To MnlnaTpTačana V~g6tdVinti Stev« 31. V Liubljanirdne 2. avgusta 1928. Posamezna Stev. Din U Leto XI. ■HM Upravnistvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Zgodovinska seja KDK v Zagrebu (Glej stran 7.) Slovenska duhovščina psuje KDK, a hrvatska jo blagoslavlja Zagrebški, baajaluški in bosanski škof so hvalli Boga, ki je ohranil Radiča hrvatskemu narodu — Sam papežev nuncij je čestital Radiču k rešitvi življenja pred morilčevo roko klerikalnega prijatelja — U lori&ai Pavle Radič je bil globoko veren katoličan, a ko je um ral v Narodni skupščini, mu ni lirtel nuditi tolažil svete vere noben navzočih duhovnikov-klerikaln.h poslancev — Hrvatski klerikalni mso >is piše, da je pisanje »Slovenskega gospodarja" lažnivo, nesramno in bedasto — Vero klerikalci samo zlorabljajo za svoje politične namene Ko se je vračal Stepan Radič iz Beograda, ga je v vlaku posetil papežev nuncij Pelegri-netti, ki mu ie čestital k rešitvi žlvljenia izood morilčeve srHfin~ke roke. Papežev nuncij ga je nato tudi še r«nsebei blagoslovil. Stepan Radič je bil eanien in je dehl p^neževemu nunciju PeletrrinetHiir «Prosim Vas, snoro-čite Njegovi Svetosti Sv. Očetu mojo pio^oko vdanost in zvestobo » Tako je Stepan Radič manifestiral svo;o »o^nko vernost. Ob vsej progi od Zemuriri do Zfgreba ga je na obeh straneh pozdravljalo 7. viharnimi ovacijami verno hrvatsko katoliško ljudstvo. V Zagrebu ie nnsetil ranienega Radiča sam zagrebški nadškof dr. Bauer, nadalie škof dr. Nijaradi in pozneje tudi banialuški škof Oarič. V«? so mu čestitali k rešitvi življenja ter hvalili Boga. ki ga je ohranil hrvatskemu ljudstvu. Se očitneje oa ie izkazal svoje slmpatiie napram voditelju hrvatskega naroda in celokupne Kmetsko-demokratske koalicije vrh-bosanski nadškof dr. Šarič, ki je zastopniku KDK izjavil naslednie: «Stepan Radič ni proti veri niti proti Bogu niti proti duhovnikom. On je proti ničvred-nežem, proti katerim se mora biti. Stenan Radič je od Bo«?a poslan, da v teh težkih časih vodi hrvatski narod in sama Previdnost božja mu je dodelila to nalogo. To izjavljam kot bosanski nadškof in moje mnenje naj ču-jejo vsi. Hrvatski naord je danes edin v vsem. Vsem je edini vodia Stenan Radič, ki edino more obračunati s cincarji.« To je Izjavil nadškof dr. Sarič zlasti glede na one duhovnike, ki niso hoteli, da bi se brale maše zadušnice za umorjenima Pavlom Radičem in dr. Oju-rom Basaričkom in ki niso niti pustili zvoniti v cerkvah ob priliki pogreba ... Dočim so torej na eni strani sam papežev nuncij ter visoki katoliški cerkveni dostojanstveniki na Hrvatskem blagoslavljali Stepana Radiča, obžalovali krvave žrtve hrvatskih poslancev v Narodni skupščini, na ie na drugi strani v Sloveniji politizirajoča duhovščina uprizorila grdo in ostudno gonjo proti Hrvatom in njihovim zastopnikom, zlastj pa oroti onim Slovencem, ki hočejo s Hrvati živeti skupaj v naši državi in uživati enake pravice in dolžnosti. Ta politizirajoča duhovščina ni samo opravičevala morilca Punišo Račiča ter zvračala krivdo za njegov čin na one, ki so sami žrtvovali kri, ampak je celo odrekala maše zadušnice za pokojnima Pavlom Radičem in dr jem. Ojurom Basaričkom, čeprav je bilo snlošno znano, da je bil Pavle Radič eloboko veren katoliški mož, ki je vsak večer, preden ie legel, pokleknil pred svojo posteljo in odmolil rožni venec. Ko se je očitalo sedmim duhovnikom, klerikalnim poslancem, da se nihče ni zganil v Narodni skupščini, ko sta umirala na tleh Pavle Radič in dr. Gjuro Basariček, da jima ni nihče priskočil na pomoč, čeprav bi bila to njihova dolžnost snričo njihovega duhovniškega poklica, so se pričeli izgovarjati v svojih Tistih. da ima tudi KDK v svojih vrstah dva duhovnika, ki bi bila predvsem poklicana, nuditi umirajočima zadnja tolažila sv. vere. To so trdili kljub temu. da so prav do^ro vedeli, da poslancev KDK, duhovnikov župnika Matice in dr. Kežmana, v času umora nI bilo v Narodni skupščini, dočim so MH klerikalni poslanci duhovniki po lastnem priznanju navzoči. V zadnjem času so klerikalci po svojih listih začeli divjo gonjo in hujskanje proti Hrvatom, njihovim voditeljem in celokupni Kmetsko-demokratski koaliciji. V tej divji gonji prednjači dr. Koroščevo glasilo »Slovenski gospodar«, ki izhaja v Mariboru pod odgovornim uredništvom duhovnika Januša Oolca. To dr. Koroščevo glasilo je v svojem hujskanju proti Hrvatom. Stepanu Radiču in ostalim voditeljem KDK šlo celo tako daleč, da je objavilo laži. ki so bile končno odveč celo najožlim zaveznikom dr. Korošca, hrvatskim klerikalcem, ki imaio v sedanji vladi dr. Korošca tudi svojega ministra. Da bi na-hujskal «Slovenski gospodar« naše liudstvo proti Hrvatom, proti Stepanu Radiču in KDK. naročalo! it tnzemmo: četrtletno 1-50 Dla. polletno 15 Din, celolen. 10 Dla; u inozemstvo: četrtletno li Dla, polletno 24 Dia, eeloleta« «8 Dla. — Račon poštne Hranilnice, podružnici » Ljaliljaai, it. 10 711. je v svoji zadnji številki 26. julija zapisal, da zahtevajo Hrvatje, naj pride Slovenija pod Hrvatsko, da nai se država razdeli na dva dela, ker bi potem Hrvati lahko na Slovence tako pritiskali, da bi kar cvilili. «Slovenski gospodar« je celo podtaknil hrvatskemu poslancu dr. Baričeviču v mariborski oblastni skupščini izjavo, da ni več daleč čas, ko bodo Slovenci navezani na Hrvate in ko se jim bo tako godilo, da bodo kar cvilili. Hinavsko vzklika: «To je torej ono bratstvo, ki ga nam prečanom v Sloveniji prinaša Zagreb!« Končno pa še grozi, da bo morala priti nad Hrvate močna roka, kakor da ne bi policija in orožniki dr. Korošca v Zagrebu ne prelili že dovolj krvi in kakor da bi že ne pokopali v Zagrebu treh žrtev, ki so padle od strelov dr. Koroščeve policije, ko je zagrebško meščanstvo na ulicah javno demonstriralo proti krvavemu zločinu v Narodni skupščini in manifestiralo za ravnopravnost in svobodo v naši državi. Ta pisava dr. Koroščevega glasila je zbudila, kakor rečeno, ogorčenje tudi med hrvatsko katoliško duhovščino, ki se zbira okoli (klerikalnega glasila «Narodne politike« v Zagrebu. Na naslov odgovornega urednika »Slovenskega gospodarja«, duhovnika Januša Oolca, ugotavlja ta hrvatski klerikalni list. da je pisanje «S!ovenskega gospodarja« lažnivo, nesramno in bedasto. Tako sodbo izreka o naši politizirajoči duhovščini in o slovenskih klerikalnih listih glasilo hrvatskega klerikalnega ministra Bariča v sedanji dr. Koroščevl vladi! Hrvatski klerikalci se seveda boje, da bodo zaradi hujskanja slovenskih klerikalcev proti Hrvatom izgubili še svoje zadnje pristaše na Hrvatskem in zato pozivajo slovenske klerikalne liste k pameti. Spričo klerikalne gonje proti Hrvatom in