Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 27. J0L1ET. ILLINOIS. 27. FEBRUARJA 1917 LETNIK XXTI Republikanci Wilson« delajo preglavico. Nočejo dati predsedniku "slepe" neomejene oblasti in hočejo posebno zasedanje. ali NOVICE Z EVROPSKIH FRONT. Nobenih važnih dogodkov, povsod le priprave za bližnje bitke. ■ r Washington, D. C., 22. feb. — Pravosodni odsek senatski je danes glasoval proti ugodnem« poročanju o nasvetu zakona, ki bi pooblastil predsednika, "v zaščito ameriških pravic na širokem morju poslužiti se oborožene vojne moči Združenih Držav". S tem je kongres nedvomno dokazal svojo odločnost, da g. Wilsonu ne podeli polnomočja, podjeti vojne korake proti Nemčiji ali celo brez nadaljnje privolitve po zakonodajni skupščini napovedati vojno. Za posebno zasedanje. Washington, D. C., 23. feb. — Re-ublikanski člani kongresa ne nameravajo, pustiti predsedniku popolnoma prosto roko v krizi z Nemčijo. Dočim so pripravljeni, podpirati vsako vojno naredbo, ki bi jo g. Wilson zahteval od njih v prid ameriškim pra-vicam, je bilo pri današnjem republikanskem senatskem kaukusu vendar Sklenjeno, izsiliti posebno zasedanje, tako da kongres lahko ostane v Wash-ingtonu in stoji v potrebi ob strani poglavarju republike z besedo in dejanjem. Resolucija o neomejeni oblasti. Washington, D. C., 24. feb. — Se-nator Fall, republikanec, je danes pred "TUŠU1 regulacijo, kt~ lioče lAedsMTrrik-a opremiti z neomejeno oblastjo, da nastopi z oboroženo vojno močjo v zaščito Američanov in njih lastnine. Dveurna razprava o mednarodnem položaju se je vršila poprej. Neomejena oblast ni nadrobno popisana, nego prav splošno določena. Fallova resolucija je presenetila. Laška fronta. Rini, 23. feb. — Sovražni napadi, poskušani proti našim linijam na Zug-ni v Adiški dolini, med Strigno in Spe ro v Suganski dolini ter na slemenih gore Cadini v zgornji Boitski dolini, so se izjalovili vsled naše pazljive delavnosti in trdne odpornosti. V okolišu Col di Lana je eden sovražnih oddelkov z nepričakovanim napadom o-svojil eno naših prednjih stražišč. Oddelek smo takoj s protinapadom pognali nazaj v neredu. Ujeli smo nekaj mož. Cadorni se jezijo lasje. Rim, 25. feb. (Čez London.) — V današnjem vojnem poročilu italijanskega vojnega vodstva je rečeno: "Topniško delovanje je bilo živahnejše v Astiški in Travignolski dolini, gb izviru rek Cordevole in But ter v okrožju vzhodno od Gorice. Sovražnik je poskuial napasti naše postojanke na Monte Mosciaghu, na Asiaški visoki planoti, v Grandski dolini, ob zgornjem Butu in v Pontebanski dolini. Vendar smo ga povsod odbili. "Vreme je bilo ogledovanju po zra-koplovcih ugodno. Naša letala, podpirana po topništvu, so pognala sovražne stroje V beg." skimi metalnicami postalo silnejše. Blizu Zwyzyna, vzhodno od Zlochova, so naši napadni oddelki prodrli v rusko postojanko in se po razstrelitvi štirih minskih rovov vrnili z 250 ujetniki, vštevši tri častnike in dve strojni puški. Uspešen ogledujoč sunek je bil tudi podjet jugovzhodno od Brze-zanov. Petrograd, 23. feb. — Po enotirni topniški pripravi so Nemci, kaki dve stotniji močni, trikrat napadli našo postojanko v soseščini Svižena, trinajst in eno trinajstinko milje vzhodno od Zlochova ter prodrli v naše zakope. S protinapadi t=o naši strelci pognali sovražnika nazaj v njegovo prvotno postojanko. Makedonska fronta. Berlin (brezžičiio v Sayville), 22. feb. — Makedonska fronta: Vzhodno od reke Vardar so poskušali Britanci ustanoviti se pred našo fronto, ali pregnali smo jih z ročnimi granatami. Berlin, 23. feb. — Makedonska fronta: Nič novega ni. Rumunska fronta. Berlin, 23. feb. — Fronta nadvojvo de Jožefa: Nobenih važnih dogodkov ' - - -' Fronta feldmaršala von Mackense na: Naše zaščitne prednje straže v ni-žavah ob Seretu blizu Korbula so odbile napad, podjet po več ruskih stot-nijah. Petrograd, 23. feb. — Ogledovanje po malih skupinah in pehotno streljanje se vrši. — berlinska brzojavka pravi, da je neki nemški podmorski čoln, ki se je pravkar vrnil v svojo postajo, pogrez-nil enajst pamikov, dve ladji jadrnici in <7sem trawlerjev. 8 milijonov škode. >Jaw York, 24. feb. — Po podmorskih čolnih holandski trgovinski mornarici včeraj napravljena škoda znaša kakfih 8 milijonov dolarjev. Razdejanih je bilo 32,000 ladijskih ton; in ladje so bile večjidel obložene z žitom. ' tfenado" in "Bandoeng" sta imela na krovu za milijon dolarjev tobaka. "N4rdernj.it" je imel na krovu 8,500 toni ameriškega žita. Francoska fronta. Pariz, 23. febr. — Dva nepričakovana napada smo podjeli snoči proti nem škim zakopom, enega jugozapadno od -Malancourtskega gozda, drugega vzhodno od Noyilly na višinah ob reki'i Meuse. Ujeli smo nad dvajset Nemcev. Noč je bila pokojna na ostali fronti. London, 23. feb. — Izboljšali smo našo postojanko podnevi severno od Gueudecourta (Somme), kjer smo zavzeli del sovražnega zakrpa, ujeli več nego trideset mož in jiplenili en oko-pen možnar. Berlin, 23. feb. — Zgpadna fronta: Med meglo in dežjem je bil dan poko-je v ponajveč odsekih. Ruska fronta. Berlin, 23. feb. — Fronta princa Leopolda: Blizu Smorgona, zapadno od Lutska, ter med Zloto Lipo in Na-rajovko je bojevanje s topovi in min- Pogreznjene ladje. Berlin, 22. feb. (Brezžično v Sayville.) -— Dva nemška podmorska čolna, ki sta se dne 20. feb. vrnila v svojo postajo, sta pogreznila med ■svojim delovanjem 24 pamikov, tri ladje jadrnice in devet trawlerjev. Pariz, 23. feb. — Francoski parnik "Athos", ki je imel na krovu senega-leških čet in delavcev iz kolonij, je bil v Sredozemskem morju torpediran. Pri tem je storil smrti tudi ameriški misijonar Robert Allen .Haden, ki jc poprej deloval v Foo Chow, Kitaj. London, 2A. feb. — Lloyds naznanjajo, da je bil britanski parnik "Belgier" torpediran. Poleg tega je bilo pogreznjenih več drugih parnikov. Laški parnik "Minas" torpediran. Berlin, 24. feb. (Brezžično v Sayville.) — Admiralstvo je naznanilo danes, da je bil pogreznjen italijanski prevozni parnik "Minas" med vožnjo v Solun. Nad 1,000 vojakov je utonilo. Delo ene submarinke. Amsterdam, 25. feb. (Čez London.) Anglija v resnem položaju. Lunclon, 23. feb. — Prvi minister Lk>|| George je danes naznanil v 'ijornici prostakov, da je položaj vsled nemškega submarinskega vojskovanja reseh in preteč s pogibeljo, če se Angliji; ne zdrami k izdatnemu odporu. Rcl ie rekel, je zmaga nemogoča. Se več vojaštva. I nidon, 24. feb. — Danes predložena Vojna predlaga predpisuje armado 5.,sv. Jožefa ob 3. uri popoldne z veliko udeležbo vernega ljudstva. Pogreb in mrtvaške molitve in pridigo je opravil domači župnik. Pokojni je bil član drušUa sv. Cirila in Metoda, K. S. K. J. ter ga je omenjeno društvo spremilo v hladni grob. Lahka jim naj bo vsem trem zemlja Gilbertska! Pokojnini naj sveti večna nebeška luč! Ostalim pa naše sožalje in molimo zanje. Pokojni Anton Tomko je bil tudi član Narodne Podporne Jednote. Ko pa je bil lansko leto tukaj štrajk, pa so ga iz društva suspendirali zato, ker je delat hodil v rudnik. Sedaj pa" premisli, človek moj, kaj so s tem sedaj žalujoči ženi naredili. Veliko palico ste ji zlomili, in otročičkom ste pa velik kos kruha odvzeli. Sram vais naj bo, vi