XXVI. tečaj 1. zvezek CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnili oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 1. zvezka. Mejnarodni evharistični shod v Londonu ....................................*. . . 1 2v. Kristijana, devica 3. reda................................................... Vaje duhovnega življenja. I. Pogl, O skromnem in spodobnem obnašanju . 10 Duh tretjega reda sv. Frančiška. 1. O pomenu tretjega reda. . . . . . . 12 blaženi Monaljd Koperski, reda manjših bratov....................................17 Sloboda........................................................................... 20 Ivanka Sinjska, daljmatinska tretjerednica. I. Spreobernjenje....................24 Organizacija III. reda skupščine svetotrojiške v Slov. gor.......................27 Papežev jubilej tretjeredne skupščine svetotrojiške.............................30 Priporočilo v molitev...............................................................30 Zahvala za vslišano molitev ..................................................31 Za kitajski misijon.......................................................' ... 31 Rimsko-frančiškanski koledar za leto 1909. Mesec januarij.......................32 V GORICI Narodna Tiskarna 1909. Izhaja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov); 1 50 h. Naslov za naročila: ..Cvetje" frančiškanski samostan v (gorici. 00 Textuol eulalianei. Orat. tlom. — Salut, ang. — SYmb- apost. Patre ndijo, quo bna vi iei coeloi, sanctificdolue ie ndmine tčje ; advenibonue ie rbgno t6je : fibonue ie voluntate t<5je, sicu vi ie coelo e ni ie terra. 16 pdnb ubije quotidižnb ddonua nioi hodil'; e dimittb-onua nioi ibi dbbitbi nbijbi, sicu e nooi dimittbnoi a ioi dbbitdrei nb-ijbi. E ne nbi induceonua vi tentbtibnb, se liberbonua nbi da ie malo. Ambni.1) Avbnua Maria, di grbtia plbna, io Domino co tda! Benedicta ta vi mulierei, e benedicte ie fructuo di ie utero taje, Ibsuo! Sancta Maria, m&tre di Deo, brbnua pro nooi peccbtbrei, nunci e vi ie hora di ie morte nbije. Amini.2) Crbdeno vi Deb, Patri omnipotentb, crebtbre di coelo e terra. E vi Ibsub Christb, filio lbjb unicb, io Dominb nbijb, quo concipibiole db Spirituo Sancto, nascbiole xi Maria ia Virgine, patibiane su io Pontio Pilbto, crucifigbiole, moribione e sepefibiole, dbscendbione a ibi inferbi, ib terimb dib resurgbione da mortuoi, ascendeione d ibi coeloi, sedbne b dextera di io Deo Patre omnipotento, unde venibbne judi-cbnu vivbi, e mortubi. Crbdbno vi ib Spiritub Sancto, ib Sanctb Ec-clbsib ib catholicb, ie communibnb di ioi Sanctoi, ib reinissibnb di iei peccbtoi, ib resurrectibnb di ie čarne, ib vitb aeternb. Ambni.!!) Hebr. 1, 1—4. Multifaria e multimodi blitni Deo loqubento a ioi patrei vi ioi prophbtai, novissimi ibi dibi hibi loqubione vi filio, qub constitubione hbrbdb di universei, pe quio facieione q ibi saeculbi, .quo, bnto splen-dbre di ie gloria e figura di ie substantia lbje, e portanto ibi omnibi pe ie verbo di ie virtiite sbje purgbtibnb di iei peccbtoi facieonto si-dbione a dextera di ie mbjestbte vi escelsei, fantu potiissio di ioi angeloi effecto, quantu differentissib prae lboi nbminb hbrbditbene.4) ‘) Za „quo ena vi iei coeloi" bi se smelo reči po gerškem tekstu: „io vi iei coeloi". Besedo „coelo“ pišemo z o e, lcaker je v cerkveni latinščini navadno, dasi bi bilo po etimologiji in stari pisavi prav: „caelo“: tako nam ostane razloček „coelo“: nebo, „caelo“: ,dolblo" ali „dolbilo“ (Ilohlmeissel). —‘o v imperativih kaže nastop dejanja: aorist; po latinščini bi mogli reči: .sanctificdlue* za „s a n c tifi cdo 1 u e" itd. — „da ie malo": „von dem tlbel*; evlalija jedoločniša od gerščine in lat., kjer bi mogla biti dotična beseda tudi mase. in pomeniti osebo. 2) Za lat. „ventris“ smo postavili „iitero“ ko dostojniše in ker se dotična gerška beseda navadno tako prevaja tudi v vulgati. *) Namestu aoristov, ki smo jih postavili po gerškem tekstu, bi mogli stati po latinskem preprosti proteriti: „c o n cipi & ile“ nam. ,,concipič-iole“ itd. Namestu relat. stavka ima gerški tekst participije, le v malem katekizmu carigrajskih katoličanov smd našli, kaker smo preveli, relativni stavek, ki je primerniši današnjim jezikom. 4) Za „sid6ione“ („je sel“ ali »sedel«), kar je po gerškem tekstu, bi moglo stati po latinskem „sedčne“ („sedi“); „h<5rčdit&ene“ perf. logic. XXVI. tcISaj V Gorici, 1909. 1. zvezek. Mejnarodni evharistični shod v Londonu. p. A. G. Kaker smo povedali v 9. zvezku lanskega tečaja, se je obhajal v Londonu od 9. do 13. septembra 1. 1. 19. mejnarodni evharistični shod. I)a pomeni evharistija sveto Resno Telo in evharistični shod ali kongres shod, ki se tiče sv. Resnega Telesa, je bilo tudi tam povedano. Pa mariskedo bi morda rad vedel tudi, kje in kedaj so se začeli evharistični kongresi. Leta 1873 je bilo v Parelemonijalu (Paray-le-Monial) v kapeli znani iz življenja blažene Marjete Marije Alakok zbranih 200 francoskih deržavnih poslancev, ki so sebe in svojo deželo posvetili presvetemu Sercu Jezusovemu. To je spodbudilo neko pobožno francozinjo, da je pridobila svojega spovednika za misel okrajnih shodov k časti presvetega Resnega Telesa. Njen spovednik je to misel spravil mej ljudi in kmalu so se začeli okrajni evharistični shodi po raznih delih Francoskega. Zasluga pobožnega monsinjora De Segiirja in kardinala nadškofa mehlinskega De-šanza (Dechamps) je, daje sv. oče Leon XIII. dovolil taka okrajna zborovanja razširiti v mejnarodne kongrese. Pervi je bil mašeča junija 1881 v severno francoskem mestu Lilu (Lille); na-daljni so bili v Avinjonu 1. 1882, v Leodiju (Ličge, Luttich) k 1883, v Friburgu v Švici 1. 1885, v Tuluzi k 188$, v Parizu k 1888, v Anversu (Antwerpen v Beljgiji) k 1890, v Jeruzalemu k 1893, v Remih ali Rensu (Reims) k 1894, v Parelemonijalu (Paray-le-Monial) k 1897, v Bruselah (Bruxelles) glavnem mestu Beljgije k 1898, v Lurdu k 1899, v Andegavu ali Anžezu (Angers) k 1901, v Namtiru k 1902, v Angulemi (Angouleme) k 1904, v Rimu 1. 1905, v Turnaku ali Tarneju (Tournay) k 1906, v Meču (Metz) k 1907. Znamenitost teh kongresov je prihajala od enega do druzega veča in veča, zlasti od jeruzalemskega nadalje. Vse je pa daleč presegel lanski londonski. K temu je pripomogla že imenitnost mesta, ki je največe na svetu in glavno mesto sč svojimi unanjimi deželami največe, pa večinoma ne katoliške angleške deržave. Na Angleškem je namreč, če ne štejemo Ircev, le okoli poltretji milijon katoliških kristijanov. Ni bilo torej lehko londonskemu, ali, kaker se prav za prav imenuje, westminsterskemu nadškofu stalnemu odboru za evharistične shode obljubiti tak shod na Angleškem. V zaupanju na pravičnost in prijaznost angleškega ljudstva in angleške vlade je to vender le storil, in zdaj se sme pač reči, da j# bile njegovo zaupanje opravičeno, dasiravno ni bilo vse do konca popolnoma, kaker bi bilo imelo biti. Priprave so se veršile skozi celo leto, in koliker bolj se je bližal čas, tolikanj veče je bilo navdušenje za shod. Že spomlad se je moglo vedeti, da bo vdeležba od vseh strani velikanska. Kmalu se je razprodalo do 6 tisoč vstopnic, za koliker ljudi je komaj prostora v škofijski cerkvi in v Albert Hall, ki je v Londonu največa dvorana za očitne shode. Ali vstopnice so se še vedno zahtevale. Po neznižani ceni so se plačevale celo take, ki niso dajale pravice do vstopa, razen le, ako bi imel kak prostor prazen ostati. Ko je napočil dan, ko se je imel zbor odpreti,, je bilo že očitno, keteri so znameniti vdeležniki in koliko jih je. Pervi je bil seveda papežev poslanec ali legat, kardinalj Vincencij Vanutelli iz Rimu. Poleg njega je bilo še šest kardinaljev: to-ledski se Španskega, milanski z Laškega, baljtimorski iz Zedi- njenih deržav Severne Amerike, armaški z Irskega, mehlinski iz Beljglje in francoski kardinalj Mathieu iz Rima, ki je pa berž v začetku zbolel, da se zborov ni mogel vdeleževati, in je kmalu potlej tudi vmerl; nadalje 15 nadškofov iz raznih delov sveta, mej njimi nadškof zaderski dr. Dvornik iz naše Dalj-macije; drugih škofov 80 ravno tako* od vseh krajev sveta. Tudi opatov, benediktinskih in premonstratenskih, je bilo več in drugih znamenitih, pa tudi preprostih duhovnikov in svetov-nikov od vseh krajev, zlasti seveda z Angleškega in Irskega. Vpisanih vdeležnikov shoda je bilo vseh vkup 7500, v resnici katoliški shod celega sveta! Veselo znamenje je bilo, da so ga londonski časniki, da-siravno vsi v protestantovskih rokah, vender dostojno in celo prijazno pozdravljali, naznanjajoč vse znamenitiše vdeležnike po versti kaker so prihajali, in tudi stanovanje, ki so ga imeli v neizmernem mestu. Z ladjo iz Ostende, bližnjega primorskega mesta v Belj-giji, se je pripeljal v torek 8. septembra popoldne papežev legat sč svojim spremstvom v angleško primorsko mesto Dover, kjer sta ga pozdravila škof savdvarški *) in pomožni škof west-minsterski in množice katoličanov so ga obsule veselo kličoč in blagoslov prejemljajoč. Od tod se je peljal kardinalj v London po železnici. Nekoliko pred 6. uro zvečer je vlak prišel na postajo londosko Čerin kros (Charing Cross, varno križišče) imenovano. Tukaj so pričakovali legata papeževega nadškof westminsterski, kardinalj-primat španski, cela množica škofov iz vseh delov sveta, vojvoda norfeški (Norfolk), ki je vnet katoličan, in lepo število drugih znamenitiših angleških katoličanov. Sprejem je bil knežji. Viharni vskliki veselja so spremljali legata, ko se je v avtomobilu