218. številka. Ljubljana, v soboto 23. septembra XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI Hfl Izhaja vsak dan »vetfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr. o-ogerske dežele za vse leto 15 gld.t za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več., kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgn st. 12. Upravnifttvu naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dolenjski praznik. V Novem Mestu, dne 20. septembra. Prihodnji teden se odpelje iz Ljubljane prvi vlak, ki odpre redno vožnjo po dolenjski železnici v Kočevsko mesto. Drugo leto spomladi odprla se bo tudi novomeška proga in Bog zna, če nas v kratkih letih vlak ne popelje tudi mimo Novega Mesta skozi Belo Krajino do Karlovca! Izpolnile so se najgorkej.se želje velike dolenjske strani, konec je dolenjske pravde, ki se je že 15 let vedno in vedno ponavljala na voliščih, pred sedmimi leti pa je dospela do vrhunca, prestopivši celo mejo narodne discipline ! Danes, ko se delajo že priprave, da se slovesno okiti prvi vlak, ki ho vozil po jednem kosu nade Dolenjske, spominjamo se nehote onih viharnih volilnih bojev pred sedmimi leti. Brez jeze, brez strasti. Jaz, ki sem stal tačas sredi teh viharnih bojev, oziram se danes z vso hvaležnostjo, ki mi je dana, nazaj na volilno borbo dolenjskih mest pred 7—8 leti. Bilo mi je včasih težko pri srcu, premislja-jočemu, da sem pomagal disciplino razdirati, ali danes si dam popolno odvezo. To ni bila narejena stvar — ono navdušenje, ogrevajoče volilce, ki so z devizo: „železnico hočemo", stopali na volišče. Najvitalnejše gospodarsko vprašanje dolenjskih pokrajin je tačas v kot potisnilo vsa druga. Lepi, plodonosni kraji! — Pa za bagatele prodajala je Dolenjska svoje krasne gozde, svoje dobro vino, svojo živino, svoje sadje! Premoga ne-izcrpljive zaklade za sto in več let krilo je to ozemlje; ni ga bilo rudarja, ki bi odkril ta vir blagostanja našega ozemlja! In ni je bilo šole, ki bi v Časih, ko je še zdrava trta rodila obilo dobrega vinca, učila ravnati in boljše prodajati to rujno kapljico! Prenehale so počasi vse fužine ob Krki, Lahini in najboljši ljud vzel je v roke potni les ter šel prodajat zdravi mozek čvrstega dolenjskega človeka tja v dalnjo Ameriko ! Dosti solz je teklo tačas v ponočni tihoti; po noči odpravljali so se naši ljudje iz ljubega domovja na daljno pot ter se žalibog še odpravljajo. — Prišlo je sicer že dosti denarja iz Amerike na Dolenjsko, ali ta denar ne plača izgube telesne in nravne moči, ki jo je znosil preko morja naš Dolenjec. LISTEK. Izgubljeni raj. Spisal Catulle Hendea. — Preložil Lojz. I. Sanjalo ?b mi je, in v sanjah bo mi je prikazala neka pode o; podobna je bila mladi dami v plesni obleki — peruti sta mahali kakor plehtajoči mezlan — vedel sem takoj, da je bila ta podoba angelj. .Lepi angelj," sem dejal, „kako zaslužim to čast, da Te smem vzprejeti o tako nenavadni uri, v tej sobi, kjer se je zapoznil sladkoopojni vonj rujavih kodrov ? Ali Te ne žali ta vonj, Tebe, ki si navajen na dišeč dim vzdigajoč se iz kadilnic, koje ziblje v brezbitnem ozračji jednajsttisoč devic? Za božjo voljo, ne bližaj se moji mizi, ker bi ondu lahko vzrl sliko lepega deteta. In da ne omenjam svoje omare za knjige — nic druzega ne bi v nji našel nego grenkobe polne in žalostne pesmi, koje čitam s smehljajem na obrazu, brezumne pripovedke, koje čitam solznih očij. Angelj odgovori: To vse nam je bilo na srci ob času navedenega volilnega boja, nam Dolenjcem, a vsi nas niso takoj prav razumeli. A bila je blagonosna ta dolenjska pravda. Oči vseh v javnosti delujočih ozrle so se na Dolenjsko in dobili smo boljše ceste, dobili vinorejsko šolo na Grmu in dobili sedaj tudi toli gorko zaželjeno dolenjsko železnico. Dolenjska so prej v političnem življenji ni bogsigavedi koliko jemala v poštev. Vse je bilo predaleč narazen ; osobno občevanje z Ljubljano pre-fežavno. Že danes je to vse drugačno. Danes uvi-deva Ljubljančan, da pridobi Ljubljana po dolenjskih železnicah neznano veliko v vseh gospodarstvenih ozirih in vsakdo mora tudi na to misliti, da bo Dolenjska tudi dosti duševnih moč i j spravila v ožjo dotiko z duševnim življenjem našega deželnega in narodnega središča. Danes že marsikdo poprašuje, kako je vender bilo, da se tako dol^o ni to središče zadosti zanimalo za to veliko dolenjsko stran. Pozabimo, kar je bilo; učimo se pa vsi iz te pravde, da se ne sme noben kotiček naše zemlje prezirati in pozdravimo z vsem veseljem, kar ga premorejo naša srca, prvi vlak, ki bo vozil v vznožji temnih smrekovih gozdov po ribniški dolini tja v Kočevje, kjer leži na milijone stotov dobrega premoga, kjer bo našel naš krepki, delavni človek — tako upamo — pošten zaslužek! Dosti takih mož ne bode stalo ob železni cesti, po kateri bo ta vlak vozil, ki še niso videli lokomotive. Ljudje iz te doline so dosti po svetu hodili, dosti že tujega sveta skusili. Ali srčno bodo veseli, ko bodo zagledali prvi vlak na domači zemlji; ne bo jim več treba težko nositi svojih izdelkov daleč do železnice, ali konjička trpinčiti in drago kje prenočevati. In kako veseli bodo prvega tovornega vlaka, ki bo njihovo lepe deske in kole, hoje in smreke vozil ven iz bogate te doline tja v Trst in na Roko! Drugi vozovi železniški pa bodo prevažali drugo bogastvo te doline, ono črno stvar, a ne onega oglja, ki je tako neusmiljeno po ceni bilo in nam za tako mali denar jemalo naše bukove hoste, pač pa one „crne dijamante", katerih hrani deviška Dolenjska še toliko, oni premog, ki se bode lahko, kakor krompir, skoro kopal. Vi, ki že zdavna ob železniških progah živite in bivate, ne razumete veselja, ki ga bo provzročil prvi vlak po vsej Dolenjski. Ljudstvo naše imelo „Ne trudi se, da bi mene opominjal. Ako pridem jaz ali kdo mojih vrstnikov mej ljudi, vemo, po kaj smo prišli. Tudi si ne prizadevaj dalje po-izvedeti, kateri svojih čeduostij se moraš zahvaliti za moj poBet. Nas vsemožne, kakoršni smo, prime večkrat muha, da izkazujemo milost onim, katerim se zdi, da je najmanje zasluzijo. Vsemogočnosti pa ni brez male domišljije." Pustil sem, da mi je tako govoril in sem bil lepo tih, ker bo nisem čutil dosti močnega za prepir s prikaznijo, ki je bila tako popolnoma podobna neki mladi dami. »Prišel sem," nadaljeval je angelj, „da te vprašam, bi li hotel priti v raj, ne da bi Be zadrževal pri formalnostih, kakor je smrt in pogreb." Lahko se misli, da me je taka ponudba neizmerno vzradostila^ saj sera vender vedoo vroče hrepenel pregledati veličastvo nebes. aOdriniva takoj," sem zaklicat. Komaj sem to izgovoril, priplaval je skozi odprti krov v mojo sobo rudečkaat oblaček v podobi balona. Čolniček, prostoren dovolj za dve osebi, spleten je bil iz samih žarkov. Komaj sva angelj in jaz sedela v njem, veli on nevidnim služabnikom je dozdaj vedno v rokah potni les. Hodilo je v nemško hribe krošnjarit in to naš Slovenec, kakor Nemec-Kočevec. To ljudstvo ve ceniti vrednost železnic in to ljudstvo bo veselo, bo zahvalno pozdravljalo prvi vlak, ki se na dolenjsko zemljo pripelje. Sicer je jako prozajično, ko vozi vlak govejo živino in prašiče, ali za našega Dolenjca, ki s Hrvatom vred skoraj vso Koroško, Tirolsko, Notranjsko in Istro preskrbuje z rejenimi in debelimi prašiči, ima stvar drug pomen; prašiče loviti ob cestah, da se ne pogubijo, ali jih za mali denar daleč spraviti varno zaprte, to ni vse jedno, in tudi ne, debele, bodisi žive, ali že zaklane voziti po saneh daleč do železnice in tudi ne, ako truden iz semnja v Ljubljani, ko je blago prodal, peš krene svojo pot proti domu, ali se za par šestič, katere bi že na pol pota zapravil, popelje pod streho blizu doma. In kdo je doslej na naše semnje prišel? V Bučki so veliki konjski semnji. Italijani prišli so tja le tedaj, če jim je živali ob železnicah zmanjkalo. Nemec na velike semnje za govejo živino v krajih Temence tudi le tedaj. In tam, kjer je preje le ogljar kuril in žalostno svojo kopo delal, tam dvigal se bo v kratkem dira iz visokih dimnikov, in tam se bo lesna obrt v velikem slogu gojila, kjer bo naš fant svoj zaslužek in zraven tudi naukov za boljšo porabo svojih rok in uma pridobil. In zopet se bo žaril daleč v noč ogenj dolenjskih fužin ter se razlegal tu in tam, ko nekdaj, mogočni glas mogočnega kladva. črn, osajen bo prišel zopet tu in tam naš mož na večer iz tovarne domov mej svojce; zadovoljen bo otročičem rezal kruh, — in morda da mu potem v dobi socijalnega preporoda ne bo treba na stara dni kamenja ob cesti tolči, kakor je mora zdaj nekdanji knezov delavec ob Krki gori proti nje izviru! Zato bodi ljubo in srčno pozdravljen ti prvi vlak, ki privoziš doli na dolenjsko stran ; sto tisoč ljudem privoziš upanje na boljše, lepše dneve, tisoč In tisoč v daljni Ameriki bivajočim trdo za-se, in za svojce doma na ljubem Dolenjskem kruh slu-žečira možem daješ upanje, da njihovim sinovom morda ne bode treba za nekaj dolarjev prodati tujcu ves mozek krepkega slovenskega človeka ter s solznimi očmi se ozirati nazaj po deci in po verni družici v veselih in žalostnih urah. .Naprej!" in plavala sva kvišku, vedoo hitreje in hitreje v temnojasno nočno tišino. II. V megleni daljavi izginjala so bivališča ljudij, gore so se vedno bolj in bolj gubile. „Mili angelj," vprašal, sem „kaje raj v resnici tako veličasten, kakor ga slikajo naše sanje. Pripo-vedaj mi, moj božji vodnik, pripovudaj mi o čudih, ki se bodo odprla mojim očem, o radostih, katerim hiti naproti duša moja!" Aogelj je odgovoril: Noben človeški jezik (kajti drugega ti ne moreš razumeti, ker si zemljan) ti ne more opisati sladkosti rajske. Naj bi si ti mogel predstavljati vrt, čigar tla bi bila v barvi in jasnosti podobna poletnemu solncu, kjer je vsaka cvetlica devica, čistejša od lilije, kjer so zrak bežeči biseri, — podoba tvoje domišljije bi bila tako različna od istinitosti, kakor je različna zimska noč od pomladnega jutra. In kar je še težje, da bi si ti mogel domišljati, to je brezmejna, večna nespremenljiva sladkost, katera te bo zagrnila in prešinila v trenutku, ko prekoračiš jasni prag, kjer bodefi Izginil v čistem plamenu nebeškega ognja." Bodi pozdravljen prvi vlak, pripelješ nam rojake, ki so dosihdob le tebe poznali in hvalili, gorenjska stran in „tebe Bled široko znanu, — v rokah nemških Židov. Uverili se boste, da je tudi tukaj na Dolenjskem kaj videti, da je tudi tu lnpo in ko bo Bog v svoji milosti še dal trtici rasti pri nas, tedaj slišali boste, kako krepko doni v trgatvi pesen Dolenjčeva: „Pridi Gorenje z mrzle planine!" Uspoznavali in ljubili se bomo. — Dolenjec ima dobre lastnosti, Dolenjki tndi škodilo ne bo, ako se bo sklepal zakon Gorenjca z Dolenjko in narobe. — In tudi kopališča in zdravišča imamo, kakoršnih ostala Kranjska ne premore. Mi pa vam bomo vračali vaše posete ter se divili prirodni krasoti gorenjskih gora in kraških vilenic, do katerih je bila ogromni večini Dolenjcev pot dosihdob zaprta. Uspoznavali se bomo! Torej srečno in hitro naprej, ti prvi vlak po zeleni Dolenjski! Venčajte ga z najlepšimi vejami naših gozdov in vence mu spletajte iz zelenega perja naših trt; z najtoplejšimi željami ga spremljajte na prvi vožnji ; še nikoli ni bil kak prvi vlak v kaki deželi tako zaželjeno pričakovan, ko ta! — Pozno prižvižga, a prepozno še ne; še je dosti zelenja po naših holmih in hribih in novo življenje bo niknilo tam, kjer se bo iz njega dim vlegal po dosedaj tako tibomirnih nižavah. — Presrčno bodi pozdravljen, ti prvi vlak dolenjskih železnic; pridnemu, ljubeznivemu dolenjskemu ljudstvu pripelješ boljši kruh ! S—c. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. septembra. Hemškonacijonalni federalizem. Dunajski narodno protisemitski „Deutsche s V o 1 k s b I a 11" odgovoril |e posredno na dopis v Li berški „Deutsche Volkszeitung", s katerim smo se bavili včeraj na prvem mestu. Mej drugim pravi: „Naša izvajanja o federativni organizaciji države niso po volji glasilom Hohenvvartovega kluba. Kakor vidimo iz uih, niso za organizacijo na podlagi a v tonoma li deželnih skupin. Kaj pa je potem še avtonoinističnega v programu konservativcev? Zmisel teh izjav je prosto ta, da bode iLiheuvvartov klub patronizoval državnopravno prizadevanje češko le v toliko, v kolikor bode to zahtevalo češko plemstvo. Po našem nazoru — pravi imenovani list — ustanoviti bi bilo štiri narodne in zgodovinske skupine: 1.) skupino notranjeavstriJ8kih dežel; 2.) Češka, Morava in Bleska ; 3) Gališka; 4) jugoslovanska .skuj* in h. Ostalo bi t o rej j od ino slovensko v p r ii s h u 11*. V štajerskih nemškonarodaih krogih niso naklonjeni našim nazorom, ker se nečejo odpovedati niti Kranjski niti Primorskemu. V obeh teh deželah ni Nemcev, odštevši male izjeme, in zato ne razumemo, zakaj naj se notraujeavHtriiska skupina obtežf s čiBto slovenskimi deželami. (Kaj pa slovenski Štsjer in Koroška?) Izvedenje federa-liBtičoega programa je mogoče le s sodelovanjem vseh narodnosti), torej tudi Slovencev. Čas, ko je bilo moči izvršiti nemško liberalni program (izločiti Dalmaciio in Gališko), je že davno minul. Če nemško-nacijonalua stranka ni slepa, mora revidirati svoj program." Češke novice. Pred nekaterimi dnevi zahtevalo je 30 mlado-češkib občinBkih svetnikov Praškib, naj skliče župan občinske svetnike na sejo, v kateri bi se imelo raz- Take besede so še bolj povekšale mojo nepo- J trpežljivost. „Hitiva, hitiva," sem dejal. Ali joj, opazil sem, da se balon — bila sva že visoko nad zvezdami, — ni več vzdigoval, temveč da je nepremično stal v brezmejnem svemirji. „Kaj se je zgodilo," vprašal sem prestrašen. „Jaz vem kaj je," odgovoril je angelj. „Ti si pretežek." Ker nisem imel časa opraviti se za potovanje po nebesih, se mi zdaj niti možnost ni ponudila, da bi vrgel obleko čez krov. »Sicer pa bi to nič ne pomagalo," nadaljeval je angelj uganivši moje misli. „Najme vožnje ne ovira telesna teža. Ako se želiš višje vzpeti, moraš se odpovedati čaBtiželjuosti, sanjam o slavi in bogastvu, ki te vleče na zemljo!" Stalo me je nekaj premagovanja, ubogati svet svojega vodnika. Kateri pesnik se rad ne oklepa sanj o šumečem priznavanji veselo razburjeue množice, katero prevzame lepota verzov, sanj o svitlih palačah, kjer prepevajo svečenice slavnostne pesmi v proslavo njegove muze? Ali hrepenenje moje, da bi vzrl raj, prevladalo je vse. Odločno sem vrgel v temno noč, doli ua zapuščeno zemljo, svojo časti- pravljati o kraljevskem reakriptu z doc 12. septembra 1871 in proteatovati zoper razglašeno izjemno stanje v Pragi Župan je soglasno z mestnim sovetom to zahtevo odklonil, češ, da ta prošnja ni nasvet, kakor to zahteva mestni statut, in da tu ne gre za stvar, ki spada v področje občinske uprave, ampak za politično in državnopravno izjavo, ki sodi v zakonodavne korporacije. — Oficijozni listi rote" Staročehe, naj porabijo izjemno stanjs in se iz nova organizujejo, da dobe vodstvo češkega naroda v svoje roke. Staročehi pa se ne ganejo, v svesti si, da nimajo v narodu nikake zaslombe in bi se izpostavili le novemu tako Čutnemu porazu, da bi nikdar več ne okrevali. — „Vaterland" priobčil je te dni pod zaglavjem „Rus bohemicae" serijo člankov, v katerih razlaga znani baron Helfert svoje nazore o češketu vprašanju Ti članki obudili so precejšnjo pozornost, a ker ie „Vaterland" izjavil, da je vse, kar je izrekel Helfert, le njegovo OBobno mnenje, se na to pobijanje MladoČehov ni treba ozirati. — Poljska „N o v a Re t o r m a" javlja, da bodo Mladočehi na vladno naredbo o izjemnem stanju najbrž odgovorili s predlogom, naj se celo mimsterstvo zatoži radi kršenja ustave in zakonov. List pravi, da bi Mladočehi s tem samo provocirali srdito debato, opravili pa da ne bi nič. — Pariški „Figaro", ki rad razširja senzačne vesti, tudi če niso osnovane, javlja, da so mladočeški poslanci sklenili, pozdraviti ruske častnike pri njih prihodu v Pariz brzojavnim potem in proteatovati zoper trojno zvezo. Č'Aki libti molče o tem baje že storjenem sklepu. „Wiencr Tagblatt", čegar ureduik, Moric Szeps, je v ozki zvezi z vladnimi krogi in dobiva pri njih svoje politične informacije, pravi glede" mej narodne situvacije: „V diplomaciji se nekaj pripravlja, nekaj leži v zraku, po učeni krogi ei nekaj Šepetajo na ušesa, a ne povedo tega glasno. V diplomaciji se nekaj pripravlja ; tega ne prijetnega čustva, se ne moremo znebiti. Tolaži nas samo to, da se vse velesile trudijo, da bi ne nastali Bpori. Ta vznemirjenost traje že cel teden." — Ta skrivnostni m»gljaj poluuradnega lista je obudil precej senzacije in se komentira na razne načine. V u j c države. Narodno gibanje v Makedoniji. IJehgrajski dopisnik „Novost i j" javlja, da prihajajo iz Makedonije jako vznemirjajoče vesti, ki so vredne, da jih politični krogi resno uvažujejo. Stambulov joslal je baje celo armado svojih agentov, da bi prebivalstvo pridobili za zjedinjenje Makedo ntje z Bolgarsko. Stambulovljevi agenti delujejo jako vztrajno, a makedouski Srbi in Bolgari se jim močno upirajo. Dopisuik pravi, da je srbska vlada dobro poučena o vseh d -godbah v Makedoniji in da nima Bolgarska kar nič upanja, prisvojiti si Makedonijo, ker bi se jej v slučaju, da kaj takega poskusi, uprli tako Srbija kakor Grška. L'st govori tudi o nekem nevarnem gibanju v Bosni in Hercegovini ter pravi, da bo že bližnja bodočnost pokazala, kaj je njega smoter. Rusija in