t
ZZZ. Številko.
V milijuni, v torek i. oMohrn 1921.
Liu. leto
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In prasnuo«
Irtserati: Prostor 1 m/m X 54 m:m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi l m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—.  Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravnistvo y|Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna" EaaUova ulica št. 5, prl£116no. — Telefon i i. 304.
„Slovensbi Narod11 ver-', v Ljablv3ist ln po posti:
V Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan  .  K 300'—
polletno........150 —
3 mesečno.......75*—
1      -     ....... 24-
V inozetnstfn t
celoletno......K 480" -
polletno....... 240 —
3 mesečno......120-—
1 ...   - 40-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnini doplačati.
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   šffOBT po aaluuci d Na :-aino pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozira':.
Ureduiitvo „£lov. Njroda" Knailova ulica št. 5, 1. nadsiropje
TeleJon štev. 34.
Dopise sprejema ls podpisane in srdestno vv—r.e. Rokeplscv se no vrata, "i
Današnja številka uslla 2 kroni.
Pošto; ■ 'i plačam v gotovini.
Vsak narod ima tako vlado in take poslance, kakor jih zasluži. Ljudski zastopniki, poslanci, so za-konotvorci, od njih odvisi vlada in sakonodajstvo. Naš narod bi moral imeti izvrstno zakonodajstvo, ako bi bili poslanci na visku svoje nalo* ge. Preiskusimo naše zakonodaj* Stvo, da vidimo v tem ogledalu na* še zakonotvorce. Promotriti hoče* mo nekaj zakonov, ki se tičejo ka* ženskega prava, prava, ki zadene vse sloje naroda in jih naj izniveli* ra. Ozirali se bomo le na slovenske
Srbov,
Univ. prof. dr. Metod Dolenc:
EesidsB © našem IsgsssffisfeeiH sslisssfšsf«
niti niso tista določila, ki naj po* vzročijo preinačenje kompetence, našim sodiščem obnarodovana. Vse to daje kaos, ki je baš tako neraz; vesel i iv kot nepotreben.
Tretji primer nekritično stvor-jenega zakona je volilni zakon za ustavotvorno skupščino. Uvedel je popularno obtožbo, to je ne le dr* žavni pravdnik, ampak vsak voKJec sme obtožiti koga, ki je kršil volil« ni zakon, pred sodiščem. Pasi ideja ni slaba, za demokratično drža« vo celo zdrava, je izvedba te ideje za naše pravne razmere skoro ne* mogoča. In res je praksa prešla pre? ko tega novega inštrumenta za var* stvo volilne svobode molče na dnev* ni red. Tega bi ne bilo. ako bi se dalo zdravi ideji podlago, ki bi se ujemala z našim kazenskopraven nim redom, desetkrat modernejšim od srbijanskega.
Vidovdanska ustava! Prepove« dala je za čisto politične delikte smrtno kazen, a že v drugem od* stavku istega določila je napravila izjemo, ki kaže, da šteje ustava med čisto politične delikte tudi take, katere vseobče po teoriji smatramo za relativne politične delikte. To ie za naše pravne razmere združeno s komplikacijami, ker moramo vprašati porotnike, ali smatrajo delikt za čisto političen, a za taka vprašanja naš kazenskopraven! red ni urejen. Pri določitvi kazni za čistopolitične delikte, ki naj stopi namesto smrtne kazni, pa je spet križ, ker kazenskega določila v na= ših zakonih ni, vsaka cnalogi!a Pa je po vidovdanski ustavi sami iz* ključena. — Ustava je uvedla pri* tožbo — zoper hišno raziskavo, ki jo odredi dohodarstveno sdišče. na jo odredi dohodarstveno sodišče, na zborno (dež. ali okrožno) sodi* roto za tiskovne pravde, a v res* niči je ni odpravila, ker besedilo ustave za naše pravosodne razmere poroto kot redno sodišče našega kazenskopravdnega reda naravnost potrjuje. Mcrodajen je zakon po svoji vsebini, ne pa vol;a zakono* dajalčeva.
Zakon o redu in radu je naj* hujši primer nekritičnega postopa« nja zakonotvorcev. Ne spuščam se v razmotrivanje njegove umestno* sti, ker nisem političar; hočem po* kazati le nekaj tehničnih hib, ki pogoršava jo naše pravosodne raz* mere. Navzlic temu, da vidovdan*
pravne razmere.
Hrvatov in Slovencev z ustavno garantirano enakopravnostjo vseh treh plemen naroda imamo to pra* vicoL
Kmalu po prevratu je prišla razširitev poglavja 9. in 10. srbske* ga kazenskega zakonika na vso na* šo kraljevino. Da je bilo potreba napraviti konec pravnim predpi* som, ki so ščitili avstrijsko vladar* stvo in Habsburgovce. o tem ni dvomil nihče. Ali izvedba je bila sila nesrečna. Namesto, da bi se za* kohi raznih pokrajin novelizlrali, kakor se je storilo to že v češko* slovaški republiki, se je poseglo po dekretu o razširitvi veljavnosti srbskega kazenskega zakonika na druge pokrajine. čeGar nemodemost je evidentna. Višek nerodnosti pa je tičal v tem, da se ni povedalo, kateri splošni predpisi — ali srbski ali avstriiski — naj veljajo pri upo* rabi poglavja 9. in 10. Poleg tega se |e s to razširitvijo ustanovilo za nc* ke vsakdanje delikte, na primer razžalitve uradnih oseb v službi, da spadajo kot pregreški pred senat četverih sodnikov, dočim so bili dotle i le prestopki, katere je sodil sodnik poedinec pri okrajnih sodi* ščih. Prav nobene potrebe ni bilo za tako obremenitev naših zbornih sodišč, še manj pa je bilo umestno za take bagatelne delikte povzro* čari strankam novih potov in stro* škov.
Drugi primer: Z zakonom o ustanovitvi ljubljanskega vseučili* Šča se je preneslo tudi vse postran* ske uredbe, ki veljajo za beograd* sko univerzo, na naše razmere. Ta* ko se je dejalo, da naj bo za pre* stopke iz 3. dela srbskega kazen? skega zakonika kompetentno uni* Verzitetno sodišče, ne pa navadno okrajno sodišče. Srbski kazenski zakonik pa pri nas ni bil razglašen,
ri>i i lt-r—m—im-T.i i,      -- ;—"-   a wm m v: n--"W
ska ustava prepoveduje ustanovi* tev smrtne kazni za čisto politične delikte,   ta nesrečni zakon določa smrtno kazen celo za nedoletnike nad 18. letom,   če so storili delikt po Čl. 1. tega zakona,   dasi   so to gotovo čisto politični delikti: Da raka, v navadnem zakonu odrejena kazen sodnikov ne more vezati, ker r.o dolžni ustavo spoštovati, leži na dlani! Zakon o redu in radu je naše potepuhe,   pijance in vlačuge po* imenitnih zločincev.   Doslej so jih sodili — in to rav zadovoljivo — na okrajnih sodiščih sodniki po* edinci. Sedaj pa je treba potepuha, katerega je ujel orožnik, recimo, v Kranjski gori. privesti k deželnemu sodišču v Ljubljano, da se tam pc* ča s to zadevo državni pravdnik, ki naj vloži formalno obtožnico, in pa senat štirih sodnikov — ampak kazen, ki jo smejo diktirati, je pa lajša od   prejšnje!   Beračenje pa ostane po starih avstrijskih pred* pisih — prestopek. AH se ie vse te posledice premislile?! — Oddajo v prisilno delavnico  pri pregreških petepuštva   naj   uredi minister pravde, pri prestopku beračenja pa ostane predpis, da   pripade delo* krogu pokrajinske vlade, ki je pod* rej ena ministrstvu za notranje stva* ri. — Mimogrede omenjeno: Kje jc sedaj naša prisilna delavnica, kate* ro so naši kratkovidneži ukinili v času, ko je bila najbolj poirebna? Zakon jo je predvideval prej, pred* videva jo izrecno zakon   o  redu i radu. zahteva io teorija, zakono* davni odsek ministrstva pravde jo ima v programu, —vpostavite jo!
Kakor se križaio določila zako* na o redu i radu z doslejšnjimi našimi zakoni glede potepuŠtva, da si bodo sodniki vseh instanc glavo ubijali, kaj jc izmenjano, kaj ne, isto velja za predpise o deliktih. povzročenih z razstrelilnimi snov* mi. Za ves zakon o redu i racu pa velja še posebej, da največ njego« vih deliktov mora no naših kazen* skopravdnih predpisih vsled dra* koničnih kazni spadati pred poro? to. Če veli zakon o redu i radu, da naj se njegovi delikti obravnavajo pred vsemi drugimi, je to le plosk po vodi! Porote se ne da k^r tako sklicati. Vse, kar prinaša zakon o red Li i radu glede takozvanih delile* tov, je pri nas nevpoštevno. Prosta citacija zakonitih določli srbskega zakona o štamni nc šteje nič! Na* knadno obnarodovanje tiskovnega zakona za Srbijo pa bi bilo za nas odveč, ker imamo vse tisto, kar je hotel zakon o redu i radu uvesti, mi
B5EBBBHM iritIH- ' ' "j " HBZMlI^ji1 M   ' 1 "g^^™*g'i"~^JZnr---i
že bolje odrejeno po naših doslejš* njih zakonih. — Cisto se je spet pozabilo — kakor že ob času razši* ritve poglavja 9. in 10. srb. kazen* skega zakona — na vprašanje: kaj je pravo, če konkurirajo delikti po avstrijskih in srbskih kazensko* pravnih predpisih - pri eni raz* sodbi? Zato se je pa uvedla pri* tožba zoper odloke upravnih obl?»*
na (dt :" da bi r vrši... da je : gani zic Pci
stev, ol _ ' jnih glav."      v — na zbor* in okrožna} sodišča, r.c ■vodalo,   kako naj se to da bi se oziralo na to, ros sodna in upravna or« j strogo ločena! ijc razpravljanje o vseh teh kriminalnih zakonih si pridrŽJ« jem za strokovno česopisje v Ljub? Ijani in Beogradu.   Svetoval bi, da I bi se strokovni krogi drugih pra*"* nih panog takisto podali na kritič* 1
no polje in pokazali na napake, ki so se zgodile. Ni dobro, da se k vsemu molči! Od naših državnih se* paratistov me loči brezdanji prepad, pa ipak mislim, da moram po* vedari. da ni vse v redu z našim zakonodajstvom. Errando dlscimus! Zakoni morajo biti na višku, oni naj imajo le eno vodilno idejo: ka* ko državo podpreti v njenem živ*
ljenju! Veliko preveč je partizan^ skega patriotizma, veiiko premalo državnega patriotizma! — Kdor ustvarja zakone, ki niti tehnično ni* so brezhibni, ta daje našim klevet* nikom zunaj in znotraj državnih mej potuho, on škoduje ugledu naše države, namesto da bi ji koristil. Če sodijo izven naše države naš na* red po njegovih zakonik in zakono* tvorcih, kakšna bo usoda?!
EbBfsii2i!SS dtelsgafou ^o&rslsrssfeits zues
m stazbenlfciiii*
— Beograd, 2. okt. (J - v.) Dne 30. Fopteinbra so se sestali v Beogradu zastopniki vseh pokrajinskih strokovnih Organizacij državnih slnžbenikov. Na predkonferenci v kavarni »Moskva« so jc? ugotovilo, da načrt zakona o novi službeni pragmatiki v načelih odgovarja zahtevam javnih nameščencev tor naj služi za podlago nadaljnih razprav. Sejo jo vodil pred-cinik srbskega udruženja činovnika i poslužitelja prof. A n d o n o v i o, Na predlc<r predsednika slovenske O.-redrjo zvo-zv>. posl. Jožefa Reisnerja se je oklenilo, nej so za naslednji dan določen > zborovanje omeji predvsem na načelno debato. Uvrstitev posameznih strok v plačilne kategorije (I.—VI.) •so določi s posebnimi pravilniki, ki jih izvr^o resortna ministrstva. Za uslužbence, ki v razmerju s svojo prediz-obrazbo ui?o kvalificirani za služI e višjo kategorije (V.—III.), a jo vendarle vrs«? z odločnim uspehom, naj bo dana možnVjst, da napredujejo no lo av-triuavieno v dotični kategoriji, nego prestopijo tudi v prvo višjo plačilno stopnja naslednje višje kategorije. Pokojnino ?e odmerijo vpokojenoem nanovo po načelih novega zakona.
