17. štev.
V Kranju,
UJUtJ t/v. ayii.xvb it/xv/»
VT I^i-a
Političen in gospodarslg list.
Sbui« ta Kranj c dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, trn pol leto S K, za drage države itone 560 K. Posamezna Storilka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-o i it to je na pristavi foep. K. Floriana t »Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto = zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati s« plačujejo naprej. Za manjfa oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnica, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopis.' naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Ne skrunitno lepote naše Gorenjske.
m.
Mnogo so zagrešili pri ms pri cerkvenih in zasebnih stavbah. Prav taka se godi z regulacijami naših trgov in mest. Poglejmo n. pr. na Bled ali na Jesenice. Silno sta se razširila ta kraja, a razširjanje se je izvečine vršilo tjavendan, brez načrta, ali pa po načrtu, ki nikakor ni prikladen za razmere dotičnega kraja. Zadnji čas govore tudi o regulaciji mesta Kranja. Ker je to silno važna zadeva, hočemo reči o njej eno ali dve.
Po kakšnem sistemu naj se napravi regulacija Kranja? Ako uvažujemo vse to, kar smo dosedaj povedali o napakah pri zgradbah nekaterih naših cerkva in pri zidanju večine zasebnih stavb, ako nadalje upoštevamo posebne krajevne, rekel bi, čisto domače potrebe, zahteve, njih večji ali manjši pomen v gospodarskem oziru in ako vse to nekoliko natančneje, bližje in nepristransko preiščemo, nam pač ne bo težko najti oni sistem, ki bi bil najnaravncjši, najprikladnejši in, kar naravnost povejmo, tudi najboljši za uravnavo mesta Kranja.
Kranj je sicer malo mestece, ki pa ima bogato preteklost in ki nadkriljuje s svojo bujno razvito trgovino mnoga večja mesta. Kranj je znamenito središče živahnih kupčijskih akcij in po sveži naravni legi neposredno navezan na kmetijstvo, trgovino in obrt.* Po svojem velikem trgovskem pomenu že od nekdaj obvladuje vso Gorenjsko in njegovi veliki sejmovi slave ne le po vsem Kranjskem, ampak tudi po bližnjih deželah, po Koroškem, Spodnjem Štajerskem i. t. d.
Kaj čuda, da ima Kranj več denarnih zavodov, ki prav lepo procvitajo. Le škoda, da so se nekateri teh zavodov, n pr. mestna hranilnica, tako pozno ustanovili.  Pa so bile že razmere
PODLISTEK.
Samostanski zvonovi.
Resnična zgodba.
Naš prijatelj V. je povabil nekoč precejšnjo družbo znancev k sebi na večerjo Kmalu po večerji se je razvila neprisiljena prisrčna zabava. Peli in plesali smo, in zdajpazdaj je stopil kdo na balkon — seveda s svojo plesalko — hladit razgreto glavo in morda tudi srce.
Med odmorom prosi zaročenka mojega prijatelja — kakor sem opazil — naj kaj zaigra. Po kratkem obotavljanju sede b klavirju in prične igrati skladbo »Samostanski zvonovi".
Akordi so doneli svečanostno turobno; nek poseben vzduh je zavel po sobani in vsi navzoči smo spoznali, da so prevzela igralca vsem neznana čuvstva. Bil je silno razburjen in zamišljen.
Izpraševali so ga, kaj da to pomeni, kaj da mu je in zakaj. Pa ni jim dal povoljnega odgovora, le trdil je, da se mu ta skladba posebno dopada.
Tudi jaz sem stopil k njemu in ga vprašal, kaj da to pomeni vpričo toliko gostov in dam. Stopila sva iz družbe; nasmehnil se je, pa dejal čisto mirno; »Počakaj, da se razidejo; se kaj po-
take. Imenovani denarni zavodi so čisto naravna posledica ugodnih kupčijskih razmer v Kranju, vsakdanja potreba je takorekoč sama silila na to, da so se osnovali. Denarni zavodi v mestu Kranju bodo imeli poleg drugih faktorjev odločilno besedo pri tem, kako naj se mesto razširi v najbližji bodočnosti.
Že od nekdaj se Kranj odlikuje po ugodnih prometnih zvezah. Starodavna je cesta, ki vodi iz Ljubljane do Kranja in se razcepi pri dobroznani gostilni .Na Bekseljnu" v dve: ena pelje črez Jezersko v Železno Kaplo, druga v Tržič in preko Ljubelja, oziroma črez Bistrico, mimo proslule gostilne Franckove v Podbrezjah in Ljubno, Brezje, Radovljico i. t. d. V sedemdesetih letih je zdrdrala mimo Kranja Rudolfova železnica. Pred dvema letoma so združili Kranj in Tržič z lokalno železnico, v novejšem času: pa delajo resno na to, da steče železnica iz Kranja proti Kamniku in naprej na Štajersko.
Ako vse te razmere le količkaj premislimo, moramo priti do zaključka, da je razširjanje mesta Kranja gotova, neizogibna stvar. Gotovo je pa tudi, da bodo pri tem .azširjanju, ki se mota izvršiti v doglednem času, glavno vlogo igrati zlasti oziri na vedno večji promet Napačno pa bi bilo, ako bi bili edino oziri na promet mero-dajni in odločilni. V poštev mora priti tudi lega Kranja, prezreti se tudi ne sme prelepo ozadje našega mesta. To ozadje je tako krasno, krajevna scenerija tako izvanredna, da se ne more z enako ponašati malokatero alpsko mesto.
Kranj se more, kakor danes stoje razmere, razširiti edino proti severu. Kokriško predmestje ima prihodnjost, tu se brez dvoma v kratkem dvignejo s tal mnoge stavbe.
V kokriškem predmestju ima nastati novi Kranj. Pomudimo se pa še malo pri starem Kranju. Na nekakem polotoku stoji, ki ga tvorita reki Sava in Kokra. Dasi sta Kokra in Sava zelo
različnega značaja, imata vendar to skupno, da sta obe globcko ujedeni v kranjsko ravnino. Kokra tvori pri Kranju romantično, veleslikovito sotesko ali tesen, ki je še vse premalo znana in obiskana. Sava se preteka po nekoliko širši, živahnejši dolini, tako da so se mogle tik ob njej, zlasti na levi •♦»■nI, zgraditi razne industrialne stavbe (mlin, »irujauie i. t d.). Sredi med obema rekama, na strmi, mogočni skali pa se dviga staro, častitljivo mesto Kranj, ena najstarejših in najznamenitejših naselbin na vsej Kranjski. V Kranju so stolovali v srednjem veku kranjski vojvodi; od pamtiveka je tvoril Kranj središče vse Gorenjske in bil varno zavetišče in nepremagljiva naravna trdnjava daljni okolici.
Ohranimo stari Kranj I Krase ga stare, karakteristične hiše iz 15. in 16. stoletja. Greh bi naravnost bil, porušiti 'te stare, četudi primitivne stavbe pa jih kar tjavendan nadomestiti in izpodriniti s potvorami nezdravega, modernega stavbarstva, z izrodki polne fantazije ali z naravnost neukusnimi zgradbami neukih zidarjev; in takih stvari se je zadnje čase več pozidalo v sredini našega mesta. Pustimo torej staremu Kranju tisto prijazno lice, ki ga ima že toliko časa.
Regulačni načrt, ki ga snujejo, se ne tiče toliko starega Kranja, kakor nove naselbine, ki naj zraste v kokriškem predmestju. Iz tega, kar smo doslej povedali, sledi že glavno vodilo, katerega se bo treba držati pri reguiačnem načrtu. Glavna zahteva je tu: Kranju se ne sme pokvariti njegovo historično lice; ohraniti treba njegovo slikovito podobo nedotaknjeno; pri novem Kranju pa se je treba ozirati na zanimivo okolico in veleromantlčno ozadje mesta in spraviti načrt, po katerem naj se grade nove stavbe, v neobhodno potrebno soglasje z okolico in ozadjem.
Načrt, kako naj se poveča in rarširi Kranj, bodi prilagoden potrebi, namenu in najožji Okolici (lokalnemu terenu).
meniva." Molče sem prikimal. Zopet sva se pomešala med veselo družbo, zabavo in smeh.
Okoli enajstih so se razšli gostje. Ostala sva sama s prijateljem. Povabil me je v svojo sobo, pripravil svalčice, natočil je vina pa začel:
.Vem, da se ti je zdelo čudno moje obnašanje današnji večer; pa upam, da mi boš oprostil, ko izveš za vzrok. Že dolgo občujeva in mnogo občujeva, pa nisem ti še prav rtič povedal o svojih starših in sploh ne o svojih sorodnikih. Danes ti bom pa razložil ža'ostno zgodbo o smrti svojega očeta."
Izpila sva. Prijatelj pa zopet* povzame besedo.
»Odkar se spominjam svojega očeta, je bil vedno odločen in strog. Že na njegovem obrazu sem bral želje in ustregel hitro vsaki. Vedel sem pa tud1, da me ima izmed vseh domačih najraje. Že v svojem petem letu sem moral sesti večkrat poleg njega h klavirju — bil je namreč dober igralec — da sem pričel tolči po tipkah in spoznaval tako glasove, melodije. V svojem osmem letu sem že igral par domačih lahkih popevk. Jeseni istega leta mi je najel oče glasbenega učitelja Z veseljem in radostjo na licih me je opazoval in poslušal, ko sem pri-skakal vsak dan k njemu, vriskajoč in veseleč se, češ, danes me je pa g. Hude — tako se je
imenoval moj učitelj — zopet naučil novo pesmico ali novo arijo. Moral sem mu takoj zaigrati in večkrat me je vzradoščen objel in mi dajal veselje k Še nadaljnemu učenju. V 15. letu sem že igral skoro vse napeve znanih operet in oper, nakar sem se jel učiti težjih skladb. Učitelj mi je večkrat dejal, da dobro igram in lahko še mnogo napredujem. Moj dobri oče pa mi je kupoval note in zopet note, samo da sem se imel vedno kaj novega učiti in da je videl tako tudi sam moje napredovanje.
