oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne liskovine vol. xxjx.—leto xxrx. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 12, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 222 Zed. države vrnile vse donavske ladje {prizadetim narodom Byrnes podal tozadevno Naznanilo na seji sveta zunanjih ministrov , NEW YORK, 11. nov. —Dr-zavni tajnik Byrnes je danes, na Sveta zunanjih ministrov tirih velesil naznanil, da so Ze-'ojene države naročile svojim okupacijskim oblastim, da vrne-Jo vse ladje na Donavi, ki so bile zlomu Nemčije zasežene od edinjenih držav narodom, ki te %dje lastujejo. Gre za nad 400 donavskih la-'J> katere so Nemci med vojno oal ostavko Washington, lo. nov. — t, poroča neoficielno glasilo j^i^y Times" namerava gen. jj.,'Sht D. Eisenhower, povelj-(j^j^.^'^eriske oborožene sile, po- zaradi pomanjkanja jas-stališča Bele hiše v odno-k armado, posebno v finanč- I zadevah. T "a jG tajnost"—pravi Times", da armada še ^ Me ve, koliko bo lahko ^oila v prihodnjem letu." Se ^ pokoj. Isto glasilo C /^Ja, da je Eisenhower raz jar r •' ZAROKI V DRUŽINI t^r rt ed kratkim sta se sin in hči Va"John Maline iz -125iž9 Ghti Ave. zaročila. Emil Mah- Se Je zaročil z Dolores Zawa- cki K. . Igy'^' je hči Mr. in Mrs. Stan-2awacki iz 8215 Kosciusko ^ila ' Mahne se je pa zaro-lHf ^ Johnom Mason, sinom Mrs. John A. Mason iz ^14 115 Sta St. Oba zaročenca ^ojna veterana. Bilo srečno! KROŽKA šT. Sl,f»VF!TVrif No ob 7:30 uri se vrši se-Ifg odbora krožka št. 1 Pro-Slovenk v Slovenskem ^<1 domu na Waterloo w *"^81 se članice, ki so pri-(la pomagati pri šivanju, pridejo na sestanek Gen. Eisenhower dal važen ukaz armadnim letalcem Vsi poleti nad tujimi državami brez dovoljenja prizadetih vlad so poslej strogo prepovedani WASHINGTON, 10. nov.—Gen. Dwight Eisenhower je izdal novo in strogo povelje, na podlagi katerega bodo ameriški vojni piloti morali predhodno dobiti posebno dovoljenje za polete nad ozemljem tujih držav. To dovoljenje jim bodo izdale vlade držav, nad katerimi se bodo poleti vršili. že 19. avgusta, ko je bilo nad* jugoslovanskim ozemljem s e -streljeno ameriško vojno letalo, se je delalo na temu ukazu, toda v veljavo je stopil skupaj z i drugimi ukazi 30. oktobra. Povelje naglasa dobesedno, da nobeno ameriško vojno letalo ne sme vršiti polete nad nobeno osebi so bile ubite in 18 tujo deželo, brez predhodnega j ranjenih, ko je ob priliki poiz-dovoljenja prizadete države. kusa, da pristane na cleveland-že pred samim tragičnim do- ^kem letališču potniški zrako-godkom 19. avgusta, ko je pet United Airlines, treščil ameriških letalcev izgubilo živ-j včeraj zjutraj v drevo in padel Ijenje, je maršal Tito naslavljal, samo letališče. proteste proti ponavljanem kr- j Preiskava se vrši, da se ugo-šenju suverenitete jugoslovan-, tovijo vzroki nesreče. Ubiti so skega ozemlja. Izven tega jugo-1 pilot in njegov pomočnik. slovanskega incidenta poročilo | —- omenja, da so ameriški zrako-^lZ BOLNIŠNICE plovi bili ogražani tudi po rus- j Mrs. Olga Matjašič se je vrni-kih zračnih patrolah v Avstri- ^ la iz bolnišnice na svoj dom na ji in nad, po Rusih okupiranim ^ 951 E. 239 St. Prijateljice jo delom Mandžurije. sedaj lahko obiščejo na domu. Avionska nesreča na clevelandskem letališču ie Človekoljub, daruje ^^^oSko bolnico v Sloveniji Molotov za sporazum v pogledu razorožitve NEW YORK, 11. nov.—Sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov je danes povedal, da je Sovjetska zveza pripravljena na sporazum razorožitve. V cilju, da se skozi organizacijo Združenih narodov osigura mir svetu, je Sovjetska zveza pripravljena na sporazum z Združenimi državami na podlagi predlogov, ki so storjeni v temu smislu. Molotov je izjavil: -—- "Vi veste, da je Sovjetska zveza predložila splošno omejitev oboroževanja. Istotako veste, da so Združene države podprle ta predlog in dodale še neke svoje predloge. "Zedinjene države sprejemajo sovjetske predloge in jaz izjavljam v imenu sovjetske delegacije, da smo pripravljeni, da, gremo naprej in se srečamo na skupnem stališču. Predlogi Zedi-njenih držav in Sovjetske zveze so lahko harmonizirani." "Nobene spremembe v politiki/' izjavlja Byrnes Molotov, državni tajnik Byrnes in angleški tajnik za zunanje zadeve Bevin so bili glavni govorniki na sestanku. V soglasju z izjavo predsednika Trumana je Byrnes podal izjavo, v kateri je povedal, da zmaga republikancev na volitvah ne bo vplivala na spremembo ameriške zunanje politike, ki ostane še nadalje v znaku naporov, ki jih Amerika vrši za ohranitev miru v svetu. Tudi v imenu Anglije je Bevin podal izjavo glede predlogov za razoroženje, toda pripomnil je. V NEDELJO, 17. NOV. priredi MLAD. ZBOR KONCERT IN IGRO "Šola v nebesih" v Slov. del. domu na Waterloo Rd, PriCetek ob 4. uri popoldne ZVEČER PLES da Anglija ne bo ponovila napako, da se razoroži, predno isto ne stor^ tudi druge velike sile. Se soglašajo v istem cilju Vsi trije govorniki se popolnoma soglašajo v enem cilju. Govori so bili po svoji vsebini vsmerjeni v cilju, da se obdrži potom organizacije Združenih narodov mir na svetu. Molotov je izrazil svojo zaskrbljenost glede atomske bombe. Povedal je, da bi z ozirom na to vprašanje "uporaba atomske energije morala biti v miroljubne, ne pa v vojne namene." Na sestanku je prevladal duh optimizma, ki so ga izjave Mo-lotova, Bymesa in Bevina ustvarile. Splošen vtis je, da lahko pride do sporazuma glede razorožitve in kontrole atomske energije. VILE ROJENICE Pred par dnevi so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. l. Merhar, 41 Wood St., Willough-by, Ohio, in pustile v spomin krepkega fantka-prvorojenca, ki je tehtal sedem in pol funta. Mladi oče je sin Mr. in Mrs. l. Merhar iz 469 e. 149 St., ki sta s tem dogodkom postala stari oče in stara mama. Čestitamo! , ZOPET DOMA Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom poznani Mr. Fred Martin iz Tracy Ave. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske, vo-ščilne kartice in darila. Prijate-nj. Iji ga lahko obiščejo na domu! preds. truman želi sodelovati Z republikanci Včeraj je predsednik Truman na konferenci časnikarjev z ozirom na zma^-go republikancev ob priliki zadnjih volitev podal svojo osebno izjavo, v kateri je omenil: "Sodeloval bom v vsakem oziru z člani kongresa. Moje upanje in molitve so, da bi ta duh sodelovanja bil vzajemen." Istočasno je Truman izjavil, da ne bo prišlo do nobenih sprememb v uradu in da ne pričakuje nobenih re-signacij v kabinetu. Republikanci sp se odzvali pozivu predsednika Trumana za sodelovanje med kongresom i n eksekutivo, toda poudarili so, da se na-meravajo držati svojih principov. NEZAKONSKA MATI SE JE MAŠČEVALA NEW YORK, 8. nov. — Telo novorojenega otroka, ki je bilo skrbno zavito in v škatli za čevlje poslano po pošti na naslov očetove žene, je vzbudilo veliko senzacijo. Policija se nahaja na lovu za neznano materjo in istočasno se vrši preiskava, da se dožene, če je otrok umrl naravne smrti, ali pa je bil umorjen. Ime osebe, na katero je paket bil naslovljen, se drži v tajnosti. Policija domneva, da je paket poslala nezakonska ^mati ženi otrokovega očeta, "da se tako maščuje. To maščevanje pa policija označuje za "najbolj brezsrčen slučaj v analih kriminala." Komunisticno-socialisticni blok zmagal pri volitvah v Italiji Kabaretni pevec prijet kot vlomilec Clevelandska policija je zalotila v nedeljo zvečer v železni varnostni blagajni veletrgovine Stearn Co. na 1021 Euclid Ave. nekega 20-letnega moškega, ki je rekel, da se piše James Oriti in stanuje na Cleveland Heights in da nastopa kot pevec v raznih kabaretih. Policija je odkrila, da je bilo pri vlomu zlomljenih dvoje vrat, stena poleg varnostne blagajne je bila na dveh krajih preluknjena in v bla- Klerikalni stranki premierja Gasperija je bil pri občinskih volitvah zadan strahovit udarec RIM, torek, 12. novembra—Skoro popolna volilna poročila o izidu občinskih volitev v Rimu kažejo, da je iz njih izšel z odločilno zmago blok levičarjev, v katerem so zastopani komunisti in socialisti. Iz Florence se poroča, da so zmagoviti komunisti razobesili rdečo zastavo nad zgodovinsko palačo Vecchio. Na podlagi poročil iz 1,241 vo-*-—-- lilnih okrožij v Rimu izmed ga levičarjev se splošno tolma-1,256, je ljudski blok, ki pred- či kot