brezsrčneži! Ali ste mislili, da bo vaša Jednota s tem bolj napredovala? #Jako ste se zmotili, vi "napred-njaki". Vi ste krivi, da sedaj teli sedmerih otročičev kri vpije k Bogu na maščevanje. Kaj bo sedaj uboga žena začela! Seclaj ne morete pomagati ji, ali vendar: kateri ste vpili "Ven iz društva", ji pa vsaj zdaj toliko pomagajte pri kakem moškem delu, ki je v taki potrebi, da se Bogu smili. H koncu mojega dopisa pa lepo pozdravim vse čitatelje A. S. in tudi Vas, g. urednik da bi imeli veliko blagoslova Božjega. Sedaj se nam je pa približal sv. postni čas, bomo imeli sv. križev pot vsaki petek in nedeljo. Rojaki, čas božje milosti je, Bog nas kliče na pot pokore. In še lepo pozdravim vse rojake in rojakinje po novi domovini. Z Bogom! Član katoliškega društva. ječo le nekaj deset korakov pred našo "švarmlinijo". Kmalu smo začeli streljati. Sovražnik nam ni ostal na dolgu. Ni mogoče z besedami označiti tega peklenskega žvižganja, kakršnega napravljajo krogle ruskih pušk. V prvem trenutku nismo dobro vedeli, kje se skriva sovražnik. Ali kmalu i-mo zapazili črto Kap, in tedaj smo začeli tako silno streljati, da nismo štedili ne smodnika, ne svinca. Naši častniki so se odlikovali z dobrini zgledom. S kukali so preiskovali teren in nam kazali cilje. Ko je stotnik K. zapazil nepokoj v "švarmliniji", se je dvignil s tal, šel naprej v toči krogel in dejal: "Fantje, dobro merite! Glejte, hodim, a nobena krogla me ne zadene!" V tem se je zgodilo nekaj neprijetnega. Z desnega krila so začele grmeti ruske strojne puške. Trenutek je bil skrajno nevaren. K sreči je trajal malo časa, ker so vsi streli padali za hrbet naše "švarmlinije". Vrh tega je prihitela naša artiljerija in z ne-prekosljivo bravuro prepodila ruske strojne puške, od katerih ni niti ena ostala cela. V prvem času,'ko smo trčili na Ruse, smo slišali edino povelje: "Schies-sen! Vorwaerts!" Kako navdušenje je prevevalo častnike in vojake, se lahko -odi po tem, da sem videl stotnika St., ki je spravil sabljo v nožnico, zagrabil za puško ubitega vojaka in rušil dalje, da ga je bilo težko dohajati... Ko gremo neprestano naprej, pride- tami in jim zažgali mesto, da so morali še ponoči bežati. Ko bi Vi videli, kako je v Galiciji vse stolčeno, porušeno, pohojeno, prekopano in požgano, kako kupaj 'srčno pozdravljam, posebno na'Vas, oče in mati, ter Vam v duhu podajam roko! Vaš France. PET MESECEV OB TOPU. Gilbert, Minn, 20. feb. — Cenjeno uredništvo A. S.! Tudi jaz bi se oglasil v našem katoliškem listu, če mi dovolite malo prostora v njem. Delavskih razmer ne bom opisoval, saj je že tako znano rojakom v severni Minnesoti, kako da je. O draginji tudi ne bom pisal, saj je že tako znano ljudem, zakaj da je taka draginja; samo to rečem, da je jako težko živeti družinam tem času, čeravno so plače nekaj zvikšali; bo pa drugi pot kdo kaj več pisal o draginji. Poročati pa le moram, da je jako huda zima pri nas. Imamo vodne cevi zakopane 6 čevljev v zemlji, pa so popokale od mraza, tako da sedaj dosti ljudem ne priteka voda v stanovanje, je morajo mnogi ljudje iskati po drugih hišah. To je pa najbrž vzrok, ker je malo snega. Iz tega ise razvidi, da bo spomladi dosti dela v našem mestu. Dalje pa le moram naznaniti žalostno novico. Bleda žena smrt nas je obiskala v tem mesecu. Dne 14, 15. in 16. februarja nam je vzela 3 rojake iz te solzne doline in jih je preselila v boljše življenje, v sv. nebeški raj. Dne 14. je po dvainpolmesečni bolezni, previden s sv. zakramenti za u-mirajoče, v Gospodu zaspal Frank l.evstek, v 48. letu starosti, ob pol 12. uri dopoldne. Doma je bil iz vasi Gora, župnija Sodražica. Pokojni je bil dvakrat oženjen. V Ameriko je prišel s 'svojo družino pred 4. leti. Tu zapušča žalujočo ženo Katarino l.evstek in eno hčer. Ano sedaj onioženo Burgar, in nekaj sorodnikov. "Pokojni je bil član društva sv. Jožefa štev. 20 K. S. K. J. Omenjeno društvo mu je naredilo lep pogreb. Pokojni je bil vesten katoličan in ljubljen med nami. Žena in hči, ne žalujte preveč, Bog ga je ljubil, zato ga hoče pri sebi imeti. Dne 15. je v Gospodu zaspal U-leten sinček Jožef Francel tukaj znanemu rojaku John Francelnu. Starši, ne žalujte preveč: Kar Bog stori, vse prav stori. Pokojnemu naj sveti večna luč! Dne 16. je po 11-dnevni hudi bolezni, previden s sv. zakramenti, v Bogu zaspal v 40. letu starosti Anton Tomko. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici. V Ameriki je bil 17 let. Zapušča tu v Ameriki žalujočo ženo in 7 otrok, 3 hčere in 4 sine, najmlajši je star 2, najstarejši pa 14 let. Premislimo rojaki, kaj ne, to je hud udarec za joka-jočo ženo, kadar se mož loči na pokopališče za vedno na tem svetu, ko o-tročički nedorasli izgubijo dobrega ©-četa: nobeno pero ne more popisati žalosti te, katero občuti ranjeno srce. Pokojni Anton Tomko zapušča še v starem kraju očeta in »estro, tu v A-meriki pa dva brata, enega v Clevelan-du, Ohio, druzega pa v Towerju, Minn. Draga žena, ne žaluj prehudo za možem, Bog ga je ljubil tako, da ga je k sebi vzel, kar v Božjo voljo se podaj, pa boš najlažje prestala to gorje. Pokojni je bil jako dober mož napram Valley, Wash, 15. feb. — Cenjeno uredništvo: — Starka zima se umika. Pa vendar smo še precej daleč od lepe pomladne Vesne. Sneg se solzi, ker ga pritiska pravo južno, deževno vreme. Pa gotovo bode še zmrznilo, da se bomo še greli tam pri peči. Predpust se bliža koncu. Poročati Vam pač ne morem o kaki slovenski "ofeeti", ker je ni bilo. Johnny Burya ml. je stopil v zakonski jarem, poroči! se je v mestu Spokane. Naj omenim še to. Pogorela je prazna hiša in hlev na farmi Slovenca Andrew Uderman-a. Ogenj je bil podtaknjen. Sledi preiskava. Ga. Margaret Plemell, vdova po u-mrlem Antonu Plemell, se je vrnila iz The Dalles, Oregon, kamor je odpotovala po pogrebu s svojim sinom Jožefom na obisk. Drugo je pa po navadi. Zima je bila dosti dobra za vožnjo. Hripa in pre-hlajenje je na dnevnem redu. Pozdravim vse Slovence in Slovenke pod Stric Samovo zastavo. Marie Torkar. KRVAVI BOJI PROTI RUSOM. (Iz "Slovenca".) Sotrudnik izdajateljstva "Glosu Narodu" opisuje krvave boje proti Rusom sledeče: Naš bataljon se je nekaj dni po mobilizaciji ustavil kot posadka v Oswiencinu. Mestno prebivalstvo nas je sprejelo z nenavadno prisrčnostjo. Zal nam je bilo v resnici zapustiti ta 'starodavni sedež Pijastov, katerega prebivalci so nas pri odhodu obdarovali z obilico cvetja, sladkarij, cigaret. Vsedli smo se v pripravljene vlake in se v nezaslišano počasnem tempu odpeljali proti vzhodu. Kdor se še ni vozil s takozvanim vojaškim vlakom, nima pojma, kako se vleče. To počasnost narekujejo sicer varnostni oziri, ali nič manj pusto in dolgočasno za potujoče, zlasti v vročih dneh. t Konečno smo se pripeljali v Sendzi-szow. — Tu je naš polk zapustil zadu-lile vozove in začel se je pohod proti severu. Prva dobrota je bila, da smo mogli raztegniti otrpnete noge in se oddahniti v svežem zraku. Šli smo hitro, petje se je razlegalo kar naprej, a nada, da srečamo skoro sovražnika, nam je dajala poguma in budila fantazijo. Vendar pa naš pohod proti meji Kongresovki nikakor ni bil ugoden. Globok pesek je povzročal silno oviro