URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 37____________Ljubljana, petek 14. decembra 1984 Cena 55 dinarjev Leto XU 1738. Me podle«! tretjega odstavka 896. tieee ustave Socialistične republike Slovenije in 38. člena poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 12^80) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. julije 1984 sprejelo Pečečniku Jožetu, rojenemu leta 1931 v Slovenj Gradcu, »e izrečena kazen štiri* 2. čiea Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo : ODLOK o razrešitvi in imenovanju člana in sekretarja Komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja 1. Razrešita se Cveto Vidmar, kot član in Peter S u 1 e r , kot sdkvetai Komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja. 2. V Komisijo predsedstva Socialistične republike Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja se imenujeta: — Peter 8 u 1 e r , generalni sekretar Predsedstva SR Slovenije kot član in — Hrvoj Draško v ič; svetovalec Predsedstva SR Slovenije kot sekretar. St. 0201-1-3/84 Brajdič Jožici, rojeni leta 1639 v Žabjeka pri Novem mestu, sc izrečena kazen petnajst dni zapora spremeni v pogojno obsodbo 's tem,- da se kazen ne bo izvršil*, če obsojenka v času enega leta ne bo storila novega kaznivega dejanja, Ječniku Janezu, rojenemu leta 1938 v Kranju se izrečena kazen šest mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. 8t. 25-1/84 Ljubljana, dne 4. decembra 1984. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit L r. Ljubljana, dne 9. julija 1984. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r. 1739. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnje obsojencev ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1 1. člen Izrečena kazen zapora se zniža: 1740. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/'83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke PREGLED Stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega daohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 I. Stopnje davkov in 'prispevkov iz osebneea d»-hodka so: asniiAB-idj-id I o bz nipruiop od eCudois bujtpz ' N (Z.I +91+014-8) ao AdoiBAO^Bidzi nzopas od AO^Aads -tad ii\ AditABP tiCUdtilS t-uaifciž (si+tt+dt+žl+it + s+^+e+s+fr+e) AODAejep nnoimop od Ao>iAads -fjd ui ao^abp Bludois euj;$qz UliteAois as a BCUBAOJBABZ B§d5tspil -bau{ ui B§a^suiuLo>iod )souan>is ao onisauiopBu bz BA)S-IBA BSOUOAlSABJpŽ lSOUdn>IS t3Aisq.i>iš eSauiBioos ;soudri2is isdudhšfs Btijhiiri^-dusoteJL isoudmis eujmtn^ B>isu[?qo afiudAois isoudn^s BUJniinn lsoudn5$d BUiBAa?Bjqozj cy -M C9 nišam O ^ > UldUAOpp od t> CD O « 00 10 '3 §" B •H 'T °1 2 i ; 1 S | 2 §3 ol O M S > nipiuiop od t> MO to CO r- CO CQ to 00 C t-i s- d^ bo co^ S ^ S ^ o* o"‘ o" o" O C2 OS T-4 B B B B rjf in" zo in 05 OS O CO CD_ Cl^ 05 0_ o" t-T 1—T ,-r o" C'-OOdCDCCCOi>OG5 O t—1 I> t> C1 L—^ xh O t—1 9 s is o" S S °. °1 o" = S g o'1 co c- o co d m rf! o 05 ' m d cf o" cf 000 in in in^ o" o' o- r-l C0 C5 B B B 5" B o~ s š o" o" in r$T o" 1-1 s s 5 s I I I s s 000 ° s m rh cd o 'S o o ** § š S d 1-1 r-l 1-1 O co d^ o* o* m o B B o o B 10 cf cf tn d cd tn s 5 o o tn S o cf S 4 4 + Zr 3 Zr Š S o- cf o B ^ S cf cf o s s s 000 tn^ in tn_ o" o o" 000 in in in cf cf r-f o' r-f f a Zf 111 afiuaAots BA1SJBA B§33t§0JlO lSOUdn>iS auejq UtipUAEjtijti a dhatiBA-toitii bcz sidAadspid Isisuppo tuqasoa aA.tezaj auAogeiq d2tsuigqo bz iSpAatisUd ^itiigtid iuqasoa A3DABiap QO zi 2iaABp i>[sui3qo auBjq tCupoAziojd a afpuaAjaiui bz 3{3AodsiJd r>isnqndoj ruqaso*a „ aAJazej auAOgBiq a>i§iiqndaj ez ^dAadsiad pis«iflndaj iuqasoa j j oooooooocsoooooooooooooooo g g s 000 m in m o" o' • cf B ^ cf o" S S š i o o' o cf ^ o o ^ S S us ^ cdS o" B r-f o' o" o" o" o' o o" o c' 00000 in_ CX5 CC_ CD CD_ o"' o o> o' o" o* cf o" o' o" s. o cf B B B O*1 o" o'" 4^4 & O 03 B B o o" B B o o B B B § § ? 5 in m tn . co co co S s s 3 q o" o" o" cf cf o" o-- o" S o I S S S c o .0’ o" o' g g g g g g g g g g g o o o" c. o o" o" o' o" cf o' o" s s s s s o" o o'' o' o g g g g g_ o" o' O* o" C3 ° s ° g g g g g g g g g g = =. = g; g g g g 00000000000.0000 0 00' o' o' O BURdO ca u C ■s ,5 (D o ti s ■I I ž; % c s 'U ti c5 >U) O G t- ti ti ti ti rl r-i cs co Vm obr- CO 05 O n" d" CO rf in CD t> CC 05 o T—1 r—1 i—l 1-1 r—I t—I r—1 r—l r—I r—1 d ▻ 5 | « 5 g 5 = G G G SRS m u S 5 ! i - -s 3 3 G G “B S d to" to o” to' s S s S s s s g R 2 2 in 2 s O p g to g In S - co co CM 2 g S to g to S g to g eo o" r- — — O — — ’~r ° ° - o” o” to" -r — o” 0 -r o” ° o o' to' ” ? s ® CM g - - g g - g 2 to s .9 g t> g g g S g to 02 'P - g 2 co ti1 g 2 2 g g 2 g 2 O o" o o ° ° c" o o o o" °' o" = o ° ° ° o o o” o” to' °' o" to' to" o' 0 to' O o” to' to' S n s s | g g g £ 2 s £ « g gr g g g s to O CM co CO m g g g to CO 02 CO 2 2 £ 2 P. 2 o o ° o- r-‘ o" o' o g' o O* o' o cr o” o" o" o" o” *■; o o” o” o- o to' o” to' o” o” to' o' o' « s g s s s S s | g g s g o o 1 I g g o o g o o g g g g g 1 S g g g g' g g g g g o o o o o O o ° O °" o' o” O o" o” o o <= = ° o” <= o o 0 o to to” zo” 0 <= D § g s K s g g g 02 'ti' g £ g g ° g c? g co o ” g g to 2 g g in 02 S to £ to g g 02 00 g to in m tn m in CO rr •n m” 'til” -r ud un m” co irs co in m” in” •M-" co' m” co' in” in” m” m" tii m” in” in” m tii” -j." -r" tii” ■tii” tii” 2 o O s g s f; g cE s g CM 2 s g 2 g § g s s £ £ g £ to 2 to g 2 S to to to 2_ 5 S 2_ 2 2 r o O o' o” o — — - o - o" o o o O ° to' o o o' to to' o o” O 0" o” o” to' o> S s JU g = g 'g 'Z i- S g g to 2 g S co g - o g £ o g to £ 2 g 3 CO CM g 2 2 K 2 2 2 '~r —• T-r °'' -r — - r-'” - - - — - - = - 1-1 - “ 1,10 1,10 E- E o Zr 1,10 1,10 1.10 2 •n 3 01‘I 1.10 1,10 2 on 1,10 1,10 1,10 0IT OTI 2 o 1,10 on 1,10 E 1,10 2 1,10 1,10 1,10 1,10 1,10 1,10 1,10 1,10 1,10 >' § ° o o m cc s g g g g g = g 3 g 5 K § g g | S g g g | g g g g S s g g g g g g 1 O O O ° o o ° o o” c±r O ° P o' O o' O o” o' O O o o" o to' O ° = o‘ O o" ■=>' e" to' 1 1 io m g un | LO g m g m in in | | s m | g m m m m m to m | S in 1 m m LO in in in in in c" f S' 5- o" o" o' o” o o o" o” o” S o" o" o" o" O o' o' =' o" o" o” O" s- to” m N s s s 1 g g g 1 g 1 g 1 g g g I g g g g g g to 1 to g to g g g to g g g ° 0* o o c o o" o" S” o” O to o c c o o o to' to' = to' c* o" o" o” <= o" o” S § 5 s § ° g o = g g § g § g g g o g g g g g 5 g g § g g g g g g g g g g 1 ° o' ° ° o" ° o o” °' ° = o o - ° O o o' to' <= °‘ o o” ° to o o o p" o' => o" <= <= O ° <= o" « ° ° § 5 ? 5 ? g g g g o g g g g $ g l g g g g g to g o’ g c g g g I g g g s 1 o o- O O ° <= O o” ° o" = o o o o o o' O o o = to” S? to to” to o" o' o" o" o" M C ' ro D >u to c ^ g E g r? E 3 3.2 s .a .a J J TO 3 o U) TO M U S S 3 cd co > I -g .a v, čc E 2 S TO C 'E g > >N c CO TO M O _TO S -u: H h s xr in cd d- co ci 'tp xM S S In csicdrrintdtr^cdoio m m in m eo S s s -g E" S fe in co II. Stopnje prispevkov iz dohodka so: A. Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka : a) Skupnost zdravstvenega varstva b) Skupnost za zaposlovanje c) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni od osnove (bruto) osebnega dohodka zavarovancev za polni delovni čas, skrajšani delovni čas, krajši delovni čas od polnega delovnega časa in za delo prek polnega delovnega časa tabela II. Zap. št. Občina Skupnost zdravstvenega varstva Skupnost ga zaposlovanje Za primer "nesreče pri delu in polti, bolezni Zbirna stopnja 1 2 3 4 5 6 1. Ajdovščina 11,56 0,28 2,70 14,54 2. Brežice 11,32 0,32 2,70. 14,34 3. Celje 12,20 0,21 , 2,70 15,11 4. Cerknica 10,94 0,28 2,70 13,92 5. Črnomelj 10,15 0,27 2,70 13,12 6. Domžale 9,66 0,20 2,70 12,56 7. Dravograd 9,15 0,27 2,70 12,12 3. G. Radgona 11,12 0,24 2,70 14,06 9. Grosuplje 11,34 0,26 2,70 14,30 10. Hrastnik 11,56 0,29 2,70 14,55 11. Idrija 12,30 0,23 2,70 15,23 12. I. Bistrica 10,42 0,29 2,70 13,41 13. Izola 11,00 0,30 2,70 14,00 14. Jesenice 10,16 0,21 2,70 13,07 15. Kamnik 10,45 0,18 2,70 13,33 16. Kočevje 9,78 0,20 2,50 12,68 17. Koper 10,10 0,26 2,70 13,06 18. Kranj 7,89 0,24 2,70 10,83 19. Krško 9,70 0,25 2,70 12,65 20. Laško 11,43 0,30 2,70 14,43 21. Lenart 10,39 0,35 , 2,70 13,44 22. Lendava 11,60 0,33 2,70 14,63 23. Litija 12,37 0,23 2,70 15,30 24. Ljubljana Bežigrad 8,86 0,20 2,70 11,76 25. Ljubljana Center 8,86 0,20 2,70 11,76 26. Ljubljana Moste-Polje 8,86 0,20 2,70 11,76 27. Ljubljana Šiška 8,86 0,20 2,70 11,76 28. Ljubljana Vič-Rudnik 8,86 0,20 2,70 11,76 29. Ljutomer 11,13 0,28 2,70 14,11 30. Logatec 10,77 0,24 2,70 13,71 32. Metlika 9,20 0,30 2,70 12,20 1 2 S 4 5 6 33. Mozirje 12,03 0,24 2,70 14,97 34. M. Sobota 11,08 0,32, 2,70 14,10 35. N. Gorica 10,67 0,23 2,70 13,60 36. N. mesto 9,74 0,27 2,70 12,71 37. Ormož 11,24 0,25 2,70 14,18 38. Piran 10,06 0,28 2,70 13,04 39. Postojna 10,72 0,27 2,70 13,69 40. Ptuj 10,92 0,25 2,70 13,87 41. Radlje ob Dravi 9,60 0,35 . 2,70 12,65 42. Radovljica 9,10 0,30 2,70 12,10 43. Ravne na K. ■ 9,68 0,29 2,70 12,67 44. Ribnica 10,45 0,25 2,70 13,40 45. Sevnica 13,02 0,36 2,70 16,08 46. Sežana 11,29 0,27 2,70 14,26 47. S. Gradec 9,48 0,24 2,70 12,42 48. S. Bistrica 11,30 0,21 2,70 14,21 49. S. Konjice 9,97 0,25 2,70 12,92 50. Šentjur 10,65 0,30 2,70 13,65 51. Š. Loka 8,92 0,20 2,70 11,82 52. Šmarje 13,94 0,30 2,70 16,94 53. Tolmin 10,21 0,21 2,70 13,12 54. Trbovlje 11,59 0,16 2,70 14,45 55. Trebnje 11,23 0,29 2,70 14,22 56. Tržič 10,40 0,24 2,70 13,34 57. Velenje 9,40 0,25 2,70 12,35 58. Vrhnika 9,30 0,19 2,70 12,19 59. Zagorje 11,33 0,33 2,70 14,36 60. Žalec 11,21 0,23 2,70 14,14 61. Maribor Pesnica 8,56 0.25 2,70 11,51 62. Maribor Pobrežje 8,56 0,25 2,70 11,51 63. Maribor Rotovž 8,56 0,25 2,70 11,51 64. Maribor Ruše 8,56 0,25 2,70 11,51 65. Maribor Tabor 8,56 0,25 2,70 11,51 66. Maribor Tezno 8,56 0,25 2,70 11,51 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s po- večanjem: povečanje od 12 na 14 mesecev » 3,50 povečanje od 12 na 15 mesecev 5,20 povečanje od 12 na 16 mesecev 7,00 povečanje od 12 na 17 mesecev 8.80 povečanje od 12 na 18 mesecev 10,50 B. Prispevek iz dohodka od osnove dohodek: a) Izobraževalna skupnost Slovenije b) Raziskovalna skupnost Slovenije c) Občinske raziskovalne skupnosti Slovenije: tabela III. S a N KJ S O & I§ S I iti S o o Sin a « != 3-iš gl C3 I 1 1*416 1. Ajdovščina 2. Brežice 3. Celje 4. Cerknica 5. Črnomelj 6. Domžale 7. Dravograd 8. G. Radgona 9. Grosuplje 10. Hrastnik 11. Idrija 12. I. Bistrica 13. Izola 14. Jesenice 15. Kamnik 16. Kočevje 17. Koper 18. Kranj 19. Krško 20. Laško 21. Lenart 22. Lendava 23. Litija 24. Lj. Bežigrad 25. Lj. Center 26. Ljubljana Moste-Polje 27. Lj. Šiška 28. Ljubljana Vič-Rudnik 29. Ljutomer 30. Logatec 32. Metlika 33. Mozirje 34. M. Sobota 35. Nova Gorica 36. Novo mesto 37. Ormož 38. Piran 36. Postojna 40. Ptuj 41. Radlje ob D. 42. Radovljica 43. Ravne na K. 44. Ribnica 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,22 • 0,28 0,22 0,28 0,22 0,28 0,04 0,54 0,04 0,54 0,04 0,54 0,02 0,52 0,07 0,57 0,05 0,55 0,05 0,55 0,03 0,53 0,03 0,53 0,04 0,54 0,03 0,53 0,018 . 0,518 0,03 0,53 0,02 0,52 0,15 0,65 0,025 0,525 0,025 0,525 0,01 0,51 0,04 0,54 0,05 0,55 0,07 0,57 0,05 0,55 0,05 0,55 0,025 0,525 0,025 0,525 0,025 0,525 0,025 0,525 0,025 0,525 0,04 0,54 0,04 0,54 0,03 0,53 0,13 0,63 0,03 0,53 0,05 0,55 0,07 0,57 0,02 0,52 0,02 0,52 0,045 0,545 0,05 0,55 0,05 0,55 0,02 0,52 0,07 0,57 2 0,52 1 2 3 4 5 6 45. Sevnica 0,22 0,23 0,05 0,55 46. Sežana 0,22 0,28 0,03 0,53 47. Slov. Gradec 0,22 0,28 0,05 0,55 48. Slov. Bistrica 0,22 0,28 0,06 0,56 49. Slov. Konjice 0,22 0,28 0,03 0,53 50. Šentjur 0,22 0,28 0,095 0,595 51. Škofja Loka 0,22 0,28 0,05 0,55 52. Šmarje 0,22 0228 0,04 0,54 53. Tolmin 0,22 0,28 0,05 0,55 54. Trbovlje 0,22 0,28 0,03 0,53 55. Trebnje 0,22 0,28 0,03 0,53 56. Tržič 0,22 0,28 0,04 0,54 57. Velenje 0,22 0,28 0,04 0,54 58. Vrhnika 0,22 0,28 0,06 0,56 59. Zagorje 0,22 0,28 0,07 0,57 60. Žalec 61. Maribor 0,22 0,28 0,01 0,51 Pesnica 62. Maribor 0,22 0,28 0,05 0,55 Pobrežje 63. Maribor 0,22 0,28 . 0,05 0,55 Rotovž 64. Maribor 0,22 0,28 0,05 0,55 Ruše 65. Maribor 0,22 0,28 0,05 0,55 Tabor 66. Maribor 0,22 0,28 0,05 0,55 Tezno 0,22 0,28 0,05 0,55 — posebne izobraževalne skupnosti: 1. Izobraževalna skupnost za agroživilstvo 1,34 2. Izobraževalna skupnost gozdarstva 0,95 3. Posebna izobraževalna skupnost za usnjarsko predelovalno industrijo 0,71 4. Izobraževalna skupnost za tekstilne usmeritve q^2 5. Izobraževalna skupnost za kemijske, farmacevtske, gumarske in nekovinske usmeritve 0,88 6. Izobraževalna skupnost za lesarsko usmeritev Qgg 7. Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije 1,01 8. Posebna izobraževalna skupnost za gostinstvo in turizem 1,49 9. Izobraževalna skupnost za ekonomsko usmeritev 1,1« 10. Posebna izobraževalna skupnost tiska in papirja 0,62 11. Izobraževalna skupnost za elektrotehniško in računalniško usmeritev 1,33 12. Izobraževalna skupnost za metalurško in kovinarsko usmeritev 1,11 13. Izobraževalna skupnost prometa in zvez 0,83 14. Izobraževalna skupnost za rudarsko in geološko usmeritev M* * 15. Izobraževalna skupnost za zdravstveno usmeritev 2,50 16. Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev M5 17. Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev i-66 18. Posebna izobraževalna skupnost za kulturo 2>80 — posebne raziskovalne skupnosti: 1. Kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo . 0,12 2. Energetika, mineralne surovine in metalurgija O7II 3. Elektrokovinarska industrija 0,14 4. Kemija 6,12 5. Gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafika 0,08 6. Graditeljstvo 0,11 7. Promet in zveze 0,07 8. Trgovina, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo 0,06 9. Zdravstveno in socialno varstvo 0,08 10. Družbene dejavnosti 0,08 11. Družbena infrastruktura 0,14 12. Tekstilna in usnjarsko predelovalna industrija 0,07 C. Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega sklada: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji: a) zavezanci — temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva: — elektrogospodarstvo, — pridobivanje premoga, — predelava premoga, — pridobivanje hafte in zemeljskega plina, — proizvodnja naftnih derivatov, — črna metalurgija, — pridobivanje rude barvastih kovin, — proizvodnja barvastih kovin, — predelava barvastih kovin, — pridobivanje nekovinskih rudnin, — proizvodnja cementa, — kmetijska proizvodnja, — kmetijske storitve, — ribištvo, — vodno gospodarstvo, — železniški promet, pomorski promet, — zračni promet, — prekladalne storitve, — gostinstvo, — turistično posredovanje, — obrtne storitve in popravil*, — osebne storitve in storitve gospodinjstvom, — urejanje naselja in postora, — stanovanjska dejavnost, — komtHuslne dejavnosti, — prevoz potnikov z drugimi sredstvi po stopnji 0,27 b) zavezanci, ki opravljajo vse druge dejavnosti po stopnji 1,27 III. Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje. St 420-13/84 Ljubljana, dne 6. decembra 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1741. Na podlagi prvega odstavka 129. člena in prvega odstavka 130. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o višini neobdavčljivega dela dohodka pri davku od skupnega dohodka občanov za leto 1984 I Pri ugotavljanju osnove za odmero davka od skupnega dohodka občanov znaša višina dvginpolkratnega letnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu Socialistične republike Slovenije v letu 1934 742.080 dinarjev. II Olajšava za vzdrževane družinske člane znaša 178.099 dinarjev. Olajšava za otroka motenega v telesnem ali duševnem razvoju znaš 1 267.148 dinarjev. III Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-48/83 Ljubljana, dne 5. decembra 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1742. Na podlagi 11. alinee 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 18/77 in 2/78) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK e spremembah pravilnika in ukrepih za zatiranje živalskih kužnih bolezni 1. člen 13. člen pravilnika o ukrepih za zatiranje živalskih kužnih bolezni (Uradni list SRS, št. 3/78) se spremeni tako, da se glasi: »Za okuženo z mehurčaslim izpuščajem (IBRIPV) se šteje reja goved: 1. pri kateri so bile s kliničnim pregledom živali ugotovljene šprentembe, ki so značilne za to bolezen (bolna žival); 2. pri kateri je bilo s serološko preiskavo krvi živali ugotovljeno, da je žival serološko pozitivna na IBR, IPV; 3. pri kateri je. bil izolirali virus IBR/IPV. V rejah plemenskih goved, kjer se ugotovi IBR IPV, je treba: — ločiti klinično bolne živali od zdravih in sicei za čas 21 dni po Ugotovitvi zadnjega primera bolezni; — zdraviti klinično bolhe živali; — prepovedati uporabo pkuženega plemenjaka za pripust: — izločiti okuženega plemenjaka, prepovedati naravne pripuste na celotnem območju, na katerem je oplojeval okužehi plemenjak in organizirati umetno osemenjevanje goved Na oLmoljih kjer to ni, mogoče organizirati, se lahko nadaljuje z naravnim pripustom z novim plemenjakom, ki je aktivno zaščiten z mrtvo vakcino IBR/IPV; — prepovedati promet serološko pozitivnih živali, razen premestitev v okužene črede ali oddaje v zakol oziroma v republike, avtonomne pokrajine in druge države, ki -zaradi te bolezni ne omejujejo prometa; — dezinficirati hleve oziroma staje, vozila in predmete, ki so bili ali so v stiku z okuženimi živalmi. V zrejališčih bjkov in v osemenjevalnih središčih je treba: — prepovedati prestavljanje bikcev v zrejališča bikov, če ni največ 10 dni pred premestitvijo v karanteno z laboratorijsko preiskavo krvi ugotovljeno, da sta bikec in mati bikca negativna na IBR/IPV in da izhajata iz neokužene reje; — prepovedati uporabo živalskega semena, pridobljenega od bika, ki je serološko pozitiven na IBR' IPV. V pitališču goved, kjer se ugotovi IBR/IPV, je treba: — ločiti klinično bolne živali od zdravih za čas 21 dni po ugotovitvi zadnjega primera bolezni; — zdraviti klinično bolne živali; '— v pitallščih, ki so ločena od plemenskih goved, zaščitno cepiti vse pitance z mrtvo vakcino IBR/IPV; — dezinficirati hleve oziroma staje, vozila in predmete, ki so bili ali so v stiku z okuženimi živalmi.« 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-03/84-14 Ljubljana, dne 19. novembra 1984. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predsednik Milan Kncževie 1. r. 1743. V skladu z zakonond o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravmn ntiresrnh skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 70/83), je Oti bdi' za družbenoekonomske odnose in planiranje po pooblastilu skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije na seji dne 7. decembra 1984 sprejel SKLEP o enomesečni ustavitvi obveznosti vplačevanja prispevka, ki zapade v plavilo od 13. 12. 1.984 do 23. 12. 19o4 Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki p aču jejo prispevek Raziskovalni skupnosti Slovenije po stopnji 0,28 od dohodka TOZD, v mesecu decembru 1934 ne vplačajo akontacije tega prispevka. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi. Ljubljana, dne 7. decembra 1984. Predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije Peter Kunc L r. 1744. V skladu z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sre Iste v družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabe v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 70/83), so pristojni organi po pooblastilu skupščin posebnih raziskovalnih skupnosti spreieli SKLEP o enomesečni ustavitvi obveznosti vplačevanja prispevka, ki zapade v plačilo od 18. $2. 19 t do »3. 12. 108! Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki plačujejo prispevek posebnim raziskovalnim skupnostim za: Po stopnji od dohodka — kmetijstvo, živilstvo In veterinarstvo 0,12 — energetika, mineralne surovine in metalurgija 0,11 — elektrokovinska industrija 0,14 — kemija 0,12 — gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo In grafika o.08 — graditeljstvo 0,11 — promet in zveze 0,07 — trgovina, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo 0,08 — zdravstvo in socialno varstvo 0,08 — družbene dejavnosti 0.08 — družbena infrastruktura 0,14 — tekstilna in usnjarska predelovalna in- drustrija 0,07 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi. Predsednik skupščine PoRS za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo Andrej Orešnik 1. r.. Predsednik skupščine PoRS za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo Bojan Marolt 1. r. Predsednik skupščine PoRS za elektrokovinsko industrijo Uroš Stanič L r. Predsednik skupščine PoRS za kemijo Uči Osredkar L r. Predsednik . skupščine PoRS za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko Edvard Prevc 1. r. Predsednik skupščine PoRS za graditeljstvo Feliks Strmole 1. r. Predsednik skupščine PoRS za promet in zveze Vlasto Zemljič 1. r. Predsednik skupščine PoRS za trgovino, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo Franc Oder L r. Predsednik skupščine PoRS za zdravstvo in socialno, varstvo Marjan Pajntar 1. r. Predsednik skupščine PoRS za družbene dejavnosti Ljudmila Flesničar-Gec 1. r. Predsednik skupščine PoRS za družbeno infrastrukturo Bogomir Sajovic 1. r. Predsednik skupščine PoRS za tekstilno in usnjarsko predelovalno inoustrijo Mitja Urbanc 1. r. ORGAN5 IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1745. Na podlagi 4. člena poslovnika o delu komisije je komisija Skupščine mesta Ljubljane za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin na 2. seji dne 16. aprila 1984 določila prečiščeno besedilo družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Prečiščeno besedilo obsega družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 19/79) in družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 27/82), v katerih je navedeno, kdaj sta začela veljati. Predsednik komisije Tone Ferenc 1. r. 1 DRUŽBENI DOGOVOR o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin (prečiščeno besedilo) Z namenom, da bi z organizirano aktivnostjo in prizadevanjem družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov uresničevali družbeno dogovorjeno kad- rovsko politiko, ki je sestavni del socialističnega samoupravnega razvoja ter — da bo planiranje vseh družbenih potreb po kadrih in planiranje izobraževalnih potreb sestavni del razvojnih programov temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti — da bomo zagotavljali pogoje za enotno in organizirano delovanje vseh nosilcev kadrovske politike ter za njeno načrtno vodenje in uresničevanje — da bomo zagotavljali takšne družbene razmere in možnosti, v katerih se bo uveljavljala neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev kadrovske politike — da bomo podružbljanje kadrovske politike stalno spodbujali in usmerjali in uresničujoč določila ustave SR Slovenije, določila družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, stališča in sklepe družbenopolitičnih ogranizacij, določila zakona o združenem delu in tista načela, ki izhajajo iz vsebine Titove pobude o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti ter izhajajoč iz skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ljubljanskih občin, da v svoji, svakodnevni samoupravljalskr in politični aktivnosti uresničujejo načela in naloge kadrovske politike, da bi tako zagotavljali hitrejše poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov, hitrejšo rast materialne osnove ter možnosti za hitrejši socialni razvoj in hitrejšo humanizacijo medsebojnih odnosov sklenemo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, skupščine občin in mesta, samoupravne interesne skupnosti v občini in mestu, občinske konference SZDL in Mestna konferenca SZDL, občinski sveti zveze sindikatov in Mestni svet zveze sindikatov, občinske konference ZKS in Mestna konferenca ZKS, občinski odbori ZB NOV in Mestni odbor ZB NOV, občinske konference ZSMS in Mestna konferenca ZSMS, Medobčinska gospodarska zbornica in skupnosti za zaposlovanje DRUŽBENI DOGOVOR o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin I. TEMELJNE DOLOČBE IN OSNOVNE NALOGE NA PODROČJU KADROVSKE POLITIKE 1. člen Za uresničitev temeljnih načel samoupravne in demokratične kadrovske politike ter smotrov in nalog, ki so opredeljene v dokumentih, navedenih v uvodu tega dogovora in upoštevajoč kadrovske in izobraževalne potrebe, ki izhajajo iz gospodarskih, socialnih, kulturnih in družbenopolitičnih razvojnih usmeritev in ciljev, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, delegatskih skupščinah občin in mesta in v družbenopolitičnih organizacijah v oblinah in na ravni mesta (v nadaljevanju: udeleženci dogovora), s tem družbenim dogovorom določamo smotre in naloge, ki jih bomo uresničevali pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. 2. člen Udeleženci družbenega dogovora se dogovorimo za enoten družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Zato bodo ta dogovor smiselno uporabljale temeljne in druge organizacije in skupnosti na vseh področjih dejavnosti: na gospodarskem, vzgojnoizobraževalnem, kulturnem, sodialn.ozdravstvenem, upravi itd. Udeleženci dogovora lahko v skladu z določbami tega dogovora urejajo vprašanja kadrovske politike na posameznih področjih dejavnosti s posebnimi samoupravnimi sporazumi. 3. člen Udeleženci dogovora prevzemamo obveznosti in odgovornosti, da bomo z organizirano in usklajeno aktivnostjo dosledno uresničevali temeljna načela kadrovske politike. Zlasti pa si bomo prizadevali: — za enotnost temeljnih ciljev in celovitost meril kadrovske politike ter za demokratičnost in doslednost pri izvajanju načel in s tem družbenim dogovorom določenih nalog na področju kadrovske politike, — za samoupravno zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka ter za opredelitev vsebine in postopkov oblikovanja kadrovske politike v samoupravnih splošnih aktih. — za ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj in uveljavitev delovnega človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki bo v združenem delu skladno s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem tvorno sodeloval pri ustvarjanju in delitvi dohodka, pri nenehnem izboljševanju modernizacije in organizacije dela, ki bo sposoben hitreje uveljavljati dosežke znanosti, sodobnejšo tehnologijo dela itd., — za dolgoročno planiranje potreb po kadrih, izobraževanja in usposabljanja kadrov v okviru planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, — za organizirano in sistematično spremljanje kadrov ter racionalno razporejanje' kadrov v skladu z njihovo strokovno usposobljenostjo in z delom pridobljeno delovno zmožnostjo, uspešnostjo opravljanja del oziroma nalog, samoupravne in politične aktivnosti, njihovega interesa in prizadevanj za nenehno izpopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja, .— za programiranje in smotrno organiziranje izobraževalnih oblik in vsebin, ki jih narekujejo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj, — za enotno izvajanje sprejetih načel in meril pri kadrovanju kadrov za najodgovornejše funkcije in naloge v družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v organizacijah združenega dela, — za razvijanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v organih in telesih družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij,' samoupravnih interesnih skup gosti in drugih družbenih organizacij, vključujoč tudi individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali telesa, oziroma nosilca javne funkcije za svoje delo, — za enotno in dosledno izvajanje sprejetih načel in meril pri kadrovanju kadrov za področje splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter oboroženih sil SFRJ, — za demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov, — za dosledno uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju ljubljanskih občin, — za organizacijo, oblikovanje in razvoj kadrovskih služb ter za strokovno usposabljanje delavcev v kadrovskih službah, — za uveljavljanje odlikovanj in družbenih priznanj, kot oblike družbenega priznanja za dela in dejanja, ki naj vzpodbujajo delovne ljudi, občane, organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti za še večji splošni napredek socialistične samoupravne družbe, — za tako kadrovsko politiko na področju mednarodnih odnosov, ki bo temeljila na sistemu socialističnega samoupravljanja, in ki bo zagotavljala uspešno opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov ter prispevala k utrjevanju ugleda socialistične Jugoslavije ter — za odgovornosti in obveznosti, ki jih sprejemamo s tem dogovorom. 4. člen Družbenopolitične organizacije v občinah in na ravni mesta, samoupravni organi v temeljnih organ zacijah združenega dela in drugih samoupravnih'organizacijah in skupnostih ter skupnost za zaposlovanje bodo zagotavljali vsestransko, pravočasno in objektivno informiranje delavcev in občanov o vseh problemih in nalogah s področja kadrovske politike, ter jim tako omogočili, da bodo lahko tvorno sodelovali pri oblikovanju samoupravnih odločitev na področju kadrovanja in oblikovanja kadrovske politike. 5. člen V skladu z določili 3. člena tega dogovora bomo udeleženci sprejemali naloge in smotre kadrovske politike ter načine njihovega uresničevanja, zlasti pa bomo: — sprejemali dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne plane kadrovskih potreb, — sprejemali programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja, — zagotavljali izdelavo, usklajevanje in dopolnjevanje skupnih osnov in kriterijev razvidov del oziroma nalog v združenem delu, — določali in razporejali sredstva za izobraževanje in usposabljanje kadrov, — določali merila in pogoje za izbiro kadrov za opravljanje del oziroma nalog, — določali načela in merila za kadrovanje kadrov za opravljanje najodgovornejših družbenih funkcij in nalog ter zagotavljali njihovo uresničevanje, — V samoupravnih splošnih aktih urejali postopke za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na področju kadrovske politike ter določali pravice, obveznosti in odgovornosti individualnih poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, strokovnih služb in samoupravnih organov, — preverjali Izvajanje sprejete kadrovske politika ter ucinkovitdst posameznih kadrovskih odločitev in to neposredno, prek samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij, — v družbenopolitičnih organizacijah v občinah in mestu ter V skupščinah družbenopolitičnih skupnosti preverjali uresničevanje temeljnih načel in ciljev kadrovske politike tet sprejetih meril za kadrovanje kadrov na najodgovornejše družbene funkcije in rtaldge. 6 člen Predvideni bolj dindmičen razvoj — potreba po hitrejšem prestrukturiranju ljubljanskega gospodarstva ih skladno s tem smotrn razvoj družbenih dejavnosti — žahteVa močnčjše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov tiftižbehaeiibhottiskega razvoja, med katerimi sta strokovno znanje in deloVha ZrhoŽiitišt zaposlenih bistveni sestflVitih Zato bomo udeleženci dogovora v okviru kadrovske politike uresničevali politiko zaposlovanja, ki bo upoštevala objektivno nujnost, da je mogoče doseči prestrukturiranje gospodarstva v skladu s smernicami družbenoekonomskega ražvoja Ljubljane, hitrejšo rast dohodka id hlttejše ptivečdnje di-Užbene produktivnosti dela, predvsem z večjd ekuflBHiičnBštjo dela in sredstev, večjega znanja in delovnih zmožnosti zaposlenih. 7. člen Za dosego teh ciljev bomo udeleženci dogovora zlasti: — uresničevali politiko produktivnega zaposlovanja, — spremljali in mesečno ocenjevali izrabo načrtovanega letnega sklada delovnega časa, — zagotavljali pogoje za hitrejše spreminjanje strukture in obsega znanja zaposlenih in šolajoče se mladine tako, da bomo na podlagi dolgoročnih in srednjeročnih planov kadrovskih potreb usmerjali svoje delavce v izobraževanje ob delu in vplivali na usmerjanje mladine v poklice* — uresničevali načelo nagrajevanja po rezultatih dela. 8. člen Udeleženci dogovora si bomo prizadevali, da bodo priprave kadrov za družebne funkcije sestavni del delovnih in samoupravljalskib obveznosti delavcev, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Skrbeli bomo za stalno evidentiranje in družbenopolitično usposabljanje možnih k mdidatov za družbene funkcije v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in drugih skupnosti. Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo zagotavljali vse pogoje za uspešno opravljanje nalog in dolžnosti delegatov' v družbenopolitičnih skupno stih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. II. RAZVID DEL OZIROMA NALOG 9. člen Udeleženci dogovora bomo skladno z določilom 19. člena zakona o delovnih razmerjih s samoupravnim splošnim aktom določili razvid del oziroma nalog. Razvid del ozirohia ra1og je praviloma samostojen samoupravni splošni akt. 10. člen Pri izdelavi razvida del oziroma nalog bomo udeleženci dogovora izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelavo bodo v Skladu z družbenim dogoVorom o uresničevan iu kadrovske politike v SR Sloveniji zagotavljali: Gospodarska zbornica Slovenije, za področje gospodarstva, Za posamezna področja družbenih dejavnosti pa samoupravme interesne skupnosti, oziroma kjer teh hi, ustrezni republiški upravni organi. Pri izdelavi razvida del oziroma na'og bomo upoštevali tekače in perspektivne potrebe temeljne organizacije združenega dela, sarrtouptavne organizacije in skupnosti. Zato bomo naloge oziroma dela v razvidu del oziroma nalog opisali tako, da bodo služile kot osnova za: — fačidhhlno ih šmbthno delitev dšhf bzifdma nalog ter razmejitev pravic, obveznosti in odgovornosti; — določatijb pogtijev, ki jih mara delavec Izpolnjevati za opravijahje določenih del oziroma nalog. — dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno planiranje kadrovskih potreb, — oblikovanje razpisov in objav del oziroma nalog, — izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi pziroma z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi, — programiranje novih poklicev in znanja, — pripravo programov izobraževanja in usposabljanja ter usmerjanja delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela, — ustrezno zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih oseb in za delo manj zmožnih oseb, — smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu, — ureditev drugih organizacijskih in kadrovskih postopkov. 11. člen Udeleženci dogovora se bomo pri določanju del oziroma nalog, ki naj jih opravlja posamezni delavec v temeljni organizaciji združenega dela, ravnali po naslednjih načelih: — da bomo združevali tolikšen obseg vsebinsko zaokroženih del oziroma nalog, ki bo zagotavljal najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo, — da bomo združevali sorodna, po zahtevnosti enakovredna dela oziroma naloge tako, da bodo kar najbolj izkoriščena strokovna znanja oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, — da bomo združevali dela oziroma naloge, ki bodo ustrezale psihofizičnim sposobnostim delavca. 12. člen Razvid del oziroma nalog mora obsegati opis del - oziroma nalog, temeljne značilnosti in zahtevnosti del oziroma nalog ter: — zahtevano stopnjo in smer strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, — psihofizične in druge sposobnosti, — delovne pogoje, v katerih se naloga izvaja, — vrsta odgovornosti, ki jo zahteva izvajanje delovne na1oge, — potrebne delovne izkušnje za opravljanje nalog, — posebne pogoje in zahteve glede na predpise o varstvu pri delu, — posebne zahteve za opravljanje del oziroma nalog. Pri izdelavi razvidov del oziroma nalo° si bomo udeleženci dogovora prizadevali za objektivno določanje stopnje in smeri strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in drugih posebnih pogojev za opravljanje posameznih del oziroma nalog. 13 člen Za posamezna dela oziroma naloge se smejo zahtevati potrebne delovne izkušnje, ki pa tudi za najodgovornejša dela oziroma naloge n .e smejo presegati 5 let, razen če z zakonom ni drugače določeno. 14. člen Samoupravni splošni akt (razvid oziroma nalog) je potrebno stalno dopolnjevati glede na organizacijski in tehnološki razvoj temeljne organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti. 15. člen Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih določili postopek, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti. 16. člen Za delovno zmožnost se šteje tista pridobljena strokovnost ter razvite spretnosti in psihofizične sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil in razvil pri opravljanju del oziroma nalog ter s trajnim izobraževanjem ob delu. 17. člen Z delom pridobljeno delovno zmožnost delavca ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela. Komisijo se imenuje za vsak primer posebej. Sestavljajo jo delavci z istega strokovnega področja, ki imajo vsaj eno stopnjo višjo strokovno izobrazbo in večje delovne izkušnje kot jih ima delavec, za katerega se ugotavlja z delom pridobljeno delovno zmožnost. Komisija predloži oceno z delom pridobljene delovne zmožnosti delavca delavskemu svetu v potrditev. 18. člen Komisija za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti lahko tudi delavcu, ki je ob sklenitvi delovnega razmerja predložil oceno o svoji delovni zmožnosti, to ponovno ugotavlja, če to smatra za potrebno. 19. člen Temeljna organizacija združenega dela mora na zahtevo delavca podati oceno o njegovi z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Lahko pa to oceno zahteva samoupravni organ tiste temeljne organizacije združenega dela, s katero želi delavec skleniti delovno razmerje. 20. člen Temeljna organizacija združenega dela, ki nima v samoupravnem splošnem aktu opredeljenega postopka, načinov in kriterijev za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, ne sme v razpisih in objavah del oziroma nalog poleg izobrazbe alternativno zahtevati tudi z delom pridobljene delovne zmožnosti. 21. člen Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili dela oziroma naloge, ki se lahko opravljajo na podlagi pogodbe c delu in določili kriterije, ki bodo zagotavljali smotrnost in družbeno upravičenost zaposlovanja upokojencev pri teh delih oziroma nalogah. Zavzemali se bomo za dosledna izvajanje zakonskih določil glede spremljanja in preverjanja zaposlovanja upokojencev. Pri določanju kriterijev, smotrnosti in družbeni upravičenosti zaposlovanja upokojencev v zvezi s 1. odstavkom tega člena, so temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne predvsem upoštevati možnosti nadomestitve zaposlenih upokojencev z notranjimi premestitvami delavcev in z zaposlovanjem nezaposlenih delavcev. III. NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJA 22. člen Plani potreb po kadrih in izobraževanju so integralni del dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih planov družbenoekonomskega razvoja. Plane potreb po kadrih in izobraževanju sprejmejo delavci po opravljeni javni razpravi po enakem postopku kot druge planske dokumente. 23. člen Delavci v združenem delu določajo smernice in sestavne elemente kadrovskih planov, kot so: — potrebna sredstva za uresničevanje planov kadrovskih potreb in izobraževanja, — potrebno število delavcev in ustrezno strokovno strukturo kadrov za opravljanje nalog, sprejetih s plani družbenoekonomskega razvoja, — pregled delavcev (popis vseh delavcev po njihovi strokovni usposobljenosti oziroma z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi, po njihovi delovni uspešnosti itd.), plan izobraževanja in usposabljanja delavcev pred nastopom dela, ob delu in iz dela, — načrt potreb po štipendistih, — predviden odhod delavcev (upokojitve, vojaške obveznosti, povprečna fluktuacija posameznih poklicev, odsotnosti z dela), — načini usposabljanja delavcev za kritje potreb glede na razvoj temeljne organizacije združenega dela, — načini razporejanja, preusmerjanja in zaposlovanja presežka delavcev zaradi uvajanja nove tehnologije ali drugih organizacijskih in tehničnih izboljšav, — ukrepi za razvoj inovacijske dejavnosti, — kadrovski ukrepi za uresničitev nalog gospodarskega in družbenega razvoja, — plan usposabljanja ,učencev in študentov za delo (proizvodno delo oziroma delovna praksa), — opredelitev možnih virov pridobivanja kadrov, — ukrepi za uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju ljubljanskih občin, — program in naloge pri evidentiranju in pripravah možnih kandidatov za opravljanje odgovornih družbenih nalog v občini, republiki in federaciji, te- meljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih. 24. člen Udeleženci dogovora bomo na podlagi sprejetih planov kadrovskih potreb in v skladu z razvojnimi programi sprejemali ukrepe: — za notranje razporejanje delavcev na osnovi njihove strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovnih izkušenj in doseženih delovnih rezultatov, — za pridobitev strokovne izobrazbe ob delu, izpopolnjevanje in usposabljanje zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji dela, — za stalno izobraževanje delavcev v skladu s potrebami in interesi temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ter s sposobnostmi, zmožnostmi in nagnjenji delavcev, — za organizirano in sistematično izobraževanje delavcev, ki opravljajo fizično težka in zdravju škodljiva dela oziroma naloge, — za štipendiranje, usposabljanje in poklicno usmerjanje mladine, — za izvajanje pripravništva, — za pridobivanje novih delavcev, — za zaposlovanje invalidov, — za zagotavljanje pogojev za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse. 25 člen Udeleženci dogovora si bomo prizadevali za poenotenje sistema zajemanja kadrovskih podatkov in načinov ter sistemov spremljanja uresničevanja kadrovskih planov. 