m. tovili«.
Današnja Številka velja 2 kroni.
ff Ljubljani, v nedeljo ZB. junija razi.
m. isto
ritk dan popoldne, tsnesasl nedelje la prasnite,
Inseratl i Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglas« do 11 m/m višine 1 K, od 30 m/m viSinc dalje knpčijski In uradni oglasi 1 ml m K 2"—<, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame l ml m K >—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—, Pri večjih naroČilih popusL
VpraSanjem glede mseiatov naj s« priloži znanka za odgovor.
eprpvntttro „SIov. Naroda'1 In „Narodna TIskarna" Enallova tUlca št 5f pritlično, — Telefon it 334.
»olja
*  M ubi Jan t In po polti i Y Inozenstvo t
celoletno......K 480 —
polieino . , * . , # . „240*— 3 mesečno 120*—
......... 40—
Pri morebitnem povISanJa se ima daljša naročnina doplačati. Hori naročniki nai po*ljeio v prvič »larcčnino  vedno   iflBp" po iwkjEn1d. Na samo pismona nar«>.MIi brei poalatve denarja ts na moremo ozirati
fiSio ?enskt NaroJ* w Jagoalavl|lt
celoletno nao*q plačan . K 30O — polletno 150---3 mesečno 75"—
1 ........25—
Uredništvo »Slov. Narodi'1 Knaflova nltoa si. J, U n&d*iirđi»lt
Telefon ster. 34.
Dopisa nprelema le podpisane in zadostno lraoJtovane, flf   Rokopisov n« vrata.
Posamezna Številka vslla T29 K
Poitnina platana v gotovini.
Pismo iz Rima.
Dne 16. 1 m. je rimska konfe* rencija imela svojo, za sedaj zadnjo plenarno sejo. Z ozirom namreč na konferencijo v Portorose, ki je skh* cana na 2. julija, je morala rimska konferencija svoja posvetovanja pretrgati; toda ob enem je sklenila, da jih bo v drugi polovici oktobra meseca nadaljevala v nadi, da se tedaj posreči rešiti sedaj še nereše* na vprašanja.
Zaključni zapisnik, ki so ga podpisali zastopniki vseh vdeleže* nih držav, podaja kratek pregled o izvršenem delu in navaja načrte konvencij, glede katerih pe bil do* sežen sporazum. Ti načrti se nana* šajo na sledeče predmete,
1. Razdelitev arhivov. Po tem načrtu imenuje se posebna koniisi* ja, sestavljena iz delegatov vseh vdeleženih držav, ki naj izvrši vr* nitev in razdelitev vseh javnih re* gistratur in arhivov po natančno določenih načelih. Razun splošne konvencije sta naša dva strokov* njaka dr. Nagy in dr. Slšič, izdela* la za avstrijsko delegacijo še načrt posebne konvencije, $ Jcatero se po* polnjuje sporazum od 5. in 15. apri* la 1920. S tem sporazumom 9e je po* srečllo zagotoviti naši dršavi izro* čitev velikega dela za našo zgodo* vino važnih listin.
2. Državljanstvo. V tem o žiru so bile sklenjene določbe, Id se na* našajo na listine dokazujoče držav« lianstvo in na način, kako se v dvomljivih slučajih to državljan* stvo aoloči po posebni komisiji.
3. Fidejkomisi. Vse udeležene države se zavezujejo, da se glede vživanja fidejkomisov in v slučaju opustitve vsled agrarne reforme ne bode delalo razlike med lastnimi in tujimi državljani,
1. Penzije. Postavljeno je kot glavno načelo, da bo vsaka država plačevala penzije le svojim držav* ijanom. To načelo je priznano tudi za bosensko*herc uradnike, kar je smatrati za zel6 ugodno rešitev za našo državo, ker je bilo vprašanje, ali soti uradniki državni ah deželni in ali ima v drugem slučaju Bosna* Hercegovina sama prevzeti dol ž« nost plačevanja dotičnih penzij, ne* kaj Časa sporno.
Fr. ž.
Zgodba Janeza Rosa.
Vrgel je šop popisanih listov predme na mizo. »Beri,« je dejal, »radoveden sem, koga porečeš!«
Prijatelj moj je Ljubljančan in mu služi za vsakdanje občevanje s svetom ljubljansko kogavsko na* reč je.
Dejal je, da je trem osebam* že dal, da so brali, pa so popokali od smeha,
Nisem načelen nasprotnik smeha, ali ga čislam le v mejah družabne dostojnosti in telesne do* brobiti. Da bi od smeha počil, ni na sporedu mojih želja. Toda nisem zadevnih besed kogakavskega pri* jatelja štel za resne in resnične do zadnje pioice. kajti ffloi je odvet* nik. In ko mu je spokoj ona večerna ura prinesla potrebnega časa, sem liste vzel t roko brez razburjenja in brez strahu, toliko da sem telovniku odpel gumb, da s pota spravim sle* herno oviro obljubljenemu smehu.
No, se je stvar pričenjala do* kaj vsakdanje.
Moj prijatelj, kogakavski od* vernik, je imel klijenta Janeza Ko* ta, Ta Kos je bil bojevit petelin in 1
V Rimu dne 20. junija.
5. Zasebna zavarovanja. V tam oziru se je pred vsem določilo, da se ima za vsako državo in vsako za* varovalno družbo sestaviti poseben portfelj obstoječih pogodeb z ozi* rem na bivališče zavarovanih oseb dne 31. decembra 1919. Na podlagi teh spiskov se izračuna potem za vsako državo odgovarjajoča pre* mijska reserva. To velja tudi za ne* avstrijska društva. S tem je ustvar* jena za vsako državo podlaga za nadaljne ukrepe glede bivših av* striiskih zavarovalnih družeb, ali hoče namreč dovoliti dotični druž* bi, da še nadalje deluje na njenem ozemlju, ali pa hoče sama ali po k a* ki domači družbi prevzeti obstoja* če zavarovalne družbe z dotičnimi rezesvami vred,
6. Socijalna zavarovanja, Ime* nuje se posebna komisija iz delega* tov vseh vdeleženih držav, ki naj določi, kateri zavodi spadajo pod določbo čl 275 senžermanske po* godbe; kateri od njih se imajo po* tem likvidirati, v katerem slučaju odloči komisija tudi o razdelitvi obstoječih reeerv in kateri se imajo s vsemi reservami le prenesti na eno od teh naslednjih držav. V vseh f inančno*ekonomskih komisij ah in podkomisijah so zastopali našo dr* žavo gg. dr. Spevec, dr. Hacin in dr. Radosavljevič.
7. Dvojno obdavčevanje. Po dolgih posvetovanjih se je posre* čilo tudi v tem vprašanju priti do sporazuma, ki bo ako bode od vseh držav sprejet in ratificiran, prepre* Če val dvojno obdavčevanje v dveh ali več državah. Po naravi stvari s a* me se je tu moralo razlikovati med različnimi vrstami realnih in oseb* nih davkov in vpoštevati tudi fi* skalne interese vseh držav. Z naše strani je vodil dotična pogajanja g. prof. dr. EUer. Posrečilo se je mu je skoraj v vseh vprašanjih u veljaj viti naše stališče.
8. Pravna pomoč. Na konferen* ciji sta bila izdelana tudi dva načrta konvencij o pravni pomoči in o iz* ročevanju zločincev. Ti dve kon* venci j i sta namenjeni le Avstriji, Češki in Italiji. Naša delegacija ie po g. dr. Đabnikn sicer sodelovala pri njih sestavljanju, no radi nedo*
statka natančnih navodil s strani naše vlade ju je sprejela le kot podlago za bodoča pogajanja. Oba načrta sta zelo moderna in bi bilo le želeti, da jih naša vlada sprejme.
Druga vprašanja so ostala ne* rešena. To velja tudi za likvidacijo poštne hranilnice, dasi je dotična komisija, v kateri je našo državo zastopal g. dr. Pavlic, pripravila obi* lo dragocenega gradiva. Z ozirom na nujnost tega vprašanja je kon* ferencija sklenila, da se dotična podkomisija sestane na Dunaju že 16. avgusta.
Na sploh smo z vspehom do* sedanjih razprav lahko zadovoljni. Ako se odobrijo predloženi načrti, se pospeši tako potrebno likvidaci* jo mnogih vprašanj, nastalih vsled zloma A. o. monarhije, in se zlasti na gospodarskem polju napravi, ko* likor mogoče, konec tisti negotovo*
sti in neizvestnosti, ki ovira razvoj normalnih in urejenih odnošajev.
Moram pa na koncu omeniti, da veljajo vsi načrti lo v razmerju z Avstrijo, dočim Madžarska ni hotela v zadnjem Času več sodelovati. Sploh ni imela na konferenciji ni* kakega strokovnjaka, temveč se je v prvem času dala zastopati le po svojemu rimskemu poslaniku* Kaki razlogi so bili merodajni za tako postopanje, se ni moglo zvedeti. Ali upa morda Madžarska, da zdru* ži v kratkem zopet vse daiele kro* no Sv. Štefana?
VeČina naših strokovnjakov je že odpotovala. Ostati pa sta mora* la Še naš delegat dr^Ribaf in stro* kovnjak za Dalmacijo dr. Metličič ker se še nadaljujejo pogajanja z senatorjem Salato glede razdelitve dalmatinske javne imovine v s mi s slu čl. 2 rapalske pogodbe.
Odzlo ilDisensklh zdraunlkĐD.
V dneh 8., 9. in 10. septembra 1921 se vrši v Ljubljani III. kongres »Jn-goslovenskog lekarskog društva«, ki bodi pred vsem dostojna manifestacija mgoslovenske misli in narodnega jedinstva, kakor II. godišnji skup istega društva lanske leto v Zagrebu, na kojom je i znesel predsednik > Zbora liječnika«:, g. dr. Lochert mod nepopisnim navdušenjem sledečo izjavo: >člani >Zbora liječnikac so ponosni, da so vedno pravilno amevali in tolmačili idejo narodnega jedinstva ter izjavljajo, da ne poznajo razlike med Srbi, Hrvati in Slo venci. <
Ker pa so slovenski separatisti, v kotih izzove že eama beseda >Ju£oelo-venc paroksizem eentrifugalnosti, naperili svojo temno akcijo tudi proti na-l*oved«jiema kongresu, da njegov učinek čo fte ne popolnoma paralizirajo, vsaj oslabe, je podal v šefi >Znanstvenega odseka«, koja se )e vršila dne 22. junija 1921 pod predsedstvom g. prima-rija dr. J. Jenka, g. primari J dr. Frano Derganc referent za skupno znanstveno tGe-mirvologijo in skupno glaeilo Jugoslovanskih zdravnikov, sledeč odziv, ki je bil sprejet c enoglasnim priznanjem in navdušenjem:
Gospodje! Kritični momenti so množijo v naši organizaciji. Zbrati in osredotočiti bi morali vse svoje sile, da nastopimo pred kongresom enoduSno kakor on jnoi a »godilo se te nasprotno. Oelo Tmanstveni činitelji, kl so bili po odlolrn centralne vlade pozvani na svoja odlična meeta, da goje in pospešil i aj o stremljenja domačega znanstva in podpirajo v vsakem oziru domaoe znanstvenike, eelo oflcialni či-
nitelji, ki pod Avstrijo niti sanjati niso ameli o sedanjih sijajnih položajih, kakor so zgraža neki srbski list, so zavzeli neprijazno in odklonilno stališče proti »Znanstvenemu odseku« slovenskih zdravnikov. Znanstveno postopati se pravi delovati po enotnih principih, ki ne pripuščajo nikake dvoličnosti in veljajo, nepristopni vsaki čustvenosti, v vseh razmerah zasobnega in javnega življenja. Tako vzvišeno delovanje po znanstvenih principih spremlja vsa naša javnost s spoštljivo simpatijo, pripravljeno za izc'atne žrtve, ker vidi v znanosti višek kulture. Ali ni nasprotno postopanje oficialnih znanstvenikov vstanu, osmešiti in diskreditirati v ocoh naroda vsako znanost In obuditi sum, da gre samo za sipanje peska v oči in za postavljanje fantastičnih Potem-kinovih vasi, za kojimi so skrivajo znanstvene ničle? Ali ni oficiaJni znanstvenik, ki ovira stremljenje domaČe znanosti in rovari proti domaoim znanstvenikom; ki izpodkopava z levico Sdbke, komaj postavljeno temelje znanosti, a vihti v desnici vihrajoč pra-1>ot iste znanosti, da sa zasadi naposled na praznih razvalinah, ali ni tak znanstvenik pravi racus a non lucen-do? Pa Se neki drug princip vele te centrifugalne separatistične gospode, to Je princip možke discipline ki nas 9trinja v ©notno in nepobedno fronto v nevarnih časih povojne psihose In razkrojnih sil, ko leže na tehtnici najdražje vrednosti našega narodnega jedinstva.
Gospodjol Naše narodno jedinstvo je izvršeno dejstvo. Je realno dan okvir, s ko-
ji m n i m a v? a k d o i z ai o d n a g s a* m o računati, ampak irna v ajom idojo ujedinjenja tudi utrjevati in poglabljati. Ideja u ] o d i n j e 'i} a so naj razširi kakor pomladno solne o, me* tajočo žarko na vso strani i h I obujajoče povsod novo liv*« ljonja Političnomu j 6 đ III i ti vu Bledi jedinstvo mont&li* tete in kulturo! Iz principa discipline moramo vztraja* ti in napoti zadnjo onergijo, da ipiefilmo tomne namera federali3tov, deletlstov. o-portunistov, ki nas hooejo internirati in izolira:i v n» kak separatističen kurnik, da v njem životarimo dokler ne poginemo ali se nas nO' usmili tuja ujeda in odnose V03 kurnik.
Zdravniki SO zavedi.mo svojega socialnega stališča In socialno misijo, dobro vemo, da nas naziva jo drugi kanovi radi dolgotrajnosti in važnosti študija cvet inteligenco; vsak dan doživljamo v strahu in ljubezni, da smo pomočniki in zaupniki v ni'tež^ih. urah naroJa, ki so obrača z največjim: zaupanjcrm na nas v vseh zadevah liv* ljenja. Tega zaupanja narodovemu smemo varati; kakor c:a no zapu^aino v mukah telesno bolezni, tako so ne smemo potuhniti in se mu skriti sedaj, ko klico na pomoč v hudi dušni boloa-ni, imenovani >cie]>ararizom<. Stopimo možko in odkrito pred narod, k odločno besedo mu vlijmo protlstrupa, da goi imuniziramo proti infekciji separe tizmal
Ideja jedinstva Je zmaga, la na krvavih poljanah, a si* Jajnojo zmaga nabojišču dihov J Kaj nas briga, gospodje, ČO so i% trenutek nadvliiali separatisti! 8aj smo vendar misleći prirodoslovci in vemo, da linija razvoja no vodi narav« nost, ampak se valovito vzdiguje ir. prv da. No, trenotno itdo pali v uižave so-paratizma, da so tem JaČji in jedinstvenoj š i dvignemo, Ponopni smo na vsuk udarec vsak uspeh separatistov nam le podvoji odporno silo, v porazu no klonemo, ampak rasenio, kakor se pravi o Katonu mlajSemu: Victriz causa dils placuit, 6od vieta Catoni! Sicer pa farsa separatizuka ni nič novega in in-toresantnega za nas, soj se jo v Isti ali Je v durneiM obliki odisrravala fco v začetkih nom.<kec:a in italijanskega ujedinjenja. Mej ljudmi se dobo nač po vsoti in vedno iste kroaniro! Sodni ne priznava vitaini imperativ [edinstvene drŽavo v Nemčiji nikakih brusov, Bavarcev. Saksoncev, Frankov, Svabov itd., ampak samo Nemco, in suverena Itail-ja govori ponosno samo o Italijanih, Kje 60 Pijemotozi, Sardinci, Benečani, To&kanci itd.? Po istem prirodnom zakonu zmagajo tudi pri nas »Jugoslovo*
bi se imel zbog te svoje lasnosti za* govarjati pred ljubljanskim sodi* Ščem. Pa je stalo v onem Šopu li* stov, kako mu je njegov zastopnik in trikratni moj prijatelj pisal z naj odličnejšim spoštovanjem, ka* kršno pač gre takemu ptiču, da bo ta in ta dan in to baš 17. avgusta glavna razprava, naj sigurno pride, da sodišču razlozi osebno svoj za* govor, kajti njemu, odvetniku, ta* Jcega zagovora ne bi verjeli. Skratka bilo je navadno opravilno pismo, po tarifi vredno 21 K 80 v s papir* jem vred in priporočeno poštnino.
Toda je bila domovina baš one dni pozvala Janeza Kosa na orožne vaje in je bival Janez Kos daleč od domačih livad tam preko v kate* remkoli kraju s končnico *ac in se z neumorno vztrajnostjo vel D al v drznih gibih in počepih, V junaškem rotenju in domorodnem kotu«
Pa mu je dospelo v roke na be* lem listu odvetnikovo pisanje pa je šel in se javil komandirju: »Tako in tako, 17 avgusta treba da seml v Ljubljani.«
In zdajle postaja stvar ranimi* va, kajti se v šopu listov pričenja cirilica,
Ni stvari pod dragim Bogom, katera bi mi povzročila toliko ttate
radosti kakor cirilica, ne tiskana — na tiskani cirilici ni kaj posebnega — ampak pisana.
Vzameš list v roke, na prvi mah spoznaš, s cirilico je pisan, in že te prevzame prijetna napetost, kaj ti razodene pisanje.
Pa se lotiš branja, besede za besedo, črko za črko — saj pisati si se bil učil azbuko in jo takorekoč znaš. Prizadevaš si in ti prizadeva« nje rodi prešla d ek sad: kos besede pogodiš, kos besede uganeš pa imaš pelo in si je vesel, kakor da si našel kronico in je pravilno žigosana.
Seveda lahko ni Čitanje, dasi takorekoč znaš in sam pišeš azbu* ko. Je reč pač taka, da kreše svoje kavke vsak ciriličar po svojem o« sebnem navdahnenju in mu je mar kakor lanskega snega, ali se mu pi* sanje zlaga z navodili v početnici, ki je vir tvoji učenosti.
Hola j! trije i brez pike pa s čr» to spodaj kaj je to? S črto spodaj bi bil i brez črte bi bil š, toda s čr* to spodaj? Vedi in pomni: tudi JL Crta spodaj je odveč, pa ko stvar premišljujem, se mi zdi, da ima ne* mara vendarle svoj pomen. In ta pomen ji je namen, da naj sluti iz* podbudi bralčevega zanimanja. Ali kalil mm Potem vzemimo veliki Dl
Veliki D piše ciriličar tako kakor malega, pa bi ga pravzaprav ne smel, ako naj verjamemo početni* ci — In še naletiš na črko, ki je na las podobna našemu t. Kaj je to? Kaj je to? Azbuka nima take črke. Si jo ogleduješ s te strani, si jo ogle* duješ z druge, ugibaš sem, ugibaš tj o, iivid pa jo imašt t je, naš t, hvala Bogu I
Pa ima cirilica svoj t, svoj po* Steni, zgodovinsko utemeljeni in mednarodno priznani t. In se vpra* šuješ: Svoj lepi, domači, vajeni t ima* čemu se potem ciriličar poslu* žuje tujega latinskega? Čemu? Mi* slim, da se ne motim, a tebi, brate federalist in avtonomist kri sramu in kesa naj ti šine v lice: ta latinski i ie pomenljiva žrtev zavednega ci» rificaria na oltarju narodnega edin* stva! Tako je in niS drugače.
V posebno naslado mi je torej bilo, da se nadaljne zgodbe Janeza Kosa kretajo v cirilici, in sem se spravil nadnje in nisem odnehat da sem jih pogodil in dognal.
Janeza Kosa komandir je od* vetnlkovo pismo vzel v roke in ne dvomim, da je narobe 1 njemu nu* dila naslado okolnost, da je bilo pi* smo pisano i latinico. Gotovo mu je nudila naslado, toda se je uklo*
nil predpisom službe. Zapostavil jo osebne občutke in ni odlašal, da predloži odvetnikovo pismo svoje* mu komandantu v *nadle2nost,<t in je tako storil in je imenoval v svo* jem poročilu zadevno pismo rkt in je pisal vse, prav vse m čisto po na* Še v prid omenjenemu edinstvu, a vse 1 v izpodbudo bralčevcga aani* manja kakor naš n.
ra je hitel tudi komandant in je istega dne — to je bilo 14 avgu* sta predložil »aVt« višjemu ko* mandantu s kratkim, pa jedrnatim poročilom dvajsetih besed in je od teh dvajsetih besed čisto nečitljiva le ena*
No, je bil višji komandant vrlo inteligenten moš, ki je že moral imeti svojih izkušenj z odvetnik!« pa se mu je zdelo umestno, da nai* prej piše oblasrvu v Ljubljano in ga vpraša, je li res kar sporoča odvet* nik, da mora Janez Kos ta in ta dan in to baš It, avgusta priti v Ljublja* no; pa je akt z naročilom tega vpra* šania vrnil komandantu in so vsi g pisani kakor naš r, a vsi r kakor nas grški gama.
Komandant je prejeto naročilo dne 17. avg. odstopil komandirju v izvršenje, pa je komandir naročilo izvršil in pisal le naslednjega dne
ni« vse separatiste. In plemenska imena ohranijo v dosedanjem obsegu vso pomembnost historične svetinje.
Višja dobra previdnost Je nad tisoč let ločeno jucroslovenske brate zopet združila in jih za nagrado vsega tisočletnega trpljenja nastanila skupno v močni, krasni in bogati trinadstropnl trdnjavi SHS sposobni kljubovati vsem notranjim in zunanjim viharjem. Ali Je mogočo, da bi hoteli sedaj v tisočletnem boju in trpljenju priborjeni skupni dom porušiti na ta način, da bi eden bratov trgal streho, drugi izpodkopaval temelje in tretji podiral stopnice? Ob sili te vsakdanje logike razbije svojo glavo vsaka separatistična čustvenost kakor uporno, gnilo jajce, ki je v puhli domišljavosti naskočilo kremen - skalo.
