Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne 1 sprejemajo. ~ Za odgovor znamka 15 vin.
Izhaja vsako soboto.
Štev. 2.
Velja do konca 1. 1917 = K 1*50. -
Naročnina: na leto .... K 81— pol leta . . . „ 4"— četrt leta . . . „ 2'— Posamezna števiika 16 v.
Inserati po dogovoru. ~
V Ljubljani, v soboto 17. novembra.
Leto 1917.
Jugoslovanska lemlja.
Ob prihodu v naše kraje je šel Jugoslovan ob rekah navzgor in zasedel zemlje, razprostirajoče se od triglavskega oklopa na sever, jug, vzhod in zahod. Reke so mu kazale pot, peljale so ga v osrčje gora. Na jugu ga je vabila bližina morja, prekoračil je grebene in se naselil ob vodi življenja. Zveze med posameznimi deli Jugoslavije so naravne, tudi kjer ni rek, so prehodi lahki-, primerjaj zvezo Ljubljana-Celje, Ljubijana-Trst, Sarajevo-Mostar. Lepo zaokroženo je to ozemlje, ravno toliko veliko, da je uprava lahka, na drugi strani pa toliko veliko, da je močna enota zase. Trinajst Kranjskih bi našlo prostora v njem, sedem milijonov prebivalcev šteje sedaj.
Podnebje in kakovost tal sta dva darova, ki dajeta naši zemlji vse, kar potrebuje za samostojnost. Sedanja vojska nam kaže, kolike vrednosti je gospodarska enota. Izrazitejše gospodarske enote si ne moremo misliti nego je Jugoslavija. V Avstriji imamo tri podnebne pasove, vsakega z drugim značajem; v Jugoslaviji se vsi trije srečajo in povzročijo najbuj-nejšo različnost in izmenjavo pridelkov na severu z onimi na jugu. Na pas južno ljubljanskega vzporednika s srednjo letno toploto 16—11<> C in temu primernimi sadeži se naslanja pas s toploto 11—9"; v višjih legah je pa tretji pas, 9—7°. Tu dobimo oves, rž in ječmen, proti jugu sledi pšenica, koruza, južno sadje, murbe; celo palme in agave uspevajo na prostem. Iz krajev zimskega športa pridemo v par urah v pokrajine z januarjem, podobnim našemu majniku. — Budva v Dalmaciji ima januar s toploto 10" C, Ljubljana pod ničlo.
Padavina 50—60 cm na leto zadostuje, da uspeva žito\ samo da dežuje o pravem času. Vsled bližine morja ima Jugoslavija povsod dosti dežja, tudi na obronkih, obrnjenih od morja proč proti celini. Od 3—5 m ob robu padavina polagoma ponehuje, Ljubljana 142 cm, Mostar 110, Sarajevo 80, Zagreb 90, a nikjer pod 75 cm; torej povsod dosti dežja za obdelovanje polja. Zanimiva je razdelitev, celinska notranjost Evrope, ima največ dežja poleti, sredozemski jug pa v pozni jeseni in pozimi. In zopet se ta dva pasova srečata ravno pri nas. 40°/0 vse padavine na štajerskem pride ns mesece julij september, samo 20° o pa na oktober—december, na Kranjskem 30in 3(/'i°, v južni Isti* pa 2CPIo in 40°l«. Za neizogibno prihodnjo industrializacijo bo to velikanskega pomena, vodne sile bomo imeli na razpolago poleti in pozimi, Savo bodo napolnili enkrat z dotoki iz Alp, drugič oni s Krasa — v celi Evropi smo v tem oziru prvi. Koliko trpi industrija v Švici in na Nemškem vsled pomanjkanja vodne moči v gotovih časih!
Podnebje, padavina in kakovost tal dajo izraz kmetijstvu. Kakovost tal je z izjemo južnega Krasa povsod dobra, ponekod prvovrstna. Zaio bo Jugoslavija v kmetijstvu vedno močna enota zase, ne bo treba nobenega uvoza, še izvažali bomo. To bo naš denar. Poglejmo samo les. Dve petini Štajerske, Koroške in Kranjske sta pokriti z gozdom, tretjina Hrvaške in polovica Bosne! Polovica Bosne sta pa dve Kranjski in pol! In kako lahek izvoz! Sava— morje!
Kaj pa žilo? Ali ga bo dosti? Izvažali ga bomo. Na slovensko Štajersko pripada njivam 20 °/s sveta, na Koroškem in Kranjskem 14 in 15, na Hrvaškem nad 30 to je: poldruga Kranjska, v Bosni nad 25, zopet več kot cela Kranjska. Ker je podnebje tako raznoliko, jet udi žito vsakovrstno. Na severu drugačno kakor na jugu, najugodnejša okolnost v gospodarstvu. Na Koroškem in Štajerskem je na prvem mestu rž, potem oves, pšenica, krompir, ječmen, na Kranjskem je prva pšenica, potem krompir, koruza, rž, oves, ječmen, na Primorskem koruza, pšenica, v Dalmaciji ravnotako, v Bosni pšenica, ječmen, oves, na Hrvaškem koruza, pšenica. Samo na Hrvaškem je nad polovico njiv posejanih s koruzo in pšenico; Skoro cela Kranjska. Imamo pa še druge vrste. Izvrstno uspeva lan in ta ima veliko prihodnjost, ker nimamo bombaža; dobivamo konopljo, hmelj, sadje (štajerska, Hrvaška, Bosna), olje. Z vinsko trto je pokritih na slovenskem Štajerskem nad 3 °'o sveta, na Kranjskem
l l Hrvaškem skoiv 1, v Dalmaeiji nad 6% in skoro 7'>/0 v Istri!
Ali bo dosti živine? Tudi tu nobene bojazni, samo upanje. Travniki, pašniki in planinski pašniki pokrivajo na Štajerskem četrtino tal, na Koroškem dobro četrtino, na Kranjskem tretjino, v Dalmaciji polovico {Seveda bo tukaj slabi), v Bosni četrtino {več kot meri vsa Kranjska), na Hi vaškem četrtino. Goved so našteli leta 1910 samo v Bosni skoro poldrugi milijon, na Hrvaškem veliko nad milijon, tam tudi nad milijon prašičev, skoro milijon ovac. V Bosni pa ovac dva milijona in pol, v Dalmaciji nad poldrugi milijon. Številke za alpske dežele^ so tem primerne, le glede ovac je slika druga. Ribištvo čaka še lepša bodočnost, Čebelarstvo je že sedaj prvovrstno.