Francija. Ruski veleposlanik v Parizu baron Mohren-heim, vzprejel je predvčerajšnjim odposlanstvo francoskih novinarjev kot prirediteljev posebnega banketa na čast ruskim gostom, ter jim rekel, da ima nalogo skrbeti, da bo obisk ruskega brodovja kolikor možno podoben obisku francoskega brodovja v Kronštatu. Poveljnik ruskega brodovja, admiral Avelane, pride s 60 častniki v Pariz. Moštvo ne pride iz službenih ozirov. Velejioslanik je bil jako zadovoljen, ko mu je odposlanstvo zagotovilo, da bodo ruski gostje navdušeno vzprejeti, da pa se bo vse vršilo dostojno in korektno. Rekel je, da bode obisk ruskega brodovja toliko večje važnosti, kolikor željnost, svoje sanje o slavi iu sijaju; in balon, najin rudeč oblaček je začel, proBt nečimernega bremenu, zopet plavati kvišku, hitreje in hitreje, visoko nad vse zvezde. III. Bila sva še daleč od svojega vzvišenega smotra, pa priplula sva bila že v neko belo sladko svetlobo, katera me je očarala. Stopila sva iz zemske teme. tu je bil začetek pravih nebes. Skozi svetlobo, ki se mi zdi kakor valovi tekočega srebrn, plavajo mimo velike, bele peruti, in dih teh peruti boža mi laskavo čelo in lase; zrak, koji duhani, prodre mi v usta, v pljuča in v moje srce kakor čarobni valovi. Ah, kakošna radost me bode opijanila v malo trenotkih na pragu raja, ker sem že tako rajsko srečen, ko se mu samo bližam! Ali s strahom opazim, da se balon nič več ne dviga. „Meni je znano, kaj je," pravi angelj. „Ti si še pretežek!" „Ali nisem vrgel od sebe čatjtiželjnost, sanje o slavi in sijaju?" „Da, ali v avojem srcu gojiš še spomin na zemsko ljubezen; pozabil nisi smehljanja, poljubov lepih žensk; in te misli te vlečejo v globočiool* bolj se bodo vsi krogi vzdržali neprimernih demonstracij in sploh vseh pretiranoati. Car je odposlal brodovje v določen namen. Ta obisk je zgodovinskega pomena in bo jsden najlepših dnij v zgodovini obeh narodov. — „M o u k o v g ki j a Vedo mosti" pravijo z ozirom na zagotovila francoskih listov, da bode francoski narod ruske goste presrčno in sijajno vzprejel: ,To je istina, čim srčnejše in veličastnejše bodo nameravane alavnosti, toliko bolje bo evropski mir zagotovljen. Dokler sta bili Rusija in Francija izolirani, klicala je Nemčija prešerno: Vae solit Nova zveza bo zveza miru in njega najmočnejše jamstvo. — V istem zmislu govori tudi „N o v o e V r e m j a" ter pravi glede angleško-italijanske protidemonstracije, daje Toulon-ski obisk taka demonstracija za mir, kakor je bil obisk francoskega brodovja v Kronštatu. Kriza v Italiji. Iliizmere v Italiji so tako kritične, da je velik gospodarski in političen krah skoro neizogiben. Finance so popolnoma zavožene. V deželi ni več zlata ni srebra, celo srebrni drobiž je pošel. Pomanjkanje plačilnih sredstev je tako veliko, da je morala vlada prepovedati izvažanje srebra in je določila, da je začenši s 1. oktobrom plačati vse carine v zlatu. Deficit za letošnje leto znaša navzlic največji štedljivosti 15 milijonov frankov. Država je v največji zadregi, s čim plačevati obresti velikanskih državnih dolgov. Kar poostruje še težavni položaj, je to, da pada italijanska renta na vseh večjih borzah, tudi v Berolinu, in vsled tega Italija tudi nima kredita. Tudi panamino, bančni škandal, je provzročil Italiji veliko škodo. Iz začetka se je mislilo, da je vsa stvar neznatna prevara, sedaj pa se je izkazalo, da so se pri italijanskih bankah godile goljufije,s katerimi se francoski že povsem pozabljeni panamski škandal še primerjati ne more. Vlada je hudo kompromitirana. Ona je vedela, da se pri romanski banki gode velike goljufije in vender je nasvetovala parlamentu, naj se banki dovoljeni privilegij zopet podaljša. Ko se je izvedela resnica, dala je pač ravnatelja in nekatere druge bančne funkcijonarje zapreti, zajedno pa je zastavila vso svojo moč, da reši politične sokrivce. Tudi sedaj črta iz preiskovalnih aktov zoper Tanlonga vse, kar bi moglo škodovati njenim političnim privržencem. Vsa Italija ve, da so baš najuplivnejši politiki zapleteni v ta škandal, vsakemu poštenemu rodoljubu se gabi počenjanje vlade in vender ni pravega gibanja za to, da se naredi konec tem lopovščinam. In zakaj ne? Patrijotični pošteni elementi se boje, da bi potem nastala tista velika kriza, ki kakor črna megla nad žitnim poljem visi nad Italijo in ki bi uničila morda bodočnost te države, da se usuje nanjo. Dopisi. 2E Cioreiajskega, 22. septembra. [Izv. dop.J (Kropenčani in Kamnogoričani pozor!) Je li vam znano, da je slavno trgovinsko mimsterstvo dovolilo, da se smejo izvršiti pripravljalna tehnična dela za lokalno železnico v Bohinj, ki naj se loči od državne železnice na progi mej Kranjem in Javornikom in da bi imela ta železnica poseben pomen z ozirom na eventuvalno podaljšanje do Gorice? Ako vam je to znano, boste li molčali? Ali vam bo vse jedno, gre li železnica iz Javornika, is Lesec, ali iz Podoarta čez Bled v Bohinj itd.? Mislim, da slavni deželni odbor, kateremu morajo vsi kraji naše dežele jednako na srci biti, bo sam na to delal, da bo železnica šla skozi take BflF~ Dalje v prilogi. ~W »Iv a j? Posloviti se moram toraj od vas, spomini na sladko ljubkovanje in zamolčane poljube, od vas, zlate misli na rudeče razžariena lica in vibrajoče kodre, od vas, šumljajoči odmevi tiho priznane ljubezni?" Ab, še to sem žrtvoval, samo da bi si pridobil raj ; skozi sevajočo svetlobo sem vrgel v /.finsko temo spo in i ne na bele roke, žareče ustnice, trepetajoča srca; in balon se ta] pognal kvišku, vedno višje in višje proti sijajoč-^ [>tlobi. IV. O nebeški prizor I Vender, vender sem uzrl dijamantna vrata v kraljestvo blaženih. Pred menoj se je razgrinjal raj, prav blizu. Mojim očem, očem smrtnika, se je bleščalo! Kdo bi si drznil, opisati to svetlobo, ki je strašneja kot najmočneji blisk, nežneja nego razcvitajoči se popek bele vrtnice ? In pri odprtih vratih sem videl pod prozorno, Bnežno-belo sečjo, kjer so cvetele lesketajoče zvezdice, šetati se paroma krasne mladeniče in rajske deklice z aogeljskimi krili. O sladkost serafakih zakonov, večni poljubi večno č stih ustnic, tudi jaz vas bodem okusil 1 Pa nenadoma zapazim, da se balon, dasi tako blizu nebeškega praga, nič več ne vzdiguje. Trpek obup se me polasti. Priloga „Slovenskentn Narodu*4 ftt. 218, dnć 23. septembra 1893. kraje, da bo dež**lanom več koristi dajala. Za to je pa proga od Podnarta mimo Lipnice, preko Krope, mimo Kamaegoriee, gornje Lipnice, Lancovega in Ribnega na Bled in naprej v Bohinj itd. najpriprav-nejša. V tem pogledu namreč, da rasen Bohinjcem tudi še drugim krajem kaj koristi projektirana železnica. Recimo, da bi železnica, zgrajena narav nost iz Lssec na Bled, nekaj manj stala, vender bi Blejci mnogo več koristi ne imeli, ker bi potem vozarenje v Lesce popolnoma odpadlo. Kar se pa vožnje po železnici tiče, bi pa Blejcem bilo jednako, se li vozijo v Lesce ali v Podnart na državno železnico. Ako bi se pa železnica zgradila iz Javor-nika na Bled (na kar bode gotovo kranjaka obrtna družba z vsem svojim nemalim uplivom in najbrže tudi s kapitalom delala), tedaj bi koristila poleg Bohinja skoro izključno le tej družbi sami. Zatorej Kropenčaoi, Kamnegoričani in sploh uplivni možje, ki vam je na srci blagor domaČih krajev, delajte na to, da se ta Železnica zgradi od Podnarta itd. Pomisli naj se le, kako je državna žeb znica nesrečno izpeljana za Kropo, Kamnogorico in deloma tudi za Radovljico in koliko se je tačas ko se je ta železnica gradila, zamudilo. Ko bi bili Kropenčani in Kamnegoričani pred začetkom Rudol-fove železnice znali čas porabiti, bi Rudoliova železnica najmanj za okrogli miliioo goldinarjev ceneje tekla od Podnarta mimo Lipnice, preko Krope mimo Kamnegorice v Radovljico, in Kropa pa Kamna-gorica ne bi bili danes tako na kraju propada. Čemu se je v Podnartu gradila velika postaja, zadostovalo bi postajališče, kakeršno je danes v Otočah, vse drugo bi bilo lahko v Kranji, oziroma v Lescah. Tudi za Radovljico bilo bi pripravneje, ako bi jo vlak pripihal iz Kamnegorice pri Radovljiškem pokopališču čez Savo in tam bi lahko Radovljiška postaja bila. No to se sedaj ne da več popraviti. Vender pa, kakor bo kaže, bo prišel čas, da se bo takrat zamujeno deloma dalo popraviti, ako se bo gradila železnica v Bohinj. Zatorej koj sedaj pri začetku, dokler je čas (potem ga ne bo nikdar več!), povzdignite uplivni možje na merodajnem mestu svoje glasove in prosite, prosite! Le na ta način bi bil mogoč obstanek Krope in Kamnegorice, drugače pa bo prišel, in ako še tako umetno zakrivate ,rak-rano", čas neizogibnega popolnega propada. Slavnemu deželnemu odboru mora pa tudi na tem biti, da prepreči propad omenjenih krajev, eko je to mogoče. To pa je ravno pri zgradbi te železnice mogoče, brez železnice ni misliti na kako večjo tovarno, katero bi Kropenčani in Kamoogoričani potrebovali, kakor riba vode. Zrebljarija je poko pana, to je gotova stvar, nikarite misliti, da se je obrnilo na bolje, ker so Kropenške tožbe o slabih obupnih časih zadnji čas po časnikih nekoliko po* tihnile. Kdor to misli, se hudo moti. Le /,ato ljudje molčć, ker so Že popolnoma obupali 1 Toda sedaj je morda jedina prilika, da se rešijo ti kraji. Na složno delovanje torej in prosite na vso moč, ako se bo gradila železnica v Bohinj, naj bi ista šla od Podnarta itd. Koristno bo to tudi za bodočo železnico samo, to ne bo težko dokazati. Niti za trenutek ne izpustite iz očij te velevažne zadeve, vi Kropenčani in Kamoogoričani I »Nisem li vso zemsko teto vrgel od Bebe?" sem kriknil. .Ničesar, ničesar mi ni ostalo od časti-Željne nečimeruosti ali kaznivega veselja. »Pretežek bi še", govori angelj. »Kajti, ostane ti . . .