— Beosrrad. okt. (Tzv.) \n zborovanju v občinski dvorani pod predsedstvom A n d o n o v i č a sc je po referatu prof. K a t u n a r i e a (Split) izvolil petčlanski odbor, ki sestai i pravilnik Centralnega saveza za vso državo. Sprejeta je bila resolucija profesorja Reisnerja srledc revizije vseh dosedanjih, gmotnega vprašanja državnih uslužbencev tičočih se uro-deb. dravinjskih doklad in dnevnic. Resolucija sc izroči zakanodajnemu odseku, ki ima sejo v četrtek.
— Beograd, 2. okt. (Tzv.) Slovensko Osrednjo Zvezo Javnih nameščen-
cev zastopajo predsednik prof. Bela-n e r, podprod-tulnik C osni k. i-ijnik Bekš in za štajerske državne uslužbence IfegliČ. Tukaj s^ tad] tAflop-iiiki strokovnih organizacij Spende za zemljeknjižnike, S< hilden« ield 7i pisarniške uradnike ln ofioi-janto, Pečjak za nižje ter I rban-l i v. V 1 e n i c in Otoni ■ a r ?a poštne ushr/.bctii e.
5
iić^r.^;-:-'
K. H. Strobl:
Tedai je stopil eden izmed svetovalcev naprej in med tem, ko ie množica od vseh strani pritisni« la še bližje, je zlomil nad glavo nune belo palčko ter ji jo z izra* zom studa vrgel pred noge.
Ljudstvo sc ie umaknilo in pustilo prazen prostor, kjer je stala nuna tik tnala; s tnala pa se je dvignil mož v rdečem plašču.
Videl sem vse posameznosti grozne eksekucije. VicJe! sem, kako je mož potegnil svetel, širok meč, vrgel plašč proč, kako je odpel nuni obleko, da sta postala njen beli vrat in lepo ramenje vidna, in kako io je prisilil, da ie pokleknila.
Najrajši bi bil kričal in sem bil vendar hvaležen, da so bile končno njene temne, grozeče oči obrnjene od mene stran, oči. ki so se v poslednjih minutah srepo upi* rale na moje skrivališče, kakor bi me bile ondi zagledale.
Zdaj je ležala njena glava na kladi, in zdaj sem videl rabljev meč v visokem vzmahu, in zdai je sik* nil krvav žarek. Toda žarek ni pa* del na tla, ni se razpršil v Dosamez«
ne kapljice, nego ie obvisel v zra* ku, kakor bi bil hipoma odrevenel, glava pa ie padla s tnala in se ie trki jala kakor s poslednjo energijo k smrti obsojenke naravnost v sme* ri k meni.
Takrat je metala množica svoje klobuke v zrak in izbruhnilo je velikansko radovanje: natančno sem videl njegove kretnie, a nisem sli* Šal nobenega glasu. In kakor v hip* nem navdihujenju so planili vsi na truplo, ga suvali, bili in vlačili okoli, kekor bi njihovi besnosti še zme* rom ne bilo zadoščeno.
Glava pa se je med tem trki jala dalje, ne da bi izpremenila svoje smeri, proti meni ter je končno ob* stala tik pred mojim skrivališčem. Temne, plam teče oči so me gledale, in slišal sem besede, prve med vsem strašnim prizorom, besede iz ust glave:
»Ti se boš zle nune še sporni* njall«
Nato je izginilo izpod mene vse, vrvenje množice, glava, rabelj s klado, in le rdeči srp odrevencle* ga krvavega žarka je plaval še tre* notek v zeleni mesečini...
Ne preostaja nič drugega do* staviti, kakor da so naslednje jutro našli truplo sestre Atfate v grobnici
v strašnem stanju. Bilo je po sunkih in udarcih razbito, vsi udje so bili polomljeni in glava je bila z gladko zarezo od trupa popolnoma odre* zana.
Sumili so, da se je pripetil slu* čaj seksualne blaznosti. Začele SO se na i vestne j še preiskave, tekom katerih sem bil zaslišan tudi iaz. Toda pozvedovanja oblasti niso prinesla nobenega uspeha, zakaj jaz sem se čuval in nisem povedal, kar sem bil videl ponoči.
Strašen zločin je zjutraj 17. ju* lija 19 . . razburil vse mesto. Ko je pri inženjerju in stavbnem mojstru Ivanu Andersu službujoče dekle po opetovanem brezuspešnem trkanju na vratih spalnice svoie gospode končno okoli desetih dopoldne še enkrat potresla duri, je opazila, da so nezaklenjene ter je stopila v spalnico. Mlada gospa je ležala na postelji sredi mlake krvi. Gospo* da pa ni bilo videti nikjer.
Kričaie je zbežalo dekle, krče* vito je jokalo, in ko so končno s težavo spravili iz nje, kar je videla, je poslal mladi študent iz III. nad* strop j a, ker je bil najbolj preuda* ren med razburjenimi in prepade* nimi hišnimi tovariši, takoj po Re* silno družbo in oolicijo. .
Komisija ie prišla in ugotovila, da se jc zgodil zločin. Mlada gospa ie bila mrtva že več ur; glava ji ie bila z ogromno silo od trupa glad* ko odrezani. Vse drugo v stanova* niu je ostalo v redu le ena izmed slik v spalnici je bila sneta s stene in popolnoma razbita: okvir na majhne kose razlomljen, platno na cunje razcefrano. Nobena sled ni kazala, da bi bil moriTec vdrl od zv? nai v spalnico, in služkinja je potr* dila, da sta gospod in gospa odšla sinoči spat kakor navadno.
Ko so jo vprašali, je li morda v poslednji dobi opazila, da sta sc Anders in gospa prepirala, ie za hin pomislila in nato izjavila, da ni opazila nič drugega, kakor da sta postajala oba nekam molčeča in da se je včasih gospa od nervoznosri kar tresla. Vzlic tej izpovedi se je moralo misliti, da je gospo Ander* sovo iz doslej neznanih vzrokov umoril lastni soprog ter nato po? begnil.
Opazovanja stanovalcev v hiši so se strinjala z izpovedjo služki* nje, toda iz vseh teh izjav ni bilo mogoče sklepati, da bi bil med nji* ma tako resen razkol, da bi mogel iz njega slediti tako strašen čin. Sodni zdravnik na je izjavil, da se
—d Beograd. 2. oktobra. V veliki dvorani občinskega odbora v Beogradu se je včeraj zaČda skupščina uradniških organizacij iz vse države, na kateri se ima izvesti uedinjenje vseh do-sedaj obstoječih uradniških /vez in pretresati načrt zakona o uradnikih Po daljši razpravi o zveznih pravilih, se je začela načelna diskusija o uradniškem zakonu., ki Ka je izdelalo uradniško udruženje.
Glavna načela tega zak inskega projekta se nioreio v glavnem podati v nastopnem:
Vsi državljani kraljevine SHS morejo vstopiti v državno službo po zakonitih pravilib, toda osebe brez moralna kvalifikacije in one. ki proglašajo nro-tidr/avna načela, ne morejo b:ti državni uradniki. Vsi državni uradniki so v prvi-i dveh letih shržne začasni, po ton času pa postanejo ćc?hith nI ako izpolnijo potrebne pogoje.
Strokovna uradniška usposobljenost se dokaže z državnim izpitom v vseli panogah državne službe. Po izobrazbi se uradniki delijo v nastopne kategorije:
l. služba, za katero se zahteva popolna afkultetska izobrazba z diplomo. a^xJiuLi-j:, ~ ~ "'■_„.      ■■!.■_ j_______i■
iz pomanjkanja zunanjih znakov razprtije nc sme sklcoati, da sta za* konca docela harmorir^li; prav pri osebah z visoko kulturo, kakršna sta bila Ivan Anders in njegova MU proga se odigravajo take katastro* fe brez hrupa in lo v dušah. S tem je zdravnik samo potrdil mnenje policijskega komisarja, ki je takoj odredil naj vnete jša nozvedovanja za soprogom umorjenkinim.
Ivana Andcrsa so našli popoh dne na kloni v mestnem parku; razoglav, klobuk in palico ob sebi, se je bavil pravkar s tem, da si zvije novo cigareto. Brez odpora io sledil pozivu stražnika in mu dc» jal, da je že sam mislil na to, da bi šel na policijo in razložil dogodek. Smehljaje in najboljše volje je stOi Pil v pisarno policijskega komisar« ja ter ga prosil, naj ga blagovoli trenotek poslušati, ker mu hoče povedati, čemu je ženski odrezal vrat.
Prepaden je strmci komisar vanj:
»Gospod, vi torej priznavate, da ste umorili svojo ženo?«
Anders se je smehljal: »Svoje
ženo? — No!«
(Dalje prihodj '
2. služba, za katero še zahteva državna akademija ali zrelostni izpit z višjo teoretično naobrazbo.
3. služba, zakatero je potrebna osemrazredna gimnazija, realka ali višja strokovna šola.
4. služba, za katero so potrebni štirje razredi gimnazije ali nižja strokovna šola.
5. služba, za katero se zahteva najmanj dovršena ljudska šola.
6. služba, za katero zadostuje naj-©otrebnejša pismenost.
Najzadnja plača državnega uradnika je 5000 dinarjev, najvišja pa po kvalifikaciji 14.000 dinarjev. Vsa mesta v državni službi se rx> polnil oz natečajem, toda po zboru strokovne uradniške sveze.
Uradnik se ne more povišati, dokler ne položi strokovnega državnega
Izpita. Vsak uradnik je moralno in materijalno odgovoren za vse prestopke, ki jih napravi v državni službi.
Državni nameščenec more biti odpuščen in kaznovan na podlagi razsodbe disciplinarnega sodišča. Odpuščen more biti tudi za to, ali se obsodi radi prešuštva ali ako je bil slabo ocenjen. Ocenjevanje službe je obvezno ln se vrši koncem vsakega leta. Uradnik se odpusti iz službe, ako je bil trikrat zaporedoma slabo ocenjen, ali šestkrat v službi sploh.
Nato je podal Član državne komisije za sestavo uradniškega zakona nekatera pojasnila o glavnih načelih, na podlagi katerih se bo zakon izdelal v državni komisiji. O tem se je razvila razprava,
Sijajna sokolska manlfgifaclja u Hadssis
Ulcl.
Sokol m ktafia loCcnlfco EoiAom GHpo.
Pismo ii Trst
(Stavka v Julijski Benečiji.)
1. oktobra 1921,
Krivdo zaradi Štrajka zvraČafo sečlaj drag na drugega. Vlada hiti valiti odgovornost za sedanje sta* nje v ladjedelnicah na industrijalec. »Štefani« objavlja znova, da se aatvoritev tržaških ladjedelnic po krivici pripisuje vladi, češ da ni izpolnila svojih obveznosti glede določenega pomorskega programa. »Libera Triestina« je zahtevala za -svoje ladje od vlade take cene, ki bi predstavljale za erar težke žrtve. Vlada se je nato pogajala za pri* merno plačilo, ki bi vpoštevalo tržaške razmere, ali ko so se poga* janaj še vršila, so se nenadoma zaprle ladjedelnice in se je zbog tega bati resnih nemirov v Julijski Benečiji. Ministrstvo vstraja na svojem stališču in se hoče pogoditi za take cene, ki bodo ščitile interes erari a, ki je identičen z interesom kolektivnosti. Milanski »Secolo« pa očita tržaškemu generalnemu civil* nemu komisarju, da si je ubil v gla* vo, da je on zastopnik interesov iz* vestnih finančnih skupin v Julijski Benečiji pri italijanski vladi in ne, kakor je njegova dolžnost, zastop* nik Italije za vse državljane v odre* šenih provincah. Prvotna vest v ča* sopisju, da se ladjedelnice zapro, je bila, lahko rečeno, le navaden »bal* Ion d' essai«, da bi se vlado prisi* lilo, da stopi iz svoje legalnosti in vrže milijone v žepe gospodov fi* nančnikov. Ko se pa to ni zgodilo, je sledila zatvoritev ladjedelnic, iastniki ladjedelnic v Julijski Be* nečiji uživajo tudi posebne ugodnosti. Tako so se vpoštevale niiho* Ive želje pri razdelitvi trgovskega "brodovja, pri zamenjavi krone, pri davščinah, deležni  pa so zajedno
vse razdelitve vsot, izvirajoČih iz De Navovega dekreta. Zato se z vladne strani očita ladjedelnicam nepravilno postopanje. Zveza indu* strijalcev je poslala delavskemu vodstvu pismo, na katero odgovar* ja vodstvo Štrajka, da sedaj ne gre več samo za ureditev mezde, mar* več delavska zahteva za pričetek pogajanj je takojšnja otvoritev ladjedelnice pod prejšnjimi pogoji.