A ne samo zunanja odeja, tudi osrčje Jugoslavije hrani velike zaklade. Štiri reči pridejo zlasti v praktičnem gospodarstvu vpoštev; železo, premog, sol in petrolej. Železa imamo dosti, zlasti v Bosni, premoga v vseh deželah, soli obeh vrstah, samo petroleja ne. Zato pa imamo v elektriko Spremenjene vodne moči v izobilju! Mislimo vse seveda le, če bi bili zaprti od sveta; tudi tedaj bi lahko izhajali sami zase. V normalnih razmerah bo pa seveda čisto drugačno, najlažji dovoz — Sava in morje! Imamo pa tudi posebnosti: živo srebro, činober. svinec, žveplo, hrom, baker {Bosna).
Industrija se bo oprijela naravnih dobrin, trgovina jih bo zamenjavala. Naše ceste so izvrstne, železniško omrežje bo treba še izpolniti, pristanišč imamo nad 200. Tujski promet nima nikjer take prihodnjosti kot pri nas, saj imamo vse: Alpe, Kras, morje, kopališča; naravnih krasot, in na tako malem prostoru nikjer na svetu toliko kot na jugoslovanskih tleh. Tujski promet je pa denar. Trgovina se bo poleg točk v notranjosti opirala zlasti na pristanišča: Trst, Reka, Split. Letni promet Trsta je že sedaj 12000 ladij, Reka 9000, Split 3000. Promet v Trstu se je v zadnjih tridesetih letih potrojil, oni Reke celo popetnajstorii. Kakšna bodočnost! Pametne pogodbe z mejaši in ves dosedanji tranzit bo ostal.
Jugoslavija bo v vseh ozirih krepka, lahko bo živela, tudi če je sama zase. Naravnih dobrin je toliko, lega tako izvrstna, da nas morajo drugi zavidati. Zato pa pojdimo s tem večjo vnemo v boj za njeno osvobojenje! Bodi »Lepa naša domovina" kmalu tudi naša m-osta in srečna domovina!	Maji
V zadružništvo edinost!
Naše zadiužništvo se je že zgodaj začelo cepiti po stiankah. Posledica je bila, da so jeli ustanavljati konkurenčne zavode, ki so imeli že dostikrat pri ustanovitvi v sebi kal smrti, ker jim predpogoje za življenje niso bili dani. Stranke so ustanavljale nove zadružne zveze in tako smo srečno prišli do petih.
V lepem članku, priobčenem v glasilu „Zadružne Zveze", v »Narodnem Gospodarju" 12. štev. t. 1, je orisal g. Miloš Štibler razvoj našega zadružništva. Kot dober Slovenec in pameten zadrugar govori v njem za združitev v enotno zadružno organizacijo s proporcionalnimi volitvami. Le en pameten zaključek je mogoč: Ustvariti enotno zadružno organizacijo s sodelovanjem vseh strank, ter ustanoviti določbe, s katerimi se zagotovi strankam v zadružnih zadevah soodločevanje sorazmerno z močjo posameznih strank. Taka ureditev pa je mogoča le s pomočjo proporcionalnega volilnega načina".
Skoraj bi rekli: najnepotrebnejša zadružna organizacija, ki se je odcepila od najmočnejše — »Zadružne zveze", je gotovo BZadružna centrala". Povod ustanovitvi so ji bili osebni oziri, vplivi deželnega odbora kranjskega in drugo. V času, ko nočemo le združene Slovenije, marveč združeno Jugoslavijo, je zmagal najbolj omejeni kranjski provincijaiizem. Ne moremo si misliti slabšega dokaza za potrebo ustanovitve kakor tegale: »Tudi Štajerci imajo svojo podzvezo, zakaj bi je Kranjska ne imela". Štajerski pododbor ima le svojega revizorja, ki poroča »Zadružni zvez." denarno poslovanje pa se vrši vse naravnost po »Zadružni zvezi". Kakšen pomen pa naj bi to imelo za kako kranjsko
podzvezo, ki morda uraduje par sto korakov od osrednje zveze!
In vse to res šele v tem slučaju, če bi Zadružna cefftrala resno hotela kot podzveza enotno zadružno organizacijo!
Mi ne očitamo zadrugam po deželi ničesar. Napa' ie informacije so jih pripravile do odstopa od Zadružne zveze! Kjer"pa n! slabega namena, tam tudi poti do dobrega ni težko najti. Raditega tudi nismo obupali, da se ob svojem času tudi edinost v kranjskem zadružništvu tudi ne bi dosegla. To je bilo tudi neomajno prepričanje našega dr. Kreka, ki mu je ta kranjska cepitev zadala težko rano. Njemu, ki je bil nastemeljitejši slovenski zadrugar, ki je vedno želel, da gospodari zadružništvo samo s svojim denarjem, jejbilo še posebno težko, ko se je ustanovila v Ljubljani Iljska banka, prvotno namenjena zadružništvu, ki so se, je pa polastili posamezniki.
Kako je bila Zadružna zveza še v času, ko so bila že vložena pravila za Zadružno centralo, pripravljena enotnost v zadružništ u ohraniti, dokazujejo najbolj prrdlogi, ki jih je sklenil predložiti odbor z nadzorstvom Sijovaieljem zadružne centrale. Ti predlogi dokazujejo ii.frjoolj zdrava zadružna načela, ki vodijo »Zadružno z'.lzo". Da bo cela na^a javnost informirana, jih hočemo v »lavnem objaviti:
Odbor »Zadružne zveze" v Ljubljani se odločno iz-jali proti cepitvi zadružništva po posameznih provincah. Sjupno sodelovanje je potrebno osobito sedaj v oči-gfted prevažnim nalogam, ki čakajo zadružno organizacijo v bližnji bodočnosti.
