rakom s/““ ■ C.SZCS.JK Poštarina plaćena n gotovom Godina VITT. Broj W. U Zagrebu, 8. maja 1936- UREDNIŠTVO I UPRAVA ZAGREB MASARYKOVA ULICA 28a Telefon broj 67-80 Pojeđlnf broj stoji dinara 1.50 UREDNIŠTVU IN UPRAVA za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA Erjavčeva cesta 4a GLASILO SAVIJA JUGOSIOVENSIKIM EMIGRANATA U JULIJSKE KPA1INE NOVO DELOVNO POLJE OROSIVA „ITALIA REDENTA" Društvo »Italia Redenta« se je s tekočim šolskim letom začelo uveljavljati na novem raznarodovalnem polju. Otvorilo je namref: kar 293 večerno tečaje izključno v slovenskem in hrvatskem delu Julijske Krajine. S temi tečaji je prevzela »Italia Redenta« nalogo, ki jo je v zadnjih vršilo društvo »Umanitaria«. To društvo je vzdrževalo namreč v manjših krajih, ki ležijo daleč od prometnih cest posebne tečaje italijanskega jezika za starejšo generacijo, »ki ni imela sreče, da bi lahko pohajala italijansko ljudsko šolo«. Obisk leh točajev je bil za vse starejše ljudi brez izjeme obvezen. To delo je sedaj, kakor rečeno, prevzela »Italia Redenta«. Prevzela je še drugo nič manj važno nalogo. Fašistična šolska politika gre za tem, da ohranijo mladino tudi Po končani šolski obveznosti do dovršenega 18. leta stalno pod vplivom italijanskih učiteljev, katerih glavna naloga je, da nadaljujejo poitalijančevanje slovanske mladine. V to svrho so šolske oblasti otvorile v sakem večjem kraju primerno nadaljevalno šolo med slovanskim podeželskim prebivalstvom zlasti kmetijske tečaje. Posebno važnost pa posvečajo dekliškim nadaljevalnim tečajem, kajti dekleta upajo Prej pridobiti za italijansko stvar in tako Poitalijančiti bodoče družine. Ker ne morejo oblasti otvoriti takih tečajev tudi v manjših krajih, je priskočila na pomoč »Italia Redenta« s svojimi tečaji. Novo ustanovljeni tečaji tega društva so namreč obvezni za vse osebe v starosti nad 20 let in za vse fante in dekleta v starosti od 14. do 18. leta Navidezno imajo ti tečaji namen, da nudijo obiskovalcem primerno strokovno znanje, v resnici pa so to samo raznarodovalnice, kakor je to tudi javno priznal poročevalec v »Piccolo della Sera« od 28 aprila t. 1 Od omenjenih 293 tečajev ima 241 tečaj obče izobraževalni značaj, 30 tečajev je za analfabete (čitaj za Rudi. ki ne znajo ita lijanskega jezika i kajti prav slovanski del Julijske Krajino izkazuje skoro najmanjši odstotek analfabetov od vse Italije), trije tečaji so določeni za nadaljuo izobrazbo, 17 za gospodinjsko vzgojo deklet in 3 za kmetijsko strokovno izobrazbo. V tržaški pokrajini poslujejo taki tečaji v tržaški občini na Proseku; v tomajski občini : v Tomaju 1 moški in 1 ženski tečaj, v Avberju; v zgoniški občini: v Malem repnu, Saležu, Briščikih in Samatorici; Repentabru dva: 1 moški in 1 ženski; v na-brežinski občini: v Sempolaju, Medji vasi, Jamljah in Cerovljah; v štjaški občini : pri Sv. Tomažu in v Gornji Branici dva, 1 moški in 1 ženski : v sežanski občini : v Brestovici, Mrčah, Povirju in Štorjah; v di-vaški občini: v Rodiku, Škofijah, Podgradu in v Barki dva. 1 moški in 1 ženski; v vremski občini: v Ložečah; v košanski občini: v sami Košani in Volčah, Čepnem in Ostrožnem brdu; v sonožeški občini: v Lazah, Senadolah in Dolenji vasi; v hre-noviški občini: v Velikem Ubeljskem in Šmihelu; v postonjski občini: v Studenom; v šmihelski občini: v Kalu: v šempetrski občini: v Palčjem in Trnjah; v Bukovju; ter v slavinski občini : v Kočah, Rakitniku in Orehku. Poleg teh točajev za splošno izobrazbo ima »Italia Redenta« v Tržaški pokrajini če tri tečaje za »polanalfabete«:, namreič v Kazljah, v Misličah in na Morozinskem otoku za italijansko ribiče. V puljski pokrajini so tečaji: V koprski okolici: v Tinjanu, Hrastovljah, Truškah in Krkavcih; v herpeljskom okolišu: v Beki in Tubljah; v Sovinščinah, pri Motovunu; v bujski občini : v Skorušicab, v Grožnjami 1 moški in 1 ženski, v Brdu 1 moški in 1 ženski, v Kubertonu in v Šterni; v tinjan-ski občini: v samem Tinjanu, v Kringi pri ®v. Petru v Šumi in Ježinju: o poreški okolici: v Vabngi, v Fuškulinu, v Dračov-ou in v Taru; v oprtaljski občini: v Livadah, Gradinji in Topolovcu, v vižinadski občini - pri Sv. Nedelji; v vižnjanski občini: v samem Vižnjanu ter v frakcijah Sveti Vi-tal in Novi vasi pri Črnem vrhu; v Kranjčičih pri Svetvinčentu : v štanciji Montelago Pri Rovinju; v Balah in v frakciji te občine Golaš; v vodnjanski občini: v .Turšičih m Šegotičih, v buzetski občini: v Račicah, Sv. Donatu, Senjaku, Sovinjaku. Štrpedu, Movražu, in na Vrhu, tu dva oddelka; Pazinski občini- v Gračišču, Bernu, Cerov-'jab, Krbunah, Miravalle(?), pri Sv. Katari-T in Sv. Magdaleni v Zamašku. Marlctih, °ričih, Ošlicih, Rušcih, Kaščergi in Trvižu; ^ Pulski občini; v Laboriki. (tu dva od-dolka), v Pomoru, Premanturi, Šišan ju, Me-'iulinu, Galežanu, Kavranu, Banjolah, Al- , H, Ližnjanu, Montiču, in Ušičih; v žminj-občini- v Modrušanih, Petercolih in b-udanih; v kanfanarski občin;: v Baratu in ^ Okretih in Kurilih; v labinski občinie: v Barbičih, v Brgudcu. v Brovlnju (?). ^°‘ji. v Salakovcih. Tragetaričih, Čepiču ^rbokih in Dobranih; v boljunski občini: FRANCESCO NITTI VJERUJE U SLOM FAŠIZMA IZJAVA BIVŠEG PRETSJEDNIKA TALIJANSKE VLADE „1NTRANS1GEANTU” F. S. Nitti. Oni ne gube nade. Mislimo talijanske antifašiste. Badoglio ulazi u Adis Abebu, Haile Selasie napušta zemlju prevaren i razočaran od Evrope, sezona kiša još nije uslijedila, sjeverni front je razbijen. Ali talijanski antifašisti još vjeruju u — slom fašizma. Eto, posljednji broj pariškog tjednika »Giustizia e Liberta« donosi velikim slovima na prvoj stranici ovai značajan napis, koji bi imao da služi kao neki motto za novu borbu: »Sedam mjeseci rata. — 3000 mrtvih. — 40.000 ranjenih i bolesnih. — 10 milijardi priznatih troškova za rat. — Zlatna rezerva približava se nuli. — Vanjska trgovina, turizam, trgovačka mornarica, zdrave industrije — sve je u stečaju. — Anschluss je na vidiku. — Prijetnja rata u Evropi. — Sankcije se nastavljaju. — Sve veće patnje i umornost u talijanskim afričkim trupama. — Neočekivan otpor abesinskih trupa na jugu. — Sigurnost da će se rat produljiti u beskonačnost. — U unutarnjosti Italije crna bijeda. — Nezadovoljstvo, koje se suz- država samo nadom u skori svršetak rata. — U ovakvoj situaciji bi jedinstven anti-fašizam, s praktičnim planom akcije, mogao da napokon postane snaga, koja bi spasila Italiju.« To je ukratko, vrlo zbijeno, lapidarno izneseno vjerovanje talijanskog antifašizma. Za »Giustizia e Libertà« ne bi se moglo reći, da na stvari gleda sa prevelikim optimizmom. U toj grupi i u tom listu ima ljudi, koji se ne boje gledati istini u oči. Tu smo mogli često čitati sasvim stvarne prikaze situacije, u kojima se kritički govorilo o fašizmu i antifašizmu i nisu se stvarali zaključci isisani iz maloga prsta. Carlo Rosselli je ozbiljan realista. On je svjestan mnogih činjenica: da je Evropa izdala Abesiniju, da je talijanska vojska imala uspjeha, da je fašizam još živ, on je svjestan i toga, da antifašizam još nije pokazao velike snage — ali još uvijek on vjeruje u skori slom fašizma. Možda Carlo Rosseli i njegovi oko »Guistizia e Libertà« ipak znadu o svemu onome što navještaju više nego što kažu? Možda. U svakom slučaju interesantan je njihov optitfiizam i mi ga bilježimo, ne ulazeći u analiziranje. Ali ne ostajemo samo na toj pojavi iz »Giustizia e Liberta«. Ima nešto što je za procjenu situacije još karakterističnije. To je jedna izjava g. Nittija. Bivši pretsjednik talijanske vlade Nitti, koji sada živi kao dobrovoljni emigrant u Parizu, nije čovjek, koji se mnogo istrčava. On čak i suviše mnogo šuti i drži se zakopčano. Toliko je rezerviran u odnosu prama fašizmu, da su mu početkom abesinskog rata s lakoćom pripisali neku izjavu u prilog Mussolinija (što je on, razumije se. demantirao). Nitti piše naučna djela političko-ekonomskog karaktera, od toga živi, odgaja svoju jdjecu i nerado daje izjave za štampu o fašizmu i Italiji. Pa ipak je pred dva, tri dana primio urednika pariškog velikog lista »L’Intrasi-geant« g. Pierre Breta u svojem stanu i s njim razgovarao o Italiji. G. Bret piše o životu i radu Nittija i postavlja mu neka pitanja. U razgovoru mu je Nitti izjavio, da voli najgoru demokraciju nego najbolju tiraniju, ali da za sada još želi da živi u sjeni i da čeka konac fašizma... »T attends 1a fin du fascisme« — rekao je Nitti. Saradnik »intrasigeanta« je ostao začu-djen, pričinilo mu se da dobro ne čuje, pa je zapitao Nittija, da !i je doista rekao, da očekuje konac fašizma i da ,li je to moguće poslije uspjeha Badogliovih trupa i svega onoga što se dogadja s Abesinijom. Na to je Nitti — piše g. Bret — dobro nagla-šujući, pogledavši ga čvrsto u oči još jednom jasno rekao, da doista čeka konac fašizma, ali da ne želi da još dade izjavu što on o tome misli, i kako će do sloma doći. Ovo odlučno isticanje g. Nittija u toliko je značajnije kad se uzme u obzir da je »L’ Intrasigeant« bio veoma naklonjev Mussoliniju. DOK VRŠE PREMETAČINU, KARABINJERI KRADU PO NAŠIM KUĆAMA Štanberger Ružu istukli kada je protestirala Vrbovo, aprila 1936. Nedavno smo vam javili kako su bili uhapšeni braća Štanberger, a takodjer smo vam javili o hapšenju i trećeg brata. Ovog puta hoćemo da vam opišemo još nekoje detalje kod hapšenja trećeg brata. Kada