Vse najboljše, Slovenija! Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti v Snoviku pozval k enotnemu praznovanju jutrišnjega dneva državnosti. Aleš Senožetnik Snovik – V petek je v organi­zaciji Turisticnega društva Tuhinjska dolina pri Ter­mah Snovik potekala ena izmed številnih slovesnosti ob prihajajoci tridesetletnici slovenske državnosti. Ude­ležil se je je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je v svojem govoru izrazil že­ljo, da bi jutrišnjo okroglo obletnico praznovali poveza­ni. »Prosil bi vse ljudi, tudi iz tega kraja, da izkoristimo praznik za to, da se skupaj poveselimo, da smo ponos­ni na državo, saj imamo kaj pokazati, in da tudi našim otrokom pokažemo, da ra­zumemo pomen tega, kar smo dosegli pred trideseti-mi leti, da je bil to prelomen dogodek, ki ga lahko obcu­dujemo, in da se tako tudi oni lahko navzamejo domo­ljubnih custev, ki so potreb­na za razvoj sleherne skup­nosti,« je dejal Pahor, ki je spomnil, da so bile tudi v casu osamosvajanja, podob-no kot danes, med nami raz-like, ki pa smo jih premosti­ li. Ceprav nekateri govorijo, da je slovenska družba da- OBCINSKE NOVICE In najboljša turisticna ideja je ... ... Festivator ali inkubator fe­stivalov, je na Turisticnem start-up vikendu, ki so ga gostili v Termah Snovik, sklenila strokovna komisija. Predstavili so še šest odlic­nih idej. stran 2 nes razklana, pa se Pahorju zdi to pretirano. Kljub temu je pozval: »Menim, da razli­ke med nami ne segajo tako dalec, da bi se sovražili. Ce pa gre za custva, povezana z nestrpnostjo, izkljuceva­njem in sovraštvom, vas kot predsednik rotim, da jih po­tlacimo. Da imamo razlicna mnenja, je cudovito, a razli­ke med nami niso razlog, da smo nestrpni, da bi se iz­kljucevali, ali celo sovražili.« Kot skupnost smo dolžni storiti vse, je še dejal Pahor, da bomo cez trideset let, ko se bodo praznika veselili naši otroci in vnuki, ponos­ni na prehojeno pot. Pred nami so še težke naloge, a vse, kar je težkega, lahko op-ravimo skupaj. »Sposobni smo doseci tudi nemogoce. Tudi osamosvojitev se je zdela nemogoca, tudi pot v EU je bila težka, prav tako v zvezo Nato, a smo jih zmog­li,« je dejal. Poudaril je, da imamo Slovenci izkušnjo razkola in sodelovanja. Za­radi desetletij izkljucevanja in tudi politicne sovražnosti smo se na zacetku druge svetovne vojne znašli na dveh bregovih, rane pa celi- AKTUALNO Župnija Stranje ima novomašnika Med sedmimi letošnjimi no-vomašniki na Slovenskem je tudi 25-letni Boštjan Dolin­šek z Okroglega nad Bistrici-co, ki bo v duhovnika posve-cen 29. junija, 4. julija pa bo v župnijski cerkvi v Stranjah imel novo mašo. stran 6 mo vse do danes. Na drugi strani smo v casu osamosva­janja pokazali enotnost in Slovenijo ubranili v desetih dneh. »Imamo dve izkušnji. Do prve vodi izkljucevanje in sovražnost, do druge vodi so-delovanje in gradnja vsega, kar nam je skupno,« je še povedal in dodal, da moramo iskati, kar nam je skupno, in znati živeti tudi z razlikami, ki so med nami. »Veliko vec je tega, kar nam je skupno, od tega, kar nas locuje. Vse je prav in dobro, samo sov­raštvo ne. Potrudimo se poi-skati, kar nam je skupno, da bomo našim otrokom zago­tovili mirno in varno priho­dnost,« je sklenil. Na prireditvi, ki so jo organi­zatorji poimenovali Vse naj­boljše, Slovenija, so nastopi­li tudi pevski zbor Lira Ka­mnik, tuhinjska godba, mla­dinski pevski zbor Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, Ansambel Bratov Poljanšek, Mešani pevski zbor Mavri-ca, recitatorka Franciška Zore in solistka Marinka Golob. Program je povezo­vala Barbara Božic. Zbrane v Snoviku sta poz­dravila tudi predsednik turi- MLADI Skupaj odkrivali izlete Na Osnovni šoli Marije Vere so sklenili zanimiv projekt Skupaj na izlet, s katerim so ucence in njihove družine v casu šolanja na daljavo spodbujali, da cim vec casa preživijo v naravi in odkriva­jo koticke domace obcine. stran 9 sticnega društva Ivan Hribar in kamniški župan Matej Slapar. Hribar je med dru­gim spomnil na vlogo Tu-hinjske doline v procesu slo­venske državnosti že vse od casa druge svetovne vojne, v kateri so tudi Tuhinjci odi­grali državotvorno vlogo, prav tako kot pred trideseti-mi leti. Kot je dejal, so bili krajani v prvih bojnih vrstah vojne za samostojnost, neka­teri so s hrambo orožja v svo­jih domovih precej tvegali, aktivni pa so bili tudi na poli-ticnem podrocju. Hribar je spomnil tudi na razvoj turiz-ma v Tuhinjski dolini v pre­teklih letih in poudaril, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za prepoznavnost doline in se trudili, da bo življenje v njej še kakovostnejše. »Marsikateri narod nima srece, da bi prišel do svoje države. Mi pa to sreco ima-mo – po zaslugi tistih, ki ste se za to borili. Moramo biti ponosni na državo, jo imeti radi, saj nam omogoca pri­ložnosti. Kdor to želi, vsak, ki je priden, delaven in poš-ten, lahko v tej državi uspe,« pa je povedal župan Matej Slapar. ŠPORT Priznanja športnikom Podelili so priznanja športni­kom za dosežke v minulem letu. Za najboljša sta bila imenovana atletinja Maruša Mišmaš Zrimšek in odbojkar Mitja Gasparini, najboljša ekipa pa so pricakovano od­bojkarice in odbojkarji kluba Calcit Volley. stran 11 Sodoben in prijazen uporabnikom Novi center za ravnanje z odpadki v t. i. suhadolski jami je bil minuli petek tudi uradno predan v uporabo. Obcini Kamnik in Komenda sta s to investicijo ugodili zakonskim zahtevam, obcani pa se bodo predvsem razveselili odlaganju odpadkov prijaznejše postavitve zabojnikov. Jasna Paladin Suhadole – Gradnja Centra za ravnanje z odpadki Suha-dole, ki se je zaradi epidemi­je nekoliko zamaknila, je bila zakljucena konec aprila, v torek, 15. junija, pa sta ob­cini investitorki prejeli še uporabno dovoljenje in ne­kaj dni za tem objekt tudi uradno predali v uporabo podjetju Publikus, ki je kon­cesionar za ravnanje z od­padki, s tem pa tudi obca­nom obeh obcin. Vecnivojski objekt, ki ga je zgradila kamniška družba SGP Graditelj, je stal 1,1 mi-lijona evrov, na obeh obci­nah pa so nanj že sedaj zelo ponosni, saj naj bi ga kot primer dobre prakse že ho-dile gledat delegacije iz dru-Suhadole je tako z novo in-vesticijo skladen z evropski-mi, nacionalnimi in obcin­skimi razvojnimi strategija-mi in politikami na podro-cju varstva okolja in ravna­nja z odpadki. Obcani lahko vecino odpadkov iz gospo­dinjstva oddajo brezplacno, proti placilu pa jih lahko od­dajo tudi pravne osebe. Zbiranje odpadkov iz gospo­dinjstev tako poteka v dveh novih pritlicnih objektih skupne površine 1.530 kva­dratnih metrov, kjer je za potrebe locenega zbiranja odpadkov namešcenih 19 kovinskih kontejnerjev in vec boksov. V prvem nivoju vecjega objekta, kjer so pos­tavljeni vecji zabojniki, zbi­rajo les, ki ne vsebuje nevar­nih snovi, papir, karton, pa- Foto: Gorazd Kavcic Zbirni center je med tednom odprt od 6. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. gih slovenskih obcin. Obci­ni sta si investicijo razdelili po kljucu 79 : 21 odstotkov, kar pomeni, da je Obcina Kamnik placala 914.101 evro. Izgradnja novega zbir­nega centra za ravnanje z odpadki je bila nujno pot-rebna za uresnicenje zakon­skih obvez ter za zagotavlja­nje cistejšega in neonesna­ženega okolja. Zbirni center pirno in kartonsko embala­žo, plasticno embalažo, bio-razgradljive odpadke (zeleni odrez), PE- in PP-folijo (pro­zorno in cisto) ter gradbene odpadke. V prvem nivoju drugega objekta zbirajo az­bestne odpadke, odpadno elektricno in elektronsko opremo, kosovne in nevarne odpadke.  .2. stran Upravna enota uvedla dodatne uradne ure Kamnik – Upravna enota Kamnik je zaradi povecanega ob-sega poteka veljavnosti osebnih listin, vlog za pridobitev digitalnih potrdil in mobilne identitete smsPASS s 16. juni­jem ob sredah zagotovila dodatne uradne ure za stranke, in sicer med 17.30 in 18. uro. Dodatne ure bodo predvidoma zagotavljali vse do 31. avgusta 2021. J. P. Obcinske novice Sodoben in prijazen uporabnikom .1. stran V drugem nivoju vecjega objekta so postavljeni manjši samonakladalni zabojniki, v katerih zbirajo leseno emba­lažo, barvne kovine, masov-no železo in kovinsko emba­lažo, sestavljeno (kompo­zitno) in mešano embalažo, ni ne samo za odlaganje, ampak predvsem za ponov-no uporabo, recikliranje in predelavo. Ponosni smo, da smo skupaj s partnersko ob­cino zgradili nov zbirni cen­ter, ki varuje podtalnico, ter uspeli pridobiti 154.072 evrov nepovratnih sredstev. Center so si že ogledali tudi In najboljša turisticna ideja je ... ... Festivator ali inkubator festivalov. Tako je odlocila komisija na Turisticnem start-up vikendu, na katerem je sodelovalo vec kot trideset podjetnikov iz vse Slovenije. Najboljše ideje bo financno podprla tudi Obcina Kamnik. Jasna Paladin Snovik – Na Turisticnem start-up vikendu, ki so ga minuli konec tedna gostili v Termah Snovik, se je predstavilo 33 podjetnikov iz vse Slovenije, najvec iz obcine Kamnik, od tega enajst ekip. V petek, soboto in nedeljo so z izkušenimi Obcani lahko vecino odpadkov iz gospodinjstva oddajo brezplacno, proti placilu pa jih lahko oddajo tudi pravne osebe. nagrobne svece, steklo in stekleno embalažo, oblacila in tekstil ter izrabljene gume. »Naša skupna odgovornost je, da ustvarimo cim manj odpadkov. Odgovornost ob­cin pa je, da z izgradnjo mo-dernega centra za zbiranje odpadkov zagotovi ucinkovi­predstavniki nekaterih slo­venskih obcin in komunal­nih podjetij, saj z zgrajeni-mi nadstrešnicami šciti od­padke pred dežjem in drugi-mi zunanjimi vplivi,«  je na odprtju, na katerem so se zbrali predstavniki obeh ob­cin, izvajalcev in podjetja podjetniki (ki v tej po­membni vlogi delujejo pro-stovoljno) kovali in pilili ideje, ki bi nivo kamniškega turizma dvignili višje in obiskovalcem ponudili kar najvec novih vsebin. »Kamnik se intenzivno raz­vija kot aktivna, zelena, traj­nostna turisticna destinacija in namen ter cilj dogodka sta nadgradnja obstojece tu­risticne ponudbe z novimi idejami, storitvami in pro-dukti za ustvarjanje novih atraktivnih turisticnih pro-gramov oziroma doživetij ter privabljanje vecdnevnih gostov. Poleg cilja dodati tu­risticnim produktom otiplji­vo nadgradnjo in unikatnost doživetja, je namen dogodka spodbuditi mlade ljudi za študij turisticnih ved ter vec- Foto: Gorazd Kavcic Foto: Gorazd Kavcic do sedaj pripravili že šest Start-up vikendov in tako ustvarili nemalo podjetij in delovnih mest. Poleg KIK-štarterja so tokratni dogodek organizirali še Obcina Ka­mnik, KIKštarter pospeše­valnik, Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik in Podjetniški klub Kamnik, ki združuje že 65 podjetij iz Kamnika in regije. V finale Turisticnega start­-up vikenda se je uvrstilo se­dem ekip, ki so se v nedeljo ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: Mateja Žvižaj malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 16. julija 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 8. julija 2021. vikende, kjer se je razvilo nemalo podjetniških idej. popoldne predstavile cla-Klavdija Hribar, ekipa GO nom Podjetniškega kluba Climb Kamnik, ki jo sestav-Kamnik, medijem in stro-ljajo Boštjan Jerman, Vero­kovni komisiji, in sicer eki-nika Weixler in Jana Klin-pa Pastirska akademija iz kon, ekipa Mamut max, ki jo Slovenia Eco Resorta, ki jo sestavljata David Pele in je predstavljala Zala Zor-Anka Grmek, ekipa Festiva-man, ekipa z imenom Spro-tor, ki jo sestavljajo Klemen stitev v objemu Kamniško-Kralj, Emanuela Kristan in Savinjskih Alp iz Term Sno-Katarina Sladoljev, ekipa vik, ki jo sestavljajo Katarina Alfa Beta Studio, ki jo pred­Ilic, Katarina Hribar, Saša stavlja Dalibor Doberšek iz Klar, Monika Gregorc in Slovenia Eco Resorta ter eki-pa z imenom Gugalnica, ka­tere dela sta vizualna ume­tnica in kiparka Nina Koželj in Blaž Bergant. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Rok Jarc, direktor družbe Velika planina Mark Anžur, direktor ETC Adria­tic Matjaž Jug, direktor pod-jetja Nektar Natura Tomaž Lah in direktor podjetja Me­ tal Profil Aleš Juhant, je za zmagovalca izbrala ekipo jega zaposlovanja v panogi to ravnanje z odpadki, in si-Publikus, povedal župan Foto: Jasna Paladin turizem na Kamniškem,« je cer tako, da bodo pripravlje-Matej Slapar. pred predstavitvijo finalnih idej povedal predsednik Za­ druge KIKštarter Matjaž Festivator, ki jo sestavljajo trije posamezniki, vsak Jug, eden najbolj zaslužnih, s Matjaž Jug je eden najzaslužnejših za kamniške Start-up da so v sklopu KIKštarterja svojega podrocja, ki so se prvic srecali prav na dogod­ku, idejo pa pilili vse do zad­nje ure, tako da so tik pred zdajci spremenili tudi samo ime (prej: Festivalnica). Kot so povedali, je Festivator in-kubator festivalov, ki bi raz­vijal avtenticne festivalske zgodbe in tako povezal raz­licne ponudnike doživetij. Ekipa si je naklonjenost ko­misije pridobila predvsem zato, ker je njihova ideja po­vezovalna in lahko združi prav vse ponudnike na Kam­niškem. Priznali so nam, da jih je zmaga presenetila, a jim dala velik zagon, da ide­jo izpeljejo do konca in pos­tane realnost kamniškega turizma. »Eden od festivalov bi lahko bil festival me-hurckov, ki bi povezal pivo­varje (mehurcki v pivu), Ter-me Snovik (mehurcki v vodi), Veliko planino (me­hurcki v kravjem siru) …« je svoje razmišljanje predstavi-la Katarina Sladoljev. Kaj sledi in kako bodo ideje dejansko zaživele v praksi, je zdaj odvisno od posame­znih ekip, da bo njihova podjetniška pot lažje stekla, pa se bodo lahko prijavili na razpis Obcine Kamnik, vre-den 35 tisoc evrov. Obcinske novice Hvaležni veteranom vojne za Slovenijo Ob praznovanju tridesetletnice samostojne Slovenije so na domaciji Jureta Zalaznika na Veliki Lašni odkrili spominsko plošco in podelili priznanja veteranom, pripadnikom Kamniške cete. Nagovor župana Mateja Slaparja ob 30-letnici slovenske države Spoštovane obcanke, spoštovani obcani, Jasna Paladin Velika Lašna – V soboto, 19. junija, je majhna vasica Ve­lika Lašna gostila veliko slo­vesnost, saj so pred natan­ko tridesetimi leti tod pote­kali kljucni dogodki sloven-ske osamosvojitve na Kam­niškem. Na ta dan leta 1991 je bil na­mrec mobiliziran 551. Odred za specialne namene, kate­rega del je bila tudi Kam­niška 2. ceta (vodil jo je po­veljnik Sašo Maticic), ki je ob agresiji jugoslovanske armade na Slovenijo op-ravljal pomembne obramb­ne zadolžitve na razlicnih lokacijah. V dneh od vpokli-ca se je temeljito pripravljal za bojno delovanje tudi v ra­jonu Male in Velike Lašne. Tu so bili pripadniki deležni velikega gostoljubja domaci­nov, zlasti na posestvu Jure­ta Drobeža - Zalaznika. Tu je bilo nastanjeno poveljstvo s prištabnimi enotami; la-stniki so jim odstopili tudi bivalne prostore svoje hiše in gospodarsko poslopje. Omenjeni 551. odred za spe­cialne namene z 252 obvez­niki je bil formiran z odred­bo ob koncu aprila 1991, slaba dva meseca pred agre­sijo JLA na Slovenijo. Odred je organizacijsko sestavljalo poveljstvo, izvidniški odde­lek, oddelek zvez, dve ceti in vec vodov. V vecini enot so bili castniki, podcastniki in vojaki iz domžalske obcine, ena ceta pa je bila v celoti popolnjena s 63 pripadniki iz obcine Kamnik. Zbrane veterane in druge prisotne so nagovorili pred­sednik Obmocnega združe­nja veteranov vojne za Slove­nijo Kamnik - Komenda mag, Zvonko Cvek, predse­dnik Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale Janez Gregoric, po­veljnik 551. Odreda za poseb­ne namene Bine Kladnik in župan Matej Slapar, slav­nostni govornik pa je bil mi­nister za obrambo Matej To-nin, ki je veteranom izrazil še posebno hvaležnost. »Pred tridesetimi leti je bilo posebno vzdušje. Zagotovo si vsakdo v svoj spomin lah­ko priklice, kje je takrat bil in kaj je takrat pocel, zagotovo pa je najvecja stvar, ki se je bomo spominjali, enotnost. Tista enotnost, ki je povezala vse Slovenke in Slovence, zato da smo koncno zaživeli svoje sanje. Vedno znova je treba poudariti, da nam ni bilo nic podarjenega. Spom­nimo se, da se je še 21. junija 1991 državni sekretar v Beo-gradu govoril, da ne bodo nikoli priznali Slovenije. Bil je to cas, ko se je 551. Odred zbral na tej lokaciji, vse sile so bile uperjene proti nam, ampak to nam ni zbilo mora­le, ampak nas je še bolj pove­zalo,« je zacel minister in nadaljeval: »Sam sem pripa­dnik tiste srecne generacije, ki danes žanje sadove vašega dela, in za to sem vam neiz­merno hvaležen. Pri srcu me boli, ko slišim nekatere, ki vojno za osamosvojitev oma­lovažujejo, ceš da je bilo pre­malo žrtev in da je trajala le nekaj dni – a hvala bogu, da je bilo tako!« Po predlogu in odredbi Ge-neralštaba Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo RS prejmejo pripadniki enot, ki so izvedle blokado vojašnic v Ljubljani, poseb­na priznanja. Ta so vrocili tudi vojakom Kamniške cete; prejeli so jih: Alojz Abunar, Jurij Avpic, Tomaž Bizjak, Matjaž Cesar, Izidor Cibašek, Jakob Drolc, Zlatko Gregorincic, Srecko Hada­lin, Brane Hajdinjak, Ivan Hocevar, Ervin Horvat, Miro Jegovnik, Borut Jemc, Lado Jeras, Tomaž Jerman, Miroslav Jurjevic, Marko Kaker, Janez Kemperle, Marko Kobe, Stane Kocar, Sašo Kogej, Ivan Komatar, Marko Korbar, Marko Kore­tic, Dušan Kotnik, Robert Kvas, Janez Kvaternik, To-maž Lamovšek, Joža Lom­bergar, Dušan Lužar, Sašo Maticic, Branko Matjaž, Bo-gomir Nemec, Marko Nograšek, Franc Oražem, Viktor Orešnik, Darko Oso­lin, Branko Petek, Robert Petek, Tomaž Petek, Janez Pinteric, Roman Pipan, Ja­nez Pirnat, Stanislav Pod-bevšek, Branko Poljanšek, Iztok Povšner, Matjaž Povš­nar, Matjaž Prezelj, Stani­slav Pustoslemšek, Kemal Rakovic, Rajko Repenšek, Stanislav Rokavec, Franc Skok, Matjaž Slapar, Roman Špeh, Franc Tonin, Alojz Turza, Janez Uranic, Tone Urankar, Damjan Vrhovnik (Stahovica), Damjan Vrhov­nik (Tunjiška Mlaka), Janko Zabret, Franc Zavolovšek, Marko Završan in Metod Zupin. Veteranom, ki na slovesnosti niso bili priso­tni, bodo spominske znake podelili ob drugih svecanih priložnostih. Organizatorji so poskrbeli tudi za kulturni program; v zelo vrocem dnevu so za slo­vesen prizvok poskrbeli ucenci Podružnicne šole Vranja Pec in Mestna godba Kamnik. dovolite mi, da vam iskreno cestitam ob prihajajoci 30. oble­tnici razglasitve samostojne Republike Slovenije. Po vec kot tisoc letih tuje nadvlade so se uresnicile sanje naših predni­kov, ki so si drznili razmišljati in delovati v smeri samostojne države Slovenije. Po dobljeni desetdnevni vojni za Slovenijo smo dokazali, da enotni in povezani skupaj znamo in zmore-mo premagovati ovire. V tridesetletnem obdobju smo dosegli marsikaj. Postali smo mednarodno priznana država, bili prva izmed tranzicijskih držav, ki je prevzela evro, sprejeti smo bili v Združene narode, Svet Evrope, zvezo NATO in Evropsko unijo. Kaj pa Kamnik? Kamnik je v svoji zgodovini izstopal kot eno pomembnejših mest na našem ozemlju. V tridesetih letih smo razvili kvalite­tno predšolsko vzgojo, osnovno in srednje šolstvo. Cestna in-frastruktura je mnogo boljša, pa vendar moramo še marsikaj storiti. Izjemni kulturni ustvarjalci zastopajo Kamnik izven na­ših meja in tudi vrhunski športniki so tisti, ki dajejo pomem­ben prispevek k predstavljanju naše lokalne skupnosti. Turi­sticni biseri pa vabijo v naše mesto obiskovalce od blizu in dalec. Kamnik se je tako v letih od osamosvojitve razvil iz nek­daj industrijskega mesta v mesto priložnosti tako za velika kot tudi za manjša podjetja, obrtnike, kmete in posameznike. Na dogajanje ob osamosvojitvi Slovenije in na to, kaj je Ka­mnik danes, se bomo spomnili tudi na slovesnosti ob dnevu državnosti v cetrtek, 24. junija 2021, ob 20.30 v cudovitem okolju Mekinjskega samostana. Ob Mestni godbi Kamnik bodo kulturni program, obarvan v barve slovenske zastave, popestrili kamniški kulturni ustvarjalci. Prireditev bomo izved­li v skladu s takratnimi epidemiološkimi razmerami. Poleg tega pa bomo praznovanje zaznamovali s številnimi drugimi prireditvami, o katerih ste lahko prebrali v prilogi prejšnje šte­vilke Kamnican-ke. Hvala vsem obcankam in obcanom, da ustvarjate bogato de­dišcino našega mesta in iskrene cestitke ob 30-letnici sloven-ske države. Naj se uresnicijo besede slovenskega literata Ivana Cankarja, ki je v povesti Kurent zapisal: »Veseli ljudje bodo ži­veli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Vaš župan Matej Slapar Sanacija plazu ob cesti Špitalic–Dolina Špitalic – V prvi polovici letošnjega leta se je v obcini, pred­vsem v višje ležecih predelih, sprožilo vec zemeljskih pla­zov. Vse, ki ogrožajo ceste in drugo javno infrastrukturo, bo obcina sanirala, najzahtevnejše delo pa jih caka pri sanaciji plazu na obcinski javni poti Špitalic–Dolina. Dela so se za-cela v zacetku junija, zgraditi pa bo treba dva kamnita zido­va v dolžini 26,5 metra in 10,60 metra, pilotne stene v dol­žini 29,60 metra s tridesetimi piloti, ki bodo segali od šest do devet metrov v globino, in urediti odvodnjavanje na vseh treh odsekih obcinske ceste. Gradbena dela izvaja Komunal-no podjetje Kamnik. J. P. www.kamnik.si Obcinske novice, mnenja Previdno na planino Osredek Obmocje, kjer se je pozimi sprožil zemeljski plaz, je še vedno zelo nestabilno, zato te dni ob planinski poti poteka secnja dreves. Jasna Paladin Klemencevo – Letošnjo zimo so se na obmocju pod planino Osredek pojavili mocnejši aktivni znaki pla­zenja in konec januarja se je na spodnjem platoju utrgal plaz, ki se je speljal vse do struge potoka Korošak. Po prvi oceni naj bi bilo sprože­nega materiala za približno štiri tisoc kubicnih metrov. Obmocje so si do sedaj že veckrat ogledali predstavniki Hidrotehnika, lastnikov ze­mljišc, Zavoda za gozdove Slovenije, Obcine Kamnik in Obcinskega štaba Civilne zašcite, ki pa so ugotovili, da se razmere na obmocju pla­zu ter v širšem obmocju plazišca obcutno poslabšu­jejo. Da se ne bi splazilo še vec obmocja, so se v soglasju z lastniki gozdov odlocili, da bodo posekali nekaj vecjih dreves in tako zelo nestabil-no obmocje vsaj malo raz­bremenili. Del so se lotili v ponedeljek, 21. junija. Poho­dnike, ki se bodo odpravili po markirani planinski poti Stahovica–Bistricica–Osre­dek–Kriška planina, ki pote­ka v neposredni bližini, pri­stojni pozivajo k previdnosti in upoštevanju vseh navodil za varen prehod obmocja. V zdravstvenem domu projekt Poklicemo nazaj Kamnik – V ZD Kamnik so uvedli projekt Poklicemo nazaj. Vse dopoldanske splošne ambulante so odslej po telefonu dosegljive med 8. in 10. uro, popoldanske pa med 14. in 16. uro. Klice beleži racunalniški sistem in vse, ki se jim niso oglasili, poklicejo nazaj, zato ni treba klicati veckrat. J. P. Vse najboljše, draga domovina OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA V petek, 25. junija 2021, pra­znujemo 30. obletnico dneva naše državnosti in osamosvoji­tev Slovenije od Socialisticne federativne republike Jugoslavi­je (SFRJ). Podlaga za to je bila jasno izražena volja na plebisci­tu s 95 % oddanimi glasovnica-mi za samostojno in neodvisno Slovenijo. Kljucne razloge, ki so nas vodili k temu, smo zapisali tudi v Temeljno ustavno listino, sprejeto 25. 6. 1991: -SFRJ ni delovala kot pravno urejena država, v njej pa so se hudo kršile clovekove in nacio­nalne pravice; -perece ekonomske in politic­ne krize v Jugoslaviji ni bilo možno vec rešiti v okviru fede-Kot prvošolec se takrat seveda nisem v polnosti zavedal teh prelomnih dogodkov v zgodovi­ni našega naroda, ko smo prav­zaprav po nekakšnem cudežu, brez številnih žrtev, kot je bil to žal primer po drugih državah nekdanje Jugoslavije, prišli do lastne države. V letih od osamosvojitve pa do danes smo naredili precejšen napredek na številnih podroc­jih. Ce je ob koncu osemdese­tih let postajala vse bolj eviden­tna materialna razlika med vzhodnimi socialisticnimi in za­hodnimi demokraticnimi drža­vami, kar se je poznalo tudi pri kvaliteti življenja, smo v zadnjih treh desetletjih spet dohitevali razvitejše države. Danes spada-mo med 35 najbogatejših držav po BDP na prebivalca, po inde­ksu clovekovega razvoja smo na 22. mestu, po zasledovanju ciljev trajnostnega razvoja pa celo na 9. mestu na svetu. Na to uspešno prehojeno pot smo lahko ponosni. Imamo državo z demokraticno in svobodno go-spodarsko ureditvijo, kjer ima-mo proste možnosti za lastne pobude in si tako sami krojimo našo prihodnost. Želim vam slovesno praznova- Mnenje obcinske svetnice Mnenje obcinskega svetnika Odmik gradnje OŠ Urejenost mesta je Frana Albrehta naše ogledalo Nives Matjan, svetnica LMŠ Vest, da obcina ni bila uspe­šna na razpisu za sofinanci­ranje izgradnje nove šole, naj ne zaustavi zacetka gradnje, prav tako se bo tudi postopek pritožbe neizbranega ponu­dnika za gradnjo kmalu zak­ljucil, ceprav mi je žal za lo-kalno gradbeno podjetje, saj se je izkazalo že pri prenovi stare osnovne šole. Ob dejstvu, da šola ne izpol­njuje vec pogojev za primerno šolsko izobraževanje, je zace­tek izgradnje nove šole nujen in hudo potreben. Otroci pot-rebujejo nove prostore in ena­ke pogoje za šolanje. To mora biti in ostati prioritetni pro-jekt, raje kaka cesta in plocnik manj! Ce se ozrem v cas prenove sta­re šole, smo na vsaki seji poslu­šali »bombardiranje« s strani takratne opozicije, da mora župan g. Šarec na državnem nivoju zagotoviti del financ­nih sredstev; in jih tudi je, sku­bili nacrtovani všecno, vendar nimajo realne financne kon- Fontana na Trgu talcev je obnovljena Kamnik – Obcina je konec maja obnovila spomenik NOB – strukcije, kar pomeni, da se fontano na Trgu talcev v središcu Kamniku. V sodelovanju s njihova realizacija vztrajno pristojnimi konservatorji z Zavoda za varstvo kulturne de­ odmika. Izgradnja zbirnega dišcine (fontana ima namrec status spomenika lokalnega centra se je od zacetkov nacr­ pomena) so ocistili kamnite površine, obnovili crke, zame­ tovanja pred skoraj desetletjem njali reflektorje v posodi fontane in ocistili vodovodno nape- letos zakljucila, s cimer je Ob- ljavo. »Morda do sedaj veliko mešcanov sploh ni vedelo, da cina Kamnik izpolnila zahte- to ni samo obicajna fontana, ampak je to spomenik talcem, vo inšpekcijske odlocbe Inšpek­ ki so bili leta 1942 obešeni na tem trgu; nekateri mimoidoci torata RS za okolje in pros- so povedali, da se tega tragicnega dogodka še spominjajo. Zato velja opomniti, da naj se do tega objekta ohrani tudi tor. Obcina Kamnik bo mora- la v prihodnje poskrbeti še za spoštljiv odnos in pieteta,« poudarjajo na obcini. Spome- en zbirni center v Tuhinjski nik, ki so ga postavili leta 1972, je sicer delo pokojnega arhi­ dolini, ki pa bo lahko zgrajen tekta Bojana Schlegla. J. P. v enostavnejši in zato tudi ce­nejši izvedbi. Ravnanje z od­padki je vedno pomembnejše tako s cenovnega kot tudi okoljskega vidika. Zaradi viso­kih cen so pomembni loceva­nje, zbiranje, obdelava ter od­laganje odpadkov, zato je nuj-no, da obcanom omogocimo, da razlicne frakcije odpadkov locujejo in zbirajo cim bližje mestu nastanka odpadkov, ce je mogoce že na domovih. Za odpadke, ki jih doma ne more-mo loceno zbirati, je treba pos­krbeti za urejeno infrastruktu­ro. Poleg zbirnega centra, ki bo koncno obcanom nudil kvaliteten servis in prijetno iz­kušnjo, bo treba pristopiti k nacrtovanju in ureditvi ekolo­ških otokov. Vsak teden jih nekaj obišcem in lahko recem, da me ne bo nihce preprical, da so kapacitete zabojnikov za posamezne frakcije zadostne. Kapacitete so premajhne pred­vsem za zbiranje papirja. Po­sledicno imamo v Kamniku ob koncih tedna na