26. člen Udeleženci dogovora s tem dogovorom sprejemamo obveznosti: — da bo vsak investicijski elaborat vseboval tudi podroben načrt pridobivanja in usposabljanja potrebnih delavcev, kakor tudi program prekvalifikacije in nove razporeditve delavcev, — da bomo plane kadrovskih potreb dopolnjevali in usklajevali z novo nastalimi potrebami v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — da bomo kadrovske plane izdelovali za takšno obdobje, ki bo omogočalo vplivati na poklicno usmerjanje mladine že v času šolanja, — da bomo v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami razpisovali štipendije in usmerjali delavce v izobraževanje ob delu in iz dela, — da bomo zagotavljali primerne pogoje v domovih učencev in študentov. 27. člen Predloge planov kadrov, izobraževanja in razvoja kadrov bodo: — v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih priprav- Ijale kadrovske službe, ki se morajo za to delo tudi strokovno usposobiti, — za območje občine kot celote pa so za pripravo predlogov planov oziroma projekcij potreb po kadrih zadolženi komiteji za družbeno planiranje in gospodarstvo pri izvršnih svetih skupščin občin in mesta, izobraževalne skupnosti ter skupnosti za zaposlovanje. 28. člen Udeleženci dogovora se dogovorimo, da bomo morebitna razhajanja med plani potreb po kadrih v organizacijah združenega dela, planom kadrov v občini ter plani vpisa v posamezne šole usklajevali v okviru samoupravnih interesnih skupnostih za izobraževanje, posebnih izobraževalnih skupnostih, skupnostih za zaposlovanje in družbenopolitičnih skupnostih. 29. Een Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v skladu s sprejetimi srednjeročnimi plani kadrovskih potreb izdelovali letne plane kadrovskih potreb in nadaljevali s pripravami projekcije potreb po kgdrih do leta 2000. 30. člen Udeleženci dogovora se zavzemamo za dosledno uresničevanje temeljnih načel in smotrov vzgoje in izobraževanja, ki se izražajo zlasti v: — marksistični in samoupravni zasnovanosti celotne vzgoje in izobraževanja za delo in samoupravljanje. ter vsestranskim razvojem posameznika, — odločilni vlogi združenega dela pri oblikovanju politike razvoja in vsebine vzgoje in izobraževanja, — povezanosti vzgoje in izobraževanja z delom, razvojem znanosti, tehnike in kulture, razvojem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter krepitvijo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — usmerjanju zaposlenih delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela, — skladnosti vzgoje in izobraževanja z izobraževalnimi potrebami združenega dela in celotne družbe 31. člen Udeleženci dogovora bomo v skladu s svojimi kadrovskimi plani: — ugotavljali potrebe po stalnem izobraževanju delavcev, — oblikovali vzgojnoizobraževalno politiko, — načrtovali vsebino, obseg in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov, — s svobodno menjavo dela zagotavljali možnosti za uresničevanje vzgojnoizobraževalnih programov in za njihovo prilagajanje potrebam razvoja, — omogočali delavcem, ki dosegajo nadpovprečne uspehe pri delu in izkazujejo posebne nadarjenosti, da čimprej dosežejo izobrazbo in razvijajo sposobnosti za opravljanje najzahtevnejših del oziroma nalog. 32. člen Osnovne organizacije sindikata udeleženk dogovora bodo sprejele akcijske programe za usmerjanje delavcev, ki nimajo končane osnovne šole, da le-to končajo. Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili pogoje za dokončanje osnovne šole. 33. člen Udeleženci dogovora se dogovorimo, da borpo na ravni občine združevali načrte potreb izobraževanja. V sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje bodo izobraževalne skupnosti v občinah in mestu zbiralec izobraževalnih potreb, koordinator in organizator spremljanja uresničevanja izobraževalnih načrtov. 34. člen Udeleženci dogovora bomo v planih kadrovskih potreb in načrtih izobraževanja in usposabljanja ter v samoupravnih splošnih aktih določili sredstva, potrebna za pridobivanje, izobraževanje in usposabljanje kadrov v skladu z določili 23. člena tega dogovora. 35. člen Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za uresničevanje usmerjenega izobraževanja za potrebe vseh področij združenega dela. Zato bomo: — sodelovali pri načrtovanju vsebine in smotrov usmerjenega izobraževanja, — aktivno sodelovali z izobraževalnimi organizacijami in izobraževalnimi skupnostmi pri oblikovanju programa,- oblik izobraževanja in pri razvijanju mreže šol, razvijali strokovne službe za usmerjanje mladine in odraslih v izobraževanje in. nadaljnje usposabljanje, — vzpodbujali delavce za izobraževanje, usposabljanje in samoizobraževanje ter jih usmerili v izobraževanje ob delu in iz dela, — pravočasno objavili razpise za izobraževanje ob delu in iz dela, — vzpodbujali svoje najuspešnejše strokovne delavce za aktivno sodelovanje v vzgojnoizobraževal-nem delu v izobraževalnih organizacijah in jim omogočili pridobitev najnujnejšega pedagoškega znanja, — zagotavljali delavce za opravljanje nalog organiziranja in izvajanja praktičnega pouka, proizvodnega dela oziroma delovne prakse, — zagotavljali opravljanje praktičnega pouka, proizvodno delo oziroma delovno prakso, — omogočali in organizirali stalno in dopolnilno izobraževanje, strokovno prakso in specializacijo, — zagotavljali stalno družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje za opravljanje družbenopolitičnih in samoupravnih nalog. 36. člen Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za dosledno uresničevanje določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju. V skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela bomo skrbeli za izpopolnjevanje kriterijev in meril štipendiranja. Najuspešnejše mlade delavce in učence bomo na osnovi dogovorjenih meril in kriterijev predlagali za štipendiste Titovega sklada in Kraigherjevega sklada. 37. člen Udeleženci dogovora se dogovorimo za minimalne pravice in obveznosti v zvezi z izobraževanjem ob delu in iz dela, ki se nanašajo na: — pravice in obveznosti delavcev — udeležencev izobraževanja ob delu in iz dela in — pravice in obveznosti temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 38. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo v samoupravnem splošnem aktu določili pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu in iz dela. O pravicah in obveznostih za izobraževanje ob delu oziroma iz dela mora biti sklenjen dogovor (pogodba) v pisni obliki. 39. člen Delavec, ki se izobražuje ob delu oziroma iz dela ima pravico do povrnitve stroškov izobraževanja oziroma ustreznega nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih: — če obstojajo v temeljni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti potrebe po kadrih s tako izobrazbo, —-če je s strokovnim delom in uresničevanjem samoupravnih prardc in obveznosti izkazal upravičenost do izobraževanja ob delu oziroma iz dela. — če se obreže, da bo po končanem šolanju ostal v temeljni organizaciji združenega dela oziroma samoupravni organizaciji oziroma skupnosti toliko časa, kolikor je trajalo šolanje. 40. člen Udeleženci dogovora imamo pri izobraževanju ob delu svojih delavcev pravice in obveznosti: — kriti stroške izobraževanja ob delu: za vpisnino in šolnino, za prevozne stroške in šolnino, za seminarske in laboratorijske vaje ter za izpite in za zaključne izpite, — omogočati izrabo izrednega študijskega dopusta: za šolanje na srednji šoli najmanj 2 delovna dneva za izpit iz posameznega predmeta in najmanj IS delovnih dni za zaključne izpite, za šolanje na višjih in visokih šolah najmanj 3 delovne dni za izpit iz posameznega predmeta in najmanj 30 delovnih dni za diplomo, — zahtevati povračilo stroškov v primeru prekinitve dogovora (pogodbe) s strani delavca zaradi neuspešnega šolanja in v primeru prenehanja delovnega razmerja na lastno zahtevo ali po lastni krivdi, — zahtevati povračilo stroškov in nastalo škodo, če delavec iz neupravičenih razjogov prekine delovno razmerje. 41. člen Udeleženci dogovora smo se dogovorili, da bo temeljna ali druga samoupravna organizacija ali skup- nost, ki bo napotila delavca v izobraževanje iz dela zagotavljala: — da bo delavec ohranil pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, — da bo prejemal ustrezno nadomestilo osebnega dohodka. 42. člen Delavec, ki se izobražuje ob delu, ima pravice in obveznosti: — redno opravljati izpite in druge šolske obveznosti ter šolanje zaključiti v dogovorjenem roku, — koristiti najmanj toliko izrednega študijskega dopusta, kot ga določa ta dogovor, — predložiti najmanj enkrat letno potrdilo o uspešnosti šolanja, — zahtevati povračilo stroškov, nastalih s šolanjem, — ostati po končanem šolanju v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v samoupravni organizaciji oziroma skupnosti najmanj toliko časa, kot je trajalo izobraževanje ob delu, — vrniti vse s šolanjem nastale stroške, kolikor šolanje ni končal po lastni krivdi. 43. člen Delavec, ki se izobražuje iz dpla Ima obveznosti: — da redno opravlja vse študijske obveznosti in da študij zaključi v dogovorjenem roku, — da po končanem študiju ostane v delovnem razmerju v temeljni oziroma drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, ki ga je napotila v izobraževanje iz dela toliko časa, kot je trajalo izobraževanje iz. dela, — da povrne vse stroške nastale z izobraževanjem, če ga ni uspešno končal po lastni krivdi, — da povrne sorazmerni del stroškov izobraževanja, če prekine delovno razmerje prej, kot je to določeno v 2. alinei tega člena 44. člen Udeleženci dogovora smo se dogovorili, da se delavci praviloma usmerjajo v izobraževanje ob delu in iz dela v okviru svojega poklicnega oziroma strokovnega področja. Izjemoma se delavci lahko usmerijo v izobraževanje ob delu tudi izven svojega poklicnega oziroma strokovnega področja v naslednjih primerih: — kadar se za dela oziroma naloge, katere bodo delavci predvidoma opravljali po končanem študiju, zahteva širše oziroma več znanj, — če to zahteva kadrovski interes temeljne organizacije združenega dela zaradi potrebe po poklicni preusmeritvi, — zaradi naknadno ugotovljene izrazite poklicne nagnjenosti delavca do drugega poklica. 45. člen V zvezi z uresničevanjem razširjene funkcije poklicnega usmerjanja bomo udeleženci dogovora organizirali in razvijali v okviru kadrovske funkcije naslednje dejavnosti: St. 37 — 14. XII. 1934 URADNI LIST SRS Stran 2031 — sodelovanje pri načrtovanju smotrov in vsebine usmerjenega izobraževanja, vzgajanja in usposabljanja, — proučevanje rešitev za hitrejše prilagajanje kadrov spremembam v organizaciji dela in tehnologiji, — spremljanje uspešnosti delavcev pri delu in samoupravni aktivnosti, — ugotavljanje sposobnosti in delovnih zmožnosti delavcev, — svetovanje in usmerjanje delavcev v izobraževanju ob delu in iz dela, — usmerjanje zaposlenih delavcev na taka dela, ki najbolj ustrezajo njihovi delovni usposobljenosti, — proučevanje uspešnosti delavcev, ki so napredovali ali so bili razporejeni na nova dela oziroma naloge, — izbiranje in usposabljanje delavcev za opravljanje nalog organiziranje in izvajanje proizvodnega dela, delovne prakse in praktičnega pouka, — spremljanje učnih uspehov učencev in študentov, s katerimi ima organizacija združenega dela sklenjeno štinendiisko razmerje ali kako drugo obliko povezovanja, — sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami. skupnostmi za zaposlovanje ter drugimi dejavniki, ki sodelujejo pri usmerjanju mladine in odraslih v izobraževanje in delo. 46. člen Funkcijo poklicnega usmerjanja bodo izvajale vzgojnoizobraževalne organizacije in strokovna služba skupnosti za zaposlovanje ter strokovne službe udeležencev tega dogovora. 47. člen Vzgojnoizobraževalne organizacije bodo izvajale funkcijo poklicnega usmerjanja tako, da bddo: osnovne šole — učence interesno razvijale in jih vključevale v interesne (prostočasne) dejavnosti ter jih seznanjale z oblikami dela, — vzpodbujale in spremljale razvoj učencev za bodočo poklicno usposobljenost, — skrbele za delovno in poklicno vzgojo učencev ter jih skladno z individualnimi posebnostmi posameznika ter družbenoekonomskimi potrebami po kadrih svetovalno usmerjale v srednje izobraževanje, osnovne in srednje šole — bodo v sodelovanju z ostalimi nosilci funkcije poklicnega usmerjanja posebno pozorne na usmerjanje mladine v vojaške in obrambne poklice, srednje šole — bodo v okviru svojih programov in smeri usmerjale mladino v skladu s potrebami združenega dela po ustrezno usposobljenih kadrih, hkrati pa upoštevale razvojne in interesne značilnosti mladih in odraslih v procesu izobraževanja. 48. člen Skupnosti za zaposlovanje bodo pri izvajanju funkcije poklicnega usmerjanja sodelovale s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in: — skrbele za metodološko enotno zbiranje podatkov o izobraževalnih namerah in sposobnostih učencev v osnovnih šolah in učencev v srednjem izobraževanju ter podatke kvantitativno in kvalitativno pripravljene posredovale zainteresiranim uporabnikom, — posredovale vzgojnoizobraževalnim organizacijam informacije o prednostnih poklicnih usmeritvah in tekočih potrebah po kadrih na podlagi dogovorjene metodologije, — same izvajale poklicno usmerjanje mladine in odraslih, — posredovale nosilcem poklicnega usmerjanja potrebne informacije in strokovne pripomočke za delo na področju poklicnega usmerianja, — usklajevale strokovno delo nosilcev poklicnega usmerjanja. 49. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo s svojo aktivnostjo zagotavljali pogoje za dosledno uresničevanje družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobraževanju in usposaM t-mju, v katerem so nakazane poti za načrtno, usklajeno in stalno družbeno izobraževanje. Udeleženci bomo usklajevali svojo aktivnost v ustreznih odborih za družbenopolitično izobraževanje pri občinskih in mestni konferenci SZDL, pri občinskih in tnestnem sindikalnem svetu ih v ustreznih komisijah pri komitejih občinskih konferenc ZK in pri komiteju nr stne konference ZKS. Posebno odgovornost za razvijanje kvalitete družbenega izobraževanja imajo delavske univerze in marksistični center Ljubljana 50. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo zagotavljali učinkovito uveljavljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot oblike in vsebine obrambne organiziranosti naše socialistične samoupravne družbe. Zato bomo zlasti: — skrbeli za stalno krepitev varnostne kulture in samozaščitne aktivnosti delovnih ljudi in občanov, — spodbujali zanimanje za opravljanje del in nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — zagotavljali sodelovanje pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih dejavnikov v temeljnih samoupravnih skupnostih in krajevnih skupnostih pri kadrovanju in usmerjanju mladine v vojaške šole in obrambne poklice za potrebe oboroženih sil in pri vključevanju mladine v enote teritorialne obrambe. IV. URESNIČEVANJE IN IZVAJANJE TEMELJNIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI IZ DELOVNIH RAZMERIJ DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU 51. člen Pred nastopom dela oziroma opravljanja nalog in pred podpisom izjave o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v združenem delu bomo udeleženci dogovora izbranemu delavcu na delo vročili in ga seznanili s: samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih, statutom, samoupravnim aktom o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter s samoupravnim aktom o varstvu pri delu; seznanili ga bomo tudi z drugimi samoupravnimi splošnimi akti v katerih so urejene njegove pravice, obveznosti in odgovornosti v združenem delu. 52. Sen Pri izbiri delavcev za opravljanje samostojnih strokovnih del oziroma nalog, zlasti tistih, za katere so potrebne razvite sposobnosti komuniciranja in sodelovanja z ljudmi, bomo udeleženci proučili poleg strokovnih sposobnosti kandidata tudi njegovo uspešnost pri opravljanju del oziroma nalog ter njegovo družbenopolitično aktivnost. V primerih, ko ne bo dovolj podatkov o delu in usposobljenosti kandidata, bomo te ugotavljali v neposrednih pogovorih s kandidatom, s posebnimi vprašalniki, testi znanja itd. Postopek za preizkus kandidatovih sposobnosti bomo udeleženci dogovora določili v samoupravnih splošnih aktih. 53. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo zagotovili pogoje za organizirano uvajanje novo izbranih delavcev k delovnim nalogam in da bomo izdelali in sprejeli program uvajanja v delo. V primerih, ko za prosta dela oziroma naloge ne bodo pripravljeni programi uvajanja v delo oziroma naloge, pristojni samoupravni organi ne bodo razpisovali prostih del oziroma nalog. . 54. člen Udeleženci dogovora bomo v skladu z določili zakona vsako leto izdelali in sprejeli program sprejemanja in usposabljanja pripravnikov. V programih uvajanja pripravnikov v delo bomo udeleženci določili program dela, organizacijo in vodstvo pripravništva kakor tudi način usposabljanja pripravnikov za samostojno delo ter v vsakem konkretnem primeru določili pripravniku mentorja, ki mora imeti najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot .jo ima pripravnik. 55. člen Udeleženci dogovora bomo pri občinski konferenci SZDL oziroma pri IS skupščine občine ustanovili posebno komisijo z nalogo, da analizira možnosti, za organizirano in postopno vračanje naših delavcev na začasnem delu v tujini. Naloge in pristojnosti teh komisij določi občinska konferenca SZDL oziroma izvršni svet skupščine občine. 56. člen Udeleženci dogovora bomo v skupnosti za zaposlovanje združevali sredstva in preko te skupnosti vodili politiko, ki bo zagotavljala: — priučevanje nekvalificiranih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni, — funkcionalno usposabljanje kvalificiranih in strokovnih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni, če je pogoj za njihovo zaposlitev racionalna prekvalifikacija v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela. Skupnost za zaposlovanje bo sofinancirala zgoraj navedene oblike usposabljanja le tistim temeljnim organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki bodo imele izdelane programe potreb po kadrih oziroma ki bodo zagotavljala zaposlitev tako usposobljenim delavcem. 57. člen Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bomo začeli postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se bomo sporazumeli za pravočasne ukrepe in ustrezna sredstva za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo in ustrezno zaposlitev delavcev, kadar iz tehnoloških razlogov delo delavcev na določenih delovnih nalogah ni več potrebno in ni možno zagotoviti dela v isti temeljni organizaciji združenega dela. Udeleženci bomo zagotovili, da tedaj, ko iz tehnoloških razlogov delo delavcev v temeljni ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ni več potrebno in ko še niso razporejeni na drugo delo oziroma naloge, delavcem ne bomo zmanjšali osebnega dohodka. 58. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo skladno z zakonskimi določili omogočili svojim delavcem, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali nesreče, da ostanejo še naprej v temeljni organizaciji združenega dela. Razporedih jih bomo k ustreznim nalogam ter jih za opravljanje teh nalog usposobili in jim zagotovili ustrezne delovne pripomočke. Udeleženci dogovora bomo zaposlovanje invalidov urejali preko pokojninskoinvalidske skupnosti in skupnosti za zaposlovanje. 59. člen Udeleženci dogovora bomo sodelovali s skupnostjo za zaposlovanje pri razporeditvi k delovnim nalogam invalidov in invalidnih oseb, ki so po mnenju pristojne strokovne komisije sposobni opravljati določena dela oziroma naloge. Udeleženci dogovora in nosilci obveznosti usposabljanja invalidnih oseb bomo v skladu z zakonom za delavce iz prejšnjega odstavka zagotovili sredstva za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo. 60. člen V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer je nočno delo še nujno, si bomo udeleženci dogovora prizadevali za izboljšanje delovnih razmer in za zavarovanje zdravja zaposlenih. Zagotovili bomo prevoz z dela in na delo, topli obrok hrane, varstvo otrok, kjer je to potrebno in najmanj enkrat na leto sistematični zdravniški pregled. 61. člen Udeleženci dogovora bomo v okviru svojih razvojnih programov v treh mesecih po podpisu tega dogovora izdelali programe o postopnem odpravljanju nočnega dela. Programi morajo vsebovati naloge, ukrepe in roke za postopno odpravljanje nočnega dela. 62. člen Udeleženci dogovora bomo zagotovili socialno varnost starejšim delavcem, ženskam nad 50 let oziroma s 30 leti delovne dobe, moškim nad 55 let oziroma s 35 leti delovne dobe, ki ne morejo več uspešne opravljati del oziroma nalog, na katere so bili razporejeni, tako da jih bomo razporedili na manj zahtevna dela oizroma naloge. Ti delavci obdržijo svoj prejšnji osebni dohodek, ki se letno valorizira v skladu s poprečno rastjo osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela. Obveznosti za zagotavljanje socialne varnosti delavcem iz prejšnjega odstavka, ki jo sprejemamo s tem družbenim dogovorom, bomo udeleženci opredelili v svojih samoupravnih splošnih aktih. V. NAČELA IN MERILA KADROVANJA ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ 63. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v medsebojnem sodelovanju skrbeli za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje kadrov za najodgovornejše funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in 'skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenih organizacij in društvih ter na področju pravosodja, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. 64 člen Udeleženci dogovora bomo pri kadrovanju o katerem govori 63 člen dosledno upoštevali načela demokratičnosti in javnosti. Pri izbiri kadrov za najodgovornejše družbene funkcije bomo upoštevali celovitost strokovnih znanj in osebnostnih kvalitet ter sposobnosti, zlasti pa, da kandidati izpolnjujejo naslednje kriterije: — da z delom in aktivnostjo izpričujejo svojo opredeljenost za socialistični samoupravni sistem, zavzetost za ustvarjalno razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu ter za poglab’ anje odločujočega vpliva delavskega razreda v družbi. — da uveljavljajo pridobitev NOB in socialistične revolucije, koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, krepijo bratstvo in enotnost ter enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter politiko neuvrščenosti, — da dokazujejo svoje sposobnosti, znanje in odgovornosti pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema, skupnem delu in vodenju, opravljanju svojih nalog ter da imajo odnos do dela, ljudi in sodelavcev, spoštovanje zakonitosti, da imajo ugled in zaupanje v svojem okolju. Udeleženci dogovora bomo kriterije iz drugega odstavka 64. člena upoštevali tudi pri izbiri delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 65. člen Pri določanju delovnih izkušenj v samoupravnih splošnih aktih in v razpisnih pogojih udeleženci dogovora ne bomo zahtevali, da so delovne izkušnje pridobljene le (samo) pri opravljanju del oziroma nalog individualnih poslovodnih organov ali delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, razen če z zakonom ni drugače določeno. 66. člen Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih določili dela oziroma naloge, ki jih bodo opravljali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Praviloma so to dela oziroma naloge: organiziranje in vodenje delovnega procesa, proizvodno tehnične, ekonomske, komercialne, finančne, programsko razvojne, kadrovske, splošno pravne, ljudska obramba in družbena samozaščita in druge. 67. člen Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da bomo v sestavljenih organizacijah združenega dela, poslovodnih skupnostih in drugih oblikah združenega dela, ki zajemajo več dejavnosti, formirali kolegijske poslovodne -organe. ■ 68. člen Poslovodne organe imenuje delavski svet na predlog razpisne komisije. Razpisna komisija je sestavljena po tripartitnem načelu, in sicer tako, da imenuje enako število predstavnikov: — delavski svet temeljne organizacije združenega dela — družbenopolitična skupnost na območju katere ima temeljna organizacija združenega dela svoj sedež — sindikat temeljne organizacije združenega dela. Predstavnike sindikatov v razpisne komisije imenuje: — za temeljno organizacijo združenega dela oziroma samoupravno delovno skupnost izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, oziroma sindikalna konferenca, če je v temeljni organizaciji združenega dela več osnovnih organizacij sindikata, — za delovno organizacijo sindikalna konferenca, — za sestavljeno organizacijo združenega dela koordinacijski odbor. 69. člen Za oblikovanje predloga za imenovanje poslovodnega organa mora razpisna komisija dobiti mnenje družbenopolitičnih organizacij. Mnenje družbenopolitičnih organizacij posreduje sindikalna organizacija v temeljni organizaciji združenega dela po posvetu: — z občinskim svetom zveze sindikatov, v kateri ima delovna organizacija svoj sedež, — z občinskim, medobčinskim pa tudi z republiškim svetom zveze sindikatov, če gre za sestavljeno organizacijo združenega dela in če so deli te organizacije v več občinah SR Slovenije, republikah in pokrajinah, — z organizacijo zveze komunistov in zveze socialistične mladine Slovenije v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni organizaciji združenega dela. 70. člen Udeleženci dogovora se dogovorimo, da se razpisna komisija za imenovanje poslovodnega organa oblikuje in opravlja svoje naloge tudi v temeljnih organizacijah združenega dela, ki ne oblikujejo delavskega sveta. 71. člen Družbena skupnost oblikuje in koordinira mnenje o kandidatih za poslovodni organ v okviru koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konlerence SZDL oziroma pri predsedstvu mestne konference SZDL. Predstavniki družbene skupnosti v razpisnih komisijah sodelujejo pri oblikovanju mnenja iz prvega odstavka tega člena in ga posredujejo razpisni komisiji v temeljni organizaciji združenega dela v pisni obliki. 72. člen Udeleženci dogovora bomo pri kadrovanju kadrov za poslovodne funkcije v organizacijah združenega dela dosledno uresničevali načelo reelekcije. Zato bodo samoupravni organi pri izbiri kandidata, ki ponovno kandidira za poslovodno funkcijo v isti organizaciji združenega dela upoštevali kot odločujoč kriterij njegovo uspešnost v pretečenem mandatu, predvsem pri uresničevanju planov družbenoekonomskega razvoja, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, razvijanju samoupravljanja, uveljavljanju načela delitve po rezultatih dela. Pred ponovnim imenovanjem iste osebe na poslovodno funkcijo v isti organizaciji združenega dela podajo oceno o uspešnosti kandidata družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja v organizaciji združenega dela v sodelovanju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti. 73. člen Pereče kadrovske probleme, ki se nanašajo na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, si bomo udeleženci dogovora prizadevali reševati tudi s pomočjo koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske in mestne konference SZDL. 74. člen Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za uveljavitev načela, da bo delavec, ki opravlja dolžnost poslovodnega organa ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ko izpolni pogoje za upokojitev, prenehal opravljati to dolžnost. Lahko pa jo opravlja še naprej, če to narekuje širši družbeni interes in če se ne upokoji. 75. člen Da bi zagotovili pogoje za enotno in organizirano delovanje nosilcev kadrovske politike, se udeleženci dogovora zavzemamo, da koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri občinskih in mestni konferenci SZDL sprejmejo sporazum, na osnovi katerega se na ravni mesta oblikuje in koordinira mnenje o kandidatih za poslovodne organe organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij posebnega pomena za mesto Ljubljana. VI. KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV 76. člen Udeleženci dogovora, bomo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb na področju mednarodnih odnosov v občini, republiki in federaciji. Skrbeli bomo, da bodo kadrovski načrti obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju mednarodnih odnosov doma in v tujini; skrbeli bomo za stalno evidentiranje kadrov, za usposabljanje in spremljanje razvoja kadrov in za ustrezen izbor in pripravo kadrov. Usklajevanje kadrovskih načrtov bodo opravljali koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske, mestne in republiške konference SZDL. 77. člen Udeleženci dogovora bomo v mejah svojih pristojnosti sodelovali pri načrtovanju, evidentiranju, pripravi in izbiri kadrov za potrebe dela na področju mednarodnih odnosov. 78. člen S kadri na področju mednarodnih odnosov razumemo predvsem: — delavce, zaposlene na področju mednarodnih odnosov v zveznih, republiških, mestnih in občinskih organih in organizacijah, — delavce v mednarodnih organizacijah, — delavce v skupnih gospodarskih predstavništvih v tujini, — delavce v predstavništvih organizacij združenega dela v tujini, — delavce v mešanih podjetjih v tujini, — delavce v okviru mednarodnega kulturnega, prosvetnega, znanstvenega in tehničnega sodelovanja, — dopisnike v tujini, — poklicne prevajalce in lektorje slovenskega jezika v tujini, — učitelje in profesorje za dopolnilni pouk v materinščini in socialne delavce v tujini, — predstavnike družbenopolitičnih organizacij in delavce, ki delajo v raziskovalnih institucijah. 79. člen Udeleženci si bomo prizadevali, da bo evidentiranje kadrov za delo na področju mednarodnih odnosov potekalo v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah, SIS ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Nosilci evidentiranja na ravni občine in mesta so: — komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščin občin in mesta za opravljanje del oziroma nalog v konzularni službi in v mednarodnih organizacijah, za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v zveznih, republiških, mestnih in občinskih organih in organizacijah, — družbenopolitične organizacije za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v družbenopolitičnih organizacijah, — organizacije združenega dela za opravljanje del oziroma nalog v skupnih gospodarskih preds'av-ništvih in predstavništvih organizacij združenega dela v tujini, — samoupravne interesne skupnosti, občinske in mestna konferenca SZDL za opravljanje del oziroma nalog s področja mednarodnih odnosov v izobraževalnih organizacijah združenega dela, raziskovalnih, kulturnih in drugih organizacijah, za katere obstoji poseben interes. Kadrovske službe pri skupščinah občin in mesta bodo vodile evidenco zaposlenih na področju mednarodnih odnosov in posebno evidenco o evidentiranih kandidatih. 80. člen Udeleženci dogovora bomo zagotovili, da bo pri delavcih na področju mednarodnih odnosov spoštovano načelo rotacije in reelekcije ter da se bodo vračali na delo v domovino. Delavcem, ki so sklenili delovno razmerje v zveznih in republiških organih, družbenopolitičnih organizacijah v federaciji, republiki ali v mednarodnih organizacijah bomo zagotovili pravico, da se po prenehanju delovnega razmerja vrnejo na delo v tenieljno organizacijo združenega, v kateri so bili nazadnje zaposleni. 81. člen Udeleženci dogovora bomo skrbeli za vzpostavljanje stalnih stikov z delavci iz ljubljanskih občin, ki delajo v federaciji ali tujini. VIL DRUŽBENA PRIZNANJA 82. člen Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za podeljevanje odlikovanj in družbenih priznanj zaslužnim delavcem, delovnim ljudem in občanom in skrbeli, da politika odlikovanj in drugih družbenih priznanj postane sestavina kadrovske politike. Udeleženci dogovora bomo oblikovali stalna ali občasna telesa, ki bodo skrbela za izvajanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj in družbenih priznanj. VIII. VIII. KADROVSKE SLUŽBE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN KADROVSKE SLUŽBE V OBČINAH IN MESTU 83. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo za učinkovito in dosledno uresničevanje načel kadrovske politike, določil družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, določil družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in za učinkovito izvajanje kadrovskih funkcij organizirali. kadrovske službe. Pri organiziranju kadrovskih služb bomo udeleženci dogovora upoštevali število zaposlenih, naloge, programe razvoja in celovitost kadrovskega področja Za učinkovito izvajanje kadrovske funkcije morajo kadrovske službe opravljati naloge predvsem iz naslednjih področij: načrtovanje kadrov, pridobivanje kadrov, programiranje izobraževanja in usmerjanja v izobraževanje, usoosabljanje kadrov za strokovno, samoupravno in družhennoolitično delo, spremljanje strokovnega r. voja kadrov, informiranje, delitev osebnih dohodkov, priprava samoupravnih splošnih akto^, ki urejajo delovna razmerja, varstvo pri delu in zaščito zdravja zaposlenih, ter življenjske, kulturne, socialne in stanovanjske razmere. Glede na naštete dejavnosti kadrovske funkcije bomo udeleženci dogovora zagotovili v ■ kadrovskih službah potrebno število strokovnih delavcev. Izvajanje posameznih kadrovskih funkcij pa je lahko zaradi zagotavljanja racionalnosti, strokovnosti in boljše izkoriščenosti strokovnih kadrov organizirano v okviru skupnih služb. 84. člen Za kvalitetno opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti se manjše organizacije združenega dela povezujejo tako, da strokovno bolj usposobljene in specializirane organizacije na osnovi dogovorov opravljajo strokovno zahtevnejša opravila s tega področja za več organizacij združenega dela, 85. člen V procesu sodelovanja vseh družbenih dejavnikov za izvajanje kadrovske politike in politike zaposlovanja so pomemben člen kadrovske službe skupščin občin in mesta ter skupnost za zaposlovanje, ki povezujejo in razvijajo kadrovsko dejavnost v občini in mestu. Ker uresničevanje kadrovske dejavnosti zahteva polidisciplinarni pristop in ker se kadrovska dejavnost hitro bogati z novimi spoznanji in delovnimi metodami, bomo. udeleženci dogovora spodbujali stalno strokovno izpopolnjevanje delavcev v kadrovskih službah. 88, člen Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bomo opravljanje del oziroma nalog s področja kadrovske dejavnosti poverili strokovno usposobljenim, moralno in politično neoporečnim delavcem. 87. člen Udeleženci dogovora bomo zagotovili v skladu že sprejetega enotnega oblikovanja kadro\'ske evidence in enotne metodologije stalno ažuriranje, spremljanje in posredovanje podatkov o kadrih. Na ta način bo omogočen pregled kadrov, stalno spremljanje gibanja kadrov in uresničevanja sprejetih kadrovskih načrtov. Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelili določila o zavarovanju in zaščiti podatkov kadrovske evidence kot gradiva zaupnega značaja. Udeleženci dogovora in uporabniki kadrovske evidence bomo na osnovi potreb vplivali na postopno razširitev kadrovske evidence. Poleg enotnega vodenja kadrovska evidence, bomo udeleženci dogovora zagotovili tudi posebne evidence, ki so predvidene v določilih družbenega dogovora. IX. ODGOVORNOSTI IN NALOGE ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE 88. člen Družbenopolitične organizacije, skupščine občin in mesta so odgovorne za organizacijo družbenopoii- tične akcije, da bodo ta dogovor sprejeli vsi nosilci kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. V družbenopolitičnih organizacijah se delovni ljudje organizirano dogovarjajo za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti, nadzorujejo izvajanje družbenega dogovora in ga v skladu s spreminjanjem družbenoekonomskih razmer dopolnjujejo in spreminjajo. 89. člen Udeleženci dogovora imamo zlasti naloge, da: — uresničujemo določbe tega dogovora in skladno s temi rešujemo zadeve iz svoje pristojnosti, — pripravljamo in sprejemamo dolgoročne in srednjeročne plane kadrovskih potreb in izobraževanja, — spremljamo uresničevanje tega dogovora in analiziramo kadrovsko problematiko, — zagotavljamo uresničevanje družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, — spodbujamo reševanje nalog na področju kadrovske politike s samoupravnim sporazumevanjem med nosilci kadrovske politike ter skrbimo za izpopolnjevanje kriterijev kadrovske politike, — dajemo pobudo za raziskovalno delo na področju kadrovske politike in omogočamo uveljavljanje raziskovalnih dosežkov s tega področja, — dajemo pobude za dopolnitve ali spremembe tega dogovora. 90. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo svoje samoupravne splošne akte uskladili z določili tega dogovora v roku 6 mesecev po podpisu dogovora. 91. člen Udeleženci dogovora se dogovorimo, da skupščine občin in mesta oblikujejo ustrezen organ za spremljanje in izvajanje tega dogovora in družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji. S posebnim aktom skupščine občin in mesta določijo sestavo, naloge in število članov organa za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora. 92. člen Organi skupščin občin in mesta za spremljanje in izvajanje dogovora: — zagotavljajo enotno izvajanje družbenega dogovora na območju ljubljanskih občin, — spremljajo izvajanje družbenega dogovora in najmanj enkrat letno poročajo skupščini občine in mesta o ugotovljenem stanju, — opravljajo vse naloge v zvezi z dopolnitvami in spremembami dogovora, — dajejo pobude za dopolnitev ali spremembo dogovora, — so pooblaščeni, da dajejo pojasnila in obrazložitve v zvezi z uporabo določb tega dogovora, — najkasneje v roku 6 mesecev po sprejemu družbenega dogovora se organi skupščin občin in mesta za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora dogovorijo za enotno metodologijo spremljanja in izvajanja družbenega dogovora na območju ljubljanskih občin. 93. člen Za enotno izvajanje nalog iz prejšnjega člena komisije skupščin občin in mesta za spremljanje uresničevanja dogovora: — sprejmejo poslovnike za delo komisij, v katerih določijo tudi: postopke oblikovanja skupnega programa dela in aktivnosti, načine medsebojnega sodelovanja in obveščanja ter odgovornost do skupščin družbenopolitičnih skupnosti in drugih udeležencev dogovora, — sprejmejo skupen program dela in aktivnosti. Komisija skupščine mesta je zadolžena, da da pobudo za uskladitev poslovnikov za delo občinskih in mestne komisije ter za uskladitev okvirnih letnih programov dela. 94. člen Strokovna, tehnična in administrativna opravila za potrebe organov za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora opravljajo strokovne službe skupščin občin in mesta. 95. člen Udeleženci dogovora prevzemamo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje dogovora. Za kršitev družbenega dogovora se šteje: — če niso v določenih rokih dopolnjeni samoupravni splošni akti, ki urejajo delovna razmerja in druga vprašanja s. področja kadrovske politike, — če niso v določenem roku izdelani dolgoročni, srednjeročni in kratkoročni plani kadrovskih potreb in izobraževanja, — če ni zagotovljeno strokovno izvajanje kadrovskih funkcij, — če ni zagotovljeno uresničevanje pravic in dolžnosti delavcev glede strokovnega .in družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja, — če se nedosledno izvaja sprejeta štipendijska politika. 96. člen Kršitev družbenega dogovora ugotavljajo organi za spremljanje in izvajanje dogovora o kadrovski politiki pri občinskih in mestni skupščini. S svojimi ugotovitvami morajo seznaniti ustrezni samoupravni organ in družbenopolitične organizacije udeleženk dogovora. Pristojni samoupravni organ je dolžan v 30 dneh po sprejemu obvestila o kršitvi dogovora o tem razpravljati, ukrepati in zagotoviti dosledno izvajanje in spoštovanje določil tega dogovora. 97. člen Če udeleženec dogovora ne ravna po določilih 96. člena tega dogovora, lahko organ pri občinski skupščini in skupščini mesta za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora, izvršilni organ občinskih in mestnih družbenopolitičnih organizacij, pristojni organ skupščine občine in mesta skliče skupno sejo. Na seji je treba ugotoviti vzroke, zakaj se ne izpolnjujejo sprejete obveznosti, razpravljati o odgovornosti posameznikov ali organov, posameznih služb in strokovnih delavcev. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 98. člen Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora je treba posredovati organu za sprem- Ijanje in izvajanje družbenega dogovora pri skupščini mesta. Ta razpravlja o predlogu v navzočnosti predstavnikov predlagatelja in članov organa za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora pri občinski skupščini. Nato o predlogu razpravljajo organi družbenopolitičnih organizacij v občinah in mestu. Predlog za dopolnitev ali spremembo z obrazložitvijo predlagatelja ter mndnjem organa za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora in mnenjem vodstev družbenopolitičnih organizacij dobijo v obravnavo vsi udeleženci dogovora. Na osnovi mnenj in pripomb javne razprave izdela organ za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora pri skupščini mesta dokončen predlog za dopolnitev ali spremembo dogovora in ga z obrazložitvijo pošlje v podpis vsem udeležencem dogovora. Predlog za dopolnitev ali spremembo dogovora je sprejet, če ga podpiše več kot polovica udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. 99. člen Z dnem, ko je pristojni organ sprejel družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike je prenehal veljati družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. BREŽICE 1746. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Brežice je dne 27. novembra • 1984 sprejela SKLEP K aneksu, št. 1 k temeljem plana Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1981—1985 je pristopilo 68,15 %> ali več kot 2/3 vseh udeležencev, kar pomeni, da je pravno veljaven. . Določila aneksa se bodo uporabljala od 1. 