Slovenski zdravniki smo navdušeni in iskreni Jugosloveni, pripravljeni žrtvovati za idejo narodnega jedinstva zadnje, kar imamo. Zato obsojamo in odklanjamo separatizem v vsaki obliki,
ker ogroža nad državni obstoj po metodi vseh sovražnikov: dlvide et in> pora! In že danes pozdravljamo in kličemo dobrodošlico vsem jugoslavenskim kolegom, ki pri hi te v Ljubljano na III. godišnji skup >Jugoslovenskog lekarskog društva«, da manifestirajo z nami sa narodno Jedinstvo — proti separatistom
Da ne bo nepotrebnega nesporazuma, gospodje, po vd ar jam, da se niti taknil nisem besede i avtonomija«, saj smo vendar zdravniki biologi ter imamo opraviti v prvi vrsti s človeškim telesom, ki Je samo čudovito organizirana skupina organov, avtonomnih edinic, stoječih pod vodstvom centralnega živčevja. Vsak separatizem kateregakoli organa enači bolezen celote! Zato pa sklepam s parafrazo besedi neporaznega rimskega kveru-lanta, Katona starejšega: ceterum cen-seo, separatismum esse delondum!
Krajevna Jmena u Julijski Bsne£ljl.
Italijani še vedno niso zado* voljni. Pospravili so sicer Julijsko Benečijo in so v njej tudi neome* jeni gospodarji, ali kaj, ko pa ie vse eno veČina Julijske Benečije slovenska. In tega dejstva nikakor ni mogoče utajiti, ker ga prejasno ▼idi vsak, tujec ali domačin, ako le pride v Julijsko Benečijo. To silno dejstvo so slovenska krajevna ime* na. Zato ni čuda, da so se spravili po vseh drugih nasiljih Italijani tu? di na slovenska krajevna imena v Julijski Benečiji. Kako naj donč ta ▼ prihodnje po italijansko, za to daje »Piccolo« od 21. junija zani* miv recept.
Napisal je ta recept Nicolo Cobol (nekdaj se je reklo Kobal), in sicer v reviji »Alpi Giulie«.
Ta Nikolaj Kobal pravi, da mora sedaj, ko je Julijska Benečija ne samo zaradi zmage, temveč tudi zaradi zgodovine in zaradi narod* nostnega razvoja laška, postati tu* di zunaj en značaj dežele laški. Brez šovinizma, pa tudi brez slabo* sti se mora to izvesti, in zato morajo krajevna imena v Julijski Benečiji pod uniformo italijanskega jezika.
To se more izvršiti na več na» Činov, Slovanska imena, ki so za Italijane sicer nečitljiva, ki pa se naslanjajo na antična imena, ta lahko ostanejo, ker se dajo zelo lahko italijanizlrati. To se zgodi tem lažje, ker Slovani sami laška imena zelo lahko izgovarjajo.
Poleg takih antičnih imen pa so še imena, ki se razlikujejo od ita* lijanskih le po pravopisu. Ta se pi* še jo odslej le v italijanskem pravo« pisu, in stvar je v redu. Čisto vse eno je, ali se piše Bazavica, Kreplje. Slivnica in Lipica ali pa Basovizza. Creplje, Sleunizza in Lipizza. Po ostalih barbarstvih je pač tako pe* kedranje imen nekaj čisto nedolž* nega.
Kot drugo generalno sredstvo pa naj služi prevod imen, osobito takih, kot gornji, spodnji, reka, go* ra itd.
Ker pa vse to še ne zadostuje, pa se naj izvrše Še specijalne ampu« taci je na slovanskih krajevnih ime« nih.
Kot prvo se naj prepove vse novejše krajevne izraze, ki so jih nasiloma stvorili Slovani in Nemci pod avstr. zaščito (I), Tako na pr.
imena kot Koper, Poreč, Tržič in druga se naj takoj prepovedo. Ka» ko se vendar more glasiti Capo d* Istria, ki je dala Vergerija, Ko* per? Povsod morajo na dan zopet italijanska imena, ki jih je zatrla Avstrija, »protektorica Slovanov«. (Večje neumnosti se pa težko bere Op. ured.)
Druga kolosalna amputacija bi tudi imela sijajne uspehe. To je vse slovanske »spakedranke« morajo izginiti. Imena kot Štanjel, St. Jak. Skocjan, Šmarje, treba, da izginejo Ker kaj pa so ta imena drugo kot St. Daniele, S. Giacomo, S. Cancia* no in S. Marial Imena kot Truže, Rodin, Dutovlje pa niso drugo kot Ciruscolo, Roditti in Duttogliano. Vidite, kako sijajno napreduje ita* lij ani zaci j a naših lepih imen.
Silno preprosto je tudi drugo sredstvo. Vsem krajevnim imenom ki končajo na ič in ki večinoma iz* hajajo iz osebnih imen, se izpusti ič, pa imate laška imena, tako prist* na kakor kjekoli v Siciliji. Tomašič, Vizintinič — pa mirna Bosna,
In končno pa privleče izvrsten jezikoslovec Cobol na dan še vsa latinska imena, ki jih je kdaj kdo napisal, ki naj izpodrinejo slo ven* sica. Vodnjan je Dignano in nič drugače. Krajevna imena na an pa nai ostanejo, ker je končnica an dokaz njih pravega italijanskega iz* vira. Tako na primer Signan, Bar« ban itd.
Razen vseh teh neumnosti pa je povedal g. Cobol tudi eno pa* metno. Nemška imena se naj nam* reč sploh zatro, ker nimajo Nemci v Primorju ničesar iskati. Dragi Co* bol menda ne ve, da so to pač ved* no zahtevali Slovani, da pa so na* sprotovali temu vselej Italijani, ki so bili najboljši zavezniki Nemcev in prav sijajni avstrijakanti.
Če pa mislijo Italijani, da bodo z verižen jem slovenskih imen iz* brisali slovenski značaj Primorja, se pa silno motijo. Ker krajevna imena bodo ostala, ker žive med narodom in vsi napori italijanske vlade bodo ravno tako brezuspešni, kakor so bila prizadevanja avstrij* ske vlade.
In vsaj to bi mogli znati pri* morski Italijani, ki so bili vedno tako dobri Avstrijci.
Politične uesti.
= Pred vladno krizo? Beograd, 24. junija. Vsled težkod, ki bo nastale radi muslimanskih zahtev o ustanovitvi oblasti v mejah Bosne in Hercegovine (muslimanski klub namreč zahteva, da smejo oblasti   obsegati samo
ozemlje v dosedanjih mejah Bosne in Hercegovine) eo so popoldne v ustavotvorni skupščini razširili glasovi, da stoji vlada pred krizo. Vas dopisnik se je o tem informiral na kompetentnom mestu ter svedel, da so nekateri mi-
nistri res izjavili, da se muslimanski P predlogi nikakor ne smejo sprejeti. Dejstvo je, da se tetkoče pojavljajo za to, ker hoče vsak parlamentarni klub pred definitivnim glasovanjem o ustavi kolikor največ mogoče izkoristiti situacijo. Muslimani so predlagali k novi redakciji čl. 135 dodatek, v katerem zahtevajo, da se raz molitev oblasti v Bosni in Hercegovini sme izvesti samo v sedanjih mejah. Muslimani so namreč proti razdelitvi muslimanov. Danee popoldne po seli ustavotvorne skupščine je imel muslimanski klub konferenco, na kateri se je razpravljalo o nastalem političnem položaju. Klub je sklenil, da na noben način ne popusti od svojih zahtev in da vztraja pri svojem predlogu Med tem pa se je proti večeru situacija izboljšala ter je upanje, da se bo jutri našel temelj, na katerem bo prišlo do sporazuma glMo končne stilizacije čl. 135. Jutri imata demokratski in radikalni klub važne konference o novem političnem polo-šaju.
sb Poinr-are v Srbiji. »Balkan« poroda iz Pariza: Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je g. Poinen.re, bivši predsednik francoske republike, izrazil pokojnemu gosn. Vesniču željo, da obišče a svojo eo progo Srbijo, kjor .**i hoče ogledati nase zgodovinske kraje in nase stare samostane. Niunin prihod bi bil popolnoma zasebnega značaja. Na potovanju bi ga spremljala dva profesorja zgodovine, Francoz in Srb, ker namerava g. Poinenro svoje potovanje opisati. Srbski narod bi na vsak način sprejel njega in njegovo soprogo kot svojo najdražje goste. Kakor smo zvedeli, nameravata gosta preživeti kratek čas v kakem naš^ra samostanu ali kopališču, kjer bi prišla v neposreden stik z našim narodom. Morda je to potovanje vsled smrti g. Vesniča odgođeno, vendar moremo pričakovati, da bo g. Poincare vkljub tomu obiskal na& narod.
= Delo jugoftovenskih poslancev v rimskem parlamentu. Poslanec VVilfan je stopil v zvezo z vsemi strankami in jim očrtal položaj rtaSesa naroda. V zbornici sami je glavni govornik Jugoslovcnov. Poslance L a v r č i č" je posredoval v raznih osebnih zadevah, med drugim rudi za blvSe uslužbence na Lipici in v Pre-stranku. Poslanec dr. P o d z o r n i k je interveniral v prilo« »Združne zvere« in »Go-ri5ke zveze« r?di zamenjave denarja. Na ugoden uspeh se more upati. Poslanec Sček je oddal osrednjemu uradu za nove pokrajine sledečo spomenico: i Vse slovenske ljudske šole se naj vzpostavijo. 2. Gimnazije v Pazinu, Trstu in Gorici se naj na novo otvorijo 3. Obnova poljedelske lole v Gorici in hrvatska poljedelska šola v Istri. 4. Ustanovitev ozir. obnovitev slovenskih realk, trgovskih In obrtnih lol v naravnih središčih Primorja. 5. Pospeševanje obnovitve v vojni poškodovanih h IS. 6. Pospešitev Izplačila vojne odškodnine. 7. Pogozdovanje na Primorskem. 8. Takoj se naj odpravijo zapreke pri dostavljanju »Pučkoga Prijatelja« in »Goriške StraJe*. 9 Dovoli se naj ustanavljanje novih društev; obstoječim društvom pa se naj dovoli svobodno delovanje. 10. Vlada naj takoj konča afšlstovsko nasilje 11. Odškodnina se naj izplača vsem, ki so trpeli vsled pc£l-za, uničenja blaga za časa volitev. 12. Svoboden prehod preko meje Jugoslavije brez posebnih pristojbin. 13. Svoboden uvoz knjig In časopisov lz Jugoslavije. 14. Vsi, ki so v zaporih, st naj takoj zaslišijo in nedolžni izpuste. 15. Vlada naj zajamči svobodno vrnitev onim, ki so zbežali radi fa-Sistovskega nasilja.
ss Pogoji zemljeradnikov. Dne 24. t. m. je imel semljoradniškl klub sejo. na kateri je od g. Pašića zahteval 1.) da se popravita SL 42 in 43 ustavnega načrta, ki govorita o agrarni reformi; 2.) da se prehodne odredbe ne smejo uzakoniti, preden ne pridejo pred skupščino; 3.) da ee oblasti v državi ne razdele po številu prebivalstva, temveč po gospodarskih in pridobitve-nih potrebah posameznih pokrajin. Ako vlada teh zahtev ne sprejme, bo glasoval zemljoradnički klub proti ustavi.
= Socijalni demokrati in ustava, Beograd, 24. junija. Danes se je razgovarjal socijalnodemokratski poslanec Nedeljko Dlvac s ministroma Pašičem in Pribičevićem. Ministrski
in je bilo to dne 18. avgusta, obla« stvu v Ljubljano. Pa ni pisal na pri* aadeto oblastvo, nego se obrnil z vprašanjem na neprizadeto in to ne brez vzroka, kajti je od neprizadet te strani pričakovati vsekakor bolj nepristranskega in zato zanesli i vej* šega odgovora, nego od prizadete, in so v pismu vsi e in vsi a in vsi s pisani enako kakor o in je stalo v tem pismu od 18. avgusta vpraša« nje, ali je res treba, da bodi Janez Kos dne 17. avgusta na sodišču v Ljubljani
Pa je vprašana oblast v Ljub* ijani prejela pismo in ga razumela v celoti kakor v vseh podrobnostih, le ni razločila kraja, odkoder je pri* Slo. In se je z vnemo lotila predmetne poizvedbe in jo vestno opravila. Toda ni šla sodišča vprašat kaj ima s Janezom Kosom — ako se onim tam preko ni videla primerna ta pot ne more biti primerna niti zaproše* ni oblasti — ampak je šla in vpra* šala mojega prijatelja, odvetnika kogakavca, in ta ji je povedal, kar je itak stalo v njegovem pismu, da je namreč Janez Kos imel 17. avgu* sta razpravo. In je ljubljanska oblast z veseljem vzela naznanje to pojasnilo in ga sporočila naprej s dopisom od dne 25. avgusta, a ker losja* gd kode* ie prišla yprs£a*4o»
ni mogla razločiti, ga je verno, črko za črko na okenski šipi preslikala s pisma in vrgla pisma v nabiralnik in je pismo res našlo svoj cilj, nemara kakor najde konj sam svojo pot v domači hlev, če je prav voznik za« spal na vozu.
Pri polku so ta odgovor prejeli in je šel odgovor od komandirja na komandanta in je dal komandant z rešen jem od 16. septembra na zna« nje mestnemu županstvu v Ljub« ijani, da polk nikakor ne more Ja* neza Kosa na dan 17. avgusta posla* ti v Ljubljano, ker je vežbanje ime« novanega redova baš v najboljšem teku. In ni imel župan ljubljanki prav nič posla pri vsej tej stvari ali vsekako je bila hvalevredna pozor« nost od strani polka napram ljub* ljanskemu županu in njegovim vr* linam tako na političnem kakor na literarnem polju, da so odgovor na* slovili baš nanj.
In je ljubljanski gospod župan z znano svojo točnostjo odredil na* daljne poslovanje o tem pismu in je šel in razposlal svoje može in so iskali in so našli Janeza Kosa in njegovega zagovornika in dognali, da je vse v redu in da sedi Janez Kos zato, ker j« bojevit petelin, že v kurniku in da je bil 17. avgusta, ka ie biki njegova veibanje s *acu
baš v najboljšem teku in ga domovina nikakor ni mogla pogrešati, vendarle pri glavni razpravi v Ljub* Ijani in je še tisti dan nastopil pri* sojeno mu kazen, kajti je bil do te« daj že izvršil svoje vaie tam preko z najsijajnejšim uspehom tako v drznih gibih in počepih kakor v ju* naških rotitvah in v domorodnem kolu.
To je vsa zgodba Janeza Kosa, ki so zaradi nje baje trije počili od smeha.
Nevem, ali so res, pa če so, se mi zdi , da jih ni škoda.
Jaz nisem malenkosten, preži« rami postranske stvari in ne zdi se mi vredno, da bi se jim muzal. Ali sta mi všeč ponos in samozavest našo vojske. Bogme, naša vojska da je le hotela 16. septembra poslati moža na glavno razpravo, vršečo se 17. avgusta, pa bi ga bila poslala in bi se bila zanesla, da bo mož od« pravljen 16. septembra, pravočasno se javil do 17. avgusta na odreje« nem mestu. Morebiti da naravni zakoni, veljajoči še v naši pokrajini, nasprotujejo temu računu, ali je to malenkost. Poglavitna stvar je duh, ki vlada vojsko, in ta duh ne pozna zaprek.
Zapel sem spet telovnik in mi ie hUa žal da sem ga sploh odpsL
predsednik je ponovno apeliral na socijaliste, naj glasujejo za ustavo. Poslanec Divac je zahteval, naj vlada informira socijaliste o pravi situaciji in ako ima vlada res večino za sprejetje ustave. Ako bi socijalisti glasovali za ustavo, bi predvsem zahtevali, da se gotove stvari v ustavi spremenijo v duhu eocijalnodemokratskih zahtev.
=x O razdelitvi države. Konferenca zastopnikov vladnih skupin je danee dopoldne sprejela nastopno redakcijo člena 136.: >Žakonski načrt o razdelitvi države na oblasti, kakor tudi o ureditvi oblasti (čl. Do) in o prenosu dosedanjih pokrajlaskih pristojnosti na ministrstvo in oblastni* upravo (čl. 134) mora vlada predložiti v roku 4 mesecev narodni skupščini v rešitev. Ako narodna, skupščina ne bi tega načrta v roku treh inoeecev rešila, se ima ta Izvesti jk> predpisih Čl. 133 o izenačenju zakonodaje in upravo v državi. V kolikor bi iati po skrajšanem postopanju ne bil predložen v roku dveh mesece r, se ima Broditi s kraljevsko odredbo v roku enega meseca dni razdelitev di> zave skupno z razmejitvijo pokrajinskih uprav v smislu čl^na 90, ustave, ki velja, dokler se ne redigira z zakonom, ako se razdelitev države ne bi izvršila n'.ti po prvi. niti po drugi točki tega člena. V teiu slut-aiu bi se imelo osnovati v Hrvatski in Slavoniji btiri oblasti.<
r= O redn in rada. Beograd. 24. juni ia. Včeraj dopoldne se je vršila konferenca zastopnikov političnih skupin pod predsedstvom ministra Gjuričića, knteri eo prisostvovali tudi socijalisti. Raspravljali so o naredbi o »redu i ra-du< in o spoštovanju drŽave. Socialisti eo izjavili, da ne morejo sprejeti to naredbe predvsem radi tega, ker prepoveduje stavke. Zavzeli so ostro stališče zoper naredbo, ker suspendira novo ustavo, še proden je bila sprejeta.
r= Nov volilni red za trgovgke in obrtne zbornice. Beojrrad, 24. Junija. Minister za trgovino in industrijo je ukazal tra-ovskim in obrtnim zbornicam v Splitu, Sarajevu in Ljubljani, da morajoh pričeti z delom za sestavo novega volilnega reda, ker je stari av-Btro - ogrski zakon izgubil svojo veljavo.
= Škofje pri PaSićn. Predsednik ministrskega sveta g. Pašič Jo 23. t m. sprejel v avdijenei g. Antona Aksamo-viča, diakovskega škofa in dr. Dionizija Naradvija, apostolskega administra-torja škofije križevasko.
ss Povratek ministra Miletiča, Beograd, 24. junija. Danes se Je vrnil minister za pošto in brzojav g. Miletič, ki se je zdravil v Avstriji. G. Miletič prevzame jutri posle svojega ministrstva*
= Komisija ministrova sa agrarno reformo. Beograd, 24. junija. Včeraj je odpotovala iz Beograda posebna komisija ministrstva za agrarno reformo, ki ima nalog, da izvrši revizijo razdelitve velepoeestev.
= Državni proračun. Vprašanje novega proračuna se zdi, da se je zopet povrnilo v prvotno fazo. Kakor se je že javilo, je bil proračun v slavnih konturah že gotov, samo še nekaj oddelkov je bilo treba pregledati, pa bi se bil proračun predložil v splošno revizijo. Predvčerajšnjim pa so vse državne oblasti predložile nove za-hveve po povišanju predvidnih nakazil. Ministrstvo za promet, čigar proračun je bil že določen za poldrugo milijardo dinarjev, se je znižal na 800 milijonov dinarjev ter SO bile odbito vse zahteve po nakazilih za poprave in za graditev novih objektov, ker se bo za to uporabilo posebno Investicijsko posojilo. Pomočnik prometnega ministra Jolič se zooet pogaja s komisijo za sestavo proračuna Tudi ministrstvo ra vere Je za-hteva'o, naj bi dobivali duhovniki ravno-take plače, kakor državni uradniki. Finančni minister ni mogel ugoditi tej zahtevi, ker stvar še ni zakonito določena. Ministrstvo za vere pa vseeno vztraja pri svoji zahtevi
= O sekvestrih. Beogradska »Politika« poroča, da se ie ministrski svet v eni zadnjih sej pečal z vprašanjem sekvestri ranih posestev in piše: Avstrijska vlada je zatožila našo državo pri Zvozi narodov, ker so imetja av-avetrifskih državljanov pod sekvestrom. Zdi so, da je Avstrija pozabila na to. da so vsa ta imetja sekvestri ran a za časa vojnega stanja in na podlagi našega zakona o ravnanju z imetjem neprijateljskih državljanov. Poleg toga je bila ravno Avstrija, ki je februarja 1919 stavila pod zaporo nase depoje in vso našo imovmo. To je storila za to, da bi si zasigurala davek na imetje. Vzrok te zapore pa je v resnici ta, ker je hotela Avstrija izvrševati nad nami pritisk. V Avstriji je bilo nad milijardo kron našega imetja. Naši državljani eo vsled padca avstrijske valute oškodovani za več kot 800 milijonov kron. Zanimivo je, da se je naša vlada
spustila v pogajanja za r
nja o sekvestrih. ••daj pa je Avstrija prinesla to vprašanje pred mednarodni forum, čeprav pOgaj mja gj de v rov še niso končam
m Pslltika Vatikana pmti nam. Fplitsko »Novo Doba« priobeaje iz Ri-rna pismo, v katerem pravi da i. il I biskupi niso 00 ni kaki priliki i^česar sklenili v prid starostov, jezika v bogoslužju, odkar imamo svojo drža\ Res je le to, da po prve dni po prevratu v onih bu t « dneh bili izdali v Z t-grebu proglas za =taro*lovcnsko sir. božjo. Ali Vatikanu niso r.akdvr Izra žili nase tozndev-p« željo in loga tud niso storili na svojem zadnjem bivanju v Rimu. Kai se |e pisalo glede pripustitve za ritual v našem jeziku« ni to nikaka novi pridobitev, narvec je to že s'ara stvar, zdavna odobrena s strani rimskih papežev. Cujejo pa so glasovi, kakor da so so naii biskupi postavili na Btalllos rimske kurije, ki vidi v u' vibi staroslove isl s 1 i o božje neke priblilovanie k prav< ilavju in 6e jej zdi. da b. staroslovonski Jecfk cx)gel postati nsvaren za finsko cer* kev, ker se ga posluiujs tu«li pravoslavna eerkev. Kurija vidi nov toliko več o, ker ss o sedaj v jodni la isti državi. Tuli rPrsJatljS zavoda sv. Jerolima stoji slabo. Italijanska vlada ne kaže nikake volje da bi redila to vprašanje nam v prilog. Vatikan t i li ni v nobeni svari naklone.i Jugoslo* venom, kakor da so mu vso nafta a*d#> ve deve:a briga. Tako tudi docs na teritoriju, ki nam jo pripadel o-l Kadlfir-ske. postaviti a < - <- .  idjolals ra-
toria, da bi ss tako resili prevratnega vpliva juric likacije m; .  ur J J.  b ftk i-pov. Z8 Reko pa jo svoi 6as v prilog Italijanom takoj po sir.' i vikarja.