nadškofovem peljal v nadškofovo stanovanje, ki je poleg njegove krasne katedrale. (Dalje prih.) *) S&vdvark (pisano Southwark) je stari del Londona na južnem bregu reke Temze (Thames). Treljeredni nagovori. p. k. z. 1. Učite se od mene, ker sem krotak in iz serca ponižen. Matej 11, 29. Ko je vstvaril vsegamogočni Bog nebo in zemljo, ter na nebu sonce in mesec in zvezde, na zemlji raznoverstne rastline in živali, pravi slednjič: „Naredimo človeka po naši podobnosti!" In tako se je zgodilo. Toda kaj ne, predragi bratje tretjeredniki, sestre tretjerednice, kedo bi si bil mislil kaj ta-cega ? Naši pervi stariši niso hoteli biti Bogu le podobni, ne! — povzdigniti so se hoteli prav do Boga, koperneli so svojemu Stvarniku jednaki postati. Pa strašno so se prevarili. Serd pravičnega Boga jih je zadel; sterl je njihovo ošabnost; izgnani so bili iz lepega veselega raja; zemlja se jim je spremenila v dolino grenkih solz. Kako pa naj postane po tistem pervem napuhu pokvarjeni človek zopet Bogu podoben? Apostelj narodov, sv. Pavelj nas o tem v listu Filipljanom pisanem kaj lepo uči ko pravi: „Ke-teri, dasi v podobi božji, vender ni imel za rop biti Bogu enak; ali samega sebe je izpraznil, vzel je na-se podobo hlapčevo, postal je človeku enak; in po obličji je bil najden človek". Sv. Pavelj pravi s tem daje Sin božji ednakost z Bogom hotel odložiti in človeku enak postati, samo da, bi pokvarjeni človeški rod zopet postal Bogu podoben, kaker tako lepo uči tudi sv. Gregorij: „Adamov napuh je človeka pokvaril, ponižnost večne Besede ga je zopet popravila". Kar je človek torej zgubil po prevzetnosti, more si zopet pridobiti le po ponižnosti. Ta resnica velja vsem stanovom, vsem ljudem, prav posebno pa tistim, ki vživajo veliko srečo otrok svetega očeta Frančiška. Saj moli duhovnik pri blagoslovu redovne obleke: „0 Bog, prosimo te, podeli vsem, kateri žele nositi to obleko, da bodo vredni učiti se od tebe, biti krotki ter ponižnega serca. Premišljujmo tedaj sv. ponižnost ter učimo se je od treh neizmerno ponižnih sere, Jezusa Kristusa, presvete božje matere Marije in sv. seraflnskegu očeta Frančiška. I. Kardinalj Sforca Pallavičino v kratkih pa tehtnih besedah tako-le slavi mogočnega pa kerščanskega cesarja Karolja V.: „Karolj je vladar starega in novega sveta, kralj cesarjev, cesar kraljev, čudež vseh vekov, nepremagljiv in presrečen knez. Pa verhu vse svoje neumerljive slave nam je Karolj zapustil imenitno pričo svoje globoke ponižnosti, ko je sam svetil poslancu svojega brata Ferdinanda v njegovo izbo ter rekel: »Sprejmite to ko spomin na Karolja!" \ Ali ne bomo nad tem stermeli? Mogočen vladar sam streže! Ali ni to čudovita ponižnost? Pa — angelji stermite! nebesa, čudite se nad besedami, ki jih je zapisal sv. Pavelj: „On se je sam uničil". Kedo? On, pravi Bog od pravega Boga, večna Beseda, odsvit Očetove slave, podoba božjih del in čudežev, angelj nove zaveze, knez miru, oče prihodnjega življenja, kralj slave, gospod vojnih trum, on se je ponižal, on se uničil". In kako se je ponižal? Podobo hlapca je na-se vzel; postal človek. Ne čudite se več nad ponižnostjo cesarja Karola! Nebo, zemlja in pekel mora stermeti nad ponižnostjo in krotkostjo Jezusa Kristusa, večnega božjega Sinu. Včlovečil se je, rojen je bil kot siromašno dete ter je hotel, kaker uči sv, Bernard, po obrezovanju grešnikom se prišteti. Toda ponižnost Jezusa Kristusa še ni dosegla verhunca. »Bolj naprej do verhunca!" je bilo geslo Karolja V. Verhunec pa je dosegla ponižnost Sinu božjega na sramotnem lesu sv. križa. Ko je mili Jezus učil svoje nebeške nauke, so ga hinavski ter pokvarjeni farizeji sramotili kot izveržek ljudstva, pa mera njegove ponižnosti se še le do verha izpolni, ko ga napuh Adamov na križ pribije. »Do smerti je bil ponižen, pravi sv. Avguštin : »če pa to ne zadostuje, je bil ponižen do smerti na križu". S križa kliče usmiljeni Jezus kaker z visoke prižnice: »Učite se od mene, ker sem krotak in ponižnega serca". »Resnično, piše sv. Bernard, nihče ni višji od Sinu božjega, pa vendar nihče ni ponižniši kot On“. Stari paganski modrijani so mnogo govorili o raznih lepih čednostih, toda ponižnosti niso poznali, temveč, po nauku sv. Leona, si je to čudežno čednost še le Jezus Kristus izbral kot tovarišico od rojstva do groba, ter jo učil z besedami: »Ako ne postanete kaker otroci, — ponižni in pokorni — ne pojdete v nebeško kraljestvo". Ponižnost je tedaj vsem ljudem v zveličanje potrebna kaker tako lepo uči sv. Bernard: „Devištvo je hvalevredna čednost, pa ponižnost je potrebniša. Ona se priporoča, ta pa zapoveduje". Nihče ne bo postal otrok božji, ako ne posnema ponižnega Sinu božjega v dejanju in nehanju." Pojdimo torej k božjemu Učeniku v šolo ponižnosti, ker je ponižnost podlaga resnične svetosti! II. Ponižnosti nas pa uči tudi ljuba mati Sinu božjega. Marija nam je dala prekrasen vzgled ponižnosti še predno je bil Jezus rojen. Prečista devica govori: „Gospod se je ozerl na nizkost svoje dekle “. — „Zakaj“, vprašuje sv. Bernard, „pa Marija ne pravi: Gospod se je ozerl na mojo nedolžnost, na moje de-vištvo, na mojo angeljsko čistost?" In svetnik odgovarja: „Go-tovo je bila Bogu dopadljiva neclolžnost Marijina; da je pa Večnemu devištvo Marijino bilo tako drago, tega je bila vzrok njena ponižnost". Marijo primerjamo žarečemu soncu, in vendar je ona skerbno skrivala svoje veličastvo in svojo mogočnost pod plaščem najglobokeje ponižnosti. Ona je bila najveličastniša gospa, kraljica zemlje in nebes, pa se imenuje vbogo deklo. Ona je bila visoka gora slave, pa se je imenovala dolino ponižnosti. Ona je dosegla verhunec popolnosti, pa se je ponižala do brezna najskromniše nizkosti. Ona je bila najlepša, najsvetejša, naj-modrejša, pa se je po nauku sv. Bonaventura enako svojemu Sinu pridruževala največim grešnikom. Njen Sin visi na križu kaker hudodelec in Marija — mati njegova, stoji pod križem-Kako resnične so besede slavne tretjerednlce sv. Brigite: „Ker je bila Marija najponižniša, zato je ona najvišja, najlepša in Bogu najbolj podobna". Ljubi tretjeredniki, čez vse draga bodi vam ponižnost! Čeravno ne morete posnemati Marijine nebeške nedolžnosti, jo vsaj občudujte; a posnemajte njeno sveto * ponižnost! — Ako ste ponižni, boste pa tudi vredni otroci našega očeta sv. Frančiška. III. l)a je bil sv. Frančišek Asiški resnično ponižen, nam priča sv. Bonaventura, ko pravi, da se je Frančišek iz zgolj ponižno- sti primerjal največim grešnikom. Prav posebno pa spričuje ponižnost serafinskega očeta njegov odgovor bratu Pacifiku. Nekega dne je šel namreč Pacifik sč sv. Frančiškom v bližnjo cerkev, kjer se je po vroči molitvi zarpeknil. Gledal je v nebesih pripravljene sedeže. Eden je bil posebno lep in vzvišen. Čigav bi bil ta sedež? je brat premišljeval. Slušajte čudežen odgovor: „Ta sedež je bil ednega izmej zaverženih angeljev, pa je pripravljen za ponižnega Frančiška". Ko se Pacifik zave, odide s Frančiškom iz cerkve. Mej potjo nagovori svetnika: »Glej oče! celi svet dervi za teboj ter te časti kot svetnika. Povej mi, kaj pa ti misliš o sebi?" Sveti mož kratko odgovori: »Jaz sem največi grešnik". Tako je sodil o sebi serafinski očak, v keterem občudujemo popolnost Sinu božjega; imenuje se največega grešnika, Pa je podoben apostolom v zaničevanju sveta, v premagovanju satana, v zmagovitem vojskovanju proti lastnemu telesu; tako sodi sebe mož, keteremu je slavni papež Gregorij IX. napisal to-le nagrobnico: „Serafinskemu, katoliškemu, apostoljskemu, rimskemu Frančišku; vzvišenemu po ponižnosti; stebru ker-ščanskega sveta itd". In ta Frančišek, zakaj se sam prišteva največim grešnikom? Vzrok naznanja bratu Pacifiku ta: „Ke bi bili drugi, če tudi najbolj razuzdani ljudje, prejeli od Boga milosti, kaker jaz nevredni, gotovo bi jih bili bolje obernili, oni bi Bogu zvesteje služili; bolj sveto živeli in več dobrega storili kot jaz". Čudovita ponižnost! ketero je pa dobri Bog tudi tisočero Poplačal z nebeškim veseljem, veseljem, ki je pripravljeno pa tudi vsem duhovnim otrokom sv. Frančiška, ako posnemajo svojega slavnega očeta v ponižnosti. Ponižnosti se morate posvetiti tudi vi, predragi bratje in sestre, tretjeredniki in tre-tjerednice! Ponižnost serca vse premaga; vse prenese; njej je mogoče vse. Učite se torej pri ljubem Jezusu, pri mili božji Materi, pri serafinskem Frančišku lepe čednosti ponižnosti, ker vam je prav posebno potrebna. Če hočete ostati dobri tretjeredniki, bodite ponižni! Ponižni hodi za Kristusom, napuh vodi v pogubljenje. Ljubite torej čednost, ketero Gospod tako milo Priporoča: „Učite se od mene, ker sem krotak in iz serca po-uižen". Amen. Zv. Kristijana devica 3. reda. *) Oringa, pozneje Kristijana imenovana, je bila rojena leta 1240 v vasi Sv. Križ nad reko Arnom v Italiji. Njeni stariši s»o bili kmetiškega stanu, pa so zelo skerbeli za svoje otroke. Oringa je že ko otrok rada molila in rada se pogovarjala o božjih rečeh. Ko dekle je pasla živino svojega očeta. Na paši je skerbno varovala, da ni živina škode delala sosedom. Hudobnih pastirjev se je ogibala; da ni slišala njihovih nespodobnih besed, si je ob takih priložnostih ušesa zatisnila, ker je zelo skerbela za svojo sveto čistost. Po smerti njenih starišev, sta jo stariša brata silila, da naj se omoži; ko je pa nista mogla pregovoriti, sta gerdo ž njo ravnala. Nato je po nasvetu svojega spovednika zapustila očetovo hišo ter šla služit v mesto Luka (Lucca). Neki duhovnik ji je dobil službo pri plemeniti in dobri družini. Od gospodarja si je izgovorila samo hrano, potrebno obleko in pa, da bo smela opravljati svoje pobožnosti. V službi je naredila ta le trojni sklep: da bo vestno in natančno opravljala svoje dolžnosti, da bo rada molčala, da se bo ogibala nepotrebnega občevanja z ljudmi. Ko je svoja dela doveršila, je molila, svoje pobožnosti opravljala, bolnike obiskavala, ali pa za vbožce delala. Izgovorjene hrane je malo zavživala, ker se je razen postov 3. reda vsaki dan postila; ostalo hrano je vbo-zim dajala. Spala je malo na golih tleh. Tako ostro je živela zato, da bi zgubila svojo naravno lepoto in tem laglje potem ohranila sv. devištvo, ketero je nebeškemu Ženinu posvetila. Njeno res spodbudno življenje pa ni ostalo dolgo skrito. Spoštovali so jo ne samo domači, temveč tudi sosedje. To jo je zelo vznemirjalo; bala se je, da ne bi postala prevzetna in zgubila ponižnost, ketero Jezus toliko priporoča, Zato je službo odpovedala ter se odpravila na božjo pot na goro Gargano, kjer se je negdaj prikazal sv. arhangelj Mihael. Ko je tu opravila svojo pobožnost, je romala v Rim, na grob sv. Petra aposteljna, kjer se je seznanila z neko gospo vdovo. Ta jo je k sebi vzela, jo za tovarišico imela ter jo sč *) Collana Francescana, Opuse. 