■ »Kaj mi ostane?* vprašam boječe. ,V najbolj oddaljenem kotičku tvojega srca, globoko, globoko spodaj, kamor ne pride nobena častiželjna, nobena samovlastna misel, ostane ti spomin na boječe dete, na deklico, ne lepo, še čedno ne, ki je svoja usta odmaknila tvojim, pod jelševim grmom, necega poletnega večera, ko je tebi bilo šestnajst let. Proč tudi s tem bremenom, kakor z vsemi drugimi. Glej, kako se sveti raj !u Jaz pa sem dejal: ,Nel* Tu je angelj srdit iztegnil svojo roko in strmoglavil sem skozi svetlobo in temo v globočino, padel na črno, trdo zemljo, daleč, daleč od rajskega veličastva — prestrašen, uničen, morda umirajoč — ali srečen, da sem si ohranil oni spomin, spomin na malo deklico, tako bledo, tako nežno, katera mi je odmaknila svoje ustnice, necega poletnega večera, ko je meni bilo šestnajst let, pri jelševem grmu v gozdu, kjer se divja roža moje prve ljubezni ni razevela. Vam uplivnim rodoljubom na merodajnem mestu pa najtopljeje polagamo na srce to vitalno zadevo ; ako se ta zadnja nadeja nesrečnih krajev izvrši, rešenih bo dvetisoč ljudij, velik trg in več lepih vasij gotovega pogina. Za tako delo pa vam bo Še drugih par tisoč ljudij, ki v tej dolini prebivajo, hvaležnih. Iz Vcllkoviikc okolice, 21. septembra. [Izv. iloj) ] (Dr. Josip Messner f) Neizprosljiva smrt vsekala nam je zopet globoko rano na narodnem našem životu. Po dolgotrajni bolezni preminil je v najlepši dobi življenja Bvojega g. dr. Josip Messner, odvetnik v Velikovci. Kot sin priprostih slovenskih kmetskih starišev zavedal se je povsem, da ga je rodila slovenska mati, da bo živi o žuljih Blovenskega kmeta. Ljubil je svoj materni jezik in ves slovenski rod s prav mladeniško navdušenostjo. Skrbel je, da doseže slovenski kmet popolno neodvisnost, zato smo ga videli delovati pri ustanovitvi slovenske posojilnice za Velikovec in okolico. Sicer je moral zavoljo tega mnogo prestati, kajti Velikovški nemčurji, mej katerimi je dokaj prusijanov, slovijo daleč po svetu po svoji nemški oholosti. A mož se jih ni zbal, odločno in možato branil je pravice slovenskega naroda, ter ni pripustil o Sloveocib za-ničevaluo govoriti. Kadar se je kaj tacega primerilo, ogrel Be je, povedal nasprotnikom prav tople a resnične in jim dokazoval nepošteno njih delovanje. Bil je povsem zanesljiv narodnjak. Dobro bode de v spominu, kako možato da je postopal v Gobančevi zadevi. Razni gospodje, uradni in neuradni, prizade-devali so se, pregovoriti gu, da bi izpovedal, da g. dr. Gobane ni trdil „Die Slovenen Kiirntens s i ml nicbt m* hr exiatenzberechtigt". Grozili so mu, da mu bodejo odvzeli zaslužek, a nič ni pomagalo. Kratko se je odrezal: »Kar je res, je res in kot odvetnik mi je prva dolžnost, braniti resnico in pra vico, naj se zamerim komur in kjerkoli". In res je v »Miru" očitno izpovedal, da se je g. dr. Gobane istinito tako zaničljivo izrazil o koroških Slovencih. Podpiral je tudi rad in obilo različne naše narodne zavode. S politiko Be ni posebno bavil, a mislim, ako bi mu bilo daljše življenje dano, naše slovensko Ijndstvo, pri katerem je bil jako priljubljen, pozvalo bi ga bilo pri prihodnjih volitab, izvolivši si ga svojim poslancem, tudi na le-to polje, kjer bi bil gotovo uspešno in neustrašeno deloval v prospeh mile slovenske domovine. Tužno stoji slovensko ljudstvo Velikovške okolice in ž njim ves slovenski narod pri gomili svojega prijatelja in branitelja kličoč: V miru počivaj! Lahka naj Ti bode zemlja domača !" Iz Mežuiiskegra okraja, v dan sv. Matevža. [Izv. dop.] (Trgatev.) Letos bodo Kraševci — vriskali, kajti trgatev se bliža, in sicer tako obilna trgatev, da se liudje že 30 let take ne spominjajo. Povsod, kamor pogledaš, vidiš bogato obložene trte z grozdjem in mh-Io rečem, da je na vsaki trti dvakrat več grozdja, nego perja. Trte morajo tu in tam podložiti z drogi in koli, da se ne polomi vse in na nizkib trtah grozdje kar kupoma po tleb leži. Nobeden kmet, posestnik ali vinorejec se ne spominja tako lepega in obilnega grozdja in splošno se govori, da bode letos še je-denkrat toliko vina, nego ga je bilo vtani. Zato vsak vinorejec išče povsod povsode, ker mu je doma nedostaje. Pač bode letos izboren „teran" (Črno vino), ki slovi daleč čez meje naše domovine. A tudi belo vino — tako imenovano .vipavsko" — bode letos izborno in ga bode v veliki množini. Lani bila je prva cena — takoj po trgatvi — belemu vinu 15 gld. in »teranu" 20 gld. za hektoliter; letos pravijo, da bode bolj po ceni, ako se kaj ne [iredrugači. Sliši se, da že potujejo krog naše domovine pruski trgovci, ki kupujejo vino za njih kraje in da že naprej „kaparijajo." Ako je to istina, potem bode težko vino ceneje od lanskega. Sicer — vedereraol — Splošno omenjeno bode letos skoraj v vsem prav dobra letina. — Vsakovrstnega sadja je letos nenavadno velike. In, dragi bralec, kaj hočeš boljega, nego v izbornem »teranu" namočene žlahtne, sočnate breskve? To ti je okus, kojega ne presega nobeno vino. Svetujemo onim pokrajinam, kjer ne rase žlahtaa trta, — osobito tam po Pivki in kamenitom Notranjskem —, da se požurijo k nam po vino, kajti za slabo vino ali »cviček", kakor ga tamkaj pijejo, večkrat več izdajo nego bi izdali za naš izboren pridelek — iz vrsten »teran*. — Tedaj na noge! V sosedni nam divni vipavski dolini je Že te dni pričela trgatev in v ponedeljek, 25. septembra, — bode se že povsod trgalo. Pri nas na Krasu bode trgatev zadnje dni tega meseca in prve dni oktobra. Vsakega pravega vinorejca in krčmarja skrb naj bode, da si pridobi dobro »božjo kapljico", ki bode daleč na okrog naznanjevala kraški renome glede* vina, ker s tem si ohranimo dobro ime preko meja naše lepe in mile domovine. Potem bode tudi slovenska pesem posegla vmes, kajti: Vince t gore, Greje — srce. — Domače stvari. — (Gg. volilce notranjskih kmetskih občin) uljudno vabim k volilnemu Shodu, kateri bode v nedeljo 1 oktobra t. 1. ob 4. uri popoludne v gostilni g. M. VičiČa v Postojlni, da določuje o kandidaturi za deželnozborsko volitev. Dr. J. Vošnjak, dež. poslanec. — (Žalostna znamenja.) V predsinočni številki omenja „Slovenec" obžalovanja vredne vesti, da namerja 20 do 30 slov. otrok vstopiti v srbsko pravoslavno šolo v Trstu. Temu naznanilu dodaje vzklik, kako potrebne so katoliške slovenske šole v Trstu. Da, potrebne so — ali mi poznamo izvestno gospodo, ki na vse kriplje ovira, sumniči, natolcuje. obrekuje, zamolčuje družbo, ki je že odprla I. katoliško slovensko četirirazredno šolo v Trstu s tremi otroškimi vrtci vred, gospodo, ki družbi sv. Cirila in Metoda niti sedaj ne prizanaša, ko je na glavni skupščini v Sežani izvedels, da misli v svoje šole uvesti od rimskega papeža potrjeni cerkveni red — šolske sestre. To ste vi, laži-katoliška gospoda, stoječa za listom, ki se evfemistično zove „Slovenec", vi, ki do pičice natanko poročate o vsakem shodu Šturm-Regalijevega društva, zamolčali in utajili ste svojim pomilovanja vrednim naročnikom n. pr. zadnjenedeljsko krasno veselico šentpeterske podružnice v korist oni družbi, ki ustanovlja katoliške slovenske sole. V prozi in v verzih proslavljate v svojem listu moža, ki na fa-rovških pojedinah zlobno obrekuje Ciril-Metodovo Tržaško šolo. Vi kličete zdaj po kat. slov. šolah, vi, ki niste nabrali in izkazali v svojem listu niti jedne krone za Ciril-Metodovo družbo; apropos I izkazali ste jo — trnjevo krono, ki so jo vaši pokrovitelji spletli prvomestniku družbe sv. Cirila in Metoda. Laži-katoliška gospoda, tako delujete vi za katoliške slovenske šole ! Sad vaše setve, ki ste jo sejali s svojo nekrščansko nestrpljivostjo, dozoreva sedaj v Trstu. Caveatis! — (Chronique scandaleuse.) V Ljubljani pripetil se je te