Med vsemi glasbenimi deli, kar sem jih že preigral, dopadla mu je najbolj skladba »Samostanski zvonovi*. Cesto sem mu jo moral igrati; spoznal sem, da te lahne, blagodejne melodije vedno pomirijo njegovo hipno razburjenje. Naslonil se je na bližnjo mizo in strmel zamišljen v daljavo---.
Pa se je zopet zdrznil in moral sem znova začeti, on pa je strmel, strmel---
Moj oče je bil bolan. Imel je neozdravljivo bolezen in štiri mesece ni šel iz hiše. Tiho smo hodili po sobah, mati in sestra sta jokali, jaz pa sem moral na očetovo zahtevo mnogokrat igrati »Samostanske zvonove".
Zamislil se je in polagoma zaspal.
Konec prih.
Potreba je nujna, da se mesto razširi. Rastoče število prebivalcev, intenzivni razvoj industrije in kupčije, nove prometne zve2e (n. pr. železnica v Kamnik), vse te okolščine neizprosno silijo na to, da se zida množica novih stavb. V prvi vrsti sedaj treba preskrbeti rastočemu, tako lepo se razvijajočemu mestu, novih, ličnih, veselih, prijaznih hiš za stanovanja. Pomanjkanje primernih stanovanj je v Kranju postalo zadnje čase jako občutljivo.
Stari Kranj naj ohrani svoje patriarhalno življenje v vsaki smeri, zlasti v trgovski. Staro mesto naj ostane, kakor je bilo doslej, središče trgovine, uradov, komptoarjev, skladišč, denarnih zavodov, županstva. Po lepem kranjskem polju, tja proti Fidru, proti Omersovi, Jezersko vi vili, proti Rupi in Kokrici pa naj se razširi novi Kranj. Glavni kontingent novega Kranja naj tvorijo lepe hiše, vile in vilice za stanovanja.
Pri načrtu novega Kranja pa treba tudi vpoštev jemati razne javne zgradbe, katerih izvršitev postaja od dne do dne nujnejša. Pokopališče leži na nepripravnem prostoru in ovira razvoj mesta, moralo se bo preložiti. Ljudsko-šolsko poslopje le za silo odgovarja svojemu namenu; gledati bo treba, da se postavi novo, katero gotovo ne bo kazalo sezidati na sedanjem prostoru, ampak ga preložiti iz mesta.
Sedaj, ko imamo vodovod, je dana lepa prilika, da se napravi javno ljudsko kopališče, ki bo na razpolago zlasti revnejšim ljudem ob vsakem vremenu in vsakem letnem času.
Manjka nam primernega igrišča, manjka nujno še te in one zgradbe, n. pr. obširne bolnišnice, katere ne bo kazalo graditi v starem Kranju, ampak na vsak način zunaj mesta na kranjskem polju.
Teh javnih zgradb ni mogoče prezreti sedaj, ko se dela načrt zlasti za novi oddelek mesta.
Tako je upati, da se v smeri proti severu, v kokriškem predmestju skoro vzdigne iz tal lepo število novih zgradb, zlasti vil in hiš z vrtovi. Par vil in hiš so že pozidali ondi. In reči moramo, da že te stavbe nekako prijetno vplivajo na opazovalca. Komu n. pr. ne ugaja prejšnja Fusova, sedaj Huter - Zabretova vila z ukusnim nasadom smrekovega drevja, dasi je samanasebi preprosta, skromna stavba! Takih ali še lepših zgradb si želimo v novem Kranju še več
Kdor misli, da nimamo prav, ali da pretiravamo, pa naj pogleda v Radovljici lepo vrsto novih, z vrtovi obdanih hiš, ki so postavljene ob cesti proti Lescam. Kako velika razlika med staro in novo Radovljico. Tako bodi tudi v Kranju!
Gospodarski del.
Tedenski lejem t Kranja dne 25. aprila .1910. leta. — Prignalo se je: 112 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 5 domačih telet, —
hrvaških telet, 93 domaČih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kuraemi 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13—, proso K 7 50, rž K 9-, oves K 8 — , ajda K 750, repno seme, K, fižol ribničan K —, man-dalon K — koks —, krompir K 2 50 za 50 kg.
Poučni listek.
Maša »veta dolžnost Jo, da skrbimo "ia svoje zdravje. Konec.
Cenim staro it, ki more le prebaviti krepko hrano, ki le preneie sunek vremena, ki ima le kite, da hiti 6rez goro in dolino, kateri se le oko zaiskri pri pesnikovi besedi in glasbi, ki le nasproti vriska pomladi in tolncu ia vsemu, kar je mlado in kar cvete, ki le pozna visoke smotre in ima le noč in veselje, da stremi sa njimi v sveti delavnosti. I a ki se more končno, ko moči že v resnici pojemajo, veselit', da bodo krepki otrcci naprej nosili bakljo življenja!
Askeza, ki je v ta namen potrebna, sicer ni tako huda, kakor bi mislil marsikateri boječaež. Pridite enkrat v nal «Freiland !»*) Nikjer ne boste našli niti vi, niti noben visokololec veselejlih oči in boljše volje, ki bi mogla vilje poskočiti, ki bi ae srčneje lotila skale in ledu in ki bi živeje čutila, kaj je ljubo dekle I
Alt werden, Himmelsgimst, jung bleiben, Measchenkunst!
Mera nalih dnlevnih in telesnih moči je omejena, velja torej: gospodariti 2 njimi 1
Gospodariti! Ne, da bi kakor stiskavi skopuh varovali zaklade, katerim vzame vso vrednost vie uničujoči Cas, ampak da moremo vložiti polne vstavke, kjer se gre za velike dobitke! «Und setzest du nicht das Leben ein, nie wird dir das Leben gewannen sein!»
Hraniti, da moremo dati v polni meri! Svoje najboljše shraniti za plemenit namen! Svoje moči osredotočiti na najvišjo individuelno dosegljivo zmožnost!
Potem pa polno če "o prihranjene mladostne moči veselo darovati ljubljeni ženi, ljubljenemu delu, ljubljeni domovini!
Tako mišljenje nas napravi proste in vesele in nas zavaruje proti udarcem usode.
Z nobeno svojo močjo naj mladi moi ne gospodari varčneje kakor s svojo seksuelno (spolno). Kajti beseda nalega največjega pesnika v njegovi smeli mladostni pesmi «Männerwürde» je resnična :
«Aus eben diesem Schöpferfluß, woraus wir Menschen werden, quillt Gölterkraft und Genius, was mächtig ist auf Erden U
Kaka brezumoost, zapravljati tako nebeško
moč!
Ako se tuintam le premogočno zglala, tedaj ven k živahni telesni igri! Potem naj deluje vaša milica in srce naj bije in širijo se vaše prsi, dokler ne padete utrujeni na vaše ležišče in ste Veseli, da smete spati!
Ko pa postanete zreli in ste "Zmožni, da ustanovite lastno ognjišče. «zmagoslavni premagala
* Krajevna skupina Monakovo nemške zveze absti-nentnih visokoéolcev.
V mladem cvetju.
Roman. Dalje.
Prišlo je sopet med njim kakor tako mnogokrat, ko sta si stala nasproti in ni prišel do besede ne eden, na drugi.
«Kako opojno diši,» je rekla naposled Ana in se ozrla po travniku.
<Po trati,' je dejal Oiole in iztegail desnico v lahnem loku, kot da hoče pokazati Ani, odkod prihaja vonjava. — « Glejte, to se mi sdi najlepše! Vidite, kako se vidi mak sredi tega svetlega zelenja!*
Ana je prikimala, stopila v travo in odtrgala prvi najbližji mak in si ga zatekniia v nedrije, da se je videl na njeni svetli, skoro beli obleki kakor velika, krvava kaplja.
•Ali mi ne pristoja P» se je hotela pošaliti, ampak njen obraz je ostal resen; niti oči, niti ustnice se niso nasmehnile.
Oaz bi odrekel,* je dejal Osole in opazoval s dopadajenjem njene lepe, skoro žalostne poteze. «Preveč razlike, jaz ljubim enoličnost, to se pravi enakost v barvi, brez kričečega lilpa, tisti mak pa se mi sdi, kakor bi izzival!*
Ana ga je pogledala, kot da ga ne razume. Na to ja pomislila in dejala:
t Ako bi si ga zataknila kaka druga, bi vam Buorda ugajal — ako bi ji ga celo sami ne pripeli!*
Osole se je nasmehnil zlovoljno, ampak čutil je, da v njenih besedah ni zlobnosti, morda so bile izrečene s lepim namenom, ampak slabo izražene.
• Mogočo* je dejal — <ako bi bila obleka črpa, sicer pa je ukus barv različen. Jaz ljubim višnjevo cvetje bolj ko vse drugo, nekaterim pa se zde lepe celo zlatice*.
«Kaj pa tistoleP* je vprašala Ana ia pokazala na velike marjetice, ki so gledale iz zelenja s svojimi belimi kronicami, kot da kličejo in vabijo.