[ Zadružna zveza smatra za svojo dolžnost, varovati avtonomijo in neodvisnost zadružništva n3pram vsakomur, tudi nasproti deželnemu odboru kranjskemu, r * Z ozirom na razmere zadružništva do zasebnih bink povdarja odbor Zadružne zveze potrebo, da si zadružništvo ohrani popolno prostost, oziroma, če se hoče, da bi pri njih sodelovala tudi zadružna organizacije, se ji mora zagotoviti pri upravi primeren vpliv. Vgled tega tudi ni umestno, da bi Zvezini funkcionarji sodelovali pri upravi takih bančnih zavodov, pri katerih Zvezanima odločilne ingerence. Tudi ne smejo njeni funkcionarji biti osebno interesirani pri privatnih podjetjih, katere financira Zveza.
Iz razlogov in potrebe zadružne discipline povdarja elJbor zaova, da imajo posamezne zadiugesvoj odvisni i t enar, nalagati le pri svoji centrali. Vsako drugačno ra i.airje pomeni <e slabitev gospodarskih sil zsdmžne organizacije. Naš odbor je izrekel, da je pripravljen delati na to, da se določbe Zvezinih pravil izpretr.ene tako, da bi se volitve pod gotovimi pogoji vršile po proporčnem sistemu, ^e bi se izkazalo kot umestno, bi se moglo tudi zvišati število članov odbora in nadzorstva. Na ta način bi bila tudi eventualni manjšini dana prilika, da pridejo v odbor in nadzorstvo osebe njenega zaupanja. Po tej poti bi se dalo najlažje in najbolj pravično ugoditi zahtevam morebitnih posebnih skupin po zastopstvu v organih »Zadružne zveze".
Navedeni sklepi Zadružne zveze dokazujejo najbolj kako demokratično in pravo zadružno stališče je vedno zastopala.
Naš rajni Evangelist je tudLv zadružništvu zastopal vedno stališče, da bodi nestrankarsko. Neodvisnega od političnih strank in tudi od deželnega odbora, ki ga stranke volijo, si-ga je želel. L-e je moral včasih odnehati ter privoliti v kak pakt z deželnim odborom, je to storil silno nerad in te, da je bilo zadružništvu pomagano, dokler si ne odpomore samo. Bili so morda časi, ko mu marsikdo ni verjel, da misli z neodvisnostjo zadružništva od političnih strank tako iskreno, kakor je govoril. Tisti, ki smo ga poznali pobližje, smo vedeli, da je temu bilo tako.
Da je bil dr. Krek prijatelj misli, združiti vse slovensko zadružništvo brez razlike strank na solidni podlagi, dokazuje dejstvo, da je s svojimi somišljeniki že razpravljal podrobneje o načrtih, kako to združitev udejstviti. Seveda je bil previden in to le v korist zadružni edinosti. Dilal je raditega načrte, kako preje izvršiti sanacije pii posameznih zadrugah. Hotel je s tem ustvariti solidno podlago za združttev.
Dol Bog, da bi se ta njegova in naša srčna želja ob svojem času vresničila!
Ugodnosti skupne zadružne organizacije.
G. Miloš Štibler piše o teh ugodnostih v »Narodnem Gospodarju":
Kapital že sam ob sebi stremi po čim največji koncentraciji, kajti izkušnja uči, da mu zagotavlja to največje uspehe. Podobno stremljenje je lastno tudi zadružnemu kapitalu, čegar posebno na Slovenskem ne kaže ignorirati. Pri vseh zadružnih krizah v zadnjih desetletjih se je na Slovenskem najbolj britko občutilo pomanjkanje močnega zavoda, ki bi v zadružnem duhu posloval z našimi zadrugami (nalaganje zadružnih od-višnih denarjev, dovoljevanje kreditov zadrugam itd.). Zveze so sicer imele svoje denarne centrale, toda te vsled prevelike razcepljenosti niso bile vedno kos vsem dolžnostim, ki bi jih bile imele napram raznim zadrugam vzpričo vkljub vsem h bam vendarle znatnega razvoja slovenskega zadružništva. Ako se ustvari enotna organizacija z enotno denarno centralo, tedaj bi se dalo vse doseči, kar zadruge glede svoje denarne izmenjave potrebujejo. Izkušenj smo si nabrali dovolj, da bi se dalo tako centralo dobro urediti: Zagotoviti zadosten deležen kapital, zagotoviti vsaj veliko večino vseh od-višnih zadružnih denarjev, uveljaviti za kreditno poslovanje centrale dobra načela, izročiti tehnično vodstvo strokovno dobro izvežbanemu uradništvu. O vsem tem smo si nabrali dosti izkušenj in torej vemo, kako bi bilo postopati.
V prvi vrsti bi se s koncentriranim zadružnim kapitalom ustreglo že obstoječim zadrugam, ki so, kakor rečeno, dobro in močno urejeno zadružno kreditno centralo najbolj pogrešale. V drugi vrsti pa bi bila s tem odprta pot za nadaljni razvoj denarnega zadružništva. predvsem zadružnega blagovnega prometa. Ta panoga na Slovenskem ni več nova, dovolj izkušenj, tudi britkih nam je že prinesla. Danes smo gotovo tako daleč, da se lahko lotimo zadružnega blagovnega prometa uprav po danskem ali angleškem načinu v velikem obsegu. Ne naenkrat, Bog varuj, ampak polagoma, na podlagi blagovne organizacije, kolikor je že imamo. Posamezni neuspehi — razna konzumna društva, Agromerkur — nas ne smejo ostrašiti, ne smejo biti merodajni; merodajni samo toliko, da si dobro zapom-: ilirno ta m sioijcn? napake. Misel zadružnega blagovnega prometa je zdrava. Dobro urejena enotna zadružna organizacija bo razvoj teh zadrug pospeševala.
Dru^a veitka ugod lost enotne zadružne organizacije bo v tem, da bo omogočeno stvarnejše, popolnejše delo. Doslej se je bilo treba ozirati pri zadružnem delu tudi na mnoge nezadružne momente, odslej bi preosta-jali samo zadružnogospodarski razlogi. To je brezdvomno velika korist. Delo postaja popolnejše. Ves zadružni pouk bo enotnejši, s tem postane tudi organizatorično delo in vse poslovanje enotnejše. Deleži, glasovalna pravica, načm posojevanja, nagrade, itd. itd., skratka cela vrsta navidezno malih in vendar zelo važnih vprašanj, se bo dala urediti mnogo enotnejše in popolnejše Z enotno zadružno centralo se zmanjšajo tudi režije, vzdiževanje več zvez zahteva gotovo več izdatkov, kakor jih bo zahtevala ena sama zveza. Končno bo z enotno organizacijo zopet omogočeno izdavanje statistike vsega slovenskega zadružništva, koje pomanjkanje se je v zadnji dobi v strokovnih krogih že močno občutilo; vobče bo to pospeševalo vsakovrstno zadružno literarno delovanje.