pri maršu, vrhu tega ta grozna vročina! Toda vsaka reč ima konec, končal >se je srečno tudi ta mučni šestdnevni marš. Prekoračili smo mejo Kongre-sovke v kraju, imenovanem Črni Log, in stopili na prostor, kjer smo se nadejali vsak trenutek sovražnika. To nas je poživilo, dobri dovtipi so se ponovili, marširali smo kakor na manevrih. V soboto ponoči od 21. in 22. avgusta smo prišli v vas Zaklikow, in tam je sprejel naš polk "krst ognja". Moja kompanija se je nahajata nenadoma pod ognjem ruske artiljerije. Nekoliko šrapnetov s« je razpočilo nad nami, ali na čudovit način nam niso napravili mnogo škode. Odkrito priznam, da me je obšel nemali strah, ko zaslišim nad glavo pok šrapnela, ki je ratrgal na drobne kosce mogočno bukev, sto- Filip Skvarča iz Herpelj piše svoje-mo slednjič v ponedeljek, dne 24. av- mu prijatelju in sosedu Josipu Pagan gusta, pred ono slavno rusko utrjeno j iz Marmaros-Szigeta dne 21. jan. 1915.: pozicijo, kjer se je sovražnik na gričih j Dragi prijatelj! Namenil sem se zakopal v štirih vrstah, ležečih druga Vam pisati par vrstic pa predno Vam za drugo vedno višje. | kaj yeč pišem> se spodobi! (ia Vas lepo Bil je silno vroč dan. Solnce je gro- pozdravim in želim vse najboljše. Spo-zovito pripekalo. Rusi, skriti do vratu ' ročam Vam, da sem sedaj prišel v bol-v globokih jarkih, so streljali večino- j nišnico, ker me je 14. januarja udaril ma v izbornih salvah. Mi nismo imeli kanon, in isicer v desno nogo, a ne mo-prav nobene možnosti kritja. Nekaj . čno. Se bom vsaj malo odpočil in živ-časa smo skušali s svojim ognjeni pri- ce shladil, ki so mi kar zakrknili od siliti Ruse do molka.. Ker pa je bil pokanja topov. Ne boste mi verjeli, a naš ogenj vsled izbomega kritja Ru-' je resnica, da sem kar nekam oglušel sov malo uspešen, se je vsled tega ves od večnega pokanja. Kajti celih pet naš polk vrgel naprej, da bi se čim mesecev sem bil neprestano pri enem preje "z rokami" pomeril z Rusi. Ta in istem delu, da sem top basal. Na naskok pa je bil zeno nevaren, kajti tisoče granat in šrapnelov sem pahnil odadljeni smo bili še najmanj 500 ko-1 v cev 10 cm kalibra. Upam, da smo rakov od prvih ruskih rovov. j precej ruskih nepotrebnežev poslali na Kako sem prišel čez to daljavo, ne oni svet. Sam gospod major nam je vem. — Naredila se mi je tema pred . rekel, da je naša havbična baterija po-očmi in prišel sem do zavesti šele, ko b'la toliko Rusov, da pride na vsakega sem zagledal v dobljeni prvi vrsti ru- ' moža. pri bateriji po petnajst mrtvih ske vojake, nekatere, ki so pometali Rusov. Ko bi bil torej vsak mož v proč puške in dvignili roke, a druge, ki vojski uničil toliko sovražnikov kakor so bežali, kar so mogli, do prihodnje 111kdaj bi bil že mir sklenjen in bi vrste jarkov. Nabadali smo in stre-! Rusi "e Sazili več P° Karpatih in Bu- ljali Ruse brez pardona! Vendar je treba priznati, da so nekateri izmed njih drago prodali življenje. Neki sovražni stotnik, ranjen v desno roko, spusti sabljo, a z levo strelja z revolverjem in je ranil nekaj naših, in ako-ravno smo 11111 hoteli prizanesti, se ni hotel vdati, vsled česar je bil preboden z bajonetom. kovini. Res čudno: naši so na Ruskem, Rusi 11a našem. Veliko sem doživel v tej vojni, katere si moj 11111 preje niti predstavljati ni mogel. Ni ravno vsakdanja zabava, ako prileti ruska 14 cm granata par metrov pred naš top, in to se je mnogokrat zgodilo. A srečo smo imeli, topa ni nikdar zadelo. Mi smo se pa Ravno ko smo naskočili naslednjo ; tišča!i v izkoPani iami. kakor jazbeci. obrambno rusko črto, sem dobil strel v nogo. Imel sem občutek, kakor da bi me kdo udaril z vročim kovaškim kladivom; omahnem in padem na zemljo. Kljub grozni bolečini slišim krik: "Intra!" — naši so osvojili drugo sovražno pozicijo. Šele sedaj se je začela zame prava težava. Moja kompanija je naskako-vala ruske pozicije, o-tal sem sam. Šele ko je bil sovražnik pobit, zagledam pri sebi kaprola, dobrega znanca iz Krakova, ki me je hotel spraviti do najbližjega obvezovališča. A ta posel je bil silno težaven. Hoditi nisem mogel, torej me je takorekoč nosil, a ker tehtam 85 kg, si morete misliti, na kake težave je zadela njegova dobra volja. Veliko zanimivih stvari bi Vam lahko še pisal, ki sem jih doživel v vojni, ki so pa zame seveda že čisto vsakdanje. Bom imel kaj povedati, če pridem kdaj domov. Sedaj pa sklenem te slabe vrstice in vse lepo pozdravim. Vaš zvesti prijatelj F. S. — "Slov." LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." "ZMAGA BO NAŠA." (Iz "Slovenca".) Da našim fantom nikoli ne zmanjka poguma in dobre volje, priča med neštetimi drugimi tudi naslednje pismo Franceta Jere iz Kupljenika z dne 22. januarja 1915.: Draga mati! S pozdravom Vam še enkrat pišem, sedaj ko imam ravno čas in se tudi papir lahko dobi. Sedaj smo v nekem mestu na Ogrskem; imamo par dni prosto, da >se lahko odpoči-jemo. Gre nam po navadi. Doslej smo sc vsak dan tepli; navadno so jih dobili Rusi, časih pa seveda tudi mi. Rusom se veliko huje godi nego nam. Jesti dobe zelo malo, zato sc radi dajo ujeti. Pa kaj, ko jim še vedno noče biti kraja; imajo že veliko mlajše fante v vojski nego mi. Ne vem, kdaj bo prišel tisti čas, da bodo Rusi menažo jedli v Budimpešti in bodo kozaški konji iz Donave vodo pili, kakor so poprej govorili Rusi. Mi nikdar ne boj ino odnehali in zmaga bo gotovo naša, čeravno morda še ne tako hitro, a ob letu pa gotovo. Samo da bi enkrat zima minila, ta nas trpinči. Godilo se nam je zelo slabo, sedaj bo pa zmeraj boljše, ker zima se je že nagnila proti svojemu koncu. Poleti je pa veselo, četudi je treba včasih teči — enkrat Rusom, enkrat nam. Pobitih in ujetih je pa le veliko več Rusov nego nas. Na Sv. tri kralje smo jim opolnoči voščili sv. večer; bili so v nekem mestu in obhajali svoj praznik. Začeli smo jih pozdravljati z bombami in grana- Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.; John Kcčevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leog. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovick, Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick. ! Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Cesnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Berc*. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. (■ * Lowell in Bisbee, Ariz.: John GriCk.J' Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. \ Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec, Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz, Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar, Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. rentz. lin. V onih naselbinah, kjer zdaj nima" mo zastopnika, priporočamo, da s* zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S." Atlas — zastonj 1 Ročni atlas ali barvane zemljevid' vseli držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja. Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev. Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas. Uprava "Amer. Slov." 4 POZOR, SLOVENCI! Želimo, da se nam pridrui.i nekoliko več rojakov v naši novi farmarski naselbini (Hardwood Valley) v DRŽAVI WISCONSIN Mi hočemo imeti lastno cerkev in šolo. Ta fina zemlja, poraščena s trdim lesovjem se prodaje po $15 aker in višje. Nekoliko vplačate takoj, ostalo 11a obroke po $10 na mesec ali na leto za večja odplačila. Kompanija vam postavi hišo, kupi kravo, svinje, kokoši in da delo pozimi. Tu opridelujem pšenico, ječmen, oves, rž, koruzo za pičo, nemško deteljo (alfalfo), deteljo, timotij seno, krompir, sladkorno peso, in druge vrednostne pridelke. Pišite za pojasnila 11a: NORTH AMERICAN LAND AND TIMBER CO. Edward Delles, President, 334 S. Canal St, Chicago, Ills. * Union Coal & Transfer Co. 616 CANS STREET, JOLIET, ILL. Piano find Furniture I\loviiiyr Chicago telefon 4313. Northwestern telefoa 41« Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Jellat, 111. Priporoča »lavnemu občinstvu »voj zarod, ki je eden največjih ▼ meitu; ima Ustno zasebno ambulanco, ki j« najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na posive »e poaluii viak čai panoči in podnev*. Kadar rabite kaj * naii Uroki ic oglatit« ali telefonajte. Chicag* tel. 2575 in N. W. 344. ' Naii Iročijaži in v*i delavci to Slovenci. ■A V Z.IEDISJE.VIH DRŽAVAH SEVGRSE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Seflež: JOLIST, ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. Ill,, 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 ORU2BI.NO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN N ARO D." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St, Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St, Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St, North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St, La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. SISSSSliliSliSHi VOJSKA V ZRAKU. Vojni poročevalec v Cambrai-u. | Ozračje nad mestom se je pretreslo od žvižgajočih šrapnelov, šipe so za-brenčale od groznega poka, in natančno smo slišali grom topov, prav tako kakor grom nevihte, in potem nič — ker je jednako kar naprej. Četrt na sedmo. Vso noč nobene spremembe, ne vremena, meglenega in hladnega, ne sprememba položaja. Kar naprej same barikade na mostovih reke Sambre, — sami vojaki — in v dušah samota in praznota, izvirajoča iz pričakovanja; strašno je celo noč bdeti — brez dela in čakati. Zato se nam zdi vzhajajoče solnce — žalostno in tožno — kakor je žalosten in tožen solnčni zahod bolni duši. In vendar na polju zunaj mesta, na sveže orošenih poljanah, a dvakrat ■orošenih, z roso in s krvjo človeško, za črnimi meglami tam marširajo vojske, a mi ne vidimo ničesar. Le mir in tihota in vse nam priča, da se vrši tam nekje boj, da divja bitka na neznanem kraju. Menimo, da so poslali polke, ki so stražili Cambrai, proti (sovražniku, ker vemo, da so storili vse, kar so mogli, da preprečijo nemškim ulancem prehod čez reko in da jim o-nemogočijo poizvedovanje. Mesto Cambrai se zdi, kakor bi ne bilo notri žive duše. Globoka tišina vlada v prostranem mestu — kar na enkrat jo prekine žvižg krogle iz kationa. Granata se razpoči na kolodvoru. Vidim, kako se eno krilo poslopja izgubi v gostem dimu, a vojaki beže na vse vetrove. Ko se dim porazgubi, opazim majhno črno luknjo Pod razbitini oknom, na uličnem hodniku pa ubitega osedlanega konja. 2 daljave začno naglo pokati puške, 'n zagrmc znova topovi. V mestu jih spremlja grozno vpitje. V isvojo sobo čujem gospodarjev glas: Bombardirajo! Po stopnjicah slišim urne korake, naglo se odpirajo in zapirajo Vrata. Ko prihitim iz sobe, že ne dobim v celi hiši nikogar več; ves hotel Jc izpraznjen; stanovalci so izginili, ^akor da je začarano. Dožencm, da Je lastnik hotela z rodbino, z kuharji, z natakarji, hlapci in deklami v kle-leb. Od tujcev sem ostal popolnoma sam. Pride mi na misel, da lahko od-'deni s čisto vestjo, ker sem račun po-ravnal že prejšnji dan. Srečam gruče ljudij, bledih od -stra-1u. begajočih s paketi in kovčegi; o-J""oci jočejo, da se krči srce, in lete ob ,'fRcm zidu na postajo; legitimacije v 'Okah, za klobuki, ali med zobmi, da *Bube čim manj časa, da pridejo čim prcje do postaje, čakati moram, da ** Prerine množica prisilnih potoval-gledam na to preplašeno Ijud-0 bedo... Končno pripravim legeti-®r'jo in jo krenem proti mostu čez Sambro. •p *a»U sr umika v polnem redu in do-°Jnitn mirom bataljon vojakov, V čujem tihe razgovore, a potem n**lo oglasi petje. Umikali so se, v v "e Cambrai ne da več braniti in »o Br da gredo k glavni armadi. Ko vi| Proti relt'' ** ntecm napra- <>d t'0 ltoraltov. 1(0 naglo prikaže— .vai. k »m ne vem — straža z na-bajonetom in zakliče: Kdo? ' ~~ če prav sem imel potni list opremljen z vsemi mogočimi podpisi, se izkaže, da si ne morem svojevoljno izbirati pota. Dovoljeno je bilo iti samo v eni smeri, — pa tudi mogoče je bilo rešiti se samo po poti, ki pelje do postaje. In liajd po tej poti rešitve na železnico! Zopet slišimo gromenje topov in v smeri Gilly pokajo puške; z daljave pa bobnenje težkih topov. — Pozneje 'sem izvedel, da je ravno ob tem času padel Namur. Na levi se je pričenjala velika bitka. Tedaj se prikaže od strani alencien-ne na horizontu velik nemški zrakoplov. Najbrže je bil poslan na poizvedbe, kako se je uvrstil sovražnik. Zrakoplov je plaval kot ptič velikan nad neznanim gnezdom. Letel je 1000 metrov visoko. Zdi se včasih, kakor bi popolnoma mirno stal v zraku, oprt na dolgih krilih; samo megla dima, ki se za njim vleče, pove, da leti z velikansko hitrostjo. Ali glej! Od Tournay-a sem prihaja drug aeroplan, manjši, lažji, gibljivejši, in podi z večjo hitrostjo — francoski. Sovražnika ista zapazila drug drugega. Francoski stroj izpremeni smer, da prestriže pot nemškemu. Nemški obdrži dalje svojo smer, ali obenem se začne dvigati višje, vedno višje, vedno manjši je očem in vedno nedoločnejši. Zmanjšuje se oddaljenost med obema. Neverjetna napetost objame srca gledalcev, ki vsled grobne tišine opazujejo in pričakujejo pravljično tekmo, ki se ima začeti. Zdi se, da se Nemec ne namerava u-makniti srečanju s sovražnikob. Vendar se dviga vedno višje. Ko pride do gotove višine, plava v prvotnej smeri dalje tako trdovratno, da je vsakdo smatral to za trden namen. Morda leti z važnimi poročili, od katerih je lahko odvisna zmaga, njegove armade! Nad njimi se prikažejo oblaki. V trenotku se zdi opazovalcem od zdolaj, da se hoče Nemec umakniti srečanju s Francozom. Manevrira, kakor bi se hotel skriti. Pa kam? V ogromnem labirintu oblakov.., V kratkem doseže oblake in v njih zgine. Tu pa tam je bilo mogoče o-paziti, kako sc pokaže izza oblaka, da se hitro zgubi za drugim; na tej poti je spreminljal tudi smer. Francoz je v znatno manjšej višini silovito pospešil svoj let, in potem se je naglo dvignil in preletel oblake. Ali sovražniku ise je posrečilo uiti. Preganjanje se je vršilo vedno bolj daleč, v daljinah nedosegljivih za človeško oko... "Slovenec". IZ VOJNE. (Iz "Slovenca".) Pismo "Slovencu" od 6. baterije 25. top. polka. Prejeli smo tri vojnopoštne dopisnice z naslednjo vsebino: Gotovo se Ljubljančani malo spominjajo nadomestne baterije, ki je 25. septembra odšla na severno bojišče Ni bilo tako hrupnega slovesa kakor pri odhodu aktivnih baterij priljublje nega 7. topničarskega polka, vendar se onega dne ie živo spominjamo. Pri' šedii na