•MarjeticeP No, nekateri jih zelo ljubijo!*
«In zakaj P* je vprašala Ana, a Osole ji je odgovoril z nemim usmevom. -Prerokovati znajo ali ne P Kaj mislite, ali res kaj vedo P*
In ne da bi počakala, kako meni o tem Osole, se je sklonila in odtrgala dve največji.
«Eaa za vas, eaa rime! Sedaj pa pričniva, da vidiva, kako je z nama. Vi prvi!*
Osole je pazao odtrgal prvo peresce, za njim drugo in tretje i. t. d. in govoril komaj slišno : •ljubi me, zelo, prav malo, popolnoma nič...»
Ko je odletelo zadnje peresce je izgovoril kakor je prišlo po vrsti: — «prav malo ...»
•Ali ste kaj žalostni P* se je zasmejala Ana kakor mlada razposajenim in nato je pričela ona — nežno in plaho ...
Ojole je opazil, da se ji roka trese, a razsodba je bila le slabša kakor njegova, ker zadnje peresce je povedalo — »popolnoma niči*
«Pa nič!* se je smelno razjezila in zmečkala drobno stebelce, da se Osole ni mogel zdržati skrivnega posmelka. Dalje prih.
samih sebe, zapovedovale! nad čuti in gospodarji valih kreposti», tedaj naj sa združi zdravo s zdravite, mečoo z močnim, zvesto z zvestim! To nam mora dati potem vesele starše, tesele roditelje krepkega in'veselega rodu!
Mnogo je poklicanih, malo izvoljenih!
Za marsikaterega izmed vas bo postala naloga takega Življenja pretežavna. Toda vsak poizkus*', kar največ more! Verujte mi: venec zmage je krasen.
Radovljiške novice.
Osebne vesti. G. sodni predstojnik Fran Regally je dobil šestmesečni dopust da posloveni »sodnijski zakonik". Nadomeščat ga pride g. Josip Prevc iz Logatca. — Stotnik g. Izidor Hrašovec je postal major. Čestitamo!
Darovi pogorelcem na Brdih. Cesar je daroval iz svojega premoženja 1000 K. a deželni in državni poslanec Josip Pogačnik je izposioval državne podpore 8000 K.
Glavnim porotnikom za letošnje drugo porotno zasedanje so izžrebani: Franc Dolžan, posestnik in gostilničar, Josip Pogačnik, posestnik in krojaški mojster, oba v Radovljici, in Anton Mrak, posestnik v Predtrgu.
Občinski seji sta bili ta teden kar dve. V seji dne 25. aprila so se rešile nekatere nujne zadeve, a v seji dne 28. aprila, ki je bila nekako slavnostna, kajti kakor edina točka je bila: volitev novega upravnega odbora v mestno hranilnico. Navzočih je bilo 12 obč. odbornikov. Volitev se je vršila z listki. Povdarjati moramo, da je večina naprednih odbornikov volila v upravni odbor mestne hranilnice po razmerju strank, zastopanih v obč. zastopu, a trije zastopniki .S. L. S." so volili svoj odbor, ki nikakor ne odgovarja temu razmerju, Za dobo petih let so voljeni v upravni odbor mestne hranilnice sledeči gg.: Franc Čebulj, Franc Dolžan, Martin Drolc, Alojzij Mali, Ivan Novak, Vinko Resman, Alfred Ru-deseh, Franc Sajovec, Ivan Sega in Tomaž Šušteršič.
Novačenje vojaških novincev se vrši te dni. V četrtek je bil na vrsti prvi razred in sicer je bilo »tavglih" od 160 poklicanih mladeničev 46, in sicer 42 domačinov in štirje tujci. V petek so spoznali godnih izmed 163 fantov 42. Danes, v soboto pridejo zadnji na vrsto. Splošno se opaža, da se naborniki obnašajo veliko dostojneje, resnega pretepa ni bilo nobenega, le malo vriskanja in razglašenega petja. — Pripomnimo, da je bilo vzetih tudi nekaj »Sokolov", umevno, da med njimi tudi načelnik radovljiškega .Sokola", Jos. Kapus. — So pač fantje za to!
Tudi dar. Deželni odbor kranjski je daroval Predtrškemu županstvu enega bika. Menda bo sedaj mleko malo ceneje, a tudi telečje meso.
Vreme se je sedaj naredilo. Po planinah je zapadel sneg dokaj nizko, vsled tega vlada precej hud mraz; vendar imamo naravnost krasno pomlad. Kdor hoče videti našo krasno Gorenjsko, naj pride sedaj sem, ko slavi pomlad svoj prihod. Prve lastovice smo opazili Že 9. t. m., a prva kukavica se je oglasila 16. aprila.
Tržiške novice.
In le enkrat zdravniška mieerija ? Tržiču. K našemu zadnjemu dopisu «Naši zdravniki* pridodati imamo le to. Usnjarski pomočniki so sklenili in spisali pritožbo proti dr. Jagodizu radi smrti Kunaverjeve. To pritožbo «pa, namesto da so jo naslovili na deželni odbor, ki bi moral v tej zadevi nekaj ukreniti, so jo poslali na vodstvo tukajšnje predilnice. Razume se, da vodstvo ni imelo nič nujaejšega posla, nego da je pritožbo vročilo Jagodizu, in tako počiva ta pritožba do-sedaj lepo v Jagodičevem košu. Toliko v pojasnilo pritožnikom, da si ne bodo morebiti domilljevali, kako pametni so. A ker smo že začeli malo po malo segati v »človekoljubno* delovaoje drja. Ja-godiza, naj gremo le dalje. Pokazali bomo njegovo « vestnost* v bengalični luči, seveda sedanjo, ker če bi hoteli seči v preteklost, morali bi popisati cele kilometre papirja. No, pa tudi sedanjost nam nudi toliko gradiva, da nam ne bo naša naloga težka.
Slučaj prvi. Uboga kraetska žena leži v porodni postelji v hudih bolečinah. Hči, v skrbi sa svojo mater, se napoti klicat zdravnika. «Kdo bo plačal P» je prvo narodno vprašanje tega človeškega osrečevale«. «Revni smo in plačati bo morala občina,» je odgovor prestrašene deklice. «Zastonj ne grem nikamor* — tresk s vrati in ubogo dete stoji brez pomoči.
Slučaj drugi. «Kje je gospod zdravnik P* —■ «Kaj pa je P* «2 eno mi je zadela kap.* — •Gospoda ni doma, pride žele zvečer!*
Slučaj tretji. «Kaj jeP* — Gospo Polla-kovo je zadela kap, prosim, da pride gospod doktor takoj.* — « Gospod so že v postelji in se jim ne ljubi (!) vstati.* — Omenjamo, da je bila to blago-pokojna gospa Pavla Pollakova. Sedaj se govori, oziroma so raznesli zdravnikovi uslužbenci, da je bolan, splolna sodba pa je, da je bilo vse nekaj drugega ia da si ni upal blizu k bolnici. Gjspoje
»■ priloga „Gortnfeu" iftv. 17 z 1, 1910.
zadela kap ob Šestih zvečer, ravnn * istem času pa je bil tudi Jagodiz lena trga. Po zdravnika je poslal potem tukajšnji lekarnar v Kranj, in se je zdravnik pripeljal šele ob dveh ponoči.
S temi interesantnimi slučaji nadaljujemo prihodnjič. Imamo jih namreč le par v zalogi in bi jih lahko priobčili že danes. Vendar nam pa mnogo leži na tem, da ostane vsa stvar sveža, saj eakrat se morajo kempetentnim oblastem odpreti vendarle oči. Eno pa moramo pribiti že danes, namreč, da je Tržič ianai bril zdravnika. Industrijalno mesto s preko tritisoč prebivalci — brez zdravnika. Res, da Indi gospod dr. Globočnik zastopat Jagodiza po dnevu, ali prebivalstvo je čez noč popolnoma izročeno usodi. Kričimo in bomo kričali za odpomoč! Slavni deželni odbor, pomoči Gospod poslanec na delo,posredujte, da ne bedo mrli Vali volilci, kakor psi na cesti!
Il lelike dollae. Vsled vednega drezanja župnika Rožnika je ukazalo okrajno glavarstvo županstvu v Selcih, naj ustanovi službo vaškega policaja. Nam bi se zato zdel najsposobnejši Rožnik sam, ki ima v tem prakso in že tako vedno rogovih okoli. Samo to je križ, ko ga tolikrat ni doma. Zato bi bilo pa najbolje, ko bi bila dva policaja in sicer Rožnik m J*kec, ki sta si posebna prijatelja in oba precej obširna, eden čez pleča, drugi malo nižje. — Selška živinorejska zadruga ima svojega plačanega živinorejskega nadzornika, ki pa nima drugega opravila, kot da igra pri predstavah v selškem domu. — V Železni k. h je umrl trgovec Josip Demšar. Rajnki je bil splošno priljubljen, kar je pokazal tudi njegov pogreb. Pogreba se je udeležilo tudi 28 Sokolov v kroju. Kdaj bo neki Marčič spravil skupaj toliko Čukov v kroju ? Sedaj pravijo, da sta šele dva, namreč ravno toliko, kot se jih potrebuje za ministriraaje. — Zadnjo nedeljo je povabil Marčič prelata Kalana iz Ljubljane, da je prešel mesto njega zabavljat v Železnike. Upamo pa, da tudi ta ni nič opravil, ker resnica ostane le resnica, pa naj jo zavija Marčič ali Kalan. — Hrastnik napravlja našim klerikalcem hude skrbi. Pravijo, da je dobil Simona vsled njega že nekaj sivih muštac.
