovec. Toda ponavljam, da igrate nevarno igro. Inkvizicija bo hotela vedeti, kaj je s to listino, ki vam je bila poverjena. Dobro bi bilo torej prepričati se, Če ni morda nastavljena v nji past. Neki grof Has-berg se je zastrupil s pismom, ko ga je razpečatil, in Marijo Cattaneo je zadela ista usoda, da ne govorim o vojvo-dinji de Chateaureoux, ki je baje tudi padla kot žrtev zastrupljenega pisma. Le dobro premislite vse okolnosti. Židi bodo izgnani iz Benetk, a zadnjo noč pred izgonom vam poveri žid to listino, namenjeno grofici. Verjemite mi, v takem primeru ni mogoče govoriti o kršitvi tajnosti, to je samo previdnost. Ce se bojite razpečatiti to pismo, dajte ga meni. Odprem ga, tudi če je zastrupljeno.
In predno se je mogel notar upreti, je Cagliostro zlomil pečat.
— Pisano je v hebrejfščini, — je dejal in komaj skrival razburjenje.
— Ta jezik mi je tuj. Kaj pa grofica, ali zna hebrejsko?
— Morda. — je odgovoril Cagliostro in znova prečital listino, ki ga je vedno bolj zanimala. — Naj bo karkoli, — je pripomnil in se škodoželjno na-si.idinil. — zdaj. drag:; gospod, sva svobodna, kajti ta listina naju reši. Pade sicer glava, ki pa ne bo ne vaša, ne moja.
— Kaj hočete reči s tem?
— To vam povem jutri.
XI.
Doževa soba,
Alessandro, ki so ga plemiči bolj zasledovali nego spremljali, se je vrnil iz igralnice v doževo palačo. Pred odhodom je moral dati častno besedo, da bo zločince brezobzirno kaznoval.
Toda kje najti tega prokletega Žida Davida Grussa? Kam je izginil, v katero jamo ali podzemni rov se je skril? Alessandro je zelo dvomil, da bi bil v ;gralnici, kajti mož, s katerim je govoril, sploh ni imel židovskega naglasa in v igralnici nihče ni poznal Davida Grussa.
Na drugi strani je pa Alessandra strašno skrbela aretacija Žida Ottala in njegove hčerke. Vse to je zakrivila Safiina ljubosumnost. Posledica njegove ljubosumnosti je bila strašna obdol-žitev. Ta ženska je bila kriva, da je čakala židovo in Zianino glavo krvnikova sekira.
Zatopljen v te misli, se je vrnil beneški dož domov ves razburjen in nervozen tako, da ni imel nikjer obstanka.
Ura na steni njegove sobe je odbila pet. Soba se mu je zdela prazna, mračna. Imela ie dvoje vrat, ena zadaj, dru-
ga proti oknu. Oboja so bila zastrta s starim, oguljenim brokatom, kajti Alessandro je živel kljub doževemu klobuku in škrlatnemu plašču zelo skromno. V njegovi sobi ni bilo ničesar, kar bi pričalo o sijaju in razkošju. Edini okras je bila postelja z vijoličastim baldahinom, nekai tapeciranih naslonjačev in križ na steni.