26. VVinkes, Tugondspiegel. vsem potrebnim preskerbovala. Prisilila jo je tudi, da se je bolj čedno nosila. Oringa jo je slušala. Nekega dne pa sreča slabo oblečeno, siromašno vdovo, ki se je od mraza tresla. Precej je ž njo zamenjala obleko. Ko je Oringa raztergana domov prišla, se gospa ni jezila nad njo, mariveč jo je zato še bolj spoštovala ter jo je začela klicati Kristijano Od sv. Križa; tako se je tudi sama imenovala. Ker je hotela nepoznana le za Jezusa živeti, je zapustila Rim in romala na grob svojega duhovnega očeta, sv. Frančiška Serafinskega, v Asiz. Tu je mislila iti v kak ženski samostan in v samoti, nepoznana, Jezusu služiti. Ali čutila je v sebi glas: »Ne tukaj, ampak v svoji domovini mi moraš služiti'1. Jezus ji je naročil tako, da naj se verne v svoj rojstni kraj in tam samostan sezida za device. In res, vesela se je vernila v svojo vas, Sv. Križ, in postavila tam samostan, premagavši zaničevanje, sitnosti in težave. V samostanu je živela z drugimi pobožnimi devicami po vodilu tretjega reda sv. Frančiška in neketerih predpisih, ki jih je sprejela iz vodila sv. Avguština. Zato so morebiti imenovali ^ redovnice avguštinke. Kaker je dajala prej lep zgled ko otrok, pastarica in dekla, tako je bila v samostanu ogledalo redovnih čednosti, vboštva, sv. čistosti, pokorščine, zlasti pa Ponižnosti, ker ni hotela sprejeti časti prednice. Tri leta pred smertjo jo je zadel mertvoud na vse ude tako, da ni mogla delati. V ti triletni bolezni je razodevala junaško poterpežljivost; nigdar se ni pritožila zoper Boga, zoper bolezen ali slabo postrežbo. Rada bi bila ležala na golih tleh, ali iz pokorščine se je dala prenesti na posteljo. Tu je molila m premišljevala Kristusovo terpljenje na križu do svoje smerti, ketere dan je prej napovedala. Vmerla je 4. januarja leta 1310, sedemdeset let stara. Papež Pij VI. je 15. junija 1796 poterdil njeno nepretergano češčenje; že prej je bil papež Sikst V. podelil za njen samostan popolnoma odpustek in dovolil, da se smejo tam v njen spomin opravljati cerkvene molitve in sv. maša. Udje tretjega reda sv. Frančiška imajo pravico na zadnjo nro prejeti vesoljno odvezo s popolnoma odpustkom. To vesoljno odvezo sme po sveti spovedi vsak spovednik podeliti. Razen vesoljne odveze morejo prejeti tretjeredniki kaker drugi kristijani tudi papežev blagoslov s popolnoma odpustkom. Ako se hočeš vdeležiti tudi tega odpustka na zadnjo uro, treba, da po spovedi in svetem obhajilu prosiš mašnika, naj ti podeli še papežev blagoslov. Potem je potrebno, da si popolnoma vdan v voljo božjo in voljno sprejmeš bolečine pri svoji smerti, take kakeršne ti Bog pošlje. To je posebno važno pri tem odpustku; za drugo, namreč, ako ne moreš svete spovedi opraviti, svetega obhajila prejeti ali presvetega imena Jezus izgovoriti, zadostuje, da v sercu svoje grehe obžaluješ in presveto ime Jezus vsaj v mislih izgovoriš. Glej pa tudi, da boš imel na zadnjo uro na sebi pas in škapulir tretjega reda, da boš vmerl v spokorni obleki svojega sv. očeta Frančiška. Vaje duhovnega življenja.*) P. A. M. I. Poglavje. O skromnem in spodobnem obnašanju. Sv. Bonaventura pravi: »Jezus Kristus je vse svetosti naj-popolniši zgled" in sv. Lavrencij Justinijan: »Jezus Kristus je nam dal vodilo za vse čednosti". Posebno lep izgled nam je on v skromnosti, pohlevnosti in krotkosti. Kako so se te lepe čednosti v njegovem življenju svetile in kako močno so vplivale ha človeška serca, moremo nekoliko spoznati iz tega, ker sv. apostelj Pavel pred vsemi te čednosti Zveličarjeve omenja, ko piše Korinčanom in bi rad pri njih kaj dosegel. On piše namreč: »Jaz Pavel sam pa vas prosim pri krotkosti in dobrotljivosti Kristusovi". Občudujmo te čednosti in prosimo Boga, da bi si jih mogli tudi mi prisvojiti. Kerščanska skromnost, pohlevnost in krotkost, je čednost, ki stori, da iz spoštovanja povsod pričujočega Boga in v spodbudo in lep zgled bližnjemu, vse svoje zunanje obnašanje lepo in spodobno vredimo. Vprašajmo se, kako smo se v tem oziru doslej obnašali. ! *) Po »Tronsop, Particular - E.\amina. Mainz; Kirchheim". Ali se nismo zoper to čednost pregrešili s prederznimr pogledi, nepremišljenimi besedami, se zanikernostjo v obleki, se šopirnim obnašanjem in kretanjem. Ali smo imeli pred očmi, da bi se teh napak obvarovali, ono imenitno pravilo sv. Avguština: „Vse naše zunanje obnašanje se mora vjemati se svetostjo našega stanu; vse mora biti tako vrejeno, da spodbujamo bližnjega ter mu dajemo lep zgled. Ako hodite, ali stojite, vse vaše obnašanje ftiora biti tako, da ne žali nobenčga oko in kaker se spodobi vaši svetosti". Sv. Ambrož nam pa daje še to pravilo : „V aše obnašanje naj bo resnobno, pa brez prisiljenosti in hlimbe, ne z veliko skerbjo naučeno, temuč skromno in priprosto, ne navlašč in prisiljeno naj bo vaše vedenje. Ako smo ta vodila spolnovali, vprašajmo se, ali se nismo Pri svojem obnašanju včasih le hlinili ali kaj storili le iz na-tornih nagibov. Ali smo vse svoje djanje in nehanje posvetili z višjim namenom. Ali smo bili skromni, pohlevni, krotki, zato ker nas Bog gleda, ker smo spoštovali njegovo božje veličastvo, kaker opominja sv. apostelj Pavelj Filipljane ko piše: „Vaša spodobnost, bodi znana vsem ljudem, Gospod je blizu". Ali živimo krotko, skromno, spodobno in pohlevno, zato, ker hočemo'posnemati zgled Kristusov, ker hočemo spodbujati bližnjega in ga voditi k Bogu, kaker pravi sv. pismo: „Naj vidijo vaša dobra dela in hvalijo očeta, ki je v nebesih"? Ali nas vodi duh gorečnosti in svetosti, da ne terpimo nič v sebi in nad seboj, kar bi našo dušo zaviralo na potu popolnosti, da smo sveti na duši in telesu? Ali smo se vedno tako spodobno obnašali, keder smo bili sami in na skritih krajih, kaker pred svetom in očitno? Ali smo imeli vedno sveto spoštovanje do svojega telesa, ki je ud Jezusa Kristusa in tempelj sv. Duha? „Ali ne veste, da so vaša telesa udje Kristusovi ... in vaši udje tempelj sv. Duha". Moj Bog, kako se veselim, da me eden tvojih velikih svetnikov uči, da jaz preblaženo Devico le tedaj ljubim in ji dopadam, ako posnemam njeno spodobnost, skromnost in pohlevnost. Sv. Bernard namreč piše: „Prosim vas, ako Marijo ljubite, ako hočete nji dopasti, posnemajte njeno spodobnost in pohlevnost". O moj Bog, terdno sklenem, celo svoje življenje po tem hrepeneti in s pomočjo tvoje milosti ponižno in spodobno živeti, ker vem, da, ako Marijo ljubim in nji dopadem, tudi tebe ljubim in tebi dopadem. Duh tretjega reda sv. Frančiška’.) Dr. P. G. R. 1. O pomenu tretjega reda. Serafinski učenik sv. Bonaventura je bil šel k Mariji An-geljski, da bi se tam v samoti pogovarjal z Bogom v svetem premišljevanju. Nekega dne premišljuje sledeče besede razo-devenja sv. Janeza: „In videl sem druzega angelja priti od solnčnega vshoda, ki je imel znamenje živega Boga; in je vpil z velikim glasom štirim angeljem, keterim je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekoč: Ne škodujte zemlji in morju, tudi ne drevesom, dokler ne zaznamujemo hlapcev našega Boga na njih čelih" (7, 2. 