Il tttleinlkov. Pregovor pravi, da brez božje volje niti človeški las ne pade z glave in naš g. župnik pa meni, da ima zmago pri občinskih volitvah že v žepu, no, pa saj mu ni zameriti, ker je mnenja, da bode na dan volitev nastal tak mraz, da bodo vsi liberalci zmrznili. Kako bode v Železnikih božja volja odločila, to bode g. župnik šele pozneje videl. Bogatini so tudi v želodcu gospodu fajmoštru in prav radovedni smo slišati, ako so mu tisti bogati cerkveni dostojanstveniki in bogati samostani tudi tako ostudni, kakor naši premožni ljudje. Tudi mi poznamo debele in suhe podgane! Vprašamo g. župnika, naj nam blagovoli ob priliki na prižnici povedati, zakaj si kupičijo različni duhovni samostani in cerkve posvetno premoženje, sin človekov pa ni imel toliko, kamor bi položil' glavo. S slepimi podganami je lahko računati in tisočake množiti, toda le od vaše strani, mi drugi nimamo sredstev zato. Le bolj previdno g. župnik, da ne pridemo predaleč. Čudno je, ker klerikalci mislite, da ste v vsem tako popolni, zakaj se bojite naprednih listov, ko se vendar nikdar ne sliši, da bi naprednjaki prepovedovali svojim pristašem citati klerikalne liste. Radi časopisov nas ves vaš grom in krik ne bode prestrašil in še bolj bodemo agitirali za napredno Časopisje, ki je že itak močno razširjeno. Tudi Martinkov oče bod 'cmalu doigral svojo vlogo, tedaj naj nikar ne misli mož, da mu bode plačilo za njegovo delo odšlo. Prišel bode čas, ko mu ne bode Coč in ne župnik pomagati mogel. V treh letih je klerikalno gospodarstvo napravilo več tisočakov dolga, porabila se je vsa občinska naklada na pivo in žganje, porabila se je 20 odstotna doklada za novo šolsko poslopje od vseh treh let nazaj, v blagajni nič. Ah je vzel vrag, ker drugega ni bilo v vseh treh letih narejenega kakor most in še ta ni plačan. Kje je denar, govorite župniki in Štrajnarji, kam so se porabili tisočaki! Ali menite, da vam bodo obremenjeni davkoplačevalci res šli na lim. — Ne. Mi hočemo voliti može, ki so sposobni voditi občinsko gospodarstvo in ne hinavce, kakor si jih g. župnik želi.
Z Laneovega pri Radovljici. V petek, dne 15. t. m. dopoldne je v vasi Brda nenadoma izbruhnil velikanski ogenj. Vnel se je pr hiši Janeza Oež-mana h. It. 3, in sicer je pričelo goreti v trahtarju pri hlevu. Sosedje so takoj opazili grozno nesrečo, toda vsaka rešitev je bila breznspeloa, kajti ogenj je objel v trenutku vse sosednje strehe, ki so bile zelo blizu in vso s slamo pokr te. Kako je ogenj nastal, po nesreči ali zločinu, se dosedaj le ni dognalo. Cela vas je štela samo osem hišnih številk, od katerih je ostala samo ena bil« cela, druga z gospodarskem poslopjem vred poškodovana, ostalo pa je do tal pogorelo, in sicer posestnikom t Mihu Odarju gospodarsko poslopje, Antonu Pogačniku hiša št 2, gospodarsko poslopja in en prašič, Janezu Dežmanu hiša št. 3, hlev, sušilnica) 11 prešičev, krava in tele, Janezu Fisterju hiša št 4,
drvarnica, svinjak, Žitcica is kslsics s orodjem, vdovi Urši Ažmanovi hiša št. 5, gospodarsko poslopje, drvarnica, 5 prešičev in 3 jarci, sama se je pa rešavaje živino težko opekla ter v 24 urah v groznih bolečinah umrla. Francu Fisterju je hiša It 6 in gospodarsko poslopje poškodovane, Valentinu Vsgnerju je zgorela hiša It 7, svinjak in hlev, Francu Zupancu hiša It 8, svinjak in drvarnica. Uničena je torej cela vas. Strašno je bilo videti obupne posestnike ob grobu svojih žuljev. Škoda se ceni na 75.000 K, neznatne stote zavarovalnega zneska znašajor skupaj 8000 K. Na pomoč je prihitela prva požarna bramba iz Radovljice, za njo pa sosednje: Ribno, Bled Kamnagoriea in Mo žnja. Le požrtvovalnosti in trudu teh je zahvaliti, da se je kljub silnemu požaru, obvarovalo troje omenjenih poslopij, nekaj oprave in živine. Med gasilci požarnih hramb so se posebno odlikovali gg. Vinko Resman, posestnik, Florjan Jane, posestnik in načelnik požarne hrambe iz Radovljice, in I. Rus, načelnik požarne brambe z Bleda. Tem, kakor tudi vsem, ki so nesrečnim vaščanom v pomoč pritekli, bodi izrečena najlepša hvala! Ker so pogorelci brez strehe, živeža in obleke nujne pomoči zelo potrebni, prosi podpisano županstvo velecenjeno občinstvo in slavna društva, kakor tudi vsa milosrčna srca, naj bi se istih usmilili ter z milodari bodisi v denarju ali naturalijami, kolikor je največ mogoče iste podpirali. V to srrbo naklonjeni darovi n«] se blagovolijo podpisanemu županstvu pošiljati. Županstvo občine Ltncovo okraja Radovljica, dne 17. aprila 1910. Zupan Ivan Dernič s. r.
S Bleda se nam piše. Ši ni dolgo tega, odkar sem se tukaj naseli). Srečen sem in vesal, da smem gledati in občudevati ta krasni in lepi kraj, kranjski biser. Lepo je tukaj. Narava se je obdala s prazničnim oblačilom. Kakor venček so naslonjeni hribje in gore okoli jezera, čedne vile, hšice, vrtovi, travniki in gozdi so kakor rožice razpoloženi, grad in lepa cerkev sta kakor kinč zraven. Najleple je pa otok s cerkvico. Jezero jo objema, kakor zlati prstan bisera! Prebivalci so dobri ljudje. Veliko je storjenega v umetnem in gospodarskem oziru, mnogo jo treba še ukreniti, da bo Bled še lepši kakor do zdaj. Kmalu bo občinska volitev in želje se nam kar množe. Dobri, pošteni in zastopni 'možje naj se volijo! Veliko je studencev, dobra mrzla voda je, napeljanje v vse kraje manjka. Naravne moči je v bližji Savi dovolj, ali neporabljena teče vode leta in leta naprej, koristi pa ni nobene. Kaj pa je s telefonom in poštno filialko ? Več prostosti za tujce bi tudi ne škodilo, veliko potov je prepovedanih in zaprti so najlepši razgledi. Vesljanje in ribarenje je tudi predrago. Pomanjklivosti je torej dovolj!
M. K.
Zelo ■ktneiao!
Novost! i
Ravnokar Je iacŠel
3. snopič <VEČ LUČI>
Zelo aktuelno I
HaileyeD komet
Lit
Ne bo nas še konec 19. maja 1910!
Cena 30 vin., s poštnino 40 vin.
Dobloa se o osah knjigarnah in trafikah kakor tudi o 3alo3ni tiskarni In. Pr. Lampreta n Kranju.
Pot nemi je in Hnlleveve repntioe ob čsvau, ko je najbliijn nnmlji.
Repatica je bila 20. aprila najbližje aolncu. Točka, kjer je »tak ta dan zemlja, se vidi na levo »podaj. Obe svetovni telesi se premikata v nasprotni smeri. 19. maja poj de zemlja skozi repatičin rep.
V Kranju, dne 80. aprila 1910. TllktVll odstk je dovršil glavno delo o novem tiskovnem zakonu, ki že čaka na uresničenje kakor židje na Mesijo. V odseka so se odpravile različne pomanjkljivosti Korberjevega načrta, vendar pa le ni dosežena popolna jasnost' v tem, katera sodišča so pristojna sa kaznjiva dejanja, ki se store
v časopisju. Odsek si je pridrža! iz tretje branje in npati je, da se tam doseže popolna jasnost.
Reforma kazenskega zakona. Srečni časi so nastopih pri nas za — tatove, goljufe, ponever-jevalce in kakor se že imenujejo te vrste gospodje. S prvim majem stopijo namreč v veljavo nese nove določbe kazenskega zakona, ki naj odgovarjajo novim socialnim in gospodarskim razmeram. Dosedaj se je kaznovalo kakor hudodelstvo vsako tatvino, ki je znašala nad 50 kron; ako je bil ukradeni predmet vreden več nego 600 kron je bila dosedaj kazen odmerjena na 5 do 10 let Dosedaj se je kaznovalo uradno poneverjanje kakor hudodelstvo, ako je znašala pone ver jena vrednost 10 kron, bodoče bo treba poneveriti v ta namen 50 kron. Za zneske, ki bodo presegali 1000 kron, bo določena težka ječa 5 do 10 let; dosedaj je bila ta kazen že pri 200 kronah. Osebe, ki imajo kake javne službe, zakrivijo po novi reformi hudodelstvo, ako poneverijo 200 kron; dosedaj je bila ta svata 50 kron. Goljufijo se bo kaznovalo kakor hudodelstvo, ako bo znašala vrednost 200 kron; dosedaj je zadoščalo 50 kron. Kazen 5 do 10 let nastopi, ako bo znašala vrednost 2000 kron, namesto kakor dosedaj 600 kron. Seveda bo kaznovana vsaka tatvina, goljufija i. t. d. tudi v bodoče, ali tatovi bodo vendarle bolj brez skrbi ker bodo v prihodnje šele za 200 kron dobivali toliko kazni, kakor dosedaj za 50 kron.