dni dogodek, ki je vzbudil v narodnih krogih toliko ogorčenost, da ga navzlic vsem dolžnim obzirom do prizadete žalujoče rodbine ne smemo in ne moremo zamolčati. Hvala za to gre skrajni breztaktuosti Ljubljanskega veleobrtnika, kateremu dajejo zaslužek po ogromni večini slovenski in slovanski kousumenti, ki pa navzlic temu in dasi Be je njegov oče še prišteval z vbo odločnostjo narodni Btranki, pri vsaki priliki kaže svojo mržnjo do slovenskega naroda in jezika. — Stvar je Bledeča: Te dni umrl je v Ljubljani odličen meščan nemškega mišljenja. Pokojnik imel je v neki bližnji slovenski občini svoje letovišče in ker je bil takten dovolj, da mej slovenskimi kmeti ni na veliki zvonec obešal Bvojega političnega mišljenja, bil je vsled svoje osebne ljubeznivosti v dotični občini prav priljubljen. Ta občina, kateri je storil pokojnik tudi marsikako uslugo, položila mu je iz hvaležnosti na rakev venec. To je bilo gotovo le hvalevredno, a čisto naravno je tudi, da je venec slovenske občine nosil trakove v deželni trobojnici. Te barve pa bo imenovanega veleobrtnika, ki je bil s pokojnikom v 8vaštvu, tako razkačile, da jih je ukazal odstraniti in zastopniki občine so bo prišedši k pogrebu začudeno pogledavali, videč, da so zginili trakovi raz njihov venec. — To je v subih besedah faktum, kakor se nam je pripovedoval od absolutno zanesljive strani. Iu sedaj nam ne preostaje druzega, nego priporočati najtopleje slovenskemu občinstvu, da naj se primerno spominja te ljubeznivosti talmi-nemškega zagrizenca, kadar se mu ponuja — pivo iz največje Ljubljanske pivovarne, kateri je solastnik ta taktni gospod. — (Slovensko gledališče.) Dramatičnega društva odbor vabi rodoljube Ljubljanske, ki se zanimajo za razvoj slovenske dramatike, na razgovor v zadevah slovenskega gledališča, ki bode v ponedeljek dne 25. t. m. zvečer ob polu 8. uri v prostorih Ljubljanske čitalnice. HHmHHHbb^bHI Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 218, dnž 23. septembra 1893. — (Občni zbor učiteljskega društva za Sežauski šolski okraj) bode dne 5. oktobra, točno ob ya10. uri zjutraj v Nabrežini s tem-Ie vzporedom: 1. Vaja v petji. 2. Pročitanje zapisnika minolega zborovanja. 3. Praktičen poskus iz slovnice na podlogi spisja (po benluem koščeku). 4. Kritiki-. 5. Spomini o V. skupščini »Zaveze". 6. Pogovor o bodočih zastopnikih učiteljskih v okr. šolskem svetu. 7. Morebitni prodlogi. Odbor. — (Čudni zavitki.) Poslednji »Primorec" se pritožuje, da Tržaška policija zavija svoja uradna pisma v ostudne laške „humoristične" liste ter jih tako pošilja poštnine proste po svetu. Na takih listih nahajajo se psovalne karikature o Slovanih m Slovencih. Neko županstvo poslalo je dva taka lista Tržaške „Pulce" omenjenemu nred ništvu na ogled. Opravičeno je torej vprašanje: Ali nima Tržaška policija druzega papirja, da bi ne pošiljala tacih bedarij slovenskim županstvom? l Prvo krono družbi bv. Cirila in Metoda! ^.....- ^ 1 I Razne vesti. * (Svetovna razstava v Parizu) Načrt za organizacijo upravnih služb za svetovno razstavo 1. 1900 v Parizu, se ne loči bistveno od one za minulo razstavo I. 1889. Generalnim komisarjem bodoče razstave je imenovan državni svetnik Alfred Picard, ki je bil I. 1889. generalni poročevalec razstave. Prostor za razstavo se bode določil pozneje. *(Lepe razmere v Srbiji.) Ta teden napadli so razbojniki železniško postajo v Lapovi. Železniško osobje se je oborožilo s puškami in revolveri in se napadovalcem neustrašeno zopersta-vilo. Unel se je srdit boj, a ker se je železniško osobje hrabro branilo, morali so se hajduki umakniti. Drugi dan skušali so lopovi vreči s tira osuboi vlak, da bi ga oropali, a tudi to bo jim ni posrečilo. To so že prav amerikanske razmere. * (Odstavljeni kralji.) Đerolinski socijalisti nečejo niti na igralnih kartah več imeti kraljev, kakor jih naha.amo na francoskih in nemških kartah. Uvedli so uiejnarodne delavske igralne karte. Namestu štirih kraljev uahajajo se splošni izrazi: Sloboda, jednakout, bratstvo in solidarnost. * (Najkrajša drama na svetu.) Neki francoski list prijavlja nastopno: Mala pomota, ali najkrajša drama na svetu. Zaloigra v jednem uaHtopu. (Zttgriujalo se dvigne. Mlad mož in krasna mlada ženica sedita na zoti, ob|emaje se tiho. Vrata v ozadji se odpre. Soprog vstopi v |iopotni obleki. Objemajoča se dvojica ga ne sliši. Soprog odvrže kovčeg in dežnik, potegne revolver in ustreli.:) Bum! (Žena se mrtva zgrudi.) Bum! (Mladi mož pade.) (Soprog stopi bliže, natakne očala in pogledujoč bolj natanko okolu sebe vzklikne:) Za Boga svetega, saj nijseni v svojem stanovanji! (Zagrinjalo urno pade.) * (Observatorij na Montblancu) je do malega dodelan *n je le še notranjo opravo oskrbeti. Slavni astronom Jansen poroča, da se nadeja še to jesen pričeti s svojimi opazovanji na Montblunškoin observatoriji, ki se je dovršil hvala izredno ugodnemu vremenu minulega meseca in vztraj nosti delavcev, izmej katerih so nekateri več nego 20 dnij neprenehoma ostali na vrhuuci gore. * (Duhovniki na biciklu.) V Lombardiji se čeBtokrat vidi mlajše duhovnike voziti se na biciklu. Nekaj časa se je nadškof Milanski pač protivit in prepovedal svojim podložnikom ta sport Zdaj pa je menda druzih mislih, kajti koncem šolskega leta v seminišči v Trevisu govoril je kanonik profesor Santalena v navzočnosti škofa in zbranih duhovnikov o velevažni in koristni iznajdbi velocipeda. * (Cela vas za poštne znamke.) V Belgiji osnoval se je pred tremi leti odbor, ki je nabiral rabljene poštne znamke ter iz skupljenega denarja namenil ustanoviti krščansko naselbino ob Kongu v srednji Afriki Nabralo se je nad 50 milijonov znamk in usjieh prodaje je bil tako ugoden, da je odbor nakupil 100 hektarov zemljišča ob gorenjem Kongu in dal zgraditi več poalopij iz opek, namreč cerkev, hišo za misijonarje, šolo, sirotišnico in biše za mlade zamorce in zamorke, katere bodo tsm naselili iz raznih postaj ob Kongu. Odbor nadaljuje Bvoja nabiranja. * (Eksplozija nafte.) V Rigi pripetila se je v skladišči nafte bratov Nobel eksplozija nafte, valed katere je bilo poslopje hudo poškodovano. Po neprevidnem ravnanji ogujegaBcev, ki so z baklami hodili po biši, nastala je v drugič eksplozija in je bilo 15 osob težko poškodovanih. * (Učene natakarice.) Znano je, da amerikanski dijaki v poletnem času v počitnicah služijo za natakarje, da si prislužijo novce za študije. Pri razstavi v Chicagu je zdaj veliko mladih natakaric, ki so se učile na vseučiliščih, kamor se bodo zopet vrnile po končani razstavi. Književnost. — „Di chter st im men aus Oesterreich-Ungarn." Dobroznani nemški pisatelj in prelaga-telj Prešernovih poezij g. Henrik P e n n, oživil je 1. 1887. ustanovljeni časopis, v katerega prvi dopo-slani nam številki čitamo mej drugimi spisi tudi dobre prevode treh krasnih slovanskih pesraij, namreč „Kje dom je moj", »Lepa naša domovina" in „Naprej". Dodan je tudi original, v interesantnom spisu „Oesterreichisch - Ungarische National- und Landeshvmnen" pa se natančno popisuje postanek teh pesmij. — Novi list izhaja po dvakrat na mesec in velja za celo leto G gld. »Argo", Zeitschrift fiir krainisehe Landes-kunde, prinaša v št. 8. več zanimljivih sestavkov, izmej katerih omenimo A. Miillnerjeve „Rei-seskizzen aus Italien", potem »Scabiosa Trenta, Hacquet, — „Seisenberg", — „Speere der alten Bronzezeit" im Laibacher Museo", — Die Land-mannschaft und der Freiherrnstand Valvasora", spisal P. pl. Radics. Ta sešitek ima prilogo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 23. septembra. Cesar imenoval vojvodo Connaughta polkovnikom imeteljem hu-sarskega polka st. 4. Moliač 23. septembri. Na včerajšnjem večernem lovu bili ustreljeni štirje jeleni. Nemški cesar in bavarski princ ustrelila jed-nega, nadvojvoda Friderik dva. Nemški cesar je cesarici brzojavno sporočil uspeh lova. Saški kralj odpotuje v ponedeljek na Višehrad in pride potem h grofu Tasilu Festetiču na grad Kesthelv na lov. Bavarski princ se odpelje tudi v ponedeljek na Višehrad in obišče v torek cesarico v Godollu. Beligrad 23. septembra. Tekom prihodnjega tedna se odpelje kralj Aleksander z vojnim ministrom generalom Grujičein na Francosko, da obišče svoje roditelje. Pariz 23. septembra. Občinski svet je dovolil 350.000 frankov za prireditev slav-nostij v čast ruskim gostom ter ukrenil, da je ruskemu admiralu Avelanu podariti iz srebra narejen, „oboroženi mir" predstavljajoč kip, da je Avenue de Boulogne prekrstiti v Avenue de (Jronstat ter postaviti spomenik carja Petra Velikega pred hišo, v kateri je car Peter stanoval leta 1718. Pariz 23. septembra. „Figarott javlja iz Rima, da je italijanska vlada pi odlagala, naj v dan