ekoloških otokih prava smetišca, ki kazi­jo urejenost mesta. Poskrbimo urejenost ekoloških otokov, saj je urejenost mesta ogledalo vseh nas. 2. rebalans proracuna ucinki na naš proracun. Žal pa na vidiku ni vecjih investicij, ki bi pomenile znatnejše izboljšanje kvalitete življenja Kamnicank in Kamnicanov. V LMŠ že dolgo opozarjamo na nekatere kriticne cestne odseke, ki bi si zaslužili obnove. Na vprašanje, kakšni so nacrti z dolocenimi odseki, pa ne dobimo niti odgovorov. Kraja­ni Cešnjic, Okroga, Podgorja, Stolnika ter številni drugi na ob-novo svojih unicenih cest cakajo že predolgo. Na obzorju ni niti nadaljevanja urejanja starega mestnega jedra. Iz rebalansa se vidi, da so volitve vedno bližje. paj z obcinsko upravo so bili uspešni. Zato tudi sedaj ne obupajmo in naj se gradnja ne odmakne za nedolocen cas. Navsezadnje imamo višja sredstva iz naslova NUSZ in višjo povprecnino, na vidiku je nov razpis  za sofinanciranje izgradnje osnovnih šol, na ka­terem si lahko obetamo dobra dva milijona evrov in s tem manjšo obremenitev obcinske­ga proracuna. Lahko, ce le hocemo, investira-mo v zanamce, naj bogatijo svoje znanje v novih šolskih prostorih. razpis ministrstva za kulturo, Bogdan Pogacar, svetnik NSi Veckrat je slišati, da je v Ka­mniku najvecja zavora razvo­ju pomanjkanje strategije. Za­gotovo drži, da je za uravnote­žen razvoj ter zadovoljevanje potreb obcank in obcanov pot-rebno nacrtno ter ciljno usmer­jeno delo in uresnicevanje zas­tavljenih ciljev. Slediti zastavljenim ciljem, ki so vcasih plod vizije, strategije, smelih idej, potreb, vcasih pa le zadostitev zakonskih obve­znosti, morda celo inšpekcij­skih odlocb, je nuja za razvoj in napredek v nacrtovani sme­ri. V juniju je Obcina Kamnik skupaj z Obcino Komenda pridobila uporabno dovoljenje za zbirni center za odpadke v Suhadolah, ki je eden najso­dobnejših objektov te vrste v Sloveniji. Tudi pri zbirnem centru je zgodba podobna ne­katerim drugim zgodbam o kamniških projektih, ki so vsi potrebni, a skoraj vsi po vrsti nacrtovani iz želja in ne iz potreb ter brez jasne financne omejitve. Tako se je pri vse pre­vec projektih izkazalo, da so Številne manjše investicije so le Športna infrastruktura in strategija športa celoletni trening doma. Nogometni klub Kamnik šteje cez 150 clanov in še vedno nima pomožnega igrišca z umetno travo. V skrbi za svetlo pri­hodnost mladih špornikov je treba izreci tudi nekaj pohval, kot je den-imo pred leti zgrajeni vecnamenski Stadion Prijateljstva. Vendar pa bo v prihodnje treba nacrtno pristo­piti k strateškemu razvoju športa v obcini, kar pa ne bo mogoce brez strategije in kontinuiranih vlaganj v športne objekte. Zato je nujna prip­rava nove Strategije športa v obcini Kamnik, kot so konec lanskega leta na volilni skupšcini poudarili tudi clani Športne zveze Kamnik. Prip­ravo nove strategije je treba uvrstiti v delovni nacrt Obcinskega sveta za kakšnih pogojih vecinoma trenirajo. NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA rativne ureditve, do sporazuma nje 30. obletnice dneva držav­ 2022. S strategijo si bomo zacrtali hkrati pa smo odlocali o vecmili-bomboncki, ki jih župan deli svo-Za lepe zgodbe, ki so nam vsem v cilje in v njej mora biti zapisan o preoblikovanju v zvezo suve-nosti, s pogumom pa stremimo ponos, lahko stavijo le na trdo voljo, jonskem kreditu za gradnjo nove jim volivkam in volivcem. Bojim dolgorocni plan investicij v športno infrastrukturo obcine. Ne pozabi- mo, vsako mlado življenje, ki je na renih držav, v kateri bi uveljav-naprej, saj nas caka še precej OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK; SVETNIŠKA SKUPINA LDP odrekanje in tople besede. Lo- kalna skupnost bi morala zagotavl­ OŠ Frana Albrehta. Gradnja bi se, da bodo že v naslednjem ljali svoje pravice, pa ni prišlo. izzivov, ob katerih naj zmaguje­se morala priceti v naslednjem mandatu potrebna popravila kot mesecu, a se vztrajno odmika. na cesti Tunjice–Cerkljanska jati ustreznejše pogoje za delovanje športnih panog. Pomanjkanje športne infrastrukture v Kamniku ni jo naša ustvarjalnost, smisel za igrišcu in ne na ulici, je za lokalno skupnost najvecji uspeh. Opredelili smo tudi kljucne pravicnost in sodelovanje ter dobrava. Najvišja povprecnina, financne usmeritve nove ureditve: prav­ na in socialna država, tržno go- medsebojno spoštovanje. Igor Žavbi, razbremenitve z Zakonom o fi­ od vceraj, vlece se že leta, zato je jasno, da primanjkljaja ni mogoce Edis Rujovic, vodja svetniške vodja svetniške skupine LMŠ nancni razbremenitvi obcin, vec spodarstvo, ki spoštuje zmo-Dr. Jernej Markelj, skupine LDP hitro nadomestiti. In tako imamo odlicne odbojkarice in odbojkarje, ki nimajo ustrezne telovadnice. Nic drugace ni s plavalci in zlatimi vater­ polisti, ki še vedno cakajo na pokriti bazen, ki jim bo zagotovil pogoje za pobranega nadomestila za upo­ gljivosti okolja ter spoštovanje obcinski svetnik NSi rabo stavbnih zemljišc in komu- clovekovih, narodnostnih ter nalnega prispevka, skoraj 4 mi- ljone neporabljenih sredstev iz leta 2020. Vse to so pozitivni drugih pravic temeljecih na enakopravnosti in svobodi dr­ žavljanov. Aktualno Makaroni in majolike Letošnja Poletna muzejska noc je v Medobcinskem muzeju Kamnik na Zapricah potekala v znamenju kulinarike. Jasna Paladin mra. Posvetil se je tovarni testenin Triglav, ki je v prvi Kamnik – Poletna muzejska polovici prejšnjega stoletja v noc – letos je bila že 19. po Šmarci izdelovala testenine vrsti – slovenske galerije, in pražila žitno kavo. »Pa-muzeje in druge ustanove, nojske razstave so se v zad­ki hranijo kulturno dedišci-njem casu izkazale za zelo no, spodbudi, da obiskoval-hvaležne, saj obiskovalcev cem predstavijo drugacno dolgo nismo mogli gostiti tematiko, in letos so se znotraj prostorov muzeja. posvetili kulinariki. »Slove-Panoji tudi lepo popestrijo nija v letu 2021 nosi naziv stene na našem dvorišcu, ne evropska gastronomska re-nazadnje pa nas je k temu gija in v tem kontekstu smo napeljala tudi sama temati­ tudi pripravili letošnji pro-ka razstave – predmetov, ki gram,« je rdeco nit dogaja-bi bili še povezani s to tovar­nja predstavila direktorica no, razen starih fotografij, muzeja mag. Zora Torkar. nekaterih dokumentov in Foto: Jasna Paladin Dogajanje se je v soboto, 19. junija, pozno popoldne za-celo z odprtjem razstave na dvorišcu gradu Zaprice z naslovom Makaroni in kofe iz Šmarce avtorja Marka Ku-kataloga, ni vec, saj so ljudje hrano pojedli, stroje pa so po propadu tovarne proda­li,« nam je povedal Marko Kumer, ki je veliko zanimi­vosti o tovarni zbral tudi v priložnostnem katalogu. To-varna testenin in pražarna kave je v Šmarci delovala od konca prve svetovne vojne. V tovarni je že na zacetku dišalo predvsem po žitni kavi in kavnih nadomestkih, testeninah in marmeladi. Kot je poudaril Kumer, je njihova ponudba obsegala 29 vrst testenin od an-gelskih laskov do špagetov, ki so jih takrat imenovali vrvice. Bili so izjemno ino­vativni in iznajdljivi pri trže­nju svojih proizvodov. Že leta 1930 so uvedli kataloško prodajo, kolicinske popuste, registrirali lastno blagovno znamko Apetit in ob naku­pih izdelkov potrošnike raz­veseljevali z razlicnimi dari­li, kot so brisace, rute in predpasniki. Leta 1948 so z nacionalizacijo postali obrat kamniške Ete, leta 1963 pa se je zgodba podjetne živil­ske tovarne iz Šmarce kon-cala. Razstava bo na ogled še do 25. septembra. V nadaljevanju vecera so se obiskovalci lahko preizkusili v poslikavi keramike, kakor so krasili kamniške majoli­ke, ki so prav tako povezane s kulinariko. Delavnico je vodila Irena Radej. Hkrati sta Marko Kumer in Saša Bucan pripravila javno vodstvo po razstavi Sloven-ska majolika. Poletno muzejsko noc je s koncertom svoje avtorske glasbe sklenil Gašper Selko. Varujmo izvire pitne vode Na Glavnem trgu je bilo minulo sredo mogoce okušati razlicne vzorce vode – iz sedmih kamniških izvirov in vodovodnih zajetij. Vse s poudarkom na pomenu ohranjanja pitne vode, saj se nam ta preveckrat zdi samoumevna. Jasna Paladin nega Festivala pitne vode, ki je del projekta Mreža Kamnik – Precej oblegana vodnih poti Kamniško-Sa­stojnica s sedmimi vrci vinjskih Alp. Ta povezuje vode je bila postavljena v štiri LAS-e, med njimi tudi okviru zdaj že tradicional-LAS Srce Slovenije, katere-ga del je Obcina Kamnik. »S projektom želimo pred­vsem poudarjati pomen ohranjanja pitne vode in vplivati na zavest o skrbi za vodo kot naravno dobrino. Voda je danost, ki jo mora-mo skrbno varovati in ne smemo dopustiti neodgo­vorne rabe in neodgovorne­ga onesnaževanja recnih povirij,« nam je povedala Barbara Strajnar z Obcine Kamnik, pomembno vlogo pa so tudi tokrat imeli clani Jamarskega kluba Kamnik, ki na vodnih izvirih izvajajo redne meritve. »Izviri sicer niso nic novega, ljudje so jih poznali in upo­rabljali že od nekdaj, a z vo­dovodnim sistemom smo tih letih mocno poslabšala. Naša želja za prihodnost je, da bi povezali dobre izvire med seboj, da bi lahko vodo okušali tam, kjer privre na plano, ceprav si seveda ne želimo množicnosti, saj prav ta kakovost pitne vode najbolj ogroža,« nam je po­vedal jamar Rajko Slapnik in dodal, da so obiskovalcem festivala za okušanje pripra­vili vodo iz sedmih razlicnih izvirov oz. vodovodov, to so izvir Malega izvirka, vodo­vodna voda v Godicu, voda iz vrtine v Potoku, izvir Kra­ljevega studenca, izvir v do-lini Konjske, vodovodna voda iz Volcjega Potoka in živa voda iz Tunjic. Obisko­valci so dobili kozarcek in nanje kar malo pozabili – poskusili vseh sedem vzor­vse do sedaj, ko se ljudje cev, nato pa izpolnili anke­vedno bolj zavedajo, kako tni list in zapisali svoja opa­pomembna je neoporecna žanja. Izpolnjenih anketnih pitna voda. Naše analize na-listov se je na dosedanjih mrec kažejo, da se je kako-festivalih nabralo že vec kot vost marsikje v zadnjih pe-tisoc. Foto: Primož Piculin Gasilsko državno tekmovanje Bojana Pancur Kamnik – V Celju je 5. in 6. junija potekalo državno ga­silsko tekmovanje za mla­dinsko in clansko kategori­jo. Tekmovanje je bilo sicer nacrtovano že za lani, ven­dar je bilo zaradi epidemio­loških razmer prestavljeno. Izvedeno je bilo v prilagoje­ni obliki glede na epidemio­loško situacijo. Iz Gasilske zveze Kamnik se je tekmovanja udeležilo de-set enot, ki so dosegle nas- (od 43), pionirke: PGD Sre-movanje velik uspeh. lednje rezultate: pionirji: res niso dosegle, vendar je PGD Šmarca – 25. mesto dnja vas – 12. mesto (od 26), mladinci: PGD Zgornji Tu-hinj – 18. mesto in PGD Šmarca – 27. mesto (od 46), mladinke: PGD Zgornji Tu-hinj – 9. mesto (od 29), cla­ni A: PGD Špitalic – 13. mesto in PGD Srednja vas – 16. mesto (od 47), clanice A: PGD Zgornji Tuhinj – 32. mesto (od 35), clani B: PGD Srednja vas – 19. mesto (od 44) in clanice B: PGD Mot-nik – 34. mesto (od 37). Odmevnih uvrstitev na sto­pnicke enote iz GZ Kamnik že uvrstitev na državno tek- Prejeli smo Odgovor na pismo g. Potocnika o OF Moje dobronamerno oglašanje v Kamnican-ki 21. maja je na­letelo na hud napad, ne samo na moje pisanje O OF malo drugace; odzval se je Miroslav Potocnik 11. junija z zapisom O OF nic drugace. Normalno je, da na obdobje, ki je vecno trajalo, kriticno pogledamo. Borcevska organizacija v državi »bratskih narodov« je bila ena od stebrov dekaden­tnega sistema. Trdite, da vsta­ja ni bila prezgodnja, še manj revolucionarna. Svetujem vam, da o tem povprašate In-štitut novejše zgodovine Slove­nije. Dvomite o mojem zna­nju zgodovine in me obsojate pristranskosti. Koncal sem šolo, tudi politicno, pa še ofi­cirsko – prva generacija v hudi Bileci. Berem v casopisu: zbrala se je množica ljudi, da bi segli v roko vašemu glavne-mu. Obvestil jih je, da se s fa-šisti ne bo pogovarjal. Obup! Netaktno omenjate, da sem priseljenec – ta priseljenec je vzgajal vaše otroke in dobil vi-soko republiško priznanje za delo v prosveti. Gospod, vsak v sebi nosi svojo »resnico«, nihce pa nima pra-vice zaradi tega prizadeti dru­gih. Zase bom zadržal zgodo­vinska dejstva. Izven koncepta te teme pa je omenjati tragiko naroda, še posebej mracne sile mojega kraja. Morda še to, sin je prišel iz tujine branit svojo domovino Slovenijo, tudi jaz sem se prijavil kot prostovoljec. Pa še to o spominu na pre­teklost: vodil sem ucence na pokopališce ob dnevu spomi­na, naucil sem jih, da je mo-ralno upocasniti korak ob partizanskem grobu. Morda je primerno se tudi spomniti na Antigono. Mirko Mrcela, Kamnik S tem odgovorom v uredništvu zakljucujemo polemiko o clan-ku ob osemdeseti obletnici ustanovitve OF. Letne vstopnice v predprodaji samo še danes Kamnik – Letno kopališce Pod skalco, ki ga upravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, je svoja vrata odprlo v petek, 11. junija, obratovali pa bodo predvidoma do 31. avgusta. Delovanje bazena tudi letos sofinancira Obcina Kamnik, zato cen vstopnic niso višali. Najugodnejša je se­zonska vstopnica, ki stane petdeset evrov oziroma trideset evrov za otroke, v predprodaji do 24. junija pa stane za odrasle štirideset evrov. Kupite jih lahko v prostorih TIC Kamnik. Vsi obiskovalci bazena morajo izpolnjevati pogoj PCT. J. P. Osvežitev v vrocih dneh je v Kamniku zagotovljena. Aktualno Župnija Stranje ima novomašnika Med sedmimi letošnjimi novomašniki na Slovenskem je tudi 25-letni Boštjan Dolinšek z Okroglega nad Bistricico, ki bo v duhovnika v ljubljanski stolnici posvecen 29. junija, 4. julija pa bo v domaci župnijski cerkvi v Stranjah imel novo mašo. Jasna Paladin Zgornje Stranje – Nedelja, 4. julija, bo za Župnijo Stranje prav poseben dan; pocastili bodo novomašnika Boštjana Dolinška, ki si želi, da bi ta praznik povezal cim vec lju­di. Domaci kraj je sicer za­pustil že v rani mladosti, a