izraz narodnega sentimen- gajpo samo sta bili zasvedrani komuniste, socialiste in ta in pričakovati je, da bo imela V»11 on o VI TOl 1 TI Xr* r\ /-«i-k^ ^ ^ ^ ^ ^ J ^ — VAJE MLAD. PEV. ZBORA Nocoj ob 5. uri se vršijo pevske vaje Mlad. zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se starše, da pošljete vse otroke k vajam, ne glede na to, če imajo posebne vloge ali ne. dve veliki luknji, vsled česar je sumila, da je zaloteni vlomilec moral imeti pomagača, toda po večurnem preiskovanju poslopja in okolice ni našla nikogar. Zajeti vlomilec je bil aretiran pred štirimi leti radi vloma v neko trgovino, nakar je bil poslan v poboljševalnico. Je ože-njen ter je policiji rekel, da ko je odšel z doma z vlomilskim orodjem, je ženi rekel, da gre v Ashtabulo, kjer da ima nastopiti v nekem nočnem klubu. Nedavno je v omenjeni trgovini dobil delo kot prodajalec čevljev in na ta način dobil priliko, da se je seznanil z notranjščino trgovine. Ko je tekom vloma pre-rez^l žico alarmnega aparata, je prihitela policija in ga zasačila pri poslu. NA OBISKU Poznana Mrs. Alojzija Kocjan je prišla iz Strabane, Pa., na pogreb pokojnega Victor Sheila, ki se je vršil včeraj popoldne. Drugi, ki so prišli iz Strabane, Pa., na njegov pogreb, so: Jim Tomsic, Mrs. Mary Tomsic, Mrs. Antonia Senkinch in njena svakinja Mrs. Antonia Senkinch. JUGOSLOVANSKA IZJAVA PRED SVETOM ZUNANJIH MINISTROV V včerajšnji številki "Enakopravnosti" smo priobčili prvi del izjave, ki jo je podal v imenu jugoslo; vanske vlade minister za zunanje zadeve Stanoje Simič dne 6. novembra pred svetom ministrov za zunanje zadeve v New Yorku. Spodaj prinašamo drugi del te važne izjave. Jadransko vprašanje, usoda cele Istre, Trsta in Gorice je bila rešena v duhu najbolj plitkega italijanskega šovinizma. Krivica je bila storjena Jugoslovanom, ki so se morali daviti pod težo italijanske nadmoči na Jadranu isto tako kot so morali trpeti zaradi ostalih razlogov, katere ste spoznali ko ste proučevali to vprašanje. Toda Jugoslavija ni postala* fašistična, niti je ona provoci-rala vojno. Ravno nasprotno. Ko je videla, da je demokracija v nevarnosti, je storila nekaj, kar se je 27. marca 1941 leta tolmačilo za junaški samomor. Zavrgla je vlado, ki je Jugoslavijo vlekla v krog osiščne po-* litike in tako navlekla na sebe brutalni napad. Toda postopajoč tako, ona je zmešala Hitlerjeve račune. Z druge strani napori, ki so se vršili leta 1919 v cilju, da se na pol pota sreča italijanski šovinizem, so propadli—najsibo v v cilju, da se ga razoroži ali pa oslabi. Oni so samo ohrabrili daljni porast tega šovinizma. Ravno na temu poročilu, ki ga je po londonskem sporazumu dobila Italija, se je Porodil fašizem, tisti italijanski fašizem, ki je skupno z svet v vojno. Hitlerjem pognal Navzlic temu po končani drugi svetovni vojni, v kateri je bilo bolj jasno označeno kdo stoji na kateri strani kot je to bilo v prvi, od Jugoslavije se zbpet zahtevajo žrtve, čeravno smo prepričani, da kar smo mi predlagali, boljše odgovarja zaščiti ne samo jugoslovanskih interesov, temveč tudi zaščiti interesov miru in demokratičnega sveta. Mi želimo, gospodje, da priložimo kolikor je mogoče v cilju, da olajšamo vaše delo, ker smo prepričani kako važno je, da bi ta konferenca bila uspešna in se popolnoma zavedamo naše odgovornosti. Podal sem bolj natančno pojasnilo o vprašanju, razmejitve (Dalje na 2. strani) dve drugi manjši levičarski stranki, dobil 180,215 glasov. Novo fašistično gibanje zasenčilo krščanske demokrate Takozvano gibanje "preprostega človeka" (Uomo Qualun-que), ki mu stoji na čelu Gugli-elmo Giannini, o katerem trdijo levičarski krogi, da predstavlja nove vrste fašizem v Italiji, si je pri volitvah v Rimu zagotovilo drugo mesto. Dobilo je 105,741 glasov. Zmaga ljudskega bloka komunistov in socialistov je silen udarec za premierja Aldice de Gasperija in njegovo stranko krščanskih demokratov, ki je iz splošnih volitev, ki go_se vršile prošlega junija, izšla kot zmagovalka. Krščanski demokrati so v Rimu dobili samo 102,252 glasov in bili s tem potisnjeni na tretje mesto. Desničarske stranke v Rimu se utegnejo združiti V Florenci so komunisti razobesili rdeče zastave na mnogih zgodovinskih prostorih in proslavili zmago ljudskega bloka s tem, da so zvonili s slavnim zvonom italijanske renešance. Neuradno se domneva, da bo v rimski mestni zbornici, ki šteje 80 sedežev, blok komunistov in socialistov imel 27 sedežev, novo fašistično gibanje 18 sedežev, krščanskih demokratov 16 sedežev, ostalih 19 sedežev pa bo razdeljenih med več manjših strank. Da-li bo ljudski blok navzlic svoji zmagi izvolil župana Rima, še ni jasno. Mestna zbornica voli tako zvano občinsko junto, slednja pa voli župana. Ako se krščanski demokrati združijo z zastopniki novo-fašističnega gibanja, tedaj bi mogli izvoliti desničarskega župana. Levičarski blok na prvem mestu po drugih mestih Poročila iz raznih delov dežele izkazujejo, da je ljudski blok komunistov in socialistov zmagal tudi v Genovi, Turinu, Nea-plu in drugih velikih mestih. Izid volitev pa še ni znan v 737 malih mestih in trgih, v katerih so se vršile volitve v nedeljo. V Rimu se je na dan volitev videlo menihe in nune, ki so šli v velikem številu na volišče. V mestih je bila udeležba pri volitvah v obče nizka, dasirav-no so krščanski demokrati vodili hrupno kampanjo, v kateri so poudarjali, da se gre za odločilno borbo med krščanstvom in komunizmom. , Občinske volitve same na sebi ne pomenijo, da bo Gasperijev kabinet padel, toda velika zma- Gasperijeva vlada poslej čedalje večje težkoče. Novi grobovi agnes tisovec Po večletnem rahlem zdravju je preminila na svojem domu splošno poznana Agnes Tisovec, preje Zaviršek, rojena Rot. Stanovala je na 12902 Kirton Ave. v West Parku. Doma je bila iz Studenca pri Krškem, kjer zapušča tri sestre: Anno, Alojzijo in Terezijo ter več sorodnikov. Tukaj je bivala 41 let in je bila članica društva Delavec, št. 257 SNPJ ter podružnice št. 21 SZZ. Prejšnja leta. j^ vodila gostilno na E. 33 St. in St. Clair Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josepha, doma iz Dolnje Straže pri Novem mestu, ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz hiše žalosti pod vodstvom Žele-tovega pogrebnega zaVoda v cerkev Annunciation ob 9.30 uri in nato v družinsko grobnico na Calvary pokopališče. # frances prince Snoči ob 11:45 uri je po daljši ^olezni umrla v Ingelside bolnišnici Frances Prince, rojena Kor-diš, stara 48 let. Stanovala je na 1245 E. 55 St. Doma je bila iz Malinske vasi pri Mirni peči, odkoder je prišla v Cleveland pred devetimi leti. Bila je članica društva Danica, št. 34 SDZ. Tukaj zapušča soproga Paula, v starem kraju pa hčer Mary. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen. * john bayko Včeraj zjutraj ob 1:40 uri je umrl v Woman's bolnišnici John Bayko, rodom Čeh, ki je prišel v Cleveland leta 1893. Stanoval je na 984 E. 74 St. in je bil 69 let star. Bil je vdovec. Zapušča štiri sinove in hčer: Johna, Mi-chaela, George in William ter Mrs. May Morabec. Žena Barbara je umrla leta 1936. Pogreb se bo vršil iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St. v četrtek zjutraj ter na Highland Park pokopališče. pošiljanje paketov in denarja v domovino Mihaljevich Bros. Co., 6424 St. Clair Ave., priporoča rojakom, ki nameravajo poslati svojcem pakete in denar za božične praznike, da ne odlašajo, ker sedaj je že čas, ako hočete, da prejmejo darila ob času. Podrobnosti glede denarnih pošiljk vam bo Mihaljevicheva tvrdka radevolje dala, kot tudi glede drugih zadev, tičočih se pošiljk v domovino. L STRAN 2 enakopravnost 12. novembra, iW 'E NAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. ST CLAUB AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 L,suea Ever) Ua> Except Saturdays, Sundays and Holidays UREDNIKOVA POŠTA SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) dy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: ,Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)___ For Half Year—(Za pol leta)__ For 3 Months—(Za 3 mesece)____ -$7.00 . 4.00 _ 2.50 3y Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)_____ Foi Half Year—(Za pol leta)__ For 3 Months—(Za 3 mesece)_____ -$8.00 - 4.50 . 