bojišče, smo bili v naše nemalo presenečenje prideljenl 25. top. polku iz Jožefov* na češkettt kot 6. baterija, naš 7. polk je bil namreč daleč proč. — Malo nas je več od onih, ki smo odšli iz Ljubljane, zlasti Sloven cev. Padle in obolele so nadomestili s samimi Čehi, tako da se sedaj pri naši bateriji čuje večinoma le češka govorica. Kolikor nas je pa še starih, smo pa še vsi trdni; večinoma smo Kranjci: Gorenjci, Dolenjci, Notranjci in ljubljanski okoličani. Tvorimo nekak krožek zase. Sedaj smo pri G. Dne 9. t. m. se je vršil hud boj. Ob 5. uri zjutraj smo začeli uspešno obstreljevati ruske utrdbe, tako da so pešci že okoli 8. ure zavzeli ruske strelske jarke. Posebno so se izkazali tirolski cesarski strelci, ki so z naskokom vzeli utrjene postojanke. Pri tem so morali večkrat čez vodo, kar jih pa ni motilo. Ujeli so 600 Rusov z dvema častnikoma, eselo je bilo gledati, kako je ob padanju krogel naših težkih topov letel po zraku razbiti les njihovih utrdb. Veliko Rusov je bilo ubitih in zasutih v njihovih lastnih jarkih. Danes je bitka nekoliko ponehala. — Vas prisrčno pozdravljamo: Anton Avčin, četovodja; T.laga, desetnik; poddesetnik Šuštar, Koritnik, Lelič, Zpan, Perne, Štefan Barbarino, Fr. Arnšek. Jnaški topničar. Topničar Ivan Kovacs od 6. topniškega polka si je zagotovil nezaben spomin v zgodovini svojega polka z naslednjim junaškim činom: Rusi so se bili vgnezdili na nekem jako ugodnem mestu in boj se ni ganil nikamor. Baterijski poveljnik je tekom svojih opazovanj dognal, da so ruski oddelki neko jako ugodno skupino skal izkoriščali v to, da se zakopljejo v jamah in na ugodnih točkah postavijo strojne puške. Dobro napravljena razstrel-ba v teh skalah bi morala med Rusi napraviti strahovita opustošenja. Toda kako dospeti tjekaj? Da bi se napravil podkop, je bilo treba sredi med sovražnike. Kdor bi si upal kaj takega, bi moral samega sebe žrtvovati. Topničar Kovacs se je prostovoljno javil za to gotovo smrt obetajočo pot. Z dvema razstrelnima nabojema s skupaj 10 kg ekrasita se je v temi odpravil na pot. Videli so ga, kako je izginil v temi; nato je zavladal popoln mir. S težkim srcem in skrbjo so v bateriji presluškovali v tiho noč. Tu —- med 3. in 4. uro zjutraj — se razle-že močna detonacija. Kovacsu se je bilo torej posrečilo dospeti v ruske postojanke in užgati podkop. Kakšen je bil učinek med sovražnimi vrstami, se ni moglo izvedeti, kajti junaški topničar se ni več vrnil. Ni mogoče več dvomiti, da je svoje smelo delo v korist isplošnosti plačal s svojim življenjem. Njegov spomin se je počastil s podelitvijo zlate hrabrostne svetinje. Marijin kip v strelskem jarku. Ludovik Ganghofer pripoveduje o svojem obisku na zapadnem bojišču' med drugim to-le: Proti večeru mi je rekel poročnik sosednega strelskega jarka: "Ganghofer, tu-le gor imamo nekaj! To treba videti!" Vzpnem se k njemu. Da, to sem moral videti: Marijin kip v strelskem jarku. Preje je stal zunaj ob poljski stezi med nemškimi in francoskimi postojankami, vedno ogrožen po kroglah. Štirje krepki Bavarci so v neki temni noči prenesli kip v strelski jarek. Tu stoji sedaj Marija z božjim detetom v naravni velikosti, vlita iz železa. Ustvaritelj kipa je moral biti pol umetnika, pol kmeta. Nekaj na ivno ganljivega izraža nežni, ozki Ma rijin obraz in ravnotako igrajoča se kretnja svetega deteta. Sedaj stoji ta črna Marijina podoba varna pred kro glanii v ilovnati vdobini nemškega strelskega jarka ovenčana z zeleniko in bršljinom, in naši "sivi" kleče pred njo s čepico na prsih, preden ležejo k počitku. Junaški hrvatski stotnik. Vojni poročevalci poročajo: V bojih za Nadworno so napadli trije polki 16. varaždinski polk in ga obkolili. Rusi so že udrli v vas, kjer se je razvil strašen boj, pri katerem je bil ranjen polkovnik. Obkoljenemu polku je že grozila nevarnost, da pade v rusko u jetništvo skupaj s topovi. Samo del polka je mogel v neredu zbežati. Mladi stotnik polka, Jurij Petričevič, sin od lične hrvatske rodbine, ki je znan kot pisatelj, je zbral okoli sebe tristo vo jakov, medtem ko je neki drugi 'stotnik zbral sto vojakov. Sedaj sta oba svojimi ljudmi tako nepričakovano in s tako silo naskočila sovražnika, da sta spodila Ruse iz vasi in osvobodila ves materija! skupaj s topovi. Po tem krvavem boju je ostalo na bojišču 2000 mrtvih Rusov. Pri tem junaškem naskoku je bil stotnik Petričevič težko ranjen, vendar se mu bolezen obrača na bolje. Krokar na razvalinah zapuščene vile. Dopisnik italijanskega "Resto del Carlino" iz Bolonje poroča iz Pjesečna na Poljskem: Po polju grem, tja v en dan. Čemeren krpkar sedi na drevesu. K roka, glavo ima povešeno, vrat steg-njen. V polumraku opazim majhno vilo v zapuščenem vrtu. Na balkonu je ostal napis: "Vila Valerija". Goli-čava se razprostira tja do novih gozdnatih mej. Na pročelju dve veliki luknji, štrlita vame kot očesne votline iz lobanje. Streljali so sem, tepli so se tukaj notri kot nori. Sobe so polne slame. Po tleh vidim izstreljene pa-trone med sirovim krompirjem in Storži zeljnatih glav. Smrad po hlevu. Photos by American Press Association. MODERNE DELAVKE V TOVARNAH NOSIJO SEDAJ "OVERALLS" ALI HLAČNE OBLEKE. Dekletom, zaposlenim v neki1 newjenseyski tovarni za makarone, bolj prijajo "overalls" ali hlačne obleke, nego kikije. Padel čez ključavnico, vrata so na tleh. Jedilna soba je preklana kot granatno jabolko. Ali ni več otrok.tukaj? Senca zastorov, klaviatura, prsti namazani s črnilom, kje je vse to? "Mama, ali smem na vrt?"—Kak molk! Kak molk! Ali je na Poljskem vse mrtvo? Ali ni nihče prišel nazaj v hišo? Temen hodnik, stena se je zgrudila. Med razvalinami nogavica vojaka, napojena s krvjo, stol, obložen z rdečim zametom. Semintja računi; tudi dijaka so imeli tu. Pod oknom kamizola s trakovi, na pragu verande kip nekega pesnika. To je bila gotovo kaka ispalna soba. Na mali mizici dva para ženskih čeveljčkov, nedotaknjena, tragedija je šla neopažena mimo njiju. Morebiti čakata bele roke, da si izbere enega ali drugega, pomišljajoč, ker spanje je ravnokar šele odbežalo. Tedaj se mi "krči srce, mislim, da hodim med razvalinami lastne hiše, med relikvijami znanih in ljubih oseb. Vojska! Da, to je vojska! Razumel sem, to je. Lahko jo vodim, poznam jo v popolni istinitosti, neposredno, do dna jo poznani, natančno. Vse, kar sem dosedaj videl, strelni jarki, topovi, armade, vse to je bila samo slaba predigra prave vojske. Groza me je, bežim, za menoj pa štrlita votlini iz lobanje. Kako žive v belgijskih taborih. Neki nemški topničar piše "Koelni-sche Volkszeitung" iz Belgije: Živimo tu zelo zanimivo. Stanujemo v L. na nekem kmetskem posestvu. V eni sobi nas stanuje 12 do 19 z Belgijci skup. Dve rodbini sta. Ena je pobegnila sem iz Nieuporta, ko ji je neka bomba požgala hišo;,zgorela je tudi živina. Rešili so le enega konja in voz. Mož je prišel s svojo rodbino sem na posestvo svojega rajnega brata, ki je poročil sestro njegove žene. Rodbini štejeta 16 otrok. Vsi nosijo lesene cok-Ije. Neprestano ropotanje si lahko predstavljate. Pomislite: 12 vojakom postane dolgočasno, prično igrati harmoniko in razbijajo, pojejo z vso silo, kade s starim Belgijcem in z