Poslanci Albanese, Banelli, Po* gatschnig in Suvich so poslali min. predsedniku brzojavko, poudarjajoč nujnost zadovoljive rešitve redanje krize v ladjedelnicah. — Tipografi so vsi v štrajku. — Zvečer bo veli* ko zborovanje železničarjev. Poziv na zborovanja veli: Stopile v boj, vstavite vlake, onemogočite promet, pomagajte, da udarimo buržuazijo v obraz! Ako pokažete le trenotno svojo slabost, vas jutri udari z vso silo buržuazijska reakcija. — Štrajk v Tržiču traja dalje. Fašisti »krunuV rij o.« Vsi pomorščaki so se pridni* žili štrajku. Vse obrežne ladje poči* vajo.
Štrajk poteka mirno. Nikakega posebnega incidenta. »Piccolov« bu* letin naznanja, da je bil včeraj v pa* lači Vimina-e sestanek raznih članov ministrstva in ladjedelniških zastop* nikov. Pogajanja so baje razbita definitivno. Vlada vstraja pri izjavi, kakor je po »Štefani« objavljena. Vlada hoče baje ako ne pride kmalu do rešitve, rekvirirati ladjedelnice, da pridejo brezposelni do dela. — V Izoli, v Piranu, v Rovinju štrajka vse delavstvo. Gorica se ie pridru* žila štrajku v polni meri. Trgovci so sklenili, da zapro svoje prodajalne.
Velika manifestacija na mmM neocfrešciie
brate u Skoplfsa.
— Beograd, 2. oktobra. Ljubljanska podružnica >Jugo3lovenske Matice«: prireja po glavnih mestih Srbije zanimiva predavanja o naši n^odreše-ni domovini, o kulturnih, gospodarskih in političnih prilikah na-ših neodreše-nih bratov na Koroškem in Prmorekem. Glavna predavanja prirej*, vsučiliški profesor g. dr. Fran Ilešić. V Skop-Iju so je to predavanje razvilo v •sijajno manifestacijo za na-e ne»odrešeno brate. Dne 28. septembra je g. prof. dr. Fran Ilešić priredil v hotelu >Palace< predavanje, katero je v največjem številu posetilo vse odlično prebivalstvo staroslavnega mesta Skopi je. Iirvajanja prof. g. dr. Frana Ilešića so bila navzočim nazorno predočena s skl-optienimi slikami. V temperamentnem predavanju je predavatelj orisal lepe kraje Koroške, tnko Vrbsko jezero, vas Lino in Gosposvetsko polj s. Pri tej priliki je predavatelj naglašal staro-slovansdro demokracijo, ki je bila poosebljena v obredih vstoličenja kneza na Gosposvetskem prestolu. Med navzočimi so posebno pozornost vzbudile besede predavateljeve o koroškem krnela, ki jih je izgovarjal napram knezu:
>Hoč'eš braniti pravdo! Hočeš braniti pravica naroda!«
Veliko zanimanje pa so med skop-Ijanskim meščanstvom vzbujalo slike naše prelestne hčerko planin, slike reke Soče od izvira do izliva. Dalje je predavatelj pokazal skioptična sliko Postojne in Postojnske jame, Cerkniškega jezera. Snežnika, slike iz tužne Istre z UČkb £oro. V predavanju je da-lfe orisal kulturo slovenske narodne pesmi, ki ravnotako opeva krn ljevica Marka, kakor junaška Srbija in ekr-vn vijena Macedonija. Povsod se gin si pesem kraljeviča Marka. >Vsi smo edno! Vsi smo bratje!«
Slavni Kozinov kvartet pa fe našim brntom v Skopi ju pokazal krasoto slovenske* pesmi. Med velikanskim navdušenjem je zaorila po dvorani slovenska himna >Naprej, zastava Slave!< Predavatelju g, prof. dr. Franu Ilešiću in Kozinovemu kvartetu je navzoče občinstvo prir^alo viharne in bratske ovacije.
Danes ob 8. zvečer priredi g. prof, dr. Fran Ilešić predavanje v Beogradu.
Vpralanle materialne po-mod Rns9|i o Zoezl narodov
_d Beograd, 2. oktobra. Presblro poroča iz Ženeve: V vprašanju materialne pomoči Rusiji se je na plenarni seji sprejela resolucija, da se s sodelovanjem privatne iniciative da pomoč eladujočim v vsej Rusiji, posebno v Kavkazu. Potem se J« sprejel v vednost poziv k mednarodni konferenci, ki bo dne 6. oktobra v Bruslju in na kateri se bo reševalo vprašanje o skupni akciji za finančno pomoč ln o načinu, kako sc bo ta pomoč dajala.
d Beograd. 2. oktobra. Presbiro poroča Iz Ženeve: Pri razpravi o materialni pomoči Rusiji je v skupščini zveze narodov naš delegat g. dr. Spalajkovič dvakrat povzel besedo In ga je vsa skupščina dvakrat borno pozdravila. O. dr. Spalajković j* posebno poudarjal nastopno: Nikomur M morem priznati v tej spoštovani skupščini, da Imam rajši veliki ruski narod od svoje domovine, vendar pa zato ona ne bo dafa niti ene pare ruski sovjetski vladi, ki le tolikokrat pogazila pogodbe In dano besedo In ▼ katero ne morem verovati.
— Ženeva, 3. oktobra. (Izv.) Po govoru lorda Roberta Cecila o war°ženju ifi v. plenarni skupščini
Zveze narodov govoril naš delegat dr. Spalajković o materialni pomo* či Rusiji. Njegov govor je skupšči* na viharno in navdušeno odobrava* la. Skupščina je posebno odobrava* la pasus njegovega govora, v kate* rem je dr. Spalajković izjavil, da ljubi ruski narod, a da ne more vo* tirati sovjetski vladi niti ene pare, ker je ta vlada vedno pogazila da* no besedo in pogodbe. Napram lordu Cecilu obrnjen je dr. Snalai* kovic omenil: »Da bi bila Vaša do* movina na taki poziciji kot smo mi, Romunija in Poljska, kateri brani* mo zapad pred poplavo boljševiz* ma, kateri varujemo ostali kulturni svet pred sovjetskim peklom, bi gotovo drugače govorili.« Delegat* je vseh držav so dr. Snalaikoviću čestitali na njegovih odkritih be* sedah.
Zbirajte znamke
Jusoslovensko Matico!
Današnja, lesenskokrasna naselja )• bila pravi praznik sokolske misli za Gorenjsko. V Radovljici si je Sokol postavil krasno trdnjavo, iz katere bo kljuboval zdravi gorenjski narod vsem napadom zunanjih ln notranjih aovrafnikov. Ta praznik pa je bil pomemben tudi amtega-del), ker ja Sokol obenem odkril apeninsko ploščo svojemu vzomlku-mučenlka B Of| t j a n n Olipu. Prav primerno je omenjal starosta br. dr. Vladimir R a v-n i h a r, da naša skromna kmetska r.iia stoji in živi svobodno življenje, dočim so se razrušili gradovi nemških grofov, naiih stoletnih tlačiteJjev. In res krasen je bi! pogled na skromno, slamnato hišico, kjer se je rodil Olip, v ozadju z našimi gorskimi velikani Triglavom, škrlatico bi Stolom ter divnim Bledom.
Ob 10. dopoldne so se i brali Sokol!, samostojni kmetje in številno prebivalstvo pred OHpovo hišo tik ob savskem mostu. V sprevodu, na čejrar čelu je hlla konjenica in sokolski praporji Jesenice, Škofja Loka, Kranj, 2ire in Radovljica so prikorakali Sokoli, spremljani od kmetskih konjenikov, na s'avnostni prostor. Pred Srednikovo hišo Je bil slavolok z napisom: »Umrl si, duh Tvoj ra še Živi!«
Brat Spicar je imel kratek in krepak otvoritveni govor. Povdarjal je med drugim: »Kaj nas je dovedlo pred preprosto kmečko hišo, pokrito s slamnato streho? Preprost je naš narod, imamo pa iz naroda kralja, iz naroda Imamo junake, imamo mučenike. Ta preprosta hiša je svetišče, kjer se je rodil naš junak mučenik Boštjan, ki je dal svojo kri za narod in svobodo. V rokah imam pismo, katero je pisal Boštjan d^e 14. maja 1918 malo pred smrtjo, kjer pravi: »Prišel }• č« Odločitve. Poginiti a!i umreti morem, ali m pa vrnem kot z.iic«:ovalec v domovino.« Zaključil je pismo r »Živela svoboda, žlre-la Jugoslavija.«
Zdelo se je nam, da se j« zganilo tam na severu, ko Je prišlo truplo pok. Boštjana k nam, prišlo k nam ravno, ko smo kopali prve temelje za naš dom. In danes gleda brat OUp z zelenega hriba, ko praznujemo dograditev doma ter nam kliče: »Slava! Ko je de!o dovršeno, treba je spopolnitve. Delajte naprej!«
Končal je svoj govor tako-far Prav Je. da postavljamo znamenja naštm junakom in mučenikom, toda ne da se jim od^-krivamo In klanjamo, marveč da dvigamo glavo ljudstvu in da Je s tem vzgajamo k samoponosu, zavednosti in ljubezni do domovine. Z vzklikom: »V boj za skupno našo nerazdružljivo državo!« J« srovornik razkril spominsko ploščo na domu, nad katerim so v tistem hipu visoko v zraku zakrožili sokoli. Po govoru je godba dravske divizije zasvlraTa državno himno, na kar sc je orsranlzfral lep spreved proti mestu do Sofcolsfcega doma. Vse mesto je bilo v zastavah in okusno okrašeno. ja«en odkaz, da ni tako Črno, kaVor se ga slika.
Spnminska plošča nos! napis: »Spomin bratu mučeniku. V tejle hiši je bil rojen Boštjan Olip 20. januarja 1892, ustre'jen po avstrijskih krvnikih 20. ma:a 1918. v Murau-u radi upora. Vzidale A. septembra 1921 Sokolsko društvo v Ra-đo\Tljici.«
OTVORTTET ISOKOUSKEOK DOMA.
Sokol *ki dom v Rado vilici j'* nravi simbol velika požrtovalnoeti in ljubezni do svobode in *oVol*V* ioV-je. T malenkostnimi sredstvi, 146 kron, Je imel radovljiški Pokol v bt&frajni, eo r»^e>li kopati prve temelj© lopi rtn-rbi. ObSct-doranjft vredna j* po£rt?otalnoei domačinov, tako btt**!f«renee, kakor tudi priprostih kmpt«ki'.i fantov, vti so t^k-movnTi v delu. Omeniti moramo v^Pko požrtvovnlTiost br. P 6 r n i 2 a-, frorar-narJA na "Lnnoovem, ki jr» žrtvoval za dom velike «=vr»te in d»1 rut rauspolago VFr» svojf snl<\ Pri«r-er*li na po tudi Fram Polonc !z Skoffe Tx^ke, Ar-n e j e, Anton Pog'ačnik. Iv*n Justin iz Fibnopa, tvrika Papler & A r h na BJ^du. kakor tudi fementna tovarna v Mojstrani, ki ie d-»iA d^mn ves oemont z««r«ynj. T^po j* bilo videti, kako bo smmoMnjrti kmeti?, o^oKifo ;»ni iz T^e^c ln o«tnlib krnjer. vor'1-* na •stavbi.Sče opeko in dme: materiial. In a ponorom danes zrj nn5j zavedni po-renjpki kmetje na -sokolsko Ft*vb<\ kjer bodo njib mnovi dobiveli telesno in duševno kulturo.