3). Zaupljivo in priserčno prosi svetnik Boga, da bi mu razodel, kedo je ta angelj, o keterem govori sv. Janez. Neki glas mu pove, da ta angelj ni nihče drugi, kaker sv. Frančišek Asiški, mož, ki je bil zaznamovan od Boga samega z ranami božjega Odrešenika in poslan predvsem na svet, da bi pripeljal zgubljene nazaj k pravi pokori. V pismu, ki se začne z besedami: »Pojdite tudi vi v moj vinograd", pravi papež Leon X. o sv. Frančišku : »Na vse zgodaj, ob sončnem vshodu, je poslal družinski Oče (t. j. Bog), da bi nasadil svoj vinograd, angelja, ki je prišel iz vshoda noseč znamenje živega Boga, presrečnega Frančiška". Iz vsega tega lehko sklepamo, da je dobil sv. Frančišek od Boga posebno poslanstvo, dopolniti število izvoljenih in pokrepčati za zadnje boje življenja vse, ki si bodo izbrali njega za svojega očeta in pristopili k tistim, ki se imenujejo njegovi otroci. To mnenje so nam poterdili tudi sv. oče Leon XIII. v prelepem pismu »Usmiljeni Sin Božji", ki so ga razglasili o *) Po .Gimet, L’Esprit du Triers-Ordre Franciscain. Pariš 1906“. tretjem redu sv. Frančiška. S tem pismom so hoteli sv. Oče razširiti tretji red mej ljudi, da bi jih združili kot mogočno vojsko pod zastavo sv. Cerkve in prenovili človeško družbo v kerščanskem duhu. V nekem drugem listu so proslavili še prav posebno ponižnega sv. Frančiška. Lehko rečemo, da je bilo to pismo najlepši venec izmej vseh, ki so bili položeni na častitljivi grob asiškega očaka, o priliki sedemstoletnice njegovega rojstva. Pokazali so sv. oče sv. Frančiška kot moža, keterega naj bi vsi posnemali. Trinajsto stoletje in devetnajsto stoletje pravijo ste si mej seboj zelo podobni. Če je duh sv. Frančiška rešil trinajsto stoletje, rešil bo lehko tudi devetnajsto. Kar so Leon XIII. rekli o devetnajstem stoletju, to rečemo mi lehko tudi o dvajsetem. Tudi to more rešiti duh sv. Frančiška. Ka-košen pa je ta duh ? Ta duh je duh Jezusa Kristusa samega. Leon XIII. so vodilo tretjega reda sv. Frančiška nekoliko spremenili, da bi bilo ljudem lažje stopiti v ta red. Zdi se, da so hoteli namestnik Kristusov posnemati onega družinskega očeta, ki je pripravil, kaker nam pripoveduje sv. evangelist Lukež (14, 17 nsl.), veliko večerjo in je hotel, da bi bila hiša polna. Ker je bilo še prostora, je poklical svojega hlapca ter mu rekel: »Pojdi na pota in prelaze, in primoraj ljudi priti, da se bo napolnila moja hiša". Hoteli so sv. oče vse ljudi pripeljati pod zastavo sv. Frančiška, da bi jih ta angelj božji zaznamoval, kot izvoljence Kristusove, preden se približa konec sveta. Kedaj se bo približal konec sveta, to mi ne vemo, to ve samo Bog. Če terdimo, da so bili sv. Frančišek in od njega vstanovljeni redovi vedno podpora sv. Cerkve, nočemo s tem reči, da si niso pridobili sv. Dominik in ž njim ves dominikanski red ter tudi vsi drugi tretji redovi veliko zaslugo za sv. Cerkev; saj vemo, koliko dobrega so ti redovi storili, koliko ljudi so pripeljali nazaj h Kristusu, koliko svetih duš so poslali v nebo. Vemo pa tudi, da daje družba vsakemu posameznemu človeku, ki hoče doseči kaj višjega, za to potrebno moč. Družba je namreč podobna ognju, ki se nameče nanj mnogo suhih derv; ako gori vsako polence posebej, komaj, komaj dogori; cela gromada pa gori, da visoki, mogočni plameni švigajo iz nje. Ravno tako je z družbo; kar eden ne more doseči, to jih doseže več, ki so tesno mej seboj združeni. Zato vidimo, da se v velikih družbah, kaker je n. pr. deržava, zberejo ljudje v manjše družbe, ki z močjo delajo za namene, t ki so si jih postavili. Ako se hoče kaj doseči, se morajo ljudje spoznati, posvetovati. To je pa mogoče le, če so mej seboj združeni. Mi vemo vse to ; in vemo tudi, da je bil tretji red sv. Frančiška kot tak prej ustanovljen, ko drugi tretji redovi, vemo, da si je ta red posebno pridobil naklonjenost papeževo, da je imel ta red v sv. Cerkvi največ moči, da je ta red poslal v nebo največ svetnikov. Vprašati se pa moremo: od kod pa izvira vsa ta nadnaravna moč Tretjega reda'sv. Frančiška? Ali ke bi hoteli to izvedeti, bi morali vprašati Boga samega; on deli po svoji sv. volji darove in milosti, on sam je, ki more storiti iz lehke bili najtežje deblo. Vender poleg božje milosti in božjega blagoslova je prejel tretji red sv. Frančiška svojo moč gotovo iz svojega vodila.' Saj je to vodilo res taka lepo in bistroumno, da ga mora občudovati, kedorkoli ga pazljivo bere. In življenje, ki ga predpisuje, kako je sveto, kako vzvišeno ! kako pripelje izpolnjevanje tega vodila ljudi do naj-veče popolnosti, in ob enem, do največe sreče in zadovoljnosti! Po pravici imenujemo sv. -Frančiška katoliškega in apostoljskega moža, keterega gorečnost in ljubezen se tako lepo kaže v vodilu tretjega reda. Se žalostjo je videl, kako se gorečnost pervih kristijanov bolj in bolj zgublja. Kaj stori ? Opiše duh in življenje pervih kristijanov in povabi ljudi, da bi se tega popisa oprijeli in se prenovili v Kristusu. Ravno v tem njegovem popisu se vidi vsa modrost sv. očaka. Kristijani vsakega časa, tudi tisti, ki bodo živeli ob koncu sveta, se morajo ozirati na življenje pervih kristijanov. Posnemati jih morajo v serčnosti in stanovitnosti v dobrem, ketere ni moglo nobeno žuganje prestrašiti, nobeno zaničevanje oplašiti, nobeno preganjanje vničiti. Rekli smo, da bodo morali posnemati posebno tudi kri-stijani zadnjih dni sveta kristijane pervih časov. Vemo namreč, da sovražniki Kristusovi ne bodo odnehali se svojim napadi na sv. Cerkev in njene otroke; vemo, da bo to sovraštvo še hujše, da bodo stiske še veče. To nas uči sv. evangelij, ki pravi: »Zakaj takrat bo velika stiska, kakeršne ni bilo od začetka sveta do zdaj, in je ne bo“ (Mt. 24, 22.). Ako je bil torej duh kerščanstva, nauk božjega Odrešenika potreben marternikom, da so prenašali svoje terptjenje, da , so sč svojo stanovitnostjo premagali rabeljnov moč, koliko bolj bo potrebno natančno deržanje božjih zapovedi ob koncu sveta, da se bodo mogli kristijani vstavljati napadom pekla, ki bodo tako hudi, da bi ne bil zveličan nobeden človek, ako ne bi bili prikrajšani tisti dnevi, kaker pravi Zveličar (Mt. 24, 22.). Tretji red sv. Frančiška pa ima posebno nalogo, ohraniti, razviti in mej ljudi razširiti kerščanško življenje, duh Kristusov, ki je tako nasproten duhu sveta, duh spokornosti, zatajevanja in ponižne pokorščine nasproti vsaki postavni oblasti. „Pervi studenec vsega slabega, ki nas premaguje in vseh nevarnosti, ki nam žugajo, pravijo sv. oče Leon XIII. v svojem pismu „Usmi-ljeni božji Si'n“, je zanemarjenje kerščanskih čednosti. Ljudji se teh nevarnosti ne bodo mogli drugače rešiti, kaker da se povernejo posamezni in vsa človeška družba nazaj k Jezusu Kristusu, „keteri more tudi vekomaj zveličati tiste, ki pridejo po njem k Bogu“ (Hebr. 7, 25). Vsa vodila frančiškanskih redov pa predpisujejo pred vsem spolnjevanje zapovedi Jezusa Kristusa .... Resnično, pervi in drugi red sv. Frančiška sta posvečena vaji velikih čednosti, hočeta pripeljati svoje ude do bolj popolnega, bolj nebeškega življenja, toda v ta dva redova ne morejo vstopiti vsi, ampak le majhino število ljudi. Nasprotno pa je tretji red ustanovljen za vse in ima moč privest vse do lepega, svetega, čednostnega življenja, kar nam poter-juje preteklost in sedanjost". Večkrat slišimo tožiti, da se kerščanstvo izgublja v neveri in v raznih malih pobožnostih. To je zelo verjetno. Ne mislimo tukaj na one, ki so zavergli vero ; imamo pred očmi kristijane, ki verujejo, vender pa ne žive po veri, ki ne kažejo svojega verskega prepričanja tedaj, kader bi ga Tnorali. Število takih je veliko ! Veliko jih je, ketere je sv. Pavelj tako dobro popisal, ko pravi, da sladnost bolj ljubijo, ko Boga (2. Tim 3, 4.). In vender hodijo taki ljudje k sv. spovedi, pristopajo pogostokrat k sv. obhajilu, dosti dobrega store, mnoge božje poti obhodijo. Vse to je dobro in lepo, ni pa zadostno. Oni se morebiti še nikedar niso postili, kaker predpisuje to sv. Cerkev ; Bo solz so morebiti ginjeni, ko slišijo kako se preganja sv. vera, vender se pa ne odrečejo niti najmanjši veselici, in to mogoče celo ob času, ki je določen za pokoro. Naročajo ali si dajo prinesti v hišo časnike, kjer se sramoti njih vera, kjer se vse, kar jim je najdražje, blati in zasramuje. In vender je njih vera preslaba, da bi se varovali takih časopisov. Vera celo izgine izpred njih duše, kader bi se morala pokazati v vsi svoji moči, kader najbolj od njih zahteva daritve bodisi v zasebnem, domačem ali v javnem življenju. Sv. oče Leon [XIII. so videli te zmešnjave in težave in zdelo se jim je, da nobena druga reč ne bo mogla hitreje rešiti sveta iz njih, kaker tretji red sv. Frančiška. Zato so ga priporočali v mnogih svojih pismih ter vabili vse katoličane, da se naj zbero pod zastavo sv. očaka Asiškega in naj se vojskujejo zoper greh in slabo življenje sveta. Kedor pazljiva prebere, kar so pisali o lastnostih, ki se zahtevajo za sprejem o skromnosti v obleki in jedilih, o begu pred slabimi veselicami, o mesečni sv. spovedi in o sv. obhajilu, o varstvu in posvečevanju družine, o potrebi živeti se vsemi v miru in tudi o dolžnosti spraviti sovražnike, o čujočnosti v besedah, o vsa-kedapjem spraševanju vesti, o vsakdanji vdeležbi sv. maše, o miloščini, o obiskavanju mesečnih shodov i dr., mora priznati, da je tretji red bolj ko kedaj potreben sedanjim katoličanom, zakaj on ima moč pripeljati vsakega, ki je dobre volje, do lepega kerščanskega življenja, prenoviti posameznega človeka in^ vso človeško družbo. Prizadevajmo si torej po mogočnosti razširjati tretji red, poskušajmo svetu pokazati njegovega duha in njegovo posvečujočo moč, s tem bomo najbolj vžugali napade vseh, ki se vojskujejo pod zastavo satanovo in vpogibljejo kolena hudiču in njegovim delom. Oklenimo se njega, ki nam kliče sč sv. Pavlom: »Bodite posnemavci moji, kaker sem jaz posnemavec Jezusa Kristusa" (Kor. 4, 16); vadimo se v ponižnosti, spo-kornosti, v pokorščini sv. Frančiška, posnemajmo ga v njegovi ljubezni do sv. Cerkve, v njegovem spoštovanju do sv. očeta, v njegovi skerbi do malih in vbogih. Pred vsem moramo sami sebe prenoviti po navodilu sv. Frančiška, da bomo svetu pokazali, kako vzvišeno, srečno in lepo življenje nam predpisuje tretji red. \ Blaženi Monaljd Koperski, reda manjšfh bratov. Kaj je pa to? Nov svetnik, in celo v Kopru? Da, nov za "'noge, skoraj za vse bravce „ Cvetja", ali sam po sebi jako star Syet sin sv. Frančiška, o keterem kaj izvedeti bo gotovo mikalo posebno naše tretjerednike okoličane, saj so oni od leta *904 lehko večkrat videli za porcijunkuljo odkrite, drugači pa blizu oltarja brezmadežnega Spočetja pokrite ostanke tega blaženega v cerkvi sv. Ane. O bi. Monaljdu je nam sicer do zdaj še mnogo nezna-nega, tako da za gotovo ne vemo, kedaj in kje se je rodil. Mnogi pisatelji isterski in daljmatinski pišejo, da je bil koperčan ali pa piranec. Ali, akoravno bi se to rado za gotovo vedelo, Vender ni prevelika škoda, če se ne. Gotovo je pa, da je bi. Monaljd živel v 13. stoletju v veliki svetosti, ter bil provinci-jalj starodavne daljmatinske provincije, ki se je do leta 1393 imenovala „provincija Slavonije", ter da je vmerl v Kopru, v samostanu sv. Frančiška, okolu leta 1280. Najstariši spisi, ki pričajo o bi. Monaljdu, kaker n. pr. rokopis (Codex oxon. miscell. 