KDK ter spričo izdajalske politike dr. Korošca in njegove stranke pa naj tudi navedemo, kaj piše o tej stvari «Katolički Tjednik«, ki izhaja v Sarajevu pod pokroviteljstvom bosanskega nadškofa dr. Sariča. Ta list pravi med drugim: «Dr. Korošec se je tesno združil z radikali potom blejskega pakta. Podoiral jih je potem, ko je zločinski radikal ubil Hrvata. Niti na misel mu ni prišlo, da poda demisijo vsaj dotlej, dokler se stvar ne razčisti-. Uporno vztraja na svojem položaju ter krvavo duši demonstracije, v svojem glasilu pa meče krivdo na opozicijo. Ko so Hrvatje še v agoniji od zadnjih ran, jim preti z vsemi zakonskimi sredstvi, končno pa trdi uporno in po tolikih jasnih in nedvomnih protidokazih, da je dejanje Puniše Račiča osebni obračun in delo posameznika, čeprav še ni dokončana sodna preiskava. Vsakdo bo razumel, da mora taka .katoliška morala* Izzvati ostra proteste. Ni dvoma, da bo stranka, ki Jo vodi taka .katoliška morala', propadla. S tako stranko obračunavajo njeni pristaši sami!« Sedaj torej vemo, kako sodijo katoliški Hrvati in hrvatska katoliška duhovščina o naših klerikalcih, ki se zaradi osebnih koristi in trenutnih strankarskih usoehov raje družijo s srbiianskimi framasoni in z muslimanskimi veleposestniki kakor oa s hrvatskim vseh državljanov, zlasti pa kmetskega stanu, | dajalec slovenskega ljudstva ln ruje proti je pravičen in svet. Kdor dela drugače, je iz- osnovnim temeljem naše države! Važni sklepi mariborske oblastne skupščine Od 17. do 24. julija je imela svoje zasedanje mariborska oblastna skupščina, ki je poteklo večinoma mirno in stvarno, Ie ena seja je bila burna. To burjo je pa izzval oblastni odbor sam s svojim bedastim sklepom, s katerim je obsodil «Jutro» in proglasil nad njim bojkot. Ker je s tem zagrešil na eni strani netaktnost, da je govoril v imenu cele oblasti, do česar nima pravice, in ker se je na drugi strani s tem sklepom pokazal kot eksponent klerikalne stranke, je združena opozicija (t. j. zastopniki Kmetsko-demokratske koalicije in pa socijalisti) vložila nujni predlog proti temu postopanju oblastnega odbora. Opozicija stoji na popolnoma pravilnem stališču, da se oblastni odbor nima pravice vtikati v politična vprašanja, zlasti pa ne v strankarsko-politična, ker je oblastni odbor po zakonu eksekutiva celotne oblastne skupščine in ne samo klerikalne večine. Opozicija je v naprej vedela, da bodo klerikalni poslanci prikimali na vse, kar bodo rekli njihovi zagrizeni voditelji, vendar je pa hotela v javni seji ožigosati početje oblastnega odbora kot netaktno in protizakonito. Svoj namen je dosegla, klerikalci so seveda besneli, a prepričani naj bodo, da bo opozicija tudi v naprej vedno postopala na enak način. Važno je še omeniti, da se je v tem zasedanju končno ustanovil • skHpui klub poslancev SDS in SKS, torej klub KDK, kateremu stoji na čelu kot predsednik poslanec dr. Odič, podpredsednik pa je naš Lovro Peto-var in tajnik Lorber iz Žalca. V ostalih sejah je oblastna skupščina v živahnem sodelovanju poslancev KDK, po katerih predlogih se je marsikatera stvar popravila v splošno korist, sprejela nekaj važnih uredb, katere pomenijo zlasti za napredek naroda v zdravstvenem oziru in v gospodarskem pogledu veliko pridobitev. Uredba o samoupravni zdravstveni službi v občinah oblasti izven Maribora, Celja in Ptuja predvideva razdelitev cele oblasti v zdravstvena okrožja, koja deloma sedaj že obstoje, ki se bodo pa še izpopolnila. Za vsako zdravstveno okrožje je predviden poseben okrožni zdravnik z gotovimi, točno določenimi nalogami in na drugi strani s primernimi dohodki, kateri so se s to uredbo za okrožne zdravnike napram dosedanjemu stanju znatno izboljšali. Vsako zdravstveno okrožje ima svoj poseben zdravstveni odbor, ki ima istotako točno predvidene naloge. Ista uredba predvideva tudi namestitev vsaj po ene babice za vsako zdravstveno okrožje. Važni sta istotako uredbi o okrajnih odborih ter o okrajnih zastopih. To pa zlasti iz razloga, ker še vedno nismd prišli do popolne izvedbe samouprav, predvidenih v ustavi in še danes nimamo sreskih samouprav. Ker so raditega zlasti v onih okrajih mariborske oblasti, kjer niso poznali uredbe okrajnih zastopov, propadale ceste, ki niso ne oblastne in ne občinske, in ker so zaostajali tudi vsi drugi važni gospodarski posli, je bilo treba za te okraje (Koroško^ Prekmurje in Medjimurje) predvidevati vsaj začasno posebne samoupravne korporacije za posamezne sodne okraje. To se je sedaj zgodilo s sprejetjem uredbe o okrajnih cestnih odborih, ki se bodo ustanovili z nalogami okrajnih zastopov. Te okrajne cestne odbore bodo izvolili občinski odbori dotičnega okraja, in sicer na ta način, da bodo morale vse občine na gotov dan sklicati seje občinskih odborov, ki bodo volitve izvršili. Na vsakih 2000 prebivalcev se bo volil po en odbornik za okrajni cestni odbor. V občinah, kjer bi bili event. občinski odbori razpuščeni. bodo volili člani starega razpuščenega občinskega odbora. Za volitve se lahko postavi bodisi skupna, kompromisna kandidatna lista, bodisi tudi več kandidatskih list. Okrajni cestni odbor voli po konstituiranju iz sebe poseben upravni odbor, ki se- katoliškim narodom in ki besno napadalo ter blatijo ljudi, ki proglašajo za svoje najvišje načelo ravnopravnost vseh državljanov naše Jugoslavije. Mi smo, seveda, trdno prepričani, da bodo slovenski klerikalni voditelji ostali taki, kakršni so bili doslej. Še naprej bodo govorili in lagali našemu ljudstvu, da se bore za uveljav-Ijenje krščanskih načel v javnem življenju ln tudi v politiki, obenem pa razširjali najostud-nejše laži o svojih političnih nasprotnikih ter namesto vzvišenega krščanskega načela o ljubezni do bližnjega razširjali sovraštvo ter litijska H katoliške Slovence proti katoliškim Hrvatom. Kdaj so klerikalci še kake svoje laži preklicali? «Jutro» in «Slovenski Narod» sta že ponovno ugotovila, da so poslanca Smodej in dr. Kulovec ter tajnik SLS kaplan Oabrovšek pisali in govorili neresnico, pa so ta očitek molče požrli in sploh niso nanj niti skušali odgovoriti. Kaj naj torej sodimo o ljudeh, ki se jim javno očita laž in ki take očitke mirno pojedo? In ti ljudje se še upajo govoriti o uveljav-ljenju krščanskih načel v javnem življenju? Taki ljudje jih ne bodo nikdar uveljavili, ker sami najbolj greše proti njim! Ako vpije klerikalno časopisje, da je vera v nevarnosti, je v nevarnosti samo zaradi tega. ker jfo zastopajo taki ljudje v našem političnem življenju. Če vera ni v nevarnosti na Hrvatskem, kjer katoliški škofje odobravajo politiko Stepana Radiča in KDK, ali naj bo potem v nevarnosti v Sloveniji zaradi naprednih poštenih Slovencev, ki se postavljajo na stran katoliških Hrvatov in ne na stran morilcev, lažnivcev in zapravljevalcev ljudskega premoženja. Ako slovensko ljudstvo hoče. da bo res zavladalo med nami krščansko življenje, naj požene ljudi, ki vero izrabljajo samo za svoje umazane sebične namene, tja, kamor spadajo — v večno pozabljenje. Takim ljudem je treba vzeti vsak vpliv na javno življenje, da ne bodo razširjali svojega strupa nemoteno. Kdor ima oči, naj gleda, kdor ima ušesa, naj posluša, pa bo spoznal, kje sta pravica in resnica. Boj za enakost, ravnopravnost in svobodo Stric Janez v vojni (Po Pierre Villetardu priredil B.) (Dalje.) 