Na telovadi sen pred iVrmom ao pe postavile pikolsk* vrste, enju^tojni kmetje na koniib in ptevilno oTKSin-stvo. Brat dr. Mirko Triller je kot starosta gorenjske fcune otvorll d^m a slovesnim povorom. Povdarjal Je važnost trenutka, ko si radovljiški Pokol otv3rJa svoj dom. V vmesenih besedah je omenjal požrtovalnoit brata Perli 1 6 a, dalje brata Klancnika in drugih. Zahvalil se fe samo?»toj. kmetom, ki so mnogo pripomogli k stavbi.
V imenu Saveza je pozdravil otvoritev doma starosta br. dr. Ravni h a r.
Bratje !n sestre! V Imenu starešinsrva Jugoslovenskega Sokolskega Save«a Vam prinašam ne samo pozdrave, ampak čestitke fn priznanje na dovr5enem delu. Zvelfko energijo, žilavostjo ln vztrajnostjo ste se bili lotili dela ter Je dovršili v najkrajšem času. Znak ml Je to, da Je v va*em dmStvu v vas, bratje In sestre, mnogo sokolskih vrlin, ki jim Je prav ta dom namenjen, da jih neguje dalje, da jih spopolni in dovrši. Smelost, drznost. Jeklena vn-Ma. večno gibanje, veden napredek, nikdar nazadovanje, vse to daje pravemu Sokolu fn njegovemu druStvu polet v v!5lno. AH vse te vrline mora voditi, jim mora dati etično vrc^p4t Ua mi olamaoltiil Bata ki
RadoV,; :j   2. oktobra.
iskrena Uuberen do stVatl do naroda. Njemu, tvojemu narodu \i ta konca koncev namenjeno vsa tvoje d □, r emu v korist morajo priti tvoji usptM. ; -^ehu in po-vzdigl aamJa moraš podi Vi vse svoje osebna koristi. Dane« bolj ko kedaj.
D«nes bolj ko kedaj je treba našemu narodu Eoeeeičnosti in iu*;ajirma. Kakor mora ga še tlači predvojno miljenje, ped-[ ik :vano od ljudi, ki jim Je žal, da je pri-- do prevrata, ki obžalujejo, da je prlSlo do oevobojenja našega naroda. Zastruplja ga povojna bolezen nebrzdanega materi-allsma i vsemi izrastki vojnega dobičkarstva ia verižništva, ki je v stanu zamoriti vsako plemenito stremljenje, ki raradi ljubega jara ne samo, da ne vid: s vrlega bližnjega, ampak prezira smisel za celoto. Na eni strani ljudje, ki hočejo srušit] drža vo ln njen organizem, zato da bi ra^al kaos, kt bi v njem v ka!neri ribar':, ki bi v njem zadostil najnižjim strastem, ki bi v njem brez la«tpega truda in dela ifvell ri račun drugih. Na drugI strani bivši mog^t-? ki so držali to ljudstvo v du<*vnerr. r-' -in ki so «e zategadelj aelnčtll v vladni in državni milosti. Danes, ko te milosti r deležni, so proti ti] državi.
Iz teh nižin dviglti narod, v njem izt-e-biti ono ljuliko, to je izmed glavnih nal< z Sokolstva. Vemo, da smo v sedanji gene-raciii v manjšini, vemo, da moramo za dosego svojih ciljev šele vzgojiti naraščaj v krepko novo pokolenje, toda prav zategndej naša volja ne smo omagati, zakaj ž njo bi omagal narod sam. Znati je treba preboleti to prehodno dobo, vzdržati četudi z lastnimi žrtvami vse dotlej, dokler ne bo na naša mesta stnpfl narod >prerojen ves nov«. Rod. prost vseh nečistih primesi, ki bo živel ia de'al ie nesebične ljubezni do naroda za rjegove vi«oke ideale. Zavedamo ^e, da je pot težavna, zaveiamo. da bodo še marsikateri krivi preroki knTi!l čistost naših misli, tnda vse te ovire morarro premagati, zakaj na*a vera v bodočnost je vina i« neomajna le vera v zmagovltost naših Mef.
DeTo in bol se družita. Pelo za telesni preporod, ki bodi temelj nravstvenemu n auSevueuiu razvoju človeka kot takega. S tem hočemo dati svojemu narodu za njegovo veličini potrebni kulturni, socialni in gospodarski razvoj. In boj mora biti! Boj v*ej mornlni izprijenosti, boj vsem notranjim sovražnikom, razjedajo jedro našega naroda, ki se zajedajo v mozeg naše mlade države.
^er'e tedal, ko bo ta boj dobo'?van ko bo naSo delo karalo močnih sadov na množici našega ljudstva, šele tedaj bo znal narod ceniti svojo svobodo, se bo iz-tazal vrednega svobode, pridobljene s tolikimi žrtvami, s krvjo najpicmenitejših njegovih sinov. Steprav tedaf pa bomo mogli icn«o??U kot maščevc-c! koroške^: plepis-oltfl ?n P2pt!7ste pogodbe.
Tudi danes smo pro«!av?!i spomin enega izmed plemenitih vn^v n?*era naroda: br. Bo*t?ar»a Oljpa. Skromen je bil v svojem živ!je«;i\ skromen je stal v vrsti telovadcev, njegovo ime nI bilo znano niti frirom naše domovine, nI hotel biti r.iti tv>-Htik n;fi voditelj naroda. Toda njegova duša je bila velika, zakaj objema1a je v vse? svoj? ljubezni narod svoj in njegovo trpljenje. Spoznali smo jo v vsej njeni veličini š>!e l:r> ce sa-n je prikazala frpod rabljem rok. Tudi i? krvi br. Boštjana jc vzcvela ilahtna rera svobode, dovolj, da mu hrani ves       narod hvaležen spomin.
Velika ln krasna ie tore- naloca Sokol-srva. Smiselno in sestavno pa mora b;ti TtJrg-«Yo delo. prav iz teme1,'a navzgor in na šir. da n^evzame končno ves narod. Že nesmrtni Tvrš na* ie učil. da mora idcia sokolska preiti narodu v meso in kri, da se bodo oni tisoči gledalcev, ki dines oben-daje}o đelo sokolsko v njogovib ja\T!"h nastopili, frpremeni'i v rasT»o toliko tisoČcv sodelavcev.
Sokolsko delo DrlSesfa in Jenja v telo-vncTnici. So&olMvti Ui telovadnica *iv??cn-*H pogo?. brez katerrra nI Sokolstvn. Zato sa mi vidi danainli dan tako velik praznik. Nov sokoTski dom! Sokolsld domovi so naš« delavnice, pozvane, da se v njih vrši čisto deJo sokolsko; so naše učilnice, ki naj fz niih vre prosveta med narod: sokolski domovi »o našt bož'i hrami, ki se v njih uči* ^atlh In večnih -esme: telovadnice so r,afa ignjiščaki aa rjlh plamti večen, re-ugasl iv ogenj Čiste ljubem! do naroda in njegove države, ki ob niih zažigamo kresove za dosego velikih cillev tako potrebnega idealizma, idealizma, ki ni nikjer tako blizu realnosti kakor v delu aokolskent
Na! končam z žello. da bi novi dom. vzgojil mnogo značalnlh in prosvitlienib mož. mn^go plemenitih mladenk, žena In mater ?ugo*!ovenskih. ln dobro bo narodu ia njegovi državi V to ime: Zdravo!
Raerritje Tsarai?ajeveara prapora.
Bolski vodja na Je*enica,h brat ^e-| a ja na to v vznesenem povom izročil naraičaju krasen prapor, pličen onerrru ljubijanskesra Sokola ., ki pn je prevzel sfokoUč Miran Spicar. Gin-Ijiv je bil prizor, ko je mali deook do-klamirsl v obliki pesmice zloženo prisego nars*oaja sokolski misli.
Po končanem razvitju je p^voril samostomi kmet Tvan A ž m a n iz Hraš pri Berunjab. Njegov i.*kroni. pripro-eti arovor je Tinpravll najlepši vtia. Zlasti njecrova besedo o nažih bratib ^rbih so žole povaod najboljši Tvdmev. NapovMal ia boj vsem tistim, ki zapeljujejo naš narod v protidržavnem zmislu.
Slavnoat je bila na to končana. Ob S. popoldne je bila javna telvvadba, ki je nadvee impozantno uspela. Pri prireditvi fe požrtvovalno sodelovala godba dravske divizije pod osebnim xod-kaoeJpika. g. dr. Carina.
Karo : : gospodarstvo.
Đaoek sa pos^unl
Nova ar i o davku na poaL promet z dne 27, junJla 1^-K ki je bila objavljena dne 30, avgusta v Slujbenifa N< vii ih št. 191 (L'radni Ust št. 289 od Yj. septembra 1921) stopi v veljavo šele 1. okt obra 19J1. L)a se ohrani kontinuiteta med novo v. red bo in dosedaj veljavnimi d 1-7 a
finančnega zakona za 1. 1920 1921 (Uradni lisi .^t. 4>6 od 25. novembra i je ministrstvo financ (generalna kdja nei srednib davkov) z razpisom z dne 5. julija Vj2\ št. 21.580 odredilo, naj sc določila či 127 e, točki e in j poleg določil točka g uveljavijo za tri Četrtletja tekočega koledarskega leta, torej tudi še za dobo t d 1. juli a do 30. septembra 1921. Ker se ie začasni predpis davka na poslovni promet v zmislu tukaj-njeca raz^'r.^a s dne 15. junija 1921, §t 2030 A 1 ti radni list št. 72 iz leta 1921) Izvršil samo za dobo do 30. junija 1921 tako gleda obratov, ki plačujejo davek in poslovni promet v izmeri še enkratne r>ri-dobnine, knknr sklede denarnih zavodov in delniških dručb in industrijskih ter tvorniških podjetij. :e finančna delegacija naročila davčnim oblastvom in davčnim uradom, da takoj izvrše po navedenem razpisu potrebno poslovanje, a) Obratom, ki plačujejo davek na poslovni promet v izmeri pridobnine. naj davek na poslovni promet za čas od 1. julija 1920 do .30. septembra 1921 številčno izenačilo s pridobninos ki po predpisih za leto 1920 in 1921 sorazmerno odpade na to dobo ali — če ta ne oblega vseh ret četrtletij — na dotično krajšo dobo. Kolikor ie začasni« na osnovi pridobnine za leto 1920 izvršeni predpis vi' i aD ni?.ii, bodo razliko odpirala ali naknadno predpisala. O naknadnem predpisa na tei podlagi odmerjenega davka na poslovni promet, bodo davčni uradi obvestili davčne zavezance s poštnimi položnicami, ki bodo na hrbtu vsebovale podatke o predpisu. Predpisani davek zapade v plačilo 1. decembra 1921 in se bo po preteku tesa roka, če bo treba, prisilno izterjal. Davčni zavezanci, ki bi bili mnenja, da je predpisani davek napačno preračunjen ali da ni^o zavezani davku na poslovni promet, lahko proti predpisu vlože prizev tekom 15 dni po vročitvi poštne položnice pri pristojnem davčnem oblastvu. Nadalje bodo davčna oblastva pozvala denarna zavode in delniške družbe, raj plačajo tekom 14 dni davek na poslovni promet še od ene četrtine kosmatega donosa denarnih poslov v 1. 1920 in po prvih petih dneh prihodnjega Četrtletja, to je po 15. oktobru t. 1. tudi in-j dnsfrijska in tvorniška podjetja, da j predlože knjigo o prodajah blaga in =' odpremijo odpadajoči davek za čas od •t 1. Julija do 30. septembra 1921. V osta-; lem bodo davčna oblastva uporabljala j pri poslovanja navodila zgoraj navo-! denesa tukajšnjega razcb.sa.