526) spisan od leta 1384-1385 v Trogiru (Trau) in Jernej Pizanski, sloveči frančiškanski zgodovinar 14. stoletja, imenujejo našega Monaljda s častjo ko uče-njaka, in Koper ko kraj, kjer počiva njegovo truplo. Vže po teh dokumentih Vemo, daje bil učen doktor cerkvenega prava. Ali nad vse stare spise dragocenjeno je pričanje slovečega frančiškana P. Petra od Janeza Olivija, keteri se v svojem delu: »Defensi", spisanem leta 1285 spominja bi. Monaljda s temi besedami: „Brat Monaljd, ki je bil svet brat in minister v našem Redu"... Torej svetnik in provincijalj! P. Oliviju, čiger viharno življenje v obrambo pravega duha sv. Frančiška v redu ni tu kraj opisavati, ne piše nič o učenosti bi. Monaljda; vender pa omenja njegovo učeno „Summo“, ketera nam je še lepo °hranjena v več rokopisih v knjižnici sv. Antona v Padovi. Eden teh dragocenih rokopisov je bil spisan, kaker dokazuje Podpis prepisatelja, Bonaventure iz Verone, leta 1293. Ako bi kak učen bravec kedaj šel v Padovo k sv. Antonu, in poprašal po rokopisih „Summe“ bi. Monaljda, bi mu jih gotovo pokazali. Iz tega sledi torej, da je bi. Monaljd v 13. stol. slovel ko svetnik in učenjak. Da je bil svet redovnik, nam pričajo ohranjeni njegovi ostanki. Ali prej ko o njih kaj napišem, moram povedati, da je bil v Kopru frančiškanski samostan vže leta 1260 (Naldini Corogralia 1700), in v tem samostanu je vmerl v sluhu svetosti naš bi. Monaljd. V 14. ali 15. stoletju je pa tudi v tem samostanu opešal duh sv. Frančiška, posebno glede vboštva; prebivali so noter minoriti, ki so kesneje, posebno v 16. stol od raznih papežev glede sv. vboštva prejeli poterjenje mnogih polajšanj. Vender so v svoji cerkvi „sv. Frančiška", kjer je zdaj učiteljišče, s častjo hranili telesne ostanke bi. Monaljda do leta 1806. Koperski škof Naldini piše leta 1700, glede teh ostankov, da se hranijo v kapelici sv. Marije Magdalene v cerkvi minoritov, in sicer v krasno izdelanem zaboju, z napisom: „Tu počivajo kosti bi. P. Monaljda iz Reda M. B.“ V ta novi zaboj so jih preložili iz kamnenega groba leta 1617. Mej letom je zaboj ostal v zidu, dne 1. in 2. avgusta vsako leto so pa ostanke odkrite izpostavljali javnemu češčenju vernih. Da je to trajalo do leta 1806, ko je Napoleon I. mej drugimi samostani v Kopru zaperl tudi samostan sv. Frančiška, se ne more dvojiti, saj bi .drugače sv. ostankov ne bilo več. Sicer pa ni davno, kar je pisavcu teh verst dobro znan koperski mizar, tretjerednik, pravil, da se je enkrat ko otrok hvalil svoji stari materi, da je mej drugim v družini, kjer so hranili takrat te sv. ostanke, tudi to skrinjico videl, ona pa, jako stara, mu je odgovorila: „Oh, kaj mi pripoveduješ o tej skrinjici, saj sem jo jaz tolikokrat videla in poljubila v nekdanji cerkvi sv. Frančiška!" Patri minoriti so pred odhodom izročili mej drugim tudi skrinjico sv. ostankov nunam sv. Klare; ali ko so francozi malo kesneje spodili tudi klarisinje, ste dve nuni iz žlahtne družine Gravisi vzeli sabo v rojstno hišo več umetnih reči in tudi skrinjico svetih ostankov bi. Monaljda. Po njijuni smerti je prišlo njih posestvo v druge roke, ob enem tudi sv. ostanki-Proti koncu prejšnjega stoletja se je skrinjica izročila veliki, negdanji škofijski cerkvi v Kopru, kjer pa ne samo ni bila v obenem češčenju, temuč enkrat celo v nevarnosti, da se zakoplje na pokopališču; tako je vsaj pred več leti pisavec teh verst slišal od zanesljive osebe. V frančiškanskem samostanu sv. Ane se je zadnja leta yečkrat govorilo o teh svetih ostankih ter želelo, da bi prišli zopet v čast in sicer v njih tudi stari samostan. (Samostan sv. ^ne se je zidal za observante takratne daljmatinske kustodije •eta 1492). Tej pobožni želji se je vstreglo. Preblagi rajni škof Andrej Štrk so z odlokom od dne 25. marcija leta 1901 dovodi, da skrinjico koperski kapitelj izroči cerkvi sv. Ane, kar se Je tudi precej zgodilo. Ali, žalibog, sv. ostanki so se smeli deti le v samostansko n°tranjo kapelico, nikaker pa ne v cerkev! Veselje imeti pri sebi te starodavne svetinje je bilo veliko, ak ne popolno! Komaj čez dobra tri leta, in sicer dne 24. junija 1904, se Je posrečilo, da so sedanji milost, g. škof Dr. Nagi po cerkve-n*h postavah pregledali sv. kosti, ter jim poterdili javno češče-nJe> ketero so imele do leta 1806. V nedeljo dne 1. avgusta leta 1904, so se zopet, skoraj ^ez 100 let, postavili sv. ostanki v cerkev v veliko veselje samostanske družine in pobožnega ljudstva, ketero je pazljivo Poslušalo govor pokojn. kanonika župnika Bonifacija. Od takrat Se vsako leto ob tej priliki izpostavljajo, v skrinjici leta 1617*. hetera se pa se svilenimi rutami ovije, ker je od zunaj jako nečedna; saj je stara skoraj 300 let! Bog daj, da bi cerkvene oblasti začele skerbeti za popolno cerkveno proslavljenje, (vsaj v cerkvi sv. Ane) tega nekedaj slovečega učenjaka in svetnika, čiger telesni ostanki so skoraj sto let bili v veliki nevarnosti. Gdor premišljuje, kako so zopet Prišli iz teme na svitlo, sme upati, da ne bo prešlo mnogo, in ki- Monald Koperski bo dosegel čast „oltarjev“ — in naši ljudje kodo z velikim zaupanjem hodili molit na njegov grob. (Gdor bi rad izvedel kaj več o vsem tem, naj pogleda v »Archivum franciscanum", annus I. fasc. II. et III. 1908.) P. H. R. Pri tej priliki našim učenim bravcem, ki se interesirajo Za zgodovino sv. Frančiška in njegovih redov, še posebej priporočamo ravno omenjeni „Archivum franciscanum historicum". Typographia, Directio et Administratio: Ad Claras Aquas prope klorentiam (Quaracchi presso Firenze). Pretium annuae sub-scriptionis quatuor fasciculorum est in Italia Fr. 12, extra Ita- liam Fr. 14. Quatuor fasciculi iam prodierunt illique a viris scientificis bene recepti fuerunt ac laudati. — Mej sotrudniki nahajamo izmej slovenskih frančiškanov ravno našega čislanega prijatela p. Hijacinta Repiča, ki je tu po domače povedal, kar je v Arhivu nekoliko obširniše popisal v latinskem jeziku. Sloboda. p. v. K. »Kjer je pa Duh Gospodov, tam je prostost,* II. Kor. 3, 17. Beseda sloboda ali prostost vam je gotovo ljuba in draga, če ne celo sveta, kajne da, čislani bravci! Kaj pa šele stvar sama, ki jo ta beseda pomeni! Nje se pač oklepate sč vsemi močmi. Ali glejte ! vstali so, ki vam hočejo vzeti to zlato prostost in si jo sebi prisvojiti. Kedo so ti ? — Ljudje vaše kervi, ki jih je pa vzgojila tujina, ako moremo to sploh vzgojo imenovati, če se pohujša človeka in na pot spelje, ki je Slovenec do zadnjega časa ni hodil. Mej nami so se porodili in zredili; pa so šli od nas, da bi se enkrat vernili v domovino in ji koristili. Ali kaj se je zgodilo ? Okuženi so prišli nazaj, tuj duh so prinesli seboj, ne duh, smrad, ki ga mi nekedaj nismo poznali. Zdaj so doma ; ali tega pogubnega duha se nočejo ali ne morejo otresti, nočejo ali ne morejo nazaj na pot, po keteri so hodili nekedaj, ko so bili srečni, ko je še Duh božji v njih prebival. — Pa to ni še največje hudo ! Dokler človek škodi le samemu sebi, dokler nosi pekel le v svojem sercu, ga obžalujemo in pomilujemo, imamo sočutje ž njim zavoljo njegove nesreče. Ko pa skuša vzeti tudi drugim mir serca, tudi druge okužiti, tedaj moramo v pravični jezi takemu človeku zaklicati: stoj ! ker to je največje hudo, največje zlo — pohujšati človeka. „Gorje svetu zavoljo pohujšanja ! gorje tistemu človeku, po keterem pohujšanje pride" Mat. 18, 7. To zlo je vničilo veče in močnejše narode kaker smo mi, nas pa naj bi rešilo, oprostilo? — Ni mogoče! In to največje hudo delajo tisti, ki sejejo „Svobodno Misel" mej našim narodom ter jo po naših deželah razširjujejo. Lepo, zapeljivo besedo so si izbrali. Že vedo, zakaj tako ! Ni j*ni namreč neznano, da tudi kristijan hrepeni po slobodi, da hrepene po nji bogati kakor vbogi, da hrepeni po nji vse človeštvo. Lehko bi pa tudi vedeli, da mi ne maramo ponarejenega blaga, temuč pristno, pošteno hočemo, ki kaj velja, ki nam bo v čast, ne pa v sramoto. Sloboda, zidana na pesek, na veter, nas prav nič ne mika, ker smo vajeni druge, boljše, ki je zidana na skalo, ki stoji terdno, neomajano, in je prestala skušnjo mnogo stoletji, to je kerščanska sloboda. „Tedaj, bratje! nismo otroci sužnje, ampak proste, za katero prostost nas je Kristus proste storil." Gal. 4, 31. Rimljani so bili močan, naravnost silovit narod: vse daleč na okrog so podjarmili, vse pokončali. Zatreti so teli tudi ker-ščanstvo, zatreti, ko je bilo še v povojih, vzeti so teli in skušali vso prostost kerščanskemu imenu, pa ni se jim posrečilo ; le unanjo prostost so mu vgrabili in še to le za nekaj časa. Notranja prostost pa, prostost duha, ta se je tem bolj vterje-vala, tem bolj širila, čim hujše je bilo preganjanje. Prepevaje so hiteli pervi kristijani v smert, odločno so odgovarjali na zvita vprašanja sodnikov in niso se bali nikoger. Koga naj se tudi boji, kedor se ne boji smerti? Kaker je stal nekedaj Kristus pred Pilatom, poln skromnosti sicer in ponižnosti, pa tudi Poln nevstrašenosti, tako so stali za njim še mnogi, mnogi, ki so mu sledili: ponižno ali neustrašeno so odgovarjali po zgledu svojega mojstra morivcem in preganjavcem svojim; ko prosti, ko slobodni so govorili, če tudi vklenjeni v močne verige, prosti 'n slobodni vse drugače kaker tisti, ki so jih sodili in preganjali in morili. Kaka prostost je namreč to, če smeš nedolžnega obsoditi v smert, mejtem ko si sam zapadel večni smerti, smerti, ki je sad greha in sužnosti satanove ? ! In prišla je smert nad tiste, ki so morili kristjane, prišla je in vse kruto pomorila. Ne dolgo potem je moral vladar tega nekedaj tako mogočnega ljudstva, cesar Julijan, ki je imenovan Odpadnik, zaklicati: „Zmagal si, Galilejec!