je nanj še vedno tesno navezan. »Obicajno recejo, da clovek zacuti Božji klic, a sam zase lahko recem, da sem že kot otrok z velikim veseljem ho-dil v cerkev in sodeloval pri cerkvenih opravilih; mini­strant sem bil že v drugem razredu. Zdaj že pokojna stara mama Ivanka Dolin­šek je pri nas doma negova-la versko življenje in me je­mala s seboj k svetim ma-šam. Vem, da se marsikdo cudi odlocitvi mladega clo­veka, ki se podaja v duhov­niške vode, a sam v tem vi-dim veliko veselje. Seveda sem razmišljal, da bi imel svojo družino, a na koncu je prevladala odlocitev, da bi še raje ljudem pomagal ter oz-nanjal vero, kar bom lahko celo življenje pocel kot du­hovnik,« nam je uvodoma povedal Boštjan in priznal, da doma velikega presenece­nja, ko je oznanil, da bi pos­tal duhovnik, ni bilo, prav tako nima slabe izkušnje z reakcijami svojih vrstnikov. Po osnovni šoli, ki jo je obi-skoval v Stranjah, je šolanje nadaljeval na Škofijski gim­naziji v Vipavi, nato pa na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Domace kraje je tako zapustil pri petnajstih, saj je sprva živel v dijaškem domu, nato pa v bogoslov­nem semenišcu v Ljubljani. Ko je zakljucil drugi letnik fakultete, je s strani nadško-fa prejel pobudo za nadalje­vanje študija v Rimu. »Od nekdaj sem obcudoval mla­de, ki so hodili na študijske izmenjave v tujino, saj se je meni to zdelo neizmerno težko. Anglešcine nisem maral in tujina me nikoli ni vlekla, a v istem hipu, ko sem dobil škofovo vpraša­nje, sem odgovoril pritrdil-no. Kot bi res Bog nekako vodil moje življenje,« se da­nes smeji odlocitvi, ki ga je pripeljala na papeško uni-verzo v Rim, kjer je že diplo­miral in bil zatem pred enim letom posvecen v dia­kona. Jeseni se na študij v Rim vraca, takrat že kot štu-dent duhovnik, saj se bo posvetil specializaciji v sme­ri pastoralne teologije, prej ali slej pa si želi postati tudi župnik, torej duhovnik s svojo župnijo in v živem sti­ku z ljudmi. »Župnije du­hovniki sicer ne moremo izbirati, a nam jo vseeno do-delijo glede na naše karak­terne znacilnosti in sposob­nosti. Ker sam izhajam s podeželja, bi si tudi župnijo želel imeti nekje na vasi,« nam prizna in doda, da v prostem casu najraje kolesa­ri, tece in hodi v hribe. Drage obcanke in obcani, pisati ali spregovoriti ob prazniku je vedno težka naloga. Zlasti kadar gre za pomembne obletnice in toliko bolj, ka­dar gre za najbolj castitljivo praznova­nje države. Se spominjati in opisovati samo lepe trenutke ali spregovoriti tudi o neuspehih? Življenje je sesta­vljeno iz obojega. Ne more biti drugace in tako bo vedno. Osamosvojitev je bila velicastno deja-nje naroda, ki je v zgodovini veljal za narod hlapcev in dekel, njegov jezik pa je veljal za manjvrednega. Ni bila prvo dejanje te vrste, a zagotovo krona vsega. Zato gre velika zahvala vsem, ki so se borili z orožjem, peresom ali pa Osamosvojitve si ne more lastiti posa­ mezen politik, temvec je bila zasluga celotnega naroda. Prav tako cast biti aktiven osamosvojitveni politik ne daje neomejene pravice ali celo lastniškega odnosa do države. Po 30 letih je cas, da realno pogledamo nazaj. Nekateri so s poznejšimi in dandanašnjimi ravnanji onecastili sveto dejanje osamosvojitve. Tudi zaradi tega nismo tako uspešni, kot bi lahko bili. A vse to že vemo in na praznicni dan velja pogledati naprej. Lahko smo upraviceno ponosni na svojo državo. Imejmo jo radi. Ne zaradi nas politikov, temvec zaradi vseh do-sežkov, ki smo jih kot narod dosegli. Veliko dela nas še caka v prihodnje in nikoli ne bo vse postorjeno. Naj nas današnje politicno in epidemi­ološko dogajanje ne navdaja z obupom in brezizhodnostjo, temvec naj nas navdihne za nove korake, za nikoli koncana prizadevanja za demokracijo in spoštovanje clovekovih pravic. Vse bomo premagali in kot narod obstali tudi v prihodnje. Narod ni razklan in sprt, kot nas želijo prepricati nekateri, domnevno željni sprave, ki je bila že zdavnaj dosežena. Kdor se s sosedi, prijatelji in znanci pre­ pira zaradi politike, ta izgublja svoja cas in notranji mir. Ni vredno. Vredno pa je Za te dejavnosti bo v pri­hodnjih dneh malo casa, saj so priprave na novo mašo v polnem teku. Vecino opra­vil bodo sicer postorili dru­gi – prijatelji in sokrajani – ki se že od konca marca sestajajo v odboru, koordi­nator vsega ali caeremonier pa je Tadej Pagon iz Bistri­ce pri Tržicu. Za Župnijo Stranje je nova maša še toliko bolj posebna, saj jih je nedavno zapustil dolgoletni župnik, ki je iz duhovništva celo izstopil. Dva zelo redka dogodka, ki pa, bo besedah Boštjana Do-linška ne prinašata samo negativnega sporocila. »Ta­kih dejanj zagotovo ne obso-jam; ce clovek vidi, da du­hovništvo ni prava pot zanj, ne bi bilo prav, da bi nada­ljeval in živel dvojno življe­nje, saj bi s tem škodoval sebi in tistim, h katerim je poslan. Bi si pa želel, da bi Anton Prijatelj ne glede na vse še vedno ohranil stike z nami, da se ne bi pocutil, da je naredil nekaj najslabšega in da v Stranjah ni vec do-brodošel. Poslal sem mu va­bilo na novo mašo, ceprav vem, da ga verjetno ne bo blizu, a se mu želim vsaj na tak nacin zahvaliti za vse dobro, kar je storil zame in za mojo rast,« nam pove no-vomašnik. Pa je ta dogodek v njem vzbudil kaj dvomov? »Ravno obratno. Še bolj me je podžgalo, da ljudem po­kažem, da z veseljem vsto­pam v duhovništvo in si že­lim, da moja nova maša lju­di poveže.« Novomašni nedeljski dan bo velik dogodek tudi za njegove najbližje – mamo Brigito, oceta Janeza, sestro Barbaro in brata Davida. Od njih in domacega kraja se bo simbolno poslovil v so-boto zvecer. Pri novi maši bo kot duhovnik prejel tri predmete, ki ga bodo spre­mljali vse življenje: novo­mašni križ in kelih, ki mu SRECNO, MLADA SLOVENIJA Srecno, mlada Slovenija, Slovenec in Slovenka, tebi vdano nazdravljamo, naša lepa mladenka, vse najlepše, prijatelji, naj zazveni zdravica, Slovenija, Slovenija, srecna bodi ti! ga bo dala družina, ter maš­ni plašc, ki mu ga bo izroci-la domaca župnija. In kaj je tisto, kar ga bo kot duhovnika najbolj bogatilo in cesa se morda tudi boji? »Izziv, ki me skrbi, je osa­mljenost, ki jo v casu indivi­dualizma, s katerim je pre­žeta naša družba, prinese ta poklic. Zaradi veliko zadol­žitev in oddaljenosti med župnijami se namrec tudi župniki lahko poredko sre-cujejo. Najlepša stvar, ki me zagotovo caka, pa je, da ob srecevanju z ljudmi vidiš, kako dejansko potrebujejo nekoga, s katerim se lahko pogovorijo in mu zaupajo svoje stiske. Duhovniki jim v življenje lahko prinesemo neki mir.« Po novi maši bo Boštjan Do-linšek še mesec dni poma-gal in maševal v stranjski cerkvi – do 1. avgusta, ko bo v župnijo prišel nov župnik, nato pa se, kot že receno, vrnil na študij v Rim. Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana; OO Kamnik s svojo državljansko zavestjo izkazo-iti na volitve in tam množicno izkazati vali pripadnost slovenstvu z dušo in svojo voljo. Le tako lahko demokracija srcem. deluje. ŽELIM VAM VSE DOBRO ZA PRAZNIK Lista Marjana Šarca, Bistriška cesta 10a, Kamnik Drage Kamnicanke in Kamnicani CESTITKE OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN SRECNO, SLOVENIJA! Kultura Bayani znova na odru Plesalke Kulturno-umetniškega orientalskega društva Bayani so po epidemiji že nestrpno cakale, kdaj bodo lahko znova stopile na oder. Z že tradicionalnim nastopom Raks Bayani so predstavile svojo letno plesno produkcijo. Jasna Paladin »To šolsko leto je bilo zelo žal izgubili kar nekaj clanic. zanimivo in polno izzivov. »Nekatere so prenehale zara-Mekinje – Raks Bayani Tako kot vecina drugih ple-di zdravstvenih razlogov, ne-(beseda raks v arabskem salk, ustvarjalk in na katere zaradi tega, ker niso jeziku pomeni ples) je tra-sploh vseh, ki so želeli karko-imele prave tehnicne opre­dicionalna prireditev, s ka-li poceti v družbi, smo se pre-me za spremljanje in sode­tero plesalke vsako leto selile na splet. Vadbe so pote-lovanje ali pa ker preprosto predstavijo rezultate celo-kale prek vsem dobro znane-po celodnevnem delu od letnega dela, plesne koreo-ga spletnega ponudnika pre-doma niso želele bolšcati v grafije klasicnega in mo-tocnih storitev v živo. Usvoji-ekran še zvecer.« tretjino manjše kot minula nadaljevanje leta do njih pri-ti vse redne aktivnosti. Idej dernega orientalskega ple-la sem kopico novih znanj, V predstavi na poletnem leta, so k sodelovanju pova-jaznejše. Vsaj nacrtov imajo nam ne manjka, interesa sa in arabskih folklor. Ples-od snemanja do montaže, odru Mekinjskega samosta-bile še plesalke iz Glam še zelo veliko. »Cez poletje prav tako ne,« sklene Nataša na predstava je bila letos kar pa tudi ni zanemarljivo,« na so sodelovale plesalke iz suqad burleske in plesno se nam obeta še nekaj nasto-Kocar, ponosna, da bo njena še poseben izziv, saj tudi nam je povedala gonilna sila vseh sedmih skupin, ki jih skupino Mawahib. pov na razlicnih dogodkih knjiga 1001 gib orientalske­leto ni bilo takšno kot do društva Nataša Kocar in do-vodi Nataša Kocar, ker pa je To je bil njihov prvi nastop po Sloveniji. Snujemo nove ga plesa še ta mesec ugleda­sedaj. dala, da so med epidemijo bilo njihovo število za dobro letos, želijo pa si, da bi bilo projekte in upamo, da bomo la luc sveta tudi kot e-knjiga lahko na jesen zacele izvaja-na Biblosu. Ob 30-letnici samostojne Slovenije˜estitamo vsem ob˜ankam in ob˜anom. Kultura Pojejo že štirideset let Pevci Mešanega pevskega zbora Odmev so svoj jubilejni koncert pripravili na poletnem odru Mekinjskega samostana. Eden med njimi je clan zbora že vse od prvega dne – Jože Berlec. Jasna Paladin Mekinje – Ker je za nami zelo naporno leto, ko se ve-cina kulturnih ustvarjalcev ni mogla dobivati in vaditi v živo, so se pevke in pevci Odmeva toliko bolj veselili, da bodo svoj okrogli jubilej lahko proslavili s pesmijo – pred poslušalci v živo. Kot se za slavnostni koncert spodo-bi, ta potrebuje slavnostne­ga govornika, in pevci so to cast soglasno in brez pomi­slekov zaupali Jožetu Berle-cu, ki je edini clan zbora že vseh štirideset let. Bil je tudi prvi predsednik društva. »Kot je znano, izhaja ta zbor iz nekoc zelo znane kam­niške tovarne Titan. Tam smo se v prvih dneh leta 1981 zbrali delavci podjetja, ki smo imeli veselje do petja, in pod pokroviteljstvom ko­misije za kulturo v okviru sindikata zaceli prepevati, vzporedno pa smo ustanav­ljali pevsko društvo. Bili smo zelo drzni, saj smo po dveh mesecih vaj že imeli ob dne­vu žena prvi nastop v tovarni NOVI Titan. Zbor je veselo prepe-val na mnogih tovarniških proslavah in tudi nekaj go-stovanjih, žal pa je ta vnema v nekaj letih zacela upadati, clanstvo zbora pa je zacelo usihati. Upadlo je na vsega 18 pevk in pevcev (od 46), s tem pa tudi kvaliteta. Zani­manja Titanovih delavcev in pevcev za sodelovanje v zbo­ru je bilo vedno manj. Bili smo pred težko odlocitvijo, ali ukiniti delovanje zbora tik pred deseto obletnico ali pa dobiti zborovodjo, ki bo znal vzbuditi sodelovanje pevcev in pritegniti mlade pevke in pevce. V tem odlocilnem tre­nutku smo imeli sreco, da je vodenje zbora prevzela ta­kratna gimnazijska matu­rantka, 19-letna Ana Stele, sedaj porocena Smrtnik. Po-membna je bila tudi odloci­tev odbora, da lahko v zboru pojejo tudi pevci, ki niso za­posleni v podjetju Titan. S tem dnem se je zacela pisati nova zgodovina zbora, ki se je okrepil z novimi, mlajšimi in kvalitetnimi pevci, prepe­vati pa smo zaceli tudi zah­tevnejše pesmi. Pot zbora se je vzpenjala iz leta v leto,« je zacel Jože Berlec, nadaljeval s podatkom, da se je pevska zasedba v Mešani pevski zbor Odmev Kamnik prei­menovala 22. januarja 2000, nato pa predstavil res obse­žen seznam najrazlicnejših priznanj in nagrad, ki so jih osvojili na pevskih tekmova­njih doma in v tujini. Pevcem je za udejstvovanje in številne nagrade cestital tudi župan Matej Slapar, pev­ci pa so se še posebej zahvali­li svoji dolgoletni zborovodki­nji Anici Smrtnik, ki zbor vodi že 31 let in je resnicno gonilo, duša in srce tega zbo­ra, ter svojemu predsedniku Primožu Steletu, ki društvo vodi že vec kot dve desetletji. Fotografija je njen najljubši hobi V prostorih Obcine Kamnik je na ogled razstava fotografij Petre Ticar. Jasna Paladin Kamnik – Kamnicanka Petra Ticar je ljubiteljska fotogra­finja, ki je priložnost za svo­jo prvo samostojno razstavo našla v preddverju in stopni-šcu obcinske stavbe. »Že proti koncu osnovne šole me je fotografija zelo zanimala, nato pa so me po­klicne poti zanesle v povsem drugo smer. Pred tremi leti pa sem se udeležila fotograf­skega tecaja in fotografija me je znova povsem prite­gnila. Fotografiram vse – od detajlov, portretov, narave – pri vsem skupaj pa imam najraje zgodbo, ki jo vsaka fotografija sporoca,« je na odprtju razstava povedala avtorica, sicer clanica Foto­grafskega društva Goga Za­gorje, in dodala, da med fo­tografiranjem najde svoj mir in neko drugacno pove­zavo s svetom. Njeno razstavo je uradno odprl župan Matej Slapar, navdušen, da bodo sicer sive obcinske hodnike nasled­njih nekaj tednov krasile ži­vobarvne fotografije. Razsta­va bo na ogled predvidoma do sredine julija. Foto: Jasna Paladin RENAULT MEGANE CONQUEST hibriden po naravi Poraba pri mešanem ciklu: 4961 l/100 km Emisije CO2: 111138 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,000300222 g/km. Emisija trdnih delcev: 000000016 g/km. Število delcev (x1011): 000 1,04. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plinki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM25ter dušikovih oksidov. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna Renault Nissan Slovenija d.o.o. Dunajska 22, 1000 Ljubljana. www.renault.si Renaultpriporoca Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem PREŠA CERKLJE, Slovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem, T.: 04/281 57 00, www.rpresa.si Recital, ki povezuje Recital poezije z naslovom Pesnika je skupni projekt Knjižnice Velenje in Knjižnice Franceta Balantica, s katerim želijo javnosti približati dva mlada, nadarjena in v vojni ubita pesnika. Jasna Paladin Mekinje – Na Velenjskem, natancneje v obcini Šoštanj, je bil rojen Karel Destovnik - Kajuh, v Kamniku pa Fran­ce Balantic. Oba sta bila na­darjena pesnika, ki sta umr-la med drugo svetovno voj-no, le da eden nosi oznako »partizanski«, drugi pa »do­mobranski.« Sodelovanje sovpada s stoto obletnico rojstva Franceta Balantica, ki jo beležimo v letošnjem letu in ji bo kamniška knji­žnica posvetila veliko pozor­nosti. Kajuh je bil le leto dni mlajši. Glavnina dogodkov ob obletnici se bo odvila je­seni, predvidoma novem-bra, tokratni recital pa so najprej gostili v Velenju, 17. junija pa še v atriju Mekinj­skega samostana. Pesmi sta interpretirala uve­ljavljena slovenska igralca Marko Mandic in Zvone Hribar ob spremljavi glasbe Joži Šalej. Jeseni bodo v spomin na Ba­lantica med drugim na pro­celju kamniške knjižnice odkrili doprsni Balanticev kip, ki je delo Draga Tršarja, katerega odlitek je knjižnici poklonil pokojni France Pi-bernik. Mladi, kultura Živa glasba znova Skupaj odkrivali izlete v Tunjicah Dr. Franc Križnar Na Osnovni šoli Marije Vere so sklenili zanimiv projekt Skupaj na izlet, s katerim so ucence in njihove družine v casu šolanja na daljavo spodbujali, da cim vec casa preživijo v naravi in odkrivajo Tunjice – Ponovno oživljena koticke domace obcine. Rdeca nit izletov so bile pravljice. Jasna Paladin Kamnik – Projekt je nastal med najtežjim delom letoš­njega šolskega leta – poukom na daljavo. »V kolektivu smo se pogovarjali, kako otroke spodbuditi h gibanju med poukom na daljavo, tudi uci­telji smo potrebovali neko spodbudo in vedeli smo, da je v obcini poleg oblegane Ve-like planine še vrsta lepih ko­tickov, le poznamo jih pre­malo. Pozvati ucence, naj se gibajo, po spletnih kanalih ni tako preprosto, kot ce jih lah­ko nagovorimo v razredu. Moji ideji je prisluhnil Tadej Trobevšek, oplemenitil izlete še s pravljicami, pritegnil še kolega Primoža Kocarja in rodil se je res lep projekt, na katerega smo lahko ponosni. Navdušena sem nad vami udeleženci in vi ste junaki te naše zgodbe,« je ob zakljuc­ku akcije, ki so ga pripravili na dvorišcu gradu Zaprice, dejala ravnateljica šole Viole-ta Vodlan in poudarila, da so vrednote njihove šole prav gibanje v naravi in branje, kar si želijo spodbujati tudi z lastnim zgledom. Oblikovali so logotip in nabor desetih izletov, ki jih sprem­ljajo pravljice iz vodnika Ire­ne Cerar, pozvali otroke in starše ter v dvomih cakali, kakšen bo odziv. In ta je bil Igor Kavcic Kamnik – Prvo junijsko so-boto je v prostorih Doma kulture Kamnik – tokrat po­novno v živo – potekal že osmi Festival svobodne vi­deo produkcije. Strokovna komisija je pregledala vseh 53 na razpis prispelih del in jih izbrala 46 ter jih uvrstila v program nekajurnega vi­deo maratona. Dela so bila razdeljena v kategorije Do-kumentarni, Eksperimental­ni/animirani, Aktivisticni, Glasbeni/performans in Igrani filmi, vsi pa so se po­tegovali za festivalsko pri­znanje zlata ribica. Projekci­ji je najprej sledil pogovor o vizualnih ucinkih v videu z gostom Luko Leskovškom, vecer pa so zakljucili s pode­litvijo priznanj zlata ribica najbolj izstopajocim delom. Letos je strokovna komisija podelila tri. Foto: Jasna Paladin niške pravljicne poti, ki jim je dovolila uporabo 'njenih' izle­tov. Da so še malce podoživeli car pravljic, so na zakljuc­nem dogodku s pripovedo­vanjem pravljic poskrbeli Karolina Graj in Klara Ivan­cic Klemencic z OŠ Stranje pod mentorstvom Mojce Volkar Trobevšek, Anže Sla­na in Irena Cerar. Najbolj pridni ucenci so prejeli ma-jice in planinske dnevnike, podelili pa so tudi nekaj knjižnih nagrad. Projekt se bo zagotovo nada­ljeval – ce ne v sklopu pou­ka, pa zagotovo v lastni reži­ji številnih družin. o deinstitucionalizaciji, pre­selitvi stanovalcev iz zavoda v bivalno skupnost. Tretja dobitnica zlate ribice je Jer-ca Oblak, ki je režirala film zelo lep. V projektu Skupaj na izlet je sodelovalo štiride-set družin, od tega 62 otrok, pri cemer jih je 36 prehodilo vsaj osem in desetih izletov. »V zadnjih štirih mesecih smo dodobra spoznali tako skrite kot tudi že znane lepo­te našega kraja. Prehodili smo Tunjice, Kamnik, dolino Kamniške Bistrice, pot nas je zanesla tudi v Tuhinjsko doli-no. Ko ste tedensko pošiljali fotografije, sva s Primožem z zadovoljstvom gledala vesele in navdušene obraze, ki so naju pozdravljali in sporocali, da se imate lepo in da na izle­tih uživate. Verjamem, da bi bilo kdaj lažje ostati doma, a Podelili zlate ribice Na letošnjem osmem Festivalu svobodne video produkcije so podelili tri zlate ribice. O filmu Pausa/Break v režiji v Sloveniji živece Italijanke Silvie Viviani je žirija v obra­zložitev zapisala, da gre za eksperimentalno-dokumen­tarno-aktivisticen film, ki s svojim ritmom montaže in zvoka odlicno zajame vso bedo sodobnih delavskih praks, ponavljajocih se dne­vov, ponavljajocih se gibov in vedno znova razbitih sanj za tekocim trakom. Akterji nikoli ne govorijo v kamero, s tem avtorica doseže prikaz razclovecenja delavca na samo telesno raven. Clovek--stroj. Film na trenutke de­luje tudi kot videospot. »Priznanje meni in ekipi so-delavcev pomeni zelo veliko, saj smo v casu karantene, ko so nastajali posnetki, opravi­li zahtevno delo. Seveda ne tako zelo, kot ga delavci v tovarni, vesela pa sem, da nismo obupali. Epidemija je zaustavila našo gledališko sta premagana lenoba in za­dovoljstvo po prehojeni poti zagotovo najboljši nagradi vsakega izleta. Nekateri ste zmogli katerega od izletov, nekateri vse. Vsaka ura, pre­živeta z družino, morda s pri­jatelji ali sošolci, v naravi, na sprehodu in na izletu, šteje. Upam, da se vas je cim vec navadilo na vsakotedensko podajanje v naravo in obisko­vanje manj in bolj zahtevnih ciljev. Izletov namrec ne zmanjka,« je udeležence na­govoril koordinator akcije Ta-dej Trobevšek in se zahvalil, vsem, ki so mu pri projektu pomagali, predvsem Ireni Cerar, avtorici knjige Kam­ predstavo, zato smo morali tematiko prilagoditi žanru kratkega filma. Posneli in zmontirali smo ga na dalja­vo. Zato je to tudi priznanje tudi zahvala našemu odlic­nemu sodelovanju,« je pove­dala režiserka Silvia Viviani, ki je sodelovala s študentka-mi in študenti na oddelku italijanistike na Filozofski fakulteti. Zlato ribico je prejel še reži­serski duet Gašper Markun in Renato Švara za tri filme z naslovom Krasni novi dom, ki govori o procesu preobrazbe socialnovarstve­nega zavoda Dom na Krasu. Gre za dokumentarni triptih flavto. Cembalist Ferrini je še sam odigral dvostavcno Sonato, solisticno, skupaj z violoncelistom Slugo pa še štiristavcno Vivaldijevo So-nato VI, RV 46 v B-duru. Umetniški trio je deloval ho-mogeno in živo, tako kot je poimenovan celoten veclet­ni ciklus. Ritmicni in dina­micni kontrasti so bili vec kot evidentni, saj se je vsa trojica izvrstnih instrumen­talistov izkazala tako po teh­nicni kot muzikalni strani. Prireditelj (organizator in producent) Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – OI Kamnik pa je imel sreco in ponosni so lahko, da so v svojem ciklusu gostili umetnike, kot so bili zgoraj omenjeni. Njihove skrajno barocno obarvane interpre­tacije pa so tudi tokrat priva-bile pod oboke barocnega cerkvenega spomenika, kot je cerkev sv. Ane v Tunjicah, nenavadno veliko število hvaležnega obcinstva. To je vcasih morda za tako specia­lizirano glasbo kar malce težko, ampak tradicija ome­njenih koncertov v Kamni­ku je ocitno postorila svoje; cetudi seveda po premorih nedavne pandemije – ki je storila tudi svoje. Musica aeterna/Živa glasba je tokrat v župnijski cerkvi sv. Ane v Tunjicah pripeljala v prezbiterij mednarodni in-strumentalni trio: Mateja Bajt (kljunasta flavta), Ale-ssando Sluga (violoncelo) in Luca Ferrini (cembalo). Solistka na kljunastih flav­tah Mateja Bajt, »prva dama« tega glasbila pri nas, je imela tokrat med spre­mljevalci italijansko-sloven-ski duo. Vsi trije umetniki so spored beneških sklada­teljev izpred tristo do štiristo let uokvirili v Armonie Ve-neziane/Beneške harmoni­je. To tudi pomeni, da so dela skladateljev: solisticna dela, duo- in trio sonate Da­ria Castella, Benedetta Mar­cella, Antonia Lottija, Bal­dassareja Galuppija, Anto­nia Vivaldija in Giuseppeja Tartinija, glasbo iz 17. in 18. stoletja našli in predstavili v Benetkah in iz njih. Instru­mentalne kantilene so bile tako mogocno in instru­mentalno obarvane v vseh skrajnostih glasbenega ba­roka. Izvajalka na kljunasto flavto Mateja Bajt je menjala zdaj sopransko zdaj altovsko Kajenje ubija. Posnela je kratki eksperimentalni ani- Slikarski natecaj za osnovnošolce mirani film o pisateljici, ki inspiracijo in material za Snovik – Terme Snovik razpisujejo nagradni slikarski nate­ svoje pisanje najde v cigaret- caj z naslovom Lepote Kamnika in Tuhinjske doline. Od nih škatlicah. Film ponuja osnovnošolcev, ki bodo sodelovali na natecaju, pricakujejo zanimive kombinacije po­ upodobitve zgodovinskega ali današnjega videza mesta in snetih in animiranih prizo­ doline – naravo, kulturo, živali, prebivalce in zgradbe. Sode­ rov. lujejo lahko ucenci vseh razredov osnovnih šol v vseh Festival je potekal v organi­ ustvarjalnih tehnikah. Vsak posameznik lahko sodeluje z zaciji Zavoda Mladinski enim delom. Slike prinesite v Terme Snovik do vkljucno 28. center Kotlovnica Kamnik junija. Žirija, ki jo sestavljajo Breda Capuder, Darja Štefancic in ob podpori kamniške Ob- in Katarina Ilic, bo rezultate razglasila 2. julija ob 19. uri na mocne izpostave JSKD ter terasi Term Snovik, ko bodo tudi razstavili vse slike. Najbolj- Doma kulture Kamnik. ših osem slik bodo nagradili z lepimi nagradami. J. P. Šport Vrnitev rekorderja Brezjani so letos enajstic zapored izpeljali in odtekli vsako leto težko pricakovano vaško dirko – Tek na Vovar. Bojana Lužar Brezje nad Kamnikom – Na prijazno sobotno jutro so se »na ovinku« vasi zbrali zagrizeni tekmovalci, ki so se po uspelem startu pogna­li navzdol proti Vodicam. Pot se tam položi in po kolo­vozu je treba odteci malo manj kot tri kilometre. Kdor je pameten, na tem delu uži­va in si prepeva, saj ga za tem caka neusmiljen klanec proti vrhu, ki zdela še tako izkušene in kondicijsko mocne tekmovalce. Na cilj nihce ne pritece svež in spocit, to je gotovo. A ko pride do sape in vase spravi požirek okrepcilne pijace, se mu v telo povrne življenje, s tem pa tudi radost in zado­voljstvo. Vsak, ki preživi ta izziv, je lahko sila ponosen nase in letos je bilo takšnih herojev kar 18. Pisano tekaško drušcino, v kateri je bila najmlajša teka-cica Neža Pavli, stara komaj osem let, je s svojo navzoc­nostjo ponovno okronala najstarejša tekmovalka Anka Starovasnik, ki že »šiba« proti sedmemu dese­tletju življenja. A verjemite, s svojo vedrino, pogumom in vztrajnostjo prekaša mar-sikoga, ki šteje pol manj let. Bravo, Anka! Le tako naprej! Anka pa ni edini castni te­kac. Posebno omembo si zasluži tudi Jože Grcar, ki na teku še nikoli ni manjkal. In ne le to. Fant je v odlicni formi in z letos doseženim tretjim mestom vztrajno lovi svoj osebni rekord. In ko smo že pri rekordih … Letos ga tek­movalcem sicer ni uspelo podreti, a pomembnejše kot to je, da se je po desetih letih na preizkušnjo podal rekor­der proge Uroš Tomec. S svojim neprekosljivim re-zultatom, ki ga je postavil leta 2011, je trn v peti marsi­kateremu »zaresnemu« te­kacu. Uroš je tekel dobrih šest minut za visoko pos­tavljeno normo, a mu je us-pelo zasesti odlicno drugo mesto. Prvo mesto si je pri­boril brezjanski prijatelj Pri­mož Bencek. Prej tokrat si­cer ni za ogrevanje tekel na Kamniški vrh, kljub temu pa mu je uspelo izboljšati svoj rekord. Ceprav zmaga letos ni pripadla Brezjanu, jo Primožu iskreno privošci-mo. Za prvo omenjeno trojico so na vrhu Vovarja cez ciljno crto pritekli še: odlicni Ma-tej Rak, Ažbe in Brina Lu-žar, ki sta oba izboljšala svoj lanskoletni rezultat, debi­tanta Val Žak in njegov oce Saša Vošnjak, mladi Miha Pavli, vztrajni Aleš Arko, predsednica društva Mihela Gabrovec, že omenjena Anka Starovasnik, ki jo je v cilj gentlemansko pospre-mil dobrovoljni Žan Grcar. Tudi njegova mama Irena Grcar je uspešno zakljucila tekmovanje. Prijateljici Nika Škraban in Neža Pavli sta uspeli prehiteti zadnjeuvr-šcenega Francija Grcarja. Ta je dokazal, da leta in morda nekoliko slabša kondicijska priprava nista nikakršni ovi­ri za uspešno opravljeno preizkušnjo. Tek na Vovar se je tu tako kot vsako leto zakljucil s pri­jetnim druženjem in poglobljeno analizo na gostoljubni Prelesnikovi do-maciji. Bliža se Maraton Alpe Start bo v nedeljo, 4. julija, ob 9. uri na Glavnem trgu v Kamniku. Letos prvic prenos tekme v živo. Jasna Paladin Kamnik – Po letu dni pre­mora bo v nedeljo, 4. julija, znova dan za Maraton Alpe Scott, tokrat že 14. po vrsti. Kolesarje, ki se bodo na pro-go podali ob 9. uri z Glavne­ga trga, caka 130 kilometrov, pri tem pa bodo morali pre­magati kar tri prelaze – Je­zerski vrh (dolžina 24,3 kilo-metra, višinska razlika 891 metrov), Pavlicevo sedlo (dolžina 5 kilometrov, višin-ska razlika 540 metrov) in Crnivec (dolžina 9,4 kilo-metra, višinska razlika 476 metrov), kar v skupnem po­meni dva tisoc metrov višin­ske razlike. Najboljši kole­sarji bodo s tem opravili v dobrih treh urah in pol, tako bodo predvidoma znova na Glavnem trgu okoli 12.30. Organizatorji bodo letos prvic poskrbeli za prenos maratona na celotni trasi v živo. K promociji