— Novi z?.kon o izvoza in iza I voznih carinah je objavljen T ^lužb. Novinaha broj 215 in Je j stopil 27. sept. v veljavo. Izvozne : carine veljajo le za sledeče vrste i blaga, in sicer v ni>o navedenih iz« i merah: Pšenica in rž 20, oves in ;"ečnien 10, seno brez razlike 5 d'u narjev za 100 kc: opium 500, zakla* ne ovce. koze. ovni in sveže meso te vrste 50, zakbna goveja živina in pveže meso 60, zaklane svinje in sveža svinjina 50, jaica 100, volna 1000, čovcie kože -*A0t telečje 600, ovčinc in kozine 300, janjeta 200, konjske 100, volnene krpe in od* padki 400. krpe neaortirane vsake vrste 400, staro železo 100, stari ha* ker in njegova legiranja 150, pre* mo? i, bnkovi zel. pragi 1, hrastovi železn. pravji in hrastovi gradbeni špee. les za potrebe Železnic 20 du narjev, vsi predmeti za 100 kg. Na* rTalie je plačati izvozno c*rino za sledeče predmete, in sicer od ko« mada: Konji in kobile hcV. in nor. rase preko 3 leta stari 400, žrebci iste rase do 3 let 200, konji ostalih plemen 250, krn i i z* klan i e 50. (Glede postavke konji ostalih ple* men s carino komad po 250 dinar* lev je le toliko dovoljeno izvažati, kar odgovarja določenemu kontin* Centu. Konii za klanje so oni. kate* ri niso za drugo vporabo.) Mezgi .300, osli 150, v me i ah kontingenta, žive ovce 30, koze 20, buše 120, ostalo govedo 250 din ari ev od ko* mada, žive svinje do 50 kg teže so svobodne ra izvoz, preko 50 kg je plačati od glave 150 dinarjev. Pre* povedan je izvoz zlata in srebra ter predmetov iz zlata in srebra ter starinskih predmetov, koji imajo umetniško in zgodovinsko vred« nost. Glede zlata in srebra, ki av iz zemlje zaradi predelave in po* žlahtitve, daje fin. minister dovo* ljenje. Vlada ima temeljem tega zakona pooblastilo, da iz cele dr* zave ali iz posameznih pokrajin za« brani izvoz poedinih proizvodov. Tudi ima vlada pravico, odpraviti, znižati in povišati, uvecti izvozne carine. Glede storjenih k"-čii ima za t?.k primer člen 6 pr       - do«
Državno fnuesticijsko posolilo.
KRALJ ALEKSANDER IN DRŽ. POSOJILO.
— Beograd, 3. okt. Današnia »Politika« iavlja, da je kralj Alek*
sander podpisal 1,680.000 K državnega posojila.
DRŽ. POSOJILO PODALJŠANO
— Beograd, 2. otobra, (Izv.) Podpisovanje državnega posojila je podaljšano do 15. oktobra.
— Beograd, 2. okt. (P. B.) Ker |e podpisovanje državnega posojilo podal jšano do 15. oktobra, bodo vse blagajne »»prejemale prijave državnih nameščencev za podpis z lOmosečnim odplačilom do vštetega 10. oktobra in poslale poročilo po prvotnem razpredelu. To velja tudi za vse osebe, ki prefema-fa denar iz državnih blagajn.
DOSEDANJI USPEHI PODPISO. VANJA DRŽAVNEGA POSO* JILA.
— Beograd, 3. oktobra, (Izvir* no) Po dosedanjih podatkih je pod*, pisovanje državnega investicijske« £a posojila nepričakovano dobro uspelo.   Posebno Srbija se je odli*
kovala. Srbski kmet je razumel da* lekosežnost in gospodarski pomen posojila. Po dosedanjih podatkih je Srbija podpisala 93,939.600 dl. narjev. Beograd sam je podpisal 61,902.500 dinarjev.
— Zagreb, 3. oktobra. (Izvir* no) Tudi v Zagrebu je posojilo do» bro uspelo. Sam Zagreb je podpis sal 40 milijonov. Vsa Hrvatska in Slavonija 14 milijonov dinarjev.
— Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Vojvodina je podpisala 22 milijo« nov državnega investicijskega po« sojila, Dalmacija 3,600.000 dinar« jev.
FINANČNI MINISTER DEMAN, TUJE  VESTI O REZULTATIH DRŽAVNEGA POSOJILA.
— Beograd, 3. oktobra, (Izvir.) Finančni minister službeno de man* tuje vesti beogradskih listov o do« sedaniih rezultatih državnega poso* jila. Te vesti niso točne, ker še niso došle iz vseh krajev točna poročila o podpisih novega posojila.
Dneune uestf.
V Ljubljani. 3.
— Umesten ukaz. Ministrstvo vojne je izdalo ukaz s katerim najs ctrožje zabranjuje častnikom raba nemškega, italijanskega ali madžar* skega jezika v zasebnem občevanju Ta ukaz je naperjen proti onim ofi* cirjem bivše avstro*ogrske armade, ki so bili sprejeti v našo vojsko, a se še vedno niso odvadili občevati, če* sto prav demonstrativno, v tujem jeziku. Tej razvadi je sedaj napra* vilo vojno ministrstvo energično ko* nec, kar z zadoščenjem pozdravlja* mo.
— Prenos   kosti žrtve avstrijske
justico. Danes ob 5. prepeljejo z vojaškega strelišča na kolodvor smrtne ostanke dne 24. avgusta 1915 ustreljenega posestnika in gostilničarja Ivana Brenceta. Pozivamo naše narodno občinstvo, naj se pogrebnega sprevoda udeleži v čim največjem številu*
— Pokrajinska uprava za mu* cenika Brenceta. Z ozirom na vest v listih, da bodo stroške ekshuma* cije, prevoza in pogreba zemeljskih ostankov dne 24. avg. 1915 na Su* hem barju ustreljenega posestnika in gostilničarja Ivana Brenceta krili sorodniki, se objavlja, da bo ves te stroške krilo predsedništvo pokrajinske uprave, ki je zastopni* ku sorodnikov že dalo za to pri« nismo zagotovilo.
— V čast mučeniku Brencetu. Kakor doznavamo, se udeleži nase nradnlštvo korporativno r>o£rebe Ivana Brenceta. Vsi manifestirajmo!
— Pomoč duhovništvu. Prejeli smo in   priobčujemo to*le pismo: »Gospod urednik! K predmetu Po* j moč duhovništvu prosim za objavo j sedečih vrstic: Kot avtor vzdržuj | "eni članek v št. 216. v polnem oh* ! segu ne £lcde na spremenjeno sta* j lišće Vašega lista in navzlic opaž* : :n. priobčenim v št. 220. Zame sta Človečnost in pravica pojma, na ko* jih dejanja ali besede posameznikov ne morejo ničesar spremeniti; zame je tudi cerkvena lastnina ustavno zajamčena; zame obstoja tudi avto* nomno cerkveno pravo, ki ga mora
1: nati na polju notranjih verskih I poslov, (čl. 12. ustave) tudi država, j in to pravo ustvarjajo v istini samo : papež in škofje.   Zame so župniki kot vodje matričnih knjig tudi drž. j uradniki, ki prištedijo državi celo i armado činovništva, in zame obsto* j ja končno predzadnji odstavek čle* na 12. ustave, po katerem se moraio izdatki   države   za verozakonske vrhe celiti sorazmerno med posa* Trezna veroizpovedanja.   Odrekati j državno pomoč ravno našemu deiu j katoliškega  duhovništva,  je tedaj j protiustavno.«
Dr. Rado Kušei.
— Pomota, slaba informacija ali
sistem? >Pobedac piše-, časopisi so javili imenovanje zadrekega državnega pravdnika Rubellija za namestnika naj-
isjega državnega obtožitelja pri vr- | kovnem sodišču v Zagrebu. Ako nas ne i varaio vsi znaki, je deloval za to ime- j novanje bivši avstrijski državni prav- ! dnik, sedai načelnik v načem pravosod- j Eem ministrstvu, dr. Meixner. Ministr- j stvo pravde naj se informira pri žrtvah t avstrijski krvoločnosti v Dalmaciji, ki j bodo izpovedali, kdo je g. Rubelli. Za-di = ki državni višji pravdnik Rubelli, predstavnik režima.,    ki je obdaroval poštene Jugoslovene v Dalmaciji z ječo in vešalami, je vrgel v koš kazan-ski zakon in se pokoril dunajskim na-redl am   lz prošlosti g. Rubellija samo *'n slučaj: Sodni svetnik Ivo Grisogono v Dubrovniku je za časa balkanskih vojn prepeval himne Srbiii in Srbom W je prijel zaradi tega v disciplinarno preiskavo. Ob tej nriliki se je izrazil g. Rubelli: Za Grisogona ni prostora med poštenimi sodniki! V imenu morale in poštenosti, v imenu žrtev avstrijske justioe zahtevamo preklic njegovega imenovanja, — Ker ja ta slučaj tastn* zadeva vse naše poštene jugo-
oktobra 1921.
slovenske javnosti se pridružujemo zahtevi dalmatinskih Jugoslovenov in apeliramo na na$e narodne zastopnike da se zavzamejo za politično neomade-že van ost nagega vrhovnegn državnega sodišča.
— Imenovanje. Za ravnatelia kr. državne gimnazife v Ljubljani je imenovan g. dr. Josip Pip en* b a c h e r.
— Sošolci, ki eo maturirali 1. 1901 v Llubljani, obhajajo dvajsetletnico mature v soboto 6. okt. t. 1. Setan k se vrši ob 7. zvečer v hotelu Tivoli. V nedeljo 9. okt. izlet na Smarjetno goro. Tovariši naj prijavijo udeležbo dr. Val. Rožiču, profesor na tehn. sred, šoli.
— Trgovska in obrtniška zbora niča v Ljubljani ima v četrtek, dne 6. oktobra 1921 ob 15. popoldne v zborničnih prostorih javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Na# znanila predsedstva, 2. dopolnitev zborničnih odsekov, 3. predlogi gle* de obnov, adaptacii in odpisov v bilancah, 4. predlog na odpravo plačarine v Sloveniji in Dalmaciji, 5. predlogi, tičoči se rezerv za kritje izgub vsled dviganja valute. 6. per* sonalije.
— Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom sledeče: V smislu Uradbe o davku na poslovni promet objavljene v Uradnem listu št. 113 z dne 19. septembra t. 1. morajo vsi trgovci od 1. oktobra dalje voditi >knji-go opravljenega prometa« in sicer protokol irani trgovci po vzorcu A, nepro-tckolirani po vzorcu a. Potrebni vzorci se dobe v glavni tobakami in pri gospodarskem uradu finančnega ravnateljstva v Ljubljnni. Morebitna, r/ojasni-la dobe člani gremija v Gremijalni pisarni Gradišče ITT. Načelnik.
— Prvi absolvent voine akades rnije. Dne 1. oktobra je bilo na voj* ni akademiji v Beogradu prvič, kar obstoji Jugoslavija, preko 200 aka* demikov izvežbanih. Prvenstvo je odnesel Slov. Vekosi. Kolb, doma v Mokronogu na Dolenjskem. Veseli nas, da se tudi v vojni akademiji odlikujejo naši rojaki, in nadejamo se, da bodo ti mladi oficirji postali steber našega častniškega zbora.
— Frankiranje pisem na naše konzulate. Na naše konzulate v inozemstvu (v Ameriki) prihajafo čestokrat ne-frankirana pisma, ker menijo nekatere naše administrativne oblasti, da so taka pisma službena in da so zbog tega poštnine prosta. Naši konzulati pa mora} o plačati za to dvojno poštnino v dolarjih, kar gotovo ni v državni prid.
— Pravilnik o reguliranja prometa z devizami In valutami, ki Ima veljavo izza dne 25. septembra, je objavljen v celoti v »Uradnem listu« št. 20.