0 vstaji f Albaniji so dolla sledeča poročila: Albanci zatrjujejo, da so bili Turki pri Stimliji popolnoma poraženi in da se je Sevket Durgut pala moral umakniti. Temo nasproti pa turški merodajni krogi razglašajo, da je bitka pri Stimliji končala z albanskim porazom. Iz Soluna in od drugod prihajajo vedno novi voji v Skoplje. Odtod prodirajo vojaški oddelki peš v smeri proti Kačanliku in Prištini, ker je železniški transport na progi Skoplje—Mitrovica nemogoč. Zatrjuje se, da so se Albanci vseh veroizpovedi uprli, ne samo, kakor se je prvotno mislilo, mofcamedanci; med uporniki so torej tudi pravoslavni in katoliški Albanci. Katoliškim Albancem poveljuje Kol Nožu. Pri Kačanliku si še vedno stoji nasproti turška armada in uporniki. Ako izvzamemo par neznatnih prask, le ni prišlo do pravega spopada. Turška vojska se polagoma razgrinja na vse strani in ima očevidno namen Albance obkoliti. Vendar pa so Albanci izredno čuječi, za to je skoro izključeno, da bi se ta manever Turkom posrečil. Splošno se sodi, da se bo te dni vnela v bližini Kačanlika velika bitka, ki bo odkčilna za na« daljni tok dogodkov. Ako Turki dobe pravočasno zahtevana ojačenja, se jim bode morda posrečilo Arnavte vreči proti Piištihi, ako pa pomoč izostane, je gotovo, da bodo podlegli albanski premoči. Mesto Ptc (Ipek) je obkolilo 10.000 dobro oboroženih Amavtov, ki zalite vaju, da se jim mesto takoj in brezpogojno uda, sicer da ga naskočijo in razrušijo. Mutesarif je prosil vlado za pomoč. Mesto Peč je že v albanskih rokah. 15.000 upornikov maršira proti jugovzhodu, da se združi z vstali pri Kačanliku. V Car gradu se že sodi, da je Albanija za sedaj toliko kakor izgubljena za Turčijo. Turška vlada računa z dolgotrajno guerila-vojno v Albaniji. Zatrjuje se, da imajo Albanci armado 300 000 dobro oboroženih bojevnikov, ki imajo izvrstne puške najnovejšega sistema. S stre-ljivom so izborno preskrbljeni, na razpolago pa imajo tudi več modernih topov. Včeraj in danes so se uporniki zbirali med Pt čjo (Ipekom) in Dja-kovo. Mriditi (katoliški Albanci) se vstalem niso pridružil. Uporniki so porezali vse brzojavne žice ter razdejali železniško progo Skoplje—Mitrovica. Včeraj sta odšla iz Skoplja 2 bataljona, 1 baterija in oddelek brzostrelcev v Ferisov:č. Na potu v Kačanlik je 13 bataljonov, 5 baterij, 2 brzostrelna oddelka in voj konjenice. — «Sabah> javlja, da se je upornikom dovolil 12 urni rok, da se udajo. Cm poteče ta rok, bo vojska pričela z energičnimi operacijami
Otročje oblckcc
5p©rr)!eieJeir)5k« ]0 letenje priporoča O rjajtJcčji Izberi lr> po 3CI0
trgotfio«
Dcllkei jalog« iT}odr>ecjei ir> rT)«r)uf*ktorr)«gei blag«, oo    F$oof«kcij«. oo
6
Godovi prihodnjega tadpa:
1. maja.. Filip in Jakih, Vojka, Braaislav; 2, Anatazij, Vlado vit, Ztvaaa; 3. Najdba iv. kr., tfla-den; 4. Fioriiaa, Cvetoslav, Skoroslava; 5. Krut. ▼neb., De si rad, Castimir \ G. indita, Drago vf t, Utvija; 7. Stanislav.
Sejmi prfh. teden na. Gorenjskem:
2. maja v Kranju. 4. na Jesenicah, v Srednji vasi (v Bohinju), v Poljanah, v Domžalah.
Jfi/jče ne bi rnislil
da se dajo Pekatete na toliko načinov pripravljati, kot dajo navodilo kuharska knjlžloa, ki Jo voatomur brezplačno polije. Prva kranjska tovarna testenin v Ilir.
Bltitrlcl. 72 43 8-2
Novičar.
Rsf Danes je priložen vsem p n. naročnikom »Gorenjca* poletni vozni red s koledarjem, katerega Je Izdala uprava »Gorenjca*.
Osebne veetl Okrajni sodnik g. Fran Peterim je imenovan dežoluosodnim svetnikom. — Nal rojak Peter Woklgemutb, doma is Spod. Bitnja, je imenovan sodnikom pri okrajnem sodišču v Most aru. Čestitamo 1
Dežalna naklada it pivo. Sklep kranjskega deželnega zbora, s ksterim se zviša naklada na pivo na 4 K od hektolitra, je dobil najvišje po-trjenje in stopi takoj v veljavo.
Krlia v Radovljici — paravanva. Komur so znane radovljiške razmere, ta bo vedel, da se ondi bije že več kot petnajst let boj med posojilnicami in hranilničarji. Okrog tega se tudi sučejo vsakokratne občinske volitve. Pred kakimi 20 leti je bila ustanovljena posojilnica, šest let pozneje pa so osnovali takratni mestni očetje mestno hranilnico. Na krmilo pa so prišli pred nekaj leti takoimenovani „ posojilnicami". .Hranilničarji* so nato v odboru mestne hranilnice izprernenili pravila, po katerih se je funkcijska doba odbornikom podaljšala za par let. In lansko leto v novembru je ta podaljšana doba potekla. Odborniki mestne hranilnice so se letos branili podpisati računski zaključek, češ, da niso več kompetentni ga podpisati, ker je njihova funkcijska doba minula. Hoteli pa so s tem le prisiliti sedanji občinski odbor, da izvoli novo načelstvo. In kakšen odbor naj izvoli? Edino pravo stališče, katerega je mogel zavzeti, je zavzel radovljiški občinski odbor v svoji zadnji seji, namreč tega, da sta zastopani sorazmerno obe stranki v Radovljici. S tem je rešena ta kriza, ki je, popolnoma umljivo, belila glave občinskim odbornikom radovljiškim.
Popolnoma po nepotrebnem pa je pisaril — pravijo, da je to novopečeni kaplanček Drolc — po »Sloveneu*, češ, da ima mestna hranilnica škodo, ker občinski odbor noče izvoliti novega odbora za mestno hranilnico. Izdati je nadalje hotel ta mali kaplan neko senzacionalno novico, da naj se v Rado vi jici ustanovi še tretja hranilnica in posojilnica. To pa že čivkajo vsi vrabci na strehah. Radovljiški prebivalci, sedaj lahko vidite, kdo je škodljivec mesta in kdo je pričel prvi boj proti mestni hranilnici. To je treba javno pribiti in si natančno zapomniti.
Zanlkrnost v sobotnem »Slovencu* očita nezreli Drolc naši tiskarni, češ, da je .baje" za-nikrnost Lampretove tiskarne kriva, da radovljiška posojilnica še nima tiskanega računskega zaključka. Renome Lampretove tiskarne sega tako glede točnosti, vestnosti in kulantnosti — brez pretiravanja rečeno — tako daleč, kakršnega si ta neizkušeni kaplan ves čas, kar ga bo nosila mati zemlja, ne bo mogel nikdar pridobiti. Najmanj je torej poklican kak zeleni Drolc očitati drugemu zanikrnost. Mi želimo le gospodiču, da bo tudi on vsikdar vestno in točno opravljal svoj posel, ki naj bi bil v čast radovljiškemu žup-nišču. Za danes g. dekanu povemo le to na uho, naj pazi na tega tička, da ne bo pozno ponoči dobival v farovž goste — ženske.
OMii zbor molka in ženske podružnice iv. Cirila in ■•toda se vrši v sredo, 4. maja L 1. ob 7,9. uri zvečer v prostorih »Narodne Čitalnice* z naslednjim sporedom: 1.) Blagovestnikom (dek-lamira gdč. Marta Šavnik). 2.) «Hišica očetova* in «Na gore« (poje mešan zbor »Narodne čitalnice*). 3) Govor odposlanca osrednjega odbora. 4.) Poročila raznih funkcijonarjev in volitev novih odborov. Občni zbor ae vrši pri pogrnjenih mizah. Z o žirom na važnost nase šolske družbe pričakuje se obilne udeležbe.
I. pokillst Bokala V Kranju se vrši dne 5. mejnika 1. 1. Odhod iz Kranja ob 5. zjutraj v Radovljico, odtod aa Žirovnice in skozi Vintgar na Bled, kjer bo kosilo. Popoldne z Bleda pel v Radovljico in odtod s vlakom povratek.
Nabiralnik dražbe sv. Cirila in Metoda v Marije Majrjevi gostilni je od 3, januarja do 26. aprila t. L nesel K 27.
Vrta« VSIolloo priredi Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica v Kranju dne 12. junija 1910 na vrtu gospe Magde Rant. Slavna društva
se prosijo pri prireditvi veselic ozirati se na ta
dan.