1. 1985 dalje. Št. 022-1/84-8/1 Brežice, dne 27. novembra 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice Igor Majce 1. r. CELJE 1747. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 9. točki odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) na seji dne 28. novembra 1984 sprejel ODREDBO e cenah za prevoz potnikov v primestnem prometu I Cene za prevoz potnikov z avtobusi v primestnem prometu so: Razdalje (v km) Cena dinarjev 1— 4 30 5— 8 30 9—10 33 11—13 35 14—16 38 17—19 ' 43 20—22 46 24—27 48 28—31 53 32—35 59 35—40 72 Za izračunavanje cen nad 40 km se za vsako skupino 5 km obračunava potniški kilometer po 1,85 dinarjev in upošteva zaokrožen je na 1 dinar navzgor. Potniška prtljaga 23 din Potniška prtljaga — nespremljana 77 din II Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-6/84 Celje, dne 28. novembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej dipl. inž., 1. r. GROSUPLJE 1748. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje x za leto 1984 1. člen V odloku o proračunu občine Grosuplje za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 12/84) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: clln Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 znašajo 153,700.000 in se razporedijo — v tekoče občinske potrebe v posebnem delu proračuna 140,084.650 — za tekočo proračunsko rezervo 2,027.350 — za odvod na izločeni račun po družbenem dogovoru o omejitvi splošne porabe v letu 1984 11,588.000 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 400-8/83 Grosuplje, dne 21. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1749. , Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SR,S, št. 1/79 in 11/81) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS,, št. 10/78, 6'82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1984 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 32/80 in 27/82) se 4. člen spremeni tako, da se glasj: Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča se določi v znesku za m2 ob upoštevanju katastrskega razreda zemljišča in sicer: — 480 din/m2, kmetijskega obdelovalnega zemljišča I. kat. r. — 432 din/m2, kmetijskega obdelovalnega zemljišča II. kat. r. — 352 din/m2, kmetijskega obdelovalnega zemljišča III. kat. r. — 144 din/m2, kmetijskega obdelovalnega zemljišča IV. kat. r. — 60 din/m2, kmetijskega obdelovalnega zemljišča V. in VI. kat. r. in kmetijskega neobdelovalnega zemljišča od I. do VI. kat. r. — 40 dln/ms kmetijskega obdelovalnega zemljišča VII. in VIII. kat. r. in kmetijskega neobdelovalnega zemljišča. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. tt. 465-1/84 Grosuplje, dne 21. novembra 1984. Predsednik SkupSčine občine Grosuplje Janez Koščak L r. 175«, Na podlagi 93. Člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 8/81 in 34/83) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela ODLOK o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v občini Grosuplje 1. člen Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki ugotavlja na območju občine Grosuplje Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje. 2. člen Vrednost stanovanj.in stanovanjskih hiš se ugotovi po stanju na dan popisa, ugotavljanje pa se izvede do 30. junija 1985. \ 3. člen Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš se ugotavlja na podlagi pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81). 4. člen Sredstva za izvedbo ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš zagotovi občina Grosuplje. 5. člen Lastnik stanovanjske hiše in stanovanja mora zagotoviti popisovalcu potrebne podatke za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš po tem odloku. 6. člen Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov se ugotavlja v celoti za stanovanja in stanovanjske hiše v lasti občanov, ki niso bile ovrednotene do leta 1975. Za stanovanja in stanovanjske hiše v lasti občanov, ki so bile ovrednotene v letu 1975, pa se lahko ugotavlja vrednost po novih merilih na podlagi podatkov, s katerimi razpolagajo občinski upravni organi, kolikor na objektu ni bilo izvršenih adaptacijskih del. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 24/73 in 8/77) in priročnik za ugotavljanje vrednosti stanovanja po tem odloku (Uradni list SRS, št. 1/74). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. SO-13/83 Grosuplje, dne 27. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 17SL Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela ODLOK o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Grosuplje I. SPLOČNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja pogoje dobave in način odjema pitne vode iz javnih vodovodov, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov glede na naprave, oskrbo in transport vode, priključitev na vodovodno omrežje, vgrajevanje in vzdrževanje vodomerov, odčitavanje in obračun porabljene vode, prekinitev dobave vode in odgovornosti upravljalcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode. 2. člen Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja ali koristi hidrantno omrežje — požarno vodo. Upravljalec objektov in naprav za zajemanje, dovajanje in čiščenje pitne vode v občini Grosuplje je Komunalno podjetje Grosuplje in krajevne skupnosti, ki oskrbujejo s pitno vodo uporabnike na območju posameznih krajevnih skupnosti. 3. člen Naprave in objekte za zajemanje in dovajanje pitne vode delimo glede na način upravljanja in odgovornosti za vzdrževanje, na naprave in objekte up-ravljalca in na naprave in objekte uporabnika (navodilo o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav, Uradni list SRS, št. 16/78). II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV 4. člen Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so vse notranje vodovodne instalacije, vključno s priključnim ventilom in priključkom. Uporabnik je odgovoren tudi za hidrantno omrežje, ki služi varovanju objekta oziroma skupini objektov, katerih je lastnik oziroma uporabnik v primeru, da je vodomer pred hidrantnim omrežjem. Te naprave in objekti so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika in 'z njimi upravlja in razpolaga. 5. člen Naprave in objekti, za katere je odgovoren upravljalec so: a) magistralni objekti in naprave: — za zajemanje, zbiranje, transport in 'čiščenje vode, ki služi za vodooskrbo več občin in regije — tranzitni cevovodi od črpališč ati zajetij de naaettj — za črpanje, prečrpavanje in naprave na bogatenje podtalnice, ki služijo območju ene ali več občin b) primarni objekti in naprave: — za zajemanje, zbiranje, transport in čiščenje vode za območje občine — za predelavo in kondicioniranje — vodohrami — transportni cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov — tranzitni cevovodi med več naselji c) sekundarni objekti in naprave: — omrežje za oskrbovanje sosesk, delov sosesk ali manjših naselij za neposredno priključevanje uporabnikov — vodovodni priključki z vodomeri — omrežja za preprečevanje požarov — hidrantno omrežje — omrežje za vzdrževanje javnih površin. 6. člen Naprave in objekte za oskrbo s pitno vodo delimo glede na rabo, na: a) naprave in objekte individualne rabe b) naprave in objekte skupne rabe. Naprave in objekti za oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih površin so objekti skupne rabe. . Vsi ostali objekti in naprave pa so objekti individualne rabe. III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE 7. člen . Za priključitev na' vodovodno omrežje si je investitor dolžan pridobiti soglasje upravljalen. 3. člen Upravljalec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek pod pogojem, da je uporabnik predložil dokumentacijo, predpisano z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/74) ter da razmere na območju, na katerega se uporabnik priključuje, dovoljujejo novo potrošnjo. V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna. 9. člen Upravljalec mora v aoglasju ia priključitev objekta uporabnika na vodovodno omrežje podati: — minimalne odmike objektov od vodovodnega omrežja — navodilo o zaščiti vodovodnega omrežja od vpliva ostalih objektov, posebno novogradenj — pogoje glede trase, globine in profila priključnega omrežja — podatke o zahtevanem profilu vodomera — podatke o lokaciji, obliki In velikosti vodomernega jaška. Upravljalec je dolžan pri novogradnjah predpisati v soglasju poleg pogojev priključitev iz prejšnjega odstavka, tudi: — zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani v ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih za zajem pitne vode — pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem ter potrebne odmike objekta od vodovodnih objektov in naprav — pogoje zunanje ureditve objektov, na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda. 10. člen Uporabnik si mora poleg soglasja upravljale* za priključitev objekta na vodovodno omrežje pridobiti tudi soglasje lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, po katerih poteka priključna trasa. 11. člen Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljalca za vse gradnje rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo. 12. člen Upravljalec izda k lokacijskemu dovoljenju za objekt načelno soglasje, k gradbenemu dovoljenju za objekt pa dokončno soglasje. Uporabnik je dolžan pritožiti: a) vlogi za izdajo načelnega soglasja: — lokacijsko dokumentacijo — situacijo z vrisanim objektom in predvideno lokacijo trase priključka v M 1 : 1000 ali v Ml: 500 v dveh izvodih — opis specifičnosti objekta, zlasti glede količine predvidene porabe vode' b) vlogi za izdajo dokončnega soglasja: — lokacijsko dovoljenje in situacijo objekta v M 1 : 1000 ali v Ml: 500, ki je sestavni del objekta za pridobitev gradbenega dovoljenja — projekt vodovodnih instalacij — podatke o uporabni tlorisni površini poslovnih objektov oziroma stanovanjskih površin pri družbeni gradnji. Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja za gradnjo objekta, ki ima vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora podati upravijalcu tudi podatke o tehnoloških odpadkih oziroma nevarnih snoveh. 13. člen Upravljalec je dolžan izvesti priključke uporabnika na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil pogoje soglasja, da je poravnal predpisano priključno takso ter, da je predložil upravljalcu izjavo o brezhibnosti interne vodovodne instalacije. 14. člen Vodovodni priključek je spojna cev od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z vodomerom. Vodovodni priključek izdela upravljalec na stroške uporabnika, po končani gradnji pa ga uporabnik prenese v upravljanje upravljalcu. Stroški vzdrževanja priključka in vodomera so zajeti r ceni vode oziroma vzdrževanju vodomerov. 15. člen Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, pri čemer se mora upoštevati veiikost in namembnost objekta ter količina porabljene vode. 16. člen Upravljalec je dolžan izdati uporabniku tudi soglasje za začasno priključitev na vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz 8. člena tega odloka. Upravljalec določi v soglasje poleg ostalih pogojev, tudi rok odstranitve začasnega priključka. 17. člen Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju ter hišnih priključkih izvaja in nadzira upravljalec. IV. VODOMERI 18. člen Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno tehničnimi predpisi, navodili in pogojih soglasja upravljalca. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti dostopen pooblaščenim delavcem upravljalca vodovoda. 18. člen Vodomer namesti upravljalec na stroške uporabnika za vsak vodovodni priključek. Velikost in mesto vgraditve vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja. Vodomer nadzoruje, pregleduje in vzdržuje upravljalec. Uporabnik ne sme brez soglasja upravljalca izvesti prestavitev vodomera, zamenjavo ali druga dela na vodomeru. 30. Sen ' V hišni instalaciji so lahko montirani tudi interni vodomeri, ki pa služijo uporabniku za interno porazdelitev potrošnje vode oziroma kontrolo. 21. člen Upravljalec je dolžan prevzeti v upravljanje obstoječe vodovodne priključke uporabnika vključno z vodomerom pod pogojem: — da je vodovodni priključek izveden v skladu z veljavnimi predpisi in normativi — da je opravljena kontrola vodomera oziroma, da je vgrajen nov vodomer. O prevzemu vodovodnega priključka in vodomera v upravljanje izdelata upravljalec in uporabnik zapisnik. 22. člen Vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan prijaviti upravljalcu vodovoda. u Uporabnik ima v primeru, kadar je o točnosti vodomera deljeno mnenje, pravico zahtevati kontrolo točnosti vodomera. Ce se ugotovi, da je točnost, vodomera izven dopustnih mejil, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. 33. člen Stroške nastalih okvar na vodovodnem priključku in vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. V. ODČITAVANJE IN OBRAČUN 24. člen Vzdrževanje objektov in naprav za pitno vodo individualne rabe se financira s ceno vode. Vzdrževanje objektov in naprav za vodo skupne rabe (požarna voda) se financira na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojni menjavi dela med Komunalno skupnostjo občine Grosuplje in uprav-ijalcem iz povračil, ki jih združuje združeno delo iz dohodka. 25. člen » Uporabniku se zaračuna količina porabljene vode v m3 po stanju odčitka na vodomeru. Uporabnik plačuje vodarino po dvomesečnih akontacijah s tem, da mu enkrat letno upravljalec izstavi obračun glede na odčitek na vodomeru. Letna akontacija se določi na podlagi porabe vode v preteklem letu. 26. člen Cena m3 vode ter cena vzdrževanja vodovodnega priključka in vodomera se določi skladno z določili zakona o komunalnih dejavnostih in skladno s predpisi o oblikovanju cen. 27. člen V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode, ti določajo z medsebojnim sporazumom pravno ali,fizično osebo, ki sprejema račune in skrbi za poravnavo računov. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznih uporabnikov iz prejšnjega odstavka je obveznost lastnika — upravljalna takega objekta. 28. člen V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati porabe vode, se obračuna za čas okvare pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju. 29. člen Uporabnik je dolžan poravnati upravljalcu vodarino v 15 dneh po izstavitvi računa. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku, po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti in v opominu navesti posledice neplačanega računa. Kolikor uporabnik ne plača računa v roku, ki mu je dan z opominom, lahko upravljalec prekine dobavo vode brez predhodnega opozorila. Uporabnik je dolžan posredovati ugovor zoper račun za porabljeno vodo v roku 15 dni po prejemu računa. Upravljalec je dolžan ugovor obravnavati v roku 8 dni ter v roku 15 dni posredovati uporabniku rešitev. VI. PREKINITEV DOBAVE VODE 30. člen Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine z dobavo pitne vode, poleg primera iz drugega odstavka prejšnjega člena, še v naslednjih primerih: — kadar stanje hišne instalacije ogroža zdravje in življenje uporabnikov pitne vode — če je priključek na vodovodno omrežje izdelan v nasprotju s pogoji soglasja upravljalca ali brez soglasja — če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo — če uporabnik onemogoča delavcem upravljalca pregled vodomera ter hišne instalacije — če uporabnik brez soglasja upravljalca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljalec — če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije) — če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera. Po izrecni želji uporabnika je upravljalec dolžan izvesti začasno prekinitev dobave vode na stroške uporabnika. 31. člen Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi del na vodovodu, na območju, kjer se opravljajo dela, vendar mora o tem pravočasno obvestiti preko javnih sredstev obveščanja uporabnike, na katere vpliva prekinitev. 32. člen Uporabniki niso upravičeni do odškodnine v primerih prenehanja dobave vode zaradi večjih okvar (poškodb) na objektih in napravah za pitno vodo ali zaradi dovoljenih instalacijskih del. Upravljalec je tudi v teh primerih dolžan v čim krajšem času obvestiti uporabnike o , vzrokih nastale prekinitve ter o času trajanja. 33. člen V primeru pomanjkanja pitne vode upravljalec določi v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine prednostno zadovoljevanje uporabnikov, ki so ga uporabniki in upravljalec dolžni upoštevati. VII. OBVEZNOSTI IN NALOGE UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV 34. člen Obveznosti upravljalca pri oskrbi in dobavi vode so: — redna kontrola in izvajanje ukrepov za dobavo higiensko neoporečne vode — v okviru sprejetih programov vodooskrbe na nivoju občine skrb za zadostno količino pitne vode — redno vzdrževanje in kontrola objektov in naprav za pitno vodo ter gospodarno ravnanje z objekti in napravami — redno vzdrževanje hidrantskega omrežja v skladu s pogoji iz samoupravnega sporazuma — obveščanje uporabnikov o prekinitvah dobave vode — obveščanje komunalne skupnosti občine Grosuplje ter pristojnih organov o izrednih razmerah na vodovodnih omrežjih •— skrb za reden obračun porabljene vode — izdajanje soglasij v skladu z določbami tega odloka. 35. člen Obveznosti uporabnika so: — redno vzdrževanje naprav in objektov, ki so v upravljanju porabnika — omogočanje dostopa do vodomera — redno vzdrževanje internega hidrantskega omrežja — uporaba glavnega hidrantskega omrežja le v primeru požara — javljanje upravljalcu o napakah, poškodbah na glavnem omrežju ali vodovodnih priključkov — upoštevanje navodil o gospodarnem ravnanju z vodo ter varčevanju v času izrednih razmer. Uporabnik, ki jemlje vodo iz omrežja brez vodovodnega priključka preko hidrantov, si mora za to pridobiti soglasja upravljalca. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 36. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje upravljalec javnega vodovoda: 1. če zaradi planiranih del na javnem vodovodu začasno prekine dobavo pitne vode, pa o tem predhodno ne obvesti uporabnika (31. člen), 2. če ne vzdržuje hidrantskega omrežja v skladu z določbami samoupravnega sporazuma (1. odstavek 34. člena) 3. če izvede priključek brez soglasja (13. člen) 4. če ne upošteva sprejetega sklepa o prednostnem zadovoljevanju uporabnikov vode (33. člen) 5. če ne prevzame v upravljanje vodovodnega priključka v primeru, da so izpolnjeni pogoji iz 21. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca javnega vodovoda. 37. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če odvzame vodo iz hidranta brez soglasja upravljalca (2. odstavek 35. člen) 2. če se priključi na javno omrežje brez soglasja (11. člen) 3. če ne zgradi in ne vzdržuje prostora za vodomer ali če ne omogoči delavcem upravljalca kontrole vodomera in odčitavanja (18. člena) 4. če ne upošteva navodil in sklepov glede prednostnega zadovoljevanja potreb po pitni vodi (33. Sen) 5. če ne prijavi okvare na priključku oziroma če ne odpravi okvare na interni instalaciji (1. odstavek 35. člena) 6. če v postavljenem roku ne uredi vodovodnega priključka in vodomera za prevzem v upravljanje (1. 'odstavek 39. člena). Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 38. člen Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka 37. člena tega zakona. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE • 39. člen Uporabnikom, katerim je bila priključitev izvedena, pred uveljavitvijo tega odloka, so dolžni v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka urediti vodovodni priključek tako, da bodo izpolnjeni pogoji iz 21. člena odloka ter dani pogoji za prevzem vodovodnega priključka in vodomera v upravljanje. Upravljalec je dolžan v navedenem roku prevzeti v upravljanje vse obstoječe vodovodne priključke in vodomere, ki bodo izpolnili pogoje, določene s tem odlokom. 40. člen Stroški vzdrževanja priključka in vodomera so zajeti v ceni vode oziroma ceni vzdrževanja vodomerov. 41. člen V primeru, da uporabnik izpolni pogoje v roku iz 39. člena tega odloka, lahko upravljalec preneha z dobavo pitne vode uporabniku. Pred prenehanjem dobave mora upravljalec postaviti uporabniku dokončen rok, v katerem mora urediti vodovodni priključek in vodomer ter rok prenehanja dobave pitne vode. 42. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 43. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o obvezni vgraditvi vodomerov na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 40/65). 44. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, razen določil 40. člena. St. 352-5/84 Grosuplje, dne 27. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1752. Na podlagi 129. in 136. člena zakona o usmerjenem Izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 21. novembra 1984 sprejela SKLEP o soglasju k razširitvi dejavnosti izobraževalne organizacije Šolski center osnovnega in usmerjenega izobraževanja »Josip Jurčič«, Ivančna gorica, TOZD Srednja šola družboslovne usmeritve 1. člen Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k razširitvi dejavnosti TOZD Srednja šola družboslovne usmeritve. 