Na drugi strani utegne imeti od take ureditve svoj dobiček tudi slovensko politično življenje. Z zadružno reformo se izioči predmet, ki je zavzemal doslej v slovenskem političnem delu važno mesto. Zadruge ne bo mogoče uporabljati v malovredne strankarsko-pohtične agitacijske svrhe, kakor doslej, politični delavec bo primoran poiskati novih boljših sredstev za svoje udejstvovanje. Politično delo bo s tem le pridobilo.
Naročajte in širite naš list!
LISTEK.
Balokoviiev koncert
Po mnogih nemških koncertih v naših hramih srno si močno želeli koncerta, pri katerem bi se bolj domače čutili. In to nam je nudil Balokovičev koncert v ponedeljek 12. novembra 1917 v »Unionovi« dvorani.
Mladi Hrvat Zlatko Balokovič je sedanji največji jugoslovanski goslar. Učitelj mu je bil — enako kakor Čehoma Kooianu in Kubeliku — slav-nopriznani violinski pedagog prof. Ševčik, ki je nanj posebno ponosen.
V Ljubljani je Balokovič tekom zadnjih let nastopil že večkrat ter vživa pri slovenskem občinstvu od svojega prvega nastopa dalje izredne simpatije. Je pač brat naše krvi in resnično velik umetnik. Od umetnika-virtuoza zahtevamo, da zna pro-nikniti tudi v najtežje in le redkim dostopne skladbe, da zna na videz mrtvemu notnemu ogrodju vdahniti pravega duha in življenja. Naloga glasbenega umetnika je seznanjati občinstvo s pomembnimi glasbenimi deli svetovnih mojstrov in mu jih podajati na tako dovršen način in v tako idealni obliki,
kot so jih zamislili bogomadarjeni skladatelji. Balokovič je vsem tem zahtevam brez dvoma kos. Ne manjka mu niti za to potrebne inteligence, niti visoke tehnike. Je mojster. Igra z lahkoto in sigurnostjo, gosli mu pojo sočno in gorico; v srednji legi, v nižini in v največji višini — povsod ti je doma, povsod obvlada svoj instrument popolnoma. In če tudi se nam je top o t zdel v tonu kot takem — to zlasti v prvem delu koncerta —- nekoliko manj svež in izrazit kot prejšnje krati in so bili »pizzicati« par-krat za spoznanje prenizlco igrani, moramo priznati, da nam je vobče zelo ugajal. Prav posebno smo občudovali njegove prekrasne, žive in bistre flage-oletne tone in to ne le posamne, ampak celo dvojne v brzi igri. Veseli smo ga bili, veseli njegove lepo izglajene in temperamentne igre, veseli istotako njegovega tako prikupljivega, vse afektiranosti, pa tudi vse boječnosti prostega nastopa.
Spored koncerta je bil dobro sestavljen. V prvem delu klasika Beethoven in Corelli, v drugem moderni mojstri: Dvorak-Kreisler, Moskovski, Ševčik, Wieniawski.
V Beethovnovi deveti, R. Kreutzerju posvečeni violinski sonati smo se divili grandiozuemu, v treh širokih, značilnih stavkih zasnovanemu delu, smo zrli velikega duha, moč in plemenitost volje, ki veje iz njega. Corellijeva »La folia« nas je zanimala po svojem starinskem, veličastnoresnobnem slogu,
ki tiči v njem že dobršen kos Bacha. Corelli (1653. do 1713.) je bil sam odličen violinski vir tu oz in plodovi t skladatelj zlasti violinskih skladb. Njegova »La folia« ima daljšo, izvirno kadenco. Čast Beethovnu in spoštovanje Corelliju! Toda posebno vžgal nas ni nobeden od njiju. Ko je pa Balokovič zasviral Dvorak - Kreislerjev Slovanski ples v E-molu, nas je nekaj mehkega pobožalo, srca so se na-tnah ogrela. Vedeli srno tudi . takoj, kje je temu vzrok. Beethoven nam je sicer znanec, Corelli skoro neznanec, a Dvorak ne le po času bližji, temveč tudi po mišljenju, čuvstvovanju in izražanju nepri-^ merno sorod ne jši. Kako je donela ta dvoglasna, izrazitega slovanskega čuvstva prežeta melodija na Balokovičevih goslih, tega ni mogoče povedati. Kar peli bi ž njim. In v tem duhu je šlo potem dalje: Moskowskega »Gmtarre« in Ševčikova »Holka mo-drooka«. Po tej skladbi je navdušenje med poslušalci prikipelo do vrhunca, aplavz se kar ni hotel poleči, dokler ni umetnik dodal še ene, sicer kratke, { a jako lepe moderne skladbe. Z Wieniaw<skega tridelno, vendar nepretgrano igrano veliko fantazijo na motive iz opere »Faust« se je vsestransko uspeli koncert dostojno zaključil.
Profesor C u r e 11 i c h iz Trsta kot. Balokovi-čev spremljevalec na klavirju je bil vobče zelo dober, pri Beethovnovi sonati morda tu in tam malo preglasen, a sicer točen, diskrete*. —
Z ozirom na zadnjo oceno »Nemški koncert« v
1. številki »Jugoslovana« iz neznanega mi peresa, si dovoljujem omenjati, da je tudi pri naših koncertih občinstvo — kar se tiče prihajanja h koncertom — žal ravno tako netočno in je prišlo že nekako v navado, da mora umetnik na odru čakati na milost nekaterih, predno dobe prostor in se umire. Potem radi ploskanja. Tudi pri na-s se to zdi mnogim posebno važno, skoro bi rekel — kot del programa. Nisem nasprotnik dostojnemu in upravičenemu ploskanju, a neumestno in netaktno je gotovo, če hrupni plosk završi celo večkrat med igro, kot se je to topot zgodilo. Glede dodatkov bi ponovno svetoval, naj jih izvajalci nudijo koncem koncertnega programa, da se ne pripetijo med občinstvom neljube zmede. Tudi ropotanja v stranskih lokalih naj bi med koncertom bilo že enkrat konec. Ta grdoba je tekom vojske vedno na dnevnem redu. Pri zadnjem koncertu je med izvajanjem Beethovnove sonate poleg dvorane enkrat tako treščilo, da se je celo Balokovič med igro stresel.