6. Prvi tedni črnovojnika. Tri dni pozneje je bil stric Janez že v Ptuju. Njegova kompanija je bila nastanjena izven mesta v prijazni vasi Budini in Janez si je uredil svoje vojaško življenje tako dobro, kot se je dalo. Bil je pa še vedno v svojih civilnih hlačah. Ko ga je prvi dan opazil poročnik, ga je poklical, rekoč: — Kaj, še vedno niste preoblečeni? To vendar ne gre. — Gospod poročnik, se je oproščal Janez, zaman so iskali v ljubljanskem skladišču, pa tudi tukaj pri polku v Ptuju, hlače, ki bi se mi prilegale, pa jih ni in ni. Poročnik je zmignil z ramami: — Meni je vseeno. Zaradi mene lahko ostanete v teh hlačah, samo gorje, če vas zapazi stotnik. Tako je bila hlačna zadeva s kompanij-skim komandantom urejena. Ko je zvečer stric Janez sedel z nekaterimi tovariši v gostilna in jim pravil zgodbo svojih hlač, so se prisrčno smejali. Eden izmed njih pa je dejal: — V naši kompaniji imamo enoletnega prostovoljca. Visokošolec je iz Novega mesta in zelo duhovit možak. Ko je prišel prvi dan v Ptuj h kompaniji in so ga preoblekli, je zmanjkalo čepic. Dobil je vso obleko in perilo, čepice pa ne. In veste, kaj je napravil hudomušnež, ki se norčuje iz vsega? Šel je, oblečen v uniformo, s slamnikom na glavi zvečer na promenado v mestni park, se odkrival pred oficirji in jih vljudno pozdravljal, snemajoč slamnik: — Dober dan, gospod poročnik... Klanjam se, gospod polkovnik, in tako dalje. Oficirji niso vedeli, pri čem da so, ali je možak znorel, ali kaj. Niso odgovarjali na njegove pozdrave. Slednjič je pa srečal našega stotnika, ki se je zadri nanj: — Kaj pomeni ta maškerada? — Javljam pokorno, gospod stotnik, da mi niso dali čepice, ker ni nobene več v zalogi. Ker je pa vojaku prepovedano V>—liti razoglavemu, sem prisiljen nositi slamnik, dokler ne dospe v skladišče nova pošiljatev čepic. — Marš domu! Tri dni zapora! Tako se je končal dogodek s slamnikom.« — Ta je pa lepa, je dejal stric Janez. Torej lahko pričakujem tudi tri dni zapora, če me zasači stotnik v civilnih hlačah. — Vse je mogoče. — Potem mi ne preostane drugega, kot da si dam takoj jutri pri krojaču delat hlače po meri. — To bi bilo vsekakor najbolj pametno, kajti večno vendar ne moreš hoditi kot vojak v civilnih hlačah okoli. — O tistem novomeškem študentu vem pa še eno, se je oglasil tretji. Fant je brihtne glave in tako zabaven, da ga ima rada vsa kompanija. Enkrat je imel nočno službo v pisarni. Ne vem kako, da so ga ob šestih zju- traj, kot je to po pravilu, pozabili izmenjati. Postal je, naravno, silno slabe volje. Ob osmih je prišel nadporočnik v pisarno in ga vprašal, če je kaj novega. Enoletni prostovoljec mu ni odgovoril. Nadporočnik je ponovil vprašanje, a zopet ni dobil odgovora. Razjezil se je in zadri: — Ali ste gluhi, ali kaj? — Gospod nadporočnik, imam navado, da preden nisem zajutrkoval, ne govorim! Za te junaške besede je dobil tudi tri dni zapora.« Vsa družba se Je smejala, toda stricu Janezu je kar vroče prihajalo, če je pomislil na sitnega stotnika in svoje civilne hlače. Ta stotnik, ki se ga je zaradi njegove sitnosti vse balo, je bil pred vojno že upokojen. Toda, ko se je začela vojna, so ga na njegovo prošnjo spet sprejeli v aktivno službo. Edina njegova skrb je bila, paziti, da se do pičice natančno izpolnjujejo vse vojaške odredbe. Bil je droben možic in vedno jahal na črni kobilici, ki je slišala na ime »gospodična Fat-ma». Pokazal se je na njei vedno tam, koder ga je bilo najmanj treba. Ravnal se je po načelu, da igra v vsaki vojni «presenečenje» vedno glavno vlogo. Možak je bil oborožen z jahalno palčico in monokljem, skozi katerega je mrko zrl v svet. Naslednje jutro je šel stric Janez s peščico tovarišev in vojaškim vozom v Ptuj, «fasat» za kompanijo «komis». Ko so se z natovor-jenim vozom vračali v Budino nazaj, je naenkrat stala pred njimi črna kobilica s stotnikom. stoji iz predsednika ter dveh do pet izvoljenih članov in ki vodi vse tekoče posle. Prve volitve okrajnih cestnih odborov, se morajo izvršiti čimprej. i V zvezi s tem je oblastna skupščina tudi spremenila (Močila zakona o volitvah okrajnih zastopov ter je ta določila prilagodila gori omenjeni uredbi o okrajnih cestnih odborih. Okrajni zastopi so se izkazali kot izredno dober instrument ljudske j samouprave. Ker pa že ves čas po prevratu ni i bilo rednih volitev, pač pa so se z vsakokratnimi spremembami režima spreminjali tudi gerenti in sosveti v okrajnih zastopih, kar je bilo na veliko škodo smotrenega gospodarskega dela, je bilo nujno potrebno, da se to končno uredi. Sedaj je s posebno uredbo, katero je sklenila oblastna skupščina, določeno, da se bodo volitve v okrajne zastope izvršile najkasneje do meseca novembra v vseh okrajnih zastopih mariborske oblasti, in sicer na isti način, kakor smo to opisali zgoraj pri uredbi o okrajnih cestnih odborih, t. j. potom občinskih odborov. Tudi okrajni zastopi bodo volili iz sebe upravne odbore. Število članov okrajnega zastopa se bode istotako določilo na ta način, da se bode na vsakih 2000 prebivalcev volil po en odbornik. Važno je, da je opozicija izvojevala pristanek večine na to, da se bodo upravni odbori iz okrajnih cestnih odborov in iz okrajnih zastopov volili: po proporcu, tako da bo vedno tudi manjšina! imela svoje zastopstvo v upravnih odborih. Nadaljnja važna uredba je & viničarski red. ■■■mmmi V mariborski oblasti je vinogradništvo silno razvito in imamo tu krog 50.000 viničarskih družin. Viničarji pa so že leta in leta sem zaman čakali na to, da bi se njihovo razmerje do gospodarjev zakonitim potem uredilo. Tudi vinogradniki sami so si takšne zakonie ureditve želeli. Že ponovno je tekom zadnjih let prišlo do konferenc in anket, enkrat je bil že tudi sporazumno izdelan viničarski red, ki je pa obležal v ministrskih arhivih. Zadevo je končno vzel v: roke posebni, že v prejšnjem zasedanju oblastne! skupščine izvoljeni viničarski odsek. Posrečilo i se je pri obojestranski uvidevnosti sestaviti nov| viničarski red, ki — kakor se je dobro izrazili poslanec Petovar — «daje enemu, ne da bi uničil drugega.