— 501rtnica svojega obrta slavi danes v vseh ljubiianskih krogih obče spoštovani in priljubljeni g. Ivan V r -h o v e c, dimnikarski mojster in hišni posestnik na Sv .Petri cesti M. 50. Imenovani je bil vedno zvest pristaš napredne misli in darežljivih rok za razna narodna društva; podporni član ljubljanskega Sokola Je od njegovi ustanovitve. Na mno?a leta!
— Vinsko trgatev priredi Šentjakobsko napredno društvo v prid svoji javni ljudski knjižnici in svojemu gledališkemu odru v soboto 8. oktobra v veliki in mali dvorani Mestnega doma. Prireditev obeta biti ena naiprisrčnei-ših našera mesta v letoSnji jeseni. Več na lepakih.
— Sestanek liublfanskegra uBitel}-stva obrtnih nadaljevalnih šol se vrši na I. mestni deški ljudski šoli na Ledini v sredo dne 5, t. m. ob 6. uri zvečer. Kdor reflektira na pouk v obrtnih nadalievnlnieah v tekočem Šolskem letu, naj ne manika na tem sestanku.
— Pritožba. Pišejo nam: danes dopoldne sem plačal v kavarni Slon za belo kavo in eno žemljico 7 K. dočim se plača v knvarni >Union« za isto stvar 5 kron. Odkod to razlika?
— Železniška nesreča. Sinoči ob pol 8. se j s dogodila na nostsji Gro-
. šuplje težka železniški nesreča. Via-j ko vodja tovornega vlaka Rupert Ra- [
d i š n i k i« po nesrečnem naključju prišel pod osebni vlak. Zajela ga je lokomotiva in ga tako nesrečno zagrabila, da ga je dobesedno razmosari-la. Vlak ga je> povozil popolnoma, kolesa bo ga direktno raztrgala.
— Novo industrijalno podjetje. Veliko tovarno za kis ustanove ljubljanski trgovci gg. Jfclačin, Lilleg in 6ara-bon na Viču pri Llubljani. Osnuj« se posebna družba za to podjetje in se bodo porabili prostori v takozvani Kan-cevi opekarni na Tržaški cesti. Svojca« se je tam že Izdaloval jaeih, ali v manj-fcem obsegu.
Sokolstuo.
~ Sokol II. vabi vse člane in članice, ki sodelujejo pri cvetličnem dnevu in zabavnem večeru dne 9. t m., k seji, ki se vrši v torek dne 4. t. m. ob 8. zvečer na realki. Vabi tudi brate in sestre Sokola L, ki so voljni žrtvovati par ur dobri stvari, da se deleže te seje, ki je zadnja v tej zadevi. Udeležba torej polnoštevilnai
— Izredni občni zbor Sokola na Jesenicah se vrši dno 9. oktobra 1921 ob pol 10. dopoldna v telovadnici. — Dnevni red: 1.) Razrešitev zadeve stavbišča. 2.) Izvolitev stavbnega odbora 3.) Dopolnilna volitev odbora.
GledallSCe.
— Is gledališke pisarne. Spremembe repertoarja v operi. V torek dne 4. oktobra t. L 'ob pol 8. zvečer pojo v opern. gledališču Puccinijevo >To3coc ■a red IX_
Kultura.
>Stt-up iz Judeje.«
Napisal J. S. M a e h a r, poslovenil V. M. Zalar. Češke knjižice št S. Založila Umetniška propaganda. V Ljubljani 1921.
Machar i« v vseh   svojih delih upornik; revolucionarnost,   zato ostra tondenčnost je glavni znak njegovega pesnlčenja in pisateljevanja.   Na čelu moderne češke literature stoji in nadaljuje delo Havličkovo, vedno brezobziren, radikalen, sovražaik zastarelega, šablonskega. V ostro satiričnem •epu   >Boži   bojovnici« in v zborniku >Tristium Vindobona« Je dal najprej duška svoji mržnji in boli zaradi nesposobnih narodnih čeških voditeljev. Rodoljubna in politična   poezija Ma-charia eo javlja seveda le v strupeni satiri in zbadljivih epigramih    ter v baladah   in   romancah zgodovinskega značaja,   a   čisto   aktuelne tendence. Poje o minolosti, da bife po sedanjosti. Machar je tudi pesnik sociialnih bojev in krivic ter razkriva pobeljene grobove v človeški družbi. V epu >Mapdale-na< in zborniku >Zds bv melv kvčst ruže< (Tu bi morate eveteti rožo) je obdeloval problem   morale, ženskega srca in mučeništva čistih ženskih duš sredi brutalno vsakdanjosti. V zMrki >Golgota« razkriva poet -vo}e življen-•ske in verske nazore; ljubi antiko, vedro helenstvo, umetniški Rim ter izraža   najradikalnejše svobodomisel-stvo, polno mržnje do temnega reakci-jonarstva. Antični svet mu ie bil vesel, svetal, življenja in poezije poln. današnji svet mu je zoprn, ker je to^o trezen,   brezsrčen in duševno zasužnjen. Njegov potom's >"Rim< v prozi je tak. skrajno tendenSen slavoso'ev na širokosrčno antiko in njeno umetniško razkošno življcnio v silnem nasprotju z   današnjo prozo in dušavno omejenostjo. V to zbirko tendenčnib Maehar-jovih del spada tudi niesrov >S t r u p iz Judeje«.   Borba antike s krščanstvom mu j> vsebina. Machar se zna čudovito vživeti v čutenje   in mi^lienj^ starih Grkov in Rimljanov, a zna krasno posnemati tudi dikeijo njih poetov. riitMMiu se zdi. kakor bi Čital prevod«* klasičnih   crrških in latinskih poezij. Svet ITomerov    O vidov.   Horao^v in Vergllov diha iz teh Maeharjevih pes-nirev, vesel, obiestoii. ciničen, sila samozavesten, a tudi resierniran, nrenasi-fen, zato smrti zapisan svet. V samo-trovorih ali dnevnikih raznih rimskih imnrT^toriev in kroničariev razkriva "Maehar filozofijo, h^^eneni«*. eilje. tri-umfo in poraze velikih stoletij. Prav tnko pa se zna Machar čudovito vrnisli-ti v dušo in jrovoriro nrvih in kasn?i-£ih  kristijanov, fanatikov, muermikov. v korb^ raznih katoli'kib   stru j prav tia do dn>va. ko izumre zadnii p.-».pež. Čudno je, kako pri čitaniu nhaia človeku misel vedno k A. Aškercu. Sorodnost med n*>etoma je ocividna.    V. M. Zalar je podal nrar dober. lep. erladek, tudi jezikovno bocat nrevod. Globoko-umne Mach&rjeve lirske in epske pesnitve, ronvinee in balade f» nodal Zalar v hvalevredni obliki. Le nekaj svobod, tudi irramat'kalnih. si je dovolil, ki pa ne kvarijo dobrega vtiska v celoti. Dodal je tudi petero pesnitev iz Maehtor-jeve   >Golgote<.   Id *> pravi biseri Krasno dnJo torei odkrito nriTvoročamo!
— »Pravni Vestnik« št. 8 ima tole vsebino: Dr. Evgen Bnnc: >Pridobari-na pridobitnih in srospođarskih aadrag ter akčilskih dražb.c — Dr. H. Turna: >Pn>nevki k slovenski sodni terminologi M.< — >Pravica nove vlade ne potrditi uradnika* blvče vl^davin^.c — >Posnetk? \z tuUTi revR« — >D'-obti-ne.< — >Msle vesti« — N^Sim In rl v toni t<v>lo nrinoročamo to glasilo njihovih primorski tovarišev.
— ^slovsnfe m pesnikom Vsr«-vem. Tz Sofi?© norača^o. d« so oh «mrtl i>e*Tvka Ivana Varova irSli vsi dnevniki črno nhroMJer»i. Me«to bilo v črnih z^stiveb tr^avla'' sa f»»te rflnr« te. rTrr1^ *« T--\i^r?T cih ^r'' ^ - - <~»dni lep veno-
flafnouclia poroCila.
KRALJA ALEKSANDRA NE* ZGODA NA BULVARDU V PARIZU.
— Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Včeraj je Pressbiro prejel iz Pari* za vest agencije Havas, da je kralj Aleksander včeraj doživel malo nc, zgodo na bulvardu, ko se je vozil v avtomobilu. Avtomobil je trčil z nekim drugim. Avtomobil je bil poškodovan na kolesih. Druge ne* sreče ni bilo. K tej vesti pristavlja Pressbiro, da jo je treba sprejeti z veliko rezervo, ker doslej v Beo* grad o tem dogodku ni prišlo nika* ko oficielno poročilo. Kralj se je mirno odpeljal v Versailles.
POGAJANJA MED DEMOKRATI IN R A DIKA L< I.
— Beograd, S >kt flzv.) Glavni odbor demokratske stranke, kakor tudi radikalne imata dr.e\no seje, na ka terih se razpravlja o koaliciji ob?h strank. Ker merodajni krogi pričakujejo, da se kralj Aleksander povrne okoli 10. t. in. v Bograd- bo Pašićeva vlada po parlamentarnem običaju podala formalno demisijo, katero bo kralj sprejel, a takoj poveril Paši ću sestavo nove vlade- ki bo kralju prisegla, V tem oziru se že sedaj pojavljajo razno kombinacije. Splošno se povdarja načelo, da mora priti do popolnega sporazuma arl^d- nkupncjra vladnega programa med demokrati in radikalci. Demo-kratje sklanjajo stališče rauikalcev, da bi se dosecel sporazum le glede zakonodaje. Splošno naglašajo, da se na.i stvori med demorkati in radikalci krepka in trdna trajna zveza. V tem toziru so dobili deio^atje demokratske stranke za. pogajanja nova navodila. Tudi ra.'ikalni odbor je imel svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o 3kupiiem postopaniu z demokrati.
— Beograd, 3 okt. CIzv.) Oba glavna Odbora, tako demokratske kakor tudi radikalne stranke, sta sklenila da se pogajanja nadaljujejo in sta poverila PaŠiča in Pribičeviča, da zaključita pogajanja. Včeraj je imel ministrski pred?edr.:k Pašić daljše konference s Pribičevlčem.
TRGOVSKA POGODBA Z ITA= LIJO.
Vprašanje baroške luke.
— d Beograd, 2. oktobra. Do; znava sc, da jc italijanski poslanik v Beogradu grof Monzoni dobil od svoje vlade naročilo, naj utre pot za izvedbo trgovske zveze med Italijo in Jugoslavijo. V to svrho bi imelo priti do sestanka med našim ministrskim predsednikom Pašis čem in italijanskim ministrom za zunanje stvari Della Torretto. J ta* lijanska vlada želi vsekakor na Reki vpostaviti red in je že izdala na* redbo redarstvu, da naoravi konec fašistovskemu gospodarjenju. Ob* upne gospodarske razmere na Reki napravi j a jo vladi mnoge skrbi. Vprašanje bsrožke luke smatrajo v Rimu že za definitivno rešeno. Z^Meva.šo pa, da se vpostavi pro* met na pro#i Zagreb. To vprašanje bo glavni predmet razgovorov med Pašićem in grofom Manzonijem.
ALBANIJA IN NJE POLOŽAJ.
— d Skopi je, 2. oktobra. (P. B.) Sovražnik, ki se je te dni utrdil na postojankah Malega Kalterisa, ie z dvema topovoma začel bombarai; rati naše postojanke pri Arasu. Opazilo se je tudi, da se sovražnik nacbJje utrjuje na teh postojankah, posebno na koti 950.
— d Eibasan, 2. oktobra. (P. B.) Iz Tirane so včeraj odpotovali šef generalnega štaba Rizza Paša Kolo? na in minister za javne zgradbe Frasori.
— d Korča, 2. oktobra. (P. B.") Tiranska vlada se neprestano po^ služuje vseh vesti, da bi v inozems stvu predstavila razmere v AIba* ni j i kot normalne in dokazala, da so snori med muslimanskimi in ka= toliškimi plemeni poravnani. Po deželi pošilja poslance, ki vodijo s seboj Admi Rustana, ubijalca Esad paše in ga povsod predstavljajo kot narodnega junaka.