francosko-ruskih slavnostij veleposlaniki Avstrije, Nemčije, Anglije in Italije zapuste Pariz, da pa sta Avstrija in Nemčija ta predlog odklonili. — Oficijelni italijanski listi demontirajo to poročilo. Pariz 23. septembra. Štrajk premogarjev se rapidno razširja. Dan na dan se jionavljajo izgredi. Položaj je jako kritičen. Policija zaprla je že mnogo oseb. Vlada odposlala iz nova več polkov na lice štrajka. Štrajku joči delavci v Anicheu ubili so več paznikov, napadli poštni vlak in naskočili stanovanje ravna* teljovo, pa se morali umakniti, ker so vojaki začeli streljati. London 23. septembra. Poslanska zbornica je vzprejela v tretjem čitanji državni proračun. Perska zbornica je zasedanja zaustavila do dne 9. novembra. London 23. septembra. Iz Kingborsvja v Indijaniji se javlja: pri Wabortu trčila sta včeraj tovorni in osebni vlak; 11 oseb ubitih, 15 ranjenih. Buenos Ayres 2 3. septembra. Ustaši so blokirali Suntos in zasedli mesto Desterro. Tukuinanski ustaši naskočili provincijo Suntjago in se bore z guvernerjevo vojsko. Narodnogospodarske stvari. — „Zveza slovenskih posojilnic" razpošilja ravnokar svoj III letopis slovenskih posojilnic 1892, sestavil po naročilu uačelstva zveze Ivan Lapa j ne, šolski ra*. natelj na Krškem. Poročilo podaje na 57 straneh velike četrtinske oblike in v pridejani tabeli mnogo jako zanimivega gradiva o delovanju iu napredovanju slovenskih denarnih zavodov, o katerih smo že zadnjič poročali nekoliko. Največ posojilnic imela je Štajerska, namreč 20 s skupnim denarnim prometom 7,169.514 gld. Posojilnice imeli so nastopni kraji: Celje, Vransko, Fram, Ormož, Konjice, Sv. I »en« rt v Slovenskih Goricah, Sevnica, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Makole, Gornji Grad, Gornja Radgona, Ptuj, PiSece, Mozirje, Žavec, Slatina, Šoštanj, Vitanje. Na Koroškem bilo je 14 posojilnic s skupnim prometom 1,216 349 goldmanev in sicer imeli bo posojilnice: Bekštajn v Ločah, Orna, DjekŠe, Ziljska Bistrica, Ghnje, Sv. Jakob v Rožni dolini, Celovec, Šmihel, Sinča ves, Slovenji Plaiberg, Suha nad Pliberkom, Tinje, Spodnji Dravberg, Velikovec Kranjska zavzemlje glede števila posojilnic tretje mesto, imela jih je 13 s skupnim prometom 4,492.658 gld. PoBojiluice imeli so: Po* stojina, Črnomelj, Krško, Ljubljana : obrtno pomožno društvo, hranilno in posojilno društvo, kmetijska posojilnica za okolico, Logatec, Metlika, Vrhnika, Radovljica, Ribnica, Žužemperk, Kamnik Pri morska imela je samo 7 posojilnic s skupnim prometom 448.155 gld. Posojilnice unli so : Koper, Gorica, Nabrežina, Pulj, Rojan pri Trstu, Šcbrelje, Trat. Skupa] je bilo torej I. 1892. slovenskih posojilnic 54, to je za 5 več nego 1. 1891 Letos priraslo je 7 lo.ih, tako da je zdaj slov. posojilnic 61; mej novimi so 3 na Koroškem, v St. Janžu v Rožu, Prevalje in Sv. Lenart pri sedmih studencih; 2 sta ua Primorskem, v Tolminu inv Cerkvucm; 1 na KranJBkem v Ljubljani; 1 na Štajerskem pri Mariji Snežni v CmureSkem okraji. Na Kranj-Bkem imamo še 20 sodnih okrajev, v katerih ni posojilnic, vil okrajih pa delujejo obstoječe prav us|iešno. Za pospeševanje posojilništva bi moral deželni zbor kaj ukreniti, zlasti za ustanovljenje novih zavodov. — Nevzdigueni glavni dobitki. Od srbskih (tahsčuih) državnih srečk so trije glavni dobitki, to je serija 6105, štev. 67 z 200.000 Iranki in seriji 5038, štev 23 in 7432 štev. 2 vsaka po 100.000 frankov, dozdaj še nevzdigneni in se srečni dobitelji še niso javili. , r- Bratje Sokoli! 11 ć?wC °ktoDra 1* priredi naše ^»^i društvo korporativni izlet, v Kočevje in - Ribnico po novozgrajeni Dolenjski želez- *>V^fcl oici- Odhod iz Ljubljane z južnega ko-|/• * cc ca- o c- a "o m ee o mm o f j j ® ■** ca P * 9 — s 3 * B ■ M T B B 8 — * a Om a Najboljša pitna voda kadar preli nevarno«! epidemije, je v t.ikii, slučajih često skušeua, od medicinskih avtoritet vedno priporočuvana O LAVNO a K L A DI8TH V njej so ne nahajajo nikako orga-iične substance ter je zlasti v krajih, kjer je stu-denčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejšu pijaca (5-4) Trgovci kateri ne hoeejo 6e o pravem rimu pod prav dobrimi pogoji etablirati, ua| blagovolilo povprašati pri uprav nlatvu te«e» lista. (950—2) Skoro nov, nizek tj i O i 1^ 1 najnovejšega sistema (Safotv) s polvotlim obročem, še malo rabljeu, produ ae po nlakl «M>ul. — Ponudbe blagovolijo naj so poslati pod IOO" poste restaute LJubljana. (967) Ponudba Inteligenten mož, v najboljših letih, čvrst, oženjen, z dolgoletnimi spričevali, slovenščini in nemščini vešč v govoru in v pisavi, išče kot dacar, uradni sln^n. init-guslneur, vratar, natlaornIU itd. takoj službe; njegove zahteve so skromne. Tudi bi vzel kako {gostiln** ▼ najem. Ponndbe naj se blagovolijo poslati pod Šifro: ,,!>. A." potite rentaute v Krauf. (972—1) Večjo množino tirolskega in dolenjskega ** (874—9) le priMtno blago — ponuja po priuiurno niski eenl v posodah od 50 litrov vide Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o Glasovita j radi svojega učinka, odliko- ♦ vana rudi svojih zdravilnih J Ustnostij s tunino diplomo * in alato svetinjo na raz- • stavi v Londonu in 1'urlmu, J b alato svetln|o v Krn- « selju in TuiiImu. ♦ Želodčna tinktura t lekarja X G. PICCOLI-ja v Ljubljani ♦ je vspcSno + dietetiono sredstvo, % katero krepčn in zdravi že- £ lodr«, kakor tudi opro« 11» * prebuvuili organu % Isborho • J pospešuje. (173-33) J ♦ Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetku zneska v za- ♦ t bojih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., po 56 steklenic X 4 (zaboj tehta B kg) za 5 gld. 26 kr. — Poštnino pluča * ♦ vedno naročnik. ♦ ♦ SpSjT Cena jedni steklenici 10 kr, "~&Q X ww wwww w w w w w w w (968—1) Gospodičina izprašana učiteljica za francoski jezik, glasovir in cilre Ima se nekoliko prostih ur na raspolaganje. 3Iarije Terezije cesta št. 12, v pritličji. V igranji na citre poncuje (925 -4) Josip Pe t v i t x, učitelj citra nj a, v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 8. X Na najnovejši in najboljši način J j umetne (694—24) J t sel® 1» zobovja | 7 ustavlja brez vsakih bolečin ter opravka plombo- • X vanJa in vso zobne operacije« — odstranjuje * J zobne bolečine z usmrtenjem živca * t zobozdravnik A. Paichel, J T poleg čevljarskega raostn, v KOhler-jevi hiii, I. nadstr. J »(♦'»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦^ Gostilna ,Pri solncu' Francovo nabrežje št. 17 priporoča spoštovanemu občinstvu dolen|ska vlnn po -tO kr., BlBeljHka vina po 44 kr. in Mallberftko vino po BO kr., dalje Koalerjevo vurttko pivo. Za dobro kosllce bode najbolje skrbljeiun — Ravno tam se tudi dasta v nitjem dve meblovanl sobi ter se prodanta dve dolgi goatilnl&ki misi. — S spoštovanjem (962—2) Kleonora A. Khrfeltl. O priliki birmovanja v Kamniku priporočam veliko zalogo nikelnastih, srebrnih in zlatih žepnih ur in -^rerlžilc po zelo /iii->iini coni. Josip JankO, urar 3Ca,aaa.nllETj., Pcštna \ilica. Vf?????fV?VfVff????ff TV ----i i i i v Brežicah, Spodnje Štajersko, t novo opravljen, % I se wa\ li do <» let tlu v xukii|i I I ev€kaliiveliio lutli iiroila. | ♦ VeC pove: ~TK7~. ^ritscli v Brezi- f ^ cah ua južni železuici. <93f)—3^j Dr. Rose životni balzam jo nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospe-finjoCe in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajoče (1109—47) domaće sredstvo. Velika Ntekleniea 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni ne je moja tu dodana, zakonito varovalni i varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. Titm se tudi dobi i raško domače zdravilo. To sredstvo pospe&ujo prav izOorno, kakor sve-dočijo mnoge skufcnjc, čisteuje, zrnjenjo in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V Mkatljicali po lih kr. in « ____ . f, :>.:> kr. l'o inisti r» kr več. ^^^^^^jjjŠS^^^ Na vseh delih zavoj n ine vv««** ume*, v je moja tu dodana tako- * nito varstvena znamk;«. 0-let-vn.a zaloga B. FRAGNER, Praga, it. 203-20!, Mala strana, lekarna „pri frnem orlnu, na razpoSiljatev vsak dan. ~W Velika ixt>er služb. CioHtilniMke in privatne kubarlce, preproMtia in bolJAa dekleta k jedni, eventuveloo k dvema osebama za tu in drugod; dalje nlftlne k dvema osebama, vee natakaric, dekleta la viako delo, lilKnega lilapea, nadsornlka ta ekonomijo i. t. d. i. t. d. nujno Iftee posredovalnica G. Flux, Breg št. 6. stenografa in pisarja. (961—2) Dr* «Tosij> ^onioe advokat v Celji. lice me lzur|eu, prldeu In pošten trgovski pomočnik v trgovino mešanega blaga na deželi. Kje? pove npravništvo „Slov. Naroda". (9fi5—'2) —mm (913-2) Ana Bold na Sv. IPotr»a oesli nt. 27 poučuje v francoščini. /t steklenici avstr. vel). OO kr. liobiva se v vseh lekarnah. (210—12) Paziti je na varstveno znamko in naj se zahteva izrecno Kwizdina protinova tekočina iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji. Razglas. Zaradi opustitve postnih voženj vsled otvor-jenja železniške proue Ljubljauu Kočevje se bode po 1. oktobra po eenl prodalo SPILO 3s:033.j^S ki so dobro ohranjeni. — Tudi bc po ceni oddado poštni vozovi. V Koftevji, ilu6 20. septembra 1893. -A.nton Hauff (940—2) c kr. poStar. N in .