njegovimi šestimi sinovi vse vnste tobaka. Lahko si tak večer predstavljate. Podnevi te tri, recimo rodbine, ki bivajo v eni sobi, neprestano kuhajo in jedo. Zadnja dva dneva so Belgijci praznovali. Navadno vživajo krompir z mlekom in kruh s sirovim maslom, ta dva dni so jedli pečenko. Veter je ta praznika povzročil. Bril je tako silovito, da je podrl streho hlevu in da je ubil eno tele. Zato so jedli meso. Sicer jim pa i mi dajemo smodke in druge stvari. Sinoči zvečer, ko smo dobili rum, so pili z nami vred grog. Danes smo jedli zelen grah, krompir in prešičjo pečenko. Danes kuha eden, jutri drugi. Včeraj smo dobili fižolo-vo juho. Življenje si prirejamo kolikor mogoče ugodno. Bol in trganje rabi takojšne pomoči dobrega mazila. Ne bo vam žal, če se poslužite Severo vega Gothardskega Olja, ki je posebno vrednostno mazilo zoper revmati-zem, neuralgijo, natege, odrgnine, otekline, otrple členke in živčje ter krče. To je mogočen sovražnik vsem takim boleznim in bolečin raznih vrst, ki vedno zmaga in daje zadovoljstvo. Mr. W. Baranauskas, 510 E. Allen St, Des Moines, Iowa, nam je pisal: "Severovo Gothardsko Olje mi je čudežno pomagalo. Roke so me bolele, a ko sem jih galo. Roke so me bolele, a ko se jih parkrat namazal s tem oljem, je bolečina izginila." Poskusite je. Vprašajte svojega lekarnarja za Severovo Gothardsko Olje. Cena 25 in 50 centi Ako je ne morete dobiti v svoji bljižini, pišite po nje naravnost na W. F. Severa Co, Cedar Rapids, la.—Ad. plačilo na "counter". Bartender je odprl predalnico številnega stroja, pregledal njeno vsebino, nakar se je obrnil na gosta z izjavo: "Nimam denarja v zameno in zato Vam svetujem, naročiti še en kozarec piva, potem se bo baš ujemalo." "Napolnite iznova!" je odgovoril gost. Čedne razmere. Duluth, Minn, 23. feb. — Po preteku 3 tednov bo mesto Virginia brez trdega premoga, tako zagotavljajo danes tukaj. Kraj Hibbing ima še 30 ton zaloge, in slično se glase poročila iz drugih okrajev. Trdi premog stane sedaj $10.25. Judovska dobrodelnost. Berlin (brezžično v Sayville), 21. feb. — Ameriški poslanik na Dunaju, Penfield, je odkazal danes dunajski judovski družbi po newyorškem pomožnem odseku poslano mu vsoto $250,-000. Denarji so določeni za bedne Jude v Galiciji, Rumuniji in Srbiji. Splošna vojaška služba. Washington, D. C, 23. feb. — Vojni urad je danes natančneje naznanil vsebino predloge o vojaški službi. Predpisuje se enoletna izobrazba za vse 19 let stare mladeniče, izvzemši take, ki telesno ali duševno niso uporabni, ali ki so edina podpora kake družine. Izvežbanci se v drugem in tretjem letu vpokličejo za 2 meseca k vaji. Za vojno službo se skličejo vsi, ki so iz-vežbani. Prva reservna dolžnost se razteza na 4 leta in 1 mesec, druga na 7 let. Starost vojne dolžnosti neha s 45. letom. Belgijska naselbina. San Francisco, Cal, 22. feb. — Nakupiti 50,000 akrov zemlje v Californiji v svrho naselitve belgijskih družin namerava "Vatican Colonisation Board". V omenjeno svrho je izbrana Imperial dolina v južni Californiji. Začetnik načrta je kardinal Mercier. Po površnem proračunu bo za nakup potrebnih 5 milijonov dolarjev. Kakih 3,000 družin ima dobiti po 40 akrov in za njihovo prehranitev se ima skrbeti poldrugo leto. Trije usmrčeni. Sioux Falls, S. D, 21. feb. — Trije moški so bili usmrčeni in štirje drugi ranjeni, dva od njih težko, ko se je severno vozeč vlak Great Western-želez-nice na ovinku poldrugo miljo daleč od Garretsona zaletel v tovoren vlak, vozeč pred njim. Premogarska stavka. Woodrow, Minn, 21. feb. — Kakih 200 premogarjev Wilcox-rudnika Canadian 'Guyana Ore-družbe je danes zastavkalo. Zahtevajo $4.00 na dan za mokre, in $3.75 za suhe prostore. Novo menjalo. Monroe, Wis, 23. feb. — En krompir je bil danes sprejet kot zakonito plačilno menjalo za 2 kozarca piva. Neki gost je zahteval kozarec piva, in med tem ko je bartender natakal, je prvi potegnil iz žepa krompir velik ka-kakor kurje jajce in ga položil kot Požara. Providence, R. I, 22. feb. — Blagovno skladišče tvrdke Taylor Symonds Co, trgovci s suknenim blagom, je bilo vsled ognja oškodovano za $200,-000. Wakonda, S. D, 22. feb. — V trgovinskem okraju tega mesta je besnel danes požar, ki je napravil škode $60,-000. Villa na svojem mestu. Loredo, Tex., 22. feb. — Francesco Villa se ni podal v tajnem poslanstvu na Japonsko, nego se bije v okrožju Tampico veselo dalje. Bavi se z načrtom, združiti se z generalom Manuel Pelaezom in organizirati novo revolucijsko armado. Piruhe in pisanice za Velikonoč najrajše pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike svojcem v staro domovino v gotovem denarju Najsigurneje, najhitreje in gotovo najceneje to izvrši naša staro, in zanesljiva domača tvrdka AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. Pegam in Lamberpr. POVEST SPISAL DR'. FR. DETELA. (Dalje.) Še nikdar pa ni bil krčmar tako vesel naših dveh fantov kakor ta večer, ko ga je bila jeziinost spravila v tako nepriliko. Šel je zatvarjat vnanja vrata; in ko je prinesla Jerica vina, so sedli v kot, in Tomaž je menil, da se cesarskim pač godi slaba znaj v mrazu po rovih in nasipih. Miha je zmignil z rameni: "Kaj pa hodijo na zimo!" "Mnogo bi dal vajin gospod, ako bi mogel do nas. Kaj, Miha?" Miha je prikimal in pil. "Preklicano bi se mu prikupila vidva," je povzel zopet krčmar, "ako bi mu pomogla noter." "To je vse res," je dejal Janez; "a kaj govorimo, kar ni nič. Pijmo!" "I Janez, iz nič je Bog svet ustvaril. Nemara pa bi mi tudi kaj ugenili. Jaz pravim, da bi vidva lehko prišla v taborišče k cesarskim; treba je samo srčnosti." "Srčnost, oče Tomaž," je menil Janez, "bi se dobila. A polomiti se ne maram kakor Jernej. Za plezanje in skakanje sem že pretežak." "Oče Tomaž," je potrdil Miha, "da Vam naravnost poveva, nama se nikamor nič ne mudi. Če dobodo naši ljudje samostan v pest, v božjem imenu! Če ga pa ne dobe, naj pa gredo, odkoder so prišli. Da bi si pa jaz zlomil vrat zaradi njih, tega ne more zahtevati pravičen človek." Po pravici rečeno, malo presenetila sta naša junaka očeta Tomaža. Tako omehkuži človeka predobro življenje! A Tomaž, ki mu je šlo za kožo, ni obupal. Jel jima je kazati, kako se da zivršiti vse brez nevarnosti, in koliko bi si stekla časti in slave. "Za slavo mi ni nič," je dejal Miha, "da si le ohranim dobro ime. Ampak če stvar res ni nevarna, bi se je jaz lotil." "Jaz tudi," je pritrdil Janez. "Sedaj pa poslušajta!" je dejal Tomaž malo tiše. "Pojutrišnjem je nedelja. Zvečer pridejo po navadi v zadnjo izbico pater prior, pater nadlogar, pater oskrbnik in gospod poveljnik, da malo kvarte pomešajo. Najdalje ostane poveljnik, ki tudi pije največ. Ključ, ki odpira stranska vratca glavnega vhoda, ima privezan pri sebi in večkrat se potiplje, če ga še ima. Ko se bo v nedeljo zvečer napil, mu ga bom jaz zmeknil in mu navezal ključ moje kleti, ki je podoben onemu. Potlej bomo pa čakali. Straža nad vhodom je najhujša, ker brije gori najsil-nejši veter. Ako vidi stražnik, da je pri nas še luč, priteče enkrat ali tudi dvakrat ponoči doli k meni na požir vina, da se malo pogreje. Kadar pride, ga bodein jaz motil s pijačo in s kramljanjem, da bosta vidva