* Uredbo objavljamo v celoti na drugem mestu, zato ne bomo tu o njej podrobneje pisali. Nič manj važna je uredba o kmetijsko-pospeševalni službi v oblasti, ki predvideva: ustanovi se poseben »Oblastni kmetijski urad.» Za glavne panoge kmetijstva, za živinorejo, za poljedelstvo in hmeljarstvo, za sadjarstvo, za vinogradništvo in kletarstvo se mesto dosedanjih okrajnih ekonomov nastavijo posebni strokovni nadzorniki, ki morajo imeti višje šole, njim pa se priselijo potovalni nameščenci in inštruktorji Vsi ti bodo imeli kot glavno svojo nalogo zlasti praktično poučevanje ljudstva. Pritegnili se bodo k temu delu tudi razni priznani praktični strokovnjaki. Sprejeta je bila dalje uredba o ustanovitvi oblastnega živinorejskega sklada, ki se bo nabiral na ta način, da bo moral vsakdo pri nabavi živinskega potnega lista na občini1 plačati: pri potnih listih za drobnico po l Diri,! za živino do 2 leti 2 Din, za živino nad 2 leti po! 3 Din. Vsi ti zneski se bodo stekali v oblastni živinorejski sklad, ki se mora najprej nabrati do | višine 1 milijona Din, šele potem bo oblastna, skupščina sklepala o njegovi uporabi. Velik del poslancev je za to, da bi se ustanovila s pomočjo tega sklada posebna oblastna zavarovalnica za živino. Pripomniti je, da pri velikem županu že obstoja tak sklad od lanskega leta in je menda nabranih že okrog 300.000 Din, Ta sklad prevzame oblastna samouprava, čim stopi gornja uredba v veljavo. Važna je še uredba o ustanovitvi oblastne hranilnice za mariborsko oblast. Pri ogromnem denarnem poslovanju, ki se je že dosedaj razvil in. ki se bo še v bodoče bolj razvijal, je nujno potrebno, da ima oblastna samouprava svoj posebni denarni zavod. Oblastni odbor je v to svrho že skoro dokončal pogajanja z Južnoštajersko hranilnico v Celju, katero bo prevzel in jo pretvoril v Oblastno hranilnico s sedežem v Mariboru in začasno s podružnico v Celju. Ta Oblastna hranilnica bo imela nalogo, dajati posojila oblasti, okrajnim zastopom, občinam, cestnim odborom itd, dalje tudi melioracijska posojila posameznikom, posojila železnicam nižje vrste, hipotekama in menična posojila itd. Jamstvo nosi mariborska oblast. Zavod bo vodil posebni upravni odbor pod nadzorstvom oblastne skupščine in pod neposredno kontrolo oblastnega odbora. Upravni odbor, ki so sestajal iz 5 do 9 članov, bo volila vsaka 4 leta oblastna skupščina po čistem proporcu. Tudi tukaj je poudariti, da je večina po stvarnih argumentih opozicije končno pristala na proporc. Predložene so bile še tudi razne druge uredbe, zlasti uredba o regulaciji Savinje in pritokov v območju Celja in okolice, dalje uredba o ustanovitvi skupnega izšeljeriškega urada za ljubljansko in mariborsko oblast, uredba o zaščiti dece in mladine v mariborski oblasti, in druge, ki so se pa morale radi pomanjkanja vseh potrebnih podatkov odložiti na prihodnje zasedanje. Pač pa se je oblastnemu odboru naročilo, da mu mora služiti predloženi uredba d regulaciji Savinje kot smernica, po kateri naj z že razpoložljivimi sredstvi (od države 400.000, od celjske mestne občine 1300.000 Din, in nekaj ostankov iz oblastnega proračuna) nemudoma ( prične z regulacijo Savinje od prvega železni-; škega mostu do Grenadirjeve brvi v Celju. Končno je potrebno še pripomniti, da je oblastna skupščina soglasno odobrila predloge za pomoč Prekmurju, r t. j. onim 23 občinam, kjer je meseca junija toča pobila in napravila za 25 milijonov Din škode. Sklenilo se ie, da se omogočijo vsem onim kmetovalcem, ki nimajo na razpolago sredstev za nabavo semenja in živeža, dobava cenenih kreditov po 6%, ki bi jih odplačali v 5 letih. Tudi se uvedejo posebne akcije v ostalih občinah Prekmurja in pa na Murskem polju za dobave kolikor mogoče velikih množin brezplačnega semenja in pa živil. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! * — Halt!! Četa se je ustavila. Stotnik pa je s svojo palčico pakazal na Janeza in zagrmel: — Kaj, hudiča, ali smo v predpustu? < — Gospod stotnik ... — Ne rabim nobene razlage. Te maške-rade mora biti še danes konec, ali ste razumeli? Zaenkrat si pa takoj zapnite svoj plašč. Stric Janez je še nekaj hotel odgovoriti, toda stotnik je že odjahal. Janez si je zapel plašč in žalostno, s povešeno glavo korakal za vozom, kot bi šel za pogrebom dragega sorodnika. Kompanijski krojač, h kateremu se je podal po kosilu, se mu je smejal v obraz, ko mu je dejal, da bi si rad dal delati hlače po meri: — Ali ne veste, da že dva meseca nikjer ni več dobiti niti enega metra blaga! Položaj je postajal zaradi teh preklicanih hlač, ali bolje rečeno zaradi rejenega Janezovega trebuha, naravnost obupen. Toda k sreči je debel gorenjski črnovojnik, ki je bil superarbitraran, naslednje dni odhajal domov in kompanijski skladiščnik je Janezu dal njegove hlače. Bile so mu za ped predolge, toda glavno je bilo, da si jih je mogel zapeti preko trebuščka. Krojač mu jih je v eni uri skrajšal in tako si je Janez slednjič vendarle oddahnil. Sedaj se ni več bal srečanja z «gospodično Fatmo» in sitnim stotnikom. Vojaško življenje Janezu ni prav nič pri-jalo, čeprav mu ni bilo nič hudega. Zjutraj je, s staro Werndlovo puško na rami korakal ven na polje, kjer so se vadili. Janez je ljubil te «sprehode» po rosni travi v jutranjem solncu. Kompanijski poveljnik je bil poštena duša in pustil je črnovojnikom toliko svobode, kolikor je bilo pod strogimi vojaškimi postavami le mogoče. Šele pozneje je Janez zvedel, da je bil njegov poročnik navdušen Jugo-sloven. Mesec poneje je na ruski fronti šel k Rusom in vstopil v polk jugoslovenskih prostovoljcev. Poleg Janeza je vedno korakal korporal Tonejc, s katerim sta postala dobra prijatelja. Bil je obrtnik, doma severno od Maribora, s skrajne slovenske jezikovne meje. Janez je kmalu spoznal, da bije pod avstrijsko vojaško suknjo tega moža navdušeno jugosloven-sko srce in tako se je njiju prijateljstvo le še bolj utrdilo. Seveda, o politiki sta se pogovarjala samo, če sta bila sama. Poročnik, ki je kompanijo vodil na jutranje vežbe, je imel samo eno skrb: da jo vodi tako, da jih stotnik na črni kobilici ne bi mogel najti. Četrt ure so korakali po glavni cesti, potem so jo pa zavili na polje, mimo gričev in vasi v kak gozd. Na polju so tu in tam malo eksercirali, bolj na videz kot zares, potem so se pa skrili v gozdu. Izpostavili so čisto po vojaško straže, ki so imele povelje, da naj takoj javijo, če se bliža «sovražnik». Pri tej besedi je vsakdo vedel, da to pomeni preklicano črno kobilico. V gozdu so črnovojniki odložili puške, sedli po tleh, začeli