slikovite trase okoli Alp so povabili vseh deset obcin ob trasi in Železno Kaplo na avstrij­skem Koroškem, saj so prepricani, da je prenos med drugim priložnost za predstavitev cudovitih kra­jev ob trasi. Maraton boste v živo lahko spremljali na ka­nalu Maratona Alpe na You-Tubu. Tudi letos bodo maraton lahko prevozili kolesarji z elektricnimi kolesi v enotni kategoriji. Zaradi dolžine maratona bo trasa za e-kole­sarje prilagojena – ciljno crto bodo preckali v vasi Je­zersko. Plavalcem šop medalj Prvi konec tedna v juniju so kamniški plavalci uspešno tekmovali na dveh tekmah na Gorenjskem, v soboto, 12. junija, pa še na ljubljanskem kopališcu Ilirija. Matjaž Spruk Kamnik – V Kranju je 5. in 6. junija potekalo Mednaro­dno prvenstvo Kranja 2021, v Radovljici pa 5. junija Me­morial Jožeta Rebca 2021. Pod budnim ocesom glav­nega trenerja Plavalnega kluba Kamnik Calcit Mihe Potocnika so v Kranju na­stopili: Žana Peterlin, Živa Prašnikar, Taja Vejnovic, Maja Vezenkova, Iza Videc, Nik Peterlin, Gašper Stele in Rok Vejnovic. V Kranju so nastopili plavalci 19 slo­venskih in dveh evropskih klubov. V tej mocni konku­renci sta zobe pokazala in dosegla osebne rekorde Nik Peterlin z drugim mestom na 800 metrov prosto ter petim mestom na 1500 me-trov prosto in Gašper Stele s tretjim mestom na 1500 metrov prosto. Njun uspeh so dopolnili sotekmovalci s kar nekaj uvrstitvami do de­setega mesta. V Radovljici so v soboto bar-ve kamniškega kluba s tre­nerjem Emilom Tahiro-vicem zastopali: Justina Pika Lapuh, Ivana Lukan, Maja Manojlovic, Laura Podgoršek, Tajda Spruk, Nina Vrhovnik, Tymur Be-shlyk, Andraž Cencelj, Miha Justin, Mark Anej Lapuh, Liam Negodic, Rok Vejno­vic, Matevž Vrhovnik in Nace Žen. Vsi omenjeni so v posameznih disciplinah dosegli osebne rekorde in s tem postali še bolj motivira­ni za naslednje tekme. Mišov memorial na Iliriji V soboto, 12. junija, je na ljubljanskem kopališcu Iliri­ja potekal tradicionalni Mi-šov memorial. Tekmovanja se je udeležilo 340 tekmo­valcev iz 16 slovenskih in enega tujega kluba. Za Pla­valni klub Kamnik Calcit so Državno prvenstvo bo v Kamniku Calcit Bike Team bo v nedeljo, 27. junija, organiziral državno prvenstvo za gorske kolesarje v olimpijskem krosu, dirka pa bo štela tudi za tocke slovenskega pokala SloXcup. Kristijan Erjavec Kamnik – Kamnik in Calcit Bike Team sta dirko držav­nega prvenstva nazadnje go-stila leta 2015, ko sta naslova v clanski konkurenci osvoji-la Tanja Žakelj in Luka Me-zgec. Prvi Kamniški kros je bil sicer organiziran leta 1996, z vmesnim premo­rom v letih 1998 in 1999, ko dirke ni bilo, pa je kamniški klub vsako leto gostil naj­boljše slovenske in tudi tuje tekmovalce, saj so se vmes borili tudi za tocke za Med-narodno kolesarsko zvezo UCI. Letošnji 23. Kamniški kros bo petic dirka za držav­ne naslove. Proga Kamniškega krosa je vec ali manj enaka kot leta 2019, ko so v Kamniku na­zadnje dirkali. Na progi so vodstvo in tekmovalci kluba ter njihovi starši, prijatelji in drugi podporniki poskrbeli za nekaj manjših poprav­kov, na nekaterih delih so Na Crnivcu najhitrejši Boštjan Hribovšek Snovik – Clani Turisticnega društva Tuhinjska dolina so v soboto, 19. junija, pripravili že 16. Kolesarski vzpon na Crni­vec. Tekmovalce je cakala deset kilometrov dolga proga s štiristo metri višinske razlike. S starta so se pognali ob 10. uri (na fotografiji), najboljše pa so znova v Snoviku razglasi­li dve uri kasneje. V moški konkurenci je ciljno crto prvi preckal Boštjan Hribovšek s casom 27:05, le štiri sekunde za njim je prišel Blaž Hribovšek, tretji pa je bil Gal Pavlic s ca-som 27:33. V konkurenci so bile letos le tri kolesarke, ki so si mesta na stopnickah razdelile takole: prva Špela Škrajnar (36:27), druga Katja Šporar (37:04) in tretja Matejka Preše­ren (47:05). Na svoj racun so prišli tudi najmlajši, ki so tek­movali na 2,2-kilometrski krožni progi v okolici term. J. P. pod budnim ocesom Emila Tahirovica nastopili: Taja Klemen, Justina Pika La-puh, Laura Podgoršek, Nina Vrhovnik, Maja Manojlovic, Tymur Beshlyk, Liam Nego­dic, Matevž Vrhovnik in va­rovanci Lare Seretin: Neža Hren, Anna Losieva in Žiga Keržic Rakar. Prav vsi naši omenjeni tek­movalci so izboljšali svoje osebne case. Od vseh odlic­nih casov omenimo zgolj medalje: Taja Klemen: prvo mesto na 50 metrov hrbtno, 100 metrov hrbtno, 200 metrov hrbtno in drugo mesto 50 metrov delfin; Nina Vrhovnik: prvo mesto 100 metrov hrbtno in 200 metrov prosto, tretje mesto 400 metrov prosto; Justina Pika Lapuh: tretje mesto 200 metrov prosto in Ma-tevž Vrhovnik tretje mesto 50 metrov delfin. Plavalci so dokazali, da se jim forma stopnjuje in z ve­seljem pricakujemo cetrto soboto v juniju, ko bo v kamniškem bazenu že dvaj­seti plavalni miting Veroni­ka. progo razširili. Novosti so, da bo prehod cez železniško progo znova na prehodu na Streliški, podalj­šanje lesenega mosticka na najbolj blatnem delu za Ža-lami ter tehnicni poligon za skupine od U7 do U13, ki ga na DP še ni bilo. Poligon je bil od uvedbe s strani Kole­sarske zveze Slovenije v pro-gramu dirk le enkrat, lani v Kocevju, letos ga je na tej dirki »odplaknil« mocan na­ liv. Tehnicni poligon bomo pripravili pri GSŠRM Ka­mnik. Vabljeni ob progo Kamni­škega krosa, vse gorske kole­sarji in gorski kolesarji si zaslužijo podporo navijacev. Prva dirka bo v nedeljo na sporedu ob 9. uri. Ob 12. uri se bodo na progo podale ženske elite in U23, za njimi že ženske U19, U17, vetera­ni in amaterji. Moški elite in U23 bodo startali ob 14. uri, za njimi še kategoriji U19 in U17. Foto: Jasna Paladin Šport Priznanja športnikom Obcina Kamnik in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik sta podelila priznanja športnikom za dosežke v minulem letu. Za najboljša sta bila imenovana atletinja Maruša Mišmaš Zrimšek in odbojkar Mitja Gasparini, najboljša ekipa pa so pricakovano odbojkarice in odbojkarji kluba Calcit Volley. Jasna Paladin Kamnik – Slovesnost s pode­litvijo priznanj uspešnim športnikom je bila navadno februarja, tokrat pa so jo za­radi epidemije pripravili mi-nuli torek, a je bila zaradi športnih tekmovanj in priprav udeležba športnikov veliko skromnejša. Skupno so sicer podelili 44 priznanj v vseh kategorijah, najod­mevnejši pa sta prejela Ma-ruša Mišmaš Zrimšek, atle­tinja iz AD Mass, ki pa v Kamniku živi in povecini trenira zadnja tri leta, ter Mitja Gasparini iz Odbojka­rskega kluba Calcit Volley, ki se prireditve sicer ni ude­ležil, se je pa z reprezen­tancnih priprav za priznanje v živo javil po videopovezavi. Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je lani postavila svetovni re-kord na 2000 metrov z zap-rekami v dvorani, državni rekord na 2000 metrov in na 3000 metrov ter 3000 metrov z zaprekami, postala slovenska atletinja leta 2020 in svetovna atletinja meseca julija, je ob prevzemu pri­znanja povedala, da se v Ka­mniku pocuti odlicno in da Foto: Gorazd Kavcic po nacrtih potekajo tudi nje­ne priprave za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu, za katere je normo za tek na 3000 metrov z zaprekami dosegla že lani. Optimistic­no tako racuna na tek v fina­lu, ki bo 4. avgusta. Mitja Gasparini, ki je s slovensko odbojkarsko reprezentanco osvojil dve srebrni kolajni, se je po enajstih letih igra­nja v tujini vrnil, zdaj igra za Calcit Volley – prav ta klub pa ima tudi najboljšo žensko in moško ekipo med kam­niškimi klubi v minulem letu. Z vidnimi športnimi dosež­ki na državnih ali mednaro­dnih tekmovanjih so nase lani opozorili še: Izza Videc (plavanje), Inti Macek (šah), Aljaž Sladic (deskanje na snegu), Rok Vejnovic (plava­nje), Maks Majnik (gorsko kolesarstvo), Timi Žagar, Oskar Gnidovec (oba loko­strelstvo), Nik Vucko (plava­nje), Luka Dežman, Lun Ilar, Marcel Pavlin (vsi tria­tlon), Tia Emberšic (met kla-diva), Miha Uršic (keglja­kolesarstvo), Anja Šarec (lo­kostrelstvo), Žan Rozonic­nik (atletski mnogoboj), Ana Lanišek (tenis), Domen Bojanc (triatlon), Jan Em­beršic (met kladiva), Tea Re-pnik (kegljanje), Miha Okorn (odbojka), Lovro Planko (biatlon), Jaka Hace (atletski mnogoboj), Neža Pogacar (triatlon), Teodor Igor Herbstritt (smucarski skoki), mladinke Kegljaške­ga kluba Kamnik, mladinci Vaterpolskega društva Ka­mnik, Miran Cvet (gorski tek), Zlatko Kompan, Miro Kregar (oba triatlon), Rok Naglic (gorsko kolesarstvo), Den Habjan Malavašic (lo­kostrelstvo), Timotej Becan, Neja Kršinar (oba gorski tek), Jure Grkman (atletika), Tjaša Vrtacic (triatlon), clani in clanice Kegljaškega kluba Kamnik in clani Vaterpolo društva Kamnik. Podelili so tudi bronasto pri­znanje Obcine Kamnik za delo v športu; prejela ga je Nataša Planko, dolgoletna trenerka najmlajših v Tria­tlonskem klubu Trisport Ka- V novo sezono z visokimi cilji Miha Štamcar Kamnik – Ceprav prestopni rok za odbojkarice in odboj­karje še ni koncan, že lahko recemo, da se bo tudi v novi sezoni Calcit Volley potego-val za najvišja mesta. Tako ženska ekipa, ki jo bo še naprej vodil Gregor Rozman, kot moška z Mati­jo Pleškom na klopi sta za­držali jedro ekipe, kar je bil tudi osnovni cilj, že v krat­kem pa bodo znana tudi do­koncna imena letošnjih ok­repitev. V odbojko se bo vrnil tudi Aljoša Jemec, le da tokrat v vlogi Rozmanovega pomoc­nika. Sicer pa kamniška prva ženska ekipa v primer-javi z lansko ne bo doživela vecjih sprememb. Takoj po koncu sezone je pogodbo podaljšala Andjelka Radi­škovic, v ekipi pa ostajajo tudi Lucille Charuk in Olive-ra Brulec Kostic ter Katja Mihevc, Anja Zorman, Leja Janežic in Zala Špoljaric. »Naša želja je bila, da ohra­nimo jedro iz lanske sezone. Menjava bo le na mestu or-ganizatoric igre, kjer bosta dve novi igralki, z obema smo blizu dogovora, tako da bo to znano v nekaj dneh,« je z dozdajšnjim potekom prestopnega roka zadovo­ljen Gregor Hribar, predse­dnik Calcita Volleyja. Pogodbo s Kamnicani je po­daljšal Mitja Gasparini, še leto dni bo v kamniškem dresu igral tudi Jan Klobu-car, ki je tako kot Gasparini s slovensko reprezentanco navduševal v ligi narodov. Pogodbi so podaljšali še Jan Brulec, Diko Puric in Miha Plot, veljavne pogodbe pa so imeli Klemen Hribar, Miha Bregar, Martin Kosmina, Ti-motej Gal Kos in Žan Bera-vs. Za prvo ekipo pa bo v novi sezoni zaigral velik up kamniške odbojke 17-letni Nik Mujanovic. Tem igral­cem bodo dodali še dva tuj-ca, enega na mestu spreje­malca in drugega na mestu blokerja, s to ekipo pa se želijo kamniški odbojkarji vrniti tja, kjer so na zacetku tega tisocletja trikrat zapore­doma že bili – na vrh sloven-ske moške odbojke. Visoki naziv Vlado Stanic je nedavno prejel diplomo za naziv mojstra karateja šesti dan. Aleš Senožetnik Kamnik – Kamnican Vlado Stanic je eden od pešcice ljudi v državi, ki se lahko po­hvalijo s tako visokim nazi­vom, v katerem koli boril­nem športu. Plaketo za na­ziv mojstra karateja s crnim pasom šesti dan mu je v imenu Evropske zveze tradi­cionalnega karateja podelil legenda jugoslovanskega in evropskega karateja dr. Vla­dimir Jorga, nosilec crnega pasu deseti dan, ki ga je ob tej priložnosti tudi obiskal. »Že to, da ti priznanje izroci takšna avtoriteta, je posebna cast,« pravi Stanic, ki o sta­rosti tega športa govori z izbranimi besedami. Dr. Vladimir Jorga, doma iz Be-ograda, je namrec zdravnik, nekdanji profesor na tam­najvecji mojstrov kyusha Evan Pantazi. Kamnican, ki je z nazivom šesti dan postal tudi medna­rodni izpraševalec za podelje­vanje pasov, sicer že vec kot trideset let vodi Karate klub Virtus Duplica, ki se lahko pohvali z dobro usposobljeni-mi in licenciranimi trenerji, društvo pa deluje skladno z normativi ministrstva za izo­braževanje, znanost in šport. Skozi njihove treninge je šlo že vec generacij karateistov. »Nekateri so dosegli oziroma še dosegajo precejšnje uspe-he tako na domacih kot na mednarodnih tekmovanjih, drugim karate predstavlja ob-liko rekreacije, vedno pa je lepo videti, ko te na cesti us-tavijo in se te spomnijo tudi nekdanji ucenci, ki morda danes niso vec v tem športu, Vlado Stanic skupaj z dr. Vladimirjem Jorgo pa si na njih vseeno pustil svoj pecat,« pravi Stanic, ki se Foto: osebni arhiv Vlada Stanica Nataša Planko v družbi župana Mateja Slaparja nje), Ambrož Vovk (gorsko mnik. mojster karateja, ki je pri svojih 82 letih še vedno ak­tivno vkljucen v ta šport. Za razliko od pasov, kjer je treba demonstrirati obvlada­nje vešcin, se tako visoki na­je podobno kot številni drugi športniki in klubi v pre­teklem letu srecal z novo re-alnostjo, ki jo je v naš vsak­dan prinesla epidemija covi­da-19. zivi, kot ga predstavlja šesti »V tem letu do maja nismo dan, podeljujejo tudi za dru-trenirali, telovadnice so bile ge dosežke in prispevek k zaprte, tudi tekmovanj ni razvoju tega borilnega špor-bilo. Treninge smo sicer prip­ ta. Stanic je pripravil semi-narsko nalogo na temo upo­rabe kyusha (kjuša) v karate-ju ter prikazal prakticno uporabo teh tehnik. Gre za samostojno japonsko vešci-no, ki se ukvarja s stimulaci­jo vitalnih tock na clove­škem telesu. »Z masažo oziroma stimulacijo lahko pomagamo odpraviti neka­tere težave, pomagamo pri revitalizaciji telesa, po drugi strani pa lahko s pravim pri­jemom ali udarcem nasprot­nika tudi onesposobimo,« razlaga Stanic, ki se je z veš-cino spoznal pred sedmimi leti v Salzburgu ter se je udeleževal seminarjev, kjer mu je znanje predajal eden ravljali s pomocjo platforme za videoklice in na ta nacin poskusili ostati v stiku z ucen­ci, a takšno delo ne more na­domestiti pravega treninga v živo,« še pravi sogovornik, ki dodaja, da se posledice epide­mije že kažejo. »Nekateri so izgubili gibcnost, hitrost, ne­kateri so pozabili kate, neka­teri pa so preprosto izgubili interes za karate. V prihod­njih mesecih nas caka