Dož ie vrgel masko in domino v naslonjač. Odprl je okno in se zagledal v jutranjo zarjo
— Šefe pet je ura. Kako tiho in mračno je v tej sobi! Kdo prihaja po cesti? Maske se vračajo domov. Nedvomno govore o dogodkih nocojšnje noči. Sijajna, toda usodna noč! Noč, ki je zame zdaj samo črn madež. Zdaj je nastopila tudi ura, ko se vsi morski vetrovi poigravajo z jadri mojega brodovja, ura, ko moji mornarji ne vidijo več okrog sebe Jadranskega morja. Noč, slavna za nje, zame pa mučna, pogubna. Ali si bo^ ta ženska še drznila stopiti pred doza? Ona je pogubila edinega moža, ki sem ga cenil, edino dete, čigar smehljaj me ie priklepal na življenje. Ali je poznala tega Davida Grussa? Ali ga je ona pregovorila, naj me pogubi? Kaj naj si mislim, česa naj se bojim? Ah, moja duša ne misli, ne boji se, izvzem-ši kadar ima pred seboj bledo, dra-žestno Zianino obličje. Moji stražarji so pravkar stopili v ječo, ona in Ottale bosta kmalu tu. Moram videti Žida, moram govoriti z njim, moram mu odkriti tajno nocojšnje noči. Vsemogočni, dobri bog — je nadaljeval dož in pokleknil pred križem. — rotim te, pomagaj mi, ti edini poznaš Alessandra! Toda to pot se ne motim, to je krik, ropot. Kaj pomeni to? — je nadaljeval in stopil na balkon. — Kamen, ki je priletel v zid, množica ljudstva okrog palače. Ah, naj se zgodi karkoli,  pokažem   jim, kdo
A essandro je snel s stene star Španski mej, ki je visel tam med usahlimi rožami, privezanimi s trakom na ročaj. Na meču je bilo izrezljano znamenito špansko geslo:
No me saques sin razon no me embaines sin honor!
— Da, ne potegnem te brez povoda, — je dejal dož, — ti sveti meč, ki sem te dobil v dar od nekega vojvode iz Albe, ko je potoval skozi Benetke. Ottale, Ziana, ščitil vaju bom in ubiti se dam za vaju!
In kakor lev je planil ves iz sebe z mečem v roki k vratom, na katera je nekdo močno potrkal.
— Ziana! — je vzkliknil, videč židovo hčerko vso bledo in prepadeno pred seboj.
Kolena so se ji šibila in dož jo je moral podpreti.
Strahovito razdejanje v okolici Etne
Vulkan Etna bruha vedno večje potoke lave, ki uničujejo vse, kar dosežejo. — Cele rodovitne pokrajine so zalite z žarečo lavo. — Mestece Mase ali popolnoma uničeno.
Poročila o bruhanju Etne, ki se ie tako spremenila, da je prebivalstvo Sicilije zadnje dni skoro ne pozna, so vedno strašnejša. Katastrofa je Lem hujša, ker gre za povsem novo žrelo, ki se je odprlo na Etni in izbruhnilo ogromne količine lave na obdelano polje. Dolga desetletja je ognjenik na tej strani popolnoma miroval in prostrano polje je bilo zasajeno z vinsko trto, ki je izborno uspevala in dajala prvovrstno vino. Na tem polju je napravila lava ogromno Škodo. Od tu je prodirala čez železnico in čez viseči most, čigar železna konstrukcija se ie v žareči lavi raztopila tako, da se je most porušil. Cela pokrajina je odrezana od zunanjega^ sveta. Tudi cesta, ki gre paralelno z železnico, je zasuta tako ,da ni mogoče voziti po nji. Potoki lave ogrožajo zdaj edino važno železniško zvezo med Cantino in Messino. Poleg mesteca Mascali, ki ie popolnoma uničeno, je ogroženo tudi mesto Annunzita.
Vlada ie poslala v ogrožene kraje močne oddelke piionirjev, ki so začeli graditi barikade in kopati globoke jarke, da bi obrnili potoke lave v drugo smer. Prebivalstvo dobiva hrano iz vojaških skladišč. Že prve dni po katastrofi je prispel v prizadete kraje minister Turatti. Po zadnjih poročilih preti nevarnost tudi krajema Mertolli in Nardelli ob vznožju Etne. Prebivalstva se je polastila nepopisna panika. Ljudje hodijo v dolgih procesijah s svetimi podobami in kipi. proseč boga, naj omeji katastrofo. Noči so hladne, toda večina prebivalstva spi na prostem. Lava je zasula tudi glavno cesto med Annun-ziato in Predimente. Ves kraj je zavit v goste oblake dima.