pušiti in se pritajeno pogovarjati. Nekateri so celo pisali pisma in karte. Proti poldnevu so se vračali, včasih kako zapeli In bili kolikor toliko dobre volje. Janez se je slednjič navadil tega življenja: ni mislil, kaj bo jutri ali pojutrišnjem ali celo pozneje; živel je kot vsi drugi, samo od jutra do večera. Da ni imel prijatelja Tonejca, bi mu morda bilo hudo po domu, tako pa je svojo vojaščino čisto zadovoljno prenašal. Opoldne je jedel z vsemi drugimi menažo, ki je bila v tistem času še obilna in tečna. Zvečer pa je šel s Tonejcem in nekaterimi drugimi tovariši večerjat v gostilno «k Zamorcu«. Pri golažu ali kranjskih klobasah in rujnem štajerskem vincu so se menili o vojski, o domu — in o ženskah pa seveda še največ. Ostajali niso nikoli pozno v noč, saj je bilo treba vsako jutro zgodaj vstati. Zaradi svoje bodočnosti si Janez ni delal prevelikih skrbi. Vedel je sicer, da to lenar-jenje pri kompani.ii ne more trajati večno, toda nekaj mu je reklo, da na fronto nikoli ne bo prišel in zato je bil miren. Fronte se ni bal, pač pa sta ma dva človeka grenila življenje: prvi je bil stotnik s svojo črno kobilico, drugi pa kompanijski kolesar, korporal Majcen, ki je nosil pošto in vsak dan vedel najneverjetnaiše novice. Plašil je uboge črnovojnike z različnimi poročili. Enkrat jim je dejal: — Italijani so prebili fronto pri Gorici in so bili danes zjutraj že v Logatcu. Jutri bo padla Ljubljana. Pretekel je pa dan za dnem in o napredovanju polentarjev ni nihče nič vedel. Bila je raca, nastala v bujni Majcenovi domišljiji. Drugič je pridirkal s svojim kolesom ves i zasopel in pravil: Povsod ogorčenje proti izdajalski politiki SLS V nedeljo sta se vršila v Domžalah (dopoldne) in v Litiji (popoldne) zbora zaupnikov KDK za kamniški, odnosno litijski okraj. V Domžalah sta poročala poslanca dr. Žerjav in Pucelj, v Litiji pa poslanca dr. Kramer in Pucelj. Tudi ta dva zbora sta bila pravi manifestaciji borbenosti naprednih vrst in njihovega neomajnega zaupanja v politiko KDK. ;V Domžalah se je zbralo nad 200 zaupnikov, v Litiji pa okrog 300 iz vseh občin okraja, ki so z velikim zanimanjem in splošnim odobravanjem sprejeli poročila poslancev. Na obeh zborih je ponovno prekipelo ogorčenje zboro-valcev proti izdajalski politiki SLS, ki pome-nja sramoto za ves slovenski narod. Z navdušenjem so bile sprejete resolucije in pozdravne brzojavke Radiču in Pribičeviču. V Litiji je okrog 200 zaupnikov spremilo poslanca Puclja in dr. Kramerja na kolodvor ter jima prirejalo ob odhodu vlaka prisrčne ovacije. c Soglasno sprejete resolucije pravijo: " ) Zaupniki KDK se predvsem z žalostjo in ogorčenjem spominjajo nepozabnih naših ! zastopnikov Pavla Radiča in Cijura Basarička, ki sta padla 20. junija na braniku naših pravic. Izrekajo popolno zaupanje KDK. zlasti pa obema predsednikoma Stepanu Radiču in Svetozarju Pribičeviču, M ju iskreno pozdravljajo. Zbor zaupnikov KDK v tem težkem in zgodovinskem trenutku pred vso javnostjo obsoja nečuveno provokacijo hrvatskega naroda in vseh v KDK zastopanih Srbov, Hrvatov in Slovencev, storjeno s tem, da se obnavlja pod drugo firmo nesrečni režim g. Vukičeviča, ki je moralični krivec groznih dogodkov 20. junija. S tem je KDK razrešena odgovornosti za posledice. Zlasti pa pred zgodovino pribijamo strašno odgovornost dr. Korošca in SLS, ki sta prevzela vodstvo borbe proti celokupnemu Hrvatstvu. Slovesno protestiramo proti temu, da si dr. Korošec lasti pravico, da nastona v imenu celokupnega slovenskega naroda. V to ga ne upravičuje niti število njegovih volilcev, najmanj pa ga je naše ljudstvo pooblastilo, da seje razdor med Slovence in Hrvate, ki že trinajst stoletij žive v bratski slogi od Prekmurja do Kvarnera in ki hočemo tako živeti tudi naprej. Protestiramo proti temu, da SLS lažnivo tolmači razpoloženje Slovencev, tako da hoče z moralno in politično silo Slovencev podaljšati koruptni hegemonistični režim in zanj izvršiti krvniško službo. Madež, ki pada po krivdi SLS na Slovenstvo. bomo izbrisali s tem. do bodo Slovenci ob volitvah, ki jih odločno zahtevamo, poklonili svoje zaupanje KDK v prepričanju, da bo le ona nogla izvojevati enakopravnost in bratsko sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Politični pregled Kakor smo že v zadnji »Domovini* na kratko poročali, je dobil po neuspeli akciji generala Hadžiča mandat za sestavo vlade bivši notranji minister dr. Korošec. Sprva se ni točno vedelo, kakšen je Korošcev mandat, kmalu pa se je pokazalo, da gre le za obnovo prejšnjega režima, ki ima na vesti v Narodni skupščin: izvršen umor in na beograjskih ter zagrebških ulicah prelito kri. Hegemonisti so se dobro zavedali, do mora obnova okrvavljenega režima razburiti vso pošteno javnost, zlasti pa vse pre-čane, ki se niso prodali za skledo leče iz osebnih ali strankarskih koristi velikosrbskim hegemonistom kakor dr. Koroščeva stranka. Predvsem pa so videli, da mora to še bolj poglobiti prepad, ki ie nastal po umoru v Narodni skupščini med Srbijanci in Hrvati. V prepričanju, da lahko tako početje rodi težke posledice za vso državo, ni hotel noben Srbi-janec, noben radikal ali demokrat stopiti na čelo take vlade, temveč so si izposodili pri klerikalcih dr. Korošca, da bi se mogli pozneje izgovarjati, češ, kaj pa hočete, saj je vodil vlado, ki je to zagrešila, vaš človek, prečan, slovenski duhovnik. Dr. Korošec, tisti dr. Korošec, ki je sedem let kričal o slovenski avtonomiji, se je sedaj popolnoma izročil velesrbom in se postavil na čelo poslabšanega okrvavljenega Vukičeviče-vega režima. Sestavil je enako vlado kakor Je bila ir poprej, le nekatere ministre so zamenjali. Že sestavljanje te vlade je pokazalo, da sedanjim krmilarjem ne gre za koristi države ali naroda, temveč predvsem le za njihove osebne koristi. Četudi se v vladi prav za prav ni nič spremenilo, je potreboval dr. Korošec štiri dni. preden je mogel sestaviti vlado. Vršila se je namreč ljnta borba za ministrske stolčke. Vsaka stranka je imela kun kandidatov, vsaka je hotela imeti več stolčkov. Nazadnje ie že izgledalo, da se bodo medsebojno stepli in da dr. Korošec ne bo mogel sestaviti vlade. Šele, ko iim je zagrozil, da b" vrnil mandat, na kar bi morda prišla za velesrbske be«e-moniste zelo neugodna vlada, so se na hitro roko pobotali in dr. Korošec ie v net3k orcldne resel kralju v podpis ukaz o imenovanju nove vlade. V Korošcev? vladi so radikali, s katerimi je zvezan dr. Korošec, nadalje Davidovičevi srbijanski demokrati in muslimani. »Slovenec«, »Domoljub« ln «SIoven?kl gospodar« so svoječasno toliko kričali proti «krivovernlm» pravoslavnim Srbom ln bosanskim Turkom, sedai pa seveda molče, ko sedi dr. Korošec v vladi poleg «pogansklh» Turkov in «krlvovernlh» pravoslavnih Srbov. Najhujša pa je predla dr. Korošcu pri sestavljanju vlade zaradi Hrvatov. Pravi predstavniki Hrvatov seveda niso hoteli imeti z dr. Korošcem, ki nosi kot bivši notranji minister največjo odgovornost za kri, ki so jo prelivali policaji na njegovo povelje v Beogradu, Zagrebu in drugod, nobenega opravka. Ko je — Cul sem govoriti stotnika s polkovnikom. Kader našega polka se prihodnji teden preseli v neko vas pri Beljaku, tik za laško fronto, kamor padajo vsak dan granate. Tudi ta je bila bosa. Enkrat je pravil, da je videl v pisarni polkovnika seznam vseh onih, ki morajo odriniti na fronto že prihodnji teden. Imena Majcen, Janez Tršan in Tonejc so bila med njimi. Preteklo pa je štirinajst dni in na fronto niso poslali nikogar. 