—i i 9 C/3 o 20 10 po S in 5 krajcarjev je gotov za porabo in mu ni treba pridejati nobene druge stvari. — Dobiva ae v lekarni G. Plecoll-Ia. 058) Notarski kandidat Išče službe z oktobrom. Ponudbe upravničtvu .Slovenskega Naroda". i949-M) Priporočilo. Nižje podpisani posestnik strižnice in barvarnice □ k 4 W i ji nn Kongresnem trfru it. & se p. n. občinstvu priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dola. Prevzema v barvanje tudi staro obleko celo ali poiamezno ter izvrSuje točno in po najnižji ceni. (857—13) Z odličnim spoštovanjem A. Belič Tsarvarija iza Btrlžnlca Kongresni trg št. 6. M I i; Zobni zdravnik D- ROMAN JACOBI u&tavlja po um) no vej Al in najboljši metodi umetne zobe in zobovja. lMouibirn lu I t. «11 n» sobe v narkoal (umetno spanje) brez bolečin. (118—17) Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ljubljana, Stari trg št. 4. \ I 1 i Svetovna razstava v Čikagi. I ' • Vožnji listki v AMERIKO § (360—^5) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I Eolowratring 0 IV Weyringergasse 7- DUNAJ. £ PofnMiiiln. AiiMtooj. za nesrečne žrtve samooskruinbe (onanije) in tajnih razpaSnostij je izborno delo Đnii Retau-a @ Q iX mm? Si XX Qmm Če*ko izdani« po 80. jiemSki izdaji. S 27 podo-hami. Cena J gld. a. v. Čita naj jo vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki refiijo vsako leto na tisoče bolnikov gotovo smrti. Dobiva so v založni knjigarni „Verlag s-Magazin R. F. Blerey v Lip-skciii (Saško), Neuiuarkt 34", kakor tuui v vsaki knjigami. (291—28) (332—46) Trnk6czy-jev Cognac-grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten 1 Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -= Pošilja ae z obratno pošto. 25 a. želode o. i nI ju »i (D H O P* (D O II Veliki krah! New Vork in London nista prizanašala niti ev-|ropski celini ter je bila velika tovarna arebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih inočij. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Poš-ljam torej vsakomur sledove predmete le proti temu, da se mi povrne gld. ti lin, in sicer: 6 komadov naj fine j S h namiznih nožev s pristno angleško ostrico; 6 komadov amer. patent-srebrnih vilic iz jed- nega komada; 6 komadov amer. patent-srebrnih jedilnih žlic; 12 . kavinih „ 1 komad aner. patent-srebrna zajenialnica za juho; 1 komad amer. patent-srebrna zajemalnica za mleko; 2 komada amer. patent-srebrnih kupic za jajca; ti komadov angleških Viktoria-rašic za podklndo; 2 komada efoktn h namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1_„ najfinejša sipalnica za sladkor. glavni Pošilja 44 komadov v kupo samo yl Koroški c96' rimski vrelec najbolj prebavna, najčisteja planinska kiselica,prost vseh želodec obtežujočih, sliznice dražečih postranskih sestojin. Ljubljani glavna zaloga pri 91. Hupami, Učenca 14 let starega, krepke rasti, lepega vedenja, ki ima veselje do kupčije, vzpremie i al* o j v trgovino z raznovrstnim blagom >X. Briloj na Vrhniki. (969) !-ivo|i l* svojim j oči m I P. n. častitim gospodom rojakom, bivaj na Dunaji, uljuduo priporočam svojo izdelovalnico mostili oblet Obleke izdelujem po nujno* ejsem kroju, prlloftno in trpežno ter po nizkih irimh. Za obila naročila ae vsem Slovencem toplo priporočam (953—2) z odličnim spoštovanjem l 1)11 Gabrijel Mesner krojaški mojster u nuj. IX./3, VVahrintjerstrasse št T. Hvo|l l< vo|im Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPELLER), pfipraveny v Riohtrove lekarne v Praze, všoobocnfi zn&m^, bolosti utišujici domači lok k mazani, jest na skladč ve vetSinfi lekaren, lahov po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — PK kupovani treba ae miti dobre na pozoru a pfijmouti jen lahve ■ oehran-nou znamk on „kotron" jakožto prave. Tj»tl-edni ■ latotatvi Ricbtrova lekarna „11 zlatefao Ivi" v Praze. r Vaj boljše voščilo sveta! Fornolend voščilo za čevlje. CtiH. kralj. dež. priv. tovarna utem. I 1835 na Dunaji. To voščilo brez palice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje usnje trpežno. - Povsod v zalogi. i ■ (801-8) Zaradi ponarejunj naj se pazi natanko na moje ime ^1 Fernolendt. > ' - ' • A^.f^^N^/^/v^i^v - ^;-Mi-^ :-i Ljubljana Mestni trg št. 10. Najboljše in najceneje kupuje se železo, železnimi, okove, cement itd. pri v Ljubljani ■m Jflcstncin trgu rt« lO. Zalog-a nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag, ledenic (541—23) po najnižji ceni. Ljubljana Mestni trg št. 10. 71^6 V Žužemberku proda se takoj za primerno nizka ceno hiša z jednim nadstropjem stoječa ob deželni cesti v Rudolfovo. prav blizu nove zgrtnlbe za okraino sod Sče, z dvema vrtoma, gospodarskimi poslopji in ps zemljišči (njive, travnim, gojzd in pazniki) v izmeri nad 10 oral. Ponudbe je poSiliati tiru. lliipcrtn Bežltu, c. kr. notarju v Žužemberku. (959—a) Konjak. Konjak, kateri se pri nas prodaja, je navadno židovski, zdravju škodljiv isdelek. Kdor zeli kupiti res fin, iz čistega vina dobljeni konjak vpraša nuj za naslov prodajalcev v aprsvnlltva .,Slo\«»ii«k**ga \t»roii»»**- ■V Nepremočne vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (59—38) J*. I* ^ LIV C ^ B2 špediter e. kr. priv. juine selesnice, v LJubljani, im Ilnuajtfkl cesti it. In». Ur *4*ttZl 1'~| <;iidHhNke n!!<•«> st. O. |~<»J> L. lit T- Leveč <64> i trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstni1 rastline, seuieua, korenine, roze za zdravila, kakor Arnikove rože, Sentjauževe koreninice, bele kresnice, tolminova zrnja, sinrenovo seme. tršljikovo lubje, ržene rržičke in druge poljske pridelke. Seno za konje in govejo živino v Večjih množinah. Trgovina l raki. Blago kupuje po najvišjih cenah. Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater mi si iii-<-iii ti*<£u št. in priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stavhinska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake \ rste prev/.em-Ije ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na ZHhtevHnje zastonj. (*>") Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <66> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno iu po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in zaznainenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. innminm......um FRAN S. BARAGA ~> slikar <405>1 na Emonski cesti št. 10 priporoča Be p. n. občinstvu in vinoko-častiti duhovščini za slikanje cerkva, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje his sgrafito, za firme in dekoracije po najnovejših tizorcih in po najnižjih cenah. R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (66) F. BILINA & KASCHl Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovlo, tako od OSnja (lasten izdelek), kakor Midi od družeča blagu. KirurgiČno obveze (le lasten izile lek), jainčeno naibuljše vrste, z raznimi kirurgičuiun pripravami. Velika izbera kravat, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila m parfumov. Vse po naj-in ž i ih eeiiah. J. J. NAGLAS Ji tovarna pohištva 8 V LJubljani, Turjaški trg: it. 7 in % Gospodske nlloa (Knežji dvoreo). Zaloga jednostavnega in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, za-x| stiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otro-jE ški vozički, železna in vrtua oprava, ne-^ pregorne blagajuioe. (69) Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa, trg. •alon Velik zračni vrt, stekleni in kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijačo in »kupno ubedovanje. F. Fetlinc, restavratčr. f Josip Rcicli 1 *. Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 £ H priporoča čast. občiustvu dobro urejeuo M kemično spiralnico ♦ H v kateri se razparane in nerazparane ■ v saten se razparane in nerazparane J moške in ženske obleke lepo očedijo. IPregrinjala vsprejujo se za pranje in cteiu v pobarvanje. V barvanji vspre-J jema ae svilnato, bombaži m blago. Barva se v najnov 1**1 i uo in mešano T vejših modah, m (117) ■ 1 ADOLF HAUPTMANN | i tovarna | t oljnatih barv, firnežev, 5 H lakov in kleja [j v lastni hiši 9 i v Ljubljani, na Resljevl cesti št. 41 | j! Filijala: tj jI Slonove ulice Št. 10—12. !j ♦ ♦ J Evgenij Betetto t J tovarna za metljc J { v LJubljani, Florižanske ulica št. 3 J J priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem ♦ i svojo veliko zalogo vsakovrstnih i I m+r- metel j ~mm J T od najfinojaili do najcenejših po najnižjih J + cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj * J in franko. (15o) ♦ ji ^r\r^¥ « ^r\r^ t> % Slikarja napisov, * L itavbinska in pohi8t7ena pleskarja. ,w Tovarna za oljnate barve, lak w m in pokost. (I4t>) ,*» ^ Glavni zaBtop Itn : i hol i - J«-* >. ori- ^ p i;iinilii<'u» Um- kol i o»-1 u. Maščoba ^ 7f M ktiujska kopita in usnje. % stavbeni in umetni ključar g Kolodvorske ulice št. 22 • priporoča svoje (155) • valčasta zapirala za okna in vrata • (Rollbalken) S lastni izdelek, prava jeklena plehovina, g s tihim zaparom iu trajnostjo. Popra- §§ vila v tej stroki su vsprejetnljejo ter V izvršujejo natančno in po nizki ceni. S HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (164) J. MTJLiLER <'63' fotoffi'alletio - artistični zavod v »HU^likansklk ulleali At. S priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-tično stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, inturieurs, reprodukcije, vsakovratno podohe, pisave, načrte itd. Momentne fotografijo za otroke, po-vekšsnja vsake vrate po najnovejših skušnjah. Vsprejomlja vsa v fotografično Lstroko spadajoča dela po najnižji ceni. ••••••••••••••••••• Oil 11 l»o \ ▼ (}rn naJboUM ae.taTi, ilucujiio Oirlilni' in H6tel „Pri Slonu" I. vrste v sredi mesta in v bližini c. kr. _ poštnega in brzojavnega urada. $ Sobe od 70 kr. naprej. Restavracija in kavarna »ta v hiši. đ Železna in parna kopelj f urejena po Fraucovih kopulih po c. kr. ¥ Madnem svčtniku g. prof. dr. pl. Valenti. £j Vizitniee iuverie's {:nno priporoča „Narodna Tiskarna". K .........■ M j stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur Q L.JuI>IJmu» (142) ^ ■ > ■■ ii u j-1». i. ««—ti» si. 7 in 14 A priporoča svojo bogoto zalogo klopar-2 skega dela. Udeluje vsa v njegov ^ obrt upadajoča dela v mestu in na H deželi, lzvrševatelj lesenlk, oement-J nlh m klejnih streh. Zaloga streš-% nega laka, lesnega cementa in kleja. Na ^ pravitelj strelovodov po novi sistemi. Pivovarna J. Auer-ja G-ledališke ulice. Izvrstno pivo lastnega, isilelka. 1'ristmi dolenjska, urvatskn in crna Istrska vina. Priznano dobra f«-«lila. Velik, zračen vrt s steklenim salonom in kegljiieena. Točua in cena postrežba. (404) 1 T. jfV.-u.er, pivo var. ^k A.^kv^k^k^k^ak.^sv^k.^k^k^k^ i Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ veliko zalogo vsakovrstuih v ^ pečij in glinastih snovij ^ a kakor tudi w ^ štedilnikov k a in vseh v to stroko spadajočib del po ^ ^ nizkih cenah. (149) f 4r 'W W W ^ W ^km9 ww w w J. Hafner-jeva Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano ih kou«erte itd. in lepim vrtom. (l->^} = Kegljišče je na razpolago. == Uhod je tudi iz Poljskih ulic. fnifornic ZA u ^r ('r* "|,;ii'"'k,'» Ivan Somnitz (prej Fr. Pettsuer) urar o. kr. priv. Južne železnice Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 $ priporoča svojo veliko zalogo ur. Poprave s>e Isvrsujejo kitro in dobro. (63) ifTmfw??mfwm»wi UUllUliilC uradnike c. kr. drž. železnic, privut. železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pittanec po najpovoljuujših cenah; tudi preskrbuje vse zraven spadajoče predmetel kakor Hal»l|e« meče, klobuk« eh parado, zlaio obrobke itd. Civilne oprave izdelujejo se po najnovejši facoui. Angleško, francosko iu tuzeiusko robo ima na skladišču. F. Casermann u5") krojač za civilne oprave in uniforme. Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda" (Ant.Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Železnikar) dobivajo se na Icarton-jpcLTplrjl tiskane Jkomad po 2 O kr. v Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjanu in pri druzih knjigo*-tržcih. 20 A7B (19) PRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. roca, kdor hoče lun lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. 4 — Dobi /a se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorol lakiranj* in navod rabi doba v vseh zalogah. Dobiva se v IdubUant »» FRAN GHRISTOPH, izumitelj iu jedini izdelovatelj pristnega svetlega laka za tla, lit Ali A a BER0L1N. IVANU se v LJubljani pri LUCKMANN U. Razglas. Daje se na splošno znanje, da se bode prodalo v državnem gozdu iiolohieevec pri INinIoJ i u i kakih 2000 fm3 lesa od šilovja za žagati in za stavbe in kakih 1000 rm* razklanih drv od šilovja in v manjših polenih (jelovina). Drva se i)'.h:iJ!i|o tam, kjer bo se sekala Poziv|)e;o (te vsi M-fl■•kt.aiifie, da svoje pismene ponudbe «l<> dno .">. olitx>l>i"i. 1_@93 pri podpisanem c. kr. gozdarskem in domtmaketn upraviteljutvu vlože Mrst i, kici' so se drva sekala, na zahtevanje razkazuje c. kr. gozdar Avgust OoMler, ki ima službo v Oololileovc*l. V Klani, dne" 15. septembra 1893. (956—2) C. kr. gozdarsko in domensko upraviteljstvo. L3 Najboljše vrste piva tt sodili In ste3slen.icsiix iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (162—32) Zaloga piva prve Graške delniške pivovarne ^cj^5Š4$ M> Z°PPltech ~^JSr^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. C Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma in franko vano. ~W UP Prvo mento kjer se dobivajo brezhibna, ubrano se glasoča, najsolldneje Izdelana Ivan Gross, Inomost. (Ustanovljeno 1. 1832) Tirolske oltre Pri m (specijaliteta) po jrld. 8"—, 12—, 16-— itd. Tirolsko konoertne ali elegijske citre (speei}allteta) po gld. 12'—, 15'—, 18'— itd. Tirolska lesena in slamnata glasbila po gld 8*60, 4,50, 6*—, 10—. Tirolske gitare (specijaliteta) po gld. d-HO, 4-ftO, 5'50, 7'— itd. Oooarine (pristno italijanske) po (10 kr., 70 kr., 90 kr. itd. Ustno harmonike (KnittllnSke s srebrnim glasom) po 60 kr., 70 kr do gld. (i-—. Harmonike (najmočnejši nsnjstl mehovi) po gld. 31—, 5'5 \ 10'—, 30—. Trobila (le najboljie kakovosti) s srebrnimi obroči, najelegantnije opremljena itd. po inviini škili cenah. (777—10) Za vsako glasbilo popolno Jamstvo. I lopato iltiHtrovani katalogi so ons ljajo zastonj in poStnino prosto. — IzviHtne Sole Kg vsa glasliil«. — Največja zaloga cerkvenih mnzikalij. Adresuje naj se: Jchann Gross, Innsbruclr. ioc Ki S 1 i I i S 10 goldinarjev stane pri inoni en modrec na peresih (Federmatratze). Ti modreci so solidno iz najboljSe tvarine narejeni, imajo po SO dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finitn afrikom tapecirani in močtiiin platnenim i'vi lin mu preoblečeni ter 10—15 let nobeni li poprav ne zahtevajo. jJUft- Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natanena mera postelje v notranji luci. "*W — Ako so torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač neumestno kupovati inalovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v ŠelentnirpvG ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kopelij in zavodov popust od cene. Žicaste zimnice za vsako posteljo navadne velikosti po *■* Aflcl« i>0 soldovi z afrikom tapecirane iu s cvilbom preoblečene po 15 gld. (714—87) is* 55? 735 mas ?5f T2? Iz 5W n i t s It :->: u ii I f Poslovodja. Inteligentnemu, energičnemu možu, neomadeževane preteklosti, ki zamore položiti jamčevino ali kavcijo V gotovem denarji, ki je vešč slovenščini in nemščini, in komur so znane Ljubljanske razmere, se ponuja prilika, da si osigura trajno eksistenco, s tem, da prevzame službo poslovodje s stalno plačo in postranskimi ^ dohodki. Ponudbe s prepisi spričeval pod „201.191" poste 5 S restante v Gradec. (973—1) ! Easprodaja! Zaradi predel i t v «», ki se vrši v kratkem, proda;am (194—36) po znatno znižanih cenah stenske ure m ure z nihalora. Proseč mnogobrojnoga poseta z velespofitovanjetn FRAN ČUDEN, nrar Slcncve -Lilice pozneje Glavni trg, nasproti mestni hiši. Solidne, zložne, močne in čudovito cenene vsako vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno \\ pohištvo samo iz napo-i"""'*jenega masivnega lesa Josipa Verbič-a v Bistri, poŠta Borovnica. (845—38) t"» L Luser-jev obliž za turiste. Pristnem Imajo v Ljubljani J. Svvohoda, U, ]>l-Trnkdosv, G, Piocoli, L. Grečel; v Itiidotfovem S. nI. Sladovi«, F. Uaika; v Kiiiunlkii .1 Močnik; vCelovel A. Egger, W. Tbnrmwald, J, Birnba-clier; v ltr«>xnli A. Aicb-inper; v livu (na K<>-roskein) C. Menner; v Itrl jui.ii P, Sobolf, Dr. B, Kuinpt': v (aorlel (t. 11. Pontoni\ v — ln-rsii A. ilu'li ; v Hranil K Savnik; v ltitd-;mii C. K. Andrieii; v l«lri|i Josip Warto; v RadOTljiei A. Rob le k ; v C'«*IJI J. Kuplersclnnid. mm Najboljše železo prodaja A. C. AHČIN pri „zlati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. Posebno priporočam orodja, prve vrste za (1 ib—HI) rokodelce in poljedelstvo. Za pil*' In. T7-o<3.rxe za-gre kakor za se garantira, dn so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava it d. \MBBEBSGB3IL 84 27