In še eno besedo. Svojčas je razne solistovske koncerte prirejala naša »Glasbena Matica«. Danes se pa zdi, kot da so na njeno mesto stopila razna privatna podjetja, česar slovenska javnost ne odobrava. Zato nazaj k starim tradicijam!
Stanko Premrl.
na kupca, oplemenitujoč njegove potrebe, dvigajoč jih vedno višje. Za Božič izidejo prve tri knjige, po ena za inteligenco, mladino in otroke, za četito žali Bog ni bilo mogoče dobiti tiskarne, ki bi mogla delo končati o pravem času, in bo knjiga izšla šele po novem letu.
Nova Založba je zadruga z omejeno zavezo, posamezni deleži znašajo 20 K, vsak član si jih lahko vzame v poljubnem številu. Ker potrebuje mlada zadruga tudi gmotne pomoči, vabimo Slovence, naj ji pristopajo kot člani. Dopisi se pošiljajo na naslov „Nova Založba, Ljubljana".
Čudni koncerti. Zadnjič se je zgodilo, da je nemška pevka ponovno pela izključno nemško v slovenskem gledališču. Potem je ista pevka pela pred slovensko Ljubljano Lajovičeve skladbe v nemškem prevodu. Potem smo se oddahnili, kajti »Slovenec" je naznanil nov koncert: »Klara Mudil je redom Cehinja, in tako jo je srce privedlo tudi v naše mesto". V svoji nepoboljšljivi veri smo razumeli ta „tako", da nam Klara Musil prinaša, siromakom, tolažbo slovanske pesmi, da jo njeno češko srce vleče k nam. Po koncertu pa presenečeni beremo v istem »Slovencu", ki je za prireditev ves teden agitiral: „Da vidimo tudi mi Ljubljančani enkrat kaj boljšega pri navs, je pač napredek, ki ga je vsakdo vesel. Vesel pa ni C e h i n j e, ki nemško poje ves oficijelni del programa . . Torej zopet nova komplikacija! Prireje-valci teh čudnih koncertov stopnjema poskušajo, koliko prenesemo. Najprej vtihotapijo nemško pesem v slovenski zavod. Potem slovensko pesem ponemčijo in jo pojo Slovencem. Slednjič postavijo na oder očitno renegatstvo in »Slovenec" navdušuje poštene ljudi, naj mu gredo ploskat, dokler ga njegov pravični poročevalec ne udari po zjbeh.
Krekov spomenik. Kakor slišimo, se bo v pondeljek 3. decembra t. 1. vršila v Ljubljani v prostorih brezalkoholne restavracije enketa o spomeniku rajnemu dr. Kreku. Namerja se postaviti nagrobni spomenik, potem spomenik v Ljubljani in misli se na ustanovo v kulturne in gospodarske namene. K enketi je vabljenih precejšnje število mož, ki imajo veljavo v našem javnem življenju. Kdor ne bi mogel priti osebno, bo zelo ustregel »Odboru za Krekov' spomenik", če mu svoje misli pošlje pismeno.
Medicinska fakulteta v Zagrebu. V seji hrvatskega sabora dne 13. t. m. je naznanil oddelni načelnik za nauk in bogočastje, da so predpriprave za medicinsko fakulteto gotove in se pouk začne že v mesecu januarju ali februaiju, S to fakulteto postane hrvatska univerza popolna. »Jugoslovanska akademija" bo uvedla svoj poseben oddelek za umetnost in tako se bo uresničil popolnoma načrt pokojnega biskupa Stros-majerja. Vseučilišče ima že nekaj let ižvanredno lepo knjižnico v posebnem krasnem poslopju, s kakoršnim se ne more ponašati vsako evropsko vseučilišče. Na vse to opozarjamo naše siovenske visokošolce.
Dnevne novice.
Promenada v Šelenburgovi ulici! Razposajeni razigrani obrazi. V očeh, na ustih in v srcu smeh
—	ponarejen in pristen. Med dekleti in z dekleti se sprehajajo častniki, naši in nemški. Najrazličnejših činov, najrazličnejših oddelkov.
Mimo tebe pristopicata dve jasnolasi osemnajst-letki. Slovenska govorica in smeh! Kar naenkrat — nasproti pridejo častniki. In govorica dobi čisto drugo barvo: »Nicht war Else, es war so herzig. WirK;ich, MariCKa, len hab mich sich fructitbar ge-
lacht.---Ah ti uboga nemščina.---
Ob zidu stoji visokovzrastel mladenič z rdečo dragonsko vojaško čepico. Kot gora, kot hrast, kot jelka! Naš fant, naše zemlje sin. — Salutira ti strumno : »
Gospod, invalid, ravnokar došel iz Rusije«.
Pogledaš — ena noga prav v stegnu odrezana.
Vojna —
A na ulici šumi življenje in se peni kot šampanjec v kozarcu --
*
V	kristalnih kozarcih se smeje zlato vino. Obrazi so razgreti, zidane volje. Treba je vtopiti, pozabiti vsaj za trenotek bolest in težo vojne.
V	sobo stopi malo, bledo dekletce. S plahimi očmi in s trepetajočo roko ponuja cvetlice-nageljne, rože in nekaj zelenja. »Odkod si otrok?« — Začudeno te pogleda: »Iz Gorice«. »Slovenka, ali si se naučila šele v Ljubljani slovenski?« Oči se ji za-iskre: »Slovenka«. »Oče?« »Na vojni.— že leto ni pisal?« Mati?« »Varuje mlajšo, bolno sestrico.« V očeh zableste solze. Za hip.