“ Neketeri taje, da bi bil Julijan tako zaklical, pa, če tudi ni, v resnici je vender le zmagal Galilejec, ki je Kristus, naš Gospod. Duh njegov se je vedno bolj širil po vesoljnem svetu, ne sicer prost sovražnikov, pač pa prost po svojem bivstvu, prost po svojem izviru in začetku. Mej sovražniki in preganjavci duha Kristusovega, so brez dvojbe tudi _ tisti, ki razširjajo »Svobodno Misel" mej nami, zakaj to ni sloboda kerščanska, kar ti ljudje hočejo, ampak sloboda od kerŠčanstva, keterega se hočejo otresti sami in ga vzeti tudi drugim. Iz tega namena pošiljajo mej ljudi časnik, v katerem ne le spodkopujejo vgled duhovnikov, temuč tudi vero in nauk Kristusov naravnost napadajo. „Mi smo zavergli vero svojih očetov", tako se je očitno govorilo v Ljubljani dne 7. septembra leta 1908. Žalosten dan je bil to, ki bi ga morali še bolj obžalovati, kaker pa dan 20. septembra. Ne majhine, černo obrobljene marke naj bi nas spominjale na to, cela Ljubjlana naj bi se oblekla v černo v žalosten spomin tistega dne, ko se je moglo v nekedaj tako katoliškem mestu očitno povedati: „Mi smo zavergli vero svojih očetov", in to povedati brez kazni Pa kedo more reči, da Bog ne bo kaznoval tega, kar si ljudje ne upajo ali nočejo kaznovati ? ! „Mi smo zavergli vero svojih očetov" — kedo ? ali samo neketeri, ali pa je morebiti mnogo takih ? »Naši očetje so grešili, in ni jih več ; mi pa njih pregrehe nosimo" (Žal. p. Jer. 5, 7,) tako so tožili Izraeljci, in ne samo tožili, ampak tudi čutili so. Kaj pa bo z nami ? Naši očetje so nam zapustili pravo vero v trojedinega Boga, mi pa smo jo zavergli! Kedo nas bo otel, kedo nas obvaroval pred kaznijo ? Sicer je nismo zavergli še sploh ; kaj takega se ne more na enkrat zgoditi. Vere, ki smo jo podedovali po naših očetih, ki nam je prešla v meso in kri, te vere se ne moremo kar v trenotku otresti. Ali pozabiti ne smemo, da strup, naj si že dela hitro ali počasi, nazadnje vender le vmori človeka. Tako bi vtegnilo tudi razširjanje takih pogubnih naukov napraviti strašno škodo mej našim narodom, preden se bomo tega prav zavedeli. »O da bi bili odločeni, keteri vas motijo" (Gal. 5, 12.), tako si želimo se sv. Pavlom v korist vam, ki to berete in v korist vsemu našemu narodu. O da bi zapustili naše kraje in šli tja, od koder so prišli, vsi, ki sejejo seme pogube ! »Vi namreč, bratje ! ste v prostost poklicani" te besede sv. Pavla imejte vedno pred očmi in nič menj druge: „Stanovitni bodite in ne pustite se vpreči spet v jarem sužnosti". (Gal. 5, 13. 1.) Prostost vam obetajo, pa v sužnost vas bodo speljali; srečo vam ponujajo, in Boga, ki je vir vse sreče, vam hočejo vzeti. Lepa prostost: za nekaj let tu na zemlji pozabiti na Boga, ako je to sploh mogoče, otresti se vsake misli nanj, ki nas je vstvaril, odrešil in posvetil, in na njegovo mesto postaviti sa-mega sebe, oropanega božje milosti in sploh vsega, kar je z Kogom v zvezi. Kakšen pa je človek brez Boga ? Zmes strasti in slabega Poželenja ! Zares prekrasen oljtar! v tronu stoji ponosno podoba človeška, razglodana od nizkih strasti in od greha vni-čena, Odgernite plašč, ki jo pokriva, odtergajte kožo z nje, kaj vidite ? Smert! in nič druzega ko smert! In to naj bo naš Bog ? Ne! nikedar! Temu mi ne bomo zažigali kadila, prepustimo ga tistim, ki so zavergli njega, ki je bil Bog naših očetov in je tudi naš Bog in vsaj za zdaj še tudi Bog našega naroda. Kedor pa si hoče izbrati samega sebe za svojega boga, ta ima to prostost, da je suženj svojih strasti, katerim se brez Koga in njegove milosti seveda ne more ustaviti. Žal, da so tudi mej nami taki! In ljudje „slobodne misli", da bi odvernili Pozornost od svojih zmot, kaj radi pozabijo na neomejeno Prostost, ki jo vsem brez izjeme obetajo, pa na vsa usta vpijejo, kaj pa ta in ta!? ali veste, kaj je storil? Mi pa vemo, da z osebami resnica nima nič opraviti. Naj Pade eden ali drugi Bogu posvečenega stanu, vender vedno veljajo in bodo veljale na vse večne čase besede sv. Pisma: ■»Gospodova resnica ostane vekomaj.". Ps. 116, 2, S tem ne mislimo opravičevati padlih, le braniti hočemo resnico od Boga razodeto. Spominjamo pa vse, ki so in hočejo biti na strani Gospodovi, besed sv. Petra, pervega namestnika Kristusovega na zemlji: „To je volja božja, da z dobrimi deli usta zamašite nespametnim in nevednim ljudem ; kaker prosti, in ne kaker bi prostost imeli v zagrinjalo hudobije, ampak kaker hlapci božji". I, Petr. 2, 15. 16. Dandanašnji je še zlasti potrebno, da sveti naša luč pred ljudmi, ko sovražniki od vseh strani preže na nas in skerbno pazijo, kje bi našli kak utrinek v tej luči; če nič ne najdejo, tedaj pa celo nedolžnost v hudobijo prevračajo. »Izmišljujejo in govore krivico, hudobijo govore v svoji visokosti". Ps. 72, 8. Taki, ki se upajo zaničljivo govoriti celo o Bogu, bodo tem hujše delali z nami, zakaj za proste se imajo od vseh postav. O njih veljajo besede svetega pisma: »Svoja usta devajo v nebesa, in njih jezik hodi po zemlji" (Ps. 72, 9.), to se pravi: nad vsem, kar je v nebesih in na zemlji, svoj jezik brusijo. Na svoje grehe pa seveda ne mislijo, ker so sami svoj bog; pa oni Bog, ki je v nebesih, ne bo na nje pozabil: »Kaker sanje njih, ki se prebujajo, Gospod boš v nič del njih podobo v svojem mestu". Ps. 72, 20. Nam, pa, ljubi Gospod in Bog naš, podeli svojega sv. Duha, da bomo živeli vekomaj v resnični in pravi prostosti tvojih izvoljenih. Ivanka Sinjska, dalmatinska tretjerednica. P. M. S. *) I. Spreobernjenje. To je bilo meseca septembra leta 1865. Ne spominjam se ravno ob keterih shodnih dnevih; ali shod je bil. Po vsi priliki je bil tistega leta v vsaki škofiji odločen čas za izredni svetoletni odpustek za mesec dni. Pri tej priložnosti sem bil v Sinju **), kamer sem navadno dohajal vsako leto o večih šolskih počitnicah,, ter sem po mogočnosti pomagal spovedovati. Neko dekle nižjega stanu, služabnica, se je spovedala ob tistem času ne vem pri keterem spovedniku; ali se spovedjo *) V svoji knjižici o sv. čistosti, iz ketere smo prinesli v prejšnjem tečaju pervi in glavni del, je objavil učeni daljmatinski frančiškan Dr. Ivan Markovič prav mično življenje neke njemu dobro znane tretjerednice. Upamo, da bo vstreženo tudi našim bravcem in bravkam, ako ga priobčimo v našem slovenskem jeziku. **) Sinj, mestece v srednji Daljmaciji v gorski okrajini, ima zname-niten frančiškanski samostan »provincijo sv. Odkupitelja«. n* bila zadovoljna; ne vem, kaj jo je trapilo. Pa ker je v naši Človeški naravi, da ne moremo vsakemu skriti, kar nas zelo v sercu tišči, in da najdemo v razodevenju zanesljivi osebi vedno kaj olajšanja, ni mogla tudi ona, da ne razodene svojega negira neki svoji družici. Ta ji tedaj svetuje, naj gre iznova k spovedi in ravno k meni, komer se je tudi ona spovedala. Dekle sklene, da tudi tako stori, in zdelo se ji je, da bo našla mir. I)o tedaj me ni poznala, niti me je kedaj videla ali slišala 0 meni. Neko jutro, ko sem odmaševal in sem hotel sesti v spovednico, pristopi k meni s prošnjo, da bi jo spovedal. Odgovorim ji hladno, da naj počaka, dokler pride na versto. Čakala je nekoliko časa, ali ker je bilo pred njo pri spovednici mnogo ljudi, je morala oditi nespovedana domov. Drugi dan ob istem času se je vernila zopet z isto prošnjo. Dobivši enak odgovor kaker prejšnji dan, prosi, ako je le mogoče, da naj ji odredim cas za popoldne, ker služi v tuji hiši in ne more dolgo čakati. Odgovorim ji, da naj se na to ne zanaša, ker jaz spovedujem samo pred poldne. Ko je videla, da je nečejo drugi pustiti na-Prej, verne se žalostna domov. Tistega dne sem imel mimo svoje navade, spovedati dve ženski osebi, rekel sem jima, da naj pridejo ob treh popoldne v cerkev. Iz nekega vzroka sem bil tisti dan z doma. Ob treh Popoldne, ko se vernem v samostan, najdem pred vrati — ker sakristani niso bili še odperli cerkve — oni dve osebi in ž ojima tudi imenovano dekle. Gospodarji so jo poslali po nekem Poslu z doma in ona opazi tisti osebi, da gredo v cerkev ter jih vpraša, če gredo k spovedi in h komu. Tedaj se verne hitro domov, da poprosi gospodarje, naj jo pustijo k spovedi. Gospo-dinja je bila zelo dobra in pobožna, pa vender ji reče: „Saj si kila on dan pri spovedi". Nato pa reče gospodar, ki je bil sicer bolj oduren in čuden mož: „Treba jo pustiti, kedo zna kakšno Potrebo more čutiti v svoji vesti." — Sedaj se nisem mogel veČ braniti. Dam odpreti cerkev in rečem vsem trem, da naj se gredo priporočit Jezusu in jaz da pridem za četrt ure. Spovedal sem vse tri v spovednici pri aljtarju Matere Božje. Dokler sem dekle spovedoval — Bog mi je priča, da ne lažem — slišal sem, kar se mi nikedar ne prej ne poznej v življenju ni