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Yea*—(Za celo'leto) __ For Half Year—(Za pol leta) ___ .$9.00 . 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. IZ ZGODOVINE PRIMORSKIH SLOVENCEV SLOVENCI V TRSTU 1861 LETA LL- Ze 1861 leta so Slovenci osnovali v Trstu "Slavjansko čitalnico," ki je z ljubljansko in mariborsko bila ena od prvih treh čitalnic v katerih se je skozi i več desetletij vodila slovenska nacionalna politika. V šestdesetih letih so imeli Slovenci že svoje časopise ("Ilirski Primorjan, "Primorec," "Slovenski Primorec"). 1874 leta je osnovano v Trstu politično društvo "Edinost," ki je skozi desetletja upravljal^ z slovenskim političnim življenjem v tržaški občini in dve leti pozneje začelo izdajati svoje lastno glasilo "Edinost," ki se je kot dnevnik neutrudljivo borilo za nacionalne pravice primorskih Slovanov. Slovenci so organizirali tudi mnogo političnih, kulturnih in sindikalnih (strokovnih) organizacij, ki so 1904 leta imele svoje, prostore v monumentalni stavbi "Narodnega Doma," ali pa "Balkanu," v samemu centru mesta. Med njimi je bilo tudi narodno gledališče. Slovenci so imeli tudi svoje privredne ustanove, posojilnice in privatna podjetja ("Tržaška posojilnica," "Jadranska banka," "Trgovsko-obrtna zadruga," "Tržaška zadružna zveza," kot razne podružnice "Ljubljanske kreditne banke" in podružnice velikega češkega zavoda "Živnostenske banke"). V nepolnih petdesetih letih so Slovenci uspeli, da odgoje svojo lastno inteligenci j o, trgovce, obrtnike in strokovne delavce. Ob priliki volitev za politična predstavništva Slovenci &o najprej nastopali v okolici Trsta, kjer so 1865 leta dobili vse mandate. Od 1873 do 1897 leta so imeli za okolico svojega lastnega narodnega poslanca v dunajskem parlamentu —Ivana Nabergoja., Pozneje so ta mandat izgubili, toda od 190G L, ko je stopil v veljavo zakon o splošni in enaki pravici glasovanja, ta njihov mandat ni bil več v nevarnosti. Nacionalna zavest v tržaški okolici je bila zelo močna in je že 1868 1. in večkrat tudi pozneje, prišlo do krvavih spopadov med pristaši italijanske nacionalno-liberalne stranke in slovenskimi "teritorijalci." V sqmem pač mestu Slovenci so začeli predstavljati močno politično grupo šele po zakonu o splošni in enakopravni pravici voljenja. (Iz knjige "Oko Trsta" v založbi državnega zavoda Jugoslavije—Beograd 1945 1.) * * $ SOCIJALIZEM V TRSTU Delavstvo je v Trstu zaradi razvoja prometa in industrije tvorilo veliki del prebivalstva. Ni pa prišlo do polnega izraza, dokler ni prišlo do ovelavljenja splošne pravice volenja. Toda že v tem času se je osnovala socijalnc demokratska stranka. Pozneje je v ti stranki prišlo do razkola in se je osnovala posebna slovenska socijalistična stranka poleg italijanske s katero je skupno nastopala. Voditelji socijalistične stranke so se nahajali v samemu Trstu. 1914 leta je sedež Izvršnega odbora socijalistične stranke za celo Slovenijo bil v—Trstu. Tudi sam slovenski Kocijalistični tisk je nastal ravno v Trstu ("Rdeči prapor"). Zaradi svoje socijalne strukture je Trst pred prvo svetovno vojno bil izjema v slovenskemu političnemu gibanju, pri kateremu je odločilno vlogo igrala klerikalna stranka. Toda v Trstu je društvo "Edinost" bilo v rokah liberalcev, a izven tega je obstojala tudi močna socijalistična stranka, d očim klerikalci niso pomenili nič. Po prvih volitvah za dunajsko skupščino na podlagi splošne volilne pravice 1907 leta je osnovana v Trstu, po vzgledu na podoben pokret na Ceskem, tudi "Narodna delavska organizacija," ki je do same prve svetovne vojne imela dosti uspehov. V Trstu in delno tudi na goriškem so med Slovenci bili najbolj uspešni napredni elementi. Italijanska socijalistična stranka je bila nasprotna iredentizmu in je kot avstrijska socijalistična stranka zastopala stališče, da treba nacionalno vprašanje rešiti v okviru Avstrije. Stališče italijanskih so-cijalistov se je popolnoma razlikovalo od stališča italijanskih nacionalistov. Prvi so zastopali načelo mednarodne solidarnosti proletarijata. Toda kakor pri nji tako tudi pri slovenski stranki so obstojale pred in za časa vojne dve struje, ker jim v nacionalnem pogledu stališče ni bilo dovolj jasno in to se je pokazalo 1918 leta. Odnos med temi tremi velikimi političnimi strankami (italijanski in slovenski socijalni demokrati so šli skupaj), ki so imele svoja glasila "Piccolo, "Lavoratore" ("Delavec") Presenečenje ob 25-lelnici zakona Cleveland, O. — Pravijo, da se tistim ljudem, ki dolgo živijo na tem čudnem svetu, vsake vrste izredne stvari dogodijo. Tako bo menda res. Tudi podpisanima se je primerilo, da sva dočakala 25-letnico najinega zakonskega življenja. Ob tej priliki so naipia priredili najini prijatelji in društveniki prav prisrčno presenečenje ali "surprise party". Kako so naju izpeljali na to partijo? Nič posebnega sluteč, sem prišel 12. oktobra z dela domov. Medtem ko slačim mojo paradno zidarsko obleko, pozvoni telefon. Moja žena Mary odgovori in vpraša klicatelja, kaj želi. Na drugem koncu telefona pravi, da govori Mrs. Mirni Bradač, to je hčerka od Mrs. Amalije Terbižan, da bo ona in njen mož Mr. Bradač pripeljala neke cvetlice za presaditi na vrtu. Zato naj ostaneva oba lepo doma, da se pogovorimo, kako najbolje uspevajo tiste cvetlice. Moja žena Mary odgovori, da ako pripeljete kaj kmalu tiste cvetlice, bom še tudi jaz (Andy Božič)' doma, kasneje pa ima-m iti na neko sejo. Mrs. Bradač pravi, da v pol uri že pripeljeta tiste cvetlice. Res so bili v pol uri Ž3 pred našo hišo. Vstopijo prav modro, da se ne bi kaj izdali, da imajo kakšno tajnost v mislih. Mr. Bradač mi pravi: No, Andy, ako greš na sejo, pa vendar ne boš šsl tako kosmat med ljudi. Daj se obriti. In to je ponovil dva ali trikrat. Malo čudno se mi je zdelo, da ga tako skrbi moja brada. Na tretjo opozo-ritev na mojo neobrito brado sem rekel, da saj imam ženo in se ne grem ženiti. Zato mi je prav vseeno ali sem obrit ali kosmat. Pri tem sta se oba, Mr. in Mrs. Bradač prav pretkano zasmejala. Nato sem pristal, da če ju toliko zanima, da grem obrit in čeden na sejo, se bom pa obril. In tako se je zgodilo. čela, ker se nisma mogla zbrati, kaj se vendar pri nas godi. Kar s silo so naju prijatelji odvedli v klet in nama odkazali prostor, kjer sva se sedla. Nekdo je medtem s smehom pripomnil: "No, Andy, tukaj bež, da bomb imeli danes zvečer sejo in menda do jutri zjutraj." Tako so naju zvite glave speljale na led. In kaj sva hotela drugega, kot da sva se jim uda-la in se s dragimi prijatelji in prijateljicami veselila, do jutranje zore. Sledeči so se udeležili najine 25-letnice zakonskega življenja, ali takorekoč druge svatbe, in vsem tem se na tem mestu naj-iskreneje zahvaljujem. Ob priliki vam gotovo povrneva obisk. Mr. in Mrs. Louis Čebron, Mr. in Mrs. Louis Petrovčič, Mr. in Mrs. Max Kobal, Mr. in Mrs. F. Klun, Mr. in Mrs. John Štran-car, Mr. in Mrs. Anton Skapin, Mr. in Mrs. Joseph Terbižan,-Mrs. Amalija Terbižan, (mama od Mrs. Bradač), Mr. in Mrs. Bradač, Mr. in Mrs. Hilbert Aglater (najina poročena hčerka in njen mož), Mr. in Mrs. Marc, Mr. in Mrs. Krist Lokar, Mr. in Mrs. Batič. Vsi navedeni so tudi člani in odborniki drust. "Vipavski raj" št. 312 SNPJ. Torej vsem skupaj še enkrat najlepša zahvala, prav posebno pa še Mrs. Čebron in Mrs. Petrovčič, ki sta skoraj vse to organizirali ter družini Mr. in Mrs. Max Kobal, ki sta poskrbela z j; prevoz vsega tega, kar je bilo treba, in tega ni bilo malo. Vašega iskrenega prijateljstva in dobrotijivosti, ki ste jo nama ob tej priliki izkazali, ne bova nikdar pozabila. Bodite vsi nama najlepše pozdravljeni! Andy in Mary Božich. 23106 Nicholas Ave. Euclid, O. Za mladinski pevski zbor Cleveland, O. Največje veselje vsak otrok ima, če skupaj se z drugimi otroci igra. Starši, pripeljite svoje otroke k Mladinski prireditvi, da se šam, kdo je, pa se oglasi Mrs Spehek in pravi, poslušaj! Jaz držim telefonsko slušalko in poslušam. Sam nisem vedel, kaj bo iz tega prišlo. Nato pristopi na drugem koncu telefona, nam dobro poznani muzikant na harmoniko, Mr. Louis Spehek in mi zaigra "Happy Birthtay to You, Joe." Bil sem prijetno presenečen in obenem vesel, da sta se Mr. in Mrs. Spehek spomnila, da obhajam svoj rojstni dan. Torej, najlepša hvala, Mr. Spehek, za lep pozdrav na telefon in zraven še en poskočni valček. Pozdrav vsem čitateljem "Enakopravnosti." Joe Adamič. držav, ki so živele pod fašizmom. In to je eden od glavnih razlogov, da zagovarjamo usta vo, ki bi pod nadzorstvom in z garancijo Varnostnega sveta zajamčila polne demokratske pravice narodu. To ni nobena koncesija Jugoslaviji. To je samo mišljenje dežele, ki je morala plačati tako visoko ceno v krvi za zmote, katerih žrtva je bila v preteklosti, za zmote, ki bi bile lahko obsodile na smrt vse nas, da niso velike države, katere vi, gospodje zastopate, zedinile svoje moči v enotni borbi. Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"! _ . v, . , v, . bodo razveselili, ko bodo gleda-Prei sva sla m razložila pripe-1. .. . „ , ... , ,. J ^ ^ 'h igrati otroke njihovih let, da Ijane cvetlice. Pomenih 'smo se,! . . .. . , ' , • , , . ... . i praznujejo z njimi vred dan kam kako naj j.h pofadim m | veseljl a o naj se 31 ovije, ^ i Prosi se tudi starše; da vpi- ^varuje pred mrazom itd. Med. otroke k zborom, kjer em pa s a se zens i po svoje I poj nadzorstvom odraslili in podarjal, v his,. Medtem je učite jih žs sedaj Mrs. Bradač nekam prav na kratko telefonirala. Tedaj j e menda rekla, da naj kar pridejo, dokler res ne odidem na kakšno sejo. Na enkrat se zasliši ne-; kakšen šum in ropot nekje na cesti, potem pa še večji ropot, j boljše rečeno cel rom-pom-pom, pa kričanje. Iz začetka bolj pritajen, pozneje pa kar odkrit smeh. Medtem eni došleci ude-rejo v hišo, drugi pa v klet ter pričnejo nositi neke zaboje kar iz truka v klet in kaj vem kfij še vse drugega. v nežni mladosti, da zahajajo v dobro družbo. Da se ne bi kdaj zgodilo, da bi kdo rekel: Tvoj sin ali Tvoja hčerka je malopridnež ali ničvrednica. Kako bi vas srce bolelo, le pomislite. Mladinska prireditev bo v nedeljo 17. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. J. Tomšič. Telefonsko presenečenje I Dne 10. novembra sem obha-Med tem delom došleci kri-jj^^ ^^oj rojstni dan, seveda po čijo in se smejejo, kot bi bili i stari navadi pri kozarcu be-malo obsedeni: Surprise! Sur-jl^ga, v družti mojih najboljših prise! In nama podajajo roke! jp^jateljev, kar naenkrat zazvo-Drugi so bili medtem kar sami ^ "i telefon. Mrs. Marolt me po-gospodarji naše hiše, posebno kliče iz vesele družbe, pojdi na še v kleti. V prav kratkem ča-1 telefon, ena ženska te kliče. Jaz su je bilo vse pripravljeno in sem se kar ustrašil, ker nimam miza obložene, prav kakor za; tiste navade, da bi me nekdo te-veliko svatbo. Midva z ženo sva' lefonično klical za kakšne dobila pa od vsega tega tako zme- govore. šana, da nisva vedela, kaj bi po- Jaz grem na telefon in vpra- in "Edinost," se je pokazal ob priliki volitev za dunajsko skupščino 1907 leta na podlagi splošne pravice glasovanja. Takrat so socijalisti dobili 9447 glasov, italijanski liberalci pa 8426 glasov. Na volitvah 1911 leta so dobili italijanski liberalci 14,335 glasov, socijalisti 10,229, a slovenska nacionalna stranka 10,656 glasov. V samem mestnemu svetu zaradi volitvenega sistema so 1913 leta italijanski, liberalci imeli 51 zastopnikov, a Slovenci 12. Jasno je, da je to bila samo posledica volitvenega sistema, kajti italijanska na-cionalno-liberalna stranka bi izgubila svojo glavno trdnjavo, da so se volitve vršile na podlagi splošne in enake pravice glasovanja. V demokratičnemu sistemu stranka italijanskega kapitalizma bi brez dvoma izgubila Trst. (Iz knjig# "Oko Trst*" v zaloibi državnega zavode Ju90ii*vjj*-*^B«09r8d 1945 i.) JUGOSLOVANSKA IZJAVA PRED SVETOM ZUNANJIH MINISTROV (Nadaljevanje z 2. strani) v prvem delu mojega govora. Hočem tu, da podvlečem eno zelo važno vprašanje, ki je splošnega značaja, namreč—mednarodni položaj Trsta. Tudi na tej točki Jugoslavija je pripravljena na nadaljne odstopke. V cilju, da olajša ustvarjanje demokratičnega statusa, Jugoslavija opušča svojo zahtevo, da guverner Trsta mora biti Jugoslovan in soglaša, da ga imenuje varnostni svet. Istotako Jugoslavija pristane na to, da njeni politični predstavniki nimajo pravice, da preprečijo izvršitev odlokov tržaških oblasti, ter na-pušča svojo zahtevo, da Jugoslavija mora imeti svojo vojaško postojanko v Trstu. Jugoslavija torej predlaga novo besedilo člena XVI. Tako mi vlagamo nove napore, da se doseže rešitev. Jugoslavija je pristala na internacionalizacijo Trsta kot na eno zelo veliko žrtvo. Eden od glavnih argumentov, ki so ga zoperstavljali naši teži, da Trst postane sestavni del federativne Jugoslavije, je bilo dejstvo, da se v Trstu nahaja italijanska večina in da bi nacionalni obstoj iste bil ogrožen, če bi bil priključen Jugoslaviji. Navzlic dejstvu, da je Juboslavija bila pripravljena prožiti najbolj široke garancije in sprejeti nadzor Velikih štirih, ali Združenih narodov z ozirom na jugoslovanske obveze, da očuva nacionalni, socialni in ekonomski položaj Trsta—je bilo prvo gledišče, ki je nadvladalo. Sedaj, gospodje, ko je Jugoslavija pristala na internacionalizacijo Trsta, sedaj, ko je nevarnost, ki je baje ogrožala italijansko večino v Trstu odklonjena, zakaj bi tržaško ljudstvo ne imelo pravice, da samo vlada skozi demokratske ustanove pod zaščito Varnostnega sveta? Zakaj se smatra za potrebno, da se governerju Trsta, ki je predstavnik svetovne centralne demokratične organizacije, da diktatorsko moč? Ali ne smatrate, da js z pedagoškega gledišča zgrešeno, da se pri prvemu poizkusu za ustanovljen je male administracije pod pokroviteljstvom Združenih narodov ustvari vtis, da se dvomi v same principe demokracije? Izgleda nam, da bi škodovalo ugledu predstavniku najvišje svetovne demokratične organizacije, ki ji je poverjeno očuvanje miru in ki ima moralno in materialno moč, da ga obdrži, če bi se tega predstavnika postavilo na položaj diktatorja. To ne bi bil prilog vplivu Varnostnega sveta, temveč bi ustva-rilo dvom v njegovo učinkovitost in moč. Mi smatramo, da je najboljša zdravilo za države, v katerih je I demokracija bila uničena po fa-' šizmu—demokracija. Diktatura j ni »dravilo. To so skušnje vseh I Amerika za ^zmerno' akcijo proti Francu Italija in vojni zločinci RIM, 8. novembra. — Albert von Kesserling, ki je veljal za enega od najbolj sposobnih Hitlerjevih vojnih taktikov, se bo nahajal na čelu seznama vojnih zločincev, ki jih Italija misli postaviti pred sodišče in jih obdolžiti vojnih zločinov, izvršenih v Italiji. Poleg Kesserlinga se bo moralo zagovarjati še nekaj drugih nacističnih generalov. Istočasno prihaja poročilo, da bodo postavljeni pred sodišče tudi domači fašisti. Razprave proti njim se bodo baje vršile 11. decembra. Med njimi se nahaja šest najbolj vnetih podpirate-Ijev Mussolinija, ki bodo odgovarjali za umor socialističnega voditelja Matteotia, ki je bil brutalno umorjen že leta 1924. Nič pa se v poročilu ne omenja, da-li nameravajo Italijani izročiti italijanske vojne zločince, ki so vršili zločine nad jugoslovanskimi narodi, Jugoslaviji. Grob s 25 trupli odkrit pri Gorici GORICA, 11. nov. — Civilna policija Julijske krajine je danes odkrila 25 do 30 trupel oseb, ki so bile očividno pred letom in pol ustreljene v hrbet in vržene v skupni grob. Roke vseh so bile zvezane na hrbtu. Nobeno izmed trupel ni bilo identificirano, toda vsaj eno izmed njih je žensko. Trupla so bila zagrebljena v plitvem jarku v reb^i Sv. Gore nad Gorico, komaj dobrih deset sežnjev od neke slovenske krčme. Med oblačili je bil najden del nemške uniforme in več parov vojaških čevljev. • Lastnik k?čme je rekel policiji, da so bili tam do lanskega aprila nastanjeni italijanski fašisti in Nemci, ko so se slednji umaknili, pa da so se nahajali tam jugoslovanski partizani. Reke! je, da mu ni bilo o grobu ničesar znanega, dokler ga ni policija danes odkrila. LAKE SUCCESS, N. Y., H nov.