su njega uhapsili na Uskrsni ponedjeljak napravili su u kući premetačinu. To im nije dostajalo, nego su sve po kući porazbacali U jednom ormaru imala je majka gore spomenutog sahranjeno i pri-štedjeno 600 lira. Kada su našli ovaj novac jednostavno su si ga prisvojili. Gospodja Štanberger Ruža nije to opazila, jer je bila od silnog straha sva izvan sebe. ali je kra-dju novca opazila njezina kćerka Ruža, djevojka stara 26 godina. Ona je karabinjerima rekla neka ne kradu mukom stečeni novac, ali oni se na njezino upozorenje nisu obazirali. Kada je kćerka još oštrije protestirala, oni su je pograbili i počeli je nemilosrdno tući i vući po podu od sobe. S njom su radili ne kao sa čovjekom koji ima pravo na život nego još gore. nego sa životinjom. Djevojka je zadobila više tjelesnih ozlijeda, a u selu je taj postupak izazvao veliko zgražanje i strah. — Cić. Leopold Hrovatin iz Vitovilj obsojen na 1 leto ječe Gorica, maja 1936. (Agis.) — V mesecu januarju letošnjega leta Je bil na svojem domu na Vitovljah nad Osekom aretiran od šempaskih karabinjerjev 26-lctni Leopcl Hrovatin, posestnikov sin iz Vitovlj, in odpeljan v goriške zapore. Glede nekega dogodka, o katerem so se bile razširile govorice po vasi in okolici, so prišli karabinjer]! v vas in ugotovili, da je bil dogodku prisoten tudi Hrovatin. Ker je bil pa v teku preteklega leta postavljen pod policijsko nadzorstvo za dobo dveh let, se ne bi smel zvečer ganiti iz hiše, ampak biti doma. Vsied tega so mu napovedali aretacijo in ga odvedli v goriške zapore, kjer je bil pred kratkim tudi proces. Obtoženi Hrovatin je bil obsojen na leto dni ječe. KONCERT 0 NEW-YORKO POSVEČEN NAŠEM NARODO POD ITALIJOM SVE VEĆI INTERES NAŠIH ISELJENIKA ZA JULIJSKU KRAJINU N e w-Y o r k, maja 1936. — Udruženje za obranu Jugoslovena pod Italijom (organizacija sastojeća iz delegata slovenskih, hrvatskih i srpskih društava u New-Yorku i okolici), priredit će u subotu 23 maja veliki koncerat u New-Yorku u Poljskom narodnom domu (Ar-lington hali 23 St. Mark’s Place, Manhattan). Na tom koncertu će sudjelovati sva naša pjevačka društva i razni naši odlični umjetnici, pjevači i glazbenici, pa će to biti jedan od najvažnijih koncerata naših iseljenika u posljednje vrijeme. Mole se sva društva u New-Yorku i okolici da si zabilježe gornji datum i da svoje priredbe urede tako kako ne bi padale u isti dan. Koncerat je posvećen braći u ropstvu, koji — kako čujemo s raznih strana — prate s velikim zanimanjem i zahvalnošću rad američkih Jugoslovena za njih. I. BRATINA POŠALJITE PRETPLATU v Bivio (?) in Lupoglavi; v LaniSću; v Unijah na istoimenskem otoku, na otoku Veliki Kanidol; na otoku Cres: v Osoru, v Bo-leju (dva oddelka), v Stivami in Grmovcih. V puljski pokrajini posluje tudi 16 tečajev za analfabete, odnosno »polanalfabete«, in sicer v Radinih pri Ornem vrhu; v Monfrdinih pri Tinjanu; v štanciji Spani-digi pri Rovinju; v Brdih pri Sovinjaku; v gorju; v bistriški občini: v Trnovem, To-polcu, Tominjah Zarečju, Podstenjah, Harijah in Veliki Bukovici; v jablaniski občini ; v Vrbovem, Kuteževem, Podgrajah in spod. Zemonu: v jelšanski shočtni: v Novo-kračini, in Pasjaku; v Klani; v Matuljski občini; v samih Matuljah in v frakciji Zvoneče ter v Mošeeniški Drag;. Večernji tečaji za analfabete se vršijo v Katunih in Madalenčičih pri Pazinu; v Zejanah, na Artvižah pri Materiji in Barbarigi in Šegotičih v vodnjanski občini; pri Sv. Luciji in Sv. Nikoli v Latinščini; na posestvu Sv. Marka pri Pulju ter na otoku Cres: v Pernatah, Stivanu, in Sbišini. Poleg tega je »Italia Redenta« vzdrževala v puljski pokrajini dva nadaljevalna tečaja za fante od 14. do 18. leta in sicer v Kal-diru in v Zeleskih pri Barbanti; dalje 13 tečajev za gospodinjstvo: v Vižnjanu; v Skuljarih pri Buzetu; v Pazinu; v PićanU, v Hekih; v Labinu in njegovih frakcijah Sv. Nedelja, Sv. Lovrec. Brgudac in Tragc-tariči. v Plominu in Plominski luki ; v Ližnjanu; končno še tri kmetijske strokovne šole: v Bermu. v Rovinjskem selu in pri Sv. Lovreču na Labinščini. V Reški pokrajini se je otvoril 21 tečaj za splošno izobrazbo, in sicer v matarski občini: v sami Materiji in v Brezovici. Kovčicah, Golcu, in Tatrah; v podgrajski občini: v Žejanah Munah (tu dva oddelka) in Staradu; v Premu in v Celjah: v kne-žaški občini: v Baču, Junščahu in Za- Liscu pri Klani. V goriški pokrajini poslujejo sedaj 71 splošni tečaji in 4 tečaji za »polanalfabete«, in sicer' na Krasu: v komenski občini: v Velikem dolu, Pliskovici in Tomačevici; v opatjeselski občini: v Selu in v Dol. Brestovici; v temeniški občini: v Kostarijevici. Lipi in Vojščtei: ter v štanjelski občini v Koblji Glavi; — na Vipavskem: v ajdovski občini: v Dolu, Lokavcu, Kovku in Otlici; v vipavski občini : v Budanjah in Gočah ; v Zaloščah pr Dornbergu; v Gradišču pri Renčah, v Brjah pri Rihemberku; v šem-paški občini: v Oseku in VUuvljah; v Batujah pri Črnicah; in v Zdravščini pri Za-graju- v Brdih: v Dobroviču, Kožbani, Stc-verjanu, Vipolžah in Kožani; — v soški dolini in na trnovski planoti : v kanalski občini: v Avčah, Logeh, Ročinju in na Vrhu; v Kalu, v Kanalskem Lomu in v Šeberljah; v Voglarjih pri Trnovem: v Lokovcu pri čepovanu: na Grgarju, Batah. Lohki in Ravnah; v Colu in Podkraju: pri Sv. Luciji, v Lomu, Ponikvah in Slapah ;—jin Italije, ki tam služijo v Grahovem in Teraljinah, v idrijski občini: v Kanomlji, Ledinah, na Vršniku in na Vojskem; v črnovrški občini: v samem črnem vrhu. v Kanjem dolu, Godoviču, Idrijskem logu, Lomeh, in Zadlogu: v Bovcu (dva oddelka), v Logu. Čezsoči in Žagi. Tečaji za »polanalfabete« so v Policah pri Sv. Luciji, v Čekovniku nad Idrijo, v Podlaki pri Grgarju in v Logeh (?) pri Breginju. Ogromno število tečajev, ki so se istočasno otvorili, izbira krajev in ime samega društva, ki te tečaje vzdržuje, priča dovolj jasno o njihovem pravem namenu. Društvo samo in tudi fašistični tisk tega tudi ne prikrivajo, tomveč jasno priznavajo, da gre za čisto raznarodovalno akcijo pod krinko dopolnilne in strokovno izobrazbe. Seveda zmore tako obsežno delo samo z ogromno podporo države in drugih javnih faktorjev. Ako bi bilo društvu »Italia Redenta« in fašistični vladi na tem, da zmanjša nepismenost in da širi prosveto med ljudstvom, potem bi imele vebko bolj hvaležnega polja v ogromnem delu vseli starih pokrajin, ki stojijo glede izobrazbe daleč za našim narodom v Julijski Krajini, o čemur pričajo že italijanske uradne statistike. To pa je priznala tudi »Italia Redenta« kajti v zadrski pokrajini je smatrala za potrebne, da otvori v samem Zadru kar štiri analfabetske tečaje za italijanske vojake iz drugih pokra- P. P. ITALIJANSKE VOJAŠKE UTRDBE OB SEVERO-VZHODNI MEJI 0 NOVI RIBIŠKI NASELBINI NA LASTOVEM Kranjska gora, maja 1936. (Agjs.) Kot poročajo iz Trbiža so z vojaškimi utrdbami takoj ob meji pri postaji Fužine na levi strani že končali. Podrli so tudi žično vzpenjačo, ki so jo bili postavili takoj ob začetku del na tem obmejnem predelu. Obratno pa na desni strani železniške proge, kjer utrdbe še niso dokončane. Tu gradijo že dve leti nepretrgoma, razen v zimskih mesecih, ko zapade tod visok sneg. Tudi letos se pričakuje, da hodo prijeli za delo v najkrajšem času. Cez zimo se je tod vrtela samo straža, ki strogo nadzire ves teren in pazi, da se «c bi kdo približal. MASKIRANJE UTRJENIH PREDELOV Godovič, aprila 1936. ( Agis.) — V oomejnem pasu pri Godoviču, kjer so zadnja leta gradili obsežne utrdbe, so ob dokončanem delu vse pokrili s travo in zasadili z drevjem. Zadnje čase pa nanovo sadijo na tem utrjenem terenu drevesca in polagajo sveže ruše trave, ker se je večina tega, kar so obložili in zasadili, ko so delo končali, vse posušilo. CESTA MED GODOVIČEM IN ČRNIM VRHOM POLNA STRAŽ. Godovič, aprila 1936. (Agis.) — Cesta med Godovičem in Črnim vrhom se od Godoviča do Predgriž vije v srpentinah po hribu. Vojaške oblasti so dale po svojih delavcih te srpentinc presekati s potmi oziroma širokimi stezami, katerih se pa civilisti ne smejo posluževati. Cesta je polna raznih obmejnih patrulj, ki strogo pazijo, da se ne bi kdo pregrešil zoper te tašistične zapovedi. UTRJEVALNA DELA V OKOLICI SNEŽNIKA SE BODO PRIČELA. Reka, aprila 1936. (Agis.) — Po najno-vejših vesteh bodo v najkrajšem času že pričeli z utrjevalnimi deli okrog Snežnika, kljub temu, da so se še lansko jesen širile vesti, da so tu za enkrat prenehali z utrjevanjem. ITALIJANSKI PARNIKI ZA PREVOZ V VZHODNO AFRIKO. Trst, maja 1936. (Agis.) — Vsa italijanska mornarica je bila, kot je že poročalo časopisje, mobilizirana v vojne operacije. Skoro vse razpoložljive trgovske ladje so bile v ta namen zasedene in poleg tega je bilo v inozemstvu nabavljenih 15 novih skupaj za 225 ton. Skrčene so bile tudi vse potniške linije, da so tako lažje dosegli čim hitrejši in čim komodnejši transport v Afriko. Za vsak parnik, ki ima prostora za 1.500 do 2.000 ljudi so dobili naloge, da morajo vkrcavati najmanj po -4.000 oseb s pripadajočo prtljago in opremo. Samo v enem takem prevozu je umrlo 12 vojakov vsled preslabe oskrbe. Tudi mornarji, dodeljeni k tem prevoznim parnikom se pritožujejo nad slabo oskrbo in pravijo, da navadno ne morejo spati radi prenatrpanosti in nesnage vsled česar je stalno do 30 % uslužbenih mornarjev nesposobnih za delo. ITALIJANSKI