= Črnogorski major Nl\ola|i Iri jo bil kot ptls »Piccolo« iT krat ranjen, si js pognal dva krogi)! v trosv ker ni roogel pronsst] trga* da bi bil razorožen in odpravljen v koncentracijski tabor. Težko raurSnoga so pripeljali v bolnico. »Piocolo* toči za njim krokodilčke solze. >Ubogi Crnogorci, ki jim verujejo«.
ss S Plavo pokrita laS'ta armada. Največji vihar jo i::ve.l v 1 i narLv mentu dr. Vilfan, ker jo dejai, da trpi nažo UuMfO v Primorju od nemliu ital. vojske. Vse so jo vsdtguUo t roti njernu in sam Giolitti jo protestiral proti temu, ker je ta napad na taftko armado, ki da Je s slavo pokrita. Rečemo samo. naSt Dalmatinci in DOOa&eJ. ki so tako pogosto gledali italiianskim vojakom v hrbet so SS prav r i zasmejali ko so zasl&ali o »* slavo pokriti laf ki armadi«. Nismo vedeli, da }e Giolitti tudi Anuuoristl
rs Žrtve tujcev. Posledice rapoll-sko pogobo pričenjajo delovati in t.-ko je končana rudi črnogorska vojska kralja Nikite. Kakor poroča »Pieeolo« od. 22. junija, so Mil preostanki črnogorske vojske v Italiji, ki naj bi izvojevali Nikiti zepot prestol, razor© ž,eni in bi so imeli odpeljati ali v Rusijo ali pa v Črnogoro — v koncentracijske tabore. Naravno, da je razpust armade -il-no zadoi Crnogorce, ki sadaj bridko kolnejo Italijo, ki fSb j« zapustila ia izdala Srbom, Toda plačilo feojOST je bilo vedno nohvaiožno in Crnogorci se t ač naivni, čo so pričakovali kaj drugo. Bili so Italijanom potrebni, ko so jih rabili ti kot orožje za skleidtev jsa Italijane ugodno rapailsko pogodbe, toda sedaj je ta sklonjena in Crnogorci morajo iti Bojimo se ie, da Črnogorci ne bodo izpoznali resnico, da namreč nikdar ni bilo dobro iti s tujcem proti
bratu in da zato udarca ne bodo prenesli tako ko treba, kot maicevanjo bratomornega dela.
Giunta, tržažki voditelj (adistov, je izjavil, kakor poroča »La Sorac, da naj bo poslanec Wilfan uvarjen, da ne postane Trst nikdar slovanski, ker ga varujejo fašisti, ki 3o pripravljeni na vse. Ali je morebiti gospod Giunta pripravljen rudi tudi na to, da odleti lepega dne iz Trsta.
s= Italijanski glas o francosko* nemškem gospodarskem sporazumu. »Štampa« trvLi, u a je nameravan francosko - nemški gospodarski sporazum brez političnega značaja nemogoč. Nadalje dvomi o možnosti gospodarske pogodbo z Nemčijo, katero nočejo Francozi hitro in temeljito okspioitirati in pravi, da francosko - nemški sporaarum
brez pomoči Angiiie, Italije in Zedinje-nih držav ne more rešiti evropskega problema.
m Odklonjena zahteva po vojni odškodnini. >Petit Fariraen< poroča^ da je reparacijska komisija odklonila zahteve po izplačilu vojne odJ&odnine, ki Jo mora plačati Nemčija, nastopnim državam: Poljski, Boliviji, Kitajski in Peru.
ft* F1 '
Telefonska In brzoiaon
li Italijanskega parlamenta.
Dva slovenska govornika. — Wilfanova lekcija tržaškim fašistom.
— Rim, 24. Junija, V včcraišnii seji sta govorila tržaška fašista Giunta in Suvich. Zadirala sta se v zahteve jugoslovenske In nemške manjšine ter jima odrekala vse pravice. Giunta ie zlasti ostro na« padal poslanca VVilfan a, trdeč, da je njegova navzočnost v italijan* 8kem parlamentu dokaz prevelike italijanske popustljivosti in da je njegova oseba v sramoto Italijan« ske zbornice. Dr. VVilfan je odgovo* ril Giunti čisto mirno: »Prvo točko v svojem volilnem programu je po« stavil poslanec Giunta s požigom hotela »Balkana« v Trstu, Takrat
je hujskal z ognjenimi besedami maso na požig in masa ga je ubo# gala. Ta požar mi ie vzel vse, kar sem imel, ali nočem prihajati z oči* tanji, trdim pa, da namen ne po* svečuje sredstev! Patrijotska ču* stva spoštujem, uli vedite, da hali* je ne boste rešili z revolverji in pa* licami. Vaše delo je delo parasitov, ki žive od dela drugih. Fašisti so divjali nad \Vilfanom, on pa ie na» dal.ieval mirno: Tudi mi imamo svo* je ideale, tudi mi imamo domovino in zahtevamo, da jo tudi Vi spoŠtu* jete. Na očitanja o avstriianstvu, odgovarjam,   da   nisem bil vojak
14i. štev.
.SLOVENSKI NAKUU", duo 26. junija 1921.
stran 3.
— poglejte moja očala, ▼ vojnem času sem služil svojemu narodu, kolikor sem le mogeL Ko je prišel svoj čas cesar Karel v Trst, ga je sprejel, ker ga je menda moral, vaš Župan, sedanji senator Valerio. Ob napovedi vojne Srbiji s strani A v« 8trije so se valile italijanske množi« ce po Trstu ter kričale »Smrt Sr» bom I«, Priporočam vam zato, da opustite tako politikovanje ter pri* čnite rajši delo pomirjevanja brea sovraštva in brea hudobije. Giun« ta je zakričal, da je Trst italijanski. VVilfan je odgovoril: Mi smo neodređeni, toda ne irredentisti.
S fašisti ie polemiziral nato Nemec Reut*Nicolussi, pozivajoč vse poštene Italijane, zlasti pa po* slance vojake, da ako so res nosili svoje orožje s častjo, naj pokažejo, da znajo biti kavaliri i.
Potem se je oglasil k besedi ju« goslovenski poslanec Virdlij šček: Izvajal je, da se kot italijanski dr* žavljan jugoslovenske narodnosti zaveda popolnoma vBeh dolžnosti, ki ga vežejo do Italije. Zastopal bo vedno tendence za zbliževanje
med obema narodoma (Odobrava« nje). Omenjal je silne krivice, ki se gode Jugoslovenom, izražajoč še« Ijo in prepričanje, aa ne gre za si« stem, ampak samo sa spizode. Ju« g osi oven e, ki so postali z aneksijo italijanski državljani, čaka v bližnji bodočnosti silno važna naloga. Oni morajo vpostaviti in utrditi prisrč« ne odnošaje med Italijo in Jugosla* vijo, ker interesi obeh držav in Čio« večanstva to odločno zahtevajo. (Odobravanje.) Konec seje.
— d Rim, 23. junija. Na današ* nji seji zbornice je poslanec Giunta ponovno napadal Nemce. Poslanec dr. Reutt*Nicolussi je odgovoril, da ve iz lastne izkušnje, da so bili It a* lijani v vojni viteški nasprotniki in je pozval nasprotne stranke, naj bo« do taki tudi v parlamentu. Njego* ve besede so izzvale veliko odobra* vanje. Nemški in slovenski po* slanci nameravajo protestirati pro* ti temu, da jih hoče večina izklju^ čiri iz udeležbe pri odsekih.
— dRlm, 24. junija Delovni minister Labricla je umaknil svojo ostavko.
FrancDsho-neniSfta pogalanfa.
— d Nauen, 24. junija. Franco« ska strokovnjaka Schvsson in Le* fevre sta se danes vrnila v Pariz, kjer bosta drugi teden sodelovala pri nadaljevanju nemško*franco« skih pogajanj dede reparacij. Dr« žavni tajnik Bergmann in nemški
delegat Guggenheimer prideta v Pariz 27. t. m. Po vesti pariških li* stov je izjavil Loucheur, da Nem? cem ni odpustil dajatev v svrho ob* novitve razrušenih pokrajin, kakor so to pisali nekateri časopisi.
Podmornica MDeBtsch!a?zd".
— d Nauen, 24. junija. Po ve* steh iz Pariza, so te dni Francozi uničili prvo nemško podmornico »Deutscland«, ki je svoje čase pod vodstvom kapetana Koniga prepia«
vala Atlantski ocean. Francoske ladje so uporabile podmornico »Deutschland« kot cilj pri topni* škem manevru.
BolJSeotfel o notnem stanja i Japcusfto.
d Nauen, 24. junija. Za vrv Kovnega poveljnika v Vladivostoku ie bil izvoljen general Semenov. Po vesti iz Revala, je naznanila so« vjetska vlada, da se nahaja z J a« ponsko v vojnem stanju, ker so Ja>
BollSeuiIH raCnn.
— d Moskva, 24. junija. Na kongresu tretje internacionale je Sinov j ev otvoril razprave z govo* rom; v katerem je razpravljal o re* vohicionarnem gibanju po vsem svetu, Dejal je, da gospodarska kriza v Evropi vedno bolj narašča. Izza zadnjega kongresa se je komu* nistično gibanje zelo razširilo. Za* upniki revolucionarnih strokovnih
ponci kljub določbam mirovne po* godbe iz leta 1905 zasedli nekatere točke v vzhodni Sibiriji, pri čemer so jim pomagali tudi pro tire volu« cionaroi.
organizacij bodo kmalu tudi Fran* coze pridobili zase. Na Češkem je že 400.000 komunistov. Navidezni poraz koirJunistov v Italiji se bo kmalu izravnal. Angleški in ameri* Ški komunisti so se združili. Sinov* jev je svoj govor končal s posebni* mi pozdravi odposlancem bližnjega in daljnjega vzhoda.
Z oreh honceo snela.
— <1 Pariz, 24. Junija. Crfavas) Kakor javlja »Petit Parislenc, sodijo poučeni tar-Ski krogi, da se bosta v kratkem združili an gorska tn carigrajska vlada m da bodo kernalisH zopet začeli t ofenzivo.
— d Pariz, 24. Junija. »Chlcago Trlbn-rte* lavlja \z Tolda, da Je velika povodanj uničila 12 vasi, pri čemer Je utonilo 300 oseb
— d Pariz, 24. Junija. Vsi gTlTd lis« zatrjujejo, da se zavezniški predlo« glede poravnave   nirSk o-grškega   spora  ne more
sprejeti, ako vsebuje posel, da mora Grčija Izpraznit] Smlrao.
— d Varšava, 34. Junija. V Rvbnflcu so štirje vagoni dinamita zleteli v zrak. Mnogo oseb Je bilo ubitih aH ranjenih. Domneva se, da gre ca atentat teroristov.
— d Praga, 24. junija. »Čast javlja, da odpotuje odsek petorice, takozvana »petka« Jutri aH pojutrišnjem k predsedniku Masarvku na Capri, ker so gotovi državni posli tako nujni, da Jih ni mogoče odlaiati, ln da je neobhodno potrebna predsednikova navzočnost
Iz naše kraljevina.
— Vprašanje katastrov. Dne 21 t ra. Je pri finančnem ministrstvu končala svoje delo enketna komisija, ki Je bila sestavljena zato, da uredi vprašanje katastrov. Konferenci je predsedoval namestnik finančnega ministra dr. Krizman, navzočni pa so bili tudi teb nični delegat! Iz Zagreba, LJubljane in Beograda, delegacija - ministrstva za lume   in   rude ln zastopniki vojaških
tehničnih uradov. Na konferenci se Je sklenilo, da se organizira enotna geodetska slufba.
— Skoda vsleđ povodnji. Skoda, ki je nastala vsled silnih poplav v Bosni znaša okoli 224 milijonov kron. V nekaterih krajih Bosne Še vedno naletuje del in sneg. V Srbiji je padel sne« pri Kopaoniku.
Iz seje ulšjega Šolskega sueta.
Ravnateljici Klavšarjevi v Mariboru se naroča, da mora napraviti dopolnilni Izpit iz slovenščine. — Razpis službe na I. meščanski Šoli v Ljubljani se prekliče. — Izpričevala osemraerad-nih ljudskih šol niso enakovredna % izpričevali meščanskih Šol. — Zadeva učiteljic Trampus in Meliva is Planine se nanovo reši tako, da pride Melinova začasno na Unec, Trampušova pa na Dobrovo.
V Dolnji Len&avi se ustanovi pet-razredna slovenska osnovna Šola in slovenski otroški vrtec. Službo stroko vneffA učitelja na L meščanski Soli v Ljubljani dobi Ludovik Primožič. Is-ključita se dva dijaka iz realke v Mariboru, an gojenec moškega in ena go> jenka ženskega učiteljišča v Mariboru. Za telovadne^ učitelja na realki v Mariboru se stavi predlog na poverjeništ-vo za uk in bosročastje. — Glasbeni pouk na učiteljiščih so preuredi. Določijo se pogoji za sprejem učencev v meščanske šola — Določi se način štetja v šolah po dekadičnem sistemu n. pr. dvajset in pet, namesto pet ln dvajset Novoštetje se uveljavi s •' prihodnjim šolskim letom v vseh razredih. Stavijo se predlogi za oddajo sružb stalnih telovadnih učiteljev na državni realni gimnaziji v Novem mestu- — Sprejme se predlog o oddaji slušbe veroučitelja na državnem ženskem učiteljišču v LJubljani. Izključitvi nekega dijaka na prvi državni gimnaziji se ne pritrdi, keT krivda ni dokazana, izključi se pa lokalno dijak nemške gimnazije v Ljubljani in dva dijaka ^s Novega mesta, — Plesne vaje dijakov ln aTjaidnl SJSj JOB^ejO. VgSjltft        fte^etBoe}||B( .'9f9K
zorstvom. Plee*lne in rajalne vaje naj se vrše pri telovadnem pouku. — Službo učitelja - voditelja Pod Velko dobi Rustija Drago, nad uči tel jeko službo na Zdolah Josip Bohinje, učiteljsko pa Rosa Bohinje. Nadu či tel joka služba v Ločah te podeli Edvardu Praprotnica iz St Andraža. — Učiteljicama Heleni Friedl - Supanek in Cirili Rakovec se dovoli službena menjava iz St Pavla pri Preboldu v St Jernej, oziroma narobe, — Nadučitelju Božo Mohorčič iz 8t Vida pri Planini se ne dovoli pri-delitev v Vitanje. — Ljudska šola v Zetalah se razširi v petrazrednloo, kadar bo dano predpisano število otrok, dovoli se pa začasna vzporednica k 2. razredu. Deska in dekliška šola v Po-brežju pri Mariboru se ne preuredi v mešano 6ra«redn4oo s dvema vzporednicama, pač pa se ustanovi meščanska šola, 6e se bodo krajevni faktorji izjavili sa to. V Vojniku se dovoli začasna vzporednioa in ustanovi meščanska šola, če se bodo krajevni faktorji sa to izjavili. Služba ucitejiee 1 r. del v Bučah se podeli Uršuli Kunej. — Albin Smid ostane do novega Šolskega leta v Doberni. Nadučiteljsko službo v Pod-sredi dobi Potočnik Anton, Resi se več disciplinarnih preiskav. Na lastno prošnjo se veš učiteljev1 in učiteljic predlaga v stalno, oziroma začasno vpokojitev. Učiteljic* Marinkova a Dobrave je imenovana v Presko in učiteljica Pogorelčeva iz Planine pri Rakeku pride pa na Dobrovo p, Ljubljani. — Pistemizuje se novo učno mesto ve-roučitelja v Kočevju, mesto učiteljice genskih ročnih del v Preval J ah in eno ga s Cfca^agrada. Bosa % Stonzeah sa
razširi v trirazrednioo, v Laškem se pa dovoli še ena vzporednica. V Spodnji Slivnici se ustanovi en /razrednioa. Eleonora Korošcev« iz Rimskih Toplio se pridali šoli v Laškem. Učiteljetvo, ki se mu je delala sa časa Suatersiaeve dobe krivica, se da prilika, da se ta krivica popravi. Hujskanje po šolah zoper Sokole se kar najstrožje prepove; lako tudi zoper Orle. Zoper krivce tega ukaza se bo disciplinarno postopalo. _
Neodrešena domovina.
— Z Goriškega. Generalni ci* vilni komisarijat dovoljuje izvoz zgodnjega goriškega krompirja v Avstrijo. Izvoz se ima Izvršiti pod kontrolo kmečke zadruga v Gorici ki ima tozadevno stopiti v potreb* ne stike s carinskimi in železniški* mi uradi. Kaj pa slovenska izvozna zadruga v goriški okolici? — Deto* mora je bila obtožena 2#letna Lucija Salvanija iz Vidma. Pri porot* ni razpravi v Gorici je bila opro* ščena obtožbe. — Vipavska po* družrica Slovenskega planinskega društva je morala odložiti svoj veliki CiriI*Metodov izlet na Nanos na dan 17. julija, ker se vrše od 26. t. m do 11. juli i a topovske strel« ne vaje po vse i Vipavski dolini in po Nanosu — ČrešenJ je bilo letos po Vipavski dolini in po goriških Brdih obilo. Posestniki so dobivali poproj za črešnje iako lepe vtote, izvažali so jih v Ljubljano, Zagreb, Celovec, Gradec, na Dunaj itd. Se* daj pa ni nobenega izvoza. Italija, odpri 6voie oči in svoje meje!
— Izseljeniški vlak odide iz Trsta v ponedeljek 27. t. m zvečer. Med izseljenci čitamo tudi imena: Anton Hrcščak, župnik v Slivju, Peter Svegelj, župnik v MovraŽu. Alojzij Pehani, župnik na Kneza* ku, Alojzij Zamik, živinozdravnik v Trnovem.
— Cena mesa v Trstu. Od 21 t. m. dalje so po določbi magistra* ta cene svežemu govejemu mesu nastopne: Sprednjemu mesu z do* klado 8.80 lir za kg, zadnjemu z do* klado 10.20, mesu brez kosti 14 lir za kg.
— Ka] rse zahtevajo fašisti od Jugoslovanov ? Tržaško fašistovake organizacije so započele s propagando, da se Jugoslovane povsem eliminira iz javnega življenja. Po njihovih načrtih bi bili Jugosloveni državljani druge vrste, ki bi ne smeli dajati vojakov za italijansko vojsko, pa bi tudi ne imeli pravice glasovanja.
— Fostojnski fašisti »Italijan* ska zveza bojevnikov« v Postojni je nabila za proslavo obletnice usta« ve v italijanskem in slovenskem jeziku lepake, ki vabijo postojnske meščane, da se složno združijo ž njimi v eno zvezo, pod isto zasta* vo, za isti ideal. Pravijo, da priha* j a jo % najboljšimi predlogi ccUcri* tosrčnega in bratskega sodelovanja in da želijo Postojnčanom poma« gati za skupno blagostanje. Hočejo razviti pravo in energično delo v svTho napredka teh krajev ter po« zivijajo rostojnčane za sodelova« nje: »Opustite ono nepravo pot, po kateri vas vodijo nekateri zlob* neži, ker niso le pijani protinarod* nega mišljenja in Id ne iščejo dru« gega, kakor da uničijo s hujskanjem vaš mir, vaše mišljenje, iščejo tudi pogubo naši Italiji. Vsi morate biti z nami s tem, da se uprete s svo« jim plemenitim mišljenjem proti tej sodrgi slabo mislečih, ki vas silijo s svojo hinavščino k spletkam in malodušnosti.« V takem nesranv nem tonu je sestavljen lepak. Na koncu pravijo, da se da njihov pro* gram, njihovo geslo in njihovo delo združiti v en sam izrek: Italija! V imenu Italije pričenjajo svoje delo. Kdor deli z njimi odkritosrčno miš« ljenje in ki hoče s hrabrostjo vzdr* ž a ti lastno (1) prostost, naj se jim pridruži in tako ne ostane pod« jarmi j en od propagande, ki jo vo« dijo gotovi elementi, ki jih plaču« jejo italijanski sovražniki. — Faši« stovsko vabilo je ostalo, umevno samo po sebi, brez odziva. Postoj n* čani so ljudje, ki hočejo delati in v miru živeti. Fašisti pa so od vseh vetrov v Postojno došli delomržni fantiči Namesto, da postopajo tu ob meji, bi bilo boljše, da se lotijo kakega dela in se posvetijo kake* mu poklicu. Od fašizma ne bodo mogli več dolgo živeti Tržaška »Emancipazione« žigosa take*le re« sevalce domovine, ki prihajajo od vseh strani trdeč, da so to ljudje, Id nič ne delajo, pa vendar dobro živijo. »Imamo že dovolj domače« ga zločinstva ln ni treba, da bi ho« dili še drugi okuževat našo deželo. Vtikajo v gumbnico trikoloro in s tem so postali nedotakljivi. Reši« tel j i domovine niso tisti ld nosijo največ trakov in kličejo »Italija«, marveč tisti ki največ delajo. Ita* lijani smo, vsklika »Emancipazio« ne«, a za nas pomenja domovina delo. Delo je za nas — Italija!« — Gospodje postojnski fašisti naj si blagovolijo besede italijanskega li« sta meti k srait
Opazke h uolltoam b obrtno sodišče.
L
Volitve v obrtno sodišče se bodo vršilo iulija t. L
Zaradi reklamacij, za katere ec čas šele določi in pa v varstvo pra* vic, osobito duševnega delavstva, ki se je z ozirom na važnost obrt; nih sodišč dosedaj premalo zani* malo za volitev v obrtno sodišče, je treba žo danes opozoriti na gotove ugodnosti in pomanjkljivosti, ki jih nudijo razni zakoni za razsojo sporov med delodajalci in delo j c* male i.
Pred vsem pa jo treba ugoto* viti, katere spore razsoja obrtno sodišče.
Po § 4. zakona z dne 27. novem* bra 1896, št. 218, je obrtno sodišče stvarno pristojno za razsojo spo; rov zaradi plač, nastopa, nadalje* vanja in prenehanja službenega razmerja, zaradi dajatev in odškod* ninskih zahtev, odtegljajev Ln k;;n* vencijonalnih kazni, zaradi izročit* ve vpisov v dol. knjižice, zaradi od« škodninskih zahtev vsled nepravo« Časno izročitve delavskih knjižic nli nedopustnih vpisov in opazk v istih, zaradi pripadnosti k penzijskim in podpornim blagajnam Itd.
Po § 41. zak. z dne 16. januari^ leta 1910, št. 20, pa za spore iz služ* benih razmerij, uravnani m s tem za* konom, ako se za službodajalČevo podjetje uporablja obrtni red.
Ce se torej za službodajalČevo podjetje ne uporablja obrtni red, tudi za deloiamaloa ni pristojno obrtno sodišče.
Za delojemalce, delavce pa je smatrati v smislu zakona 27. nov. leta 1896, št. 218, a) delovne mojstre, delovodje in preddelavce, po« možne delavce in dninarje; c) ose* be, ki delajo za podjetnike izven obrata in d) vsi v trgovskih obratih za trgovska opravila zaposleno ose* be, torej tudi za višja trgovska opravila nameščeni, to so: knjigo* vodje,' korespondenti itd.