— Elba3an, 3. oktobra. (Tzv.) Šef generalnega štaba tiranske vla? de Riza paša Kloni a je odpotoval v Carigrad, vojni minister pa na Dunaj.
MADŽARSKA   TZPOLNT ZAHTEVE ZAVEZNIKOV.
—d Budimpešta, 2. okt. (Hadio Grič.) Ministrski svet je imel včeraj dolgo posvetovanio o poslednji noti veleposlanike konference. V parlamentarnih krogih se govori, da bo vlada točno iznolnila vse obveza mirov, pogodbe. Vsi vedo, kako velike težkoče ima vlada v sedanji zunanji situaciji. Bivši ministrski predsednik Friedri?h, ki odkrito pozivli> na odpor proti odločbam velikih sil, dela s svojo akcijo težave še večje.
TRUMBT^EV  GOVOR POKOJ, NEMU SUPILU.
— S^lit. 3. okt. (Izvir.) Včerai je imel dr. Trumbič velik govor o
poko'pem   ^riru Snnffc«, katere"
Ion
i VELIKA  SOKOLSKA SLAVNOST V MARIBORU.
— Maribor. 3. oktobra. (Izv.)' Včerajšnji dan je bil sijajna manifestacija sokolske ideje. Skupni nastop Sokola in mariborske garnizije ie krasno uspel Dopoldne je bila na trgu Svobode veličastna parada vojaštva in Sokola. Splošno zanimanje ie vzbujal nastop Sokola in Sokolić iz Sv. Lenarta. Na trgu Svobode je govoril ▼ imenu mariborske župe brat dr. Piv* k o. V imenu Saveza je pozdravil brat Bajžclj, povdarjajoč. da sta sedai t svobodni državi vojak In Sokol brata. Dr. Pivko je na to razdelil darila tekme. Pred generalom Maistrom, mestnim poveljnikom B o g i fi e v i-ć c m, dr. Ser nečem, dr. Pivkora in br. B a j ž cl j e m sta nato Sokol in vojaštvo v najlepšem redu izvršila defile. Popoldne je bi! skupni javni nastop v vojni realki. Nastop je bil veličasten.
KONFLIKT   RADI ZAPADNU OGRSKE.
— d Pariz, 2. okt. VcleposlanU ška konferenca je pod predsedstvom italijanskega veleposlanika Boniru Longra sprejela italijanski predlog po katerem se dunajska in budim* peštanska vlada vabita, naj pošljeta pooblaščence v Rim, kjer naj bi se pod predsedstvom ital. ministra za zunanje stvari sklenil sporazum glede Zapadne Ogrske. Zastopniki medzavezniških vlad v Avstriji na in Madžarskem bodo ukrenili vso potrebno.
RAZMEJITEV Z MADŽARSKO.
— Beograd, 3. okt. (Izvir.) Bu* dimpeštanska vest o ukinjen ju raz* mejitvenih del med našo državo ip Madžarsko je tendencijozno iznoi*
šljena. .
MOĆNE MADŽARSKE ČETE V PECUHU.
— Pečuh, 3. okt. (Izvir.) V mat stu se nahajajo močne madžarska čete. V mestu je sedai nad 6000 madžarskih oficirjev. Ti oficirji vo* dijo propagando za restavracijo Madžarske in javno govore, da v kratkem Madžarska zopet združi vse dežele Štefanove krone. Povsod preganjajo naše somišljenike. Po vseh vaseh Baranje so velikanski la# taki, ki poveličujejo kulturo Matfo žarske.
MADŽARSKE TOLPE NA STAl JERSKEM.
— Gradec, 3. okt. (Izvir.) Da* našnja »Tagespost« javlja iz Fiirv stcnfelda. da so o polnoči v soboto udrle madžarske tlopc, 50 po številu v vas Hartbergen ter tam popolno« ma cplenile posestnico Lenz. Odne* s«i so ji za 150.000 K razne vrenostt Pohištvo so madžarski roparji raz* bili, posestnico pa zvezali. Prišlo je do krvavih bo;ev med roparji in av* strijskimi orožniki.
Borze.
— Zagreb, 3. oktobra. (TzvJ De-I vize: Praga 2r>2—254. Berlin 103 do ) 19S, London S8:>—892. Švica 4050.-^ i Dunaj 9.30—9.50. Pariz 1675.—. Pu-: dimpešta 34.-0—^5.25. New York , (ček)   229—2.30.   Valute:   čsL krone
?25,   avstrijske   krone        >'. nemške marke   194—202,   carski rnblii 13.16. , rom. lcji 188, italijanske lire 9.20— 9.2S.
— Beograd. 3. oktobra. (Izv.) Amer. dolarji 57. Devize: London 220, Pariz 410, Ženeva 990. Praga 63.70, Dunaj 2.50, Berlin 50, Milan 232.
Draffoene vesti.
»Gospepio društvo krščansko Ijiv bežni sv. Vin^rnriia Pavlan^kejra : ima
! svojo redno me^rvno sojo v torek i. ol* i ob 4. pop. v Jozefinum.
— PmSfvo stanovanjskih naffmnK i kov za Slovenijo s --edežem v Izubijani j opozarja, da se vrši prihodna javna j odborova seja v Bredo dne 5. oktobra
t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje čianorn dnevno od 18. do 20. uPO informirij<\ Sv. Petra r^sta št. 12, pritličjo, dosndk
■   ■ -- im
Polsusdiss.
— Izgubila se je črna usnjata de* narnir*a, obrabljena, s srednfo svote denarja. PoSten najditelj naj jo odda T. upravi >Slov. Naroda«.
— Izgubil se je ovitek s svilen* črno bluzo od Velesejma do biše >Slov. N'ftrodac. Pošten najdit?lj naj ga odda proti nagradi upravi  >Slov. Naroda«.
Izjava,
Z ozirom na napad lUpokojenea* dne 1. oktobra na mojo oeebo izjavljam, da nisem pisal v >Slov. Narodu« noti* ce, radi katere se huduje g. Bole, in da nisem ž njo tudi v nobeni zvezi. Dotio* no notico sem čital šele, ko fe izšla v >Slov. Narodu«. Vsi napadi radi te notice na mojo osebo padajo torej naeaj na g. Roleta. (Potrjujemo, da dotične notiee ni pisal g. Mazi. — Uredništvo.) — V L i u b 1 j a n i, 1. oktobra 1921. — Fran Mazi.
Glavni urednik:
Rnsto Pustoslemšek Odgovorni urednik:
i k o Ir/nj.
j     stran. 4.
.SLOVfcNSKi NAKODV anc 4 oktobra i.
Itcv. 222.
Kdor bi rad stare brili ate prodal
»j Jih  poiSčc doma.   Plača  se dobro-is. Šelov!n-6nd«D, Mestni trg 13 Mnsijaoa. 7064
Naprodaj
takoj hotel (15 sob) v prometnem kraju na Kranjskem s kavarno in restavracijo In celo opremo. Dve veliki kleti, tik železnice, ugodno za vinotržce, Cena kron 900.000. Naslov pod »Veritas 7065" na pprav« Slov. Narod*. 7065
Vrelca popolnoma slovenskega in nem-Bkega jezika kakor tudi strojepisja in vseh pisarniških del, Uče slntbe. Ponudbe pod .Samostojna 7050* na uprave SI. Nar. 7050
M se ipska preproga
Skoro popolnoma nova.   Sirokost pre-
K>ge 3 in pol metra, dolžina 4 metre, izve  se  v  tobačni prodajaln* Tarjaikl trg 4._7066
ni ista platiloe natakarice
Ponudbe pod .Natakarica 7053' na upravo Slov. Naroda. 7053
Sprejme se %
takoj čevljarski pomočnik, dobra moč za boljše novo delo. Plača od kosa čez prvo kategorijo, ako potreba tudi stanovanje in hrano. Vpraša se pri g. Anton Brecelj, Dunajska cesta 6, Ljubljana.
PrcdojalnišM pult
ne prevelik, Že rabljen vendar še dobro ohranjen in stojalo za šunko (Schinken-halter) se kupi. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7058
Sprejmem
takoj dobrega krojaškega pomočnika za veliko in malo delo. Hrana in stanovanje v hiši. I. N. Potočnik, Kamnik 7062
1.1
zdravnik za otrožko bolezni In praktičan idravnik, ordinira zopet od 3—4 popold. v Nunski nllci št. 8. 7061
Fino suetla spalnica
iz jesenovega lesa in kuhinska oprava se proda. Naslov pove uprava Slov, Naroda. 70S3
se sprejme. Oženjen s stanovanjem, neoženjen s hrano in vso preskrbo. Poizve se Jeranova nI. It. 13. 7054
Kupim
300 metrov starih tračnic. Ponudbe na Anton Steiner, Ljubljana, Jeranova ulica 13. 7055
Proda se
ceno dobro ohranjeno staro pohištvo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7056
Zeniinn ponudba.
Premožen trgovec in posestnik želi v Bvfho ženltve znanja z značajno in sira-patično gospodično event. vdovo v starosti od 24 do 32 let. Tajnost strogo zajamčena. Le resne ponudbe pod .Zvestoba 6986" na upravo S!. Naroda. 6986
Sprefnie se lioežbana
TrgovačHi
putnik
traži stalno nameStenje. Struka sporedna
no prednost kolonial. boja i slično. Uveden, agilan i poznat u svim krajevima Jugoslavije. Dobre preporuke. Pismene ponude pod .Sremac 36—7060" na upravo Slov. Naroda. 7060
Knjigo vodja
z dolgoletno prakso, korespondira slovensko, hrvatsko, italijansko, nemško in francosko, bil jc dolgo časa upravitelj provincijalnega denarnega zavoda, želi izboljšati svoj položaj. Ponudbe pod .Zelo vporabna sila 7051' na upravo Slov. Naroda. 7051
Naprodaj
lepa kmetfska hiša v najboljšem stanju s pohištvom vred; 21 oralov zemljišča, bukov gozd za ros?kan;e, 2 vola, 2 kravi, 1 telica, 4 prašiči pitani, velik sadni vrt, 550 deščic za pokrivanje strehe, velik mrtev fundus s krmo in strojema. Proda se takoj. Več pove lastnik Ivan Verdec*ber, DOrnbaeh 5tew. 13. pošta Moatelj pri Kočevju 6S76
Prodasta se
dve navadni postelji s peresnicami ter dve kompletni, skoro novi otroški posteljici* Naslov pove uprava SI. Naroda.
meselna soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na poštni predal It 53. 4A05
Prasne nove ln rabljena
urede (djahove)
v vsaki množini po najnižji ceni pri PB. SIBC, KRANJ.
KapDjem sabe gobe. fital.brhileTO olje.
ftpedlcMska firma
Ludovik Sevar,
vd. na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinieoje. 2535
6 za veliko delo, 4 za telovnike, 4 za hlače, se sprejmejo v Kraenjevcu. Plača za sako od komada K 350. za telovnik K 120. za hlače K 120. Delo stalno, nastop lahko takoj. — Dušan Nlkollč, Krsguievac. 7035
Ženitna ponudba!
Prileten, premožen trgovec želi znanja z mlado deklico, katera mora biti: popolnoma uboga, poštena, značajna, dobrosrčna in simpatična. Prednost imajo deželanke. Le resne ponudbe s sliko pod .Mladost 7018* na upravo Slovenskega Naroda. 7018
trgovski
'^močnik
r.