»Gospod, kedaj se vrnemo v Gorico?«---
Blago na karte. Na vožnji z Dunaja potožim sopotniku: Kaj bo z našimi revnimi sloji, ko noben revež ne more več obleči ne sebe, ne otrok? »Zakaj ne?« vprašasopotnik. »Ko ni nikjer več blaga!« »Blaga?No jaz sem videl sedajle še skladailnice par-henta, kot eni ne, svile, baržuna.« Ko ga neverjetno pogledam, se priiveri in mi ponudi dokaze. Nisem jih sprejel. Ali vprašanje me spremlja: Ako si lačen meščan prinese nahrbtnik krompirja, če proda kmetica liter mleka — se dvigne ves apa/rat zoper mju, če pa otroci ne morejo — ker so nagi — več v šolo, če reveži prezebajo, ko je še robe zanje na milijone
—	tedaj se izda povelje: Sedaj je tudi blago na karte. In posledica je, da židje prodajajo meter parhen-ta po 17 K, otroci in reveži nag si pa izkant izrezljajo figove liste ter se z njimi preselijo v paradiž.
sikih strank in raznih javnih korporaeij, vseslovenski odbor za preskrbo invalidov? Predsednik je državni poslanec dr. Lovro Pogačnik, podpredsednika sta državni poslanec dr. VI. Ravni h ar in konzist. svetnik Janez Kalan, tajnik je urednik dr. Fran Jež, njegov namestnik je uradnik »Dež. mesta za krmila« Lr. Skrbeč, blagajnik je župnik Anton M r k u n, njegov namestnik je uradnik Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, Vikt. Z o r č. Razun teh je v odboru še veliko število javnih delavcev in funkcionarjev. Po posameznih kronovinah se ustanavljajo pokrajinski odbori. Odbor si je vzel za nalogo vsestransko skrb za siovenske invalide in zato lahko računa, da ga bo vsa naša javnost vneto in gmotno podpirala. Slovenskih invalidov je zelo dosti in njihova usoda vzbuja veliko sočutje in zahteva nujne pomoči. Ne pozabimo, da so nam ti junaki brez oči, brez rok, brez nog in z neozdravljivo boleznijo ohranili domovino in pomagali priboriti — Jugoslavijo!
Dopise in darove v denarju ki blagu — čim več, tem rajše — sprejema »»D o b r o d e 1 n a pisarna« v Ljubljani, Kolodvorska ulica.
Vojaške oprostitve in državni poslanci. Razni ljudje se obračajo na državne poslance zaradi vojne oprostitve. Opozarjamo vse one, ki hočejo v tem, o-ziru poizvedb, da podajo natančne podatke, to je: ime, priimek, rojstni kraj, domovinsko občino, politični okraj, deželo in rojstno leto. Dalje je potrebno navesti, kedaj in kje je bila prošnja vložena in če je bila ista že odposlana na Dunaj. Brez teh podatkov je poizvedba oziroma posredovanje sedaj nemogoče.
Pri čeških delavcih. V Brnu se je v nedeljo vršil shod delegatov čehoslovanske kršč. soc. delavske organizacije za Moravo, katerega je vodil dež. posl. S rame k. Organizacija stoji vkljub vojski trdno, in razmerno napreduje. Na zborovanje je prišel tudi , posl. Gostinčar, ki je izročil pozdrave slov. tovari-j šev — delavcev. Omenjal je tudi dr. Kreka, ki je objemal z isto ljubavjo češko kakor slovensko delavstvo in ljubil češki narod z isto prisrčnostjo kakor jugoslovanski. Ko je Gostinčar omenjal dr. Kreka, je ves zbor vstal iz sedežev in stoje poslušal govor. Shod se je zaključil z mirovno manifestacijo po na-j vodilu papeža in s proslavo cesarja — kralja češke-1 ga, kateri je bil rešen ob Soči smrtne nevarnosti.
»Osrednji odbor »Jugoslovanskega kluba« za i begunce« se ustanavlja na Dunaju. Odbor bo enot-; no uredil celo begunsko vprašanje in imel veliko dela z vrnitvijo naših goriških rojakov in obnovitvijo razdejane solnčne Goriške.
»Domov, domov . . . .« in vendar svetujemo ubogim goriškim rojakom, naj po trpijo z vrnitvajo. Morda ni vojna posast nisjer tako divjala kkaor po naši ubogi zemlji.'Zupani so se vrnili v svoje občine. Počakati moramo njihovega glasu in navodil »Jugoslovanskega kluba«.
Za Krekov spomenik je dosedaj nabranih 13.495 K 40 vin. — Darove sprejema tudi naš list.
Sedmo vojno posojilo naj podpiše vsakdo po svojih močeh!
Drobfine.
Prvi slo venski glas proti Jugoslo anskemu
klubu. Da se je načrt naj se Galicija brez sodelovanja avstrijskega državnega zbora odcepi od države, rodil v Berlinu, je znano. Znano je tudi, da so to vest avstrijski Vsenemci navdušeno pozdravili, saj bi tisti hip, ko bi se nameravano dejanje izvršilo. Slovani izgubili večno v državnem zboru in bi občutili vso težo nemške pesti. Kdor prav poimuje pomen in poklic Avstrije, ve tu Ji, da bi tako dajanje državo notranje zelo oslabilo, da bi omajalo odporno moč naših front, ki jih branijo slovanski vojaki v prepričanju, da se bore tudi za svoj obstoj. Zato je dr. Korošec izjavil dne 8. novembra v proračunskem odseku državnega zbora v imenu Jugoslovanov in Č hov: »Zelo se čudimo, da se tako važna stvar kakor Poljska ne razpravlja prej v parlamentu Šele preko Berlina zvemo, kaj se nam pripravlja. Če je vse to resnica, bo imel korak osrednjih velesil velik vpliv na zunanjo polti ko, podaljšujoč vo«sko, ter na notranjo politiko, tirajoč Čehe in Jugoslovane v manjšino In obsojajoč jih v narodno brezpravnost. —
Proslava dr« Kreka na Trsatu.