7. Stražnica št. 276. Tenak, a gost pomladanski dež pada. Vsa pokrajina se blešči v mokroti. Dež udarja na sivo cesto, na cvetoče jablane in hruške, na jelene travnike. Mimo vasi, zavite v vlažno soparo, vodi rJužna železnica v velikem polkrogu in nato preko reke po dolgem mostu. Pod mestom se sprehaja črnovojnik, zavit v sivomoder plašč, z dolgo puško na rami. Stric Janez je, ki je bil s štirimi njegove kompanije komandiran, da straži železnico in inost. Pred štirinajstimi dnevi so zapustili Ptuj, ki so se ga bili že navadili in nastopili so novo službo. — Prokleto vreme! se je jezil Janez. Toda stopil se ne bom, saj nisem iz sladkorja! Počasi hodi po nasipu navzgor in nadaljuje svoj sprehod po progi. Ce začuje kak vlak, stopi daleč v stran in ga gleda. To je edina njegova zabava na straži. Nato se nasloni na brzojavni drog in začne zehati kot ia stavo. — Hej, Janez, sem že tu! se začuje glas od mosta. Bil je kompanijski kolesar Majcen, ki ga je prišel izmenjat. — Je kaj novega? — Nič. Počasnih korakov je odšel. Stražnica št. 276., v kateri je bila nastanjena železniška straža štirih mož pod poveljstvom narednika Tonejca, je bila velik, napol zidan skedenj na koncu vasi ob železniškem prehodu čez cesto. Spada! je k sosednji kmetiii. Okoli so stale cvetoče jablane, tako da je kljub dežiu izgledal ta kotiček za železniškim nasipom čisto velikonočno-Draz-nično. Okoli skednja je kar mrgolelo domačih živali. Velik petelin je vodil okoli cel kup kokoši in na bližnjem potočku so plavale gosi in race. Na močvirnem travniku sta letela okoli dva mlada prešička in po daljniih ni-žavah je goveja živina mulila svežo travo. Pri prihodu je stric Janez takoj spoznal, da je to bogata kmetija. Kmetica je bila mlada in lepa. Imela je rožnata lica kot jabla-nino cvetie in smejala se je veselo, kot bi stresala lešnike. Mož ji je bil prvi mesec vojske ujet v Rusiji in črnovojnikom je pravila svojo nesrečo: — Poročila sva se 12. junija, ravno en mesec prej, preden sem dopolnila devetnajsto leto... Rada sva se imela... no. potem je pa tako prišlo. Jokala sem tako. da sem mislila, da bom oslepela ... Če bi bili videli... Kot da bi bilo deževalo na moje blazine, s Sedaj pa mlada kmetica ni več jokala, nasprotno, smejala se ie — ne da bi bila pozabila na svojega moža — toda bila je mlada, tako mlada ... Ko so prišli črnovoinikl, je zapoveda'a kravji dekli, da postelje v skedenj svežo slamo in smejala se je na glas: — Ta je pa lepa! Kar štirje moški v moji hiši! Zmenili so se. da jim bo gospodinja kuhala, saj ie kuhala za vso veliko družino. Dala jim je cel6 mize in stole v skedenj, tako da so lahko sami zase iedli. Dekla jim je prinašala opoldne in zvečer polne lonce iz kuhinje v skedenj in po kosilu je navadno gospodinja prihajala za pol ure k njim, da vidi, kako se kaj imajo. Veselo so se pogovarjali in iskreno se je smejala vsem neumnostim, katere so ji pravili. fr * * " — Strašna novica, fantje! — Kaj pa je. Majcen, za božjo voljo? S tem preklicanim Majcenom človek res ni imel mirne ure. Vedno je strašil svoje tovariše z vznemirljivimi novicami. — Baie so italijanski špijoni razstrelili viadukt pri Borovnici. -^Moiaj- — Pri Borovnici? Nemogoče! — Prišli so v avtomobilu, položili bombo in ustrelili oba črnovojnika. ki sta stražHa viadukt. Uboga možaka, družinska očeta, nista imela časa, da bi se branila. (Dalje prihodnjič.' vdomovina. It. 5t Stran S dr. Korošec povabil Pribičeviča na razgovor, mu je Pribičevič odgovoril, da se z njim i sploh nima kaj razgovarjatl, ker noče 1 imeti z ljudmi okrvavljenega režima nikakih, pa prav nikakih stikov. Da bi pa vendarle spravil v vlado kakega zastopnika Hrvatov, je pregovoril edinega hrvatskega klerikalnega poslanca Štefana Ba-riča. da je stopil v vlado kot minister za so-cijalno politiko. Kakšen «predstavnik« Hrvatov je Barič, priča dejstvo, da ga je njegova lastna stranka pozvala, naj takoj prekine vse zveze z dr. Korošcem in se pridruži KDK, sicer ga sploh več ne smatra za svojega, ampak za velikosrbskega prodanca. Ta »hrvatski« predstavnik v vladi je Hrvate le še bolj razburil. Drugi «predstavnik» Hrvatov je minister dr. Angjelinovic, Davidovičev demokrat. Sam je izjavil nekemu svojemu znancu, da je stopil v vlado le zato, ker ve, da ga njegovi volilci ne bodo nikdar več izvolili za poslanca in je zato vseeno, ali si nakoplje eno zamero več ali manj, samo da je enkrat minister. Hrvati so mu tudi izkazali svo.ie »priznanje«. Ko je prišel v ponedeljek v Zagreb, so ga na kolodvoru obmetali z gnilimi jajci... Razume se, da je obnova okrvavljenega Vukičevidev-^a i režima v poslabšani Koroščevi izdaji izzvala po vsej državi pri reštenih ljudeh nepopisno ogorčenje. Klerikalci sicer po cvojih lisHh trobijo sv^um vernim ovčicam, da ves svet govori z velikanskim spoštovanjem o slovenskem ministrskem predsedniku. Koliko je na tem resnice, kaže že samo dejstvo, da ga je obsodil celo katoliški škof v Sarajevu. Njceovo vlado odobravajo samo velesrbski heeemonisti, ki hočejo še nadalje živeti na račun prečanov. lih še nadalje izmozgavati z davki, vsa poštena javnost pa vidi le izdajstvo, ki ga je z*~-pšil dr. Korošec nad svojimi volilci, ko je preprečil, da bi prišla na krmilo vlada, ki bi končno uvedla v državi red, zakonitost in enakopravnost. Toda velesrbski hegemonisti so šli Še dalje. Sklicali so za 1. avgust sejo okrvavljene Narodne skupščine, da nadaljujejo z delom tam. kjer so ga prekinili streli Puniše Račiča. Brez sodelovanja zastopnikov precan-skega naroda hoče Koroščeva vlada delati zakone in sprejeti celo nettunske konvencije, ki prinašajo ogromno škodo vsem prečanskim pokrajinam, zlasti tudi Sloveniji. Korošcu Še ni dovolj, da že s samo svojo vlado izziva prečanske pokraiine. Zdi se, da hoče nnvzro-čiti še večje