Prememba posestva. Gospa Julijana Kmet je kupila vilo na Kvfevtci od g. barona Leona Btillouta in jo bode uredila za poletno stanovanje za tujce. Kdor želi tako stanovanje, naj se oglasi pri Julijini Kmet na Kokrici It 38 in si tudi stanovanje lahko ogleda«
Svatoma naJbplevaa kosnatna zreia nam z ozirom na pr«dstoječo vesoljno selitev poroča, da se vrle na H sile je vem kometu velike priprave in kljub temu, da smo tako daljni sosedj, da se ob njega le vsakih 75 let obregnemo, ondotno prebivalstvo kar tekmuje za najjrjajoeji sprejem. Temu veselemu pojavu pripomniti imamo le, da pri nas največje razkošje ni za primerjati tamkajšnjimi udobnostmi ter da nimam* niti pojma, kake prijetnosti nam nudi novi svet. Kometna zveza še ni izdala plovnega reda — obljubljen nam pa jo pravočasno. Vsakega zanima v prvi vrsti gotovo bivanje na repatem svetu. Vsem radovednežem namenjamo, da se nahajajo tam' krasne vile iz samega kristala (tisoč in ena noč), kaj je Amerika proti temu, kjer grade novodobne palače le iz aluminija in papirja f Nadaljo se tam vse prosto <gibije> (to nas bo kometov rep pahljal), ali bo to veselo zibanje, ko se pregnjezdimo v novo ozračje — malo drugačno, kakor je bilo Senklavških korarjev v potresni noči za škofijo na slamnatih otepih. Poleg tega se tam ne loči noč od dneva, vse je vedno bajno-krasno razsvetljeno (ne tako, kakor če grel n. pr. is našega mesta mimo gimn. poslopja, kjer ti sveti edinole kresaična lelčerba od Stare polte, da vidil naprej le, če je slučajno polna luna. Op. ur.) In ker bomo tam vsi <eaaki», kakor smo žal samo pred Bogom, imeli iste pravice, tedaj bomo tudi •enako* petični; kajti tam bo odklenkalo vsem oderuhom. Končno pa na uho vsem «zainrežen-cem», ki prostovoljno f tišče ali so prisiljeni v zakonsko zvezo, naj razveljavijo ali vsaj odlože isto na nedoločen čas —- i .vreli naj bodo le »izredno nujni* slučaji, (to pa zalo, ker so tam veliko ugodnejše tozadevne postave). Ko pa se poslovimo in ločimo od rodne matere zemlje bi bilo zelo umestno, da priredimo kometu primerno podoknico, vsled tega prosimo prav uljudno gg. komponiste, da blagovoli kdo izmed njih vglasbiti naslednjo skromno odhodno himno:
Že bliža nam se Hallevev komet, Odpira nam se lepša domovina, Ko jadramo na novi boljši svet, Zapuščamo te radi — solz dolina I
Tam vsak kot krvni brat bi brata bil Življenja »last iz jedne pil bo čase, In daleč od razjedajočih sil — Navdajal rajski čut bo srce naše.
Ia če postane dolgčas tam nam kdaj, Da naveličamo se ciankal-kometa •«* Odrinemo jo zopet v drugi kraj, Kjer gorša in brhkejša so dekleta I
Zaleli bi, da bi bila navedena himna komponirana vsaj do 18. maja. Generalna izkušnja bo točno o polnoči <na Skrlovcu*, v slučaju neugodnega vremena pa po polnoči pri <Kondato». Tovaj vsi na krov 19. maja, korajža velja I
Zboljšanje učiteljskega gmotnega vprašanja — rešeno. Ravnokar je dolel ukaz od višjih oblasti, da se je odobril zakon, da dobe suplentje in suplentinje letne plače 800 K ali mesečno 66-60 K, veljavno od L 1910 s 1. januarjem. Ukaz pravi dalje, da se boio vpoitevale tudi pro-vizorična leta onim, katerim manjka še eno ali dve leti do dopolnjenega štiridesetletnega službovanja. Javna tajnost je slednjič ta, da pošlje c. kr. dež. šol. svet vse one «stare bile* v pokoj, katerima pride ta dobrota k dobrem, ako se sami ne zglase tekom tega šolskega leta. Je pač unikum ta kranjska specijaliteta 1
Gledaliiko predstavo priredi dne 8. maja gasilno druitvo v Bguajab.
Ponižno vprašanje. Z Bohinjske Bele nam pišejo: Čudom se čudimo, zakaj se ni razpisano naše nadučiteljsko mesto. Kmalu bo že dve leti preteklo, odkar je zausnil naš blagi Avser svoje trudne oči, a še do danes čakamo zastonj — služba še ni razpisana. Postave, kje ste 1 G. baron Svarc, ukrenite potrebno 1
Letal živinski semenj v Selcih bo 3. maja, na katerega se živinski kupci in živinorejci opozarjajo.
b Žirovnice nam poročajo: Pretečeni teden sta se igrala posestnika in kamnoseka Jeienkota najmlajša sinova na vrtu s sekiro. Sekala sta drva, eden je držal poleno, drugi pa sekal, in tako je sedemletni Ludovik odsekal Štiriletnemu bratcu na levi roki dva prsta, tretjega pa je tudi skoraj popolnoma stran odsekal. Poklicali so takoj zdravnika. Ko so pozneje prašali dečka, kaj bode, ko nima prstkov, je odgovoril, da se mu ne bo treba dveh prstov umivati, da bo šele fletno. V četrtek 21. aprila je pa ravnokar zgoraj imenovanega posestnika hči rezala rezance na gepelj. Pri tem je zgrabilo petletno Micko za nogo in jo okrog vrtilo za nogol Revica je težko poškodovana.
I Bresaiee. Lepo vilo misli v najkrajšem času graditi na Bregu, 10 minut od Žirovnice, tako da bode avgusta ze dodelana. Ako bode to res, smemo biti ponosni na Alojzij Smoleja, da se tako trudi sa povzdigo kraja. Ima o tem oziru že zasluge.
Po Gorenjskem imajo ljudje še dosti krompirja naprodaj, Letos ima razmeroma z drugimi
| leti še dosti visoko ceno. Tu ga prodajajo na dom
(postavljen 65 do 70 mernik. Veliki kinematograf v Kranju. Opozarjamo ponovno na to zares dobro podjetje, ki ima predstave vsak daa. Ne samo da je kinematograf velikega pomena za naobrazbo, tudi zabave nudi v izobilju. Oiobito pa se odlikuje kranjski kinematograf po lepem in jako raznovrstnem programu ter poleg tega po mirnosti slik, ki so brez vsakega nadležnega migljaoja. V soboto, nedeljo in ponde-Ijek ae predstavlja pogreb bivšega dunajskega župana L u e g e r j n. Slika je po naravi posneta ter nam kaže ves velikanski pomp, s ksterim so Da« najčanje spremili svojega župana k zadnjemu počitku. Izven tega se predstavlja do 3. maja naravno sliko Poplave v pokrajini, pravljico Zlati pajek, dramo Ubogi starčki in komični prizor Kako je Gretinetti sprejel gosta. Oi 4. do 6. maja pa se bo videlo naravne slike Zabava v Indiji, Slavnosti v Jokahami in Vodo-nadvSafhausenu, zgodovinsko sliko Ludovig XI, kralj francoski, in komični prizor Gretinetti pod snegom. Kakor je is tega sporeda razvidno, lahko pričakujemo prav zanimive in poučne predstave. Zato naj nihče ne zamudi ter naj redno poseča naš veliki kinematograf. — Natančnejši spored prinašamo med inserati aa predzadnji strani.
Oboal zbor okrajne belnlike blagajno v Kranju, se je vršil dne 17. aprila t. 1. Iz poročila g. načelnika Cirila Pirca, povzamemo, da je imelo načelništvo v pretočenem poslovnem letu lest sej. razsodišče tri seje in nadziralni odsek dve seji. 7 letu 1909 je došio, oziroma se je rešile 600 dopisov proti 496 v letu 1908. Koncem leta 1908 je Itela blagajna 742 članov, med letom jih je pristopilo 2523, izstopilo 2451 ter jih je preostalo koncem leta 814, in s car 713 molkih in 101 ženskih. Največ članov je bilo 1. septembra 1305, najmanj 1. januarija 742, povpreSao na mesec pa 1036. V letu 1909 je obolelo 519 članov 666 slučajih, ter so bili bolni 11.985 dni, umrlo pa yh je 8 Bolniščnine se je izplačalo 12.099*36 K. Razsodišče je poslovalo v letu 1909 v dveh slučajih. Nato poroča blagajnik g. Rudolf Kokalj o računskem zaključku za 1. 1909. vsi dohodki so znalali 30.269 92 K, izdatki pa 21 509 42 K, toraj prebitka 876050 K. Denarni promet je znašal 60 779 34 K proti 55.966*69 K lanskega leta. Rezervni fond je znašal koncem leta 9969 26 K, konce aa leta 1908 pa 7968 85 K ter se je zvišal za 2000*41 K. To poročilo se je vzelo, potem ko se je prečita! le zapisnik nadziralnega odseka, v vednost, ter se je dala odboru odveza. Pri na to vrlečih se volitvah so bili izvoljeni v načelništvo: a) od delojemalcev gg. Karol Ažman, Josip Crar, Ivan Kovačič, Janko Rozman, M.ha Tepina, Ivan Valenčič, b) od delodajalcev ggv Jakob Bajželj, Cril Pire, Anton Šinkovec. V nadziralni odsek: a) od delojemalcev gg. Anton Janša, Rudolf Jareb, Ivan Pirec, Rado Se-dej. b) od delodajalcev gg. Vinko Majdič, Lovro Rebolj. V razsodišče: a) od delojemalcev gg. Miroslav Ambrožič, Juro Depoli, Anton Drofenik, b) od vseh navzočih pa gg. Konrad Čadež, Viljem Požgaj. Na to sprejele so se neke izpremembe pravil, nakar je g. načelnik zaključil občni zbor.