Hrvatje na Reki in Sušaku, v domu naših starih bojevnikov Frankopanov, so napravili v nedeljo 11. novembra lepo proslavo očetu jugoslovanske ideje dr. Kreku. Slavnost se je vršila v novi veliki društveni dvorani Frančiškanskega samostana na Trsatu. Na odru je bila okrašena slika dr. Krekova. Program se je izvršil sijajno. Na dnevnem redu je bilo petje, mešano in moško, med drugim „Slovenec i Hrvat", deklamacija .Soči", tamburanje slovenskih narodnih pesmi; profesor dr. Pelz, starešina kat. akad. društva »Hrvatske", pa je podal izborno, pesniško sestavljeno karakteristiko dr. Kreka. H koncu je nastopil povabljeni gost iz Ljubljane ter razvijal, kako moremo združeno Jugoslavijo, kateri idejo je zamislil dr. Krek, z vsemi močmi kulturno dvigniti, kako ves naš jug v smislu in duhu dr. Krekovem prepresti z organizacijami ma-terijalne in moralne kulture: posojilnice, zadruge vsake vrste, društva za izobrazbo in prosveto, verske zlasti mladinske organizacije, organiziran boj zoper ljudske napake: alkoholizem, nenaravnost, psovke . . .; kako moramo vse svoje moči, ki smo jih doslej tratili v ljutem strankarskem boju, posvetiti blaginji naroda; kako se Slovenci in Hrvatje drugod drugega učiti; kako dvigniti zlasti našega seljaka, ki je glavni činitelj našega naroda, da bo ta naš narod ne samo svoboden in združen, marveč i osrečen gmotno in duševno . . . Zadovoljnost z večerom je bila splošna, navdušenje velikansko. Čisti dohodek za Krekov spomenik nad 300 kron.
Po končani slavnosti so podpisali in odposlali odlični udeležniki sledečo zaupnico
Slavnemu Jugoslovanskemu klubu
na Dunaju.
Podpisani Hrvatje in Slovenci, zbrani 11. novembra na svetem Trsatu in slaveč spomin velikega dr. Kreka, očeta jugoslovanske ideje, pošiljamo slavnemu Jugoslovanskemu klubu in posebej še odličnemu načelniku, velečastitemu gospodu dr. Korošcu, svojo najiskrenejšo zahvalo za tako odločno, možato in nevstrašeoo nastopanje in zastopanje naše velike rešilne ideje. Mi Vas, velecenjeni gospodje poslanci, ki Vam je v tem velikem in usodnem času izročena v roke usoda našega slovensko-hrvatskega naroda, v tej pogumni borbi za našo svobodo občudujemo, pa se tudi nadejamo, da boste v tej sveti borbi neupogljivo stali in vstrajali ter neizprosno dosledno izvrševali oporoko nepozabnega nam dr. Kreka, dokler ne bomo videli svojega ideala uresničenega.
Bog Vas živi, krepčaj in osrčuj v nadaljnem boju za našo sveto pravdo!
* *
Tržaški Slovenci v spomin dr. Kreka.
Dne 23. novembra t. 1. prirede tržaški Slovenci v spomin največjega Jugoslovana dr. Kreka v cerkvi sv. Antona novega ob 9. uri zjutraj slovesno sv. mašo-za-dušnico. Zbral se je v ta namen tudi poseben pevski zbor, ki bo pel pri sv. maši FOrsterjevo mašo „De Requie", po maši pa slovensko žalostinko. K tej sv. maši se vabijo, da se je udeležijo v obilnem številu vsi tržaški Jugoslovani in drugi Slovani, da s tem pokažemo, da znamo častiti svoje velike možel
Iz Hrvatske.
(Dopis.)
Politična Hrvatska živi v — nadah. V saboru je sedaj na dnevnem redu vprašanje volilne reforme. Ali bo hrvatsko-srbska koalicija hotela oživotvoriti to volilno reformo? Ali se bo izjavila solidarno z „Jugoslovanskim klubom" ? Koalieija je volilno reformo obetala, izvedla jo bo, ko odpadejo — budimpeštanske ovire.
Vsled globokih zvez, ki vežejo politike koalicije z »Jugoslovanskim klubom", sklepa marsikdo na velike spremembe. In vendar je verjetnejše, da se bo hrvatsko srbska koalicija še dolgo časa držala rezervirano z ozirom na novo stopnjo jugoslovanskega vprašanja in v zvezi z dogodki na bojiščih in v notranjem življenju monarhije. Stem seveda tudi gine upanje politikov hrvatske stranke prava (Frankovcev), ki ne skrivajo svojega poželjenja po vladi in oblasti, pa če prav je to tudi v nasprotju z osnovnimi temelji Anteja Star-čeviča. Bosna živi usiljeno življenje pod jarmom vojaške uprave. Tisti, katere sedaj grize vest zaradi nečuvenega preganjanja bosanskih Srbov, se upirajo sklicanju bosanskega sabora, ki ima srbsko večino.
Dalmacija strada, strada in živi vsa navdušena za novo Jugoslavijo. Razun Istre je Dalmacija najbolj edina v jugoslovanskem vprašanju. Po italijanski ofenzivi v Istri ni posebnega razpoloženja, ker avstrijska vlada postopa z istrskimi Hrvati prav tako kakor prej. Iz Srbije in Črnegore je le malo vesti čeprav živi tamkaj nekaj hrvatskih časnikarjev. Doslej se je v političnih vprašanjih oglasil v zagrebških listih samo en belgrajski vseučiliščni profesor.
Iz kulturnega življenja imamo omeniti, da se v Zagrebu snuje nov literarni obzornik »Književni Jug". Sodelovali bodo najodličnejši hrvatski, slovenski in srbski književniki. Pravico do sodelovanja imajo vse literarne struje.
Iz časnikarskih krogov izvemo da bo katoliška struja, ki se zbira okoli jugoslovanskih „Novin", kmalu začela izdajati svoj ljudski tednik. Na Hrvatskem je mnogo dnevnikov, tuda dobrega tednika še nimajo.
Naša Goriška.
(Posebno poročilo »Jugoslovanu" iz Goriške.)
Sovražnik je vržen iz naših rodnih tal. Vržen daleč v beneško ravan. Toda za njimi je ostalo razdejanje. Gorica in okolica, Kras in kraji ob Soči, koder je šla bojna Črta, povsod eno samo veliko pogorišče. Kedaj bo vse to zopet popravljeno, kedaj bodo zopet vpo-stavljeni beli domovi, kedaj zopet obdelana rodovitna polja, zopet urejene vinske Gorice 1 Res težke so bile žrtve, ki jih je ljudstvo prineslo, A naši narodni narodni nasprotniki, katerim smo zaslanjali Slovenci hrbet, nočejo nič vedeti o tem. Za njih velja še vedno ona stara pesem, da smo Slovenci narod druge vrste. Slovenec molči in trpi!