V najem ali od litra oddam dobro obiskano gosilno in mesari to poleg državne ceste v Dobu pri Domžalah Z aven gostilne je tudi mostna taht-nioa. Kdor se zanima in ima veselje do gostilne, naj se zglasi pri podpisanem Anton Vide mišk, gostilničar tn mesar v Dobu. 7024
Al
dobi nagrade, kdor mi preskrbi stanovanje za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na Sitar Ivanka, Razpotna uH. 6. Ljubljana. 7823
Dobroga
hrojašftegfl pomočnika
sprejme takoj Alojz Lombar, Sp. Šiška, Celovška cesta 95. 704«)
anr   Uradnik -*»S
sedaj uslužben kot vodja žage, verziran v lesni stroki vešč vseh pisarniških del, slovenskega, nemškega in Italijanskega jezika, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod ,Stalno/7043* na uprav. Slov. Naroda. 7043
Službe išče
dobro izurjen krojaški prlkrojavn-
leo k boljši firmi. Naslov: Koršič, Trst, Fonderla 4. 6977
vsako množi;:) bukovega oglja in bukovih drv. Ponudbe pod .Drva* na Hotel Union. 6990
Pridna močno deklico
želi priti v kako trgovino. Ponudbe pod .Močna deklica 6979* na upravo Slov* Naroda. 6979
starejša moč, dobro izvežban v manufakturni in špecerijski stroki, zmožen samostojno voditi podružnico, se sprejme takoj, Čc mogoče nastop 15. oktobra. Alojz Remic, Dravograd, Slovenija. 7067
Sprejme se takoj
m za železi
ORMO
Podjetniki dobe pojasnila v pisarni za šumske poslove dr« Vao-kovića, Zagreb, lfikoiičeva 14.
v papirni in knjigotrški stroki. Pismene ponudbe pod „Izvežba-na 7" na  upravo Slov. Naroda.
tovorna avtomobila
skoro nova, znamka Fross-Bflssing, 2 in 4 tone obtežnosti, s polnogumijastim obročjem
se ceno proda.
Jugoslavenska Industrija motora d. d.
Zagreb, na Kanalu broj 5. Telefon 12-18.
Razpis.
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani razpisuje izdelovanje sledeče službene obleke za svoje uslužbence:
2500 komadov bluz, 2500 kom. hlač, 2500 kom. plaščev in 200 kom. suknjičev. Sukno In podlogo, ki je potrebna samo za plašče, dostavi obratno ravnateljstvo, vse drugo izdelovatelj.
Opis obleke naj reflektanti zahtevajo od obratnega ravnateljstva v Ljubljani, oddel. III/4.
Glede mer veljajo naslednje določbe:
A) . Bluze se izdelujejo po merah, navedenih v knjižicah, ki se dostavijo.
B) . Glede hlač, plaščev in suknjičev veljajo naslednje mere:
a), za hlače:
kupim vsako množino. Ponudbe z najnižjo ceno pod „Zelje 6938* na upravo Slov. Naroda. 6938
Sobarica
pomagalka alt začetnica se sprejme takoj v hotelu Sion, Ljubljana. 6932
Izurjenega ključavničarskega pomočnika kot pomagača pri montaži. Tovarna za lepenko na Količevem pri Domžalah.
7007
Hiša
z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom v Laškem pri Celju se tako) proda. Pojasnila pri g. Albertu Medvešek. Celje, Glavni trg 17. 7046
Meblovano sobo
išče aktiven artilerijski oficir, samec, po možnost! s separatnim vhodom in v bližini artilerijske vojašnice, Ponudbe pod »137/7O06- na upravo SI. Nar. 7006
Proda ao
stro] za kamnolom,
model V škoda, za Izdelovanje gramoza. Stroj leži v Jugoslaviji. Vprašanja na J. Biiof, Trst« vfa Scorcola 302
		I	II	III	IV	V	VI	VII	VIII	IX
1	Cela dolžina hlač	98	100	102	104	108	110	112	115	118
2	Dolžina koraka	70	72	74	76	78	80	82	84	86
3	Širina pasa	82	84	86	88	88	90	94	100	104
4	Širina koraka	64	64	64	68	68	68	70	72	74
5	Širina na kolenu	46	46	46	48	48	48	50	50	52 !
6	Spodnja širina	44	44	44	46	46	46	48	48	48
Izdelati se mora k meri I, in, IV, VI, VH, in IX a 200 kom., k meri H in VTII a 400 kom. k meri V 500 komadov hlač. b). za plašče:
I	II	III	IV	TI	VI	VII	vm	*IX
115	120	124	125	125	128	130	135	138
22	22	24	22	24	25	25	25	25
55	58	60	60	62	65	65	68	70
96	100	100	96	100	104	96	100	105
85	88	90	90	95 1	100	90	95	100 1
T Hrbtna rJoizma od šiva na vratniku
2 širina pleč
8 cela dolžina rokavov preko komolca
4 gornji obseg života
1 spodnji obseg života
Odpadajoča množina izdelkov je ista kot pri hlačah, c). suknjiči:
mera od št. 1 je sledeča: 80, 82, 84, / 85, 85, 90, / 90, 95, 98; / mere od št. 2 do 5 so iste kot pri plaščih;
Izdelalo se bode ad št. I, III, IV, VI, VTI in IX a 20 kom.; Ad II in VIII a 25 komadov; td V 30 komadov suknjičev.
Reflektira se tudi na delne oferte. Zapečatene ponudbe naj se picdložijo obratnemu ravn. oddelek HI/4, najpozneje do 10. oktobra 1.1. dopoldne.
Ponudbi mora biti predložena izjava, da ponudniki glede cen ostanejo v besedi do 20. 5C 1921, da bode prevzeto delo izvršeno najpozneje do 20. decembra 1.1., ter da pristanejo navadij, Jd se določi sporazumno pri sklepu pogodbe in jamstvo za obdržanje termina.
LJUBLJANA, dne 28. septembra 1921. Obratno ravnateljstvo južne železnice, Ljubljana.
Absolventinja
trgovskega tečaja išče mesta praktikan-tinje v pisarni kakega podjetja ali trgovine. Gre tudi na deželo. Pogoj: hrana in stanovanje. Ponudbe pod »F. B. 7012* na upravo Slov. Naroda. 7012
! stalio sltibo s lurejme:
Uprdvttalj za večje bctelsko podjetje. Poslovodjai za večjo kavarniško obrt. Skladlftoar, obenem kletar. Zahteva se, da je reflektant zmožen (od poklica), priden in trezen in pridejo le osebe z letnim spričevalom v pošte v. Hrano in stanovanje dobi v hiSi. Pismene donudbe s prepisom spričeval In prilogo slike ter zahtevo plače je poslati pod .Upravitelj, poslovodja ozirom skladiščar 6896" na upravo Slov. Naroda. Vrla ionska moč SO tudi sprejme. 6896
energičen, pošten, za večje poslopje v Ljubljani, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pod .Pošten 7027* na upravo Slov. Naroda. 7027
kupuje star baker, svinec in cin, cinaste krožnike, vrče idr. Maks Weiss, prvi ljubljanski bakro-kotlar, Novi Vodmat 189. 7010
PRODA SE
v sredo, 5. okt ob 9. dopoldne moška, ženska obleka, čevlji, zlatnina in več drugih različnih stvari v Oi|evl ulic! it- 2/1* Ravnotam se sprejme dssaa no stanovanje In gospodje na hrano. 7022
OMninienje h razpisu natečaja za oddajo tobačnih zalog u celi
kralieuini.
(Razpis - glej „Lrradni list4« z dne 27. septembra 1921 št. 117.)
Gospod rninistej; za finance je z odlokom od 10. septembra 1921 odobril, da se razpiše oddaja tobačnih zalog v celi kraljevini potom licitacije.
Pogodbe s sedanjimi založniki prenehajo z 31. dec. 1921.
Novi založniki prevzamejo velikoprodaje za dobo 2 let, to je za solarno leto 1922 in 1923.
Podzaloge v Sloveniji prenehajo koncem teta 1921 v sedanji obliki in preidejo v zadevnem rajonu kot vsporedna zaloga v oskrb glavnega zakupca.
Zakupec glavne zaloge prevzame obvezo, da bo sedanje podzaloge na istih mestih vzdrževal in oskrboval na svoj račun. Za pravilno vodstvo je odgovoren nasproti monopolski oblasti in oblasti finančne kontrole (člen 124 zakona o monopolu duvana in člen 19 Uslovov.)
Ker velezakupec (tobačni založnik) ni vezan voditi veleprodaje osebno, more torej staviti ponudbe na zakup zalog v več rajonih odnosno za zaloge v različnih pokrajinah. Ponudbe (oferti) pa se morajo vložiti za vsako glavno zalogo posebej. (Člen 3 in 5 Uslovov).
Za glavne zaloge in s temi združene podzaloge ostane Še nadalje dosedajna razmestitev. Založne trafike ostanejo i v bodoče spojene s podzalogami. (Čl. 26 Uslovov in čl. 131 zakona o monopolu duvana.)
Založniki v Sloveniji prejemajo tobačne fabrikate iz glavnega skladišča gotove robe v tobačni tovarni v Ljubljani.
Glede vračanje vreč in plačila zabojev v novi zakupni periodi se obrača pozornost interesentov na čl. 19. uslovov.
Oferenti za prevzemanje tobačnih zalog  morajo svoje ponudbe, ki se tičejo zalog v Sloveniji, vložiti do 20. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v pisarni tobačne
tovarne v LJubljani.
Zaloge se bodo podelile onemu ponudniku, ki se obveže, da bo za ves pogodbeni čas vršil prodajo z najnižjim procentom (provizijo) preko onega fiksnega procenta, ki se daje trafikantom. Trafikantski fiksni procent od prodaje je določen za dobo sedanjega zakupa kakor doslej s 670.
Kavcija, ki ostane v shrambi pri pokr. monopolski direkciji za ves čas pogodbenega razmerja, se vloži pri blagajni tobčne tovarne v Ljubljani najkasneje 19. oktobra. Visokost kavcije znaša 5% celotne prodaje v letu 1920 in sicer dotične zaloge, za katero se stavi ponudba.
Kavcija se mora vložiti v gotovem novcu ali r državnih in od države garantovanih vrednostnih papirjih.
Glasom .uslovov" je donašala prodaja fabrikatov v letu 1920 v posameznih založnih rajonih Slovenije sledeče svote v dinarski valuti :
Za prod. rajon Ljubljana Kamnik
din.
Logatec
Litija Krško
Slovenj Gradec
Radeče
Konjice
Brežice
Smlednik
Višnja Gora
Vrhnika
Zagorje
Velike Lašče
Laško
Marberg
Prevalje
Rogatec
Sevnica
Slov. Bistrica
Murska Sobota
Dolnja Lendava
Kranj sa podvelikoprodajama Kropa i Tržič
Radovljica sa podvelikoprodajama Bistrica i Kranjska Gora
Kočevje sa podvelikoprodajama Banjaluka i Pregrad
Cerknica sa podvelikoprodajama Lož i Novavas
Novo Mesto sa podvelikoprodajama Černomelj, Metlika i Kostanjevica
Celje sa podvelikoprodajom Mozirje
Lukovica sa podvelikoprodajom Moravče
Maribor sa podvelikoprodajom
Sv. Lenart Ptuj sa podvelikoprodajom Ormož Ribnica sa podvelikoprodajom
Travnik
Škof j a Loka sa podvelikoprodajama Sestranskavas i Železniki
Trebnje sa podvelikoprodajama Mokronog i Žuženperk
Radgona sa podvelikoprodajom Ljutomer
Šmarje pri Jelšah sa podvelikoprodajom Kozje
10,121.559*-949.305*« 625.000*-893.796*-430.915*-550.556-■ 330.473--369.317'. 739.194-310.702*-264.359*-
1.049.097*-507.438*. 330.433-
3,890-423*-590.168*-526.814*. 777.810«. 464.302*-588.815*. 618.724'-471.242*-
1,117.232--
2,116.367-
685.554--
682.954*-
2,703.235*-
2,704.724*-
314.311-
4,407.136-2,632.305*-
480.726*-
638.333*-
1,126.659*.
951.224*-
968.727*-
Podatki o prometu iz prodaje v drugih prodajnih rajonih naše kraljevine so razvidni iz „Uslovov", ki so dobiti v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani.
Interesentom za zakup se dajejo ustmena pojasnila ob uradnih urah v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani. Oslovi (Pogoji) in blanketi za oferte se pa morejo poslati tudi po pošti, ako se pošljejo poštne znamke za frankiranje pošiljke.
Pokrajinska monopolska direkcija
v Ljubljani, dne 28. sept. 1921.
Mandelj, I. r.
gjsjsjBng iv% tiak »Narodne tiskajmo*
67
1
2939
7528
^52249803977
37
514447
5