MORNARJI PRED' SODIŠČEM Trst, maja 1936. (Agis.) — Še v drugi polovici lanskega leta je bil nek mornar zasačen od fašističkih oblasti medtem, ko je vršil propagando proti italiansko-abesin-ski vojni. Ko se je vrnil v Napoli, je bil takoj aretiran in predan sodišču. Pri nenadni policijski preiskavi na nekem parniku v Napoliju so dobili neke antifašistične liste, vsled česar je bilo aretiranih sedem mornarjev od katerih eden ic bil pozneje obsojen na konfinacijo. REVŠČINA V BAŠKI DOLINI. Sv. Lucija, maja 1936. (Agis.) — Kljub temu, da je precej fantov odšlo v Abesinijo. je brezposelnost vedno občut-nejša In s tem v zvezi tudi revščina rase. Sila kola lomi, in ni čudno, če se prijavljajo brezposelni za službo v Afriki, ker se na ta način vsaj gladu rešijo in upajo na boljše vsaj toliko časa, dokler ne pridejo na mesto. ITALIJANSKE OBLASTI SO TUDI DVOLASTNIKOM ZVIŠALE DIREKTNE DAVKE Kranjska gora, maja 1936. (Agis.) Našim državljanom, dvolastnikom, ki imajo del svojega posestva na italijanski strani so v letošnjem letu oblasti ponovno zvišale direktne davke. MALI ABESINCI MJESTO PSIĆA. Pariška »Unita« javlja iz Rima: Javljaju nam da iz Abesinije donaša-ju u Italiju male Abesince i da ih daruju raznim gospođama i svakome ko ih hoće. To stvara novu formu snobizma. Mlade i elegantne gospoje pokazuju se na šetnji s malim crncima. Siromasi i radnici se bune. Kažu: »Hoće da ukinu ropstvo u Africi, a uvađaju ga u Italiji. Ako hoće da pomažu siromašnu djecu, u Italiji Ih Imaju koliko god žele itd.« Eto, mali crnci služe mjesto pekinških psića elegantnim fašističkim signo-rama. Značilni članek nemškega manjšinskega lista v Jugoslaviji Ponovno srno že v našem listu omenili novo ribarsko naselbino na Lastovem, ki je je ustanovila fašistična vlada z namenom, da tako čimprej poitalijanči domače hrvatsko prebivalstvo in da iz te postojanke čim izdatneje izkorišča ali celo zlorablja naše morje. V naslednjem podamo natančnejše poročilo o tej naselbini, ki ga nismo morda povzeli po kakem fašističnem listu, temveč po dnevniku Nemcev v Jugoslaviji »D e u t-sches Volksblatt«, ki izhaja v Novem Sadu in čigar sotrudnik ali sourednik H. W. je bil očitno povabljen gost pri otvoritvi nove naselbine na Lastovem. Članek, ki ga je objavil omenjeni list v svoji številki od 30. aprila t. I. pod navedeno šifro, se glasi tako-ie: »V Jakinu smo se vkrcali. Okoli poldneva je ladja »Lazzaro Mocenigo« zaplavala na široko morje. Na Lastovem se bo ki stila ribiška naselbina, kateri bodo dali ime Luigi Razza. To je ime onega ministra, ki je na poletu v Vzhodno Afriko postal na tajinstven način žrtev letalske nesreče... Lastovo s svojimi 53 štirjaškimi kilometri površine je čaroben otok. ... Le malo človeških bitij živi na tem otoku. Komaj 1700, ki bivajo največ v glavnem kraju Lastovo na severni obali... V 10. stoletju se je uprlo mesto Uoli, za kar ga je dož Pietro Orseolo II. uničil. Preživete prebivalce so pregnali v notranjost dežele, da ne bi prišli v stike z »beneškim morjem«. Tako si razlagamo, da so Lastovčani opustili ribarstvo in se posvetili poljodjelstvu. Toda prav pred dalmatinsko obalo, kjer teži otok ob otoku in je med njimi veliko globokih kanalov, je Jadran posebno bogat na ribah. Od te skoro neskončne množine otokov pripada en večji otok: Lastovo, politično k Italiji. Med svetovno vojno so prebivalci zapustili otok, ne da bi se več vrnili (!). Ni bila pač več dana možnost, spravljati ribe na trg in od ribarstva živeti. Morje pa tu skoro da gomazi od rib in drugih morskih živali----- « Minister Luigi Razza je izbral Lastovo, da postane središče velikopotezno osnovanega ribarstva. Točno v 100 dneh je nastala sedanja ribarska naselbina »Luigi Razza«, zgrajena po ukazu komisarijata za notranje naseljevanje od ribarske zadruge »San Marco« v Pulju. Ta zadruga je začasno naselila 80 ribičev, k° tvorijo 21 družin. Od teh jih je 40 Istranov, nekdanjih članov ribarskih zadrug v Fazani, Umagu, Vrsaru in Rovinju. 20 jih je prišlo od abruške obali in š“ 20 od Apulije. Vsi so že opremljeni z motornimi čolni, jadrnicami in potrebnimi mrežami. Ribarsko vas objameta dve dolinici, ki se stekata v luki Lago grande. Vas obsega sedai večje poslopje za prepariranje rib, 21 ribarsko hišo, barvarnico mrež, nekaj delavnic. Cerkev, občinska hiša, šola in pošta se pravkar dograjaio. Stanovanjske hiše so preproste, toda čedne in prijazne. Vsaka ima tri sobe, ku-hinio, shrambo in pomožne pritikline. Okoli hiše ie nekaj zemljišča. Grmičevje brani naselbino pred burjo in jugom. Tudi za vodo je preskrbljeno. Kmalu bo peljala vozna česta do Lastovega, ki teži 8 km daleč, in kamor prideš sedaj te po morski poti, ako nečeš postati planinec. Iz ribarske vasi Razza, ki jo je krstil državni podtajnik v ministrstvu za trgovsko mornarico Host-Venturi in blagoslovil zadrski nadškof, bo kmalu nastalo mestece. Življenja polna, cvetoča bitja so zbrana na slavnostnem prostoru. Dekleta iz Lastovega v krvavordečih narodnih nošah, bodoče neveste in žene mladeničev ki so se na novo naselili. Kakšen veseli babilon narečij je ta ribiška vas. Primorščina, otoška italijanščina, abruščina in apuljščina se medsebojno mešajo in učitelj v Razzi bo imel težko nalogo, da brzda jezike. Te ribiške družine so pionirji. Kar rabijo, jim ie dala Italija: grudo in zemljo-hišo, ladje in orodje, poteg tega še toliko denarja na roko, da vztrajajo, dokler ne bo ribarstvo toliko prinašalo, kolikor je potrebno za življenje. Tedaj bodo morali polagoma vračati kapital. Toda v dvajsetjh letih bodo te družine lastnice svoje hiše in vsega, kar spada zraven. Zavod za konserviranje rib, hladilnike za sveže morske živali, ribji trg, ladje, ki bodo spravljale bogastvo teh voda v surovem in obdelanem stanju na kopno, ostanejo v rokah zadruge. Piramida iz belega mramoria se dviga ob pristanišču in naznanja v latinskem i” italijanskem jeziku, da je Italija zgradila to vas v 100 dneh. Še pred večerom je zopet odplula naša motorna ladia »Lazzaro Mocenigo«, ki je prva obiskala ta dosedaj od vsega sveta zapuščeni otok.« Tako se glasi poročilo v novosadskem dnevniku »Deutsches Volksblatt«. Mi bi radi vprašali gospoda H. W., zakaj ni res postal planinec in se nekoliko ogledal P° Lastovem. Morda bi tedaj spoznal tudi domače prebivalstvo, razumel bi namene, ki jih ima fašistična vlada z novo ribiško vasjo, in videl bi morda na otoku še druge boli obsežne priprave, k? pričajo v namerah Italije, ki so vse prej kakor miroljubne in prijateljske. Vprašamo pa tudi gospode, k’ izdajao to glasilo nemške manjšine v Banatu, ali so res smatrali za potrebno, da na tak način poveličujejo te priprave fašistične Italije s kateremi hoče samo raz-naroditi domače hrvatsko prebivalstvo na otoku in s katerimi hoče do skrajnosti izkoriščati morske bogastvo ob naši obali (Op. ur.: Isti članek ie prinesla tudi graška »Tagespost« cine 5. t. mj., toda s polnim imenom avtoija, ki se piše Hugo Webinger.) P. P- FRAN BATIČ IZ ŠEMPASA OBSOJEN NA TRI LETA KONFINACIJE G o r le a, maja 1936. (Agis.) — Še v decembru lanskega leta le bil po nalogu go-riške policije aretiran v Šempasu Franc Batič, star 28 let. Bil Je odpeljan v gorlške zapore, kjer je bil zadržan več mesecev v preiskovalnem zaporu. Kolikor smo mogli doznati ga Je policija dolžila za celo vrsto političnih zločinov In takih zločinov, da če bi jih uspelo dokazati, bi bil sigurno obsojen na večletno Ječo. Vendar Je pa Batič, ki, kolikor Je domačinom in okoličanom znano, se ni nikdar ukvarjal s politiko niti s kako drugo prepovedano i stvarjo, kajti dobro le vedel, da posebno na njega pazi budno oko policijskega In fašističnega zaupnika v Šempasu, dokazal, dr Je popolnoma nedolžen. Kljub temu pa Batiča niso poslali domov, ampak izročili so ga goriški konlinacijski komisiji, ki ga je v začetku letošnjega leta obsodila na tri leta konlinacije. Batič Je svoj čas št dirai v Tolminu In je med tolminskimi študenti tudi splošno znan. Sklepa se, da je vse to delo podle ovadbe izvršene zaradi sovraštva z namenom maščevanja. NAŠIM LJUDIMA ODUZELI POGRANIČNE KARTE Naš narod na granici trpi veliku štetu od tosra Skal niča, maja 1936. U ovim našim krajevima niti za vrijeme svjetskog rata nije se osjećala ovakva oskudica i ovakav glad kao što je nastao kod nas unatrag nekoliko mjeseci. Mi smo i tako uvijek osku-djevali na svemu i teško prolazili, ali sada nam je nemoguće izdržati. Još smo nekako mogli lakše da snašamo tegobu u ovim krajevima dok smo imali pogranične putnice, jer smo mogli s njom donijeti s preko granice po 10 kg brašna, s kojim smo nekako proživljeli. Tamo nas je 10 kg bra- šna stajalo 7 lira. a ovdje moramo za ovih 10 kg. dati 18 do 20 lira. Od nove godine pa do sada svim našim ljudima i ženama koji su imali ove putnice oduzeli su im i nitko je više ne može da dobije osim njihovih povjerljivih ljudi koji idu preko radi vršenja propagande i špijunaže. Te karte su oduzeli i našim susjedima u Klani, Rupi, Lipi itd. Za nas je ovo veliki udarac, jer istu robu moramo tri puta skuplje plaćati, a nemamo od kuda. Graničar. Aretacija zaradi tihotapstva Št. Peter na Krasu, aprila 1936, (Agis.) — Koncem marca so nekega dne miličniki iz Knežaka zasledili v nekem bregu 5 konjev, ki so jih smatrali za vtihotapljene, in nekaj oseb poleg konj. Ze od-daleč so začeli streljati in metati bombe tako, da so se razbežali vsi, ki so bili tam. Le neki domačin, ki Je tudi ravno tako slučajno kot miličniki prišel do vtihotapljenih konj in ki ima eno nogo malo pokvarjeno, ni mogel tako hitro zbežati In miličniki su ga ujeli. Takoj po tem Je bil izdan alarm na vse strani in vse, kar Je v okolici uniformiranega se ie trudilo, da bi prišli na sled predrznim tihotapcem, to- da zaman. Na nekem travniku so pri tem iskanju izsledili nekega mladeniča, doma iz Narina, po domače Pilerovega, ki ie snažll travnik ali senožet. Oddal) so tudi na njega nekaj strelov in ga ranili. Fant Je. ko ie bil že ranjen, pričel bežati ter se zatekel v neko bližnjo hišo po prvo pomoč, a so ga pozneje izsledili. Aretirali so ga in odpeljali v Knežak, kjer so ga neusmiljeno pretepli, kljub temu, da vedo, da Je popolnoma nedolžen. Ko so mu miličniki pokazali vso svojo junaško moč so ga z avtobusom prepeljali v postonjsko bolnico, kjer Je stalno zastražen. VUNU U ĆIĆARIJI REKVIRIRALI |oš na ovci i plaćaju I© P° 2-50 lira kg. Vodice, aprila 1936.