dogodilo, slišal sem — pravim — v sebi nekak neiz- rekljiv tajinstven glas — prav jasno izgovorjene besede — ki mi je govorij, de bo oseba, ketera pred mapo kleči, Jezusova, in da ga bo ljubila s čisto ljubeznijo; opominjal me je, da naj na to spoved posebno pazim. Dekle je bilo do tedaj do skrajne mere zaljubljeno v nekega poštenega mladeniča in on v njo. V kratkem sta se imela poročiti. Ali ko se je vzdignila od spovednice, je bila že nova stvar. Vso svojo ljubezen je prenesla na Jezusa in o možitvi ni hotela več nič vedeti. Ne da se opisati ženinova žalost. Prizadeval si je na tisoč načinov, da bi jo odvernil od njenega sklepa in hrepenenja. Stanovitno se je trudil več mesecev, ali vsa sporočila, vse prošnje, vse rotenje in nagovarjanje, vse je bilo zastonj. Dekle je bila v svojem sklepu nepremična, kaker temeljni kamen, kaker skala, v ketero butajo morski valovi. Premagala je vse in vsakega; tudi mater svojo, ki jo je prosila, da naj si to iz glave izbije, ter ji je pred oči postavljala hišno siromaštvo in nevgod-nosti, ki jo čakajo, ko ostari ali oboli in ko ne bo mogla več služiti. Spominjala jo je tudi na preganjanje, katero ne bo izostalo od njenih domačih, ko jim pade na ognjišče, in sramoto, ki jo čaka pred svetom, ako obsedi ali dekle ostane. Ta čas, ko sem bil v Sinju, se je dekle večkrat pover-nila k meni na spoved. Nisem znal kedo in kaj je. Potem, ko sem jo že nekolikokrat spovedal, vgledam jo po naključju s prejšnjega kora nad velikim aljtarjem in opazim jo klečečo, kaker da je vsa v Boga zamaknjena — pred svetim zakramentom; in to je bilo pervikrat, da sem jo videl v lice. Zdelo se mi je, da vidim dušo, ki plamti od ljubezni do božjega zveličarja. Blizu nje je stala pred aljtarjem neka dobra in sveta gospa, ki jo je v Sinju vsakedo častil in spoštoval. Ta gospa je prišla drugi dan k meni po nekem opravilu in spomnila me je na ono dekle. Tako sem izvedel, da se zove Ivka ali Ivanka Žival j. Ko mi gospa še nekaj reče, spominjam se, da sem ji tako odgovoril: „Ona se more omožiti in ostati dobra. Cerkev potrebuje dobrih mater.“ Ker je zdaj že vmerla, sem se odločil napisati o njej nekoliko čertic. To hočem storiti, koliker mi Bog da, da se morem spominjati; v mojem pripovedovanju ne bo nikakega olep-šavanja, niti ene same besedice, ketera ne bi odgovarjala resnici. V povesti te sirotice, ki je ni nihče na svetu popolnoma Poznal, bodo gotovo druge dobre duše našle vsaj nekoliko tolažbe in pouka. Organizacija III. reda skupščine sve-fo-frojiške v Slovenskih goricah. (Izpeljana v jubilejnem letu 1908) Mej tem, ko iz raznih krajev voditelji III. reda „Cvetju“ in drugim tretjeredniškim listom o gibanju III. reda, posebno 0 njegovi organizaciji poročajo, se tudi tretjeredniška skupščina, ki ima svoj sedež pri slavni božji poti pri sv. Trojici v Slov. gor., primerno organizira, oziroma je že organizirana. Seveda tako stroga organizacija, kaker jo vpeljujejo voditelji III. reda Po mestih, tu na deželi ni lahko mogoča ter po mojem mnenji tudi ne primerna. Na deželi se mora voditelj III. reda glede organizacije zadovoljiti s tem, kar se mej priprostim, se vsakdanjimi skerbmi preobloženim ljudstvom sploh da doseči. Poleg tega je Pa skupščina sveto-trojiška zelo obširna, se razteza po mnogih župnijah, celo po ogerskih, ter šteje sedaj okoli 6317 živih udov; Pokojnih ali izbrisanih udov do sedaj 1855. Z primerno organizacijo sveto-trojiške skupščine je pričel že o. Kajetan Kogej, voditelj III. reda pri sv. Trojici od 1. 1903—1906. Imena (kakeršna so imeli takrat, ko so bili sprejeti), bivališča (kjer so stanovali za časa sprejema) itd. ne še Pokojnih ali izbrisanih udov dal je iz glavnega zapisnika prepisati na primerno velike listke. Imena udov je potem v abecednem redu po posameznih župnijah, kjer so udje za časa sprejema bivali, razverstil. Glede imen ženskih, ki so se po sprejemu omožile, ter bivališč, ketera je v teku časa več udov spremenilo, tak listni imenik res ni popoln, vender pa je za deželo dovolj pripraven spoznati ter v bodoče varovati razpre-gled udov posameznih župnij, oziroma cele skupščine. Imena novih udov se od takrat vlagajo v abecednem redu mej listke dotične župnije, kjer je ud doma, imena pokojnih ali izbrisanih Pa se izvlečejo. Kadar grem na vizitacijo ali drugače h kakemu, sosednemu gospodu, kjer so tretjeredniki svetotrojiške skupščine vzamem listni imenik dotične župnije seboj ter prosim gospoda, da pregleda z menoj imenik ter me opozori, ketere tretjered-niče so morda radi možitve svoje ime spremenile, keteri udje so morda svoje bivališče zamenjali. Na tak način spopolnjujem in varujem razpregled udov posameznih župnij oziroma cele skupščine. Z ozirom na organizacijo III. reda skupščine sveto-tro-jiške razločujem tri verste župnij oziroma redovnih občin: a) Sv. Trojica s strogo obmejnimi župami: Sv. Lenart v Sl. gor., Sv. Ana, Sv. Benedikt, Sv. Anton, Sv. Andraž, Sv. Bolj' fank v Sl. gor., in Sv. Rupert. Te župnije delajo tako imenovano materino redovno občino. Udje teh župnij stoje neposredno pod voditeljem III. reda pri Sv. Trojici ter so posebni skerbi tega voditelja izročeni. Ta naj pazi, da se v strogo obmejnih župnijah Sv. Trojice ne ustanovi redovna občina s podrejenim voditeljem. Udje teh župnij so bolj ko udje oddaljenih župnij brez podrejenega voditelja dolžni hoditi k mesečnim shodom k Sv. Trojici. Skupaj šteje Sv. Trojica z obmejnimi župnijami udov 2101; posamezne po versti: 521, 184, 250, 335, 215, 143, 207, 246. b) Oddaljene župnije brez podrejenega voditelja: Negova z 114, Kapela z 130, Sv. Jurij ob Ščavnici z 397, Sv. Križ pr* Ljutomeru z 109, Mala nedelja z 138, Sv. Urban pri Ptuju i 279, Prelatinci na Ogr. z 124, Bogojina na Ogr. z 65, Sobota na Ogr. z 75, Tišina na Ogr. z 55 in Štrigova na Ogr. z 59, skupaj 1445 udi. Voditelj pri Sv. Trojici naj skerbi, da dobijo te župnije po možnosti podrejene voditelje; dokler teh ne dobe, so pod neposrednim vodstvom njegovim, ki jih naj po možnosti vsako leto obišče. c) Oddaljene župnije z podrejenim voditeljem: Sv. Peter pri Radgoni z 363, Sv. Tomaž pri Ormožu z 457, Vurberg * 102, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji z 359, Polenšak z 199, Sv-Boljfank na Kogu z 113, Sv. Lovrenc v Sl. gor. z 383 in Sv-Jurij v Slov. gor. 359, skupaj 2335 udi. Te župnije imajo svoje voditelje navadno v osebi g. župnika. Pod voditeljem pri Sv-Trojici so le posredno; ker ima dolžnost vsako leto vsaj enkrat obiskati ter z ondotnim voditeljem v prospeh III. reda v do-tični župniji potrebno vkreniti. Za nadzorstvo ter potrebno upravo III. reda je nastavljeno v vsaki imenovanih župnij primerno število najbolj sposobnih °dov obojega spola, ki se imenujejo odborniki »pomočniki 'n svetovavci" voditelja III. reda pri Sv. Trojici ozir. podreje-nega voditelja v dotični župniji. V župnijah brez voditelja III. re£la je za pervega takega odbornika naprošen dotični gospod Zupnik, če tudi morda ni tretjerednik. Vsi odborniki posameznih župnij, podrejeni voditelji z voditeljem pri Sv. Trojici tvorijo splošni zbor cele skupščine sve-to-trojiške, ki naj bi po možnosti ob priliki kake tretjeredniške Javnosti enkrat na leto v blagor cele skupščine zboroval pri Trojici. Za upravo denarnega zavoda ter nujnih vsakdanjih Potreb je imenovan iz nekaterih odbornikov pod a) navedenih Zupnij ožji zbor z voditeljem pri Sv. Trojici na čelu; ta zboruje večkrat na leto. Za izpeljavo organizacije strogo po vodilu se mi pri Sv. trojici še ne zdi primeren čas; zato o kakem predstojniku, ajegovem namestniku itd. nikjer ni govorjenja. Mesto predstojnika cele skupščine kaker tudi župnij brez podrejenega voditelja obderži še za prihodnja tri leta voditelj pri Sv. Trojici Sam. Ravno tako obderži voditelj pri Sv. Trojici tudi službo Ucitelja novincev ter knjižničarja. Druge službe so porazdeljene P° možnosti mej odbornike ožjega zbora. Službo blagajničarja °Pravlja samostanski blagajničar; za pregledovavca računov sta nastavljena dva tretjerednika iz ožjega zbora. Poleg udov, ki se nahajajo po navedenih župnijah, šteje skupščina sveto-trojiška tudi še 436 zasebnih udov; ti bivajo ali po župnijah, kjer premalo število ali druge neugodne okoliščine še ne pripustijo ustanovitve redovne občine z odborom, nli po župnijah, kjer ima kaka druga skupščina n. pr. Mariborska svoje redovne podružnice. Skupno prebivajo ti zasebni udje v 50 župnijah, avstrijskih in ogerskih: V Ljutomeru 72, v mestu Radgoni 35, v Gornji Lendvi na Ogr. 32, pri Sv. Barbari pri Vurbergu 28, v Apačah (Sek. šk.) 25, v Črenšovcih na ^gr. 24, pri Sv. Marjeti niže Ptuja 24, pri Veliki Nedelji 20, Pri Sv. Sebastijanu na Ogr. 17, pri Sv. Miklavžu pri Ormožu 16 itd. Udje skupščine sveto-trojiške vživajo sledeče posebne do-brete: 1. ako so ubogi in vredni imajo pravico do podpore iz skupne blagajne; 2) za žive tretjerednike se opravi vsak mesec na dan shoda pozna peta sv. maša z blagoslovom v romarski cerkvi pri sv. Trojici; dan po shodu je ravno tam peta maša za pok. tretjerednike; troški se poravnajo iz skupne bla- gajne; 3) dobijo na posodo knjige iz tretjeredniške knjižnih pri Sv. Trojici. i,j U Sv. Trojica v Slov. gor. 10. XII. 1908. P. Simon Čurin, t. č. voditelj III. reda- Papežev jubilej fretjeredne skupščine svefofrojiške. Akoravno se je pri Sv. Trojici v Slov. goricah, kaker so naročili mil. knezoškof lavantinski, že 20. oktobra slovesno ob' haja, papežev mašniški jubilej, ki se ga je vdeležilo veliko število tretjerednikov od