2. člen Izobraževalna organizacija iz 1. člena, ki je do sedaj izvajala družboslovno-jezikovni program srednjega izobraževanja uvede naslednje nove programe: — skrajšani program srednjega izobraževanja obdelava kovin in upravljanje strojev, smer: obdelovalec kovin; — programa srednjega izobraževanja kovinarstvo in strojništvo, smeri: oblikovalec kovin, strojni tehnik; — program srednjega izobraževanja administrativna dejavnost, smer: administrator. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati takoj po objavi. 8t. 022-13/81 Grosuplje, dne 22. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 4 1753. Na podlagi 124. in 136. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS. št. 11 80 in in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6 82 in 8/84) je zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 21. novembra 1984 sprejel SKLEP o soglasju k spremembi imena izobraževalne organizacije Šolski center osnovnega in usmerjenega izobraževanja »Josip Jurčič«, Ivančna gorica, TOZD Srednja šola družboslovne usmeritve 1 1. člen Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k spremembi imena izobraževalne organizacije, TOZD Srednja šola družboslovne usmeritve. 2. člen Novo ime izobraževalne organizacije se glasi: »Šolski center osnovnega in srednjega izobraževanja »Josip Jurčič, Ivančna gorica, TOZD Srednja šola družboslovne ih kovinarske usmeritve, Ivančna gorica.« 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati takoj po objavi. St. 022-13/81 Grosuplje, dne 22. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. KAMNIK 1754. Skupščina občine Kamnik izdaja na podlagi 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78), 80. in 82. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79), 7. člena navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na predlog Kmetijske zadruge Emona Domžale, po' sklepu seje zbora združenega dela dne 15. novembra 1984 in zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1984, naslednjo ODLOČBO 1. Uvede se komasacijski postopek v k. o. Križ, k. o. Moste, k. o. Mlaka in k. o. Kaplja vas v komasacijskem območju, ki poteka od tromeje parcel št. 211/3, 453/1 in 204 k. o. Mlaka po južni strani ceste Komenda—Križ do parcele 308/2 Križ, po njeni zahodni meji, po zahodni meji parcele št. 309/2 do melioracijskega jarka mj 11, po severni strani melioracijskega jarka do parcele št. 5, po zadnjih mejah parcel št. 6/3, 6/5, 6/6, 6/7 in 6/8, v podaljšku teh parcel seka parcelo 6/1 do parcele št. 82/2, po zahodni meji parcel št. 82/1 in 84 do ceste Kamnik—Moste, po njeni severni strani do parcele št. 383/3 k. o. Moste, po vzhodni meji parcel št. 383/3, 381/1, 386/3, 385/5 in 385/1, po severni meji parcele 385/1, seka pot .(parcela št. 1403), po njeni severni meji, seka potok Tunjico (parcela št. 1463/2), po severni strani poti (parcela št. 1396) do parcele 57/3, po njeni vzhodni meji do melioracijskega jarka mj 2, po južni strani melioracijskega jarka do parcele št. 222, po njeni vzhodni meji, po vzhodni in južni meji parcele št. 221, seka parcelo št. 224. po južni meji parcele 226, seka pot (parcela št. 398), po zahodni meji parcele št. 229, po južni meji parcele 230, po vzhodni meji parcele 1441/1, po severozahodni meji parcele 1443/1 (potok Tunjica), po vzhodni strani potoka Pšata do parcele 206/1 k. o. Mlaka, po njeni vzhodni meji, seka parcelo št. 205/2 (pot), po južni in vzhodni meji parcel št. 206/3 in 209/3, po južni meji parcele št. 211/3 do tromeje, kjer smo z opisom pričeli. 2. a) Komasacijsko območje v k. o. Moste zajema naslednja kmetijska zemljišča: Lastniki Pare. št. 1. Benda Franc, Moste 94 Benda Julijana, Moste 94 2. Bergant Julija, Moste 21 Bergant Milan, Moste 21 Bergant (ndl.), Ivica, Moste 21 Bergant (ndl.), Jožica. Moste 21 3. Bergant Miha, Sp. Jarše 8 4. Kropivšek Marija, Vrhpolje 5/12 Kropivšek (r. 1952) Marija, Vrhpolje 5/12 Kropivšek Mirko, Vrhpolje 5/12 Kropivšek Emil, Vrhpolje 5/12 Bizjak (r. Kropivšek 1952) Marija 5. Bobnar Feliks, Moste 45 6. Burgar Alojzija, Moste 24 7. Gašperlin (ml.), Janez, Moste 99 Burgar Peter, Moste 100 8. Burger Peter, Moste 100 9. Burger Peter, Moste 100 10. DL — v upravi občine Kamnik DL — Emona Ljubljana, TOZD Poljedelstvo-Gove-doreja Domžale 11. DL — Emona Ljubljana, TOZD Poljedelstvo-Go- vedoreja, Domžale 12. Družbena lastnina v upravi občine Kamnik 13. Erzar Stanislav, Moste 68 14. Ferjuc Marija, Gmajnica 15 Ferjuc Miha, Gmajnica 15 15. Gašperlin (ml.) Janez, Moste 99 16. Gašperlin Franc, Komenda, Glavarjeva 80 17. Gotar Ivanka, Moste 49 Gotar Marija’ Moste 49 18. Javno dobro seznam IX 19. Javno dobro (DL — občina Kamnik) 20. Jerman Mihael, -Moste 10 Jerman Zofija, Moste 10 21. Juhant Albina, Moste 93 22. Juhant Albina, Moste 93 23. Juhant Frančiška, Moste 79 24. Juvan Ciril, Moste 98 Juvan Helena, Moste 98 25. Kavčič Jože, Moste 77 26. Kepic Alojz, Moste 8 27. Kepic Ana, Moste 50 28. Kepic Marija, Moste 91 29. Kmetič (r. 1958) Darinka, Domžale, Prelog 10 Kmetič (r. 1957) Jana, Domžale, Prelog 10 30. Krumpestar Angela, Moste 51 31. Korbar Frančiška, Moste 18 Korbar Ferdinand, Moste 18 32. Kosec Franc, Križ 51 Kosec Justina, Križ 51 33. Kosec Franc, Križ 51 Kosec Justina, Križ 51 34. Koželj Jože, Moste 54 Koželj Julka, Moste 54 35. Koželj Marija, Podboršt 25 36. Kropar Marjeta, Moste 63 Kropar Anton, Moste 45 37. Lap France, Moste 1 38. Lap Franc, Moste 83 39. Lap Maks, Komenda, Glavarjeva 48 40. 1'ukanc Peter, Moste 101 41. Marolt Frančiška, Križ 26 316, 317, 347 227/1, 235, 238 228 228/1, 228/2 383/14, 397 39 307 40, 66, 308, 309, 355/1, 369, 371, 383/5, 388 376 333 63 383/4 234, 241, 241, 242, 300 335 9/1, 65, 370, 372, 383/6, 389, 409, 410 327 324 1396, 1397/2, 1398, 1401, 1402, 1403 1441/1, 1441/2, 1442, 1443.2 312, 342 46/1, 47 52/1, 53, 383/10, 383/17, 393, 400, 400, 425, 426, 426 36, 37, 304, 336 8/1 305/1, 305/2, 306/1, 306/2, 374 348 383/13, 396, 405/1, 406, 413, 414, 429, 430 346, 356, 375 64, 320, 320, 339 322 301/1, 301/2, 302, 303 362, 363 354 349 343. 344 32/1, 33, 43, 44/1 318, 319 328 334 42/1, 62, 62 427, 428 Lastniki 42. Obrulek (r. 1904) Marija, Moste 78 43. Obrulek Marija, Moste 78 44. Ojsteršek Martin, Moste 1A Ojstršek Danijela, Moste 1A 45. Ovijač Jernej, Moste 11 Ovijač Marija, Moste 11 46. Petek Franc, Križ 5 Petek Ivana, Križ 5 47. Petek Rajko, Križ 76 Petek Terezija, Križ 76 48. Pibernik Marija, Križ 9 49. Plevel Anton, Moste 77 50. Plevel Peter, Zg. Stranje 10 Plevel Ljudmila, Zg. Stranje 10 51. Ravnikar Anton, Glavarjeva 40, Komenda Ravnikar Marija, Glavarjeva1 40, Komenda 52. Ravnikar Frančiška, Moste, n. h. 53. Rebolj Ivan, Moste 55 54. Resnik Anton, Moste 73 55. Resnik Ivan, Moste 73 56. Sivec Andrej, Moste 94 Sivec Marija, Moste 94 57. Obrulek Ljudmila, Moste 63 Sternad Ljudmila, Moste 63 Obrulek Franc, Moste 63 Obrulek (ndl.), Marjeta, Moste 63 58. Svetelj Stanislava, Moste 23 59. Svetelj Stanislava, Moste 23 60. Stebe Vladimir, Žeje 6 A 61. Stupar Majda, Kamnik, Jurčičeva 1 62. Urbanc Matilda, Moste 29 63. Urbanc Stanislav, Moste 29 Urbanc Tilka, Moste 29 64. Urbanc Matilda, Moste 29 65. Vrtačnik Frančiška, Moste 53 66. Zabret Jože, Moste 20 67. Zarnik Andrej, Moste 103 68. Zamik Anton, Moste 43 69. Zarnik Anton, Moste 43 Pare. št. 58, 58, 383/12, 395, 403, 404, 411, 412 59, 59, 366, 366, 419, 420 41, 42/2, 325, 326, 338, 368 34, 35, 313, 332, 352, 353, 353 353 34« 345, 345, 351 350, 365, 887 57/2, 373 310, 311 330, 331, 331 364 321 57, 57/1 55/1, 55/1, 55/3, 57/3, 383/8, 391, 421, 422 48, 49/1, 49/2, 49/2, 49/2, 49/2, 49/2, 54, 67, 67, 68, 69, 383/9, 383/16, 392, 399, 415, 416, 423 383/11, 394 38, 337, 390 383/7 383/18, 383/19, 401, 401, 402, 402 60, 61, 341 405/2 245 323 314, 315 329, 329, 383/15, 398, 424 221, 222, 222, 223, 223, 224, 229/1, 229/2, 237, 417, 418, 361 355/2, 357, 358, 359,' 360, 367 b) Komasacijsko območje v k. o. Križ zajema naslednja kmetijska zemljišča: Lastniki Pare. Št. 1. Ambrož Marija, 11. Bistrica, Prešernova 25/a 2. Stupar Franc, Mlaka l/a Jeraj Danica, Gora 28/a Belcijan Ana, Vir, Kališka 8 3. Bremšak Jože, Gmajnica 11 4. Cvirn Peter, Križ 39 5. DL — Agrokombinat Emona Ljubljana 6. Dobnikar Marjan, Seničica 13/a Dobnikar Marija, Seničica 13/a 7. Ferjuč Marija, Gmajnica 28 Ferjuč Miha, Gmajnica 28 8. Grintal Janez, Križ 47 9. Grantov Marija, Križ 22 10. Grintal Pavla, Križ 45 Grintal Ivan, Moste 1 Grintal Milena, Križ 42 11. Grintal Pavla, Križ 42 Grintal Ivan, Moste 1 Grintal Milena, Križ 42 12. Grintal Viktor, Križ 32 364/2 314/2 331 322/1, 333, 334 335 587/2 597, 598 304, 336, 337/1, 338/1, 339/1 319, 320, 329, 330, 350 318/2, 318/4, 318/4, 318/4, 318/4 atm 322/2, 322/2, 322/2 Lastniki Pare. št. Grintal Helena, Križ 32 13. Hlade Janez, Križ 21 14. Hribar (ml.) Iztok, Križ 37 15. Hribar Lovrenc, Križ n. h. Hribar Kristina, Križ n. h. 16. Hribar Lovro, Križ 37 a 17. Hribar Viktor, Križ 37 18. Kern Katarina, Gora 13 Zorman Francka, Kamnik, J. Ogrinca 1 Kern (r. 1939) Ivan, Dobajeva 5, Duplica Hrovat Pavla, Gora 13 19. Kem Katarina, Gora 13 Zorman Francka Kamnik, J. Ogrinca 1 ■ Kern Ivan, Duplica, Dobajeva 5 Hrovat Pavla, Gora 13 20. Javno dobro (DL občina Kamnik) 21. DL Javno dobro (DL občina Kamnik) 22. Jenko Stane, Gora 27 Jenko Dorotej, Gora 27 23. Jenko Peter, Križ 49/a 24. Jereb Ana, Glavarjeva 43, Komenda 25. Jerič Marija, Križ 44 26. Jerič Peter, Križ 46 27. Juhant Jože, Sp. Jarše 5 * Juhant Jožefa, Sp. Jarše 5 Juhant Janez, Sp. Jarše 5 Juhant (ndl.), Milan, Sp. Jarše 5 Juhant (ndl.), Franc, Sp. Jarše 5 Juhant (ndl.), Marija, Sp Jarše 5 Juhant (ndl.), Edvard, Sp. Jarše 5 28. Juhant Ivana, Križ 29 Juhant Janez, Križ 49 29. Juhant Janez, Križ 29 30. Kern Ciril, Gora 4 31. Kosec Franc, Križ 51 Kosec Justina, Križ 51 32. Kosec Marija, Križ 35 33. Koželj Marija, Podboršt 25 34. Križelj Marija, Podboršt 10 35. Lampe Marica, Jernej 18 Lampe Alojzij, Gmajnica 9 Lampe Marija, Gmajnica 9 36. Lukan Lovrenc, Križ 19 37. Peterlin Anton, Križ 21 38. Peterlin Franc, Križ 65 39. Pogačar Janez, Gora 3 Pogačar Vida, Gora 3 40. Pogačar Jože, Klanec 6 41. Zorman Ivanka, Križ 53 Potočnik Adolf, Križ 53 42. Ramšak Karol, Križ 31 43. Ravnikar Franc, Mlaka 10 44. Sršen Franc, Gmajnica 30 45. Sršen Lovro, Gmajnica 12 46. Starovasnik Milan, Gora 23 Starovasnik Frančiška, Gora 23 47. Stele (r. Koželj) Angela, Gora 1 48. Stele Angela, Gora 8 Stele Stanislav, Gora 8 49. Strehovec Franc, Gora 5 50. Strehovec Franc, Gora 5 51. Spruk Maks, Zajčeva 1, Komenda 52. Stebe Marko, Moste 2 53. Stebe Vladimir, Moste 2 54. Stebe Vladimir, Žeje n. h. 316/1, 316/2, 332, 349, 354 14 317 307, 307 308/1, 309/1 358 356, 357 851/3, 880, 881/1 883, 889 601/2, 601/3, 601/3, 604/1, 605 328/1 579, 580 311, 312 17, 305/1, 306, 327, 327, 347 571/2, 572 11 574/2 599 6/1, 7, 15, 313, 323, 324, 325, 326, 345, 346 314/1 568, 568, 569, 570 355 353 13/1 310, 321, 341, 342, 343, 344 340/2 584, 585, 536, 587/1, 588, 596/1 578 315 302 848 352 350 582 571/1, 574/1, 574/3, 575/1, 575/2 328/2, 592 567, 583/1, 589, 590, 591, 600, 601/1 602, 603 593, 594 340/1 337/2, 339/2 338/2 Lastniki Pare. št. 55. Stupar Franc, Mlaka l/a 576, 577 56. Zorman Cecilija, Gora 6 581 57. Zorman Jože, Gora 11 565/1 58. Žagar Marija, Križ 36 318/3, 318/3 59. Žnidar Franc, Suhadole 12 16 Žnidar Ivan, Suhadole 12 60. Žnidar Marija, Mengeš, Prešernova 5 362/2 61. Žumer Marija, Križ 78 303/1 62. Žumer Marija, Križ 78 303/2, 303/2 Klemen Franc, Križ 45 Klemen Stanislava, Križ 45 c) Komasacijsko območje v k. o. Kaplja vas zajema naslednja kmetijska zemljišča: Lastniki Pare- št. 1. Burger Peter,' Moste 100 2. DL — Emona Ljubljana, TOZD Poljedelstvo-Go-vedoreja, Domžale 3. DL — Javno dobro 4. Javno dobro (DL občina Kamnik) 5. Kimovec (r? Lah) Marija, Klanec 21 Kimovec (r. 1905) Marija, Glavarjeva 46 6. Lap (r. 1932) Maks, Glavarjeva 48, Komenda 7. Ovijač Rok, Moste 11 8. Ravnikar Anton, Glavarjeva 40, Komenda Ravnikar Marija, Glavarjeva 40, Komenda 9. Ravnikar Anton, Komenda, Glavarjeva 40 Ravnikar Marija, Komenda, Glavarjeva 40 10. Špenko Ivana, Zajčeva 6, Komenda Špenko (ndl.) Ivana. Zajčeva 6, Komenda Špenko (ndl.) Jože. Zajčeva 6, Komenda Špenko (ndl.) Milena, Zajčeva 6, Komenda 11. Zadrgal Marko, Glavarjeva 50, Komenda Zadrgal (r. 1935) Marko, Glavarjeva 50 12. Zadrgal Marko. Glavarjeva 50, Komenda Zadrgal (r. 1935) Marko, Glavarjeva 50, Komenda 13. Zadrgal Marko. Glavarjeva 50, Komenda Zadrgal (r. 1935) Marko, Glavarjeva 50, Komenda 14. Zarnik Andrej, Moste 103 536/1, 537/2 v 535/1, 535/1, 537/1, 538 577/1, 577/2, 578 589, 590 514/1 513 539/1 525, 526 512 527, 528, 528 515, 516 517, 518 519, 520, 521, 522/2 532/2, 533, 534, 536/2 Komasacijsko območje v k o. Mlaka zajema naslednja kmetijska zemljišča: Lastniki: L DL — Upravni organ občine Kamnik 2. Peterlin Jože, Gmajnica 31 3. Spruk Maks, Zajčeva 1, Komenda 3. Z uvedbo komasacijskega postopka je do ponovne razdelitve zemljišč prepovedan promet z zemljišči, prepovedano pa je tudi parceliranje zemljišč ter graditev in spreminjanje kultur. 4. Podatki o parcelah, zajetih v komasacijo, so na vpogled na Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik in v zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enofi Kamnik. 5. Idejna zasnova ureditev komasacijskega območja bo razgrnjena na sedežih krajevnih skupnosti Moste, Križ in Komenda v roku, ki ga bo določila komisija za uvedbo komasacijskega postopka. 6. Pozivamo komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na zakon uprt pravni Parcel, št. 203/1, 205/2 204, 205/3 203/2 interes, da dajo pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve. 7. Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. 8. Pri razdelitvi zemljišč bodo poleg določil 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih za območje, za katerega je več, oziroma ni interesov, upoštevana naslednja načela- — prednost na zemljišču ob kozolcu ima lastnik — uporabnik, v čigar lasti je kozolec, — v posamezni tabli ima prednost tisti lastnik — uporabnik, ki je imel v tej tabli pred komasacijo v posesti večji del zemljišča, — prednost imajo lastniki s statusom kmeta pred lastniki, ki tega statusa nimajo, med kmeti pa tisti, ki imajo večjo organizirano tržno proizvodnjo, — prednost imajo lastniki — uporabniki, ki zaokrožijo svoja zemljišča v okviru gospodinjstev, — v posamezni tabli se upošteva tak vrstni red lastnikov — uporabnikov, kot je bil pred uvedbo komasacije. 9. Komisija za izvedbo komasacijskega postopka: Predsednik: Vrviščar Janez, dipl. pravnik Člani: Holcar Lado, dipl. inž. geod., Juntez Marjan, dipl. prav., KZS občine Kamnik, Jurančič Iztok, dipl, inž. agr., Kmet. zadruga Emona, Ravnikar Anton, Glavarjeva 40, Komenda. 10. Zaradi velikega števila komasacijskih udeležencev, se posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči odločba o uvedbi komasacijskega postopka v taki obliki, da izrek te odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca. Št. 320-18/84-4 Kamnik, dne 15. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. KOČEVJE 1755. Na podlagi petega odstavka 14. člena in prvega odstavka 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 an 2/82) ter odloka Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 27/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda 1 1. člen V 2. členu se prvotno besedilo dopolni z besedo »prašičev« in se na novo glasi: »Gradnja objektov za rejo govedi, konj, prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovskih predelov ter gradnja rastlinjakov, se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč.« 2. člen V 3. členu se spremenijo zneski za kvadratni meter kmetijskega zemljišča ali gozda in sicer: — 400 din od kmetijskega zemljišča I. kat. razreda — 360 din od kmetijskega zemljišča II. kat. razreda — 320 din od kmetijskega zemljišča III. kat. razreda — 120 din od kmetijskega zemljišča IV. kat. razreda — 60 din od kmetijskega zemljišča V. in VI. kat. razreda — 40 din od kmetijskega zemljišča VII. in VIII. kat. razreda. Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se razvrstijo v VII. in VIII. katastrski razred kmetijskih zemljišč. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Žt. 35-3/79-3/1 Kočevje, dne 27. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak, 1. r. LAŠKO 1756. Na podlagi 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na 54. seji dne 19. novembra 1984 sprejel ODREDBO o ukrepih za zatiranje varooze na območju občine Laško 1. člen Zaradi ugotovitve kužne bolezni čebel varooze (Varoozis) se območje občine Laško proglaša okuženo s to boleznijo. 2. člen Na območju občine Laško se do 31. marca 1985 prepove prestavljanje čebeljih družin (vsak promet) in izdaja zdravstvenih spričeval za čebelje družine in matice. Po poteku roka iz prvega odstavka te odredbe je dovoljeno premeščati čebelje družine šele po končanem zdravljenju in s soglasjem veterinarske službe oziroma pooblaščene osebe. 3. člen Na območju občine Laško je potrebno preiskati vse čebelje družine na varoozo. Vzorce mrtvic in drobirja dostavljajo lastniki čebel Veterinarskemu zavodu Celje, ki je pooblaščen za preiskavo. 4. člen Okužena čebelarstva se morajo zdraviti najmanj dvakrat letno, spomladi in jeseni. Povzročitelja bolezni se mora uničevati z odstranjevanjem pokrite trotovske zalege iz panjev ter z uporabo drugih strokovno priznanih metod. 5. člen Zdravljenje izvajajo lastniki čebeljih družin pod nadzorstvom čebelarskih preglednikov. Stroški zdravljenja gredo v breme lastnika. 6. člen 1. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77, 2/78). 7. člen Odlok o proračunu občine Lenart (Uradni Ust SRS, št. 13-699/84) se v 2. členu spremeni tako, da glasi: Proračun občine Lenart za leto 1984 obsega: Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. it. 322-25/84 Logatec, dne 19. novembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško — prihodke v znesku od tega: — za razporeditev v posebnem delu — za razporeditev v tekočo prorač. rezervo — za razporeditev na posebno partijo žiro računa proračuna Uto 112.019.000 100.737.000 980.000 10,302.000 2. člen Drago Košak, dipl. oec. 1. r. 1757. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 19. novembra 1984 sprejel ODREDBO Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. 6t. 400-1/83-145 Lenart, dne 22. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Lenart o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 1. člen V odredbi o pristojbinah za veterinarsko-sani-tame preglede (Uradni list SRS, št. 19-862/83) se v 1. in 2. odstavku 3. člena ter v 2. točki 4. člena nadomesti številka ”-360 din<* s številko »540 din«. 2. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 322-24/84-1/2 Laško, dne 19. novembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Drago Košak, dipl. oec 1. r. LENART 1758. Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), 4-199/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1984 LITIJA 1759. Na podlagi Ig. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Litija je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Litija na skupni seji obeh zborov, dne 4. decembra 1984 sprejela SKLEP o spremembi aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 1. člen Črta se besedilo 10. člena aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 23/83). 2. člen Novo besedilo 10. člena aneksa št. 2 se glasi: »Za 23. b členom se doda nov 23. c člen, ki se glasi: Organizacija združenega dela je upravičena do solidarnostnih sredstev, združenih v občinski zdravstveni skupnosti, če: — skrbi za predpisane sistematične preglede delavcev in varstvo pri delu v skladu z zakonom in posebnimi predpisi; — če izplačani znesek za nadomestila osebnega dohodka, ki si jih delavci zagotavljajo v organizaciji združenega dela, v koledarskem letu presega 25 %> zneska, ki ga je organizacija združenega dela združila v občinski zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve.« 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 2/84-583 Litija, dne 4. decembra 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Litija Ivan Boh 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE H60. Občinska volilna komisija Ljubljana Moste-Polje, daje na podlagi 11. člena, prvega odstavka 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in drugega odstavka 170. in drugega'odstavka 171. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) POROČILO o izidu glasovanja na referendumu dne 25. novembra 1984 za priključitev območja občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga omejuje na severovzhodu Clevelandska ulica in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na severozahodu Jarška cesta in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na jugozahodu meja s krajevno skupnostjo Jože Moškrič-Ciril ter intervencijska pot, na jugovzhodu pa dosedanja meja s krajevno skupnostjo Dušan Kveder Tomaž, h krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž I Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je s sklepom o razpisu referenduma za območje občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga omejuje na severovzhodu Clevelandska ulica in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na severozahodu Jarška cesta in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na jugozahodu meja s krajevno skupnostjo Jože Moškrič-Ciril ter intervencijska pot, na jugovzhodu pa dosedanja meja s krajevno skupnostjo Dušan Kveder-Tomaž, razpisala referendum za priključitev h krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž (Uradni list SRS, št. 33/84). n Referendum je bil izveden v nedeljo, 25. novembra 1984 na dveh glasovalnih mestih, na katerih je glasovanje potekalo od 7. do 19. ure. III III Izid glasovanja na referendumu dne 25. novembra 1984 je bfl naslednji: — v volilni imenik je bilo vpisanih 985 glasovalnih upravičencev — na dan referenduma je glasovalo 761 glasovalcev ali 77,18 “/o vseh glasovalnih upravičencev — glasovanja se ni udeležilo 224 glasovalcev ali 22,74®/* vseh glasovalnih upravičencev — za je glasovalo 715 glasovalcev ali 72,58 °/o — proti je glasovalo 44 glasovalcev ali 4,46 °/« — na referendumu sta bili oddani dve (2) neveljavni glasovnici ali 0,20 °/i> IV Referendum je bil izveden v skladu z zakonom o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja ni bilo. V Na podlagi poročil glasovalnih odborov občinska volilna komisija ugotavlja, da je »za« priključitev območja občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga omejuje na severovzhodu Clevelandska ulica in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na jugozahodu meja s krajevno skupnostjo Jože Moškrič-Ciril ter intervencijska pot, na jugovzhodu pa dosedanja meja s krajevno skupnostjo Dušan Kveder-Tomaž, h krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja na referendumu in je tako na podlagi 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in III. točke sklepa o razpisu referenduma za priključitev območja občine Ljubljana Moste-Polje h krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž veljavno sprejeta odločitev. Občinska volilna komisija Tajnik Ffedsedpica Bogdana Žigon-Roth 1. r. Jana N o grašek ). r. Člani Matija Krmel 1. r. Franc Bricelj 1. r. Nevenka Goreč 1. r. 1761. Volilna komisija krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž, daje na podlagi 11. člena, prvega odstavka 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 57. člena statuta krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž POROČILO o izidu glasovanja na referendumu dne 25. novembra 1984 za priključitev območje občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga omejuje na severovzhodu Clevelandska ulica in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na severozahodu Jarška cesta in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na jugozahodu meja s krajevno skupnostjo Jože Moškrič-Ciril ter intervencijska pot, pa jugovzhodu pa dosedanja meja s krajevno skupnostjo Dušan Kveder-Tomaž, h krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž I Skupščina krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž je s sklepom o razpisu referenduma za območje krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž za priključitev območja občine Ljubljana Moste-Polje. ki ga omejuje na severovzhodu Clevelandska ulica in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na severozahodu Jarška cesta in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na jugozahodu meja s krajevno skupnostjo Jože Moškrič-Cirii ter intervencijska pot, na jugovzhodu pa dosedanja meja s krajevno skupnostjo Dušan Kveder-Tomaž h krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž, (Uradni list SRS, št. 33/84), II Referendum je bil izveden v nedeljo, dne 25. novembra 1984 na sedmih (7) glasovalnih mestih, na katerih je glasovanje potekalo od 7. do 19. ure. III Izid glasovanja na referendumu dne 25. novembra 1984 je naslednji: — v volilni imenik je bilo vpisanih 2669 glasovalnih upravičencev — na dan referenduma je glasovalo 2273 glasovalcev ali 85,16 Vo vseh glasovalnih upravičencev , — »za« je glasovalo 2166 glasovalcev ali 81,15 “Z« — »proti« je glasovalo 73 glasovalcev ali 2,73 "/o — na referendumu je bilo oddanih 33 neveljavnih glasovnic ali 1,23 Q/o. IV Referendum je bil izveden v skladu z zakonom o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi lahko vplive’e na izid glasovanja ni bilo. V Na podlagi poročil glasovalnih odborov volilne komisije krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž ugotavlja, da je »za« pnključitev območja občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga omejuje na severovzhodu Clevelandska ulica in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na severozahodu Jarška cesta in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na jugozahodu meja s krajevno skupnostjo Jože Moškrič-Ciril ter in ervencijska pot, na jugovzhodu pa dosedanja meja s krajevno skupnostjo Dušan Kveder-Tomaž, h krajevni skupnosti tiušah Kveder-Tomaž, glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja na referendumu in je tako na podlagi 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in III. točke sklepa o razpisu referenduma za priključitev območja občine Ljubljana. Moste-Fo-Ije h krajevni skupnosti Dušah Kveder-Tomaž, veljavno sprejeta odločitev. Volilna komisija krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž Tajnik Predsednik Gabrijela Sertel 1. r. Leopold Kos L r. Člani Janez Martinčič L r. Gabrijela Duh 1. t. Jernej Toni 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1762. Na podlagi 13. In 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 115. seji dne 28. novembra 1984 sprejel ODREDBO o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Del stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela in drugi posestniki živali po naslednjih tarifah za vsako žival: din — za govedo in konje 52,00 — za žrebeta, teleta in drobnico 26,00 — za prašiče do 50 kg teže 6,50 — za prašiče nad 50 kg teže 13,00 — za perutnino 0,13 — za odstrel in prodano parkljasto žival 65,00 — za pse 130,00 2. člen Zavezanci poravnajo svoje obveznosti iz 1. člena te odredbe: — pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali, — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini in registraciji, — lovske družine pri prodaji divjadi. 3. člen Tarife iz 1. člena odredbe obračunava in pobira: 1. občinski ali od njega pooblaščeni organ za izdajo zdravstvenih spričeval za živali za govedo, konje, žrebeta, teleta, prašiče in perutnino, 2. veterinarski zavod Krim Grosuplje za pse, 3. lovske družine na območju občine za uplenjeno in prodano divjad. Obračunana sredstva se odvedejo na račun Veterinarskega zavoda Krim Grosuplje, št. 50130-601-31322 in se vodijo knjigovodsko ločeno. Nadzor nad porabo sredstev opravlja pristojna veterinarska Inšpekcija. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, Št. 19/84). 5. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 322-5/84 Ljubljana, dne 28. novembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica L r. 1763. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 115. seji dne 28. novembra 1984 sprejel ODREDBO e pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik I 1. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje se določijo pri- stojbine: din a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton 705,00 — za vsako nadaljnjo tono 67,50 b) za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih goved kom 81,00 — telet od kom 46,50 — prašičev in drobnice od kom 30,00 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 15,00 — za vsako čebeljo družino 15,00 c) za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,30 — za mesne izdelke razen konzerVod kg 0,30 — za divjačino od kg 0,30 — za perutninsko meso od kg 0,30 — za drobovino od kg 0,30 — za ribe, rake, polže — žive od kg 0,30 — za mast od kg 0,30 — za mleko od litra 0,52 — za mlečne izdelke 0,30 — za jajca — cela od kom 0,037 — za jajčne izdelke od kg 0,30 — za ostale neimenovane živalske proizvode, odpadke od kg 0,13 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja ali razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naroči!, plačati zamudnino, v višini 705,00 din za vsako začetno uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške. II Za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina: a) za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali in mesa: din — za odraslo govedo in kopitarje od kom 127,50 — za teleta od kom 70,50 — za prašiče od kom 87,00 dtn — za pujske od 10 kg od kom 67,50 — za drobnico od kom 67,50 — za perutnino od kom 0,60 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem slučaju se plačujejo poleg pristojbine še potni stroški in zamudnina. din b) za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke prede- lanega jajca 0,010 c) za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure 705,00 d) za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem: — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse 81,00 — za divje prašiče s trihinoskoskim pregledom od kom 114,00 — za medvede s trihinosk. pregledi 162,00 — za zajce po kom 181,50 — za divjo perjad po kom 9,90 č) za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah, za vsako začetno uro porabljenega časa 1 705,00 Poleg pristojbin se plačajo tudi prevozni stroški in ostali materialni stroški, ki nastanejo v zvezi s pregledom. III Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljševanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 220 din, za ovco in kozo pa 50 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu na stroške pregleda molznic (krav, ovac in koz) na tuberkulozo. IV Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremijo v klavnico ter za živali, zaklane v sili se določi pristojbina v znesku 200 din. V Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. VI Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sa- nitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 %>. VII Pristojbine po tej odredbi se obračunajo in odvedejo na zbirni račun takse za kopitarje in parklarje pri SDK št. 50101-840-028-3182 najmanj enkrat mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko sanitarnih pregledov. VIII Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v "občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 19/84). Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6t. 322-4/8 Ljubljana, dne 28. novembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica 1. r. MARIBOR 1764. Po prvem in drugem odstavku 21. člena zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Uradni list SRS, št. 11-550/77 z dne 19. maja 1977) je koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti za Podravje na seji dne 14. novembra 1984 sprejel SKLEP o spremembi sestave komisije prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti za območje občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica 1 Spremeni se sestava komisije prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti za območje občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: komisija prve stopnje), ki deluje pri splošni bolnišnici Maribor. 2 Komisijo prve stopnje sestavljajo: — predsednik: doc. dr. sel. dr. Elko Borko, ginekolog, splošna bolnišnica Maribor; — namestnik predsednika: doc. dr. sel. dr. Borut Gorišek, ginekolog, splošna bolnišnica Maribor; — članica: Majda Rupreht, socialna delavka, center za socialno delo Maribor; — namestnica članice: Rada Rehar, socialna delavka, center za socialno delo Maribor; — član: dr. Vladimir Vidic, urolog, splošna bolnišnica Maribor; — namestnik člana: dr. sci. dr. Veljko Vlaisuv-Ijevič, ginekolog, splošna bolnišnica Maribor; — namestnik člana: dr. Karel Kistner, urolog, splošna bolnišnica Maribor. Tajniške posle za komisijo prve stopnje opravlja administrativni delavec, ki ga določi splošna bolnišnica Maribor. 3 Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati 3. točka sklepa o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti za območje občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 20-1298/77 in Medobčinski uradni vestnik občin Dravograd, Maribor, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica, št. 13-221/77). 4 Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS in Medobčinskem uradnem vestniku mesta Maribor, mariborskih občin ter občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. it. 022-226/77 Maribor, dne 14. novembra 1984. Predsednik koordinacijskega odbora za razvojne in druge skupne naloge skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti za Podravje Aleksander Perovič, dipl. inž., L r. SEVNIČA 1765. Na podlagi 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 27. novembra 1984 sprejela ODLOK o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost 1. člen Zavezanci k plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: vodni prispevek) so tisti uporabniki, ki se na območju občin Območne vodne skupnosti Dolenjske niso sporazumeli o višini povračil za programiranje storitve predvidene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za srednjeročno obdobje 1981—1985 in povračila niso plačali, plačujejo v letu 1984 vodni prispevek po tem odloku. 2. člen Zavezanci plačujejo vodni prispevek v sklada s 26. členom samoupravnega sporazuma o temeljih planov območne vodne skupnosti Dolenjske za obuob-je 1981—1985, objavljene v Gospodarskem vestniku št. 46, z dne 27.11.1980, po sklepu o tarifi pUVračil za leto 1984, objavljenem v Uradnem listu SilS, st. 1/84. 3. člen Zavezanci po tem odloku so dolžni priglasiti strokovni službi Zveze vodnih skupnosti Slovenije Ljubljana, Vojkova ulica 1 b, vse podatke, o kohč nah, ki se zahtevajo po obrazcu za prijavo osnov za obračun vodnega prispevka. Strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije izda odločbo o dokončni odmevi vodttega prispevka za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo ter za izpuščeno onesnaženo vodo in proizvedeno električno energijo. Vse vrste vodnega prispevka se nakazujejo na zbirni račun za vodni prispevek v občini. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, in se uporablja od 1.1.1934 dalje. St. 420-12/84-3 Sevnica, dne 27. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1766. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in na podlagi 176. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. novembra 1934 sprejela ODLOK o preimenovanju dela naselja Obrežje pri Zidanem moštu v naselje Slap 1. člen Del naselja Obrežje pri Zidanem mostu, ki leži v občini Sevnica, se preimenuje tako, da je njegovo novo ime Slap. 2. člen V preimenovanem naselju se opravi nova ošte-vilčba stavb. 3. člen Grafični prikaz območja naselja Slap, ki je sestavni del tega odloka, hrani Geodetska uprava občine Sevnica. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 496-1/84-1 Sevnica, dne 27. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1767. Na podlagi 172. , člena statuta občine Sevnica (Uradni Ust SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82), 9. točke 38. in 50. člena zaKona o cestah, sta zbor združenega dela in zbor Krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne 2/. novembra 19ii4 sprejela ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest 1. člen Veljavnost odloka o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest (Uradni list SRS, št. 41/83) se podaljša še za leto 1985. 2. člen ■ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. Čt. 402-22/84-1 Sevnica, dne 27. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1768. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 35. in 44. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78), 9. in 10. členu pravilnika o načinu sestavljanja zaključnega računa proračuna družbenopolitične skupnosti (Uradni list SRS, št. 10-490/79 in 7-356/81) in 168. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 26. novembra 1984 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1983 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1983, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Slovenske Konjice. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din — prihodke 88,463.770,98 — odhodke 88,040.049,15 — presežek prihodkov nad odhodki 423.721,83 3. člen Sredstva občinske rezerve izkazujejo: — prihodke 2,242.790,65 — odhodke — — presežek prihodkov nad odhodki 2,242.790,65 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki iz 2. in 3. člena tega odloka se prenese v naslednje leto. 5. člen Zaključni račun proračuna občine in občinskih rezerv za leto 1983 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. it. 400-3/84-1 Slovenske Konjice, dne 26. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 1769. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. odstavku 14. člena v zvezi s 149. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1-5/79 in 11-583/81) in 168. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter izkoriščanje rudnin in drugega materiala 1. člen V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter izkoriščanja rudnin in drugega materiala (Uradni list SRS, št. 29-1359/79, 34-1539/79 in 1-95/82) se 5. člen spremeni in se glasi: Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se določi v znesku za m2 in sicer: — po 400 din za krnet, zemljišča L kat. razreda — po 360 din za kmet zemljišča II. kat. razreda — po 320 din za kmet. zemljišča lil. kat. razreda — po 120 din za kmet. Zemljišča IV. kat. razreda — po 60 din za kmet. zemljišča V. kat. razreda — po 60 din za kmet. zemljišča VI. kat. razreda — po 40 din za kmet. Zemljišča VII. kat. razreda — po 40 din za kmet. zemljišča VIII. kat. razreda — po 60 din za gozdna zemljišča in pašnike I. II. in III. kat. razreda — po 40 dih ža vsa druga kmetijska zemljišča. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420/B-1/84/1 Slovenske Konjice, dne 26. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r. 1770. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 10. točki odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35-311/73 in 3-218/80) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o reji, registraciji in označevanju psov 1. člen V odloku o reji, registraciji in označevanju psov (Uradni list SRS, št. 12-678/77) se 21. člen spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: »Z denarno kaznijo od 2.500 din do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. če ne prijavi psa, ko dopolni 3 mesece starosti ali tujega psa, ki se je priklatil (3. člen) 2. če ne odjavi psa v primerih, ki so predpisani s tem odlokom (4. člen) 3. če ne prijavi izgube pasje znamke (8. člen) Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje posameznik in odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din. Z denarno kaznijo od 5.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. če opusti varnostne ukrepe pri psih (9. do 11. člen) 2. če ne pripelje psa na predpisano zaščitno cepljenje proti steklini (G. člen) 3. če ravna v nasprotju z določbo 12. člena 4. če muči psa ali ga sam pokonča (drugi odstavek 12. člena) 5. če v primerih suma ali obolenja stekline ati v primeru ugriza tega ne prijavi pristojni veterinarski postaji (14. člen) Za prekršek iz 3. odstavka tega člena se kaznuje posameznik in odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din.-« 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. £t 323-5/77-1 Slovenske Konjice, dne 26. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tena Turnšek 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1771. Na podlagi 617. in 618. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 214. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1984 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. novembra 1984 sprejela SKLEP o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Ikoni Šmarje pri Jelšah TOZD »DOM« Šmarje pri Jelšah I Skupščina občine Šmarje pri Jelšah nastopa na podlagi predloga Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah z začasnim ukrepom družbenega varstva zoper DO Ikom Šmarje pri Jelšah, TOZD »Dom« Šmarje pri Jelšah zaradi motenj v samoupravnih odnosih in oškodovanja družbenih interesov po 619. in 620. členu zakona o združenem delu. II DO Ikom Šmarje pri Jelšah, TOZD »Dom« Šmarje pri Jelšah se izreče naslednji začasni ukrep družbenega varstva: — imenuje se začasni poslovodni organ za čas do 31. 