— Život kojega sprovodimo već 18 godina pod talijanskom vlašću ne da se više izdržati. Sve što smo imali to su nam oduzeli, a sada su posegli i za onim od čega imamo jedini prihod. Svima ie već poznato da naš narod u Ćićariji nema drugih prihoda osim od uglje-narstva i ovčarstva, ali kako smo vam javili u šumu nam ne daju. Svaki seljak ima po nekoliko ovaca, od kojih nije .bogzna kako veliki prihod, ali vlasti su nam i taj prihod oduzele, tako da su nam svu vunu još na ovci zaplijenili. Nijedan seljak ne smije nikom drugom prodati osim vlastima. Za kilogram vune obećano nam je od vlasti 2 lire i 50 centezima. Sa ovim postupkom oduzeto nam ie više nego polovicu prihoda, jer mi bi privatno mogli prodati vunu po 7 lira. Takodjer nam je zabranjeno ostaviti vunu za domaću uporabu, jer su još na ovci proračunali da jedna ovca ima godišnje od 180 do 200 dekagrama vune. Ovaj ie nopis 1 ovu procjenu izvršila naša općina. Sa ovakovom procjenom mi smo Još više oštećeni. — Cić- ‘ RIMSKA VUČICA Broj sinova rimske vučice Talijanske novine donaiaju posljednjih dana krupnim slovima broj mladih Talija na i Talijanki koji su organissovani u fa', šističkoj stranci. Na dan 30 aprila o. p. broj je iznosio 4 milijuna 750 hiljada i 7^ organizovanih sinova rimske vučice i potomaka Romula i Rema, osnivača Rima. AU — rimska vučica je poslala kosUd bez mlijeka i jadna djeca neće doiivj^ sudbinu praotaca Rema i Romula. A bc> mlijeka rimske vučice nema ni RimskoO* carstva MOLITEV VIDEMSKEGA ŠKOFA NOGARE V Vidmu so imeli svečan blagoslov zastav in slike Marije Pomočnice. SUI,-o ii , 1511 je blagoslovil Škof Nagara, in ic oi,e‘ ob tej priliki tudi poseben vzneien povof-Povzdigoval je novo fašistično Italijo, ki ie našla svojo pol in daje čudovit vzgled svet0 v svoji moči in disciplini. V njej sta združeni religiozni in domovinski moment. jim bo danes zavrl pot K tej zvezi je trej ha dodati še našo triumfalno pot v Afriki kjer so naši vojaki strli močnega sovro-', niha, premagali vse težkate, tudi take, ^ so se zdele nepremagljive. V Afriki bo Mf. U božja varovala naše vojake in delavce. “ so poklicani tja na civdizatorsko delo. d°' Ider ne bo prišel dan zmagi in triumfa. , Brezmadežna, izroči vojakom naš posdrč1 in voščilo, in daj dn bo naša zastava zO0' govito zaplapolala v Afriki in vzdrževal0 zvestobo in ljubezen tej naši blaženi ^ liji' ZADARSKI ŠKOF MUNZA^ V /jadru so blagoslovili pred kratk‘,l> drog in zastavo, ki so jo darovali vojni PrC> stovoljci in dalmatinsk' eAzzvri*. Blagost0' vil io je škof Munzanl, ki je rekel tudi, so s tem najlepšo simbolično gesto tiote utrditi bratske vezi. la vežejo dalmatinsk Italijane s ostalimi. Govoril je o klncsj’’ ital. bersalierijv. hi vodi s trdno roko ‘ . lijo od zmage do zmage proti slavnemu c, lju, po poti la jo je začrtala božja Pre'v!n, nost. Ta nova Italija hoče utrditi svojo b dočnost na granitnih temeljih svete vere. te nihče drugi, je Duce izvršil čudež P0,l> ritve med cerkvijo in državo«. Gospod R. Rotler-Progonski. s Pelj^J-fy ki tako zanimivo piše o hrvaški Pr'ol’e. škofa Munzanlja na Lastovu, neka se tr tila tu notico' U ZAGREBU. 7 MAJA. SITUACIJA Car Haile Selasijc ,ie napustio Abe-siniju. — Maršal Badoglio je ušao u Adis Abebu. — Mussolini je održao govor Talijanima i svijetu, u kojemu je najavio, da je Abesinija talijanska. To su sve velike stvari, za Abesiniju i nje- POSLEDICE UMORA FINANČNEGA STRAŽNIKA Reka, aprila 1936. (Agis.) — V snežni- zine prijatelje teške stvari. Mnogo što iz- škem gozdu so dobili 23. marca t. 1. mr-nenadjuje. Drugačiji se razvoj očekivao, tvega finančnega zastražnika, ki je pod-Nekoji detalji izgledaju upravo nevje- legel, kakor je vse kazalo, navadnemu rovatni. Nevjerovatan je u prvom redu I strelu. Se istega dne so morali uslužbenci taj odlazak Negusov. I zato je misteri- graščine Schonburg-Waldenburg prepeljati jozan. Mussolini je najavio, da je zauze- I mrtvega stražnika z avtomobilom v Trno-ćem Adis Abebe postignut cilj i da Ita- vo, kjer so zahtevali, da se ga položi v lija sklapa mir s Abesincima, koji joj se farno cerkev na oder. Dosegli so, kljub pokoravaju. Ali upravo u tome što se I svoji energični zahtevi le to, da so ga po-Negus nije odrekao prestol ja i što Ta-PoZib v mrtvašnico kot vsakega drugega lijani nisu zauzeli nego jedan manji j tntljč3- Takoj so pričele oblasti poizvedo-dio Abesinije javljaju se znaci za jednu vati za morilcem, i\akar so v trumah dnev-novu fazu talijansko-abesinskog sukoba, ™ zaP'ra'' v bistriške leže moške m zen-u kojoj će važnu ulogu igrati zaštitnica sj56- Bili so seveda po zaslišanju prej ali Negusova Engleska, a i Francuska. Ita- s'e) izpuščeni, le trije so bili delj casa, a lija če biti prisiljena da za neko vrije- ^a so prepeljali v res:ke zapore, m sicer me i onako obustavi rat zbog kiša, ali Iiz Vrbovega, kot je nas list ze zadnjič po-rat će se nastaviti na d^^kom te- k V ^^ ^ čcprav „j izrazio sS straho^n.^ od ".JkJiba u -esar kriv. ampak so samo osum- HEv^onu Finančnemu stražniku, koji se je baje da se afrički ra.t ne prenese na Europu, . j Manca Giuseppe so priredili pompo-jer zna da b, to značio ^strofu Ev- ^ ZastopPaPna je bila seveda vsa rope. Time on kao da zbacuje sa sebe vojagka jn civilna avtoriteta. Pogreba se odgovornost za ono sto bi moglo sada Ue moraIo udeiežiti tuđi mnogo domačinov, da nastane Mogućnosti za konflikt Ve- ,asti ug|ednjegih, kateri so bili potom like Britanije i Italije danas su vece, nego ranije, ne samo zato, jer su slomom Abesinije jače ugroženi britanski interesi u Africi i na Sredozemnom moru, nego i zbog nove situacije u Francuskoj poslije nedjeljnih parlamentarnih izbora, koji mogu da znače slom fašističke politike Francuske, uspiju li one snage, koje su pobjedile da dodju do upliva na francusku državnu politiku. Reka, aprila 1936. (Agis.) — Študent Italija, koja se oslonila sva »a Francu- Slavko Vičič Iz Trnova pri Ilirski Bistrici, sku, od koje je očekivala, poslije velike ti je hil še decembra meseca leta 1934. potpore u Društvu naroda i slabljenja aretiran, kasneje postavljen pod policiisko britanske pozicije, i novčanu pomoć, mo-1 nadzorstvo in končno letošnje leto konii-gla bi sc skorih dana naći u vrlo teškoj situaciji. posebnih okrožnic pozvani, da se pogreba udeležijo. Okrožnice z vabili da se pogreba udeležijo je poslal podešta. Pri vsej zdavi pa ima največ zaslug bivši bistriški podesta Ognibene Karel. Zadnje čase je postal pravi krvnik po naših vaseh, zlasti onih v okolici Podgraj, kjer ima on svojo domačijo. Samopašni Ognibene se je toliko časa zdrževal in se kazal naklonjenega napram našemu človeku, dokler ni vso okolico spravil z gospodarskega stališča absolutno pod svojo oblast, dokler si ni na račun našega ubogega človeka nakopal težke milijone. Ne zaveda se tega, da po žilah njegovih otrok teče tudi slovenska kri, ker je njegova žena domačinka, ter da se lahko današnje njegovo postopanje bridko maščuje nad njegovimi otroki. Sicer pa, vsa njegova naklonjenost, ki jo je kazal napram našim ljudem je bila le navidezna, kdo ve, koliko takih in sličnih dogodkov ima on na vesti le s to razliko, da se je prej skrival, danes pa to javno dela. Naj pripomnimo še to, da tiran Ognibene ima, seveda kot trgovec, potni list za Jugoslavijo, kamor večkrat prihaja. DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE KONFINIRANI ŠTUDENT SLAVKO VIČIČ SE NAHAJA V POKRAJINI POTENZI niran na dve leti, se nahaja nekje v pokrajini Potenza. Poleg njega je tam tudi več fantov iz Proseka, ki so bili konfinirani zaradi prepevanja slovanskih pesmi. GLASOVI TALIJANSKE ANTIFAŠISTIČKE ŠTAMPE MUSSOLINI ukida katoličke OMLADINSKE ORGANIZACIJE. KAKO U AUSTRIJI GLEDAJU NA SLOVENSKU MANJINU Karakterističan članak u listu »Tasrespost« U njemačkom listu »Tagespost« iza-Išao je nedavno članak o koru-1 škim Slovencima (Die Slowenen in Kàmten). Taj bi članak, po onom što jedno sa Nijemcima u Koruškoj tvore ne- piše u uvodu, imao biti neki prikaz kulturnih i jezičnih odnosa i uzajamnih tomento nfcđuC m^adhìf dorganizOVanim I tani?, promatra sa čisto političkog sta-katolicima postaje nezadovoljstvo s afri- novista a pn tom se zaboravljaju ar-čkim ratom sve veće