Takoj tukaj je opaziti, da se je s cit. zakonom razširila subjektiv« na kompetenca obrtnih sodišč tudi
na višje trgovske nastavi; ence (po» slovodje, knjigovodje itd.). Zapo* sleni v trg. obratih, v dragih (nerr« Bivakih) obrtah pa na delovno mojstre, delovodje in predclelavco, ker se ti in pa vsi drugI za Višja tr« govaka in netrgovska opravita običajno z mesečno aH letno plačd nastavljeni po § 73. obrt. r. do tedaj niso prištevali k pomožnemu osob« ju, zaposlenim v obratnih podjetjih vsake vrsto, vsled Česar vsi ti pO cit. § tudi niso spadali pod zaščito obrt. reda ln tudi ne rod zakon o trgovskih nastavi j encih v smislu VI. naslova trg. zak.
Zakaj se niso i2 leda] v ta za« kon sprejeli tudi uslužbenci za viŠ* ja trgovska opravila, zaposleni v netrgovskih obratih, in pa usluž*« benci, z iposlcni v Morskih in ne« trgovskih obratih, ki opravlja jo višja netrgovska opravila, je težko razumeti. Če se uvažuje, da opravlja na pr, knjigovodja V 001 itu, ki nt trgovski, isto delo kakor niegov tovariš v trgovskem komptoarju.
S tem so se odprla vrata vsem onim kompetenčnim sporom, o ka« terih pravi s"r< dr. Randa:
vsled netočnega in bresmlaemegi besedila kompeten čnih norm Id različnega pomena poima ppomoz« r.i delavec« ozir. srilje opravilo« itd. jo doktrina in praksa V tem vprc'anju brezupna.
Vsled tegi pol« vičarstva in pa na pritisk raznih organizacij bila je vlada prisiljena Izdat! poseben za« kon z dne 15. jan. 19] 0, str, 20. ti* kozvani zakon o trgovskih nastavi liencih, ki urejuje službeno raz« merje teh in pa šc celo vrsto drugih duševnih delavcev, ne glede na to, ali opravljajo vi« j a trgovska ali no* trgovska opravila,
S tem so je razširila kompe« tenca obrtnih sodišč tudi na du« Sevne delavce, ki do tedaj niso spa« dali pod zaščito obrtnega reda ozir. VI. oddelka trg. zakena, ki se novim zakonom iz leta 1910 ukiiiL
Riko Tavčar.
Razsfaua ročnih del in šoSskifc rlsSo u mestnem dekliškem BLi^Jis.
Ko smo stopili skozi vrata v poslopje naše »Mladike*, kjer stanuje v stisnjenih prostorih na5 most deki. licej oz reai. žen. gimnazija, dokler ne dobi zopet svoje prvotno prostore, smo opazDi takoj ilvahno življenje po hodnikih. Dame, ki so odhajale, so kazale na svojih obrazih nenavadno zadovollnost ln skoraj navduSenje. Ko smo na koncu hodnika stopili v risa'nico. smo razumeli njih razpoloženje. Tudi nas je v trenutku obSlo presenečenje. Razstava napravi takoj pri vstopu uUs velikega bogastva, pridnosti m krasote. SveZo cvetil-ce polnijo s svojim vonjem cel prostor fn
zdi se nam. da smo v polni pomladi. Vse okoli nas diha mladost Mlado Je tu vse in s tem prijetnim občutkom stopamo k prv! mizi. Pa skoraj ne vemo, kam naj se obrnejo nase začudene oCL Stene polne vezenin In risb, mize polne ročnih del — dolge vrste narodnih motivov — vse vse govori o pridnosti gojenk, ki so v enem letu ustvarile toliko lepega, vse govori o marljivosti učiteljice, Id le vodila mladino pri delu. Koliko lepih ur, dnlj, večerov Je presedela gojenka prt svojem ročnem de-
la, da bi ustvarila nekaj lepeira, da M ra-» pravila veselje starSem ln čast ravodti. V resnid: delo Je vredno zasluženega priznanja. Posamezni Izdelki kaiejo o ml'i'v prečnih zmožnostih posameznih učenk. Ob* stojimo n pr pri mizi, kjer so rajvrSčtna ročna dela prvih dveh razredov tn nehote občudujemo spretnost ln okus teh tnajsfg dvanajstletnih deklic Prevladujejo lepd nar. vezenine po prof. Sičovth motivih. Ko storimo naprej, nas preseneti posebna mi« za   z jugoslovanskimi   vzorci.   Ob enem
nas zanimajo risbe na steni, ki kažejo* kako se goli risanje z lepimi ns?ehl. V kotu Je razstav! i ena med drjjrlml oblekami »slovenska dečva«, ki se bo gotovo kmalu uveljavila pri nas. Posebno bogato sta te« stopana IV. a ln 6 razred. Na odru Js razpostavljenih nekaj umetniških izdelkov (mapa, poduške). ki kaiejo poseben talent g. M esesnelove Pohvaliti bi bilo le mnogo Imen, a to nI na$ namen, ko hočemo daU le splošno priznan!© marllvemu delu m umetniški vzgoji naSega zavoda, Pojdite ln oglejte si! Razstava Je ie danes odprta.
Dnevne nesfl.
V Ljubljani. 25. junija 192L
— Praznovanje Vidovega dne, V torek, dne 28. I unija se prazna 19 Vidov dan kot drtavni praznik tn spominski dan preminulih boritelfev za vero ln domovino, V ljubljanski stolnici se bo ob desetih daroval slovesni rekvijem. Na šolah se ne bo vršil pouk. V državnih tn dragih Javnih uradih tn obratih bo vsako delo počivalo. Tudi sicer naj delo ta dan počiva, trgovine naj bodo zaprte. Razobesijo naj se povsod državne in narodne zastave.
— Državen in naroden prazniki ie Vidov dan, poleg praznika državnega ujedinjenja nas največji praznik, cato v torek nad list ne izide.
— Predavanje grofa Begouena na univerzi. Odlični jjost na5e uni« verze grof Begouen je predaval sinoči v zbornici univerze o prehi« storični umetnosti. Po nagovoru rektorja univerze dr. Zupančiča, ki je pozdravil grofa kot prijatel)a in sodelavca ter ocenil pomen njego* vega znanstvenega delovanja, je grof Begouen po kratkem uvodu o začetku in razvitku znanstvenega preiskovanja prehlstorične umetno« sti — pri čemer je ravno francoska znanost odlično udeležena — po« jasnil s pomočjo skioptičnih slik prve sledove kiparske ln slikarske umetnosti, ki so bili odkriti na ev« ropskih tleh, posebno v podzemskih lamah Španije in južne Francije in Id izvirajo iz predzgodovinske do« be, ko se je prvič vzbudil umetni« ški čut v človeka. Govornik je orne« ni! tudi dejstvo, da se v naših kra* jih dosedaj Še niso našli podobni sledovi predzgodovinske umetnosti ter pozval raziskovatelje podzem* aldh Jam k delovanju tudi s tfii
smeri. Dvorana ie bila polha odtlč* nega občinstva, ki je z napetostjo sledilo zanimivim Izvajanjem tc{ priredilo govorniku koncem predal vanja živahne ovacije.
— »Kasina« v slovenskih roa kah! Upravitelj kazinskega drui štva g. Bitenc je včeraj dopoldni po nalogu deželnega predsednika dr. Baltiča sklical zastopnike strank na sestanek, da bi se sporazumeli glede kazine. Kompromisna pogas janja niso imela uspeha. Popoldne ob 4. se je nadaljeval v mali dvorai ni »Narodnega doma« v ponedeljek prekinjeni občni zbor kazinskega društva. Ker je bilo iz pisave klei rikalnih in narodno socijalnih 1U stov razvidno, da bodo jjotovi ele* menti skušali občni zbor s silo pre* prečiti, je državni upravitelj zapro* sil policijsko ravnateljstvo, da naj na primeren način poskrbi za vzdr* zevanje miru in reda na zborova« nju,t kar se je tudi zgodilo. 2e ob pol 4. so zavzele gruče klerikalcev in narodnih socijalcev pod vodi stvom Ogrina in Juvana stopnišče* Narodnega doma, ter poskušale vdreti v zborovalno dvorano. Tu pa so jim zaprli pot stražniki in reditelji, ki so puščali v dvorano samo tiste, ki so se Izkazali z drui Štveno legitimacijo. Tik pred za« četkom zborovanja so klerikalci pod Ogrinovim vodstvom skušali nasilno udreti v dvorano. Ker pa nihče izmed njih ni imel društvene izkaznice, so jih stražniki in redi* telii potisnili od vzhoda,  ludi g,
Antonu Pesku se je aabranil vstop,
ko se je izkazalo, da ne samo ni imel legitimacije, marveč se ni nifi pravočasno prijavil za vstop v dru* 5tvo. Vsi klerikalci, narodni soci* j alci in socijalni demokrati, ki so se pravočasno prijavili za vstofj v društvo, so bili sprejeti in so se iz* kazali z legitimacijami, so dobili neoviran pristop na občni zbor. Točno ob 4. je državni upravitelj g. Bitenc otvoril na novo občni zbor, konstatiral sklepčnost po* ▼darjajoč, da je edina točka dnev* nega reda volitev odbora ter ime* no val za zapisnikarja vladnega svetnika dr. Ignacija Rutar j a, sa skrutinatorje pa dr. Ivana Bo* leta, dr. Fetticha in dr. Peri* 5 a. Ker je dr. Peric odklonil to funkcijo, je bil na njegovem mestu imenovan ing. Mačkovšek. Na* to je upravitelj odredil volitev. Med tem je Ju van skočil za mizo ter se javil zp besedo katere mu pa upravitelj ni dal povdarjajoč, da ne
Sripušča nobene debate, ker so na nevnem redu samo volitve. Na» vzlic temu pa je Juvan skušal go* voriti, toda njegov glas je utonil v splošnem hrupu. Končno je mož uvidel. da ne more z glavo skoz zid ter utihnil, na kar so se mirno izvr* Sile volitve. Oddanih ie bilo 119 glasov. Izmed teh je bila ena gla« vosnica neveljavna, Z 118, odnosn. 117 glasovi so bili izvoljeni v direk* torij kazinskega društva tile: mog. nadsvetnik Janko B 1 e i w e i s, rav» natelj banke Sla vije dr. Ivan Bole, predsednik gostilniČarske zadrugo Fran Kavčič, zdravnik dr. Pavel Avramovič, minister na razpo* loženju dr. Albert K r a m e r, ing. Janko Mačkovšek, liceiski rav* natelj Anton Jug, odvetnik dr. Danilo Maj a r o n, glavni urednik Rasto Pustoslemšek, odvetn. dr. Dinko P u c, tovarnanr Fran Go* lob, odvetnik dr. Josip K 1 e p e c in profesorji dr. Mirko V r a t o v i č, dr. Ivan L a h in dr. Fran Novak. Za preglednika sta bila 8 109 od* danimi glasovi izvoljena g. Joško Bitenc in Fran M a r n. Pristoni klerikalci, narodni socijalci in soci* jalni demokrati se volitev niso ude* žili. Po izvršenem skrutiniju je dr* Savni upravitelj Bitenc proglasil izid volitev in zaključil zborovanje, kar ie večina pozdravila z viharnim ploskanjem in burnimi »Živio kli* oilc Na stopniščih je bila še vedno zbrana množica, s katero je klerik.« no * narodno * socijalna koalicija imela namen udreti na zborovali* šče. Bili so to po večinoma mladeni« ci od 15. do 17. let, ki so s psovka* mi in grožnjami obkladali iz dvo* rane odhajajoče zborovalce. Predno bo se razšli, jim je govoril neizo« gib ni Juvan, ki je naznanil, da pri« redi njegova stranka v soboto zve* čer v Unionu protestni shod proti nasilstvom, ki jih je baje zagrešila Večina na občnem zboru kazinske*
ga društva.
— Pol mostni občini, pol Jagonlo-venski Matici — kazinskega premoženja! tako kriče danes narodni socijalisti v bratskem objemu s klerikalci. Prav! Mi smo tudi za to, toda pod pogojem, da izroče narodno socijalni zavezniki klerikalci polovico skupila za hotel Union, kjer se vrši danes protestno zborovanje klerikalno narodnoaoci-jalne zveze, tudi mestni občini, drugo polovico pa Jugoslovenski Matici! Torej!
— Blazno boljševištvo. Poročajo nam, da hodijo po mestu nezreli fantiči ter se organizirajo v tolpo, ki namera* va danes zvečer po klerikalno - narod-nosocijalnem protestnem shodu prirediti ulične demonstracije ter pri tej priliki razbiti šipe na kazini. Ne moremo verjeti, da bi se ta blazen boljše vi ški načrt mogel roditi v pametnih možganih, navzlic temu pa opozarjamo na to naše vranostne organe za vse slučaje.
— Za Sokole iz Julijske BnoČijo. Finančni minister je z rešenjora z dne 2?. t m. 1921, žt. 9199 odobril, da naša delegacija v Trstu brezplačno vidira potne liste za prihod in povratek članom sokolskih društev Iz Julijske Benečije, ki bi so hoteli udeloiiti sokolskoga zleta v Osjek. — Nafta delegacija v Trstu je o tem že obveščena.
— Nemška brezstidnost. V Lincu je tvrdka >Abihag« - Alpine Bauunter-Uehmungs-, Industrie- und Handelsre-sellschaft m. b. H. Drugi sedež je t Gradca. Ta tvrdka je — seveda nemško — mestnemu magistratu ponudila naprave za pretvarjanje odpadkov ln smeti v gnoj. Magistrat je slovensko odgovoril, da vsled obstoječe kanalizacije itd. takih naprav ne potrebujemo. >Abihag< je nato odgovorila (nemško): >Prejeli smo Vaše pismo, moramo Vam pa Javiti, da njegove vsebine ne moremo vzeti v vednost radi tega, ker nam jo v vsej Avstriji nemogoče najti človeka, ki razume Vaš jezik.« Sme jemo so tej šovinistični ošabnosti, pomilovalno se ji smehljamo. Avstrijsko zastop-»tvo v Ljubljani bi pa tem Abihagov-eem lahko razložilo, rta naj začno najprvo z odvnžanlem fekalij iz svojih možganov, potem bodo morda pametno mislili in spoznali, da so aosedfe lSmi-liJonske državo, s katero bi se dalo deseti kupčijo in da bo sa to dobro biti »Hoden m imeti Jaffoaiorenakega feo»
[ rospondenta ali tranalatorjo, katerih ! dobo tudi še danes v blaženi Avstriji, ; kolikor Jih lo hočejo. <3e pa bodo mo-| šali heild - patrijotisom mod businesa, pač s kupčijami no bo nič. Mi pa so pomilovalno smejemo in si mislimo: Saj sto nam lahko tudi quantito negligeab-le, do sami taka hočete.
— Nov brzovlak Dunaj - Jeseniee-Trot. I« Beograda poročajo, d« prične s 6. Julijem voziti nor brzovlak Dunaj-Jesenice - Trst.
— Kongres gledaliških igralcev v dneh 2.t 8., 4. in 5. Julija. Pri tej priliki pride v Ljubljano veliko število igralcev - delegatov, kateri bodo posti ljubljanskega podobora. Prireditev sama Je zvezana s velikimi stroški, zato jo bil pododbor Udruženja primoran obrniti se s prošnjo in v ta namen s posebnimi pismi, v svrho kritja, na več uglednih in bogatili zavodov in oseb. Pododbor jo računal, kar jo razumljivo, pred vsem na pomoč denarnih zavodov, prepričan, da bo le na ta način mogel dostojno pogostiti vse brate Srbe in Hrvate, kateri naj bi odnesli najlepše vtise in spomine gostoljubnosti Slovencev iz centra Slovenije. Danes pa zaliho« stojimo razočarani v zadregi. Tam, kjer smo največ upali, je ostala naša prošnja brezuspešna. Obračamo se za to tem potom najvljudneje na vse ljubitelje gledališke umetnosti za prostovoljne doneske v svrho dostojno pripravljenega kongresa, na katerem naj se ne vrši samo zunanja manifestacija jugoslovanskega igralstva, ampak tudi smot-reno delo na polju gledališke umetnosti in organizacije vseh fugoslovenskih gledaliških igralcev. Apeliramo na vse, katerim je nada akcij* kongresa simpatična in vse ljubitelje gledališke umetnosti, naj nam priskočijo na pomoč s tem. da zbirajo med seboj prostovoljne prispevke. Nabiralne pole so na razpolago v pisarni Udruženja v dramskem gledališču vsak dan od S. do 5. ure popoldne.
— Soteska Vintgar je poprav* ljena in izletnikom zonet pristopna. S tem je javnosti pristopen eden nailepših delov našega gorenjske* ga kota.
— Sokolski plakat le dal odstraniti? Iz Rožendola pri Semiču nam pišejo, da je dal na ondotnem kolodvoru odstraniti sokolske lepake pr. prožni kontrolor K. Ne moremo ve-Jeti! Ali je protisokloska gonja v cvetu že tudi po železnicah t
— Iz politične službe. Vodstvo okrajnega glavarstva v Kočevju je poverjeno dr. Franu O s r i n u. Posle okrajnega glavarstva t Radovljici zopet prevzame, kakor čujemo, vladni svetnik Ant. M s n c 1 g o r.
— Iz sodne službe. Avskultanti Mirko Dežela, Fr. K o v a č, dr. Erih K o n š e k in Viktor D u r i n j so imenovani za sodnike brez dolo« čenega službenega mesta za okrož* je višjega deželnega sodišča ljub* ljanskega,
— Iz zdravniške službe. Provizorni okrajni zdravnik dr. Fran P e -t e k je premeščen iz Velikovca v Slo-v en j gradeč. — Imenovana sta za provizornoga okrajnega zdravnika, in sicer dr. Mihael P o d I e s n i k pri okrajnem glavarstvu v Mariboru in dr. Boštjan £ r r a t h pri okrajnem glavarstvu v Prevaljah.
— Imenovanja. Za računska asistenta pri knjigovodstvu deželne vlado sta imenovana računska praktikanta Viktor N a c h t i g a 11 in Josip J a n o-I i č. — Martin Kavčič, kancllst pri okrajnem sodišču v Logatcu, je imenovan za pisarniškega oficijala na sedanjem službenem mostu. — Paznik Fran Frindolli v Ljubljani je imenovan za sodnega slugo v Ribnici, sodni sluga Ivan Kravcar pa za jetniškega paznika v Ljubljani.
— Oklic zdravnikom. Zdravniki, ki bi bili pripravljeni imeti poljudna zdravstvena predavanja, zlasti proti -alkoholna predavanja po mestih in deželi, naj so priglase osebno ali pismeno pri zdravstvenem odseku, ki bo dajal nadaljnje informacije.
— Na tehniški srednji šoli v Ljubljani absolvira letos prvič po vojni večje število mladeniče v višjo strojno šolo, strojno delovodsko šolo in elektrotehnično delovodsko šolo. Naše industrijske in obrtne kroge opozarjamo, da imajo priliko, pridobiti si teoretsko in praktično dobro izvežbane domače tehnične moči. Interesenti naj se obrnejo na ravnateljstvo imenovane ftole, ki rade vol je posreduje.
— Zvišana mostnina na sav* skem mostu pri Sevnici. Graščini boštanjski, lastnici tega mostu, je dovoljeno pobirati zvišano mostni* no, ki znaša: za osebo, malo ne* vprežno živino, dvokolesen ročni voz s spremljevalcem in kolo s spremljevalcem po 20 vin.* za štiri* kolesen ročni voz a spremljevalcem 40 vin.; za veliko nevprežno živino in motorno kolo • spremi j evalcem po 60 vin.; za enovprežen voz a spremljevalcem 80 vin.; za dvo* vprežen voz s apremljevalcem 1 K 40 vin. ter za osebni avtomobil ■ spremljevalcem 3 K.
— Zlato poroko praznujeta v ponedeljek dne 27. juniia 1921 ob 10. uri dopoldne v grajski kapeli na Ljubljanskem gradu g. Anton Perjatelj, sodni oficijal v pokoju, in njegova soproga g. Ana Perja* telj. Se na mnoga letat
— Save« SHS žena ima v pone* deljek 27. t m. ob 17» na magistratu X poavetovalniei svojo sajo. Prat,
da se udeležijo odbornlce glavnega odbora in vseh odsekov
— Gremij   trgovcev   v Ljub*
Ijani. Gremiju trgovcev v Ljubljani dolgujejo nekateri njegovi člani Še znatne prispevke na članarini in dokladah za leto 1919. 1920 in 1921. Vse te zaostanke mora iztirjati gremij v smislu pravil in obrtnega reda upravnim potom , to je po mestnem magistratu. Ta pa sme po naredbi centralne vlade pobirati od vsakega opomina 4 vinarje, od izvršitve 4 vin. in od prodaje 2 vin. od krone. Ker je gremij zaostanke za leto 1919 oddal magistratu v iz* tirjanje, za leto 1920 in 1921 bo pa storil prihodnji teden, pozivlje £re» mij vse svoje člane, da svoje za* ostanke takoj poravnajo v gre mi* jalni pisarni, Gradišče 17, L, da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov. Načelnik.
— Poziv maturantom na gimnaziji v Kranja leta 1900. Ker vsled vojne dobe nismo mogU obhajati lOletnice, loino proslavili iMetnice tekom leiož-itjili \clikih počitnic. Namerava **e prirediti v drugi polovici avguats ali začetkom septembra dopoldni eeetanek v Kranju, popoldne pa izlet na £inar je'»e gore. i.udi določitve dneva in sporeda prosim, da mi pošlje vsakdo svoj mslov in stavi predloge. Odločila l o večina. Jopi p Gogola, nadzornik in ravnatelj, Liuhliana.
— Kr. policijski komlsarljat v Mariboru se baje v kratkem spremeni v kr. policijsko ravnateljstvo.
— Carinarnica v Dravograda je povišana v glavno carinarnica 2. razreda.
— Na Vidov dan bodo briv* niče zaprte, na praznik sv. Petra in Pavla pa od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne odprte. Člani zadruge naj sklep načelstva zadruge vpošte* vajo.
— Denarn; zavodi so na držav* ni praznik Vidov dan 28. t. m. za* prti.
— Kranjska deželna banka se je preselila iz Deželnega dvorca v Gosposki ulici v Šelenburgovo ulico št. 4 v prostore bivše Szantnerjeve trgovine.