—Delegacija Zedinjenih žav je odločila, da se ne poveže z nobeno odločitvijo Združenih narodov v zvezi z akcijo proti gen. Franku, če bi te akcije bile takšne narave, da bi vodile v civilno vojno v Španiji. Ameriška delegacija soglas^ s štirimi točkami: Da se ponovno poudari obsojanje Franca in izrazi naklonjenost za kakršen demokratičen režim v Španiji. Da se pridruži vsaki akciji v cilju, da se Franca zadrži izve" organizacije Združenih narodov. Da podpre Varnostni svet, k" in kadar ugotovi, da Franko^ režim ogroža mednarodni mir i® varnost. Dokler pa Varnostni svet d® ugotovi, da Francov režim ogr®" ža mednarodni mir, delegaciji Zedinjenih držav ne želi, da priključi kakršni koli akci]' Združenih narodov, ki bi mog'^ biti neuspešna, ali pa povzročil civilno vojno v Španiji. DELAVSTVO SE NIMA BATI REPUBLIKANCEV' PRAVI SEN. MORSE WASHINGTON. — Senat"'' Morse iz Oregona, republika"^ liberalnega kalibra, je imel r) dijski govor, v katerem j® ^ gotavljal organizirano del&^^ stvo, da se nima ničesar bati" strani zmagovitih republik^ cev. . Predstavnik AFL, Robert ; Watt je v isti radijski odd^J^ Morse-u odgovoril, da upa, bodo republikanci toliko iarni, da bodo sledili senatorF vemu nasvetu. j "Ako pa bi se republik^^^ T,pozabili in začeli naskok na lavske zakone," je rekel ™ . "tedaj ne smejo biti presene,c6 ako se bo njih zmaga čez leti spremenila v fiasko." Zmeda zaradi telefonske grožnje LONDON, 11 nov. — Celi aparat Scotidnd Yarda je bil postavljen v promet, ko je neznana oseba telefonično poklicala stan vrhovnega poveljnika angleške oborcŽ3ne sile, maršala Montgomeryja in povedala, da bo maršal umorjen, če angleška vlada takoj ne spremeni svojo politiko v odnosu na. Palestino Angleška policija "Scotland Yard" je takoj podvzela varnostne mero nad vsemi vladini-mi ustanovami in važiimi osebami, da tako zaščiti iste od na silja in opominov, ki ))rihajajo kot se verjame, od podtalne palestinske organizacije. Kralj, ministerski predsednik Attloe in drugi voditelji bo o!? priliki včerajšnjih ceremonij bili bolj močno zaščiteni, kot za čapa same vojrie. Scotland Yar," je sioer zanikal, da je neznana ()seta grozila, da bo pognala v zrak vojno ministrstvo, toda priznal pa je, da grožnje obstojajo in sicer od strani podtalne judovske organizacije, ki namerava izvajati v Angliji "organizirani teror." Kakšen je ta ptič? Nad strehami nebotičn: središču Clevelanda s o ljudje zadnje dni velikega P ki povzroča splošno cijo. Nekateri pravijo, j-podoben orlu, ampak kur® da P f clevelandskega n a ravoslo muzeja dr. Williams pravi, da se noben orel, ki ga pozna » voslovna veda, ne mudil v mestu. Rekel je, da bo to brž kake vrste kragulj. ski fotografi med pisarnis delavci so videli velikega P ko je imel "kosilo" na s enega izmed nebotičnikov, i pak predno ga je kdo ^0*.^ "počiti", je odfrčal proČ ginil. slf dni' PRISPEVKI ČITALNICI Na prireditvi 40-letnice venske narodne čitalnice za^ j,, nedeljo, so sledeči Ijubit^lf^jg. talnice darovali v čitanilsko ( gajno vsak po $10: Mr. jjž, Kollander, Mr. Frank Mrs. Albina Vesel, Mrs. tar in pevski zbor Slovan, sodeloval pri programu ^ di gmotilo prispeval. Naj hvala vsem darovalcem! ROKOBOKBA V Noco^ se zopet vrsi l,itk» rokoborbi v Centralni o'" \o\ Viš la se bo popularna ^ y štirih borcev hkrati, in bosta Gordon Hessel jji- 'anda in Whiter Walber?; i pijon iz leta 1939, Whitey Wbittlei'jem in ^ v"" LaDue, ki sta oba znancti sta h rokoborcev. V drug^^'^pgil nadu so bosta tekmoval® pf Fenton in Al Szasz. 'fo A' vic, ko se bosta ta dva ^ f 'ela v Clev« landu. Vodja kem. Al Gemerchak da ao vstopnice za zanim'j'^ * mo 26. novembra, ko se rokoborbi spoprijele ž^nS sto moški, že v predprO' daj'" Kdor jc človekolpd^-za otroSko bolnico v A 12. novembra, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Slovenski ameriški narodni svet I 3935 W. 26th Street, Chicago 23, m. Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 ▼ Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, odborniki in člani šir-odbora: ČASTNI ČLANI: Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J. Častna podpredsednica: MABIE FRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. Častni član: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. CLANI EKSEKUTIVE: Predsedniki "ITBIN KRISTAN, 23 Beechtree St.. Grand Haven, Mich. Podpredsediiik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. 2- podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois. Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St, Chicago 23, 111. Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IIL Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave, Berwyn, HL Clanl: LEO JUBJOVEC, 184« W. 22nd PI, Chicago t. m ANTON KRAPENC, 1636 W. 21st PL. Chicago t. 111. LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave, Cleveland 8, Ohio. FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, DL NADZORNI ODBOR: LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, JoUet, 111. 'OSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave, Cleveland 3, Ohio, JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd, Englewood, N. J. SIRSI ODBOR: ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis. JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd, Cleveland 10, Ohio. JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St, JoUel, 111. Theresa GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. ANTON HORZEN, 1239 First St., La Salle, 111. ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St, Denver, Colo. ®EV. MATH KEBE, 223-^7th St, Pittsburgh 1, Pa. PRANK KLUNE, 604—3rd St, N. W, Chisholm, Minn. OELENA KUSAR, 1936 So. KenUworth Ave, Berwyn, HI. CATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Mich. JOHN KVARTICH, 411 Station St, BridgeviUe, Pa. JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y. antoinette simcich, 17410 Nottingham Rd, Cleveland 19, Ohio Theresa speck, 4658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo. ValkNTINE stroj, 1040 N. Holmes Ave, Indianapolis, Ind. JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo. ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave, Johnstown, Pa. ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bidg, Ely, Minn. JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, Hi. FRANCE BEVK; MED DVEMA VOJNAMA ČRTICE IN NOVELE (Nadaljevanje ) čelika so te besede živo ra-z-^ile. Skoraj bi bil polil čaj, ki ga je bilo prineslo koščeno. Ali mar govore o njem ^ on tu nikogar ni poznal . . . 9 i In Vendar ga je tako čudno pre- ^2elo, da se je komaj zavedal, sreblja. Ali ni že v ječi vsa-^ njegovo čustvo in misel ko nih prepletala predstava '^Vaduha ? Se na poti se mu je ^^elo, da ga čuti za seboj. Zdaj ^ Se mu je ta misel zarila tako ^oboko v dušo, da ga je zazeblo. , je misel»obračal, kakor je °tel, vselej je prišel do spo-^nanja: nekdo ga je bil izdal. Pa ^0? Vgg prazno. Le sence sum-so mu polnile glavo. Morda doma že vedo. More-' že vsa vas šepeta o tem, že . &8no izgovarja ovaduhovo . , Istega večera, nekaj je kot so ga bili zgrabili, ® bil prišel po gmajni Podme-, Ustavil se je pri njem, se-. kamen in povedal, da je ^ mlinu. Nato je vzel ognja pipo, pomoževal je z njim ono. Tudi o žganju sta .J^orila, o finančnih stražnikih ® miličnikih, da žgejo tudi in kje žgejo. Peter je bil kakor da oče sedi poleg ^ Sa. še na misel mu ni prišlo, da bi ga mogel izdati kateri izmed domačinov. Med vlažnimi zidovi, za zamreženimi okni so mu prihajale drugačne misli. Bil je kot strog sodnik, v mislih je klical na odgovor vse vaščane, drugega za drugim. Vsakega samo enkrat, s Podmejačem se je mudil po ure in ui-e. Njegovo oko je bilo že v mislih ostro, merilo je Pod-mejačevo majhno, široko postavo, prodiralo mu je v dušo. Ta mož je bil sicer vase zaprt in molčeč, a v pijanosti zgovoren in siten. V vojni mu je bilo na eni roki odneslo razen palca vse prste, dobival je invalidno podporo. Doma je bil iz sosedne vasi, V mladosti se je klatil po svetu, po vojni je prišel v njihovo vas in tam obsedel. Oženil se je bil z nekim bajtarskim dekletom. Njegova žena ni bila več mlada, imela je pegav obraz, tesno kočo, staro mater in otroka, ki ni poznal očeta. Za vse drugo mu je bilo malo mar, da je le imel streho nad glavo; rad je pil, delo mu je mrzilo, izgovarjal se je s pokvečeno roko. Žena je hodila na dnino. Ali je on? Peter se je sprva otepal te misli, polagoma se je vedno globlje ukoreninila v njem. Če je pomislil nanj, se mu je zdelo, da se mu reži s svojimi redkimi zobmi in se v zadovoljstvu čehlja po kratki, razmr-šeni bradi, ki jo je zmeraj stri-gel, ne bril. Cim trdovratneje se je Podmejačeva podoba pojavljala pred Petrovimi očmi, tem jasneje se mu je izoblikovala podoba ovaduha. Ali ni vedno trepetal za svojo invalidnino in se vsaki uniformi odkrival kot župniku? Na dan