lehko v miru odprla vratca in privabila svojih Ijndi. Videla bosta, kako bosta razveselila Lambergarja." "Oče Tomaž," je dejal Janez, osrčen, da pojde vse brez pleiahjj Sn skakanja, "Vi ste premeten m iribder mož. Pohvalil Vas bode gospod Lambergar, in še boste točili tod." "Vidva morata pa tudi govoriti zame," je dejal Tomaž. "Povedati morata, koliko sem vama storil dobrega. In vama li nisem res?" "O res," sta pritrdila fanta. "Da sem rešil gotove smrti gospoda Gregorja; da sem si izmislil sam v svoji glavi, iz rade volje ta naklep, da pripomorem cesarju k temu, kar mu gre. Čujeta? Za cesarja je meni in za nikogar drugega; za kneginjo in za Vitovca se pa nisem zmenil nikdar nič. Ali bosta povedala tako in ne bosta pozabila?" Fanta sta trdila, da ne; 011 pa ju še opominjal, da naj ne črlineta proti nikomur nobene besedice o tej nakani. "Kako vendar!" je zagotavljal Miha, "ko smo si taki prijatelji. Meni se zdi, kakor da bi si bili že kar v sva-sčini." "Ti govoriš prav, Miha," je potrdil Janez. "Oče Tomaž, Vi ravnajte z me noj kakor z zetom!" "Kako! Če ni še govorila Jerica," se je jezil Miha, in Janez 11111 je hotel zopet oponesti nevesto, ko ju je pomi ril krčmar in ju spravil spat. V nedeljo pa je bil prav zimski dan. Ikietlo je, da se ni videlo pet korakov predse. Sneg, ki je padal tiho v debelih kosmih, se je kopičil vidno in za-grebal sproti gazi, ki so si jih delali vojaki. Hrumno -o si otrkavali Tomaževi gostje v veži snežne črevlje in se spominjali v topli izbi hudih zim in visokih snegov, zadovoljni, da so na gorkem, pod streho. V opatovi sobi pa sta sedela pred ognjeni, ki je živahno plapolal v levi, opat in poveljnik in se pomenkovala o važnih rečeh. "Če ne odideja nocoj," je.menil p.re-lat, "so jutri ujeti. Tiga snega ne bip-do pregazili in živeža tudi (te dobodb. ko je vse zameteno. Potem jih pa ne nadlegovati! Kadar se izpostijo, bodo voljnejši. A, jaz se bojim, da nas ostavijo še nocoj." "I11 drugo leto pridejo iznova," je dejal poveljnik. "To se ne ve. Treba je počakati, kako se razvijo stvari v Celju. Če sta kneginja in Vitovec edina, bode cesar sklenil mir še to zimo. Pred petnajstimi leti, ko se je bil spri s svojim bratom, smo se bojevali tudi le eno leto. A če vleče kneginja sem in Vitovec tja, potem bo druga pela." Opat je omolknil in se zamislil, poveljnik pa je porabil zaželeno priliko in se poslovil, češ, da je že predolgo nadlegoval. "Hvala Bogu!" je vzdihnil in hitel proti Tomaževi krčmi; "tovariši me gotovo že dolgo čakajo." Opat pa je zamišljen hodil-semtertja v skrbeh zaradi kneginje. Sklenil je prej ko možno oditi v Celje, da pomiri razburjene duhove. Še hujše skrbi pa so mučile Krištofa Lambergarja pred samostanom. O-ziral se je proti nebu, če se ni že iztre-sel sneg, gledal po cesti, koliko je že narasel, in kesal se je, da ni bil že od šel na Kranjsko. Prišli so se prijatelji posvetovat, kaj bi bilo storiti. Sklep je bil, da popuste vse obležno orodje in odrinejo pred dnem; ponoči se bodo dala vojakom potrebna povelja. "Če nas puste pri miru," je dejal Krištof, "se dokopljemo do doma; a če nas napadejo, bode težka pot. In treba je misliti, da nas napadejo; zakaj bojim se, da ne bodemo preslepili opata." "Še enkrat bi naskočili," je menil baron Ravbar; a zavrnil ga je Lambergar: "Enkrat me je zapeljala ta piščalka, a nikdar več. Še en naskok, in mi ne pridemo več domov." Slabe volje so se pripravljali na neslaven odhod. Mežavemu dnevu je sledila temna noč, in metež ni prejenjal. Komaj se je videla luč sosednje hiše. Vojaki so šli zgodaj k počitku, da se okrepe za težavno pot; Lambergar pa ni mogel spati. Očital si je, da je s trmasto lahkomiselnostjo spravil v nevarnost svojo vojsko, in preudarjal je, v kakem redu naj bi se umikali, da bi bilo najvarnejše. Ura je potekala za uro, in nazadnje ga posili spanec, ko se je bil naslonil na stol. Naenkrat ga zbudi trkanje na vrata. Sluga je tekel odpirat, in straža je pripeljala dva človeka iz samostana, ki želita govoriti s poveljnikom. "Iz samostana"! se je začudil Lambergar, si pomel oči in gledal Miho in Janeza, ki sta ga tudi gledala debelo. "Milostivi gospod, naju ne poznate več," je menil Miha. "A jaz sem Vas spoznal takoj," je dostavil Janez. "Gospa mamka so zdravi?" "I to sta Miha in Janez, ki sem ju poslal z Gregorjem v Celje," je vzkliknil Lambergar in se jima prisrčno nasmejal. "Kako pa prideta k nam?" Začela sta mu razlagati čudovite dogodke svojega ujetništva; in da je konec jako prijetno presenetil Lambergarja, si lehko mislimo. Kar verjeti ni mogel njunim besedam; a tako prepričevalno ga je vabil Janez, da naj ide sam gledat, da ni dvomil več. Žareč od veselja in srčnosti se je oboroževal in klical vodje in pravil čudno novico, ki je zbudila glasno radost. Kmalu je stal sam na čelu stražnemu krdelu, ki je oprezno sledilo za Mihom in Janezom. "Ampak, gospod," je šepetal Miha, "Tomažu se ne sme zgoditi nič ža-lega." "Bog ne daj!" je dejal Krištof, ki niti je burno tolklo srce, ko je prestopil prag samostanskih vrat. Imel je tako-rekoč v pesteh trdnjavo, ki bi se bila gotovo ubranila mnogo večji sili. Pod stolpom je tiho razvrstil četo in čakal, da ilojde več moštva. Ko pa je menil, da je zadosti krepak,-je ostavil stražo pri vratih in lomastil v veliko dvora 110, kjer je počivala dolga vrsta vojakov. Zaman je bil upor; pobrali so jim orožje, zatvorili in zastražili izhode. A hrum in ropot je prebudil ljudi. Oglasili so se čuvaji, zapela je trobenta, in planili so pokoncu vojaki po samostanu. Nikjer se niso mogli resno ustaviti. Pred vrati v notranji dvor se jih je branila tolpa pod poveljnikom, ki se je bil namah iztreznil; a ko so videli premoč, so udarili skoz druga vrata in ubežali v temno noč. Luči so se prižigale po sobah in begale po ho-diščih. Kakor odrevenel od grozne slutnje je sedel opat na svojem stolu in strahotna pričakoval poročila. "Vse izgubljeno!" je prikričai mlad" menih. "I.antbergar ,je v samostanu." Nem je prikimal opat in bridek smeh mu je zaigral okrog izrazitih ustnic; ,a 9bsedel je, kakor bi se ne tno\ gel gtuiti ved. *• k'Zgddi se božja volja!" je mrmral zaporedoma sam pri sebi, in ko so prihiteli prestrašeni bratje iskat zavetjaf, je opominjal, da naj ide vsak v svojo celico in počaka tflirno jutra. Pred dnem se je razjasnilo nebo in s trdo skorjo je prevlekel mrzel veter belo odejo. Hladno solnce je zagledalo samostan že ves v rokah Lambergarje-vih. Navsezgodaj se je poklonil Krištof opatu, mu naznanil papežev, ki razpušča gornjegrajski samostan, in cesarjevo povelje, da imajo benediktinci takoj ostaviti Gornji grad. Molče se je priklonil prelat. Ko je pregledoval Lambergar samostanske utrdbe, je poklical zvon vse brate k poslednjemu zborovanju v dvorano,. Nepotrt po nezgodi, z močnim, mirnim glasom je naznanil prelat sobra-tom trdi ukaz; spominjal se je veselih in žalostnih dni, katere so bili preživeli skupaj, svetoval jim je, kam naj se obrnejo sedaj, jih pro.