Lepega italijanskega mesteca Mascali, ki je štelo 10.000 prebivalcev, ni več. Tam, kjer se je razprostiralo lepo mestece, kjer je stala med vrtovi hišica pri hišici, je zdaj mrtva pokrajina, ki jo pokrivajo debele plasti žareče lave. Včeraj, Še pred solncnim zahodom, je prebivalstvo upalo, da se bo ognjenik umiril in bo nehal bljuvati. Toda Etna se ni umirila. Ponoči je lava dosegla mesto in ga zalila. 20 metrov debela plast žareče lave je pokrila mestece in uničila vse življenje v njem .
Prebivalstvo je upalo, da bo lava, ki se je razdelila v več tokov, krenila v drugo smer. Toda nesreča je hotela, da se je glavni tok obrnil naravnost proti mestecu. V nekaj urah je lava opravila svoje uničujoče delo in o cvetočem mestecu ni bilo duha ne sluha. Najprej
se ie porušila krasna cerkev, zidana v renesančnem slogu, za njo pa še magistrat. V nedeljo so hotel: v Mascali odkriti spomenik padlim vojakom. Tudi spomenik je lava zalila. Od vseh strani ie lava zajela mesto rn zato v Mascato ni ostala nobena hiša.
Prebivalstvo, ki je Že pred dnevi zapustilo mestece, se je v sredo zopet vrnilo na svoje domove. Večina ljudi ni hotela zapustiti rodnega mesteca in vojaštvo je moralo meščane in kmete šiloma odgnati. Odigravali so se pretresljivi prizori, ko so ljudje solznih oči prosili, naj jih puste umreti doma. Tako je v Šan Bucu zajela lava nekega kmeta in njegovega sina. ki nista hotela zapustiti doma.
Ceste so polne bežečega prebivalstva. Avtomobili, tovorni vozovi, s tovori obložene mule, revni seljaki in bogati meščani, vse beži. Nesreča ie prizadela vse enako. Prebivalstvo ie odneslo in odpeljalo, kar se je dalo rešiti. Slika pustošenja je grozna. Lava baje tudi resno ogroža kraje Fiumefraddo, Nunziata in Carrabba. s precejšnjo naglico pa se bliža tudi kolodvoru v Mascali. Vulkanologi so ugotovili, da je lava od dne izbruha vulkana prevalila že deset kilometrov. Njena prvotna hitrost ie znašala 200 do 300 metrov na uro, kasneje se ie živa reka valila s hitrostjo 100 metrov na uro, zdaj se pa vali s hitrostjo 30 metrov na uro. Vulkan bruha vedno nove mase in zdi se, da se še več tednov ne bo umiril. Predno pa se bo lava ohladila, bo minilo več let.
Dosedaj je lava uničila Zafferano, prekrasne gozdove Cerita in Cubania, uničeni so kraji Magazzeni in Pomazzo ter Mascali. Mesto Riposto, ki je dobivalo pitno vodo preko Mascale, je sedaj brez vode. Škoda je ogromna in presega že sedaj več milijonov l*r
KIJUČ
najboljše, najtrajnejše zato
najcenejše1
Mag. štev. 33.453/28. ref. V.
RAZGLAS
Radi oddaje dimnikarskih del v vseh mestnih in v mestni oskrbi stoječih poslopij za leta 1929, 1930 in 1931 vršila se bo pri mestnem magistratu ljubljanskem v prostorih mestnega gospodarskega urada dne 20. novembra 1928 ob 10. uri dopoldne
javna ofertalna razprava.
Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki so razgrnjeni med običajnimi uradnimi urami pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled.
Ponudbe, v katere je vstaviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih, izročiti je do označenega termina zapečatene in opremljene s 5% vadiiem mestnemu gospodarskemu uradu.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo odgovarjale razpisanim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno vložene, ne bo oziralo. Mestna občina si tudi pridržuje pravico oddati razpisana dela po lastnem preudarku drugemu nego najnižjemu ponudniku.
MESTNI MAGISTRAT V LJUBLJANI,
dne 2. novembra 1928.