i veće gumenti stvarnosti, koji bi jedmo kod Tajf slučaj je značajan. Papa i visoki razmatranja ovoga pitanja bili na mje crkveni ^°f^vvričkf thvat^ 1 eto zato tai list iznosi, na svoj na- silama Mussolinijev krvnički potnvav i Hakako kratki noviesni nrecled Kn-Africi. Međutim mladi katolici, većinom čto daka^ kram povjem^pregled^ radnici koje je najteže pogodio rat, ne ^ske Prema piscu tog clan a kOTuški slijede crkvenu ‘ otvoreno tu^obrovoUno ush u^jem^ki Ì Mladi ^nSašisti i^Vi prijatelji mira mnogo riječi i pojmova od njemačkog i hu ćp u-/ bok- mladim katolici- jezika, a najveće dobro koje su Slovenci ma^u^ifihovo^borM^ Očuvanje toltoli- primili njemačkim posredovanjem jest čkih organizacija. Unità. čitav srednji vijek, nastavlja se dalje, nema niti govora o kakvoj narod-ANTIFAŠISTI SE NE 2URE n03 suprotnosti. Tako je potrajalo sve Jedan torinski list, ismjehivajući naš do najnovijeg doba Oba jezika posto-dug boravak u inostranstvu, napisao je jala su jedan kraj drugoga i mog*a su ovih dana: »Ne treba se žuriti, cmi- seupotrebljavatiuupravi.Pisalosena- granti'« ravski latinski, a kasnije i njemački. t_„ha ■ Jedinstvena uprava države tražila je je- Ne, ne treba se zuriti Jdinstvenl državni jezik. Mi se ne zurimo, jer smo sigurni u „__ Pobjedu Sigurni smo da imamo pravo; Činjenica da imena mjesta u Koruškoj sigurni sino da služimo pravednoj stvari pretstavljaju, kako se u članku kaze, mo-Mgurm .smo ua J , zaik germanskih i slavenskih naziva, za k°.iu se može mirno Qobctti Tura- 3e došlo do obostrane polagane je- g anstvu, kao Am > . ... ’j. „od_ I dnakosti, daje piscu povoda da govori nijeti mučeništvo’u domovini kao o stveIloni stilu koruškog nazivlja m°Ui’ Sb”Cdnini’ SChÌrrU’ CCVa l ltaj jedinstveni stU, koji vide svag-mnogo drugih. I dje u Koruškoj, svi koruški i austrijski Garibaldi je bio u izgnanstvu od 1831 velikonijcmci, medju koje valja očito do 1848. Sedamnaest godina. Mazzini uz ubrojiti i pisca ovoga članka u »Tages-male prekide, od 1832 do 1872. Sasvim postu«, vrlo je karakteristična pojava. Lim su ova dva »fuoruscita« osuđena na Glavno je naime, ne priznati u Koruš-smrt od Savoia-a ipak nešto značila i koj Slovence, kao zasebnu narodnosnu '«činila u talijanskoj i evropskoj histo- skupinu, sa svim njenim atributima kao riji. A s njima hiljade i hiljade emigra-1 dijcla svijesnog naroda. Kad se koruške bata. ’ Slovence ne može mimoići, negirati nji- Mi smo prividno osamljeni; manjina ho vo postojanje, onda ih valja prikazati koja govori u ime svih. Radi toga ne možemo nikada šutjeti niti napustiti borbu, čim je veća šutnja tamo, tim glasnije protestiramo mi ovdje. To je Protest za kojega se nadamo da ćemo[ ga naskoro izreći djelima i oružjem. Giustizia e Libertà. kao nešto sasvim drugo nego li su ostali Slovenci i istaknuti kako oni spadaju u njemački kulturni krug. što više, da za- ku posebnu cjelinu, kojoj je zajednički život kroz stotine godina utisnuo značajke gotovo nekog posebnog naroda. To prevedeno na obični jezik, znači što se takodjer može opaziti i u članku o kojem je riječ — da Slovenci nemaju neko zasebno pravo u Koruškoj kao manjina, nego živeći u zajednici sa Nijemcima, pripadajući njemačkom kulturnom krugu, i tvoreći s njima u stanovitom smislu jedinstvenu grupu valja primjenjivati prema obim narodnostima isti jedinstveni postupak, naravski njemački. Jedinu baštinu koju su Slovenci u Koruškoj sobom ponijeli iz svoje pradomovine, — nastavlja se dalje — jest jezik, slovenski dijalekat, koji se danas često naziva »vindiški«. U njem se njemački utjecaj ogledava od početka do danas. Prema piscu u »Tagespostu« običaji i uljudba koruških Slovenaca nosi pečat njemački. A mnogi običaji i jednim i drugim seljacima zajednički su. Pojedine grane materijalne kulture, nošnja, pučke pjesme kao i veliko bogatstvo priča Koruške pokazuju kod oba naroda, daleko u prošlost na podudaran je. Njemački utjecaj u svemu prevladava. A drukčije, kaže pisac, i nije moguće, jer su Nijemci bili oduvijek (?! narod, koji je davao, a Slovenci oni koji su primali. I na temelju stalnog miješanja oba naroda i obiju kultura, nastalo je nešto novo, što valja pribrojiti vlastitom dobru Koruške. Rekli smo već, poznata je ova njemačka teza u pogledu Koruške i koruških Slovenaca. Ona se očituje i u devizi; Karnten den Kartnem«, u nekom svojevrsnom regionalizmu, koji zapravo znači slabo prikriveni njemački šovini-zam, koji neće da znade za Slovence u Koruškoj kao za narodnu manjinu. — (ar). — V TRSTU JE BIL OBSOJEN NA TRI LETA JEČE Sulčič Josip iz Sv. Križa. Imenovani je prišel iz inozemstva, in ker mu oblasti niso mogle naprtiti ničesar drugega, ter mu dokazati, so ga obsodile kar brez dokazov. + — Anton Sisović pok. Antona pao je u jamu gdje se kopa bauksit kod Višnjana i zadobio je teške ozlijede. Morali su ga prenijeti u bolnicu. * — Martin Božić iz Krnice teško je ranjen na radu u Krapanskom rudniku. ♦ — Aunita Italia Garibaldi drži predavanja po Istri. Fašizam ju je najmio da vrši propagandu. Annita je nećakinja borca za talijansku slobodu Garibaldija. Jadan Garibaldi — kakovo li je potomstvo ostavio! ♦ — U Klani je otvoren tečaj higijene za seoske žene. U tečaj su se upisale učiteljice i oficirske žene. a od naših žena je išlo par njih u tečaj i to samo one koje su morale budući da im muževi rade ii« imaju trgovinu. * — Pod Snežnikom so dogradili kapelico lurške Matere Božje, ki je bila zgrajena po trudu tamošnje finančne straže v spomin žrtvam poklica. Blagoslovili io bodo 23 avgusta t. 1. * — V slovenskih narodnih nošah so plesali tržaški dopolavoristi preteklo nedeljo po svojem sestanku na Sv. Gori pri Gorici — pač prizor čisto svoje vrste. ♦ — Župnika u Munama su pozvali na saslušanje zato što je propovijedao hrvatski. ♦ — U Brgudu, u riječkoj biskupiji, je sada župnik Marco Mocevin i on je izbacio iz crkve potpuno hrvatski jezik. * — Na posledicah ran, ki jih je dobil pri eksploziji nekega od vojne ostalega projektila, je umri 14 letni Bratuž Pavel iz Gorice. * — V vasici Bergonja pri Kobaridu je gorelo pri Franu Gruntarju. Požar se je hitro razširil in uničil senik ter del poslopja In prizadejal okoli 10.000 lir škode. Ravno toliko škode trpi vsled požara vdova Marija Pregelj iz Renč. male vijesti MANJINSKE ŠKOLE U NJEMAČKOJ SU UKINUTE VOJNICI U PULI PROTESTIRAJU PROTIV SLABE HRANE. Posljednjom odredbom njemačke vlade zabranjene su 1 odmah zatvorene sve privatne škole u Trećem Reichu. Tako ie zatvoreno i 17 lužičko srpskih škola i 59 poljskih škola. __Pri zadnjem štetju v Italiji je bilo ........."■ bčin- nad Pula, maj 1936. — U kasarni ratne «hornarice u Puli vojnici su jednog dana ...---------------- . .. Počeli lupati po šalicama prije dijeljenja radi nerednosti discipliniranih 13 obem-ručka u znak protesta protiv slabe i ne- skih tajnikov, nekaj odstavljenih, nad dovoljne hrane 25 Pa i'h ie v preiskavi- odstavljenih ]e Za kaznu svi ih dva sata postavili u bilo dalje 6. podeštatov ter postavljenm stavu »mirno« u dvorište kasarne, ali več izrednih komisarjev. «hi su počeli pjevati, a kada je došao _ * komandant dočekali su ga trublje- — Porez na neženje su povisili u »a-Plem i žviždaS Hji. Neženje od 25 do 30 god. plaćam 115 „ Kolovođe su bili uhapšeni i kažnjeni lira poreza godišnje, om od 30 do .55 go otvorom I dina plaćaju 155 lira, a od 55 do 65 gom- il Grido dei Popolo. Ina plaćaju 85 lira godišnjega poreza — Političke konfinirance sa otoka Ponzo vlada na silu šalje kao dobrovoljce u Afriku. Medju konfinirancima vlada uzbuna. — Nedavno ie po poročilu Južnotirol-skega lista »Dolomiten« Mussolini sprejel zastopnike nemške manjšine v Italiij- Zastopniki so mu izrazili svoje želje. Mussolini je dovolil listoma »Dolomiten« m »Volksbote« zvišanje števila strani, katero ie bilo ob izbruhu abesinske vojne omejeno. Nadalje bo spet izhajal list »Industrie- uud Handelszeitung«. tud> 'z}de v kratkem šematizem briksenške škofije. Južni Tirolci sc sedaj nadejajo, da bodo zanje napočili boljši časi. Da jih njihove dobre nade le ne va rajo I — Ker niso poslali svojih sinov na predvojaške tečaje ha pazili na njih, so bili obsojeni na po 50 lir kazni Teodor Brežan, Andrej Cingerle, Jakob Komelj; možje so stari po 60, 65 in 70 let. * — Pri Sv. Luciji se je ponesrečil pri delu Ivan Leban in si zlomil kost, da je moral biti odpeljan v bolnico. * — Trgovino so jim zaprli radi prekoračenja cene in sicer po dva dni: Bra-tuž Olgi in Colji Antonu; po 5 dni pa ščuki Antonu, ki je obsojen že drugič v zadnjih treh mesecih, ter Mariji Jaku-min iz Trsta. * — V nedeljo je bila odprta svečano škocijanska jama. V ne j je bila ta dan postavljena tudi posebna iluminacija. ♦ — Znana velika zavarovalnica »Assicurazioni generali«, ki Ima tudi pri nas velike podružnice, je podpisala za okoli 70 miljonov 5% državnega vojnega posojila. Njene rezerve so se zmanjšale za okoli 40 miljonov. Kdo finansira fašizem? * — Liburnlja alta će se zvati rudarsko selo kod' rudokopa Krapan. To, kazu, pr, želji Mussolinijevoj. U okolici rudnika se naselilo oko 1000 talijanskih rudara s familijama. * — V Komnu so zaprli 60 letnega Frana Petelina, ki prebiva v Gabrovici, ker ni hotel pokazati gozdnemu čuvaju legitimacije, ter mu ie še poleg vsega priseli) par krepkih. * _ V nedeljo 10 t. m. bodo