-il odpuščanja in se priporočal njih molitvi. Vse je bilo ganjeno; mlajši so skrivali svojo bolest, starejši pa so plakali na glas, ko jim je segal v roke. Tudi patra Benedikta je posilil jok, ko sta se poslavljala; zakaj smilil set mu je opat tem bolj, ker se je spominjal Benedikt, kako ponosno in zmagovito se je prej vsekdar izražal o nevarnostih, katere je bila nakopala samostanu mer njegovega vodstva. Bratje pa so se spominjali Benediklovih svarjenj in nejevolja jih je obhajala. Zakaj čudili smo ljudje: kadar nas zadene nesreča, iščemo krivca, da se imamo jeziti nad kom; hudi pa smo tudi 11a onega, ki nam jo je napovedal, češ, da hoče biti modrejši od nas, in v strahu, da nam še oponese lahkomiselnost. Benedikta pa je bolelo srce, da 11111 vekša tuja nejevolja svojo žalost. Solze so mu silile v trudne oči, ko je taval sam v celico. Šel je mimo družbe sobratov, ki so se pogovarjali in izpraševali, kam da se obrnejo. "Kam pa i, pater Benedikt?" ga vpraša, eden. "Pusti ga!" se je oglasil poluglasno drugi. "Sam naj hodi in prorokuje." Slišal ga je pater Benedikt in mu podal roko v slovo: "Zdrav, brat! In z Bogom, če se ne vidiva več!" Ko pa je prišel v tesno stanico, ga je premogla bridkost in polile so ga solze, katerih tu ni blio treba skrivati. Sam in zapuščen! Ta žalostna misel mu je polnila dušo. Dasi je bil vedno nekako osamljen med brati, je imel dosedaj vendar domovje, ki ga je priklepalo k sebi z vso sladko silo dolgega privajanja in brezštevilnih spominov. Otožnomila misel: tu živim, tu umrjem, mu je bila prepregla vse življenje in devala kakor v majhen, ljub okvir vse njegovo delovanje. In sedaj! Kdor ga bode rad sprejel, ko ga gledajo neprijazno celo svojci, in kam naj se obrne v takih zimi! A kaj je pomagalo tarnanje! Na dvorišču je stala vrsta vojakov in čakala, da odidejo dosedanji prebivalci. Po hodi-ščih so se zbirali menihi, da odpotujejo skupno; le za njegovo druščino ni maral nihče. Zdaj 11111 je prišla na misel sestra in nečakinja. Ali sta še živi in še v starem" stanovanju? O, kako rastejo s starostjo skrbi! Ostavil je naglo svoj dom in hitel čez dvorišče k potoku, kjer je stala hišica. Taka je bila še kakor poprej. Nastanjeni vojaki so jo bili že zapustili, in brž je stopil Benedikt v prvo sobo. Napol sklonjen je ležal v postelji Gregor, in poleg njega je sedel Krištof Lambergar. "Gospod Gregor!" "Gospod Benedikt!" Prijatelja sta si segla v roke. A pogledal je pater po sobi, kakor da bi i>kal še koga, in prestrašil se je, ko ni bilo ne sestre, ne nečakinje. Gregor je ugenil njegove misli in se opravičeval, da se je polastil tujega stanovanja, in zagotavljal, da poravna kmalu vso krivico. Vdano je prikimal Benedikt, ki je menil, da sta sorodnici pregnani. "A to mi boste nemara povedali, go-spod Gregor," je dejal, ko je premagal svoja čuvstva, "kam sta -e obrnili moji ženski." "Najbrž sta šli v cerkev, ki sta jo pogrešali toliko časa in tako težko," je dejal mladenič; a skrbnega strica ni pomiril. "V katero cerkev pa?" "V katero?" je povzel Gregor. "Ali jih je več v Gornjem gradu?" " Torej nista ostavili Gornjega grada?" seveda ne. Ves čas sta mi stregli, kakor more le mati bolnemu otroku; in za Bogom se imam njima zahvaliti, da sem prebolel." Pravil je Gregor, kaka nezgoda -e mu je bila pripetila, ko sta vstopili ženski in pozdravljali radostno sorodnika po dolgi ločitvi. To je bila prva tolažba njegovi žalosti, a kmalu jo je izpodrinila misel na ukaz, ki ga goni iz domačega kraja. "A sedaj, ljuba moja," je dejal sestri, "sem prišel pravzaprav po slovo." "Po kakšno slovo, striček?" je iz-praševala Tajda. "Saj smo se komaj zopet sešli." "In vendar se- treba ločiti, Tajda. Ali ne veš, da je zemlja kraj neprestane ločitve? Sedaj nas ostavi ta prijatelj, sedaj oni, da ostanemo nazadnje sami In se tudi zaželiino preseliti v oni kraj, kjer bodemo združeni na veke. Koliko.časa pa bi mogli biti sku-' pa j, če bi nam bfla sreča še tako mila? Eno leto, dve,' več komaj, atorej, Bog vaju varuj! Nemara prideta poleti za •rilendj." Sorodnici sta se čudili, kam da odhaja ob takem času; 011 pa je o-menil cesarskega povelja. "A gospod Gregor je vendar pravil," je ugovarjala prestrašena sestra, "da ostaneš ti tukaj!" "Da, res je tako," je posegel Lambergar vmes. "Gregor ostane v gradu kot poveljnik in oskrbnik mojega brata; Vam pa, gospod Benedikt, je izgovorjeno po njegovi prošnji bivališče do smrti." To je bilo preveč sreče naenkrat. Nobene besede ni mogel izpregovoriti starček; solza mu je zalesketala v očesu in hvaležen je stisnil roko Lamber-garju in Gregorju. Zdelo se mu je, da se pričenja zanj nova, veselejša doba. Poslovil se je kmalu in hitel nazaj v svojo celico, da zahvali Boga in sc prepusti tihi svoji sreči. (Dalje prih.) Orkan. Aberdeen, S. D., 21. feb. — Orkan s hitrostjo 50 milj besni danes po Južni Dakoti in zelo mrzlo je. Iz nebes padel. Janez: "Na, prijatelj, zdaj pa gotovo živiš s svojo ženico kakor v nebesih." Tone (ki se je pred kratkim oženil): "O, sem že padel iz oblakov!" Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar........... ..John Barbich. Blagajnik................John- Peine. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. SLUŽBA ORGANISTA IN CER-KVENIKA PRI CERKVI SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. je tem potom razpisana. Ponudbe naj se pošljejo na: Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, 111. NA PRODAJ UPRIGHT PIANO skoro nov klavir. Cena $65.00. F. R. Dean, Chicago Phone 2015-J. RABIMO strežnico ali damo, ki bi bila sposobna tudi voditi posle zasebnega tajnika pri zdravniku. Fino delo in dobra plača za pravo osebo. Mora znati angleško in slovensko. Naslovite pisma na: Sanatist, 528 Desplaines Ave., Forest Park, 111. 24t8 To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajm in je ,v devetnajstih mesecih plačata nad $2,466.50 bolniške'podpo-re članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spa> dajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam, j Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376 fij? N. W. 927. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Najboljše ribe vsak dan dobite r prodajalni na 1031y2 Collins St., Joliet, 111. Istotako razvažamo pivo in likerje vseh vrst. Naročite lahko po telefonu. Chicago tel. 2822. M. BROWN, lastnik. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. JQUCT.IU* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26,....JOLIET. ILLINOIS Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10J« Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5J* Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.0» Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5« S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10JC Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................|Mt Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..„..........................$12. M Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6J* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ........................|7.0t Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................|Mt Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slore«-skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje KJLGLK export tmornm ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company telefon 405 S. Bluff St.. Joliet, IU.