Makulaturni papir
kg a Din 4a-orodaia uprava ..Slov. Naroda**
Bukova drva
v, ko množino, ponudite z navedbo cene družb: Ttirfla. LJubljana, VHharleva cesta, za glavnim kolo:!   ram. 2126
25.000 Din posojila
iš£e brjjovec v svrho povečanja dobro idoče trgovine z mešanim blagom. Obresti rn garancija si-guir..j. Ponudbe na upravo tega lista pod »Kapital 2132«.
prenavlja Cisti fc> osvežuje kri izboljša slabo srebava, tUbotno delo vanje čreves, oapihova* vanje, obolenja mokra fine < i sline, jeter, žolča te žolčnj kamen. Vzpodbuja ipetif in izborno učini tuje pri arteriosklerozi - .PLANINKA« čaj Je pristen v plombiranih pa« ''etib po Din 20.-* s oa* pisom proizvajalca:
LEKARNA BAHOVEC Ljubljana. Kongresni trg DoM se v vseh lekarnah')
Strojni ključavničar
išče stalno službo. — Nastop takoj. — Ponudbe pod *Klju* cavničar/2058» na uparavo «SL Naroda*.
Na prodaj
Več rabljenih otroških vozičkov in dvokoks, v dobrem stanja, zelo poceni na prodaj. P. Bat]eL LJubljana, Karlovska cesta št. 4. 1705
Lokal
s stanovaindom, za trgovino in trafiko se išče v najem na prometnem kraju. Ponudbe na opravo tega lista pod »Lokal 2121«.
Šivilja
dobro izurjena za obleke in perilo, išče službo v damske m salonu event. gre v trgovino. Ponudbe na upravo tega lista pod »Šivrrja 2l45c
Slike za legitimacije
izdefoje najhitreje fotograf H a gon fiibser, Ljubljana, Sv Petra cesta it. 25._
Sostanovalca
sprejmem k boljšemu gospodu, soba zračna in svetla. Ponudbe na upravo tega Hsta pod »Sostanovalec 2143«. 2143
Obleka
ter , za srednjo postavo, skoraj nova, in nošen PLAŠČ poceni na prodaj. Poizve se v upravi tega lista. 2127
V petek, dne 9. novembra 1928 ob 4. uri zjutrai je preminula po dolgi in mukepolni bolezni najina predraga mati, gospa
Zemeljske ostanke blage pokojnice prenesemo iz hiše žalosti, Dunajska c. št. 17 k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu v nedeljo, dne 11. novembra 1928 ob 4. uri popoldne.
Ljubljana—Praga, dne 9. nov. 1928. Ana, hčerka      Ferdinand, sin.
Mestni pogrebni savoo
Za krojače!
HOVA VELIKA
Za krojače
Knjiga krojastva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7
POTOP
je največji in najživahnejši zgod. roman H. Sienkievvicza
1096 strani obsegajoči roman je izdala v d veh delih
TISKOVNA ZADRUGA v LJUBLJANI
Prvi del velja broširan Din 110—, drugi del, ki je pravkar izšel Din 100, v platno vezan pa prvi del Din 134, drugi Din 124 =
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom prc= rane smrti naše nepozabne mame, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe
Neže Mrzel
posestnice in gostil ni čarke
za premnoge poklonjene krasne vence in šopke, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni pozornim sosedom za poklo= njeni krasni venec in ge. Korsikovi za prelep šopek ter kon* eno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so pokojnico tako častno spremili na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 8. novembra 1928.
ŽALUJOČI OSTALI.
XX
3XX£
3XXG
3XX
fi\\ že imate
f jfiibum slovenskih književnikov
ki prinaša 267 PORTRETOV naših velemož v ba. krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniku narodni buditelji, uredniki in publicisti od najsta* rejših časov do danes.
Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zadruge
v Cjubljant
Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavni pošti).
*X
XXG
DXX
3XX
Urejuje: junp Tlfl'TO. - 2» eN.rodoe 03««rw»; fr«i iciertck. - C% upr»»» 10 io.er.toi det u»t.. Oton CJ.ri.iot  - v»; . Ljublj.tu.
17