blagoslovili v Kanalu spomenik generalu Franu Škodniku, ustanovitelju proslulega zavoda in dijaškega konvikta v Tolminu. * — Anton Bošković, star 26 godina, smrtno ie nastradao u Krapanskom rudniku. Dva vagoneta su mu zdrobila glavu. ♦ — U Gorici Je umro otac zagrebačke glumice Vike Podgorske. Valentin Čus, graditelj i posjednik. Umro ie u starosti od 74 godine. * — U Podgradu se unesrećio padši sa bicikla. Anton Družina. Prevezen je u Riječku bolnicu u teškom stanju. * — Trinaestgodišnjeg Antona Peruška Martinovog iz Peruški uicla je zmija u bosu nogu. Brzo su ga morali prenijeti u puljsku bolnicu. ★ V Rodiku pri Divači je umrl pretekli mesec učitelj Gregoretič. Imenovani je služil dolgo let v južni Italiji, od kjer se je vrnil bolan in ni več okreval. Preostalim naše sožalje DVA NAŠA ROJAKA KOT GOSTA vijesti iz organizacija LJUBLJANSKE OPERE Ljubljana, 3. maja. — A g i s. — Nasa rojakinja Anita Mezetova, priljubljena med beograjsko gledališko publiko, katera goji do nje posebne simpatije, je gostovala v .ljubljanski operi v nedeljo 20. aprila z naslovno vlogo v operi Manon. OB PETLETNICI „TABORA" V LJUBLJANI IZREDNO USPELI KO'N CEJRT ISTRSKIH PESMI Gdč Mezetova lazpolaga Z zvočnim, sim- s prireditvijo” koncerta istrskih pesmi! S tem Ljubljana, 2 maja 1936. — (Agis.) V sobot o 25 aprila t. I. nas je društvo »Tabor« presenetilo ■/, izredno uspelo prireditvijo. Petletnico svojegti obstoja je »Tabor« proslavil patičnim in dobro izšolanim glasom. Ljubljanska gledališka publika jo je obsula s cvetjem in aplavzom, pa tudi ljubljanska kritika jo je pohvalila. — Mezetova se baje v kratkom vrne na Dunaj, kjer misli nadaljevati s študijami. Želimo ji obilo uspeha! V nedeljo 28. aprila pa je gostoval v ljubljanski operi naš rojak, Goričan Marij Šimenc kot Othello v istoimenski operi. Ljubljanska kritika se zelo pohvalno izraža o tem njegovem nastopu, gledališka publika pa ga je za njegovo izvajanje nagradila z neskončnimi aplavzi. NAŠ ROJAK ŽUPNIK DAVID DOKTORIČ i JE POSLAN V MONTEVIDEO. Ljubljana, 4. maja 1936. (Agis.) — Včerajšnje ljubljansko časopisje je poročalo, da je naš rojak g. David Doktorič imenovan od ministra za socijalno politiko in narodno zdravje za izseljenskega dopisnika v Montevideo. Čestitamo ! DIPLOMA Na zagrebškem vseučilišču je bila 29. aprila promovirana za doktorja vsega zdravilstva rojakinja Vela Plesničarjeva, rodom iz Ajdovščine. Čestitamo! (Agis.) VJENČANJA U subotu 2 o. mj. vjenčao se u Zagrebu g. Luka Mihovilović, »Abeslnac«, s gosipodjlcom Ninom Mihovilović. Oba su iz Premanture. Mladom paru srdačne čestitke. ♦ V nedeljo dne 3 maja se je v Krškem poročil član našega društva g. Alojzij \ Šonc z gdč. Milko Žiganti-jevo. Bil je je gotovo zabeležil enega najvefijih korakov k resnemu delovanju in hotenju tudi kon-čni zunanji umerjenosti. Zadnji koncert »Tabora« je zato za nas dvojno važen- pokazal je na dostojni višini, ki mu jo lahko marsikdo zavida našo pesem, drugič pa je na zunaj zabeležil in si v javnosti utrdil prepričanje o svojem resnem in umetniškem stremljenju, (le bi začel in šel to pot dalje, bi in bo lahko največ pripomogel h končnemu uravnovešenju z javnosti. Dvorana Trgovskega doma je bila nabito polna. Med gosti smo srečali mnogo priznanih glasbenih strokovnjakov, ki so z vidnim zadovoljstvom spremljali vsa izvajanja. Naravnost luksuzno izdelan program koncerta je omogočil vsem, da so z lahkoto sledili pesmi, ki so se pele v dialektu. — Ne smemo pa že takoj v začetku pozabiti in omeniti moramo še drugo: na koncertu so se izvajale izključno le skladbe našega komponista in slikarja Saše sanila, ki je v Istri, ko je tam služboval, globoko proniknil v dušo tamkajšnjega človeka in njegovega izražanja, ter to zlil v muziko. Tudi je sam dirigiral, zlasti par suit po istrskih narodnih motivih. Tako se j« »Tabor« oddolžil tudi njemu in njegovemu umetniškemu stremljenju. Uvodno besedo je imel profesor J. Bačič: »Sedaj, ko je umrl vsaki izliv duše na ustih naših ljudi v Istri pod pritiskom krute sile. «ne da niti da moliš Boga v svojem jeziku, niti da sploli z glasom zineš v sladkem materinskem jeziku, a kaj šele da bi zapel — vam moram govoriti o istrski narodni pesmi. — Istra je kot ustvarjena za pesem. Morje! »Oj more moje ča dobra uživaš, kad uživaš milo drago moje!« »Oj ti, brode, zaini me na more, pa me pelji do dragoga moga!« Učka, Čičarija, številni pastirji igrajo na frule In na meliove; pa dolinice in dolčičl. kamor je voda nanesla črno zemljico z nekoč gozdnatih brd, ki so jih nenasitne Benetke ogolile. Zopet daije srednja, siva Istra, Motovunski log. dom Dragonje, Velega Jože. zuženj-stvo Avstrije... ali još ne bje, čaša muke puna. — Došlo je najgore zlo na Istru, gore nego smrt...« To je par vrstic iz njegovega - . - , toplega govora, ki ga je z mirnim, tuge pol-dober organizator pri društvu Soča. Ve- ' nin! 5,asom- a z globoko nežnostjo podajal. dilo ^dr^f^rnBr661’ đH ^ prire', va točka. Mešani zvor*1 spremljal* z ^radijskim dllo dr. Cesnikovo dramo »Dobravo«. * orkestrom je dal tej pesmi polnega izraza in Mlademu paru obilo sreče. » vcepil celotnemu večeru pravi pečat. Zbor je takoj v začetku pokazal vsjg svoje kvalitete. Motila je mogoče nekoliko dvorana s preniskim in globokim odrom. Za tem pa so se vrstile pesmi ena za drugo, harmonizirane narodne, ki so najbolj užigale in pa umetne 'i',' i Ta izjava u »Jutarnjem ’ brnara v kompoziciji Šantla po besedilib Araga Ger- ! k°“‘*“«'ati. valsa. »Velega Jožo« je izvajal mešani »Venec istrskih popevk« pa dvoglasni ženski zbor. Sledile so tri suite v kompoziciji in pod taktirko Saše Šantla ki Jih je izvajal radijski orkester. Pesem in glasba sta ’ vedno globlje prevzemala poslušalce, vsi so se takoj vživeli v njih vsebino in gledali |lZ DRUŠTVA „ISTRA" U ZAGREBU Od društva »Istre« u Zagrebu primili smo ovaj dopis s molbom da ga uvrstimo: I*. n. Uredništvu lista »Istra« u Zagrebu. U broju 8 Vašeg cijenjenog lista od 21 februara o. g. donijeli ste vijest »Jutarnjeg lista«, da dr. ilrvojc Mezulić nije dao pristanak da udje u novi odbor društva »Istra«. Kako je ta vijest u »Jutarnjem listu« naknadno ispravljena, to vas molimo da radi ispravnog obavještenja naše javnosti izvolite i vi u Vašem cijenjenom listu ta] ispravak pred publiko predsednik italjanizaciji realke. Laške oblasti so ga zaradi tega obsodile v konfinacijo. Pro-gnanstvu se je izognil z begom preko meje 1. 1919. Blag mu spomin! žalujočim naše sožalje. U Zagrebu je umro 1 maja Spiro Fenicie, bivši sudac u Puli. Bio je poznat prijatelj našega naroda i aktivno je sa-radjivao u predratnim našim borbama. Bila mu laka zemlja. METAMORFOZA Rden američki iseljenički list prinaša to le notico: Dokler se Abesinci upirajo Mussolinijevim fašistom, so »divjaku. Kadar bodo pa pomagali italijanskim fašistom zatirati in ubijati druge »divjake*, tedaj bodo »civilizirani abesinski leristjanU ... Vrhunec civilizacije in krščanstva pa dosežejo, ko jih Mussolini pozove v Italijo, da mu pomore jo udušili revolucijo italijanskih »divjakov* ... LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA »SLOGE« V KRANJU SMRT ! 30. aprila je umrl v Ljubljani ravnatelj firme »Isis« Baltazar Baebler. * Pokojni je bil od leta 1905. do leta 1917.'! SSSa “ira1lb tuf '.KW , nato pa je prevzel vodstvo zavoda. Kot P”1 deveti url je tovariš predsednik Krasna ravnatelj se je usnešno unirai nasilni * "tvoril sejo ter se v imenu celega društva ■ J -- ^- -V upudi nasuni, zahvalil v prvi vrsti tovarišem društev Ta- bor, Slov. Akad. društvu, ter Zvezi emlgran-skih udruženj v Ljubljani, za njih udeležbo. Sledilo je poročilo tajnika tovariša ing. Stepančiča, ki je v kratkem razložil vse teškoće za društveno delo ter izjavil, da je kljub temu. da društvo nima svojih lastnih prostorov, vendar v lepem razvoju ter je preko minulega leta pridobilo mnogo članov. Društvo samo je tudi večji del sestavljeno iz tovarniških delavcev in le malo je moči, ki pa imajo v tovarišu Krašni pravega voditelja in borilca. Ne bom omenjal posamezne člane odbora. kajti vsi, kakor tudi vsi ostali člani društva so vredni in zaslužijo pohvale, ker njih delovanje, posebno pevskega odseka, daje vsem veselja in upanja. Naj navedem še to. da je društvo v minulem letu priredilo pet izletov, devet predavanj ter tri zabavne večere, katerih udeležba je pokazala, da se prav radi zberemo ter tako oiiujamo spomine na naše domove in se v ožjih krogih veselimo in kličemo na zdravo onim, katere še danas usoda tako kruto preganja in jili drži pod tujim jarmom. Tovariš Krasna je nato prosil vse tovariše. Sa vse, kar se 3 ee je torej sto Hubaldove župe in zborni dirigent g. Zorko Prelovec in »Taboru« toplo častital k njegovemu uspehu. Podčrtal je v kratkili besedah vse posebnosti koncerta. njegovo visoko vrpdnost, saj nam je podajal izrazito folkloristično In stilistično celoto dela naše zasužnjene zemlje. Povdaril pa je tudi socialni značaj in namen prireditve. Drugi del je otvorila gospodična Justina Dolenčeva s svojim mehkim in nežnim sopranom ter odpela dva komada solo »Moja zemlja« in »Moj sin«. S svojim lepim glasom je pridobila takoj publiko, ki jo je za izva Janje toplo nagradila z aplavzom. Močan ritmi g. T. Petrovčiča je podal solo dva umetniška komada »Oče nebeski« iu »Pjanac«. ________ Zlasti pa sta globoko in občutno bili odpeli dve Istrski pesmi in sicer »OJ igrala to zlatno jabuko« in »Ispod duba«. Obe pesmi so odpeli v dvospevu gg. Joslpina Kajin—Marko Oerzinič ter Marija Zornada—.Josip Zornada. Vsi so z veliko napetostjo poslušali izvajanje obeh istrskih narodnih pesmi, kot sc izvajajo v resnici, ter nagradili narodne pevce z dolgotrajnim aplavzom. Sledile so še narodne pesmi v harmonizaciji Saše Šantla, ki jih je izvajal mešani zbor. Pevski zbor društva »Tabora« zasluži za 'z druge kitaro, trombo 'nstrument. Dekleta so rade npviki X C'tre' NcStete KOdbe’ orkestri in p y k n b '! samo potrjujejo našo trditev. Glasbena Šola, ustanovljena po vojni, je si-jBjno uspevala. Pred vojno je bilo mnogo privatnih učiteljev glasbe, ki so bili po yečblx r|u^arii sami. Učitelj glasbene šole drikfsihm h° U*ÌnÌtVÌ §0,e zaPisal- da jc da talen n 5°Siata S PCVCi 5n KOdbeniki in nMmel nadarienesra materijala še nikoli PAR USPOMENA NA POK. PROF. MATKA MANDIČA Matko Mandič Davno je to bilo. A s ve je još tako svježe — kao noćašnji san ... Mladi smo tada bili poput kapljica jutarnje rose na travici mekanoj »puli luga zelenoga«. Djaci zanesenjaci. Na koparskom učitelj ištu, u venecijanskom gnijezdu, gdje smo bili izvrgnuti svim mogućim šikanama sa strane mržnjom zadojene fukare, bili su dani svi preduvjeti za to, da postanemo rodoljubi — fanatici. Tu svetu vatru nijetio je u nama i podgrij a vao je na jedan divan način i nezaboravni otac istarskog učiteljstva, pok. Fran Franko-vić-Drenovčanin. Nije dakle nikakvo čudo, što smo mi nestašni idealiste jedva na jedvine jade dočekali kakav javni zbor polit, društva »Edinost« u okolici Kopra. Polit, društvo »Edinost« važilo je tada za nas kao neki konzulat Slavenstva, šta više — pan — Slavenstva na onoj najistaknutijoj njegovoj ivici. A istoimeni list (pored »Naše Sloge«) čitali smo ko sveto pismo. Prvi susret sa pok. Mandičem. Tamo negdje godine gospodnje 1896. U selu Krkavci, visoko nad koparskim gnijezdom, a prema jugo-istoku Istre. Penjemo se čilo 1 bodro nebu pod oblake, a sve u nama kipi od puste želje da što prije čujemo gromku riječ naših vodja s Mandičem na čelu. Putem susrećemo mase seljaka, koji se s nama žure istome cilju. Divno nam je pri duši. Kao da ispijamo čašu za čašom najsladjeg pića. — Da, ali nema te čaše, koja ne bi sadržavala i po koju kap neizbježive gorčine ... Nailazimo naime i na takve skupine naših seljaka, koji nas mlade fantaste ljuto razočaravaju. Potkupljeni otrovnim grošem stoljetnog dušmanina, nabacuju se na nas tučom kamenja, derući se u sav glas: Aviva Ištrija Italijana... Da ne bijaše u blizini austr. žandara (na sreću rodom Slovenca), bogzna kako bismo bili prošli mi mladi vojaci, koji smo tako oduševljeno htjeli da »slavimo slavnu slavu Slovanov slavnih«. Bolan pečat ostavi ta grdna zgoda u našim mladim dušama i mi jurnusmo u mahnitom zaletu dalje, da se što prije okupamo i očistimo u moru riječi, što ćemo ih začas čuti na zboru »Edinosti«. Mala seoska dvorana. Skutrismo se u kutu. Dupkom puno, a vani sve glava do glave. Dični župnik i rodoljub šašelj otvara zbor. Govori ko iz knjige. Za njim se javlja idealni i nadasve simpatični mladi kapelan Šonc. U svom prelijepom 1 vatrenom govoru aludira i na one nesretne naše zavedenjake. I njega to boli. Svečano, gordo raspoloženje medju tom silnom, razdraganom masom ... Dobiva riječ pok. prof. Matko Mandić. Susprežemo dah i — dižemo se na Prste. I gledamo »zabij eno« i slušamo i gutamo svaku riječ. A njegova riječ razlijeva se poput bujice i nosi sa sobom svačiju dušu. I naše. Impozantna Pojava muškarca u naponu muževne snage. Junačkim gestama svoje poznate ljevice potcrtava svaku značajniju rečenicu, a glas mu ori ko u Grgura Ninskoga. Odjedared zagrmi: »In ce je kdo tukaj, da je prišel mir motit, naj se bi tro pobere ven...« Kod tih riječi Ustremi pogled ravno u naš kut... Ni bapi krvi nije ostalo u taj mah u mojim žilama. Posumnjao je — pomislih — da smo mi neki unajmljeni koparski fa-kinčići. Koliko puta smo u poznijim godinama spominjali taj momenat. Da je bok. Mandić znao, tko je ona mala šačica omladinaca tamo doli u kutu... »Sveto pismo pravi: kdor tebe s kame-hom, ti njega s kruhom« nastavlja Mandić dalje — »jaz pa pravim: kdor tebe s kamenom, ti vzami še večjo steno — m zalučaj jo v njega...!« Da ste čuli tu buru oduševljenja na takve riječi svećenika. Da, ali narodnogaa svećenika! Dčito je bilo, da govori narodu iz duše. Nezaboravni momenat! ...Po drugi puta vidio sam pok. Mandiča šest godina kasnije u Trstu. (Tu KAŠA KULTURNA KRONIKA ZORKO PRELOVCEV JUBILEJ TRI OBLETNICE V NAŠI LIRIKI Si Gregorčič, Si Kosovel in D. Kette V letošnje leto padajo tri obletnice, ne samo najmočnejših in najvidnejših predstavnikov naše ampak tudi slovenske lirike sploh. Trije ljudje, rojen vsak na drugem koščku naše zemlje v treh različnih časih, vsak v svoji dobi in pod različnimi vplivi. A vendar so med temi tremi našimi poeti spletene vezi. So to tihe stezice, ki so stekle po naši zemlji tam od Soče čez Kras tja v Brkine. Zvezale so te steze tri mehke duše,, a obenem so objele tudi vso našo zemljo in našega človeka v celosti. Najstarejši med njimi je Simon Gregorčič in tridesetletnica njegove smrti pade v letošnjo jesen. Rojen ob naikočlji-vejši meji slovenske zemlje, je tam zrasel, deloma živel in deloval in končno bil tam tudi pokopan. Bil je otrok tistega časa, ko je po naši zemlji vstajala narodna zavest, ko se je naš človek jel prebujati in otresati tuje pesti. Živel je med ljudstvom, z njim delal in čutil in vse to jasno odseva v njegovih verzih, ki so mehki, napisani iz srca in gredo do srca. Iz njegovih pesmi poganja ljubezen do slovenske zemlje, zlasti pa do onega kosa naše zemlje, kjer je bil rojen; njej je vse podaril, zanjo je živel in zanjo umrl. Saj ji je posvetil skoro vse svoje najboljše pesmi in je v njih opisal vso njeno lepoto, vse življenje in trpljenje njenega človeka s tako preprosto iskrenostjo, da jo lahko vsak doume. Zajel je v pesnih vso tragiko naše slovenske zemlje, zlasti pa tragiko onega koščka naše zemlje, ki meji na tuj živelj. V svojih stihih je združil Gregorčič ves svoj ponos in ponos svojega naroda, vanje je zlil vso svojo ljubezen in ljubezen našega človeka do svoje domovine. S preprosto a lepo in iskreno besedo si je Gregorčič usekal težko pot slovenskega poeta, usekal pa jo je tako globoko, da jo ne bo zabrisal ne čas ne druge sile. Ne samo od srca do srca, njegove pesmi so šle tudi od ust do ust, iz leta v leto, postale so narodno blago, narodov zaklad. In ta zaklad je neizčrpen v nežni ljubezni do svojega naroda, ki si ga je Gregorčič popolnoma osvojil. Naslov »goriški slavček« mu gre po vsej pravici, kajti tako preprostih in naravnih stihov kot so njegovi, naša poezija do danes še ni imela. Pa ne samo zaradi tega. Napisal in zapustil nam je toliko pesmi, skoraj samih liričnih, kot do danes še noben drug slovenski pesnik. Morda Gregorčič ne pomeni toliko za naše slovensko slovstvo kot za naš narod. Tu pa si je ustvaril s svojim delom neizbrisen spomenik. Zato zasluži, da se ga ob njegovi tridesetletnici smrti spomnijo za to poklicani. * L j ubij ana, 4 maja 1936. — (Agis.) Ob desetletnici smrti našega pesnika Srečka Kosovela priredi Slavistični klub na ljubljanski univerzi v dramskem gledališču večer sodobne slovenske lirike, S to prireditvijo, ki bo v torek 26. maja ob 20 uri, bo gotovo najlepše počaščen Srečkov spomin, saj je to manifest, da nastopa povojni lirični rod v njegovem znamenju, da je pri njem Srečkovo ime najvišje zapisano. Uvodno besedo bo govoril najnadamejši pesnik, mladi Bogomil Fatur, ki je po rojstvu naš rojak. On bo tudi bral Kosovelove pesmi. Svoje pesmi bodo na tem večeru brali Tone Seliškar, Anton V o d ni k, Miran Jarc, Božo Vodušek, Edvard Kocbek, Vida Taufer i Bogomil Fatur.— Primorske rojake opozarjamo še posebe na ta večer, da se ga obilno udeležijo in tako počastijo spomin našega pesnika s Krasa. Cene so znižane od 14 Din navzdol. Naprodaj so v Severjevi trafiki v šelemburgovi ulici. Kot tretjo obletnico naj zabeležimo šest desetletnico rojstva Dragotina Kette-j a, katera je v januarja neopazno zdrsnila mimo nas. In vendar je bil Kette, kljub svoji kratki življenski dobi tako močan in pomemben lik v slovenski poeziji, da bi ne smeli tako molče mimo te obletnice. Rojen je bil na Premu — bivšem Notranjskem, kjer je oče služboval kot učitelj in bil obenem cerkven organist, dne 19. januarja 1876. Oče je bil Vrhničan, mati pa iz znane Valenčičeva družine iz Trnova pri Ilirski Bistrici. Nesreča je hotela, da mu je v zgodnji mladosti umrla mati, kar je bilo morda usodno za njegovo kratko življenje. Oče ni matere dolgo preživel, kmalu za njim pa je šel še Kette, mlad star komaj 23 let. * Ob svojem prihodu v Ljubljano je bil Kette prepuščen samemu sebi, zlasti po očetovi smrti. Navezan je bil le na pomoč bogatega strica Valenčiča in neke tete. Ta dva pa sta želela, kot pravi ljudska govorica v njegovom rojstem kraju, da bi šel študirat bogoslovje, čemur se je mladi Dragotin postavil po robu in si izpodkopal stri-covo naklonjenost. Bil je nato primoran se sam nekaj časa preživljati z instrukcijami in sprejemati tujo naplonjenost. Zato je tudi zadnje tri gimnazijske razrede dovršil v Novem mestu. Ker je bil še kot sedmo-šolec potrjen, je moral takoj po maturi namesto na Dunaj, k vojakom v Trst. Tu se je na vajah prehladil, zbolel in bil kot bolnik odslovljen iz vojaške službe. Prišel je v Ljubljano, kjer je 26. maja 1899 umrl za jetiko. Pokopan je pri Sv. Križu v skupnem grobu slov. »Moderne«. Dragotin Kette spada v slovensko moderno. Bil je tovariš še živečega slovenskega pesnika Župančiča ter Carkarja in Murna. Cankar ga je imel rad in ga je visoko cenil in je bil prvi, ki je Ketteja doumel, ocenil vrednost njegovih del in ga postavil na višino svetovnih lirikov. Pesniti je začel že kot otrok in njegova prva pesem je bila baje posvečena očetu za god in jb je spisal, ko mu je bilo šele osem let. Ze v drugi šoli pa je imel cel album pesmic. Poeziji se je posvetil nekako zadnja tri leta. In v teh dobrih treh letih pesniškega delovanja je Kette dosegel prvi vrh slovenske moderne. Za razvoj slovenske pesniške oblike je Kette velikega pomena. Skušal se je otresti vsakega tujega vpliva in se poglobiti v domačega človeka in njegovo življenje. Saj je sam rekel, da največ uspeha v slovenski poeziji doseže oni, ki je naraven in preprost v besedi in zajema iz narodovega življenja. Murnu je pa nekoč pisal: »Zame bi bilo boljše, da nisem stopil v javnost. Spisal bi morebiti manj, a kaj boljšega.