torej veliko dela, da nadoknadimo vse tisto, kar smo v minulih mesecih izgubili,« zakljucuje Kamnican, ki upa, da bodo prihodnji meseci bolj naklo­njeni skupinskim vadbam, in v svoje vrste že vabi vse, ki jih zanima karate. Zanimivosti, križanka Mešcanska korporacija skozi cas Pred tridesetimi leti ni bil samo zacetek samostojne Slovenije, ampak tudi zacetek ponovnega oživljanja Mešcanske korporacije v Kamniku. Milan Deisinger Kamnik – Tridesetega avgu­sta 1990 je bil sklican prvi sestanek iniciativnega odbo­ra za denacionalizacijo pre­moženja Mešcanske korpo­racije v Kamniku (MKK) na pobudo Kamnicanke Ivanke Novak, ki je predlagala usta­novitev Društva iniciatorjev s ciljem ponovnega delova­nja MKK. Predsednik Društva iniciatorjev je postal Dušan Mesner, seznam ustanoviteljev (bodocih upravicencev) pa je bil potr­jen 3. aprila 1991 na Oddel­ku za splošne zadeve Obci­ne Kamnik. Minilo je tudi trideset let, odkar so preko Društva ini­ciatorjev vložili nekdanji cla­ni MKK in njihovi potomci na Izvršni svet Skupšcine Obcine Kamnik pod opravil-no št. sl/91 vlogo za vrnitev lastnine nacionalizirane z jugoslovansko agrarno re-formo v letu 1945. Kasneje so to delo prevzele upravne enote z namenom, da se cim preje zakljuci denacio­nalizacijski postopek vraca­nja lastnine razlašcencem. Vendar še danes vracanje nasilno odvzete lastnine ni zakljuceno v primeru MKK – in to kljub odlocbi Ustav­nega sodišca RS iz leta 2015, ki je v 16. tocki obrazložitve posebej vkljucilo opozorilo, da bo moralo v novem po­stopku sodišce upoštevati namen, ki ga je zakonodaja­lec zasledoval z ureditvijo zakona o ponovni vzpostavi­tvi agrarnih skupnosti (ZP­VAS), in to ureditev razlaga-ti tako, da bo varovana pravi-ca pritožnikov. Zato za starejše clane, ki so od leta 1991 dalje vlagali vlo­ge za vracanje lastnine po Zakonu o denacionalizaciji in ZPVAS, ta prepozna pra­vica v praksi pomeni samo to, da so (razen dveh vlagate­ljev) že med tem casom vsi umrli. Iz dosedanjega dena­cionalizacijskega postopka je razvidno, kako težko je »zavezancem za vracanje«, ki morajo vrniti prisvojeno lastnino, ki so jo pridobili predvsem zaradi takratne razlastitve MKK. Ceprav bi moralo biti vracanje lastnine že zdavnaj koncano, se še danes pri vecjih objektih in zahtevkih za odškodnine iš-cejo vse pravne možnosti, da ne pride do koncanja de­nacionalizacijskega postop­ka, kar posledicno pomeni, da se ne spoštuje Ustavne odlocbe pri vrnitvi pridoblje­ne lastnine in izplacevanju zakonsko dolocene odško­dnine clanom MKK. Tak na-cin zavlacevanja »zavezan­cem za vracanje« uspeva v tem pravdnem postopku že vec kot dvajset let. Tradicija korporativnega upravljanja mesta Tudi sedanje mesto Kamnik je kot mnoge slovenske na­selbine na poti svojega ra­zvoja postajalo neposredno in tesno povezano z agrar­nim gospodarjenjem. Kajti v tistem zgodovinskem ob-dobju so se mešcani Kamni­ka najvec ukvarjali s polje­delstvom, živinorejo, goz­darstvom in razlicnim roko­delstvom, ki je kasneje pre­raslo v agrarno dejavnost. Nedvomno je bil cilj takra­tnega združevanja kam­niških prebivalcev v skup­nost zgrajen predvsem za preživetje v takratnem fev­dalnem sistemu upravljanja države. Prav zaradi dobre organiziranosti mešcanov (v skupnost) in dejstva, da si je mesto Kamnik in posledic­no tudi mešcani pridobilo pravico upravljati bistriške gozdove že leta 1380, ko je vojvoda Rudolf IV. Habs­burški v volilnem pismu mestu Kamnik podelil, oz. potrdil svobošcine in privile­gije po alodiju (ki v fevdaliz-mu pomeni svobodno ze­mljiško lastnino), kar je tak-rat pomenilo, da so mešcani že bili lastniki gozdov v Kamniški Bistrici. Zato to ugotovitev lahko po­trdimo tudi s Kraljevo raz­sodbo, ki je bila izstavljena na Dunaju dne 27. Avgusta 1539. Na podlagi navedene sodbe so Kamnicani zahte­vali pisno potrdilo celotnega sodnega procesa. Zato je so­dišce to Kraljevo razsodbo tudi potrdilo ter izdalo s pe-catom in podpisom v letu 1540. V 19. stoletju MKK ena najvecjih posesti s slovenskim predznakom Zaradi zgodovinskega spo­mina in vseh dosedanjih razpoložljivih podatkov je razvidno, da je MKK posta-la v tistem obdobju (od leta 1866 dalje) ena najvecjih posesti s slovenskim predznakom. Vsa druga ve­leposestva znotraj dežele Slovenije so bila nemška ali cerkveno-vatikanska. Prav zaradi agrarnega gos-podarjenja s tako veliko po­sestjo so bili mešcani v sklopu Korporacije po­memben dejavnik razvoj­nega napredka mesta Ka­mnik v tistem zgodo­vinskem obdobju, ki je bilo prekinjeno z nemško oku­pacijo v letu 1941 in kasne­je v letu 1945 z jugoslovan­sko agrarno reformo. Pogled naprej v prihodnost Prihodnost MKK je pogoje­na s spoznanjem, da mora-mo iskati nov model korpo­rativnega upravljanja s pri­pravo dolgorocnega nacrta gospodarjenja, ki bo vkljuce-val mlajše (strokovne) ka­dre, deloval na timskem delu organov MKK, izpeljal boljše informiranje clanstva in javnosti, ter pogojeval medsebojno sodelovanje z mestnim jedrom in drugimi institucijami, ki so po­membne pri razvoju Korpo­racije in mesta Kamnik. Med te spada tudi Obcina Kamnik. Maistrova ulica 11, Kamnik, T: 051 236 777 www.mehiska-pancho.si mehiska.pancho Odpiralni cas: ponedeljek–sobota, 11.00–22.00  nedelja in prazniki, 11.00–21.00  NAGRADE: 1. nagrada – Chimichanga plus solata; 2. nagra­ da: Taquitos XL; 3. nagrada - Palacinka s tremi nadevi. Re­šit­ve­kri­žan­ke­(ges­lo,­se­stav­lje­no­iz­crk­z­ošte­vil­ce­nih­polj­in­vpi­sa­no­v­ku­pon­iz­kri­žan­ke)­po­šlji­te­do­petka,­9.­julija­2021,­na­Go­renj­ski­glas,­Nazorjeva­ulica­1,­4000­Kranj.­Rešitve­lah­ko­od­da­te­tudi­v­na­bi­ral­nik­Go­renj­ske­ga­gla­sa­pred­po­slov­no­stav­bo­na­Nazorjevi­ulici­1. Luka Blažu s.p., Srakovlje 9, 4000 Kranj Zanimivosti Skupaj že dolga desetletja Društvo upokojencev Kamnik je pocastilo svoje clane, ki so v prvi polovici letošnjega leta praznovali diamantno, biserno ali zlato poroko. Jasna Paladin Kamnik – Priljubljene prire­ditve za pare, ki praznujejo okrogle obletnice poroke, so se v Društvu upokojencev Kamnik že mocno veselili, saj v minulem letu zaradi epidemije niso mogli prip­raviti veliko prireditev. V društvenih prostorih oz. gostišcu Marjanca je bilo tako po dolgem casu znova zelo veselo. Zgled mladim »Na porocni dan ste si obljubili, da si boste ostali zvesti in da se boste ljubili in spoštovali vse dni svoje­ga življenja. Po poroki so se zaceli dnevi ucenja strpnos-ti in potrpežljivosti. Ro­manticno ljubezen je nado­mestila poglobljena ljube-zen, ki je temeljila na zau­panju in sprejemanju raz-licnosti. Postali ste eno, kar pomeni, da ste si delili vse, kar imate – materialne dob-rine, veselje, trpljenje, upa­nje in strah, uspehe in neu­spehe, otroke, vnuke in zdaj že pravnuke. Danes praznujete blišc te ljubez­ni,« je pare nagovorila po­vezovalka programa Milena Brajer. Slovesne prireditve se je v društvenih prostorih udele­žil tudi župan Matej Slapar, ki je poudaril, da so starejši zgled vsem mladim, ki da­nes v marsicem prehitro obupajo. Priznanja in cvetje je parom podelil skupaj s predsednikom Društva upo­kojencev Kamnik Vinkom Polakom. Najdaljši staž skupnega živ­ljenja z diamantno obletnico (65 let) letos slavijo Marija in Janez Pohlin ter Francka in Feliks Kern (slednja dva se dogodka nista udeležila). Šestdeset let od porocnih za­obljub slavijo Marija in Ja­nez Bernot, Marinka in Marjan Bevc, Zinka in Franc Osolnik, Ivanka in Lovro Pi-pan, Fani in Ivan Repovž, Marija in Svetislav Stanimi­rovic ter Ana in Anton Vi-der. Zlato poroko pa v letoš-njem letu praznujejo Ber-narda in Janez Hocevar, Jo-žica in Franc Hribar, Anto­nija in Marjan Karnar, Mari-jana in Milan Kregar, Vero­nika in Matevž Krumpestar, Anica in Vinko Paradžik, Ana in Janez Podjed, Alen-cica in Matjaž Puschner, Marija in Jože Sedeljšak, Anica in Miha Starovasnik, Jožefa in Maksimilijan Šu­štar, Anka in Stanislav Urankar, Danijela in Franc Volcic, Cvetka in Srecko Vrhovnik ter Marija in Janez Hribar. Za pare so v društvu pripra­vili tudi pester kulturni pro­gram z željo, da bi se po letu dni izrednih razmer znova imeli lepo. Kako bi se lahko proslavili 30. obletnico osamosvojitve? piše in riše Ivan Mitrevski parada prekarcev spomenik zavoženih sanj slavnostna maša za unicena podjetja Cvetoca pot Marije Auersperg Attems Alenka Brun Volcji Potok – Gre za razsta­vo o življenju in delu slikar­ke grofice Marije Auersperg Attems, ki jo gosti Arbore­tum Volcji Potok. Avtor raz-stave je Matjaž Mastnak, ure­dnica pa Mateja Racevski. Z njo želijo doseci, da bi likov­na dedišcina Marije Auer­sperg Attems postala bolje razumljiva in zanimivejša, ko jo postavimo v kontekst dosežene vrtne kulture, arhi­tekture, dogajanj v habsbur­ški monarhiji in živega zani­manja za novosti v širšem evropskem prostoru. Razsta­va obsega 32 panojev z veliko slikovnega materiala, tekst je v slovenskem in angleškem jeziku, istocasno pa se pro-jekt odvija tudi na gradu Bo-genšperk. En del razstave (na drugi strani pristave) pa obiskovalca popelje skozi vrt oziroma t. i. garkelj, kjer si lahko ogleda rastline, ki so jih pripravljavci razstave pre­poznali na ravno tako razsta­vljenih osmih slikah (repro­dukcijah) Auersperg Attem­sove. Ideja o Cvetoci poti sega v leto 2018, ko je Arbo­retum sodeloval z Narodno galerijo in jih je že takrat pri­tegnila natancnost, s katero je Marija Auersperg Attems upodobila spregledljive bota­nicne detajle. Kmalu jim je postalo jasno, da je bila sli­karka izjemno napredna tudi na podrocju rastlin. Za­sajeni vrt v Arboretumu bo zanimiv celo leto, se bo pa seveda cez leto spreminjal. Tudi naslednjo pomlad bodo posadili vse zgodnjepomla­danske cvetice in še nekaj drugih, je dodal Mastnak ter poudaril, da si vrt obiskovalci lahko ogledajo sami, saj ima­jo rastline QR-kodo, ki jo fo­tografirajo s pametnim tele­fonom in dobijo razlago – vrt je torej opremljen z moder-nim avdio vodicem. Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU 4 6 3 1 5 9 4 7 37 6 498 9 65 14 72 49 6 Rešitev: 486973215 951284637 237561498 893657142 614328759 572149863 125796384 768435921 349812576 125 9 38 7 4 1 34 8 5 TEŽJI SUDOKU 49 6 spominski park za umrle v epidemiji slovesna otvoritev narodnega in univerzitetnega parkirišca žalna komemoracija v spomin na neposlušne medije 6 2 75 5 8 2 4 6 2 7 4 5 2 1 Rešitev: 8 6 79 3 2 8 7 4 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Prireditve, zahvale Prireditve v juniju in juliju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v ju­niju? ter tudi v elektronskem mesecniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš ele­ktronski predal. Prijave preko obrazca Osta­nimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Sobota, 26. junija, ob 19. uri, poletni oder v Samostanu Mekinje Mestna godba Kamnik: Spomladanski koncert Vstop prost! Obvezen prevzem brezplacnih vstopnic v casu uradnih ur Doma kulture Kamnik ali vsaj pol ure pred dogodkom v Samostanu Mekinje. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Petek, 2. julija, ob 10. uri Odprtje zelišcnega vrta v samostanu Mekinje Vrt bo predstavila Sabina Grošelj. Vodenje po vrtu bo ob 10. in ob 17. uri, poleg ogleda vrta pa boste lahko kupili zelišcne pripravke. Nedelja, 11. julija, ob 11. uri, Samostan Mekinje Mojstrski tecaji BaroKam 2021 Poletna šola BaroKam je namenjena ucencem nižjih in srednjih glasbe­nih šol, študentom ter drugim ljubiteljem stare glasbe. Prijave so možne do 1. julija. Vec o programu in ceni ter prijave: nevenka.trsan@sbo.si. MEDOBCINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 30. junija, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov vecer: dr. Gregor Jenuš – Karel Verstovšek in prevratni Maister Vstop je prost. Cetrtek, 8. julija, ob 19. uri, grad Zaprice Odprtje razstave Slovenska majolika Vstop je prost. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTICA KAMNIK Cetrtek, 24. junija, ob 20. uri, spletna stran knjižnice Peter Pavel Glavar in njegova zapušcina Vabljeni k ogledu kratkega dokumentarnega filma z naslovom Peter Pavel Glavar med nami. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOCNA IZPOSTAVA KAMNIK Petek, 9. julija, ob 20. uri, Atrij Samostana Mekinje Festival Musica Aeterna: Fin'Amor & Llibre Vermell Izvajalci: Akademski pevski zbor Tone Tomšic Univerze v Ljubljani Vstop je prost – z upoštevanjem priporocil NIJZ. FESTIVAL LOKALNIH PIV Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, Kamnik Poletna akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplacnega casopisa Gorenjski glas je izredno priljubljen casopis, ki izhaja vsak torek in petek. Narocniki komaj cakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domacem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoce najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplacnega casopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oci prepricali, da je Gorenjski glas odlicen casopis, in postali njegovi narocniki. Poleg brezplacne dostave narocnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Ce želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odlocite za dvotedensko brez placno prejemanje casopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali poklicite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam casopisa ne bomo vec pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za narocnike. Pridružite se naši veliki družini narocnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstojeci narocniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot narocnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni casopis v Sloveniji. ARBORETUM VOLCJI POTOK Sobota, 26. junija, ob 10. uri, Arboretum Volcji Potok Po poteh brez konca z Lutkovnim gledališcem Ljubljana Lutkovna predstava Štiri crne mravljice – Anja Štefan Ogled predstave je brezplacen. Placa se vstopnina v park. Sobota, 3. julij, ob 19.30, Arboretum Volcji Potok Po poteh brez konca z Lutkovnim gledališcem Ljubljana Lutkotecna predstava Sapramiška – Svetlana Makarovic Ogled predstave je brezplacen. Placa se vstopnina v park. Sobota, 3. julija, ob 10. uri, Arboretum Volcji Potok Nordijska hoja Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si Sobota, 3. julija, ob 18. uri, Arboretum Volcji Potok Hvalnica soncu – Mantra Gajatri Delavnica bo ob vsakem vremenu. Termini bodo še do konca avgusta. TERME SNOVIK Torek, 6. julija, ob 21. uri, Terme Snovik Stand up poletje v Termah Snovik (Martina Ipša) Torkovi poletni veceri v Termah Snovik so namenjeni smehu in naj­boljšim slovenskim stand up komikom. Vstopnina: 10 evrov Sobota, 10. julija, ob 10. uri, Terme Snovik Kneippov dan v Termah Snovik Vec o programu na spletni strani www.terme-snovik.si Torek, 13. julija, ob 21. uri, Terme Snovik Stand up poletje v Termah Snovik (Željko Cakarevic - Željkic) Vstopnina: 10 evrov ZAHVALA Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luc je, ki ne ugasne. V 91. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil dragi oce, dedek in pradedek Fridolin Petric z Rudnika pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrecena sožalja, darovane vence, cvetje in svece. Posebna zahvala patronažni in ur­gentni službi ZD Kamnik, dr. Hitijevi iz ZD Domžale, UKC – DTS Ljubljana in govorniku Martinu Capudru za ganljiv govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njego-vi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce. Ni vec tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalec, dalec je. Mnogo prezgodaj nas je nepricakovano zapustil naš dragi mož, oce, dedi, brat in stric Ivan Kremžar Ob boleci izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste bili del njegovega življenja. Hvala za vse tolažilne besede, izrece­na sožalja, darovane svece in ostale darove, za vsak stisk roke in topel objem. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na zadnjo pot ter ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoci vsi njegovi PIVSKE KLOBASE BURGERJI PIZZA š Zabavni program Glasba V ŽIVO Rok Šoštar Pikado Turnir Rocni nogomet Bilijard Organizator dogodka: Terme Snovik - Kamnik, d.o.o. Ministrstvo za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju. Air hokej Prireditve, zahvale PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA Nedelja, 27. junija ob 17. uri, Glavni trg Pozdrav poletju Obljubljajo zanimiv in sprošcen poletni program. FRANCIŠKANSKI SAMOSTAN IN DRUŠTVO SVETEGA JAKOBA Nedelja, 27. junija, ob 18. uri, Franciškanska cerkev Slovesnost v pocastitev 30-letnice samostojnosti Republike Slovenije Zacela se bo s slovesno mašo, ki ji bo sledil kulturni program. Maše-val bo gvardijan p. Ciril Božic. Slavnostni govornik bo prvi predsednik vlade Republike Slovenije Lojze Peterle. Vstop je prost. TURISTICNO DRUŠTVO GORA SVETI MIKLAVŽ Cetrtek, 24. junija, ob 19. uri, Gora sv. Miklavž Prireditev ob dnevu državnosti Ob 19. uri bo sveta maša za domovino, nato sledi krajši kulturni pro­gram. O glašujt e v c asopisu K amnic an-k a! Casopis Kamnican-ka brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Kamnik. POGREBNE STORITVE Dežurna služba 24 h / dan, vse dni v letu. Poklicite 041/962 143, Mateja Žvižaj www.gorenjskiglas.si Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. 041 634 948 ZAHVALA Cankarjeva 11, 1241 Kamnik Zdaj ne trpiš vec, dragi oci. Zdaj pocivaš. Kajne, sedaj te nic vec ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te vec med nami ni. V 67. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil Rudi Prelc iz Komende Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorod­nikom, sosedom, prijateljem, znancem, nogometnima kluboma Dob in Komenda za izrecena sožalja, darova­ne svece in cvetje. Še posebna zahvala nekdanjim so-delavcem Zavarovalnice Triglav za podporo in pomoc, zdravstvenemu osebju ZD Kamnik, dr. Majdi Ambrož Mihelcic za vecletno zdravljenje in dr. Sašu Rebolju za nesebicno podporo v težkem obdobju. Hvala vsem, ki ste Rudija pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoci vsi njegovi ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal! V 75. letu starosti nas je zapusti-la draga žena, mama in sestra Polonca Vidmar z Vrhpolj pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrecena sožalja, podarjene sve-ce ter darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Ja­nezu Miklicu ter pogrebni službi KPK za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za ganljivo zapete pesmi. Po-sebna zahvala tudi dr. Plavcevi ter sestri Emi za dolgole­tno zdravljenje ter Romanu za pomoc in oporo v zadnjih mesecih življenja. Hvala tudi mobilni paliativni enoti SB Jesenice. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste oh-ranili v lepem spominu. Žalujoci vsi njeni ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, saj bolezen je bila mocnejša od življenja. V 83. letu se je po težki bolezni od nas poslovil dragi mož, oce, dedek in brat Jože Hocevar iz Gradišca v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znan­cem in sosedom, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se dr. Ambroževi za zdravniško po­moc. Hvala tudi Francu Modrijanu za lep govor, pevcem za zapete pesmi in trobentacu za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoci vsi njegovi ZAHVALA Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno odganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga mama, babica in prababi Elizabeta Balantic iz Šmarce 8. 7. 1941–18. 5. 2021 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in svece. Iskreno se zahvaljujemo pevcem kvarteta Grm. Zahvalili bi se tudi zaposlenim v DSO Kamnik za vso skrb in pozor­nost. Hvala vsem, ki jo skupaj z nami nosite v svojih srcih. Vsi njeni Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamnican-ki poklicite 04 201 42 47 ZAHVALA Pojdi v svoji deželi tja, kjer zemlja sreca sonce! (B. Dylan) Poslovila se je naša draga mami, stara mama, prababica in teta Ivanka Jevšnik rojena Drolc, iz Kamnika Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sose­dom, sodelavcem, znancem in svetniški skupini LMŠ Kamnik, za vsa izrecena sožalja, darovane svece in cvet­je. Hvala osebju DSO Kamnik in dr. Igorju Muževicu za vso socutno skrb, nego in prijaznost v casu njenega bivanja v DSO Kamnik. Zahvala župniku Luki Demšar­ju, pevcem kvarteta Grm, trobentacu in pogrebni službi KPK Kamnik za lep pogrebni obred. Hvala tudi Zdru­ženju borcev za vrednote NOB Kamnik, praporšcakom, Emilu Grzincicu in Dušanu Božicniku za lep poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoci vsi njeni Kamnik, junij 2021 ZAHVALA Ko mamo imaš, komaj veš, kaj ti da iz dneva v dan. Ko je ni, se zaveš, kako si sam. Januarja je dopolnila 95 let, 5. junija pa se poslovila od nas naša draga mama, stara mama in prababica Marija Mali roj. Burja, po domace Sovinškova mama iz Lok Zahvaljujemo se vsem za besede socutja, stiske rok in iskrene objeme, za podarjene svece, rože in darove za maše in cerkev. Zahvala pogrebni službi Pogrebnik, pevcem, trobentacu in harmonikarju, praporšcaku DU Kamnik ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi osebju DSO Kamnik za vso skrb in nego, posebno v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti ter vsem, ki ste jo imeli radi in ste ji namenili svoj cas za druženje. Draga mama, hvala ti za vse, kar si v življenju dala in storila za nas, za vso ljubezen do otrok, vnukov in prav­ ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si nukov. Pogrešali te bomo. Hcerke Marinka, Ivanka in Zdenka z družinami Priznanja za najuspešnejše Knjižne nagrade iz rok župana je ob koncu letošnjega šolskega leta prejelo štiriintrideset ucencev in dijakov kamniških osnovnih in srednjih šol ter Glasbene šole Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Tradicionalno po­delitev priznanj in knjižnih nagrad, ki vsako leto privabi ne le ucence in njihove uci­telje ter ravnatelje, ampak tudi starše in cele družine, je obcina letos organizirala 8. junija na dvorišcu Mekinj­skega samostana. Mladi, ki so zdaj že na brezskrbnih pocitnicah, so pozorno prisluhnili županu Mateju Slaparju. »Nahaja-mo se v izjemnem casu in to leto si boste prav gotovo za­pomnili za celo življenje. Še nikoli nismo bili skoraj pol leta doma in imeli takšnega ucnega procesa, kot ste ga imeli vi. Nekaj slabe volje je bilo, pa vendar vam ucenke in ucenci, dijakinje in dijaki, na tem mestu iskreno cesti-tam, da ste zmogli. Zmogli ste z izjemnimi uspehi in rezultati. V casu te tako ime­novane koronakrize ste se naucili tudi veliko novih stvari. Nikoli se ne bi naucili tega, ce ne bi bilo te krize. Vzemimo jo tudi s pozitivne plati, ceprav je imela mnogo grenkih zgodb. Vec ste bili doma in ste se morda za do-locen trenutek ustavili in niste hiteli skozi življenje. Naucili ste se novih komu­nikacijskih vešcin z racunal­nikom in dosegli izjemne rezultate, na kar ste lahko ponosni. In na to smo po­nosni tudi vsi na Obcini Ka­mnik v imenu naše lokalne skupnosti,« jih je nagovoril župan in sklenil: »Ostanite zvesti samim sebi, zastavlje­nim ciljem in svojim vizi-jam ter svojim željam, ki jih želite uresniciti. Na tej poti vam bo marsikdo stal ob strani. Najprej starši, potem ucitelji in profesorji, men-torji, prijatelji. Ne imejte premajhnih ciljev. Vse je mogoce. V Sloveniji imamo izjemne športnike, uspešne kulturnike, znanstvenike in podjetnike. Želim vam, da bi bilo nebo odprto in bi vedno dosegali cilje, ki so Oglasno sporocilo Opera šov V nakupovalni center Supernova Qlandia Kamnik se vraca življenje. Meta Ahacic, vodja centra: »Našim obiskov­alcem želimo približati kulturne dogodke in razstave, za ogled katerih bi sicer morali bodisi v gledališce ali galerijo. Tokrat smo se odlocili, da jih presenetimo z glasbenim nastopom opernih arij in italijanskih kancon. Ob tem smo poskrbeli za upoštevanje vseh ukrepov za preprecevanje širjenja novega ko­ronavirusa. Tako se vracamo nazaj v življenje tudi z dogodki. Poleti, v casu dopustov, smo za naše obiskovalce pripravili spletne in radi­jske nagradne igre ter kolo srece s poletnimi nagradami.« Od avgusta dalje se bo v centru Supernova Qlandia Kamnik ponovno dogajalo marsikaj. Nacrtujejo vrsto dogodkov, namenjenih tako otrokom kot odraslim. V Supernovi Qlandii Kamnik ne bo dolgcas! »Z veseljem vabimo k sodelovanju lokalne umetnike, obrtnike, slikarje, saj imamo lep, urejen prostor za slikarsko galerijo in raz­stavne vitrine. Priložnost dajemo tudi izvajal­cem, ki se še niso odlocili, da bi se predstavili javnosti, a so izjemni obrtniki, umetniki, ro­kodelci in tako lahko svoje stvaritve predstavi­jo javnosti. Z veseljem sodelujemo z lokalno pred vami. Želim vam zag-nano energijo tudi v prihod­nje in lepe pocitnice. Iskre­ne cestitke in bravo vi!« Knjige so iz županovih rok letos prejeli naslednji ucen­ci in dijaki: Jošt Petek, Luci-ja Bajde in Zarja Pancur z OŠ Šmartno v Tuhinju, skupnostjo, lokalnimi društvi, vrtci in šolami. Mocno si želimo še trdnejšega povezovanja z lokalno skupnostjo – vljudno vabljeni,« še pove Ahaciceva. V tokratnem, v za nakupovalni center edinst­venem dvajsetminutnem opera šovu visoko pod stropom, smo lahko prisluhnili mlademu pevcu Marku Jenku, na harmoniki ga je sprem­ljal Matej Zupan. Oba glasbenika sta sicer clana priljubljenega ansambla Kerlci. Slišali smo italijanske kancone, zimzeleno domaco popevko, ocaral nas je zvok harmonike in madžarskega cardaša. Glasbeno doživetje, ki ga bomo dlje casa nosili v spominu. Inja Melkic Sitar, Blaž Sušnik, Teja Rebernak, Manca Tominšek in Naja Hribar z Gimnazije in sre­dnje šole Rudolfa Maistra Kamnik ter Nadja Baša, Nino Lipicnik in Lana Ber-nik iz Glasbene šole Ka­mnik. Nika Lukan, Luka Vettoraz­zi in Pia Pestotnik z OŠ St-ranje, Nadja Pondelek, Nik Peterlin, Lea Burja in Maša Svetec z OŠ Toma Brejca, Alen Joldic, Julija Maver in Larisa Vrecar z OŠ Marije Vere, Neža Šuštaršic, Mar­cel Kotnik, Julija Blažic, Naja Dobovšek in Gregor Parazajda z OŠ Frana Al-brehta Kamnik, Ejla Begulic in Niko Bergant z OŠ 27. julij Kamnik, Klavdija Ko­bal, Tilen Kolenc in Marko Vrhovnik z OŠ in SŠ Cirius Kamnik, Gaja Šalamun, Anja Kosmac, Tina Burja, Lionsi znova dobrodelni Predsedniški mandat kluba je za eno leto prevzela Barbara Novak. Jasna Paladin Kamnik – Clani Lions kluba Kamnik so se v cetrtek, 17. junija, na gradu Zaprice zbrali na tradicionalnem Po-letnem veceru, ki je name-njen dobrodelnosti in dru­ženju pa tudi menjavi vod­stva. »Lani tega dogodka ni bilo, kar pa ne pomeni, da tudi med epidemijo nismo bili aktivni. Najvec smo so-delovali z Domom starejših obcanov Kamnik, z donacijo smo pomagali tudi OŠ 27. julij Kamnik, prav te dni pa smo izpeljali še eno pomoc – družini, ki se je znašla v hudi stiski, smo podarili in zmontirali kuhinjo,« nam je povedala Barbara Božic. Da bi se v letošnjem letu srece­vali vec in izpeljali tudi kak vecji dobrodelni dogodek, si želi tudi Barbara Novak, ki je mesto predsednice kluba prevzela od Helene Kovac. »Moja želja je, da bi Kamnik v svetu lionizma postal pre­poznaven. Veliko ljudi pot-rebuje pomoc, predvsem tistih, ki jih prepogosto spregledamo, ker se ne želi-jo izpostavljati, tako da v svoje vrste vabimo vse, ki cutijo, da lahko pomagajo,« nam je povedala Barbara Novak. Vecer sta popestrila srecelov in nastop skupine Sprukci. DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... 041 812 178 DORMAN d.o.o., info@dorman.si Zaprice 10, 1240 Kamnik www.dorman.si