razburjenje, da bi mogli hegemonisti še z večjim nasiljem nastopiti proti odporu prečanov in jih popolnoma zadaviti. KDK, zavedajoč se, da ima za seboj ne le vso pošteno prečansko javnost, temveč tudi večino Srbov, ki jim nasilje beograjske čar-šije pod vodstvom slovenskega katoliškega duhovnika prav tako ne ugaja, gre svojo pot v borbi za prave koristi države in naroda, v borbi za resnično bratstvo in enakopravnost. Ker so tako rekoč z revolverji izgnali iz Narodne skupščine prečanske poslance, iim z grožnjami, da iih ubijeio, onemogočili nadaljnje bivanje v Beogradu, je vodstvo KDK sklicalo za sredo 1. avgusta sejo poslanskega kluba v bivši hrvatski sabor v Zagrebu, da tam sklepa o svojih nadaljnjih kolkih. Ne samo vsa Jugoslavija, temveč tudi inozemska javnost se zaveda, da pomeni ta seia, vršeča se istočasno s sejo okrvavljene Narodne skuoščine v Beogradu, zgodovinski dogodek. mejnik v razvoju naše notranje noli-I tike. Tega pa se zlasti zavedaio tudi v Beo-I gradu in zato z naraščajočim razburjenjem čakajo na sklepe v Zagrebu. Zagreb ie pa tudi na zunaj pokazal, da se zaveda važnosti te seje. Meščanstvo ie iz lastna pobude organi-i ziralo poslancem KDK svečan sprejem. Vse mesto je v zastavah in cvetju. Prvoavgustovska seja KDK v hrvatskem I saboru, kjer je biio leta 1918. proklamirano |uedinjenje, otvarja novo dobo naše državne samostojnosti. Če bodo v Beogradu spoznali vsa] še v zadnjem hipu, kam vodi njihova izzivalna politika, bo mogoče še marsi-kako storjeno napako popraviti. KDK in njeni pristaši pa se v polni meri zavedajo resnosti položaja in bodo zato znali sprejete sklepe tudi izvajati dosledno, disciplinirano in vztrajno, kakor se spodobi za kulturni narod, ki se bori za lepšo in srečnejšo bodočnost. KDK ni hotela te borbe v desetem letu osvobojenja in uedinjenja. Toda, ko ji je bila po tolikem samozatajevanju, po tolikih težkih in krvavih žrtvah vsiljena, jo bo znala izvesti tudi do konca, dokler ne bodo na vsej črti zmagala načela, za katera se bori: enakost, ravnopravnost, svoboda in pravo bratstvo. VIČ PRI LJUBLJANI. Iz naše občine se malo-kedaj kaj sliši. Gradaščica in Gliuca se regulirata že dalje časa in delo zelo lepo napreduje. Zgraditi se bodo, oziroma so zgrajeni trije mostovi. Most pri Vojnoviču je na žalost preozek, tako da se dva voza ne moreta umakniti drug drugemu. Poplave, ki jih je bila naša občina deležna vsako leto, letos ne more biti, ker je struga Gradaščice in Glinee dovolj globoka. — V nedeljo 5. avgusta bo priredila Narodnostrokovna zveza Vič na strelišču pod Rožnikom svojo letno prireditev, ki bo nadkrilievala vse dosedanje prireditve. Zato pričakujemo zelo številen obisk. JEŽICA. V nedeljo bomo otvorili Sokolski dom! One sokolse rodbine in one napredne hiše, ki so že tolikokrat pomagale Sokolu, bratsko vabimo k otvoritvi. Pa tudi vse druge občane želimo 5. avgusta videti med nami! Člani Sokola raznašajo ta teden vabila in zapisujejo dobitke. Dobitki naj se pripravijo do sobote zvečer. Kdor bi bil morda prezrt, naj nam ob tej obilici posla oprosti in prinese dobitek sam k šolskemu upravitelju br. Germeku! Ivan Albreht: Greh krvi (Dalje.) «Mati,» sem jecljal, «mati». Ona me je gledala tuje in sovražno, pa spet proseče, kakor da mi hoč*; razodeti ne-doumno skrivnost. Bila so to trenut.ia. polna nepopisne trpkosti, kakršne ne bi privoščil nikomur v življenju. Prosil sem in prosil, naj mi za božjo voljo pove, naj mi razodene pomen njenih tako trpko očitaiočih besedi, toda ona je ostala nema kakor kip. Tu in tam se je streslo njeno telo v krčevitem joku. pr>t»«r, je bila soet kakor led. Hladna in bleda ie strmela zdaj vame, zdaj nekam v daljo. Zdelo se mi je, da se hoče otresti nečesa proznega, potem pa spet. da me hoče le omehčati, da hoče za-treti v meni vse ostalo, dokler ne bi ostal živ samo sin, njen sin. ki bi se žrtvoval njenemu hrepenenju po božanstvu. «S čim sem zaslužil tak očitek, mati?« Ona je samo odkimala in tesnobno vzdih-nila. Čez nekaj časa ie zašepetala: «Nič ne maraj. Boštjan! Saj veš. kai želi *— mati. Če je pa sojeno drugače — Boe bodi s teboj in nam vsem skupaj odpusti —» Trpko sem spoznal, da si z besedo ne bova pojasnila prav nič. Pretresla me je nekšna čudna groza, da me je mraz spr^il po vsem životu. Vsa mladost je bila tisti hip pred menoj kakor živa stika, v ozadju pa so črno goreli tisti nejasni spomini groze, ki sem jo bil doživel v svojih detinskih letih. «Mati. nekaj skrivate pred menoj.» Ona je molčala. «Ali nisem vreden resnice?* «Kdo ti pravi?« «Vaše molčanje —» «Boštjan, ne zahtevajte od mene nemogočega. Ne ukaži, da se v prah in v sramoti vržem pred teboj —» Nič več nisem dejal. Bilo mi je, da bi pokleknil prednjo. Kakor svetnica mučenica se mi je zdela v bolečini, ki je nisem m^-*' poj-miti. Da mi je bilo tedaj dano vedeti, ah. koliko trpkega goria bi bil rešen jaz in vsi, ki jih je greh krvi zajel v svoj zločesti vrtinec. Ko sem uvidel brezuspešnost svojega moledovanja, sem se polagoma splazil proč od nje. Šel sem prihuijeno in oprezno kakor tat. Sam ne vem, kakor je to bilo. vendar se nikakor nisem mogel iznebiti zavesti, da me teži krivda, ki je nisem zagrešil sam. Zaklenil sem se v izbo podstrešnico, kier sem se ves obupan vrgel na posteljo. Lotila se me je pa-leča vročica in mučiti so me jele strahotne vizije. Grozna je bila potem tista noč in še muč-nejši poznejši počitniški dnevi. Stric za stricem in teta za teto so prihajali in mi ponujali vse mogoče: denar, zemljo itd., vse samo pod pogojem, da postanem duhovnik. Otresal sem se jih ko mušic. Izprva sem bil še dokai obziren in napram vsakomur ljubezniv. Polagoma pa me je pričelo to čudno romanje tako skeleti in razburjati, da se nisem mogel več obvladati. Drugega za drugim sem jel hruliti. kdor pa ni maral tega razumeti, sem mu čisto po domače pokazal vrata. Da vsaj za nekaj časa ubežim tem mukam, sem se lepega večera čisto neopaženo podal nazaj v mesto. V Ljubljani sem iskal utehe pri Angeli. Potožiti se ji nisem upal, kako se mi godi doma, ker je nisem hotel oplašiti, pač pa sem ji kakor v goreči opojnosti govoril o svoji ljubezni. Bolj in bolj omamljena je poslušala moje besede, ki so bile tembolj prepričevalne, ker so mi res prikipevale iz srca. Naposled je zagorelo tudi v njej. In bila je moja kakor cvet, kadar se odpre solncu. Angelina mati je bila, kolikor ji je le dopuščal čas, za nama kakor svareča senca. S plahim pogledom me je včasih motrila tako nekam čudno, da me je obhajala zona. Rekla vendar ni nič. Sploh je bila tako nekam redkobesedna, ko da se bori sama s seboj. «Kaj je mami?