Skala se Jo odtrgala. Iz Bohinja pijejo: Nad slapom «Savica*, kakih sto metrov v zračni črti proti jugu, se je odtrgala v nedeljo zjutraj krog pete ure velikanska skala v obsegu najmanj 1000 m*. Lovec, ki je bil na lovu divjega petelina v nasprotni stran;, pripoveduje, da ko je zaslišal grmenje, se je ozrl proti Savici in videl, kako se je cel kelos gorovja vsaj 600 do 800 metrov visoko ob robu Komarče odtrgal ter med groznim bobnenjem valil navzdol. Kadilo se je, kakor bi topovi streljaU iz skalnatih votlin obkroženega gorovja. Razsuto kamenje se je zvalilo po širokem jarku med potjo na Komarčo in k Savici Ploskovne mere je opustosene nad 4000 m*. Pot k Savici in miza ob spominski plošči je bila s kamenitim praškom pobeljena. Kamor je padlo skalovje, je drevje uničeno i s toliko vehemenco je pridrvilo isto v nižavo, da je celo puh, kar se zdi opazovalcu neverjetno, na levo in desno izkorenil nad pol metra široka bukve. Iste leže, ne da bi bilo možno opaziti najmanjšo rano na njih, lepo poravnane druga nad drugo. Da se je kaka skala odtrgala, ni nič nenavadnega, da pa se trga skalovje skoraj cel teden, tega ne pomni nihče. — V noči med sredo in četrtkom sta prenočevala dva gozdarja verskega zaklada v gozdarski koči pod Komarčo. Spati nista mogla, ker se je celo noč culo grmenje in bobnenje skalovja, koča pa se je tresla kakor ob najhujšem potresu. Res čuden naravni prizor: tam bobni Sa* vica, nje kapljice se razprte v milionih kapljicah, takoj v bližini pa se zdi človeku, da je oživelo kamenje, ki grmi in se prši na daleč okoli, kakor bi hotelo vse uničiti. Gozdar g. Goričnik službuje že 40 let v tem gorovju, toda takega groznega naravnega prizora pravi, da ne pomni.
Obdal sbor družbe sv. Cirila In Metoda po* družni ca Dobrava, Kropa, Ljubno, Kamnagorica n Podaart se vrši v nedeljo, dne 1. mejnika ob 3. uri popoldne v Ljubnem v gostilniških prostorih g. Josipa Ambrožiča. K obilni udeležbi vabi odbor.
Slovensko lovsko druitvo je imelo v nedelje v Ljubljani občni zbor. Za predsednika je izvoljen odv. kand. dr. Lavrenčič. Društvo šteje že 997 članov.
fssrrsa
gag gag gageas;
Glace rokauice Faillie plaSče
Predpasnike Bluze Krila
jsasggsggggg sggMggggali^
Po prao nflodnlri cenah prodaja
I. Pfelfer
trgovina modnega In mannfahtarnega blngn. Konfekcija.
110^
Kako naii klerikalci pospain|o|o promet tujcev. Z Bohinjske Bistrice se piie: Preteklo leto je sesidal tukajšnji posestnik Matevž Piber novo hišo «Hotel Posta*, v kateri se izvršuje gostilniška obrt ter se bodo oddajale sobe v zgornjih nadstropjih tujcem za prenočevanje in v seziji za stanovanja v najem. Gostilniška obrt se nahaja v jako spretnih rokah in so se dosedaj obiskujoči tujci o vodstvu in postrežbi v tej gostilni jako laskavo izrazili. Kakor pa čojemo, oskrboval in oddajal bode prihodnja leta posestnik sam sobe za tujce. To nas seveda prav nič ne briga. A kaj je ne-pravil ta do vrha dobičkaželjni g. Matevž Piber P Kupil je te dni na javni dražbi do malega vse postelje, žimnice, posteljno perilo, umivalnike, plju-valnike in nočne posode ter drugo hiSno opravo iz nekdaj Gekonitove delavske bolnišnice, torej postelje in hiSno opravo, katero so svoječasno rabili na raznih boleznih kakor na črnih osepnicah, na legarju. na tuberkulozi, na jetiki i. t. d. oboleli ali umrli C krnilo vi pri zgradbi tukajšnjega predora zaposleni ljudje. Nimamo nič proti temu, ako iiče g. M. Piber s takim ravnanjem večjega dobička in tudi ne dvomimo, da se bode omenjena hišen oprava temeljito osnažila. Ni pa tako z renomejem bistriških hotelov in gostila, ki so opremljeni z novo drago opravo in to je, kar nas sili, to samo na sebi malenkostno stvar v javnosti omeniti. Kakor bode vsakemu znano, tujcu, ki se pride v sveži zdravi zrak krepčat in zdravit, ne bode skrito ostalo, da se nahaja v Bistriškem hotelu stara hišna oprava iz nekdaj Gekonitove bolnišnice. To dejstvo ima lahko za vso občino bistriško te posledico, da bi prišli vsi tukajšnji hoteli v jako dvomljiv renome, in bi ae tujci naše občine glede prenočevanja rgibali. Stvar društva za tujski promet bi bila, v tej zadevi potrebno ukreniti, dokler je še čas. Nikakor pa ne morejo drugi v vsakem oziru za. povzdigo tujskega prometa vneti hotelirji in gostilničarji Bohinjske doline radi nenasitne klerikalne bisage g. Matevža Pibra na ugledu trpeti.
Čakalnica v Žirovnici. Kakor se čuje, bode še precej dolgo čakala, da bi ji kdo poravnal njene izmučene ko«ti. Škandal je, da se za kaj takega državna železnica ne pobrga. Čast res dela njej 1 Kdor se vozi po Gorenjskem naj si ogleda postajo Žrovnica, da bode videl krasno stavbo, za katero i železniška uprava tsko v čast šteje. Res boljši je vsak čebeljnak kakor pa ta« Priporočali bi gospodom v Trstu, da H prišli osebno se prepričati in bi videli, kako je dobro biti irpostavljen vsem elementom. Seveda za nas je vse dobro I Potnik.
Pametno! Toraj vendar enkrat je prišel čas da se je tista «Zuželnova gostilna* v Mostah prodala. Sodnija je celo leto iskala dedičev po Ameriki i. t d. Sedaj je vendar prišel čas da se ta podrtija stran spravi, tako je skleniUcestni odbor. Saj je tudi skrajni čas 1
II Javornika. To je pa res delikatno I Cuje se od gotove strani, da mlekariee, katere vozijo mleko na Javornik in Savo, nazaj grede nekatere pobirajo p o m i je. Odjemalci, kateri te zvedo, se bodo lepo zahvalili tem «packam*, da so tako predrzne, da imajo ljudi za prašiče, da jim v istih posodah vozijo mleko. Ko bi se tuli katerikrat kontroliralo mleko, ne bilo bi slabo za nas. Mle-karicam bomo pa posvetili malo več pozornosti. Za danes zamolčimo vsled prizanesljivosti imena. Samo toliko, da se takoj opusti to 1 M.
Samomor. V Spodnji Loki v brdskem okraju so dobili domači 211etnega posestnikovega sina Franceta Maserja na hlevu mrtvega. Mrtvaški ogleda trdi, da se je pokojnik obesil, dočim starši to zanikajo, ker se boje, da bi sin ne bil cerkveno pokopan, fini zatrjujejo, da se je Maselj obesil radi
tega, ker mu oče ni hotel dati denarja za v Ameriko, drugi pa pravijo, da radi neozdravljive bolezni.
t Kralj Edvard bolohoa. Kakor poročajo listi, trpi angleški kralj Edvard na kronični broncnitis ia želodčni bolezni, katera je vsled kraljeve starosti zelo nerarna.
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa Je za me 1
Ker se samo ž nJim. krepčam,
Vedno zdrav želod V Imam!
Najboljši želodčni liker!
sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: »FLORJAN*, Ljubljana.
liter K 2-40. .   „ 4-80.
Glace rokauice Pralne platte Predpasnike Bluze Krila
Svarimo pred ponaredbami!
113 i8-i Popravila
šivalnih strojev.
se izvršujejo v naii delavnici točno in stvarno.
SKNGERCo.,
delu. družba ilv. strojev.
Največja ia najstarejša trgovina s šivalnimi stroji v Avstriji.
Hrani, Glaonl trg 53.
jKSa naprodaj
v Kranju št. 51
dvonadstropna z lepo prodajalno, posebno dober 8—2 prostor za peka. 112
Več pove lastnik Ivan Potušek, brivec.
Kolesa »Pancer1
so najboljša in najtrpežnejša. To so dokazale izkušnje. Dobi se jih pri meni od 70 gld. ali 140 kron naprej s prostotekom (Freilauf). Dobi se tndi vse drago kar se rabi pri kolesih.
Popravila se izvršujejo hitro in zanesljivo.
Potem se dobi pri meni tudi vsake vrste umetni ogenj, raJbceto, sEia« bloe ter vsake vrste harmonike in drugo.
Paul Bi2; j aR
10732    Kranj Štev. 102.
dr. Jožef C. Oblak
naznanja, da je otvoril 116
nisKo pisarno
am
Dalmatinova ulica 15 (J{otel Štrukelj).