10.1985. m Za začasni poslovodni organ se imenuje: Hustič Vlado, dipl. inž., Rogaška Slatina. Začasni poslovodni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa, ki so določene v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije in TOZD. IV Začasni poslovodni organ je dolžan ukreniti vse potrebno za izvedbo postopkov, ki so vezani na kadrovsko rešitev individualnega poslovodnega organa in saniranje gospodarskega stanja v TOZD. Za kadrovsko sanacijo in sanacijo gospodarskega položaja TOZD nosi vso odgovornost tudi DO Ikom Šmarje pri Jelšah. V Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je pooblaščen za spremljanje uresničevanja začasnega ukrepa družbenega varstva in je dolžan o tem poročati občinski skupščini. Začasni poslovodni organ je dolžan sproti obveščati izvršni svet, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v TOZD o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravljanju razlogov, zaradi katerih je izrečen začasni ukrep družbenega varstva. VI Upravičeni predlagatelji lahko občinski skupščini predlagajo, da izrečen začasen ukrep družbenega varstva preneha pred 31.10. 1985, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil izrečen. VII Stroške, ki bodo nastali zaradi uvedbe začasnega ukrepa družbenega varstva po tem sklepu, nosi TOZD »Dom« Ikom Šmarje pri Jelšah. Začasnemu poslovodnemu organu pripada OD skladno s samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije iz katere izhaja, povečan za 40 %>. Tako določen OD začasnega poslovodnega organa krijeta TOZD »Dom« Ikom Šmarje pri Jelšah in Gokop Rogaška Slatina in sicer vsak polovico. VIII Zoper ta sklep lahko vložijo prizadeti zoper katere je izrečen ukrep družbenega varstva, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja v roku 15 dni zahtevo na sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti ne odloži njegove izvršitve. IX Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, velja pa z dnem sprejema na seji zborov skupščine. Št. 021-20/84-1 Šmarje pri Jelšah, dne 26. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. VRHNIKA 1772. Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), navodila za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81), 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) in pobude kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika z dne 10. maja 1984, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1984 sprejela ODLOK • uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini 1. člen 1 - S tem odlokom je predpisana izvedba melioracijskih del v Podlipski dolini (po projektu: področje II. Podlipska dolina) ter način rabe teh zemljišč po končani melioraciji. Melioracija bo izvršena na kmetijskih zemljiščih, ki obsega dele k. o. Velika Ligojna in Stara Vrhnika pod Veliko in Malo Ligojno. Melioracijsko območje obsega 75 ha kmetijskih zemljišč, ki ga na jugu omejuje potok Podlipščica, na vzhodu cesta v Malo Ligojno in na zahodu cesta Vrhnika— Horjul. Mejne parcele tega področja so: k. o. Velika Ligojna: pare. št. 35, 37/2, 37/1, 38, 25, 22, 18, 16. 14, 41, 43, 52, 58, 59/1, 59/2, 60, 61, 62, 64/1, 678/2, 64/2, 65/1, 65/5 65/2, 75, 76/1, 76/2, 80, 81, 84, 86, 87, 88, 89, 90/3, 90/2, 129, 128, 127, 122, 126/1, 125, 144, 143, 141, 140/1, 140/2, 166, 164, 162/2, 162/1, 155, 153, 150/1, 151, 152, 148, 147, 146, 125, 118, 119, 107, 106, 104, 111, 110, 112, 36/1. k. o. Stara Vrhnika: pare. št. 2421, 2394/1, 2391/1, 2389, 2386/1 in 2386/4. Seznam parcel v melioracijskem območju je sestavni del glavnega projekta in je na vpogled pri investitorju. 2. člen Melioracija je predvidena v družbenem planu občine Vrhnika za obdobje 1981—1985, zemljišča na melioracijskem območju pa so z družbenim planom občine Vrhnika za obdobje 1981 —1985 trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Istočasno se z izvedbo melioracije izvede tudi komasacijski postopek. 3. člen Melioracijska dela se izvedejo po projektu št. 360/290, ki ga je v oktobru 1983 izdelala DO VGP Hidrotehnik Ljubljana, TOZD Hidroinženiring Ljubljana. 4. člen Investitor melioracijskih del je DO Kmetijska zadruga Vrhnika. Sredstva za izvedbo melioracijskih del zagotovi investitor. Vračilo sredstev za izvedbo melioraciiskih de! od lastnikov oziroma uporabnikov kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju si investitor zagotovi s pogodbo. Ce do sklenitve pogodbe iz drugega odstavka tega člena ne pride, se melioracijska dela izvedejo na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ. Lastnik oziroma uporabnik zemljišč lahko svoje obveznosti poravna tudi z odstopom zemljišča, ki po vrednosti ustreza njegovemu deležu financiranja melioracijskih del, upoštevajoč vrednost odstopljenega zemljišča pred izvedbo melioracijskih del. 5 člen Lastniki oziroma uporabniki zemljišč na melioracijskem območju so dolžni na svojih zemljiščih dovoliti vse tiste posege, ki so potrebni za izvedbo melioracije. 6. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni objekte in naprave vzdrževati tako, da je zagotovljeno njihovo trajno delovanje. Način vzdrževanja določi organizator proizvodnje z dolgoročnimi in letnimi načrti. Za vzdrževanje skupnih melioracijskih naprav (morajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč prispevati sorazmerni del sredstev. 7. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč in investitor oziroma organizator proizvodnje bodo po končani izvedbi melioracije sprejeli program kmetijske proizvodnje na melioracijskem območju, ki mora ustrezati programu melioracij, sredstvom, vloženim v ta zemljišča in družbenem planu občine. 8. člen Investitor melioracijskih del je dolžan voditi evidenco o sredstvih za izvedbo melioracije in za vzdrževanje objektov in naprav na melioracijskem območju. g 9. člen Začetek in dinamiko melioracijskih del po tem odloku določi investitor. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6t. 3/3-320-04/84 Vrhnika, dne 18. oktobra 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 1773. Skupščina občine Vrhnika izdaja na podlagi 201. člena statuta občine, 80. in 82. člerta zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/79 in 11/81), navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81) in 202. ter 206. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78), na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika o uvedbi komasacijskega postopka, naslednjo OD L O C B O 1. Uvede se komasacijski postopek v k. o. Velika Ligojna, k. o. Blatna Brezovica in v k. o. Stara Vrhnika, v komasacijskem območju, določenem z mejo, ki poteka: Potek meje v k. o. Velika Ligojna 'Meja poteka od mostu preko potoka Tojnca (št. pare. 1900/2) proti severu po vzhodni meji ceste pare. št. 1910 do pare. št. 1886 in nato proti vzhodu po njeni južni mej h do pare. št. 48, kjer se meja lomi proti jugovzhodu po severovzhodni meji pare. št. 58 do pare. št. 52 in nato proti severovzhodu po zahodnih in severnih mejah pare. št. 52, 41, 14, preseka pare. št. 13/1, 18, preseka pare. št. 18, po zahodni meji pare. št. 19, v podaljšku preseka pot pare. št. 1387,4 in proti jugovzhodu po njeni severovzhodni meji do pare. št. 37/2, nato proti vzhodu po severnih mejah pare. št. 37/2, 35, do poti 1888/1 nato se obrne po njeni zahodni meji proti jugu do pare. št. 113/1, tu se obrne proti vzhodu, preseka pot in se nadaljuje po severnih mejah pare. št. 112, 110, proti jugozahodu po južnih mejah pare. št. 110 in 111, preko pare. št. 1888/k, proti jugovzhodu po severovzhodnih mejah pare. št. 104 in 106, preko parcele št. 107 in proti severovzhodu po zahodni meji parcele št. 119, po južni meji pare. št. 1888/1, v podaljšku preseka pot pare. št. 1889, proti ■severovzhodu po jugovzhodni meji pare. št. 1889 do pare. št. 156/1 in proti jugovzhodu po severovzhodnih mejah pare. št. 155, 162/1, 162/2 do poti pare. št. 1890/1 in proti jugu po njeni zahodni meji do pare. št. '140/2, nato po vzhodni meji pare. št. 140/2 ca. 15 m in se obrne proti jugozahodu preko pare. št. 140/2, 140/1, 141 do tromeje pare. št. 141, 139/2, 143, po jugovzhodnih mejah pare. št. 143, 144, 1889, 125, preko pare. št. 122, 126/1 do tromeje pare. št. 122, 126/1, 127 in proti jugu preko pare. št. 127, 128, 129, 130/1. 90/3, 1900/4, 90/2, kjer se na meji katastrske občine obrne proti vzhodu in gre ponovno preko pare. št. 90/2 do meje katastrske občine, kjer se ponovno obrne, tokrat proti jugozahodu in gre po meji katastrske občine do jugovzhodnega vogala pare. št. 90/2, kjer se meja v tej katastrski občini konča in se nadaljuje v k. o. Blatna Brezovica. Potek meje v k. o. Blatna Brezovica Meja poteka od severovzhodnega proti jugozahodu po novozgrajenem jarku preko pare. št. 3022/1. 3022r2, 3023, 3024/1, 3112/2 in 3005/2, kjer se meja v tej katastrski občini konča in se nadaljuje v k. o. Stara Vrhnika. Potek meje v k. o. Stara Vrhnika Meja poteka od jugovzhoda proti severozahodu po regulaciji preko pare. št. 2376, 2375/3, 2375'1, .2372, 2381/1, 2382, 2383, 2384. 2457/1, do pare. št. 2403/2 po njeni južni meji. po južni meji pare. št. 2457/1 do ceste pare. št. 2472 in nato ob cesti proti severu po njeni vzhodni meji do katastrske meje katastrski občini Stara Vrhnika in Velika Ligojna, kjer se v izhodiščni točki meja komasacijskega območja tudi konča. V k. o. Blatna Brezovica je pod vasjo Bevke še en kompleks s kmetijskih zemljišč v komasacijskem območju, določenem z mejo, ki poteka: Potek meje v le o. Blatna Brezovica Od reke Ljubljanice pri pare. št. 913 proti severu ob zahodni strani obstoječega jarka preko pare. št. 913, 3092, 907 do pare. št. 906, nato po severnem robu jarka, proti vzhodu preko pare. št. 906, 905, 904/1, 918, 930/1 v podaljšku preseka pare. št. 930/2 do kat. meje s k. o. Brezovica se obme proti jugu, preseka pare. št. 3399/1 k. o. Brezovica in se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 929, do pare. št. 3105/1 (reka Ljubljanica), kjer se obrne proti zahodu in gre po severni meji pare. št. 3105/1 in 3105/2 (reka Ljubljanica) do pare. št. 913, kjer smo z opisom tega dela pričeli. 2. Seznam lastnikom kmetijskih zemljišč v komasacijskem območju k. o. Velika Ligojna. k. o. Blatna Brezovica in k. o. Stara Vrhnika je sestavni del odločbe in je na vpogled pri kmetijsko zemljiški skupnosti, Kmetijski zadrugi in na občinskem komiteju , za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. 3. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju (82. člen zakona o kmetijskih zemljiščih). 4. Podatki o parcelah zajetih v komasaciji so na vpogled pri Geodetski upravi Skupščine občine Vrhnika, v zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota na Vrhniki. 5. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja bo razgrnjena mesec dni na sedežih krajevnih skupnosti Velika Ligojna, Stara Vrhnika in Bevke v roku, ki ga bo določila komisija za izvedbo komasacijskega postopka. 6. Komasacijski udeleženci in drugi, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, lahko dajo pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve. 7. Dolžnosti za izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju prevzemata Kmetijska zemljiška skupnos.t Vrhnika za območje Bevk in Kmetijska zadruga Vrhnika za območje Podiipščice. 8. Vrednotenje komasacijskega sklada bn izvršeno po določilih navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. 9. Pri razdelitvi zemljišč bodo poleg določil 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevana tudi načela: — prednost ima udeleženec, ki je imel pred komasacijo v lasti večji del spornega zemljišča. — udeleženci komasacije iz drugih katastrskih občin imajo prednost pri dodelitvi zemljišč na robu komasacijskega območja, ki je bližji domu, — prednost imajo udeleženci, ki v okviru gospodinjstva združujejo svoja zemljišča v enem kosu. — zemltiski kosi nepravilnih oblik na katerih je strojna obdelava otežkočena in zemljišča s trajnimi nasadi naj bodo v spornih primerih dpdeljena prvotnim lastnikom, — pri novi razdelitvi zemljišč predstavljajo posestne meje sredine že obstoječih melioracijskih jarkov tako, da bodo zemljiški kosi predstavljali ce'oto od glavnega odvodnika na severni meji komasacijskega območja do reke Ljubljanice (gledano od severa proti jugu komasacijskega območja Bevke), — razlike med vloženo in dobljeno vrednostjo se bodo poravnale samo v denarju. 10. Komisija za izvedbo komasacijskega postopka: 1. Kukec Bojan, diplomirani pravnik, predsednik, 2. Vidmar Bojan. Geodetska uprava SO Vrhnika, 3. Košir Vinko, Kmetijska zemljiška skupnost občine Vrhnika, 4. Leskovec Srečko, Kmetijska zadruga Vrhnika, 5. Bradaško Pavel, komasacijski udeleženec. Št. 3/3-320-04/84 Vrhnika, dne 18. oktobra 1984. , Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. POPRAVEK V spremembah in dopolnitvah pregleda stopenj davkov iz osebnih dohodkov; stopenj prispevkov iz osebnih dbhbdkov ih stopdhj prispevkov iž dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skuppostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti ža II. polletje 1984 (Uradni list SMS; št. 34-1615/84 z dne 19. 11. 1984) je pod številko I. in II. izpadla občina Šentjur, zato se vnese točka 12 in se pravilno glasi: 12. Pri žEipeiedm številki 50 obema sentjut se: — v stolpcu 9 stopnja 1,66 nadomesti s stopnjo 0,73, — v stolpcu 11 stopnja 5,91 nadomesti s stopnjo 4,83, — v stolpcu 13 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo 0,34, — v stolpcu 14 stopnja 0,21 nadomesti s stopnjo 0,29, — v stolpcu 15 stopnja 1,11 nadomesti s stopnjo 0,40, — v stolpcu 16 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo 0,45, — v stolpcu 18 stopnja ii;45 nadomesti s stopnje 8,94, — v stolpcu 19 stopnja 14.30 nadomesti s stopnjo 14,55, — v stolpcu 2(3 stopnja ll,l4 nadomesti s stopnjo 8.59. Pod številke II. se vhese točka 10 irt še pravilno glasi: 12. Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur se: — v stolpcu 3 stopnja 10,55 nadomesti s stopnjo 7,27, — v stolpcu 4 stopnja 0,36 nadomesti s stopnjo 0,21, — v stolpcu 6 stopnja 12,41 nadomesti s stopnjo 8,98. ■ V Uradnem listu SRS, št. 28-1384/84 z dne 24. VIII. 1984 se črta zaporedna številka Ul. Zaporedna številka IV. pa postane zaporedna številka Iti. gt. 420-16/83 Ljubljana, dne 6. decembra 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. POPRAVEK V sklepu o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavnega zemljišča na območju občine Grosuplje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 32-1541/84 z dne 26. X. 1984 se v I. točki v zadnji, vrsti letnica pravilno glasi: ->1985«. Sekfetat- Skupščine občine Gtbsuplje Vinko Kobilca 1. r. VSEBINA PKEDSfenŠTVO sn kLOVENUk Stran 1738. Odlok o razrešitvi in imenovanju člana in sekretarja Komisije Predsedstva Socialistične republike SloVčiiijč zd brgaiilzifcijska ih kadrovska vprašanja 2017 1739. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 2017 republiški UMAvnI dU6ANi liti žAvtibi 1740. Pregled stopenj davkov iz osebnega dohtidka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 2017 1711. Odredba o višini neobdavčljivega dela dohodka pri davku od skupnega dohodka občanov za leto 1984 2028 1742. Pravilnik o spremembah pravilnika in ukrepih za zatiranje živalskih kužnih bolezni 2022 DRUGI REPUBLIKI ORGANI IN OltbANIZACIJE 1743. Sklep o enomesečni Ustavitvi obvežnosti vplačevanja prispevka, ki zapade v plačilb od 18. 12. 1984 do 23. 12. 1984 2023 1744. Sklep o enomesečni ustavitvi obveznosti vplačevanja prispevka ki zapade v plačilo od 18. 12. 1984 do 53. 12 1984 2025 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1745. tiFtižbeni dogorbt o oblikovanju in ižVajanju kadrovske politike ha območju ljubljanskih občin (prečiščeno besedilo) 2024 174G. Sklep Občinske zdravstvene skupnosti Brežice 2037 1747. Odredba b Ža iifbvdž pUtttlktiV v primestnem prometu (Celje) 203? 1748. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za letb 1984 2037 1749. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih žemijišC (titošttiiije) 2035 1750. Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vred- iioštl štalibvaiij in ttariUvtitijskih hiš v lasti občanov v občini Gro: tiplje 2038 1751. Odlok 6 pdgbjih, ftohdVe vi haCIHu bitjema pitne vode na območju občine Grosuplje 203d 1751 fckifcp o sOglaSjii 1; rdžšifttvi OfeJaVftflSti izobraževalne organizacije Šolski center osnovnega in us-iherjfenega Izobraževaiija »Josip Jutčič« Ivančna gorica, TOZD Srednja šola družboslovne usmeritve (GrbSiiplje) 2043 1753. Sklep o soglasju k spremembi Imena izobraževalne oiganlzačije Sblslti center osiibviiega in usmerjenega Izobraževanja »Josip Jurčič«. Ivančna gorica, TOZD Srednja šola družboslovne usmeritve (Gro-štipijbt 2043 1754. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka (Kamnik) 2043 1755. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi sptemcnrbe hahieihbiioSti kmetijskih zemljišč ali gozda (Kbčevjc) 2045 i75G. Odtedba o ukrepih za zatiranje vardože ha območju občine L riško 2048 1757. Odredba b sprbmerhbi odredbe o pristojbinah za veterlnarsko-saiiitatne preglede (Laško) 2049 1758 Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1984 HHS 1759. Sklep o spremembi aneksa, St. 2 k samoti pravnemu sporazumu o temeljih plana OtiŽlheke zdravstvene skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 2949 1760. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu Skupščine, občine Ljubljana Moste-Vtilje 2059 1761. Poročilo o Izidu glasovanji na' referendumu kra- jevne skupnosti Dušan Kveder-Tomai (I4etoIJana Moste-Polje) 2dS« 1762. Odredba o plačevanju dela stroškov veterlnarsko- higiensice službe v občini Ljubljana Vič-Rudnik 205i 1763. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vlč-Rud- nik 2S5S 1764. Sklep o spremembi sestave komisije prve stopnje za umetno1 prekinitev nosečnosti za območje občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica 2053 1765; Odlok o plačevanju obveznega prispevka za pre- gramlrano vod tih gospodarsko dejavnost (Pevntea) 2963 1766 Odlok o prefmeftoVnnju dela naselja Obrežje pri Zitlartehi frttistu v firtselje SlAp (Sevnica) 2054 1767. oaibk ti iiottiljsaiiju veljiUhdštl tidlbki b začasitetii zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest (Sevnica) 29*4 Stran 1768. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1983 2054 lim. Odlok o spremembi odloka o edikednini zaradi spremembe namembnosti kmetij*šib zemljišč ter izkoriščanje rudnin In drugega materiala (Slovenske Konjice) 2055 1770. Odlok o spremembi odloka o reji, registraciji in označevanju psov (Slovenske Konjice) 2055 1771. Sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega var- stva v delovni organizaciji Ikom Šmarje pri Jelšah' TOZD »DOM« Šmarje pri Jelšah 2056 1772. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v Pod- Utpekl dolini (Vrhnika) 205€ Stran 1773. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Velika Ligojna k. o. Blatna Brezovica In k. o. Stara Vrhnika (Vrhnika) mm — Popravek sprememb In dopolnitev pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984 2659 — Popravek sklepa o vrednosti točke za izračun na- domestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje 26SS z Bvedaimi pojasnili (1984) Konec oktobra je Skupščina SRS sprejela nov zakon o graditvi objektov, ki v primerjavi s prejšnjim uvaja kar precej novosti. Zlasti ni več tistih določb, ki se neposredno ne tičejo gradnje objektov, nekatera določila prej veljavnega zakona pa ureja novi zakon drugače, nekaj določil pa je povsem novih. Na vse to je opozoril v uvodu Vladimir Čadež. Vsebina zbirke je nekoliko spremenjena. Ker sedaj veljavni izvršilni predpisi veljajo ie še do uveljavitve novih, ki morajo biti sprejeti v šestih mesecih po pričetku veljavnosti novega zakona, jih nismo uvrstili v zbirko (nekaj izvodov prejšnje, Zbirke predpisov o graditvi objektov je še na zalogi) pač pa smo v to zbirko uvrstili še zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, nadalje posebne gradbene uzance, ki urejajo razmerje med naročniki in izvajalci del in pravilnik o varstvu pri gradbenem delu. Ta zbirka je namenjena investitorjem, delavcem, ki izdelujejo investicijski program, pristojnim upravnim organom, izvajalskim gradbenim in drugim organizacijam, projektivnim organizacijam, svetovalnim in inženiring organizacijam, strokovnemu šolstvu, inšpekcijskim službam, kandidatom za strokovne izpite, ki jih predpisuje zakon o graditvi objektov, skratka vsem, ki se ukvarjajo z graditvijo in rekonstrukcijo objektov. (12505) Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din. Inozemstvo 1909 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprave Ljubljana. Kardeljeva 13 — Poštni predal 379/Vtl - Telet on direktor uredništvo, sekretar. šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 — 2tro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72