volitev so bili možje ostali doma, a on se je tiho ukradel iz vasi; lagal je, da je bil po nekih opravkih v trgu. Tedaj, v krčmi na razpotju, ko mu je toplota peči in čaja prehajala v telo, se mu je zdelo nenadoma vse tako jasno, da ga je stresnilo. Sicer mirna hribovska kri mu je zagorela kot s plamenom. V ječi je bil brez moči, a zdaj je bil prost. On, ki je sicer poznal le nasmeh zadrege, je krčevito stisnil pesti. Oblasti ni očital, da ga je zaprla, do nje skoraj ni občutil srda. Ona je morala storiti, kar je naredila. Tudi on je nekoč med vojno vodil ubežnika na morišče; srce mu je pokalo, a je to moral storiti . . . Odpustiti ovaduhu pa je bilo nemogoče. Nihče izmed vaščanov bi mu ne bil odpustil. Srce se mu je napolnilo s srdom in grenkobo. Avtobus je bil medtem že odpeljal. Peter si je naročil novo skodelico čaja. Mešal ga je, da se mu je zlival čez rob in mračno gledal pivce. "Nocoj pojdejo", je govoril rdečelasec. "Dobro, da je mesec za oblaki, v temi je pot varnejša." "Ali se ne bojijo, da jih ujamejo?" je rezljal suhec. } "Zakaj bi jih ujeli? Oni ža znajo izbrati ugodno uro in pravo pot. Saj se vendar morajo ozreti za kakim delom. Vso zimo so presedeli . . . No, pa ujeti bi se tudi ne dali ..." Čaj je Petra ogrel, drobovje se mu je umirilo. Dvignil je glavo, pomaknil klobuk na tilnik, se odhrkal in vprašal: "Pa kdo pojde?" Kmetje so se spogledali in ga ošinili z nezaupljivimi pogledi. Rdečelasec je dolgo mislil, preden je zinil. "Kaj misliš iti tudi ti?" Peter je skomizgnil z rameni. Bil je navrhan mešanih občutkov; ni vedel, kako bi iz njih, morda so mu medtem prodali dom . . . Ovaduh . . . Ali naj jim pove, kdo je in odkod prihaja? Izpraševali ga bodo, vse bo moral znova obnavljati. Potegnil si je klobuk na čelo. "Ne, ne mislim iti", je rekel. "Le tako sem vprašal." Nato se mu je neznansko mudilo. Plačal je z drobižem, ki ga je še imel, že je bil v veži. Na cesti ga je mraz objel od vseh strani. Tekel je. Da bi se ugrel ? Da bi odgnal misli? Ne, misli ni odganjal. Zdaj je hotel misliti, le mudilo se mu je. Imel je občutek, kakor da so mu ure štete in da* mora prej storiti še. nekaj važnega. Kaj? Tega ni vedel natančno, vsaj ni hotel tega imenovati niti pred samim seboj. Ali ga je bilo strah te misli? Neka prej neznana, rahla sladkost mu je objela srce. Od ceste se je cepil kolovoz in se vzpenjal v hrib. Pred Petrom je stala gora, ki se je ko temna kepa risala na nebo. Medtem je bil nastal mrak, iz mraka se je zgostila noč. Na poti se je belilo kamenje; na mestih, kjer je izpod grive curljala voda, • se je blestel led. Viseče le-ščevje mu je bičalo obraz. Spodaj šum vode, a visoko v hribu fantovski vrisk. Izza oblakov je pogledal mesec in posijal v tesno grapo. Peter se je ozrl po fantovskem soncu, ki mu je svetilo nekatero noč. Trpke misli, ki soga malo prej vznemirjale, so izginile ko rosa v soncu. V njem je zavrela fantovska kri. Vzravnal se je in vdahnil polne prsi mrzlega zraka. Zavriskal bi bil. Znova se je spomnil, da mora hiteti, hiteti. Ni več čutil mraza, telo mu je bilo znojno. Porajali so se mu spomini na večere fantovanja . . . Vriski in pesmi nepozabnih ur. Koliko časa je že preteklo od takrat? Že trinajst let? Še.več? Da, res. Bil je na videz že mož, dasi je bil še vedno fant. Včasih se je s trpkostjo zavedal, kako bežijo leta, le v tistem trenutku je znova občutil vso svojo mladost. Ali sta mu jo pričarala samota in hrepenenje v ječi? Kolikokrat mu je noga blodila po klancih daleč v tuje vasi! Tiha iri zamrežena okna, cvetoči nageljni, ki so jih rezali s koso. (Nadaljevanje sledi) Vsak en dolar! Clevelandski Slovenci bi morali nabrati eno tretjino določene vsote za otroško bolnico ▼ Sloveniji! Če se bo zavedal vsak Slovenec in Slovenka z pokolonom enega dolarja, pa se bo stvar uresničila! Tudi v uradu "Enakopravnosti" se sprejemajo doneski. SODNIJSKI PROCES PROTI SLOVENSKIM IZDAJALCEM (Nadaljevanje) Pristopi Ana Šerjak iz Gro-, Z možem sva šla k župniku in suplja in priča: "Bilo je 9. marca 1943, ko so začeli streljati . . . Pri kilometru 27 so bili partizani Anton Štru-belj, Jože Šerjak, Franc Štiber-nik in en Gorenjec. Domobranci j iz Boštanja so jih obkolili. Trije i so zbežali, a so bili pri tem ! odpeljali v Ljubljano. Drugi dan ustreljeni. Moj sin in tisti Go- so jih pripeljali iz Ljubljane na-renjec sta se skrila v jarku. Do- zaj. Sin je srečal domačina in mobranci so ju našli in zvezali, mu naročil, naj mu prinesem ob- ga prosila, naj bi on šel prosit za sina, da bi ga ne ustrelili. Župnik pa je rekel; 'Kaj bom prosil, ko je pri takih, ki so vsi za postreliti. Pojdite še tehenta prosit, mogoče ga bo izpustil.' "Šla sva in čakala, a so ga že leko in kaj za jesti. Hitro sem vse pripravila in se podala v Grosuplje, pa je že ležal v grobu. Ob šestih zjutraj so ga ustrelili, nad mano pa so vpili in me zmerjali." Danilo Gomilšček je pričal, da je bila ozka zveza med domobranci in politično policijo. Njega so domobranci ujeli, toda je na poti skočil v Savo, jo preplaval in se rešil. Dva meseca kasneje je policija aretirala njegovega brata, kateremu so grozili, naj vse prizna, sicer se mu bo zgodilo kot bratu. Policijski agenti so torej vedeli, kaj se je zgodilo pri domobrancih. Posebno zanimanje je vzbudila priča Angela Kumše. Pripovedovala je, kako so jo prvikrat zaprli 27. junija 1943. "—Nato so me ponovno aretirali 10. avgusta 1943. Ker pri zasliševanju nisem ničesar izdala, so me pretepali do nezavesti, me osuvali in spodili nazaj v celico. Frakelj (bivši bogoslovec) me je pretepal, domobranci so pa gledali in se mi smejali. Čez tri ure nas je prišel ponovno zasliševat. Govorila sem isto kakor prej in me je zopet pretepal in pognal domov. Ko je bila nemška ofenziva, so začeli na Barju streljati naše ljudi. Tako je prišel 27. januar. Popoldne so prišli domobranci v Vrbljenje, pregledali teren in dobro zastražili vas. Ko se je zmračilo, so obkolili našo hišo. Hotela sem se obleči. Ni mi pustil vzeti rokavic, niti dobro se obuti. "Ko je mati s po vzdignjenimi rokami prosila zame, da sem nedolžna, je posmehljivo rekel: 'Saj je vojna!' Ko smo prišli ven, so prišli še drugi iz hiše. Na vsakih 20 metrov je stal stražar. Na dvorišču mi je rekel nek domobranec, naj se ne ganem, drugače me bo ustrelil. Pripeljali so jih še iz drugih hiš, tako da nas je bilo potem osem. "Gnali so nas po bližnjici. Šli smo na sredi, na vseh straneh pa so bili oboroženi domobranci. Takrat sem spoznala, da so Bili med njimi tudi domobranci domačini. Ko smo prišli na Ižansko cesto h Koslerjevi graščini, so nas ustavili. Tam smo nekaj časa stali in pobrali so nam vse legitimacije in dokumente in vse, kar smo imeli pri sebL Ko tam stojimo, pride Frakelj in z njim neki starejši človek. "Ko je zagledal Furlanovo Pavlo, jo je začel tako tepsti, da je kar omahnila. Rekel je: 'Prekleta kurba partizanska, sedaj ne boš več imela zveze mea švabi in partizani.' Potem so me zelo pretepli s puškinimi kopiti, udarjali so na prsa, glavo ali kamor je pač padlo. Nato se je Frakelj postavil pred nas in nam govoril: 'Vedite, preklete kurbe partizanske, sedaj je vašega po-_L čet j a konec. Mi smo vojska Rup-nikova in Kristusova, in mi se bomo borili do zadnjega moža in do zadnje kapljice krvi, tako mi Bog pomagaj. Greste, kamor ste si zaslužile.' "Nrfto gre in prinese žico ter zveže vsaki roke na hrbet, nato pa še po dva do tri skupaj. Ko je tako povezoval Martina Fur-lana in Jankovičevo, jima je prav zasmehljivo dejal: 'Sta mislila, da vaju bo zvezal duhovnik, pa vaju bom jaz. Saj za oni svet je to prav tako dobro.' "Potem je Frakelj zbral svoje krvnike, ki so nas pretepali. Potem so nas odgnali. Mi smo šli v sredi, dvakrat zvezani. Ob straneh so šli domobranci. Gnali so nas po cesti proti Rudniku. Ko smo šli čez iški most in prišli do neke hiše, je Furlanov Pomivalke posode dobijo dobro delo polni ali delni čas. Tovarniška kafeterija. PJa-ča do ure. Dobi tudi obede in uniforme. Pokličite HE 4444 in vprašajte za Mrs. Guenther, JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. VASI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih od daste v popravilo zanesljivemu čevljarju, k) vedno izvrši prvovrstno delo. Frank M ar zlikat 16131 St. Clair Ave. Martin skočil, da bi pobegnil, počil je strel in Martin je padel. Nato so nas odvedU dalje proti Škofljici do tamkajšnje postojanke. Iz postojanke so prišli še drugi domobranci, nato so pa nas skupaj peljali na grad Lisičje. Ko smo prišli v grad, so nas strpali v vežo in od tam v prvo nadstropje. Tu sta prišla mimo nas dva duhovnika v duhovniških oblačilih. Tu dalje je bila kapela. V njo so nas spravili. Tu nas je neki domobranec razvezal, ko smo šle v klopi. Na straži je bil domobranec, ki nam je povedal 'Prignali so vas domači in domači vas bodo postre-lili, da boste vedele.' (Dalje prihodnjič) ŽENSKE ZA ZAVIJANJE PAKETOV Polni čas ali 5 ur dnevno Tedenska,plača Zglasite se na Employment Office 8. nadstropje THE HALLE BROS. CO. AUGUST KOLLANDER v Slov. Nar. Domu, 6419 St. Clair Ave. • POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi. POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine. Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme. Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 700 Prospect Ave. i)®(!XSW)(^(SXSXSy?)(SWXSXS*i^^ citations AVVARDKD 5 CARRIERS . . . Secretary of ,^avy James Forrestal awarded unit citations to five aircraft ^ ^lerg (or inilicting "terrific losses" on the Jap navy during the The ships commended were: Cowpcns, Enterprise, Hancock, jUand the Wasp. Forrestal is shown at left. The five other Shown are officers of the aircraft carrier. Wasp. FANCY PANTS! . . . Six-months-old Nancy Sue FohH; daughter of Mrs. L. J. Fohn, San Antonio, Tex., wears an expres^on that say# "Yup, it has come to this," as she scoots around the house in her new, gaily-decorated three-cornered pants. Material shortage brought about the startling change. Mothers in San Antonio t®"*' advantage of sale of hand towels, hence the labels, "Sunday, MonJ'^y. Tuesday, etc.," and in the case of twins there is always the her." Dve odrasli osebi, srednjih let, želita dobiti v najem stanovanje s 4 sobami; v collinwoodski ali euc-lidski naselbini. Kdor ima za oddati, naj pokliče MU 1495. Hiša in lota naprodaj za dve družini; 5 in 5 sob, posebna vhoda spredaj; dve garaži. Vse v prvovrstnem stanju. Lastnik prodaja radi odhoda izven mesta. Za podrobnosti se zglasite na 16008 Huntmere Ave., zgoraj. | Lastnik | proda 3 hiše; dve na eni loti, vsaka po 6 sob; fornez, kopalnica in pralna korita. Na drugem lotu j je hiša s 12 sobami, 6 spodaj. 6 zgoraj; 2 kopalnici, pralna korita in hrastovi podi. Vpraša se na 1275 E. 59 St. Al's Radio & Electric Service 1011 East 64th Street Albin Zbacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba STEVE F. PIRNAT 6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO § POŠILJA DENAI^A NAROČILA v evropske države, vse poši- ^ ® Ijatve so jamčene. • S ® PRODAJA ZABOJE, za obleko in drugo ter sprejema pakete in ® @ vse potrebno uredi, za odposlali v stari kraj. s ® VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE. Cenjeni rojaki, za točno in ® ^ , vljudno postrežbo, se lahko zaupno obrnete na naš urad. § I S T E V E F. P I R N AT | v:y>sX!XsX:X!>iXsyiXsXiX!>iXsyaX!X!)®aX4XsXj)®(iy4)4Xs)(»5e^ Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES. PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE Izplačalo se vam bo napraviti vaše nakupe za božična darila pri nas. Poizvejte kako lahko dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno. Parkwood Home Furnishings i 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Jennie Hrovat MOŠKI DOBE DELO TAKOJ NEIZURJENI TEŽAKI ZA Bottling y Shipping Dept. nočni šift od 4.30 pop. do 2.30 zj. 5-dnevni tednik; stalno delo. Dobra plača od ure. Plača tedensko. Počitnice s plačo; delavske podpore. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE vsaki dan razen sobote od 8. zj. do 5. pop. CARLING'S BREWERY 9400 QUINCY AVENUE STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 12. novembra, NOVICE IZ JUGOSLAVIJE PonatU iz "Slovenskega poročevalca" IZLCT UDARNIKOV IZ ISTRE IN Z REKE V Raši je bil prvi izlet udarnikov, kateremu je prisostvovalo 3140 delavcev iz Reke, Rašev in ostalih krajev Istre. Najboljši rudarski sekciji "Podlobin" je bila izročena prehodna zastavica v znak priznanja za najboljše dosežene uspehe. Predstavnik redakcije "Borbe" glasila KPJ, je izročil dvema udarnikoma v imenu svoje redakcije, in sicer Ani Jurman iz Reke zapestno uro, Antonu Fara-goniu, rudarju iz Rase, pa 12 izbranih knjig. Nato so izročili 67 udarnikom iz Rase in Reke udarniške karte. * PROSVETNI FESTIVAL V KAMNIŠKEM OKRAJU V dnevih od 8. do 15. septembra je kamniški okraj priredil festival, v katerem je prikazalo ljudstvo svoje prosvetno in kulturno delo od osvoboditve do danes. Z geslom: "Prosveto ljudstvu", se je okraj lotil poleg gospodarske obnove tudi dela za dvig ljudske pravice. Ustanavljajo se knjižnice in čitalnice, igralske družine uprizarjajo igre in akademije, pridno se vadijo orkestri, godbe in harmo-nikaši. Poleg teh so se pomerili tudi šahisti. Knjižnice so razstavile knjige in grafikone, razstavljeni so najlepši stenčasi. V Mengšu sta razstavila svoja dela domača likovna umetnika Fran Stare in Fran Ropret. Razstava je bila v ljudski šoli, ki je bila odprta ves teden. V Kamniku je bila razstava v novi šoli razne domače in splošne obrti. V tednu festivala so se po raznih krajih vršila predavanja na ljudskih univerzah in potujoče kino predstave ter razstava slovenske knjige. Igralske družine so priredile vrsto iger.. * VAS JUGOSLOVANSKA, PO KOPALIŠČE ITALIJANSKO Prebivalci popolnoma slovenske vasi Miren, južno od Gorice so ob prihodu zavezniške komisije z napisi manifestirali svoje 0ii' GUESS WHO'S WINNING ... K anyone can reflect the fortunes of the Woodridge, N. J., high school football team to the finest degree, it's Buster, the team's mascot. His doleful appearance, here, indicates that his team has not yet scored. TWO BRIDES — ONE BRIDAL GOWN . . Marilyn and Margaret Ryan, 27-year-old twins were married at Elmhurst, Queens, N. ¥. They solved their dress problem by buying one bridal gown and one bridesmaid's dress and exchanging roles and dresses, each acting as the other's bridesmaid. želje po priključitvi k Jugoslaviji. Vas Miren po pariških sklepih sicer pripada pod Jugoslavijo. toda njeno pokopališče ostaja v Italiji. * DELO OBNOVE V KRŠKEM OKRAJU Pred letom dni je bilo v središču izšeljeniškega pasu v Krškem vse drugače kot je sedaj. Srečavalo se je izmučene kolone, ki so se vračale iz nemških taborišč. Obrazi so bili zaskrbljeni, kajti domovi so bili prazni in opustošeni. Kmalu je zapela pesem dela in iz vseh strani so odmevali udarci obnove. Žene v Krškem so takoj ra zumele težaven položaj in priskočile k delu za izboljšanje obupnih gospodarskih razmer. Sprejemale so begunce, kuhale, prale in šivale prihajajočim in odhajajočim vojaškim bnga dam, urejevale domove in skrbele za revne otroke" in starčke Kmalu je izginila zagrenjenost Polagoma so začele prihajati na sestanke tudi žene iz oddal je nejših vasi. Danes je včlanjenih v AFŽ že 95 odstotkov žena v mestu in okolici. Vsekakor je to rekord za kraj, kjer živijo sa mo izseljene žene. Na rednih tedenskih sestankih se vršijo politična, gospodarska in zdravstvena predavanja in živahne diskuzije ter za črtujejo smernice za bodoče delo. Z denarjem in darili so preskrbele krške žene revne otro ke, obdarile jugoslovansko vojsko, da se vsaj nekoliko odolži jo njenemu junaštvu in žrtvam dajale podporo starim in one moglim. Za obrtnika, ki je prišel brez vsakih sredstev iz taborišča in žrtvoval tri sinove za svobodo domovine, so krške že ne izvedle nabiralno akcijo za nakup potrebnega orodja za izvrševanje obrti. Z lopatami krampi in metlami so očistile mesto Krško, odstranjevale ru ševine, zbrale preko 10,000 kg starega železa, mnogo stekla in tekstilnih odpadkov. Ob priliki, ko jih je obiskala primorska mladina in jim priredila koncert, so jo krške žene lepo sprejele, jim preskrbele prenočišče in hrano. Tudi ono mladino, ki je odpotovala na prostovoljno delo v Brčko, so lepo pogostile in opremile. V zadnjem času pripravlja AFŽ v Krškem otroški vrtec Prostore in pohištvo že pripravljajo, ministrstvo za prosveto pa so zaprosile za otroško vrt narico. Patronat nad vrtcem prevzame mestni odbor AFŽ Maršalu Titu so poslale za rojstni dan lep album s štirimi