« sem nekoč vprašal dekle. Ona je zardela: «Najino ljubezen sluti, se mi zdi, pa se boji zame.« «Boji?» Tega pač nisem mogel razumeti. Čemu naj bi se bala? Ali me tako slabo pozna in mi tako malo zaupa? ... «Se me ti tudi bojiš?« Dekle se me je oklenilo in skrilo žareči obraz na moje prsi. »Tebe — moje vse?« sem jo slišal dehniti, potem so mi za trenutek posvetile njene jasne oči, ki so nato zatonile v bisernih solzah mlade sreče. Joj, kakšno razkošje sem občutil t^daj! Vse je izginilo izpred mene. Dom, mati. da, *udi mati — in ves svet! Videl sem samo nio. CERKNICA. Na občnem zboru Gasilske župe cerkniške v Starem trgu pri Rakeku je bil 29. julija izvoljen za m želnika tov. Janez Otoničar iz Cerknice in za tajnika tov. Stanko Tratnik iz Dolenje vasi pri Cerknici. RIMSKE TOPLICE. Prostovoljno gasilno društvo v Rimskih toplicah bo priredilo 5. avgusta blagoslovitev gasilnega doma v zvezi z ljudsko veselico. Spored: 1.) Sprejem gostov pri zjutrajš-njih vlakih na kolodvoru; 2.) skupen pohod k novozgrajenemu Gasilnemu domu, kjsr bo sveta maša in blagoslovitev doma ob pol 11. uri; 3.) po končanem sv. opravilu bo koncert v kopališču v Rimskih toplicah; 4) ob 14. uri bo župna skupščina v novozgrajenem Gasilnem domu: 5.) ob 15. se prične velika gasilska veselica v prostorih hotela -i h|/» LJ /~vn it? !n ni /itiM/\«rniH in _ O p . _ X _ _ ki . t . KI . J ^ t : . !_ T ! •• i n m n # pa je kmalu umrla. Podivjani duhovniki in sorodniki, ki so zakrivili zločin, so bili obsojeni na več le težke ječe. ZA SMEH IN KRATEK ČAS MENE NE! Janez iz Žalca je bil do ušes zaljubljen v Lizo iz Galicije. Ni se pa še odkrižal Treze z Vrbja. Neke nedelje sta Janez in Liza skupaj romala ! v Petrovče in sklenila zvečer vrniti se v Trna-verjevo gostilno v Žalec. To je zvedela Treza in da bi Lizo za njeno Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, putra, suhihgobin vseh poljskih pridelkov. '. 183 Žimnice (modroce) vrhnje In spodnie otomane razne divane žimo. afrik, cvilb in vse potrebščine prodaja naiceneie tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana. Marijin trg 2. vsiljivost pošteno poplačala, je sedla tisto po-než"zelo'hude^ zTruuijč^n" notranjc^oškodbeT Ko! ',wl.dn„e v_ ^_sdlno pri Trnaverju ter čakala na so ga položiil v avtomobil rešilne postaje, je ime! še toliko moči, da je prosil, naj poskrbe za ubogo Heleno. Pred smrtjo je še potegnil iz žepa denarnico, v kateri je imel 258 zlotov, ki jih je izročil špas»: uslužbencem zavoda, češ, naj jih izroče Heleni. ' X Ogromen prirastek prebivalstva v Rusiji. Lani se je vršilo v Rusiji ljudsko štetje in šele te dni so uredili vse podatke tako. da je znan točen rezultat. Zadnje ljudsko štetje se je vršilo y Rusiji leta 1897. Po podatkih lanskega ljudskega štetja znaša prebivalstvo sovjetske Rusije 144,805.000, torej okrog 38 milijonov več kakor Janeza in Lizo. Francuh, katerega je Treza svoj čas sramotno zaustila, si je pa »nekaj zmislil in naredi 1 je ta Pri Trnaverju se pri kupici vina Francuh in Treza zopet sprijazneta in Treza obljubi Fran-cuhu nadaljevanje že skoro zarjavele ljubezni, ako ji pomaga zmešati iLzine štrene. Velja! Francuh predlaga Trezi. naj, ko bo on na dvorišču dvakrat kratko zaukal, stopi Treza v temno vežo, ker takrat bo pripeljal Lizo v vežo, in tam se lahko nad njo znosi do mile volje. Kamenos3Šxa Industrija ustanovljena 1860. Alojzij Vodnik LJUBLJANA, poleg glavnega kolodvora Cerkvena častna deli: altarji, pr-žnics, obhajilue mue itd. i Marmornate plošče ■/* pohiitvo, elektromonterje, strojarje, trgovke pulte, mesnice, koialuice, sto >n šča, io veže r vseh barvah. Nairabni spomeniki, mavzoleji, roibiuske grobnic*, kapele. Marmornati kamni x* salooe in elegantna stanovanja. Kamsniti lijad za kuhinje. 133 vt^ltSt**0*™™** ZKatrj"iej0, da Se razume, da je Francuh s svojim načrtom se-r h\ h V i d0 300 000 Prebivalcev se-;znan„ Janeza in Liz0 vernih sibirskih krajev m pragozdov. Največje j Kt * _ , ' , . _ . mesto Rusije je Moskva, ki šteje zdaj 2,018.000! xNa! Francuh se vt'h°tapi v Trnarverjev hlev, prebivalcev. Drugo največje mesto je Leningrad, n^e,mi tam Privezane2a koz a v staro žensko ki ima 1,611.000 prebivalcev. Nad 400.000 pre- j obleko, ovije mu glavo z veliko ruto. ga dvigne bivalcev imajo mesta Kijev, Baku, Odesa in Har- pri prvih ?ogah {f.ga iz hleva v vežo, pri-kov; nad ,300.000 Taškent in Rostov; nad 200.000 eovarjajoč mu: »Liza, pojdi no z menoj, bom dal Tiflis in Saratov. Mest s 100.000 prebivalcev je za ®n llter!: Med tem pa krepko in kratko dva" v Rusiji nad 30. Pri ljudskem štetju je bilo za- krat zavnska poslenih 170.000 državnih uradnikov in pomožnih mrnoči. Država je potrošila za ljudsko štetje Treza se od želje po maščevanju zakadi v domnevano Lizo — kozla, tolče s pestmi, suje z 15 milijonov rubljev. Zanimivo je, da so prišli na' nogarni ter kolne kakor sam *ta črnU' dokler se sled nekaterim doslej neznanim plemenom, ki! Prestrašeni kozel ne zadere: »Mene neeee!» prebivajo v severni Sibiriji v tako zvanih tun- A Treza še huje zak"či: »Tebe, tebe! Zakaj drah. Težko je bilo šteti v mestih postopače in mi pa Janeza motlš!» deco, ki je bežala pred uradniki. Med berači je! Končno se odpro vrata gostilniške sobe in ,jV Rusiji mnogo razumništva, ki ga je spravil sprememba Lize v kozla pri luči, je Trezo kar boljševizem na beraško palico. pihnilo iz veže v temo. ^ X Zločinski običaj sežiganja vdov v Indiji. ,0d takrat 50 pred Trezo ,1meI1 mir naš Fran-Pred višjim sodiščem bengalskega mesta Patna cuh' Liza in tudi Trnaverjev kozel, se je vršila pred kratkim obravnava proti več duhovnikom, ki so bili obtoženi, da so prisilili na grmado v mestecu Bartu neko vdovo. Proti temu strahovitemu običaju njihove vere so uvedli Angleži, kakor je znano, najstrožje kazni. Žrtev groznega verskega obreda ie bila mlada vdova, ★ Dober ribolov. A. (ob vodi): B. (lovi s trnkom ribe in nič ne ujame): «0, 75 za modroce, najboljša in najcana|$a, pri M. Mastepl, tovarna žime, Straž sca pri Kranju. Tovarna glasbil, granofonov ID n ariDOBlk. Skladišče: MEINEL Sc HEROLD B. LORGEi, BCAB BOA št. 104-A. Violine od Din9.r —d. Rožna harmonike oJ Din 8V—d. Tamburics od Din 98" — d. Gramofoni od Diu 345"— ZAHTEVAJTE NA8 VELIKI KATALOG, KATEREGA 119 VAM POSUJEUO BREZPLAČNO. Do sedaj najcenejša tvrdka v državi ! ki spočetka ni bila voljna, da bi sledila svojemu tako leP° se imai° P°strvi tu, da nobena noče možu v smrt, toda njeni sorodniki in nekateri du~ i zapustiti vode...> Ceniki franko J. STJEPUS1N ZAGREB, JURJEVSKA 57 priporoča boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolt Ribnika r. Urejuje Filip O mladič Za Narodno tiaaarno f c a a Jatatia«