« Svoje pesmi je Kette priobčeval večinoma v Ljubljanskem Zvonu, otroške pravljice in pripovedke, basni v prozi in v verzih pa sta prinašala Vrtec in Angelček. Njegovi sonetni cikli pa so najlepša Kettejeva dela. Mnogo njegovega nenatisnjenega dela pa se je tudi zgubilo. Pred smrtjo je svojo zapuščino izročil neki ljubljanski založbi, za svojega dediča pa je določil Podporno dr. za slovenske visokošolce na Dunaju. Ljubljana, 3. maja 1936. — A g i s. — Prihodnji teden obhaja naš rojak dirigent in skladatelj Zorko Prelovec pet in dvajsetletnico svojega neumornega dela pri pevskem društvu Ljubljanski Zvon in obenem tudi svojega umetniškega delovanja na glasbenem polju. V sredo dne 8. maja bo prirejen v Filharmonični dvorani koncert na katerem se bodo izvajale izključno le njegove skladbe. Prelovčeve ožje rojake — Idrijčane se še zlasti opozarja na ta večer, ki je nekak uvod v proslavo obletnic idrijske realke. Vstopnice si lahko že vnaprej vsakdo nabavi v knjigarni Glasbene Ma» tiče. DVE NASI NOVI KNJIGI V IZDAJI VODNIKOVE DRUŽBE Ljubljana, 3. maja 1936. — A g i s. Kot vsako letor je tudi letos Vodnikova družba izdala za veliko noč spet štiri nove knjige in med njimi dve, katerih vsebina je vzeta iz življenja naših onkraj meje. In sicer kot druga knjiga te izdaje je izšla: povest »Srebrniki«, ki jo je spisal France Bevk. Bevkova povest se odigrava nekje v goriških hribih in nam slika borbo starega gospodarja z mladim. Je to eno izmed zadnjih Bevkovih del in bo prav gotovo našlo med čitatelji slovenske knjige zasluženo priznanje; kot treja knjiga iste družbe pa je izšla povest »Z a r e č a n i«, ki jo je spisal Ivan Albrecht. Ni to povest, ki se morda nanaša na vas Zarečje, pač Pa na oni del naše zemlje onkraj meje, ki leži ob vodi Reki in tržaški cesti, ob kateri se še danes dobijo ponosne domačije, z velikimi gospodarskimi poslopji, ki so v prejšnjem stoletju in skoraj vse do pred vojne dominirale tod, a so zlasti pod fašističnim režimom zapisane propasti. Kod pravi kritika, je baje ta knjiga dosedanje najboljše pisateljevo delo. DUKJĆEVA »POSLJEDNJA »ISKRA« NA SLOVAČKOM Direktor državne trgovačke akademije u Nitri, prof. Dr. Vojtjeh Mierka, koji je v?^ _ran'!e preveo više Dukićevih pjesama, aforizama i roman »Iz dnevnika jednog magarca«, objavio je sada u prošlom broju kulturnog i kritičkog tjednika »Nezavis-lost«, u Nitri, njegovu pjesmu »Posljednja iskra« iz poznate zbirke »Od osvita do sutona«. ZANIMIV ČLANEK DR. ČERMELJA. Četrta številka »Proteusa«, ki je Izšla aprila t. 1. je prinesla zanimiv članek našega rojaka dr. Čermelja »O podzemnih vodnih tokovih primorskega Krasa«. je on bio pretsjednikom svih mogućih društava), »Slovensko pevsko društvo« imalo je koncerat. Iza koncerta sakupili se članovi u nekom lokalu. Pjevalo se sve u šesnaest — kako to samo Slovenci umiju. U neke najavi pok. Mandić neku kastavsku starinsku pjesmu. Nastade muk, a u mene nestade daha. šta će biti — pomislih — od mojih »čudnih« intervala u ovoj atmosferi, prezasićenoj temperovanom muzikom. — Prof. Mandić — kao zapjevač — poče prvi, da odmah zatim prihvati kao »sekund« njegov brat pok. Dr. Frane,, liječnik i rodoljub u Trstu. Narodni naš duet razli-jegao se skladno u tom divnom skupu nacionalne naše tršćanske sredine, a odobravanju ne bijaše ni konca ni kraja. Kako sam bio — ai danas sam — zahvalan pok. Mandiću na toj njegovoj dirljivoj pažnji prema drevnoj našoj muzici. A volio je on i poštovao tu starinu. Ta poznato je i to, kako je on neobično uživao, kad bi za božične blagdane znao dolaziti doma, samo da se može do mile volje nabugariti u ru-kavačkoj crkvi u božičnoj našoj:: Porodi! se j’ Kralj nebeski... I treći susretaj s dragim pokojnikom imponirao mi je silno i to na jednoj skupštini »Polit, društva za Hrvate i Slovence u Istri« u opatijskoj »Zori«. Bilo je to u poznatoj eri, koja bijaše izbacila na usta nekih »mladjih« nemilu psovku: »stari baluneri«. (Bogzna da li se tl isti »mladji« danas već osjećaju — »balunerima«?! Brzo postaje »ba-lunerom« onaj, kome smrdi — rad do kraja!) živo se sjećam te »slavne« skupštine u našoj ubavoj Opatiji. Navaljivalo se na časne starce jednom nezapamćenom vehemencom. Muka je to bila slušati — i gledati... Stari su medjutim junački izdržali unakrsnu vatru. A kako i ne bi, kad je iza njih stajao nesebičan i požrtvovan rad dugih decenija. Pok. Mandić — završavajući skupštinu (bijaše pretsjednikom društva) podiže svoju legendarnu ljevicu i odreza: »Bili smo upozoreni, da skupimo sve svoje snage za ovaj današnji sastanak... Mogli ste se uvjeriti, da smo te snage imali dosta i da je ostalo još i rezerve — ako Bog da — za budući rad...« Po posljednji put sreo sam se s pok. Mandičem u Trstu u njegovom stanu. Bilo je to kobne 1914 godine. Mnogima je ta fatalna godina pomrsila račune, pa nije poštedila ni mene. Morao sam prekinuti svoje muzičke studije u Beču — i rav'/o u Trst, k svojoj slavnoj 97 regimenti","'Pa kud će suza neg na oko i ja pravo k našem starini. Ne nalazim ga doma. Oporavlja se negdje u Tirolu od ljute boljetice. Ostavljam kod njegovih knjige i neke druge sitnice, pa hajd pod pušku. — Kako se meni medjutim nikako nije dalo na frontu, pronašao sam načina da budem superarbitriran i evo me opet u Trstu, da preuzmem kod Mandičevih svoju »ubosćinu«. Silno sam se obradovao, našavši ovaj puta doma i Njega. A znate 11 koja mu je prva riječ bila, kad je čuo da dolazim iz Ljubljane? '»Šta će biti s našom Istrom, šta se govori u Ljubljani?« Nije dočekao Rapalla, all ga je predosjećao. I trpio je mnogo radi toga. Možda više nego itko drugi... Smrt ga rješila muka tjelesnih i duševnih, u četvrtak, dne 13 maja 1915 godine. »Naša Sloga« donosi topao i dirljiv nekro- log svome dugogodišnjem uredniku u broju od 15 maja 1915. Vadimo Iz njega nekoje značajnije stavke, da ih i danas pročitaju oni »neki ter neki«, koji su pokušavali potcjenjivati rad pok. Mandiča. .. .»općine, korporacije, pojedinci uticali su se njemu, kada je bilo što zagovoriti, rastumačiti, poduprijeti, požuriti pri pokrajinskoj političkoj ili kojoj drugoj vlasti u Trstu. Takav rad, na koji su bili manje više upućeni svi naši stari rodoljubi, bio je trudan, vrlo često nezahvalan, rijetko većim uspjehom okrunjen, ali Mandić ga je vršio rado, nesebično a narod je bio zadovoljan, da ima koga, koji ga predvodi pred »gospodu« i za njega dobru riječ reče«. U Istom broju »Naše Sloge« ima i osmrtnica obitelji Mandić—Brnčić, gdje čitamo: »Smrtni ostanci milog pokojnika biti će po blagoslovu u župnoj crkvi sv. Antona Novoga u Trstu preneseni i privremeno pokopani na tršćanskom groblju... a u zgodnije doba biti će na izričitu pokojnikovu želju preneseni na groblje sv. Lucije u Kastav«. želja pok. Mandiča ispunila se je. On počiva doma. Tamo blizu Jurčićl i Jurjenići... Dragi profesore Mate! Napisao sam ovo par riječi iz dubokog pijeteta. Kako je pak i moja davna i vruća želja da nadjem vječni počinak na svetomatej-skom »cimiteru«. a prorokuje mi to i moj učitelj i književnik Ante Dukić-Jurjenić u testamentu, složenom za mene, to se upravo od srca radujem i ponosim, što ću biti u susjedstvu sa čovjekom, koji se je sav žrtvovao za jednu uzvišenu ideju___ Ivan Matetić-Ronjgov 5905-41 ' ■" v im. i gm \ \ ■'• ' ■ ■;.| 1195-52 ^ ••Jfe ■ ’ \ ; :::m A ^v-- i 't fS " . • /r '*' r » xV •:•<:•••■ j,*-.;-.1' ' %^rV:' 1 T» »• 45847-00 2927-44 ... ... '■—1^—8MM—MIS '«-•^JBaWMM—— »ISTRA, izlazi svakoe lisdna « petak. — Eroi čekovnos: računa 36.789. _ Pretplata! Za cijelu Rodinu 50— Din za po Rodine 25— Din. za in ozomstvn rivr...,., C l-“—- eodinn. — Oelasi se računaju po cjonikn — Vlasnik i izdavač: Konzorcij »ISTRA. Masarykova ul. 28 II kat. — 1- uredništvo odgovora: Dr. Pran Rmčlč nH^IsT01».za» Amorlku 2 dolara na ■Sajnina JuRoslovenske Štampe d. d.. Zagreb. Masarykova ulica 28a. - Za tiskaru odgovara: Rudolf Polanović, Zagrtb llica 'isv '**** StB"