lesorezi. -Tudi na žene v Julijpki Krajini in v Trstu krške žene niso pozabile. Preko glavnega od bora AFŽ so jim poslale v dar dragoceno umetnino. Ženam v Krškem je delo merilo časti, pravi Mira Mehak. * TUDI V MEDVODAH DELAJO Z VSO SILO V tovarni Medic—Miklavc v Medvodah na Gorenjskem ne držijo križem rok. Že za časa okupacije je dala ta tovarna 90 odstotkov borcev, od katerih je 22 tovarišev žrtvovalo življenja za jugoslovansko svobodo. Zavedajo se, da jih čaka še mno- PATSO... , YOO HOO- MP FAT50' PUT YOUR CATCHERS GLOVE ON-HEČE COMES MY USED FAT " go dela, predno bodo obnovili svojo porušeno domovino. Ko greš skozi tovarno opaziš, da vladata tu red in disciplina. Produkcijo so dvignili v vseh oddelkih in prekoračili predvojno višino. V tkalnici se je povečala produkcija za 15%. Nekateri so ugovarjali, čemu se uposljuje samo mlade moči v tovarni, so danes lahko ponosni ravno na mladino, ker so med njo danes najboljše tkalke kot: Arčon Marija Černe Anica Škofic Terezija, Zavašnik Marija, Prinčič Vlasta, Tavželj Cirila, Alič Francka. Tudi predilnica tekmuje. Ne delajo pa samo v tovarni, temveč tudi izven nje. Napravili so več delovnih dni za po-žgane okoliške vasi in za vdove padlih sodelavcev - borcev ter zbrali v ta namen vsoto 21,000 din. Za obnovo cest so delali vsi in žrtvovali preko 600 delovnih ur. Za obnovo mladinskega doma in telovadnega prostora so delali 273 ur. Pokazali so tudi povezanost delavstva s kmeti ter delali 224 ur pri košnji in sušenju sena. Pozabili tudi niso jugoslovanske vojske in so dekleta žrtvovala 220 ur za pranje perila. Priredili so več skupinskih izletov in zabav. Igralska skupina sodeluje s terensko, ki so vprizorili že več lepo uspelih predstav v Medvodah in okolici. v SV. PETER POD SV. GORAMI V nedeljo 8. septembra se je pripeljalo na tovornem avtomobilu 15 obrtnikov elektrarne Rajhenburg v Sv. Peter pod Sv. Gorami. Na prikolici so pripeljali orodje, ki so ga razmestili v senci kostanjev. Domačini pa so prinašali posodo in gospodarsko orodje v popravilo. Kovači, ključavničarji, varilci in mehaniki so imeli kmalu polne roke dela. V osmih urah nepretrganega dela so popravili 738 komadov raznih 'predmetov: verig, sekir, loncev, ključavnic, izravnali osi za vozove itd. * USPEHI DELAVSKE KNJI4NICE V LJUBLJANI Delavsko knjižnico v Ljub^-Ijani je v letošnjem juliju obiskalo' 1492 bralcev, 240 več kot v juniju. Izposodili si 5282 knjig ali 947 več kot prejšnji mesec. V avgustu je bilo 1,335 bralcev, od teh 29 novih. Knjig so si izposodili v avgustu 5051. Največ bero slovenske knjige, od tujejezičnih pa največ slovanske. Med domačimi pisatelji 30 v avgustu si največ izposojali Miška Kranjca (49 krat); Finžgarja. (40 krat); Prežiho-vega Voranca (30 krat); Bevka (28 krat): Tavčarja (23 krat); Ingoliča (23 krat); Jurčiča (23); Novšaka (22 krat); Cankarja (21 krat); Godino (19 krat) in tako naprej. Od političnih del mnogo bero Marxov "Kapital", snise Engelsa, Ed-warda Kardelja in slovenski prevod knjige "V. I. Lenin — kratek oris življenja in dela." Knjižnico vodi knjižnični svet, v katerem so tudi zastopniki bralcev. Knjižnica se trudi, da pritegne čim več bralcev. V avgustu je tudi povečala svojo knjižno zbirko za 77 del. * LEVSTIK KREFTOVA "TUGOMER" Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal kot zadnji zvezek prve serije "Knjižnice slovenskega gledališča" novo Krefto-vo predelano Jurčič-Levstikove-ga "Tugomera", prve slovenske tragedije. Uvod knjige je napisal dr. France Koblar, režiserske opombe pa dr. Bratko Kreft. Knjiga je bila natisnjena v avgustu v 2000 izvodih. » TRI NOVE MLADINSKE KNJIGE V založbi "Mladinska knjiga" v Ljubljani so sedaj izšle tri nove knjige. Prva te serije so "T6-variši", Toneta Seliškarja, kot je krstil knjigo avtor sam. To delo je poleg Kranjčeve "Pesmi gora", prvi večji tekst s snovjo iz osvobodilne vojne. Pri knjižicah, ki so namenjene slovenskim pionirjem, je težišče v živih podobah. Besedilo v verzih je le spremljava in nekaka razlaga slik, ki jih bo rad gledal tudi tak pionir, ki branju še ni kos. Med temi slikicami je "Izgubljeno kosilo" A. Brillija, zgodba o Frančku, ki je nesel očetu kosilo v 'gozd, pa ga je ribica premotila," da je pozabil na košarico, to pa mu je izpraznil potepuh in Franček je prazno prinesel očetu. Zgodba daje tale nauk: "Ne, kdor si želi ali hoče, ampak kdor si jed zasluži, ta naj je!" Kajti: "Brez dela ni jela." Druga slikanica, "Pionirji-zidarji", kateri je risbe narisal arh. Anton Brilli, besedilo napisal Gustav Krklec, za slovenske pionirje' p a prevedel D. Ravljan, prikazuje delež, ki ga imajo najmlajši pri obnovi: Je-li so Švabi moža ubili, njen prijazni dom zrušili in ostala je z otrokom na cesti. Pionirji iz njene vasi pa so šli skupaj na delo in z zidarjem, Matijo je bila kmalu zgrajena streha nad novim domom in ta je bil lepši kot prejšnji. Besedilo tretjega zvezka je presadil Anton Debeljak iz ruščine, po verzih Korneja Ču-kovskega. Ta knjiga ima naslov "Šuri-muri velikan" in je zgodba iz živalskega sveta. Vse tri knjižice so napisane v kar prijetnem verzu, ki ga bodo pionirji radi brali, bogati slikovni del pa jih bo približal tudi mlajšim, ki jim črke še delajo težave. Značilno za vse te slikanice pa je, da imajo tudi močno vzgojno noto, kar jih bistveno loči od nekaterih podobnih izdaj prejšnjih let in v veliki me-,ri zvišuje njihovo vrednost. INFORMATIVNI BIJI.ETIN V TREH JEZIKIH Izvršni odbor Enotnih sindi-kakatov delavcev in nameščencev Jugoslavije je na seji dne 5. septembra sklonil med drugimi važnimi zaključki tudi tega, da začne glavni odbor Enotnih sindikatov izdajati sindikalni informativni buletin za tujino v ruščini, francoščini in angleščini. NOV RUSKO SRBSKI SI vOVAR Začetkom septembra je izdalo državno založniško podjev SSSR velik rusko-srbski slo#' Prav tako so izdali srbsko-niS' ki vojaški slovar, potreben pf' ročnik za prevajanje vojaška in tehnične literature. R^dak-tor obeh slovarjev je lajtnan Bijazi. Pripravljajo še dva popoln jena slovarja: srbsk"' ruskega in rusko-srbskega, ^ terih vsak bo vseboval 20,Ow besedi. V delu je tudi bolgaf' sko-ruski slovar, ki bo vsebO" val 25,000 besed. Ti slovarji se tiskajo v velikih nakladah. Prispevajte za otroško iol' nico v Sloveniji! 1885 1946 J^aznanilo in Z^ah^ala žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela preljubijenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta Jobit Zelko ki je spreviden s sv. zakramenti po dolgi in mučni bolezni zatisnil svoje trudne oči in mirno zaspal večno spanje dne 9. oktobra 1946 v starosti 61 let. Doma je bil iz Velike Pristave pri Št. Petru na Krasu. K večnemu P"' čitku smo ga položili dne 12. oktobra 1946 po cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida ter na Calvary pokopališče. Prisrčno se želimo tem potom zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za molitve ob krsti in za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev. Ravno tako prisrčna hvala Rev. Francis Gabrovšku za opravljeno sveto mašo in za ganljive cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so z nami sočustvovali in nam kaj dobrega storili v teh težkih in žalostnih dnevih, enako tudi vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, so pri njem čuli, nas tolažili ter se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda. Ravno tako Mr. in Mrs. Frank Garley in družini iz Pennsyl-vanije in Mr. in Mrs. Jerry Krajec iz New Yorka, ki so prišli in se poslovili od njega ob krsti ter ga spremili do groba. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo številnim darovalcem krasnih vencev, ki so okrasili krsto v blag spomin pokojnemu in sicer: Mr. in Mrs. Frank in Frances Brancel, E. 59 St., Mr. Anton Wavpotich in družina, Mr. Tony Krajec in družina, Mr. Jerry Krajec, Mr. in Mrs. F. Garley in Shiga družina iz Pennsylvanije, Mr. in Mrs. Mike Bowley, Mr. in Mrs. John Cerar, Mr. in Mrs. Edward Vidmar, Mr. in Mrs. Rudolph Brancel, Mr. in Mrs. Tony Kuret in družina, Mr. Frank Kuret, Mr. in Mrs. Frank Cesnik in družina, Mr, in Mrs. Frank Segulin, Maver in Anzur družine, Mr. in Mrs. S. Rolih, Mr. in Mrs. John Rolih, Miss Barbara Carlson, Friends of American Metal Co., Boys and Girls of Richman Bros., društvo Anton Martin Slomšek št. 16 SDZ, in Members