— Razvanjskl prorok pred sodiščem. Kakor mano, so pred kratkim aretlraM starega, navihanega čevljarja Majerja lz Razvanj, ki je znan pod imenom razvanjskl prorok. Majer se Je moral v petek 24. t m. zagovarjati pred mariborskim sodiščem radi trojih goljufij. Tako je n. pr. kuriral že*io. ki jo je mož pretepal ln dekle, kateri je postal fant nezvest tako, da jima je na pretkan način zvabil prstane. Med dmglm so J« hvalil, da Je prorokoval r.nzleškenm kralju ln cesarici Elizabeti nesrečo ter je hotel prorokovati tudi sodniku Razprava sa je vsled za* isanja prič preložila.
— Tatvine. Jože Žonta iz Idri* je je vlomil dne 14. t. m. popoldne v hišo posestnice Marije Langar v 2uženberku in pokradel obleko in razne druge predmete v vrednosti 5560 kron. Podal se je z ukradenim blagom, kakor se domneva, proti Ljubljani. — 19 letna Danica Rava** sini, ki je pobegnila iz umobolnice na Studencu, je ukradla v noči na 21. t. m. posestniku Gabru Smilja* niču v Dolianah, občine Sošice več obleke in blaga ter 800 K denarja. Dne 16. t. m. je bilo ukradeno Ma* riji Poženel iz Nadrt, občina Črni vrh 1000 italijanskih lir in hranilna knjižica z 800 K, glaseča ae na ime Marija in Ivan Poženel.
— Umor na Ljubljanskem polju, Snoci okrog 8. uro je na Vodovodni cesti, ob kamniški železnici umoril vratar topničarskega arzenala Alojzij Toma-zin svojo 25lotno »eno. Zakonska To-mazin, ki sta bila poročena od novembra lanskega leta, sta živela v večnem prepiru in Je mož svoji ženi, ki je bila doma iz Borovnice, večkrat grozil, da jo umori. Ko 60 je okrog 7. zvečer vrnil iz mesta, sta šla v neko gostilno na Vodovodni cesti, nakar jo je zvabil na polje ob železnici in tamkaj zaklal. Pri tem se je pa tudi sam ranil ln so ga prepeljali v bolnišnico, žena Antonija zapušča 6 mesecev starega otroka in je bila sama snova ▼ blagoslovljenem stav nu. Truplo umorjene so prepeljali v mrtvašnico.
— Natfen utopljenec. Dne 7. t. in. so našli v potoku Sufcici pri Toplicah čevljarskega pomočnika Janeza LukniSa, sina kleparja v Ljubljani. Bil je božjasten ter jo utonil v čisto plitki vodi, ležeč na obrazu in brez vsake poškodbe. Nazadnje Je delal pri čevljarskem motorni v Kandifi, a je delo 5. t. m. brez povoda in brez sredstev opusti. V Ljubljani Je imel utopljenec sestro Elo, kakor so je dognalo po pismenem ovoju, ki se je našel pri njem. Truplo je dala občina Toplico pokopati na topli-Ikem pokonall&ču.
— Is Groharjeve*-« kanala je včeraj rešil ie v zadnjem hipu neko »letno deklico gostilničar Anton Novak v Stopanji vasi. Starši, pazite na otroke!
— Bebel »2ena in socializem« pisano v hrvatskem Jeziku Je nekdo pomotoma vzel lz knjižnico »Splošnega ionskega društva c. Prosimo, da Je najhitreje vrne. Rimska eests 9. Uradne uro v torek, četrtek ln soboto od 5.-7. zvečer.
Spominiaite se
i Brnite sv. Orilo ln Metoda,
O cilindru in frakia.
i'lic j o nam: Letošnji zajci si domišljajo, da s« je svet začel z njihovim rojstvom. Takih letošnjih zajcev je bilo povsem svetu od nekdaj ln jih bo na veka. Da jajce zmerom več kot puta ve, je resnica It od Noetovih časov Ne le moda, rudi demagoške fraze in celo otipljive bedarije se ponavljajo v večnem krogoteku. Treba Je samo v zgodovino pozledati. pa se človek prepriča o tem. Zlasti razna hujskajoča gesla so starodavna. Clm neumnejsa so, tem trdnejše življenje imajo. Da omenim eno samo tako liujskajočo neumnost lz slovenske družbe: frak ln cilinder sta rodila sovraštvo, ki sika in psuje na — »fra-karijo«. Pred 50 leti so nekateri smatrali celo za Junaški, velerodoljuben čin komu cilinder zbiti z glave, In uropan cilinder je bil narodna troieja. imel je za takega »zavednega* Slovenca vsaj toliko vrednost, koUkorino je predstavljal Indijancu bKalp. Toda Indijanci so izginili, skaipira se nič več, In Slovenci so se cilindrov navadili. Nič več se Jih ni lotevala besnost bika v areni pred rdečim plahem, ako so videli na ulici cele Jate cilindrov. Ne. celo sami so Jih nosili In Jih 5e nosijo. Vsak skromen obrtnik, vsak omikanejšl delavec ga i.osi danes ob posebnih, slovesnih, kogarko'1 ali karkoli slavečih prilikah. Cilinder in frak ali vsaj salonsko suknjo, smoking, kutavaj aH žaket nosi dandanes ob izvestnih priložnostih že vsak inteligenten In civiliziran socijalni demokrat In komunist. Zakaj vsak omlkanec ve, da cilinder ln čma suknja ne pomenjata ošabnostl. vzvišenosti, demonstracije za izjemen položaj.
Ciinder ln frak sta mednarodna obleka, ki jo nosijo vsi stanovi, vsi poklici, vsi razredi. Nekaka civilna slavnostna uniforma sta, ki je civiliziran mož, če le more, ne sme pogrešati. Frak je bi! prvotno noša angleških jezdecev; v drugI polovici 18. veka je postal najprej na Francoskem splnšno moden. Sprejeli so ga vsi civilizirani narodi. In koncem 18. in spočetka 19. veka je nosil vsak količkaj bojši moški tudi kot vsakdansko suknjo frak v temnomodri. temnozeleni, svetlorjavi ali temnordeči barvi. Nosil so frake rudi Slovani: Poljaki, j Cehi. Slovenci, Hrvatje, celo Rusi, — voj-! ska pa Je nosila sploh frake z našitki. Crn frak se Je nosil le za plese, ker je Ml prak-| tiče*i pri okretanju, ln pa za posebne prilike. Tako je bil torej v tisti dobi ves svet »frakarski«. Kasneje ga je moda omejila le na ple^e, gledališča, svečanosti, skratka na posebne dogodke. In kakor frak, Je tud! cilinder moden francoski produkt Včasih Je nosil vsak moški visok trd klobuk, črn, siv, rjav. celo zelen in rdeč. Po okusu in starosti ter harmonično z barvo frakovo. Kasneje se je tudi cilinder deloma umaknil mehkim šlrokokrajnikom, ker Je pač zahtevala tako moda Ostal pa Je cilinder Je do dandanes tudi vsakdansko pokrivalo. Nihče se ne zgraža nad njim, če le al preveč izmoden. ogoljen In skuštran.
Ampak pri nas, Slovencih, se vendarle vsake svete čase dvigne opozicija novih letošnjih zajcev, kl kriče proti — »frakarlJU. Kričali so ob otvoritvi Narodnega doma v Ljubljani In kriče ter hujskajo zopet danes. Seveda jim je »frak« le simbol ln »fraka-
rija« Ie bedasto dOVtagoSko Vedno znova se pojavijo med nau.l Ij jdK\ gotovo sami necivilizirani, o mednarodnih oblikah družabnega občevanja popolnoma nepoučeni, ki smatralo permeidusevstv > za pristno sloven«ko in komodnost v obleki za izraz demokratskega, ljudstvu p>1iazt;ekra r:iš-Uonja. Demokratsko družbo si predstavljalo kot mešanico vseh sloje\ ln kultur, kot nekako socijalno kašo s fižolom, zeljem Ln krompirjem. Francozi ln Angle i ter A rlkanci m menda tudi našim amlfraJ arjem dovolj demokratični narodi. Toda tudi tam socijalne ka>e ne marajo, rudi lam se sloji d:uštveno 'očijo. hidl tim veljajo slede načina občevanja !n oblačenja mednared"! predpM Vse pf:! nikjer ne gre v en lonec A ne deli nas toliko tisto, kar imamo v žepu, nego on >. kir Imamo v dali In sr:u.
Ob najsi-rajnej51 dem »kratiCnostl ja vsakomur jasno, da J« končno t :di Slovencem treba neke roproseataUvnostL Ce pridejo med nas odlični svetovni učenjaki, umetniki, državniki 1. p., kam ]lh naj pelje* mo° Dr Iv. Lah ;e mora! odvest? pok. T7ti. Derl^a v Prešernovo sobo pri »Novem svetu«, rusko kretnjo smo rm-ali »nt,postit!« v paviljonu bivSetra hitela »nirt]e«{ če hočemo b:ti posebno nobel odved«-no gosta v unijonsko »srebrno* (??!) »dvorano« (??!!), navadno pa ga vlačimo ra Orad, nato v unionsko kavarno in restavracijo. Nihče Izmed današnjih krlčnčev niti ne sluti, koliko mučnih prl'ik sino v Debljani Že doži^-eM, ker nimamo nc enc/a salona kjer bi se gost« \z > ellVIh mest res dosto?no sprejelo. Zakajeni krčme ln za-smrakme, uma7.an>i kavarne so nam ipre« jemnlce. In aram nas je vsako posebej. A nimamo tudi nobene korporacHe. ki M te goste sprejemala. Posameznik al! posan nlca se mora žrtvovati, kakor pač more in zna vsak pa z mučnim občutkom, da se tako tulcev ne pridobiva. Tu bo pat! treba fraka, cilindra, smokinga al! rsaj kil ta vaja, ker je tak m e d n a - o i n I predpis, h torej demokratični Slovenci smejo stopati kot revolucionarni -i"tL:ilot! ali kot »Slovenčevl« h'apci odpetih srajc. Svetovna gospa Demokracija ne obmjta namreč le itaroversk :-irn traka, nege predvsem evropske manire fn evropski ho-rlcont. S kvećrovstvom in pcrmo'đ lovstvom si nI pridobi! ugleda in I] 5© noben narod. Morda te?a letosr;! naH zaivi ne vedo. Za tc naj jim bo to pov »dai k
Ne dajmo, da potegne ljudstvo naJ>:> inteligenco navzdol, nego storimo vse, da inteligenca dvijrjie ljudstvo k sebi nav/ Z duševno kuituro stopaj v*zo~redno nidi telesna, clvIHzacIla v govorjenju, v mani-rah ln v obleki. Kakor je amerikanski delavec gentleman, kakor je čeSkl delavec v družbi gospod, tako se mora tudi slovenj Id delavec kultivirati dotlej, da Jima bo c V to svrho čaka še obilo dela v.ce naše stranke. Kadar bo to delo opravljeno, ne bo več mogoče hujskatl na frakarstvo. tak-m pa bo tudi že davno konec kerlk^.lstva. Tega se klerikalci zavedajo, zato sknimjo ljudstvo čim dalje zadržati v duševni ln telesni primitivnosti.
Danokrai
Kultura.
— Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Redni občni zbor naše Glasbene Matice se vrši v ponede* ljek dno 11. julija 1921 ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red: 1. Na> govor predsednika. 2. Poročila tai* nika, blagajnika in pre^ledovalcev računov. 3. Sprememba praviL 4. Volitev odbora. 5. SlučajnostL
— Literaren večer pod vod* stvom pesnika A. Podbevška se vrši v torek 28. junija ob 8. zvečer v ve* liki dvorani Mestnega doma. Nasto« pilo bo več mladih pesnikov, med njimi tudi neka nadarjena pesnica. Opozarjajo se na ta večer vsi lju* bi telj i umetnosti, zlasti pa šc oni. ki se zanimajo za duševni razvoj umetniškega naraščaja. Vstop je vsakomur prost.
— Kongres Udruženja aledallikib Igralcev ST1S v LJubljani. Ljubljansko občinstvo, katero v dneh 2., 3., 4. In 5. julija Še nima sreče »pustiti prašnih ulic našega mesta, hoče Udruženje gledaliških Igralcev odškodovatl kolikor Je v njegovi moCI s raznimi domačimi prireditvami na prostem, kakor tudi z dobrimi dramskimi In operetnimi predstavami v obeh gledališčih. Pri predstavah sodelujejo vso najboljše moči jugosJovensIh gledališč \z Beogrrada, Zagreba, Novega Sada Itd. na kar se občinstvo že sedaj opozarja. Predprodaja vstopnic, kakor tudi natančen vspored vsake prireditve bodo pravočasno javljeno v dnevnem časopisju.
*~— »KajnovI sledovi«. V postranski sobi velike GOtzove dvorane v Martbnni je razstavljena velezanlmlvg slika. 7 okvirjem vred Je Uroka 9 m ln visoka blizu 6 m. Predstavlja v sredi prizor z bojišča pri Zborovu: jurlS po topniškem ognju dvoboj med Rusi, Nemci* ln Avstrijci. Moti vi so slikani po originalih. Umetnik in vstvarltel) slike Jo Ivan Karlovič-Janovskv, profetor na mariborski vojaški realki, ki Je zasnoval sliko pred 5 leti v Karpatih, Jo nadaljeval v Opatiji ln dovršil v Mariboru Slika Je rasdeljena na štiri delt. Glavna slika Juri! lo nad njim alegorija: Kajni lz svetovne zgodovine, Aleksander Veliki, Cezar, Napoleon, Viljem ln drugi. Levo: izzivanje — prizor prvega Kajna pri bratomoru. Desno: pomlrjenje — Kajnova kri — brezbožna lažlkuliura Joka na grobeh vojnih žrtev. Slika ostane razstavljena do 10. Julija tn pride na'brž v Beograd. Nt okvirja Je napis: Voz sangulnis fratrlg tul clt-mtt ad ms da Ttrra.
SoSsfun.
— Slikarska 5ola »Prohida* na tehu. ar. žoli v Ljubljani. \\_Hlstvu to Sole nam poroča, đ& se redjru pouk konča dne 1. julija 3 končno javno razstavo, ki &e otvori dne 2. julija, in traja do vStetega S. julija od 10.—16. ure v poslopju tehn. er. šole. Vstopnina bode prosta,. — Ker jo pa g. vladni svetnik Subio da.1 tudi za meeeo juli eolske prostore na razpolago, so bodo poučevalo dalje, pa samo z risai portreta in slikanjem pokrajine, draperija (kostimi narodne no5o) ln narodna ornamentika še do 1. avgusta. 3 tem. bode gotovo uetrežouo onim, ki so od sedaj niso mo?li vdoležlti pouka. Sprejemajo se pospodjo kakor dame in naj so blagovolijo takoj priglasiti pri vodstvu solo g. akad. slikarju Franju Sterletu na tehniški er. Soli. — Dru^o loto se zopet otvori s točliim šolskim programom in z vsemi akadenuenimi predavanji, istotam.
— Na drž. gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpiti za I. razred šolskega leta 1921*22 dne 2. talija od 10. ure dalje. Vpisovanje za to izpite bo dno 1. julija od 10. do 12. ure tor dno 2. Julija od 8. do 9. ure. Zunanjiki morejo vpisne listine (rojstni list in zadnje eolsko izpričevalo) vposlati na gimnazijsko ravnateljstvo po po&tl do 1. julija in nato priti naravnost k izpitu dne 2. julija, — Priglasijo naj se le dobro razviti in dobro pripravljeni učenci. — V jesenskem roku bodo izpiti dne 12. septembra od 10. ure dalje.
— Razstavo žen. roč. del priredi II. dekl. meščanska šola v Ljubljani (Slska), dne 28., 29. In 30. t m. od 8. do 12. In od 3. do 6.
— RuskJ krožek na mest. dekl. liceju je včeraj zaključil letošnje leto 2 javno produkcijo. Go]čuka so se učile pod vodstvom dr. Laha po eno uro na teden ruščine in so dosegle lepe uspehe. Krožka se ie udeleževalo 40 gojenk. Včeraj so gojenke nastopile z ruskimi dekla* maci jami iz pesmi Puškina, Ler* montova, Koljcova in Balmonta, Prireditvi je prisostvoval šol. svet. dr. Beziak in člani prof. zbora.
— Na trgovski Soli ▼ Novem mestu bo vpisovanje učencev ln učenk v I. In II. letnik 4. julla od 9. do 12 ure, sprejemne preizkušnje za I. letnik se prlčno 4. julija ob 0. zjutraj. V jesenskom roku se bo vršilo vpisovanje 12. In 13. septembra, sprejemni Izpiti pa bodo 13. septembra. Zunanji učenci in učenke so lahko tgia$e tudi pismeno.
142. štev.
,SLOVENKSI NAROD- dne 26. Junija 1921.
stran 5.
— Dramatični odsek Sokola VK vtbt
vse člane in članice in vse, ki se zanimajo za dramatiko na sestanek v soboto, dne 2. Julija t 1. ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču. Namen sestanka: Sprejem novih članov in članic, volitev dveh režiserjev, predpriprave za bodočo sezono. Da bo mogoče uspešno delovanje, potrebuje odsek novih moči, predvsem ženskih, zato vabi h kolikor mogoče obilni udeležbi.
Efektna loterija v korist Sokolskoga doma v Novem mestu. Radi tehničnih ovir se vrši žrebanje nepreklicno 23. julija t 1 ob 18. Vsa bratska sokolska društva in vsi oni, ki so prejeli srečke v razpečavanje se vabijo, da najkasneje do 21. julija I021 vpošljejo odpadajoče zneske ali pa vrnejo nerazprcdane srečke Mestni hranilnici v Novem mestu, ker bi se sicer smatrale razprodanim. Zdravo! Upravni svet efektne loterije v korist zgradbe Sokolskega doma v Novem mestu.
— Sokol v Radečah pri Zidanem mostu. Posavsko okrožje celjske župe priredi povodom desetletnice Sokola v Kadečah okrožni zlet v Radeče dne 4. septembra. Vsa okoliška društva so uljudno prosijo, da na ta dan ne prirejajo veselic. Pohitite raje k nam v prijazni naš trg in veselite se z nami ob našej prvi de^etetnici. Ze danes vas najuljudneje vabimo, zlasti one, ki ste nas podpirali ob ustanovitvi. Pokažimo ta dan čistost sokolske misli in moč njene organizacije. Na svidenje! Zdravo! Odbor.
-— Desetletnica Vranskega Sokola, Vranski Sckol se pridno pripravlja na dostojno praznovanje svoje desetletnice, ki se vrši v nedeljo, 17. julija. Da ta obletnica kar najleše uspe, da se Bokolpka misel ukrepi in razširi tudi v tem od železnice oddaljenem kotu Sa-vinske doline, je sklenilo Savinsko Sokolsko okrožje prirediti na ta dan 6vcj prvi zlet na Vranskem. — Opozarjamo vsa sosedna napredna društva na to slavje, ki obljublja postati eno najlepših na Vranskem, s prošnjo, naj ga pri svojih prireditvah upoštevajo.
— Telovadno društvo Sokol v Mojstrani priredi dne 17. julija ob 2. popo'dne javno telovadbo na prostem Po tel&vadbi prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta in ples. Bratska društva kakor tudi vsi prijatelji Sokola se vljudno vabijo, da ta dan v obilnem številu posetijo Mojstranskega Sokola. Zveza z vlaki prav ugodna. Dopoldne ob % na 10. prihod vlaka Iz Ljubljane. Vnanjl gostje napravijo lahko takoj Je Izlet k slapu Peričnlk. Odhod vlakov zvečer ob pol 6. ln ob V« na 9.
— Sokolsko   druStvo   v Lofkl dolini
priredi v nedeljo, dne 3 julija pešizlet v Prezid, kjer se ob pol 16. vrši telovadba. Odhod ob 12. lz Starega trga, nakar se opozarjajo sosedna društva.
SrEiIfoens uestl.
— VIdovdansok slavlje priredi šola v Cerkljah dne 29 t m. ob 3. popoldne s petjem In igro na korist Jugoslov. Matici.
— Logaška podružnica Jugoslov. Matice priredi na praznik sv. Petra ln Pavla popoldne na vrtu hotela Kramar v Dol. Logatcu veliko ljudsko veselico z Javno tombolo, godbo in plesom. Jedila in pijača v lastni režiji. Vabljeni so prijatelji društva od blizu in daleč.
— Redni občni zbor št Peterske moške m ženske podružnice družbe Sv. Cirila fn Metoda se vrši v poneddjek 27. junija ob 8 zvečer v steklenem salonu kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru. K najobilnejši udeležbi vabita odbora.
— Žegnanje v Trnovem. Ka*
kor je bilo že objavljeno, priredi pevsko društvo »KrakovosTrnovo« jutri v nedeljo dne 26. t. m. popol* dne v Hribarjevem gaju veliko ljud? sko veselico, pred katero se vrši po mestu sijajen sprevod s »podkova* nim karfom« ob spremstvu jezde* cev, ribičev, skupin narodnih noš in godbe »Zveze jugoslovenskih že? lezničarjev«. Sprevod odhaja ob pol 3. popoldne iz »Jeka« na Trnov* skem pristanu, po Krakovskem na* sipu čez Stari trg, Mestni trg, Fran* čiškanski most mdmo glavne pošte po šelenburgovi ulici, skozi Gradi* šče, po Rimski cesti, Emonski cesti, Kolizejski ulici v Hribarjev gaj, kjer se prične ob 4. velika ljudska veselica. K obilni udeležbi vabi od* bor.
— Društvo zasebnega uradniStva,
Dne 28. in 29. junija t i. se vrši v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani skupščina tega društva. Otvoritev skupščine je dne 28. junija ob 9. dopoldne.
— Komerz Društva zasebnega uradni-Stva Slovenije v Ljubljani. Društvo zaseb" nega uradništva Slovenije v LJubljani priredi povodom svoje skupščine v torek, 28. t m. ob 8. zvečer komerz v hotelu Bellcvue ln prosimo vse tovariše in tovarišlce in vse, ki ljubijo prosto, neprisiljeno zabavo, da se te prireditve v kar največjem številu udeleže.
— Podružnica »Kola jugoslavenskih sester v Kranju« proslavi Vidovdan s prireditvijo kresne noči na Grei-zerjevem vrtu na Pri mak o vem. Na sporedu so: slavnosten govor, deklamacija, petje, Čarovniški šotor, plesanje kola itd. Pričetek ob 6. uri zvečer. Darila v prid Kola in v kritje stroškov dobrodošla. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« za Savo, Javornik in Koroško Belo priredi v korist glavne družbe 29. t. m. na dan sv. Petra in Pavla cvetlični dan. Po* družnični odbor vabi tem potom vse narodno zavedno občinstvo, da ob tej priliki ponovna pokaže sim*
parijo za našo slovensko obrambno družbo, katera tudi v sedanjih tež«
kih časih skrbi za Šolstvo v neod* rešeni domovini Dolžnost vsakega Slovenca je, da po svoji moči pri« speva ter položi svoj dar domovini na oltar.