Priporočamo naSim gospodinjam pr&vi :F£##CK0Y: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
ti. tu» iL t Jtâi. Iti L V.
Hranilne vloge	AVstr. hranilna, Kreditna is stavbesa družba	Domače hraiillnioe
se obrestujejo po 6 odstotkov. Izdaja hranilnih znank.	rte* zadruga t od. poroalvom.	se dobe zastonj.     103  52— 4
f-
Slovenci, nt zabit« družbe SV. CIRILA IN METOPA
Samo
je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DEFE v Berlinu, da ima \ veliko pralno moč,
večjo nego milo ali milo in soda
ne da bi kvaril perilo.      32 14—14
kar se more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje
bliščcfo beloto ter j« popolnoma brez doba.
Zavitek '/, kg stane samo 30 vin. Dobiva se. v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom, ivr «* debeloi
L. Minftos, Bana), I. Molkerbastei 3.
Tönnies
v Ljubljani I68
tovarna za stroje, železo in kovinolivaraa priporoča kot posebnost sage in vse atrojo za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
ivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
49 52-13
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
Glinaste peči
138 52-46
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vase in druge glinaste iidelke v vseli barvah, trpeine in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in najvaftja tovarna paftiin glinaatih izdelkov v LJubljani.
bdim™
Električna gonilna alia.
ToVarea oljsatih barv4, lak;a in firneža
Brala Cbrrl8
erkoslikarja, laJrirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
f iff klimi Miklošičeve ulice 6, J.JBVlJflWit nasproti hot.,Union'
Ustanovljeno 1842.
.62-84
Telefon 164.
00oddooddd
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londona in v Pariza s prvini darilo«: častno diplomo, velikim zlatim častnim krilce« in veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata saloga angleškega, francoskega in brnskega aukna. — Naročila ae isvrSojeJo po najnovejšem kroju točno In ceno ter a« sprejemajo popravila.
Specijalist v izdelovanja frakov Id salonski! sokei].
Zajamčena je vestna i z vrzite v naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—8
hjrešja trpina na Gorenjskem.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
Ravnokar je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomnr brezplačno
Ustanovljeno let« 1885.
Vina
"O
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-22
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oest& 20
Postajališče električne cestne ■
LJUBLJANA :::
R. Cang
Bogata zaloga pohištva mke vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh
velikostih.
Martinova oosta 20
železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—40
društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
Modrool Iz žična-tega omreži*, afrl-čantke trm tli žima, prte trate vedno r zalegi.
Za spalno sobo od 180 gld, naprej, Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne §obe, salone, predsobe, oele garniture.
ia »odo; pattella, notna ornarle*, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
Špeoijalltete r nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In r /. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
71
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče liri   oalne mmzm. z
Dobe se v vseh naših prodajalnah.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev.   86 42-7
Podružnico povsod. Podružnice povtod.
Hrani it. 53, nasproti c hr. pošte.
V dvorani hotela T      ,Nova Pošta* v Kranju.
K        V soboto ia sredo nov spored ySk»        V soboto, nedeljo In pondoljolti
Pogreb NJega ekselence t dr. Luegerja.
Spored od 30. aprila do S. maja i
Poplaue o pohrallnl. Zlati paleh. Ubogi startni. Kako |e firetlnettl spre|el gosta.
Novost!
Pravkar je izšel v založbi tiskarne Iv. Pr. Lampreta v Kranju
2. snopič „0eč !nH"
Zbirka prav potrebnih, poučnih in aktuelnih spisov za slovensko ljudstvo, pod naslovom
Kako naj sina oprostim uojaShe službe In druge oaineJSe določbe glede uojaške dolžnosti.
Spored od 9. do 8. maja i. I.i
Zabaoa o Indl|l.
Slaunostl o Yokahaml. Uodopad o Safhansnn (SolcaJ. Lndoolk XI., krati francoski.
firetlnettl pod snegom.
K obilni udeležbi vabi najuljudne.e
ravnateljstvo.
Slab želodce a? prenese ničesar
THr in vsakdanji vzrok tega je: br zilastnost, bolečine že-
!*r lodca, slabost, nerednosti v prebavljanju, glavobol i. t. d.
M& Gotova odporno! proti temu so   59 12—i
I histijtrt karamele iz melisi.
afc 2EdravniSko preizkušene!
fis Oživljajoče, prebave pospešujoče
.X. in želodec okrepčujoče. sredstvo
© Zavoj po 20 in 40 vinarjev v
Zlite sf ctiijc : Berlin, ?iriz, ftia M.*,
Jzdtlovattlj JŠS*
O.Seydl S*
^Xjub/jana, Sp Ha I •Stritar, uf. 7
Najboljše kosmetlčno
ZObOčistllno sredstvo
V Velesovem ca Gorenjskem
poleg romsrtke cerkve
se odda r aajn, eventeaieo (odi proda
hišno poslopje
n hlevom, šupo in vrtom.
Poizve se pri Avg. Štamoarjt«, uradniku banke „Slavije" v Ljubljani.    102 10—4
* Moli Več!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove »Steckenpferd»-lilij ino mlečno milo (Znamka <Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Tešin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parflmerijami i. t. d.
56 40-12
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu se naznanja, da uraduje
podružnica posojilnice v Radovljici! r. z. z o. p., na Jesenicah
od 1. maja 1910
naprej v 108—2
Hauptmanovi hiši
^ nepo.rednl bližini kolodvora. RaVDatO^StVO.
leKarni V Tržiču.
VeHHansHa zaloga
^lamniHoV
vsake vrste po tovarniški ceni prodaja
114
18-1
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
L
Ijitibliana $!L ?ctr* c< 31 pr,poro&l ,cpo l3bcro
v
otrocjib klobtikoi>. ^>eprsO\\a toerço ir> ecrço. 3«lr)i klobuki . --^ss- L>«dr)o 0 301 log i.--.......
Matija Ažman mlzar: m
nasproti  Rlofcmfcarja Ovčiaka
naznanja slavnemu občinstva, da Je prevzel obrt Miha la Pantarjsa v Kranju
mt za izdelovanje mrtvaških krst
ker Je bila niža onega prodana. 92 6-6
Krste se dobe vsakovrstne In po najnižjih cenah.
mmmmmm.mm
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000 K.        Stritarjeva OllOa ŠtOV. 2 Rezervni fond K 400.000-
Fodrnžnice v Spljeto, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Priporoča promese na 4°|one Tiske srečke po 8 kron, žrebanje dne 1. aprila i L, glavni dobitek 180.000 K. Sprejema vloge na knjižice lu na tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 "|a °|o.
13 62-8
mmmmmmm
lil (M   11:11! \. I 1:1 .( ])'. !.{( I j( I   I !|| ( •( i \[ [t\\ A  f. H »! Ii.)!, MI I l i il HU (;l l}( ;l  I. I: f l;( i  I »H i I
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojzija VodniHn £E£
kamenarskem   mojstru » ulica =
I :(.;!;( (i :t K, II J; V. )U !1 •( ( fifj )': 11 f il i A A A Y V. WfflVll ; )' 1:1 ( DM A
Konc. zobarski atelje
ti M V Kranju
od sedaj nadalje samo v
Stritir"" ulica 7.
tjttbljani
Konc. zobotehnični atelje
0# Ätöjrdl
76 26-8   prva tovarna
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Krna), Škofjo Loko ia Tržič pri gosp
F.
!
depozitirala, 1er ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice i« pokala) o so po 40 Tin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
X
Edini
zobofB~ atelje u Kranju £E£
u Isti hiši. kjer Je lekarna.
Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinaoije vsak dan, tndi ob nedeljah.
220 52 - 34
Pozorl
Loterijska srečka dne 23 aprila 11. Tr«t    68   50   73   5 8
Izšla |e knflilca „Cerkoene pristojbine aH ifolnliia" z dodatkom „Kako se doloCa kon-grna?" Cena 30 oln.; po pošli 40 oln. Dobi se o tiskarni lo. Pr. Lam-preta o Kranju.
JOS. WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomlkova   ulioa   *t. 9.
SIMiio-OBiUfi li koutrukcllsko kllBčavilCarstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omreije, veina vrata, balkoni, verande,
stolpne krile, štedilnike i. t. d
Specij ali teta: 83 52 7
valjični zaatori (Rollbalken).
AvMtrlJaicn špeoialiteta
I. vrste so svetovnozoani       87 12—7
Marsoerjevi sumeči limonada! bonboni
(z okusom malin, citrone, jagod, češnje in dišeče perle) v svrho priprave izvrstne brezalkoholne pijače.
||Dobe ae povsod, kjer so nalepljeni lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Letna poraba več nego 60 milijonov komadov. Lu-sln, parfinira dihanje. Klairon, najfinejša delikatesa sveta. Bouchées à la Reine. Peppermint-Losen-družba. Vseh vrst mleka in čokolad za kuhanje fzvrstae kaKOVOSti priporoča Prva češka akc. dr. orient, sladkornih in čokoladnih tovarn na Kraljevih Vinogradih prej ==    A.   MAHŠNER i
Glavea zaloga ea Dunaju : Josip Katz, vi., Theobaldgasse 4.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Reservna zaklada
isnaia:
si
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
PosojUa
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57*% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6Vo:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
192 52-88
Denarni promet v letu 1908:
ü
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. izvzemši
nedelje fh praznike.
Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Izdaja konsorcij «Gorenjca».
Odgovorni urednik Miroslav Ambrotič.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lanspreta ▼ Kranju.