blizu in daleč, so obhajali vender dan sv. Elizabete (19. nov. 1908) svetotrojiški tretjeredniki tud’ še sami za se ta jubilej svojega najimenitnišega sobrata sv-očeta Pija X. Ob 6. uri je bila levitirana sv. maša za blagef jubilanta in mej mašo skupno sv. obhajilo tudi za sv. očeta^ Po maši so tretjeredniki ponovili redovno obljubo ter prejel’ vesoljno odvezo. Vdeležba je bila ebilna od blizu in daleč. Priporočilo v molitev. • V pobožno molitev se priporočajo: č. p. Nazarij SchoO' wetter, mašnik 1. reda sv. Frančiška, f 26. dec. 1908 v Mariboru; fr. Celestin Bogme, klerik 1. reda sv. Frančiška, f v Novem mestu 2. dec. 1908; sestra Mr. Pija (roj. Ana Gabrovec) šolska sestra III. reda, f v Mariboru 14. dec. 1908 ; rajni udje 3. reda skupščine brežiške: Marija Pirnat in Ana Klobučar iz Brežic, Marija Žlahta od Sv. Vida, Jakob Pianezk’ iz Cerkelj, Marija Štraser in Barbara Podvinski iž Kapel, Marija Učenšek iz Artič, Martin Komučar iz Čateža, Ana Planinec (usmiljenka), Marija Godlar in Marija Moškon iz Zdol; biljan' ske: Katarina (Marija) Jerman iz Biljane; sveto-trojiške: od Sv. Trojice: Poš Neža, Horvat Marija, od Sv. Lenarta: Rola Marija, od Sv. Benedikta: Gamboš Terezija, Ježovnik Marija* Ferenc Ana, od Sv. Antona: Šalamun Janez, Borko Terezija* od Sv. Andreža: Horvat Marija, od Sv. Boljfanka v Slov. gor-: Živko Janez, Pukšič Ivana, od Sv. Ruperta: Kocpek Jožef, o£* kapele; Ravter Apolonija, od Male Nedelje: Marinič Marija, Kolkovič Jera, od Sv. Urbana: Beleb Katarina, Zelenko Ana, Linhart Matija, od Sv. Petra pri Radgoni: Kocpek Uršula, iz ^urberga: Kurbos Elizabeta, iz Polenšaka: Bezjak Terezija, Lajh J°žef, oci gv Boljfanka na Kogu: Mlinarič Marija; s ve togo r-ske: Marija (Elizabeta) Brezovšček f 25. okt. v Čepovanu, Ka-tarina (Marija) Gadnik f 29. nov. v Gergarju; novomeške: ^ rane Dular f 20. nov; v 74. letu svoje starosti. Dalje se priporočajo v pobožno molitev : neki tretjerednik 'z Spodnje Šiške za božjo pomoč v velikih dušnih zadregah in bolečinah; neka žena od Nove Štifte priporoča svoje stariše za zdravje, za srečno zadnjo uro, za pravi mir mej domačimi in neke druge dobre namene; neka tretjerednica, da bi mogla v dobrem napredovati, za zbranost pri molitvi in srečno zad-njo uro. Zahvalo za vslišano molitev Naznanjajo: Jožef Cede, župnik, Studenice, Štajersko, sv. Jo-in sv. Antonu P. za priprošnjo v neki veliki potrebi, ki Je bil v njej gotovo vslišan; M. W. iz župnije Žaljne prebl. D. Dariji in sv. Antonu Padovanskemu za ozdravljenje bolne noge; K- J. iz S. presv. Sercu Jezusovemu in brezmadežnemu Sercu ^arijinemu, sv. Jožefu in sv. Antonu za rešitev nekega živin-aeta v veliki nevarnosti; neka žena od Nove Štifte za zdravje Pri hiši in srečo pri živini, tudi za vse pridelke tega leta in blagoslov božji; M. L. od Sv. Trojice v Slov. goricah kliče vsem castivcem sv. Antona Padovanskega: „Ako ste v stiski, zateče se k sv. Antonu, on vam bo izprosil rešenje, kaker je iz-Prosil meni oproščenje od velikega križa". Za kitajski misijon f® je poslalo P. Baptisti: 2 celi mašni obleki, 1 koretelj, 1 pla-^cek za ciborij, 2 burzi, 1 aljtarni pert, 3 antipendije, nekaj ve-c'h podob Jezusovega in Marijinega serca in svetnikov. Plačalo Se bo z darovi v ta namen poslanimi. Že so darovali v ta na-men neimenovani iz Novega mesta 52 K, iz Šentruperta po An-&eli Rogelj 12 K, iz Tersta 36 K. Bog poverni vsem stoterno ! Iz zapuščine rajne tretjerednice Frančiške Marije Pirnat v Brežicah smo prejeli 50 K in sicer 20 kron za svete miši' jone, 20 kron ,za varihe sv. božjega groba in 10 kron za g o* bavce; vse se o pervi priliki razpošlje na svoja mesta. Bog poverni! Rimsko - frančiškanski koledar za lefo 1909. Mesec 1. petek: Novo leto P. O. 2. sobota: Osmina sv. Štefana, m. 3, nedelja : Osmina sv, Janeza, ap. 4: pondeljek: Osmina nedolžnih o-trok. -5. torek: Vigilija razglašenja Gospodovega; sv. Telesfor, m. 6. sreda: Razgl a še n j e Gospo-•. d o v o P. O. 7. četertek: 2. dan mej osmino razglaš, Gosp., 8. petek: 3. dan mej osmino raz-glaš. Gosp. 9. sobota: 4. dan mej osmino raz-glaš. Gosp. 10. nedelja, 1. po razglaš. Gosp., zv. Egidij, sp. 1. r. 11. pondeljek: 5. dan mej osmino razgl.aš. Gosp., sv. Higin, p. m. 12. torek: 6. dan mej osmino razglaš. Gosp. 13. sreda: Osmina razglaš. Gosp. 14. četertek: Presv. ime Jezus; sv. Feliks, m. P. O. 15. petek: sv. Pavel, pušč. 16. sobota; sv. Bernard in tov., m. 1. r. P. O. P. O. pomeni popolnoma odpustek P O * • » »> »J januarij. 17. nedelja, 2. po razglaš. Gosp- • sv. Anton op.; v Avstriji. P. 0' 18. pondeljek: sv. Petra stol v Rimu, sv. Priska, d. m. 19. torek: sv. Kanut m., sv. Mariji® tov. m. 20. sreda: sv. Fabijan in Sebastijan m- 21. četertek: sv. Aneža, d. m. 22. petek: sv. Vincencij in Anastazij, m. 23. sobota: Zaroka bi. dev. Marija sv. Emerencijana, d. m. 24. nedelja, 3. po razglaš. Gosp-: sveta Družina, sv. Timoteji šk. m, 25. pondeljek: Spreobernjenje svet-Pavla. 26. torek: sv. Polikarp, šk. m. 27. sreda: sv. Janez Krizostom, Šk-c. u. 28. četertek: Zv. Matej, šk. sp. 1. r' 29. petek: sv. Frančišek Salezij, S*5-c. u. 30. sobota: sv.Hijacinta, d. 3. r. P. O- 31. nedelja, 4. po razglaš. Gosp-: zv. Ludovika, vd. 3. r. P. O. vse v cerkvah 3 redov sv. Frančiška-mo za ude svetovnega 3. reda. Joan. 1—14. Vi principio čine ie verbo, e ie verbo čine. pu Deo, e Deo čine 'e verbo. Hie čine vi principio pu Deo. Omniei pe psie fičionei e sine Psie ne fičione neci nie, que ffčione. Vi psie čine^vita e ie vita čine 'e luce di ioi hominei. E ie liice vi iei tenebrai 'lucčne e iei tene-brai lč ne comprehendčionei. Fičione uo homine, misso da Deo, quo-Je ndmine čine Idanne. Hio veničione vi teStimdnid, u testimonid Perhibčonue dč ie liimine, uti omnioi crčdčonuei pe Ido. Ne čine lio ‘e luce, se u testimdnid perhibčonue dč ie liimine. Eine ie liice, ie včre, que illumindne omnid hominč veničntd vi hič iiAindo. Vi ie mundo čine e ie mundo pe psio fičione e ie mundo ld ne cogno-^ione. Vi iči propriči veničione e ioi ldjoi ld ne recipičionei. Quo-^luoti aute recipičionei ldd, daione lioi potestate filioi di Deo fičoni, a ioi crčdčntoi vi ič ndrninč ldje. Quoi ndni xi sanguinei, neque x‘ voluntčte di čarne, neque xi voluntdte di viro, se xi Deo nascčio *ei- E ie verbo čarne fičione e habitžione vi ndoi e vidčionoi ič gldrid 'djč, gloria quasi di unigenito da patre, plčno di grštia e včritdte. Luc. 2, 1—21. Fičione aute vi iei diei Hei exičione ue čdicto da Čaesare Au-gusto, u dčscribčlue universe ie orbe. Hie dčscriptione prime, fičione ^nto praeside di ie Syria Cyrino. E ičianei omnioi profitčsu singuloi v* soijči civitdtči. Ascendčione aute e Idsčphe da ie Galilaea dč ie c>vitčte Nazaretthe vi ič Iudaed vi ič civitatč di Davide, que vdcdle Eethlehemnie, olequi činie de ie domuo e familia di Davide, profitčsu Co Mariamme, ia dčsponsdta lio uxdre, čnta praegndnta. Fičione-aute ctl čineu ibi, implčiolei iei diei, u paričonure. E paričione id filio sAjd, 'G primogenitd, e di pannoi ld involvčione e reclindione ld' vi ue Praesčpio, olequi liou nečine loco vi ie diversdrio. — E pastorei činei vi ie regidne liede vigilantoi e custddičntoi vigiliči di ie nocte Supe ie grege sdije. Et ecce uo angelo di io Domino stčione juxta Ičoi e clčritžte di Deo circufulgčione lddi e timčiosei co timdre magne. E dicčione lioi io angelo : Ne timčsuai! ecce enimi, evangelizčno vioi gaudid magnč, que čune a omnie ie populo : qui vdiju nascčolie hodii io salvžtbre, quo čne Christo Domino, vi ie civitdte di Davide. E hie vioi ie signo: Inveničuonai uč infantč di pannoi involute e jacčntč vi ue praesčpio. E subitii fičione co io angelo ue multitudine militia coelestie di lauddntoi Ded e dicčntoi: Gldria vi altissimei a Eteo e ni terra pčce vi hominei di bone voluntdte. E fičione, u dis-cčdčionei da ldoi vi ič coelo ioi angeloi, ioi pastorei loqučianei invice: Transičonuoi usque a Bethlehemme e vidčonuoi ič verbd hič, ič fi-^ente, quč io Domino ostendčione ndiju. E veničionei festindontoi e 'nveničionei id Mariammč e id Idsčphč e ič infdntč jacčntč vi ie Praesčpio. yidčontoi aute cogndčionei dč ie verbo ie diete ldiju dč '° puero hio. E omnioi ioi audičontoi mirdiosei dč iei diečoltei da ioi Pastdrei a ldoi. Ia Maria autemi omniči conservdiane iči verbdi hiči conferdnta v? fe corde sdje. E revertdiosei ioi pastdrei gldrificdntoi e lauddntoi Ded vi omniei qudi audidionei e viddionei, sicu dicdiole a ldoi. E postiqua čonsummdiolei diei octi, u circuciddolire io puero, vdcdiole ie ndmine ldje Idsuo, que vocdiele da io angelo, priiqt>a concipidolie vi ie'utero. Ad Complet. Antiph. Alma di io Redemptdre mdtre, Qua nianena porta di ie coelo Pervie e di ie inarie stella, Succurrdnua — a ie cadente Populo, curante di surgdni, Tda, qua gigndina mirdnte Ie ndtura, id tdjo sanctd Genitdrd, virgine — e priu E posteriu, di Gabridle Da ie dre id „Avdnua“ lid Sumdenta, di ioi peccdtdrei Miserdsua! - ) f. Po ie partuo, Virgine, immaculdta permandiona. Di Deo genitrice, intercdddnua pro ndoi! Črdnuoi! Deo, qno pe ie fdcunde virginitdte di bedta Maria idi praemidi di aeterne salute a ie humdne genere praepardiona, tribudnua, quaerd' noi, u Id prd ndi intercdddni sentidnuoi, pe quia id auctdrd di ie vita merdenoi suscipidni, id Domind ndijd Idnud Christd, filid tdjd. Amdni. Liu! * 6 *) Nddnd id terrd? iei citruoi lii fldrdnei, Vi fronde nigrdnte aurdntiei pdmoi arddnei, Ue Idnie vento da coelo coerulee fldne, le myrto quidti e celsi ie lauruo stdne. Nddnd ld nu?