— Pevci »LJubU. Zvona«! Jutri ob 11. va]a moškega zbora I
— Veselica gasilnega društva v Borovnici se je radi iako neugodnega vremena preložila na praznik t j. 29. junija t. 1. Spored Isti. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Zadrucra urarfev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasacjev v Ljubljani sklicuje izrrdoi občni zbor na dne 3. julija t. 1. ob 9. dopoldne v dvorani št. 5, desnega parterja državne obrtne Šole na Aškerčevi cesti št. 9 in uljudno vabi k mnorobrojni udeležbi člane in nečlane iz Slovenije. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi razprava radi udeležbe na velesemnju.
Turistika In sport.
— Nogometne tekme 26. t. m. ProMor Ilirije: ob pol 17. Jadran : Hermes, ob 18 Sparta : Primorje. Tekma med Sparto in Primorjem je najbrže odločilna za prvo mesto drugega razreda v Ljubljani. Oba kluba sta v dobri iormi. Vstopnina za obe tekmi skupna — Na prostoru Sparte igrata ob 16. rezervi Primorja in Svobode.
— Koledarska dirka Ljnbljana-Vransko - Ljubljana, 100 km, se vrši v nedeljo popoldne ln sicer je start ob 10. uri, cilj pa okrog 4. ure na Dunajski cesti; start je pri pokopališču, cilj pa pri km 2'2. Z ozirom na prijave dirkačev obeta biti dirka zelo zanimiva in je pričakovati številne udeležbe občinstva na cilju.
— Člane športnih klubov, ki imajo izposojene smuči »Športne zveze«, poživljamo, da iste vrnejo do torka, to je 28. t. m. v pisarni »Športne zveze«, Narodni dom, od 3. do 6. ure popoldne. Obenem ie priložiti 40 K kot odškodnino za uporabo smuči. Kdor v določenem času smuči ne vrne, ima plačati ce* lotno vrednost smuči.
— Podružnica slov. plan. društva v Kamniku priredi na praznik, dne 29. t m. pri ugodnem vremenu izlet v Kamniško Bistrica Sestanek ob 7. zjutraj na Glavnem trgu v Kamniku. Člani podr. ter prijatelji narave se vabijo.
Gospodarske uestl.
— d Zagreb, 34. junija. Devize. Dunaj 31.70—21.75. Berlin 207—207.50. Budimpešta 58.50—59, Italija 715—720, New York (kabel) 146—146.50, New York (ček) 144 do 0, London 550—558, Pariz 1173—1175, Sofija 200.50—201, Svlca 2470—2473. Valute. Ameriški dolarji 140 75—141.25, avstrijske krone 22.50-0, carski rubljl 33—38, češkoslovaške krone 198—0, francoski franki 0—1160. napoleondori 465—467, nemške marke 213—213, romunski lejl 225—226, turške lire 710—712.
—d Curin, 24. junija. Devize. Bero-lin 8.25, Holandija 195.85, Novi Jork 593, London 22.18, Pariz 47.25, Milan 2a05, Bruselj 47.10, Kodanj 100.75, Stockholm 131.25, Kristijanija 85, Madrid 78.80, Buenos Aires 180, Praga 8.1.2 Bukarešta 9.20. Zagreb 4, Budimpešta 2.30, Varšava 0.37*4, Dunaj 1.10, avstrijske krone 0.88.
— g Ljubljanski trg. Škodi jI. vosi italijanskega uvoza sadja in zelenjave. Večina ljubljanskih me* sarjev se je ovadila na državno policijo, ker niso hoteli znižati cen. Izgovor na še visoke cene živine ljubljanskega nakupovalnega pod« ročja ne utemeljuje visokih mesnih cen v Ljubljani, ker je danes nakup živine na Hrvaškem in deloma tudi Štajerskem mogoč pri mnogo nižjih cenah pot po Kranjski, kjer delajo ceno prekupci in direktni itaJiian* ski nakupovalci. Glede zelo različ* nih mesnih cen po slovenskih me* stih in po deželi, posebno na v pri* meri z onimi cenimi vojaškimi do* bavami, se občinstvo opozarja, da so cene odvisne v pretežni meri od kakovosti blaga. Dobro volovsko meso se ne more sekati po isti ceni kot mršave stare krave in biki. Naj* višja prodajna cena za volovsko meso za trg je 30 K kg prvi del, 34 kron zadnji del. Za mesnice prima voli 32 K prvi del, 36 K kg zadnji del. Pričakovati ie v kratkem u god* nejših cen. — Branjevke vsled do* ločitve najvišje prodajne cene za Črcšnje 12 K kg za prvovrstno bla* go, 6 do 8 K za blago druge vrste, štrajkajo cel teden, tako da na trgu ni bilo črešenj. Prve letošnje iz Ita* lije pripeljane črešnje so stale 32 K kilogram, potem je cena polagoma padla na 24 K in potem obstala na ceni 16 K sa kg. Vpliv italijanskega uvoza sadja in zelenjave na naš trg je skrajno neugoden vsled valute ter stalno diktira   cene domačim
pridelkom. Ker smatramo lahko uvoz sadja in zelenjave iz Italiie kot luksus blago, ki stane vsako leto težke milijone, brez faktične po* trebe in poleg tega diktira našemu domačemu trgu daleko previsoke cene, moramo označiti ta uvoz kot vsestransko škodljiv. Potrebo do* mačega trga krijemo lahko z doma* čimi pridelki brez uvoza ter s tem pospešimo lastno produkcijo in oba držimo denar doma. Vsled valutne diference so cene italijanskega bla* ga naravnost gorostasne. Grah v strociu 25 do 30 K kc, črešnje 32 K, čebula 16 K ka\ hruške 24 K kg, ti* žol v stročju 30 K kq, mnla glava solate 5 K itd. Te cene veljajo po* tem kot smernica za nekaj tednov pozneje na tre došlo domače blago. Interesente se opozarja, da se v bo* doče ne bo pripustilo za ljubljanski trg visokih cen omenjenega impor* tiranega blaga, temveč edino cene, ki so v dopustnem razmerju s preHs vojnimi cenami. Sto* in večkratnih cen ne smemo dopuščati. Trg je do* bro založen, samo jajc zopet pri* man i kuje, cena 2 K za kos. Občin* stvo se prosi, da naznani vse pre* kupce. Zadostuje anonimna ovad* ba. —
— g Posledice naše carinske politike v Avstriji. Prosti Izvoz živil Iz Romunije, Madžarske In Amerike le povzročil v Avstriji neverjetno znižanje cfn. V Avstriji je sedaj splošno dovolj živil, ki so cenejša nego pri nas. Dunajske tvrdke ponujajo mariborskim trgovcem moko po 2.50 K ceneje, kot je pri nas. V Gradcu so žemlje cenejše in boljše kot n. pr v Mariboru.
— g Svinjski sejera v Mariboru. Na svinjski sejem v petek 24. t. m. so prignali 146 Ščetinariev in 3 koze.. Cene: Plemenske svinje kg žive teže 24—26 K, polpitane svinje 26 K, mladi prašiči 6—8 tednov stari komad 200—600 K, tri mesece stari 600—£00 kron, Jest mesecev stari 900—1300 K. Kupčija je bila živahna.
—g Nove mesne ceno v Maribora. Zadnje akcije proti preobjestnoeti mariborskih mesarjev so vendar imelo vsaj delen vsneh. Namesto povišanja cen mesu na 40 K so morali mesarji od-jeninti še od sedanjih cen. Odsek za določitev cen je na svoji zadnii seji z dne 17. sklenil sledeče cene: za volovsko meso prvi del 24 K, zadnti del 26 K, za meso telic, debelih ne čez 6 let starih krav in bikov po 22 K, telečje meso prednji del po 16 K, zadnji del po 18 K, teletina brez kosti 20 odstotkov povi-ska. Prekajeno meso: grnjati, zavita pleča., prekajen hrbet ostanejo kot luksus blago izven maksimalnih cen. Določijo pa se cene za: prekajeno trebušno meso po 52 K, rebra (bolje kože in masti) po 46 K, prekajena slanina po 50 K papricirana slanina po 56 K, salo 44 K, prekajena fflava kg 20 K. svatova klobnsa po 64 K, brunšviska salama po 40, hrenovka po 38 K, kratke, posebne pariške klobase in mesni sir po 40 K. Ribe: mrene pod 1 in pol kg teže po 15 K, nad 1 in pol kg po 20 20 K, belice no 12 K kg,cinji, karpi pod 1 kg po 20 K. nad 1 in pol k p po 25 K, ščuke pod 1 in nol kg po 25 S nad 1 in pol kg po SO K, sulci in postrvi po f»0 K. Raki. mali po 1 K, eolo raki komad po 2 K. Črešnje smejo branjevke prodajati le na vago. kmetice po meri. Ceno določi tržno nadzorstvo dnevno (sedaj so po 5—6 K liter).
—g Narodna banka, d. d. Zagreb. V izvanrednoj glavnoj skupštini, održanoj 16. o. mj. provedene su neke promjene pravila, pa je ujedno u smislu čl. I uredbe Ministra finansija od 19. aprila o. g. I, br. 5232 pro-mjenjen naziv banke u »Slavenska banka* d d.« pošto prema ustanovama citirane naredbe, nijedan novčani zavod u Kraljevini ne može nositi naziv Narodne Banke, osim »Narodne Banke Kraljevine SMS«.
—g Kriza v italijanski tekstilni Industriji. Večina italijanskih predilnic za bombaž se je založila za dobo enega do dveh let z bombažem po ceni 27 centov za funt. Bombaž pa notira sedaj v Ameriki 12 do 13 centov funt V Istem položaju se nahajajo predilnice za volno, ki so se tudi založile za daljšo dobo cb visokih cenah. Nekatere tvrdke so že napovedale kon-kurz. napr. tvrdka S. Pignoli & Co v Bo-lognl.
—g Onim, ki imajo denar v Avstriji. Oni, ki so v okvirju kompenzacijske pocrodbe z dne 1. septembra 1919, St'. 180/SHS uvažali blago iz Avstrije ter so dobili od nemško - avstrijskega Magovno-prometnega urada (Deutach-oterr. TVarenverkehrsbUro) na Dunaju obvestilo, da so jim pri Centralni upravi za trgovski promet z inozemstvom stavljeni na razpolago iz storniranih akreditov ali iz kurzne diference izvirajoči denarni zneski, so pozivajo, da vlože ■ kolkom za din 2'— opremljene prošnje za izplačilo teh zneskov pri navedeni upravi v Beogradu, Krunska ulica št. 14. Prošnji je treba priložiti potrdilo pristoineera davčnega urada, da je prosilec plačal za leto 1920 in prvo polovico leta 1921 predpiane davke* ProSnje brez potrdila se ne bodo vpo-Stevale.
Iz nsfaootoorne skupščine.
—d Beograd. 24. Junija. 58, redni sestanek ustavotvorne skupščine Je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9.40. K dnevnemu redu je dobil besedo demokrat C u bro-v Ič, ki je predlagal, naj se v člen 94. ustavi odredba, da se naredbe ne morejo uveljavljati, dokler Jih nI odobrila ustavotvorna skupščina Meni, da bi bilo prikladno, da bi se ukinil člen 130. prehodnih na-redeb. Radikalec Milan Simonović travi da je v členu °5. predvidena uprava po odsotnosti in kar se tiče. tega, da bi sc eko-ri razvijajo, se zdi, da se bodo obdržala okrožja, in tako bomo imeli Štiri vrste upravnih cdlnic, kar je pri naših fln.incah na vsak način luksus. Demokrat dr. Milan Roje pravi, da se je pri določevanju nbla-sti ustava izgubili v detajle in da nI potreba določevati števila prebivalstva. Posl. Ivan Crnković se protivi naredb;tm o ministrih brez portfelja ter čl. 91., za kale-rega zahteva, naj se Izpusti, sicer ho glasoval PiOti ustavi. Seja jo bila končana ob 11.30.
Ob 16. se je sela nadaljevala. Na dnevnem redu so bile Interpelacije Najprej se je razpravljalo o interpelaciji zemljoraJnika
Miloša M o sko vi levita  glede tepči-
derske ekonomije. Posl. Etbin Kristan je predložil ra/ne dokumente, ki so se nanašali na 50% popust, ki so jra v topčiderski ekonomiji hr.ell aktivni ministri ra ukazni uradniki pri ministrstvu za poljedelstvo In vode. Vsi ti dokumenti nosijo podpis tedanjega ministra za poljedelstvo Vellzarja Jankovića. (Nemir pri zemljoraJniklh ) Po nekih prejšnjih naredbah so imeli pravico do tega popusta tudi vsi bivši ministri. (Nemir pri zemljorndnikih.) Zato smatra govornik, da beseda »korupciji« ni dovolj ostra za označenje taksnega postopanja. Govornik navaja nato. koliko živi' sr posamezni ministri in uradniki dobili Iz ekonomije In apelira na parlament naj se se-
stavi posebna enketa. U bo stvar preiskala. Besedo dobi dr. Veliiar Jan ko vi ć nidl osibnlli pojasnil ln pravi, da Ima vsa ruer-pelaclja značaj osebnega napada in du n! stvarna. (Protest pri zemljoracn! «ih ) Obžaluje, da je dr. Stajic govoril * Pjegov! odsotnosti in ker se tiče tega da bi ss ekonomija odstopila poljedc's^i fakuitjtl, uro* tavlja, ca tudi minister Pacati nI teg;i de* volil. (Protest pri zemljorainiklh Kil!: »To ni razlog!«) Kar <e tiče popusta pri živilih, Je on podpisal naredbo zato, da bi iradnike ščitil pred »ScU iit! (rc:i':^radnik0. Nato je nastal \ n zemljoradnikia ve'.ik hrup iti nekateri poslanci so klicali: »Za kmeta sa nI ničesar storilo!« Minister JankftvM nadaljuje: r»:ili smo Itn največjo feoncetlta
to je svoboden Izvoz. (I^urno prv.tcs iranje pri zernlj uradnikih.) Nato cčlta mm';*<r JaakoViĆ dr Stajlču, da jo vos čas, dekler je bil uradnik, brezplačno prejemal tot-at. V zborni jI pooovnsO nastal hrup In predsednik je pozvonil. Potem je govoril Mihajlo Avramovjri, ki j* rekel, da že 2ft let hrani zc:t ;^ ? i ki s^vez, ne da bi pr?<el v strankarske roke, kar ya minister Jankovič zanikujo. Savcz nudi mlr.I-stru nazaj vse, kar je dobil 1 i r.legi "a obnovo pni Jedel jsrs-a. ker savez s tistimi pripomočki ne more delati. Seveda minister ne bo ničesar vzel nazaj, kei nI 1 1 v v.ma-Bolgarska pa je dala za obnovitev eelfh 120 milijonov na raznolrttro. dočlm je dala nn<a država v lo svrho sanso poldrag mihion dl-rnrjev. Na konet tvojega fOVOta r.\ hteva, da se sestavi enketa. M bn preiskala vse nepravTnorti pri top?idersk! ekonomi!!. Sprejet ie bil tudi predHg Ptbina Kristana gleda ankete. Nato je srovoril narodni socialist fvan Deržlč, naj mlnlrter za promet »rl na njegovo Interpelacijo, Predsednik ^.ivi, da to ni mogoče, ker je minister podal ostavko a «.•» je kotioala ob 18.45, prihodnja jutri ob 10. dopoldne.
KONFERENCA V PORTOROSE.
— Dunaj, 25. juniia. Konferenc ce v Portorose se uedeleži s strani Avstrije železniški minister, sek* cijski šef v notranjem ministrstvu Scholler ter Še nekaj drugih refe* rentov.
CESKO * MADŽARSKA POGA--JANJA,
— Marjanske lažne, 25 junija. Politični uspeh pogajanj med če* škoslovaŠko in Madžarsko je novo* ljen. Češkoslovaška bo dobav* I jala Madžarski premog, železo in industrijske izdelke, medtem ko bo Madžarska dobavljala žito in mo* ko. O korekturi mej, kakor jo želi Madžarska, se doslej še ni razgo* varjalo, a ni izključeno, da bodo Čehi upoštevali gotove želje Mad* žarov, ki so v skladu s trijanonsko mirovno pogodbo in eventualno tudi druge manjše korekture meje, če da Madžarska dovoljne garan* cije za prijateljske odnosa je med sosednima se državama in če žago* tovi, da ne misli na restavracijo Habsburžanov na Madžarskem.
NEMŠKE LAŽI IN BAJKE.
— Dunaj,   25. junija. »!vclcrn> past« prinaša iz Beljaka icnder^ijoz-no poročilo: Nedavno   ie   [rlfpcl v Spi tal ob Dravi prvi transport r črnskih konj, ki jih dobi Jugoslavija. Ta transport so spremljali JukosIovcik ski vojaki, a je v Spital prispela sa^j mo polovica spremljevalcev. Večina' je ostala aH na Bavarskem al! pa V Avstriji. Poveljnik transporta je br-i zojavil po novo vojaštvo v Jesenice!,; a ko je novi oddelek prispel, so zo-* pet vsi vojaki dezertirali. Nato je za-*| hteval poveljnik popolnoma srbsko^ spremstvo in ga tudi dobil, a so tudi' srbski vojaki pobegnili čim so dospeli preko meje svoje drŽave.
ITALIJA DOBI 21 MILIJARD ZLATIH MARK.
— MIlan, 25. junija. Po poročlft »Coniere della Sera« ohsesa zn< sek 132 milijard zlatih mark, ki Jih Ji določila dunajska reparacljska ko* misija tudi vsote, ki jih mora poleg, Nemčije plačati Avstro-Ogrska, Bol-' garska in Turška. Od te svote prK pade Italiji 21 milijard zlatih mark/
Ifiibliatsiki ueliki semeni.
Razstavišče je že planirano in se gradi betonski temelj za stavbe. Poslopje Sejmskega urada, kakor tudi stavba, kjer bo za časa velike* ga semnja nastanjen brzojav, tele* fon in pošta, bo zidano in bo kma* lu dograjeno. Ravno tako tudi hitro napreduje delo vrhnih stavb, ki se grade drugod, pa se kasneje prene* so na razstavišče in tam sestavijo. Stranke, ki postavijo lastne paviljo« ne, se poživljajo, da takoj prično z delom, čim jim gradbena eksekuti* va (arhitekt Costaperaria) odobri načrte. V interesu tudi vseh drugih strank, ki so priglasile svojo ude* ležbo, je, da takoj začno s priprav vami, da bodo pravočasno gotovi. Zelo neugoden vtis bi napravilo, ako bi stranke do vazale svoje vzor* ce na rastavišče, ko sc je veliki se* rrfenj že pričel; poleg tega bi dova* žanje in prevažanje blaga oviralo posetnike sejmišča.
Rastavniki se ponovno opozar* jajo, da Sejmski urad napravi j a z^ stranke napisne tablo snmo z na* vedbo imena in sedeža izložnika in tekočo številko. Ako si stranka Že# li napisne table s popolnim našlo« vom in označbo proizvodov v ve5 jezikih, naj si jo da napraviti sama, Vendar smejo biti te table pritrje* ne le v notranjosti najetega pro**1 štora.
Na sejmskem prostoru bodo/; postavljene posebne velike table.} kjer razstavniki proti odškodnini, lahko nalepljajo reklamne plakate. Zaradi tega naj se vsak izložnik po«* služuje tega sredstva reklame v ko*! likor mogoče izdatni meri S tiska#j njem sejmskega kataloga se bo pri«i čelo, čim bo dodelitev prostorov* gotova in bo Sejmski urad imel tudi druge potrebne podatke na razpo* lago,
Mariborska porota.
— Umor ali neprevidnost pri rab!Jea nju orožja? V LJubljani je dr. Oblak pred poroto obsodil brezmejno srčno surovost, ki razteza takozvano povojno moralno dobo do današnjih dnL V Maribora je nasprotno njegov kolega dne 18. junija vpo-rabil to surovost za reSitev svojega klijenta. Navzoče občinstvo je sprelotel mraz groze, ko ie v svojem sagovoru Izrekel besedo: »Ljudska misel — boija misel — ljudstvo la naravnost sme&Oo njeno smrt.«
Umora obtoženi Vmko Lovie is Zgor. Veličine je bil svoj čas čuval na graSčini Hrasto vec. Preveč u dan pij a nosu bi hipni razburjenosti je bil predlani odpuščen. S svojo melallnjo Antonijo Malek ie preii-vel 69 pravd, večinoma pri Sv. Lenarta. To sa le napolnilo z brezmejnim sovraštvom do Malskove. Po 01 ićevanju sestre umorjene Malekove le Lovš© opetovano stregel po življenju svoje pravda r ske ca-srrotnlcc. Svoj obračun pa Je izvršil na nenavaden način. Popoldne 3. februarja Je prišel k Malekovl Jože Goinlk lz sosednje vasi Zmica s prošnjo, da mu pokaže meje okoli ležeče posesti. Med tem ko sta Ma-lekova in Gornik ogledavala travnik, se le nedaleč od nju pojavil Lovla z nabito pu-
ško, namenjen v gozd Srečal je dva god--^ ca, ki sta mu morala zlgrati.   Nato se Jer obrnil proti Malekovl ter rahteval, da se odstrani, če5 kaj ima ona tu opraviti z mejniki. Malekova mu je klubovala. Videč ga sne-mati puSko,   ga je drža!a   č©5, 1« streljaj. Ker se na ponovni poziv nI hotela odstraniti, jr zagrabil za puško dvocevko in sprožil. Strel je žrtev zadel v igorali del trebuščine. Malekova Je obležala mrtva-Prizor se je odigral pred pričami. Z ozi* rom na ros brezmejno sovraštvo m rzz-npkost umorjene kot strastne pravdarlce.] bi bil tak konec   navsezadnje razumljiv. Ampak pravo dejanje brezmejne posuroveV losti je sledilo še le po zločinu. Lovše se! namreč ni nič zmenil za svolo žrtov, odšel je proti doma. Tam je dobil župana, ki s« Je zglasi! radi ljudskega štetja. Napram fttJ panu so je Lovse pobahal, rekoč: »pa sem) sprožil in jo izadel, baba jo pala ko iabt.«; Se brezsrčnejše se Je izrazil proti orožniku: »astrelil som jo. hvala bogu, da ie hln. Streljat pa znam, nisem dosti ciljal pa sem sadcL   Aretiran je spotoma v Sv. Lenart mimo hiše umorjene žrtve — veselo vriskal. Naravnost pretresujoče pa je Izzvenela Izpoved orožnika kot priče o ljudski sodbi glede umorjene. Ljudje so se namređ nad orožnikom »e hudovall, češ, »pa ca fa niste zaprli, ta Je dobra delo storUs in pri
I       i    ■        »■
lem so se ljudje Se smejali. Ta »ljudski atlas — bolj i glas« je bila pred porotniki srečna bilka, ki je v spretnih rokah zagovornika storfloa rezila 3torilca — vislic Lovše se je zagovarjal z duševno zmedenostjo vsled želodčne bolezni m pa, da se mn le puška le po nesreči sprožila. Porotniki so v splošno presenečenje zanikali vprašanje na umor In na oboj, potrdili le vprašanje na neprevidno ravnanje z orožjem ter zanikali duševno zmedenost Spričo tega krivdoreka je bil Lovše obsojen samo na S mesecev strogega zapora,
— Ljabezonfka drama v Rošpohu. — Smrtna obsodba. V ponedeljek 20. t m. je sedel na zatožni klopi 271etni viničarjev sia Jožef Eferl iz Rošpoha, ki je na praznik /treh kraljev z namenom ustreliti svojo ljubico Elizo Rumps smrtno zadel s kara-binko Marijo Šori m težko ranil Ivana Vudlerja. Eferl j« degeneriran Slovek, katerega duševno in telesno stanje je vojna še poslabšala Bil je več mesecev v norišnici. Lani se Je zaljubil v deklo Elizo Rumpf, Id jo je ljubil kot pravi norec. Bil Je strašno ljubosumen ter Je pisal svoji ljubici »pesniško« navdahnjena pisma. Njegova Eli za pa rmi je bila nezvesta Na praznik Treh kraljev je bil z večjo dnržbo v gostilni Purkart, odkoder so ga vrgli na cesto, ker so slutili, da se bo maščeval nad svojo ljubica Toda Eferl se je kmalu vrnil s karabinko, pomeril na nezvesto dekle, ki je pa nI zadel, pač pa usmrtil poročeno Marijo Sori in težko ranil Vudlerja.
Pq silnih izbruhih jeze Je sel v Ustnik, kjer Je zaspal, drugo Jutro pa zbežal v goedo-ve. Šele f9. Januarja ga Je spoznal Jetnlšld POEznik Korošec na cesti proti Mariboru in ga pregovoril, da le Ui sam v preiskovalni zapor. Morilec se Je zagovarjal s svojim zmedenim duševnim stanjem, ki sta ga pa zdravnika zanikala. Priča Biza Rasapi se je obnašala posuroveto In brezčutno. Porotniki so enoglasno potrdili, da Je kriv umora, na kar je I.terl obsojen na smrt na vešalih. Eferl kazni ni sprejel m Je vložil ničnostno pritožbo.
— Oproščen defravđant. Podjetje »Balkan« v Mariboru je sprejelo lani 1 Sle t nega trgovskega akademika Rudolfa Vrečka v službo kot praktikaaat z mesečno plačo 800 kron. Podjetje mu je poverilo važno mesto blagajničarja pri Južni železnici m strankah. Vrečko je na razne načine ponevertl v dveh mesecih nad 41.000 K. Poleg tega Je prodal 300 kg sladkorja Iz skladišča ter zakrivil skupno Škodo v znesku 61.199 K. Pred poroto se je zagovarjal s slabo plačo. Porotniki so s 7 glasovi zanikali vptašanje na poneverbo, nakar je bil mladi defravđant popolnoma oproščen.
— Velika tatinska družba. Vsled številnih vlomov in tatvin v Poreclh pri Ljutomeru so bili obsojeni: Aloizij Ivanšič na 2 in pol leta. Al. Domanjko na 18 mesecev, Anton Misijak na 18 mesecev, PUip Sušeč na 5 mesecev, Fran Novak na 10 mesecev in Rudolf Mflhlfellner na 3 leti ječe.
Raznoterosti.
* Nemški roman ▼ stalni politike. V DraJdanih ta Ušel roman »Materina kri«, Id ga Je spisal gornjeslezilski pisatelj Robert Kurpiun. Vsebina romana Je nacionalistična v smislu nemške propagande v Gornji Slezijl. Mlad mol, katerega oče Je bil Nemec, mati pa Poljakinja, Je vsled ljubezni do mat are vnet pristaš poljske Ideje. Kot poljski agitator pride v konflikt s kazenskimi zakoni, končno pa se prelevi po očetu v Nemca. Nemško časopisje pridno priporoča ta roman, o katerem pravi, da Je važno orožje plemenite nemške kulture v boju za Gornjo SleziJo.
* »Diplomati.."■! aljubezenska tragedija. Iz Rima poročajo, đa Je markeza Du-razzo, žena Italijanskega poslanika v Pekingu, lz ljubosumnosti ustrelila Iz Italijo se vroJvšo ženo poslaniškega atašeja Pi-trija. Istočasno je lzvr&l samomor t»ta>e Pitri. Markeza Durazzo je hči bivšega avstrijskega poslanika na Japonskem Ambro-Ja. Italijanska vlada je takoj odpoklicala poslanika Durazza.
narodna obratsa.
— Odbor podružnico Jugosioveuskc Malice v Krškem izreka neumornemu god-benemu odseku Sokola v Krškem, učiteljskemu pevskemu zboru, kakor tud! vsem čas ti tim damam in gospodom, ki so s svojim požrtvovalnim trudom ln darovi pripo-
mogli ob priliki veselice 5. Junija do Upe-ga gmotnega vspeha (približno lOuOOO K Čistega dobička), svojo najsrčnejšo zahvala
— Dražbi ev. Cirila ia Metoda je podarila g. Josipina Pelko sne 50 K, katerega je dobila vsled ženske poravnave.   Iskrena hvala! Slovenci, posnemajte v enakih slu. čajih zgoraj imenovano rodoljubko!
Darila.
Upravi naiuga lista «o poslali!
Za  Jugoslovansko  Matico: Posojfmica v Trebnjem   100 K v pocaščenje Spon umrlega načelstvenega dana g. Ivan Ma-lenJka v Trebnjem  ln  neimenovani 20 K. Skupaj 120 K.
Za Ciril-Metodov o družbo: Posojftniea v Trebnjem 100 K v isti namen kot  1 . slovanski Matici   ln   g. Gabrijela žužek 300 K mesto cvetja na krsto biagopok mu g. Majzelju v Beli Cerkvi.
Za društvo Sokol L 13 1 K zbr.<: viš, str Šo!e na teh. sred. Šoli zj. »sokolsko gnezdo« na trgu Tabor, v odgovor na »Sloveč evc članek »Na Gori Taboi
Za oslepale vojake 420 K omizje pri Cešnovarju v Kolodvorski ulici mesto venca na krsto ga. Ivanke rranchettjjeve,
Za Kopitarjev grob IGU K baron Egon Zois tu.
Za ubogega jfpti?iiepra Braferga v Cerkveni ulici: Noimenovan 100 EC, Lnv-
f rine Ferdo 10 K, g. [gnaoij Sargi bp j krovec, Šv. Peta*a, c**»ta 60 K in ga. rr 1 uja Snoj, trgovka, 50 K. S'.-mpij 21U K.
Folziiad&e.
— Izcubil se jo v5*raj zlat obesek
3 podobo' 5v. Antona in r-*or.osrrainoini T. JT« kn datum 21. fd. 21 Ker je »a izgu-blfteija draj spomin so uljudno prodi, da »3 proti nai-radi odela v trgovini L Groben bsi trg 22.
— Izgubila so je manjša svota denarja od Oneposvetske ceste, I. drž. gimnazije do Narodnega doma. P>>šten najditelj se prosi, da lo odda pri upravniltvu.
— IzgtihJia 5vj lo damska zlata ura 24. Junija okrog H. svetac od Rimske ce*t<3 vrtnarja Rojca do Kritassfce ulice Poštenega najditeljs se* uljudno prosi, da Jo vrne proti nagraJi. kor je dnv; birmanski Spe> mbk G d da naj se v upravnUtvu »Slov. Ka-rouii.
Glavni urednik: Rasto PustoslemŠek. Odgovorni urednik: Božidar vodeb.
!*5e  80*)^ s hrano pj možnos I a
klavirjem, lakoj. Naslov pove r?.v. SI )v. Naroda. 440B
Omm za led
{Hskasten) za shrambo jestvin, dobro Othranjena, se po zmerni ceni proda. — alov pove upr. Slov. Naroda.« 4400
Eno nI! đve scM
išče boljša obitelj za 6 —8 tednSV ob progi Ljubljana-8režice. — Ponudbe pod »Takoj 4398* na upravo SL Nar.
Radi selitve
prodam ceno spalno sobo In drugo pohištvo, vse v dobrem stanjn. — Kje, pove uprava Slov. Naroda. 4393
Proda se izvrsten daljnogled in etui ia K 1000*—. — Sv. Petra c. 36. 4391
Otroški voziček in divan
se ceno proda.   —   Stari trg, trafika.
Prodam
popolnoma nov kompleten eleKtromotor 4 HP, vrtilni tok, 220 Vott, 1430 obratov. Kdo, pove upravništvo Si. Nar. 4390
lepa 80^«5l
Mlad neoženjen trgovec iz ugledne družine išče v sredini mesta lepo me-blovano sobo, ako mogoče s kabinetom m električno razsvetljavo ter dobro po-SfreŽbo. Plača postranska stvar l — Ponudbe pod .Drugi dom 43SS* na upr. Slovenskega Naroda. 433:4
O d d a s t a se
dre ali ena melilovana sooa
na periferiji mesta 10 minut oddaljeni od pošte z uporabo kuhinje in prit i kl. n 29 dobo 2 al« 3 mesecev. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4404
MdIsi Sialai sinili
ofeoJki vozički novi in malo rabljeni, v veliki mnoZini ceno na prodaj. P. Đaijel, Ljubljana, Stari trg 23. 4403
starejša, dobra moč. Kapi se: pisrr« Btaka oprema« misarsteo orodie, aelease okrogle stopaice« Naslon pove uprav. Slov. Naroda. 4409
-t Ooortnn* spričevali, zdrava, ki ima hrano ln stanovanje doma. sprejme takoj ped nfodclmi pogoji modna trgovina, v Ljubljani Naslov pove uprav. 5I0V. Naroda. 4402
s snbstlmcijsko pravieo sprejme takoj
rfrefslk dr. Oblak, mm.
Priložnostni
littti tamnsai:
škarje za lepenko, 90 cm dolga ras, rezalni stroj na vzvod, 50 cm dolga rez (stara sistema), gtempeli za ročni tisk, filete (iz medi), črke itd., nekaj orodja in materijala se proda za jugosl. K 30.000. Želi se osebni obisk. Naslov pove upravravništvo Slovenskega Naroda. 4236
i! dirkal
fšče stalno mesto k jahalnim konjem. Bil j« še pred vojno odlikovan s 17 prvimi daril! inje dirkal v Jock:y-klubu Kottinpbrunn. — Dopisi pod ".Dober jahač 4394*   na upravo Slov. Naroda.
Sprejme se
zanesljiv in marljiv
(skladiščnik). Nastop takoj. Oregorc & Verlic — Ljubljena.
to!
Eiisli čevljev
za gospode, čame in otroke po najnovejših najnižjih cenah. — Trgovina Ivan Lončar, Sv. Petra cesta 36. 4392
irenenšeb
slikar ta pleskar aa stavbe Sa pchi&tvo,
se priporoča si. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela.
Rrani, Hožna ulica it. 53.
Ilabilo
Posojilnice v Brežicah
r. z. z nem z.
kt se oode ?r*il dne 6. jnliie 1921  ob  a. url zvečer y lastni
pisarni.
DNEVNI RED:
1. ) Poročilo načelstva.
2. ) Poročilo nadzorstva.
3. ) Odobritev računskega zaklJaCka
za leto 1920.
4. ) Volitev načelstva.
5. ) Volitev nadzorstva.
6. ) Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob 6. uri zvečer ne bfl sklepčen, se vrši isti dan in v istem prostora drugI občni zbor, ki sklepa takrat ob vsakem š.erda za-drainikov.
Naielttvo.
elektrotehnična tovarna
dražba s O. s. Ljubljana, Dunajska eeeta M« 79.
izvršuje:
transformatorje In moforle, stibalne naprave in aparata
Popravlja:
ose orste eietitrlCnlb strojev In aparatoo.
Generalno zastopstvo soetoone tordke
Felten S Gullloume
tovarne elektritath kablov ln električne vrvice.
velika zaloga
motorjev, habloo, orol-ln Izolirane ceoL
Prodajo so
psi volčje postne.
Naslov pove upravništvo Slovenske^nt Naroda. 4373
Da m s ko kolo,
zelo dobro ohranjeno, se po ceni proda. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 4377
Spreims se dijak
nitjih razredov srednjih šol na dobro hrano in stanovanje pri boljši rodbini. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4374
Računovodja
išče službe pri večji tvrdld ali zasebnika. Zmožen dvostavnega, ameriškega knjigovodstva ter vešč* srbohrvaškega in slovenskega jezika popolnoma in in tudi nekoliko nemškega. Naslov pri upravnlštvu Slov. Naroda. 4381
Proda se lep hlovfi*
(Salonfiagcl) aa 16.000 K. Naslov pove uprava Sfov. Naroda. 4383
Maiinlst, S&tSHS
nareještenje u većoj tovarni. Samostalni radnik na elektriki, montall i stružnici sa prvorazrednim t sprt če v ali ma. Oljen-iene ponude molim slati na J. Zarkovie. Loka pri Insnro, Slovenija. 4380
Nov landauer
naprodaj. Poizve se pri Frazi Vrbovec, kovač v Ljubljani, Bohoričeva ulica 6. 43A4
TrsousKega sotradnlha
špecerijske hi žeiezninske stroke, vojaščine prostega ter blagafnlearko sorejme ob prosti oskrbi Marko Rosen-berg. Ljutomer. 4387
Pisalna<miza
ter miza za jedilno sobo s atoli, skoraj novo, ceno aa prodaj« Resi jeva c. 3/f
Prvovrstni mizar
za tovarno stolov *c sprejme. Stadler Ljubljana, Sodna ul. 11. 4202
Opeka
zidna, !lepa, tolčena na roko, se prodaja po dnevnih cenah pri V. Mtilier, Zagorje ob Savi. 4359
Trsovskl sotrutinlli
mešane stroke, starejša moO, želi svoje mesto premen!ti, najraje na Štajersko aH Hrvaško. —■ Dopise prosim pod .Trgovski sotrndnlk" poštno ležeče Radovljica.
4899
Proda se večja množina vinskih hraranih, transportnih in mailh
sodov.
Sfeadler, Ljubljana, Sodna uL Štev. II,
Cement
ApnoI a
Premog
nafboljše vrste v Sloveniji dobavlja vsako množino ^Ava", Laž ko.
za takoj ali s L septembrom proti do bremu plačilu išče akademik. Ponudbe na upravništvo Slovensk. Naroda pod .Vojvodinec 4378*.
Hidravlična
stiskaln
(Oberdruck) skoro nova, se zaradi opustitve obrata ceno proda Cenj. vprašanja pod »Branerei Mr. 513« aa Anoon-ceoezpeditten Satory, St Pdrten, Kremser-gssse Nr. 8. 4313
Skl&dlšfffrk
prva moi fa zanesljiv, vešč elektretehnične ter deloma železne stroke, popolnoma samostojen i smotrenim delovanjem, ae Uco proti takojšnjemu vstopu. — Ponudbe pod .Prva mcČ/4363* na upr. Slov. Naroda. 4361
Prvovrstna moč.
Spreten trgovski setrudnik manufakturne sfroke se išče za jesenski nastop. Reflektira se le na prvovrstno moj, prednost Imajo brioS beni aran.?erjl In kateri poznajo stranke celjakega okraja. Natančne ponudbe 3e naj dopošljejo do 30. t. m. na poštni r,/edai iU
14, C^!je.
■ -
:
% 5
prazni
Al
ssf W II! j
Približno 56 kom,  sodov u  trdega lesa   (poprej sodi za ka*ran)
»     39  »       - «     «n| Mi ra ndsso trni
»      49   „ o     w      •        m      (popr?j  sodi za olje)
• 38 , a s mehkega , , popolnoma dob^o ohranjeni in so za krompir aH sadje prav dobro vporabni, so od-da po ugodni ceni pri Tvornici za dušik d. d. Ruse pri Mariboru.
COSULICM -T8NE
prol (ATstrD-Amerliiat) Trat • Amerika previla pouJk* y St~* Vork redno % zrat t nU-no A^erik^ pa l Irrat TieseCad.
Odplov p-Itnegr parnfka Arsjentinla 9. jolfja 1921.   OdptOf brzoparnlka President VVilson 25. julija 1921.
Pajasnfla daje ia voz ne liste prodaje
šino« KMerec
glarai sestopjHc ia Slovenijo t LJabljsal, Kolodrorska n'lca 36
Pozor, instalaterji in importerji!!
Potom nas dobite plinske, vodne, name ln avto mobilno armature vsake
vrste in ta kakovosti
precej oene|e nego povsod.
ZahievaJU nafe ponudbe! PoSIljamo »amo preprodajalcem I
i lil 5
(Sraz, Orabenstrasse (6.
Prodajna organizacija iadustriskega koncema iz Nemčije za Avstrijo la
Balkanske dežele.
Zastopniki s?, lastni račun s a fičofo r^o^sod*
sem, ki so nam Izrazili svoje soJalje ob prebrtdkl izgubi m-po2abn«3a sopruga in preljubega očeta, gospoda
DOKTOR PRAVA
4375
s sodnijsko in enoletno odvetniško prakso, trgovsko Izobražen In praktičen, knjigovodja, Stenograf, Strojepisec, govorec slovensko, francosko, nemZko in nekaj angleško, iSce službe pri banki, industrijskem ali trgovskem podjetja itd. Cen}, dopisi pod »SLUŽBA# na Aloma Companv d. z o. z. tjubljana, Kongresni trg 3.
a s £
Knjigovodja
oziroma kjigovodklnja, popolnoma samostojna, bilance zmožna moč, kakor tudi v slovenski in nemški korespondenci izvelbanfo), se pod ugodnimi pogoji sprejme takoj za tovarniško podjetje v Ljubljani. Istotam se sprejme tudi kontoristinja z daljšo prakso v trgovskih podjetjih. — Ponudbe na Aloma Company d. z o. z. v LJubljani pod .KNJIOOVdDSTVO, KORESPONDENCA 254*. 4358
Opel, 2 dlindrski osebni avto, 4 sedežem, 5 novih t oorotov kolesa KPZ, popolnoma pripravljen za vožnjo, 9 jugosl. K 55.000 MEA magnet, Busch C 4 magnet, vsak po jugosl. K 3000. Strnasla, Bahn-und Strasscn-Speditions - Ges. m. b. H. Lelbnltz, Lastenstrasse 4., gegenOber Bahnhof. 4317 1
Opere in zatike (kBinee) ta izolatorje
po nemških in avstrijskih normah (V. D. E.) ter vse
posebne Izvršitve Dalje železne konstrukcije za vso
ELEKROINOUSTRIJO
vseh vrst: rešetkasti drogi, drogi za prosti vod, vkljnčne omarice ttd.   —   Dobava točna.
Elsea-e. Netalhrarairtabrili fl. Wanltsdi & Co. Graz - Waltendorf.
Oeneralno zastopstvo: Dipl. ing. Adolf Paber, Wien, ZTL,  SechskrfJgtlgasse 8
vsemu mnogobrojnemn sprerpst/j r.a sadnji poti preblageg« pokojnika se tem potom presrčno sahva'jitjerno.
Pose^ei 3* nam Je tahvaStl g. dr. Sehwabu, zdravniku, preč. duhovlfinl Kor. Bele in St. Jurja, pevskemu zboru Sokol? za ginljive Ž^lostinke, 5. S. Zmnki *a govor ob odprtem grobu. Vsem prejrčna bvata lu Bog plačaj rj
JAVORKIK, dne 24. junija lfttt
boo, razdelitveni obroci, spenjalnikl, —   Cene kar najbolj konkurenčne
Potoc ■
ialn|eel ^staiL
asba
nmm.
Ob priliki smrti našega predragega, očeta, gosp.
v glavnem mestu neke nemške alpske dežele, s sigurnimi odjemald, velikim številom naseljenih delavcev, v polnem obratu, z veliko zalogo surovega materijala, bogatim inventarjem s 3 konji se zamenja s podobno trgovino v Jugoslaviji ali proda proti jugoslovanski valuti. Ponudbe
pod: »Trgovina* na administracijo Slovenskega Naroda.
4353
& ^ v t%
nam je došlo od vseh strani toliko izrazov srčnega sočutja, da nam jo nemogoče, zahvaliti se vsakomur posebej in izrekamo tem potom vsem svojo presrčno zahvalo.
Zlasti naj bodo zahvaljeni Se vsi sorodniki in prijatelji predragega rajnika, ki so pri hiteli od blizo in daleč in ga spremili na njega poslednji poti. Iskrena zahvala vsem!
BELA CERKEV, 25. junija 1921.
hm rodbin!: Cf. La^ee, Mi is KeršiL
3
RZ
0893
32^7
142. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 26. junija 1921.
7. stran.
Klavirje
ug-asVe In popravlja solidno In točno
ter gre tudi na
deželo.
Kompleten stroj za sladoled
ceni
i A
Is Pav^e. LjBliljaDa. Tržaika c 45.
Krasno slovansko letovišče
BSed na Jezeru
! ;nsion, vse novo, čisto, lepe sobe. i ^bra hrana. 4205
otor
a surovo olje (RohOlmotor) HP, VVaholovski, skoro nov, ■ ceno proda z vsemi pritikli-imi. iliančaik & Kompara, jtrarna mizarskih izdelkov, Maribor. 4008
radno dovollena. te 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
dsredovalnica boljših služb
G. F8ux
Gosposka aiica l. L nadstropje levo.
:e ae nujno mnogo kuharic tudi k o ebama za tu in proč: Zagreb, Sisak, amo, Zemun, Beograd itd.;   na neko aščino kneginjc 4—5 privatnih soba-C ;  kamorno hišno k neki kneginji v 3greb; 2 gospodični k otrokom; to-InlSke in restavracijske blagajničarke 3 Bled, prvovrstne službe ; 2 servirarici j Bled ; 3—4 natakarice za tu ; več otelskih kuharic; slu^o in vrtnarja na Štajersko.
. riporoča in išče osobje vsake vrste za i prLatno, hotele in tvrdke. Refleksa se samo na dobra spričevala ali
na pridne za-etnlce. Pri zunanjih naročilih 7namka za odgovor.
ae proda po ugodni Hotel .Sora\ liri.
Nsslov:
4311
Gospod išče sobo
za takoj «11 roineje eventualno tudi s hrano. Ponudbe pod »Uradnik 4357« na upravo Slov. Naroda. 4357
Na|stare|*a alovenaka
plesknrslin in liforcku
delavnica
IVAN BR1CELJ, Dunajska cea. 16,
se  priporoča.    Izvršitev  točna cene
zmerne.
12:0
Trsov, učencu
s rotrebno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, zdravega in kateri Ima veselja do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoii firma J« Eni lan, Kran| (Gorenjsko). 4302
(3
znamke . VIGOGNA" štev. 24. 30, 36 beli. in št 30. 36, 50 črni, se proda najvišjemu ponudniku. Proda se tudi v 2 ali 3 mno'lnah Ponudbe pod .Sukanec 4351" na upravo Slovenskeea Naroda. 4351
v* ponedeljek, 27 t. m. ob 9. nrl dopol. se bodo proda|ale rasne
za šivalne stroje
% iiuflln! stroji
j| za dom in obrt,
: ilusnhe
vseh sistemov,
vozna kolesa
En PFitlliline s ».v
ijnižiih cenah in najboljše kakovosti jbavlja po vsej Jugoslaviji najstarejša i najbolje renonrrana tvrdka te stroke
;:. Weisskerg. Men l
Katalogi brezplačno. — Hrvatsko dopisovanje. 4318
v Kau pil ljiljani
deluje za rudnike, kamnolome i. t d.
ter lovce:
i varnostne eksplozive, Eamnikth
I v jakosti dinamita, il v jakosti dinamona, III v iakosti wetterdinamona.
) minski smodnik
vrste B goli In prešan v cilindre (na zahtevo tudi vrste A), rud a rs k. 1 a g u m s k i goli in prešan v cilindra
3) uiigalna vrvice (Zundschnure) ln
) vse vrste lovskega smodnika.
Navedeni eksplozivni predmeti se Uobe pri najbližjih ubojnih skladiščih.
kakor pis. mize, pulti, registrator, stoli,
obešalniki, blagajna It. 3. vet in drugo pri družbi .SAD*. Ljnbllana. Beethovnova Diica 10. 4310
nogavice
Trsije n snom Mtlil! In mlaja
na debelo In drobno m2 po K 4 — pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Astes, Ljabljaaa, Jeranova al. 13, Trsavo.
26
Stroj za cementni tlak
z lepimi vzrorci, kompleten, se proda na Ollncah hit 37. (Tiibuč). 4-61
Spalna soba
fino težko delo ln neki; druge oprave je naprodaj ns Ollncah hšt. 37 (Tribuč)
Več pleskarskih pomočnikov
ra pleskanje železniških mostov sprejme tvrdka   Josip Jug, Rimska c. 16.
Proda te
lep, velik, dobro ohianjen točil ntk za pivo   na  dva  predala,   t.-na 10O00 K Ivan Lončar, Trtic, Oo-realeko. 4o7G
Jfaprodaj je stavbna parce'a
z mizarsko delavnico In z Inventarjem. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 42o0
TRGOVINA
z mešanim blagom se odda v najem. Već se izve pri Albini Scboner, Leakoveo pri Krskeni. 4282
Prodajalko,
zvežbano v trgovini s papirjem spre -me Učiteljska knjigarna v Ljubljani. 4 07
Vila na Sleda,
skoraj nova, 5 fino opremlienih sob, kuhjnja, ledenica, 2 pese ski sobi, 2 kleti, 2 podstrešna kabineta z opravo, posodo ln finim čolnom vred se proda. Naslov pove upravnišivo Slovenskega Naroda. 4259
Proda se mPm
pripra\na tudi za stavbno parcelo. Po->zve se na Sv. Petra e. 53, J. Er-betnlk. 4333
Prevzamem vecio mcoilno
i hlodo
/r.takojŠnje rezanje proti plačilu pod ugodnimi p goji na svoji žagi. Ivan Slika, parketna tovmna in par a žaga ▼ Ljubljani,  Metelkova   ulica 4.
4281
z znamko .ključ" in pri   Tvornici čarapa,
brez nje Sarajevo
Samo na veliko!   Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključa traja kakor 4 pare drugih.
Velika zaloga: »e"z,t.
ki, Šivalni in razni stroji, cnevmatlka in vsakovrstni deli. P. Đatjel. Ljubljana. Stari trg M. Sprejme se v polno po ravn, za emajliranje t ognjen lo ponikiiojc:
dvokelesa, otroški vozički. Šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnici, Kirlovska cesta 4.
Au j. A jnolo, Ljubljana
priporoča svojo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajoči h predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 4013
Gradbeno podjetje
ing. Dukić
Ljabljana, Helijeva cesta 9
se pr poroča za vsa v to stroko spadajoča dela. 235
Majhno posestvo
hiša s sadnim vrtom, se radi družinskih razmer proda a i zamenja. K hiši spada tudi travnik s host">. borovcev hrib in dve njivi. Naslov: Spodnje Ga raeijrt it. t, pošta Šmartno pod Šmarno goro. 4314
la spili Portland temi
se dobi pri tvrdki Mihae' Omahen. VttnjagOfl v vsaki množini po najniži konkurenčni ceni. TakojSnja dobavi, sveže blago, dobavno na razne postaje fianco. 43 04
kdor ielt kupiti v Zagreta, Hrvatski, Slavon ji, hivatskem Primorju, naj se s polnim i.iupaniem obrne na: Aut« Delak, Zagreb, Gajeva 34. 4270
( Holzstabge-webe)
Mesečno mhn
lepo meblovano, Če mogoče s posebnim vhodom, s 1. julijem aH pozneje industrijski uradnik. Ponudbe pod „Mirno stanovanje 4341* na upravništvo Slov. Naroda. 4341
JiriKk FiiozoMa liMeftH.
Sijajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Naručite si odmah kod Českolngosloven-sfce naklade J. BeroJUs, Sa-greb. 4067
^Icbljana, Hilfierfeva
Ipeclalno stavbeno podjetje za betonske, ftelezobe-onske in vodne —   zgradbe« —
aa Izraba rodnih sil.
nI. 7
G. F. Jorđsek
rgliimlK itasotirjn
v Ljnblaai WolIova II.
lzvrsnjeai oglaševanja ter popravila gla-sovlrjev lo harmonije? specilelno strese? so, točno lo ceno
lili. nadoane. stenice, Koli
in vaa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim ln hišnim m sim K 12,zspodga ne 16 K; za storke posebno mo ena vrsta K 20; tinktura za e:enlee K 15; uničevalec sooHev K 10 in 20; prašek proti mrčesom K 10 ln 20; mazilo proti nJem pri Hudeh K 5—12; mazilo za nil pri ilvlnl 6—18; praS k za nil ¥ obleki In perlln K 10 in 20; tinktura proti mrCeaom na aadtn in leienjadl (unlčev. rastlin). PraS * proti mravljam K 10. in 20. PoSilia po povzetju Zavod za eksport M Jftnker, Petrin jeka «1. 3. Zagreb 15.
Preprodajalci popusti
e prvovrsten delavec za izdelovanje slamnikov za gospode, dobučevinastih in kaširanih klobukov za dame se išče za Buka rest. Ponudbe v nemščini z referencami in zahtevo plače na tovarno klobukov
F
Calea kaniti 3. eiurct.
Zabret & Komp.
Britof pri Kranju (Slovenija) Skladište: Beograd. Skladišče: Novi sad.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnčno laneno olie, prima laneni flrnež, lanene tropine in druge vrste oljnih Izdelkov.
Brzojavi:  Zabret Bran*.
Polnogumijasii obroči
za tovorne avtomobile
Pnevmatika
se kolesa ln avtomobile
Kolesa Avtomobili
najceneje
J. Gorel. Hit
Soaposvetsks cesta itevllka 14.
Kupujemo samo na vagone
: tesan les :
»/•„ »/4„ 4-3 m. «/4„ «/s„ 5-8 m, »/s. C-10 m, */7„ 8-12, •/!<>„ »/le« 8—12 m °ara-lelne deske 13. 20, 25, 30, 40, 50 mm 4, 5 m. Late 25/50 mm 4, 5 m. Stalil ia Žagan les gornjih dimenzij itd. Ponudbe prosita Brata lvkov, Sita par. Bačka. 2978
„Triglav1
nT* sladno kavo -asp
katiu konzerve j siadfeorinm, kalin kazine brez sladkorja, nar-
milarin BBdl D0 nalnUU dnevni U1U0UU ceal ln v vsaki nnetlnl
Del. družna „Trislau"
tovarna branil v Šmarci pri Kamniku
Kanale tudi tuzajime saioviae.
/.a sirope in stene izdelujem z najmodernejšimi  stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. R. Puh,
Ljufcljms, Grada5ka ul. 22. Telefun 513.
Lokal
ali te vpeljana trgovina poliubne stroke v prometi.em kraju, najraje v Mariboru ali Cetju, se lice v najeai. Ceni. ponudbe na nasiov: ,,Con:er-clai" postno leteće Brako.    436 >
Delnic
pivovarne „Union"
večje število se proda po ugodni ceni (pod notranjo vrednostjo). Samo pismene ponudbe pod .Union 4360* na upravo Slov. Naroda. 4360
Prodam 10 vagonov bukovega oglja.
Ravnotam se sprejme na samico zanesljiv Žagar. Takojšen nastop. Ponudbe prosi Josip Plankarf Ljubljana, Dolenjska cesta 5t. 5. 4320
Psrna opekarna na
l SmlelovvsHL sf
Rimska cesta it. 2.
Nudi  se   dobro  žgana opeka prvovrstne kakovosti po dnevnih cenah. 4170
ERJAVEC a TURK
triouino z železnino
,Tpri Zlati lopati5« 114 (prej Hammsrschmldt)
Liubliane, Valvazorjev trg 7
nasproti krliavnlake cerkve. Zaloga cementa.
Vila sna Sledu
s 6 velikimi in 3 majhnimi sobami, noselsko sobo, kuhinjo, kopališčem, t klo-setl, vsemi drugimi stranskfmi prostori, '1 versndarna, ekitrlCno \a lastno pli-no\o razsvetljavo, lepim aerkoBSj pcpclnoma aiodtnM in luksurtesna ep bogato preskrbljena s steklenlno, porcelan r. •,  cenlom in srebrn no, se ta proda* Ponudbe interesent-v pod .Frled?n>-;re>sw;rt Nr.   I0U72"   01 Asa eipedition Rudolf Mosae, Wien I., Stilarstfitio 2. 4322
Trgovska hišo
na najptometnejlem kraju v LJubljani, t Inad • pas zvellkim in ranojtini lokalom (Kjer obstoji že od leta lo74 renomirana sa isrebri ino ln zlatnino, i n'era se lahko z inventarjem in btSfOai prc\ :arie) in notoi s kletjo, lepo stanovanje s ktainim vrton pr«»ti gradu, ?c proda Pismene ponuob? pod ,Brer posredovsnia'1 na Ajioocnl zavod Dr^gj BeacJjak,    d/uj;, Lju >:
Cankarjevo nabrežje 5
Raznovrstne stole,  politirar>r>,  vrtne zaklopm stote, vrtne mize, hrastove in bukove deščice ima vedno v zalogi
Ciril Prhnozi(\   mizarstvo in parketi, Ljubi.ana, Trnovski pristan jrc^. 4.
Soteska U in t g ar pooravljzna-   J? Isti i? Žirovnice, Dobrave v romantičnt V i nt g ar in  na sfud j 3Qpet mogoči.
Restavracija ^ in i g ar
se otvori v nedeljo. 26. julija  (kava,   čaj, mr^ia
jedila  vino, pivo J
Hi Hi
I. Sandrin,
LJubljana
Velika zaloga vsakovrstnega
kož, podplatov, !j9fi&U 9 nih sertnanev m boksa
na debsSo,
Mestni trg 6
Mestno županstvo v Eaaiciku razpignjo mesta
drušesa mestnega stražnica
Zahteva se: 1.) dokaz telesne usposobljenosti in moralne neoporečenosti, 2.) dokaz jugoslovanskega državljanstva, 3.) dokaz o dosedanjem službovanju in o poteku življenja. Prosto stanova* nje, kurjava, razsvetljava in službeni obleka. Plača po dogoveru. Ponudbe je vložiti do 15. julija 1921.
Mestno inpcnitvo v Eanmlku razpisale za svoje uIosvltIčuu omreils
mesto
lELElCTRIICA
Zahteva se: 1.) dokaz strokovne usposobljenosti ln o sedanjem strokovnem delu, 2.) jugoslovanska ozir. slovanska narodnost in neoporečenost, 3.) možnost kavcije, 4.) da prevzame tehnično odgovornost za omrežje, izvršuje potrebna popravila in vodi tozadevne račune. Ponudbe z zahtevo plače je vložiti do 15. julija 1921.
Pozor! IFozor!
Proda se
večfe
I obstoječe iz 3 stavb. Poizve se v Rožni pollni 150 pri &Iab!]anl,
Bled ob iezeru — Slovenija
Šolnino zdravilišče Ulhli
(zračne, solnčne kopeli, elektroterapija, dietetične kure) = Sef zdravniki: dr. Novaković iz Zagreba, med. stev. dr. Eder z Dunaja. - —
Prospekti pri upraviteljstvu.
Mediunarodno transport no d. d« Jos. J. Leinkaiif — Emil FMMhmm
Zagreb, telef. br. 3—22.   Brzojavi: Jngcspsdit.
Podružnice: Brod na Savi, Bos. Brad., Osijek. Vukovar, Novisad, Koprivnica.
KRISTALUM d. d., Zagreb
veUprodaJa stakla i porculana
Boikoviceva ul. br. 26-
Tel. br, 6 7©
preporuče svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih Čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane »KOMBINIRANE VAGONE" sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike !
ft . •
0606
19
96
142. štev.
Kapital E 20,000.000.
Interesna   skupnost  s   Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
SLOVENSKA ESK0MPTN
LJubljana, Selenburgova ulica štev. 1«
Podružnica  v Novemmestti.
| Soi3TTa okraj K 6;530.000 j
Izvršuje vse bančna transakcije najkulantnejt
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — eskompt menic, terjatev, faktur
akreditivi — borza.
Velika zaloga klobukov in slani' nikov se dobi pri
Franc
Edina tovarniška taloga Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, V vseh opremah, mater-
jal   predvojni. Dalje igle,  olje, posamezni deli  za   vse sisteme na veliko in malo.
tovarnar v Stobn po-J ta Domžale
f revzemajo se tudi stari klobuki bi slamniki v popravilo pri Ko-fraČevič i TrSan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. 9preieman|e t sredo in soboto.1!
Tovarna
Jubijana* Poljanski nasip &t. 4
Fodrnžnioa t Salanbnrgova ulica 4. PODRUŽNICE:     MAHIBOB      NOTO MESTO HO&BVJS Gosposka nI. 38.       Glavni trg stev. S0.
Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera je prejela veliko množino vseh vrst
JOSIP PETELINC
LjuMjunti, Sv. Petra nasip i\. J.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—  goji. — Popravila se sprejemajo. —
trebSčine za Siv	ilje, kro-
jačc, Čevi: ;r	in sed«
larje, sukanec,	če vi i sr-
skj preja, toal	etne po-
trebščine, ne-	lno bla-
go, pletenine	i. t. d.
11 Specialist
32r- =to j
zdravili!
Barva vsakovrstno blago, aterolžrto zlati obleke. SvetPoSika ovratnike, za-
pestnice in srajce.
«valn:fe strojev, SINflER ige! in strojtrfh dele*, SINGBR olja, so kanca in stfle.
Lastna mehanična delavnica povečana 1 Prodaja na primerne obroke 1 Slagar sestal s&cf! Bcome & Co, Efow Tork.
Podružnice a Ljabi-sna, Čcienburgom nI. S, Novo rae-mesto, Maribor, Zapreb, Kariovec, Osjek, Brod na Savi, Varaždin, Novi Sad. — Zastopstva t vse« vetjih okrajih in mestih.
cafkrajša črta preko Bavre, Cherbourg in Ant-werpen v New York*
Vezne Kafke in zadeva a pojasnila izdaja edino koao. potovalna pisama
\m Mit i lili
bMTasu b!Ih 41 Min ihR. Mrimi
■ s v- vi s«
klsifta MM za mtmiB transpsita
w
s "'P
Ocariajjeafa *^iph ia saallM osobito ±imn&lto fraaspsri©*. Seetepedlotja vsakovrstne
k o
fnfjs^i p?3d£3?ii oseh cn-st na drBl**io ta đsbals. — SSciijra
sbirs^ss za $p^?re$3 Si^'sssBirtta
fssr^'ii2 Malte? i^iariiav. K5-drao??£s!e Bifil atiai ■ za mon-
c£3i?s?§, k:s3s5ss cesta Siso. 2L frsoazsn psđfsffe za preasz Centrala:      blaga cnHSi pogodu aa ose
Ljofilpa, Rimska t. 2. te1o fo^im »tanol^f30
Pođryf sike:
UUBURNA. MARIBOR, BEOGRAD,
Dunajska c 23. iarčlčeaa nI. 9. Knez mthaftoM iel.M. 470.       f£l. Sten. 133.       nHca H. 3,
Modni salon
za pljučno bolesni zdrav: in ozdrav*
fco. 20 let skušnje :n ir prakse. Tnu':r kulindiagnoza,  firlkalično zdra-■'.l.š'no zdravlje:'.;-. TaČaa za-daano Št. Jurij oD {al- i«i pri Celjj. J 3275
Ljubljana
Židovska ulica Stev. 3. Dvorski trg Stev. 1'
Priporoča
največjo aa
apomladajiakiiž klobukov &op£c In aiamnikov.
Popravila se točno lxvr£njolo.
talni klobnkl v zalogi.
ij-HM-BftttBH
priporoča
Liublian?, Sodna ulica 7.
Ravnokar In i najnovejšim matoHJalom opremljena
TISKARNA ANTON
Celje, Razsagova utUa štev
'A
r. 7rtom in stavbiščem na Doaaobrattski cc^tt štev. 7 v LJubljani v dobrem stanju, v pritličju in v I. nadstropju po dvoje Stanovanj, stanovanje tudi v kleti, v I. nadstropju parkoma tla, stranišča z Izpla« kovanjem, hiSa kanalizirana ter do leta 1925 davka prosta, se proda dne 27. junija 1921 ob 9 uri dopoldne potom prostovoljne sodne dražbe v pisarni notarja dr. Kuharja, Kotodverska ulica'št. 3 v Ljubljani. — Skupna stavbna vrednost stavbiŠČa (432 m2), vrta (534 m2) in poslopja (202 m2) ter železne in lesene Ograje K 645.030. — hkiicna cena 500.000 K. Dražbeni pogoji so na
vpogled pri notarju Knbarjl,
izdeluje vsakovrstni tiskovine za urade, vojaške obiasti, notarje, trgovca In obrt-niše. druStva in zassanika. Tiska knjig«, brošure In iasopisa. Umetniške tiskovina In barvo tiske vseh vrst. Postrežba strogo solidna ki po konkurenčnih cenah. Proračuni in vzorci trk brszplačno na racotago. Lastna knjigo« veznica izvrtae vsa v stro ko spadajoča deia.
0' ~ -
3 žgBgzo
cele vagone franko vsaka slovenska postaja in manjše množine franko [jubijana kupuje po
najvišjih cenah
mm Panholzer
, P»m-:&®%& ulica.
t   R ff C -.1
k! i li
■
is 5 m
s»5«ia9i
Sisak, Snsak,
Inlepnaoijonalaa tt*anspoi*^«n d
W Zagreb
Caio h MM t L M L DnUthiffltinlali Bf.
Varfbor
Berlin, Praga. Trst, Bratislava, BFeclava, Buchs, DS^in, Cheb, (E&r), Haibstadt u Č., Hamburg, Karlove Varv, Innsbruck, Passau, Podmokli,
Tyn NA^.
v svesl z
DANZAS & COM tfelnHIka druZba
BascI, ZUrlch, Gsneve, Bochs, St. Gallen, Pariš, Lyon, Milano, Sh-assburg, MOlhansen, London, Mannheim, Frankfurt a/M., Stuttgart, Mainz
priporočata s^oj skapnl
redni specialni promet
v Švico, Francijo, Italijo, Belgijo, Angleško ter Nacijo in iz teh driav. Specijalna sležba za transport jajec, perutnine, siiv, pekmeza itd.
Bruder Fisc'
Wien9 lllry Pasangessa 3S
Brzo^vi: Lokomobiillscher Wien
nabeellajo
lokomobiSe
sedaj iettno
Wolfs
400—600 PS 300—380 PS 100—130 PS
70—95 PS
40—70 ps
35—60 p S
25—35 PS
15—25 PS
10- 25 PS
11— 16 PS Lanz:
200—300 ps 56—70 ps
in kratkudobno Lanz:
40—60 PS 20—45 PS
24— 3* PS 30—32 PS 18—28 PS 16—26 PS IS—30 PS 15—25 PS 10—15 PS Badeala:
120—165 PS 33—18 PS
25—40 PS
dobavne:
B*denJa:
20—32 PS 10—17 ps
Braad * Lhfsfllier:
5^75 PS 30—45 P S 20-30 PS nofharr - Sehrantzt
40—60 PS 12—20 PS 12—18 PS 12—13 PS Umratn t 12—18 PS
podano in KerTSfS^ao v vsaki množini kupi Mehanična
vrv ama, terilnica in predilnica
Ponudbe je nasloviti na tovarno v Orosuplju.
Lokomobilni kotli
Bodnara: 120 qm — 12 Atm.
60 qm — 10 Atm.
22 crm — 9 Atoi. 22 qm — 9 Atm.
Pod iasnatrom za obratna spretni- LmM Mlini POpraj-|m™ ualnlca. Agrtgatl nradno preizknaenl. 34
prm
VsaJko vrsfe !a^J0R3 pre?e dobite v poljubnih množinah pri b ?hanični vrvarni, terilnici in predilnici
9nt«n >"inkeyec, ^renj-Qro5up!jc
Vprašanja je nasloviti na tovarno v Grosuplju.
...
Telefon Štev. 908.
St«v. poti. lakov, urada SMS 120*1.
3RTNA BANKA
v Uublianl Kongresni trg lt*w. 4,
da!e kredite o obrtne sorbe po Izrednih pogpilb, poipelnje nsianaollanie
■Sna?fniindMlrii33h podjeriLSorScieosebanCng traoaabcllenalbnlsmrnele.
Vloge na knjižica in na tekoči ra?un obrestuje s
^1 lo
ed dne vloge do drsa dviga,
Za iiiseratai del odgovoren Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodno tiskarne«