Lansko leto, tako nekako ob padcu Gorice je odgovoril tržaški namestnik Fries-Skene goriškim županom na njihovo tozade\no resolucijo s posebnim pismom, ter jim je obliubil, da bodo dobili Gončani svoje šole in da dobi Gorica slovenske ulične napise. In sedaj je Gorica zopet v naših rokah. Sedaj bi bil
čas, da bi postale besede resnica! V koliko smemo upati? Veliko ne!
Glasovi.
Ljudstvo In jugoslovanska ideja. Mariborska
»Straža« prinaša celovški dopis, ki se peča z znanim ugovorom nemških nasprotnikov, češ da naše ljudstvo ne razume jugoslovanske ideje in da ni za deklaracijo. Dopisnik pravi, da je čisto umevno, da navaden hlapec ne bo vedel tolmačiti vseh točk jugoslovanskega programa. Če bi vprašal tega ali onega Slovenca, če razume to jugoslovansko idejo, bi res marsikateri odkimal, češ, nisem še kaj slišal o tem; a če bi ga vprašal, če je zadovoljen s sedanjimi razmerami, bi dobil povečini odločen »ne« za odgovor. — »To. potrebo po pravičnosti, katera nam je tekom stoletij krivičnega nasilstva prešla v kri, to čuti mali otrok, ko mu ubijajo v šoli vso ljubezen in spoštovanje do rodne žemljice in do svoje matere, ko križajo njegovo nežno dušo; to potrebo čuti navaden kmef, ki ne more razumeti, da bi svojih državljanskih dolžnost ne smel opravljati v svojem jeziku; to potrebo čuti slovenski oče, ki mora učiti doma svoje otroke v materinščini; to potrebo čutijo naši posli, ki dostikrat ne znajo čitafci niti svojih poselnih knjižic; to potrebo čuti naš delavec v tovarni, katerega uničuje tuji kapital! In tem višja je ljubezen v srcu in tem bridkejša postaja želja po od-pomoči pri naših izšolanih sinovih, ki morajo po kruh na tuje, pri naših učiteljih, ki narodno umirajo med Nemci, pri našem izobraženstvu, ki gleda, kako veže sila roke in prodira in prodira. To so čutili vsi že davno«. Edina rešilna pot iz teh neznosnih razmer je —deklaracija. Sveta dolžnost vseh naših poslancev, narodnih delavcev in v prvi vrsti našega časopisja je ta: »Vsadite idejo svobodne »Jugoslavije« ljudstvu v glavo.voljo in srce!«
»Posledice zunanjih zmag. Zaderski »Narodni List« meni, da ne bi zmage proti Italiji nobenega drugega naroda tako veselile kakor nas Jugoslovane, če ne bi se to veselje kalilo z druge strani! Kajti, odkar prihajajo z bojišča poročila o uspehih našega orožja, je rasla prevzetnost Nemcev in Mažarov v monarhiji. V njih časopisju in v parlamentu kriče, da so Slovani veleizdajaici, da so v službi entente, da njih narodni programi hočejo uničiti cesarstvo. To potrja govor dra. Wekerla v magnatski zbornici, to, potrjajo različni Auerspergi, Melmerji in Nostitži. Mesto ublaženja groze s poojstrenjem režima proti Čehom in Jugoslovanom. Vedno bolj naglašajo potrebo odcepljenja Galicije od Avstrije, da bi Slovani prišli v manjšino nasproti Nemcem. Nato opozarja zaderski list na posledice prejšnjih vojn ter pravi: Kaj bi koristile tej državi tudi najsijajnejše zmage, ako bi v notranjem ustvarili razpoloženje obupa, če bi dali narodom povoda za največje nezadovoljstvo? Država bi bila podobna poslopju, ki bi pač imelo lepo fasado, notri pa bi bilo trhlo skozi in skozi. Danes je vsakomur jasno, da ta država potrebuje preroje-nja, da z ene strani ntpravi konec notranjim raz poram, na drugi pa ne bi zadovoljna Avstrija porne-njala nobene nevarnosti za svetovni nnir. Dr. Lam-rntsch je izgovoril nedavno v gosposki zbornici modre besede: »Boljša je zvezna država z zadovoljnimi narodi, nego pa enotna država z nezadovoljnimi narodi.«
Kultura.
Nova založba. Posebne vojne razmere so povzročile, da se kupujejo sedaj slovenske knjige bolj ko kdaj poprej To dejstvo in spoznanje, da nimamo najvažnejših del svetovnega slovstva prevedenih v slovenščino, da moremo le malo dobrih knjig dati slovenskemu inteligentu v roke, da je takih za ljudstvo še manj, za mladino in za otroke pa skoro nič, je napotilo Novo založbo, da si je osnovala poseben književni svet, izdelala slovstveni načrt in da izda o Božiču svoje prve knjige.
Nova Založba namerja slovstveno produkcijo sistematično gojiti, kolik r ji bodo dovoljevale razmere. Najprej je zasnovala »Novo knjižnico" za izobražence, v kateri naj bi izhajala dobra izvirna slovenska dela kakor tudi prevodi znamenitih tujih avtorjev, bodisi leposlovne, bodisi znanstvene vsebine. V tej knjižnici naj bi se, če bo podjetju useda mila, zbiralo, kar je človeški duh velikega napisal, kar je odličnega ustvaril v drami, romanu, pesmi, modroslovju, zgodovini in prirodnih znanostih, kar je vredno, da se ohrani iz sedanjega časa in preteklosti. Za ljudstvo se pripravlja »Slovenska knjižnica," ki naj bi izdajala zlasti starejša slovenska dela, ki so širjim slojem manj dostopna ali jih v knjigotrštvu nt več dobiti. Tudi ta knjižnica se ne bo branila prevodov, če so vredni, da postanejo last vsega slovenskega ljudstva. »Knjižnica za mladino" bo imela namen gojiti zlasti izobraževalno zabavno slovstvo, potopise, slike iz narave, »monografije o odličnih zgodovinskih možeh in znamenitih odkritjih. Kadar bo potreba, bo posegla tudi po knjigah, ki so sposobne, pojasniti mladini p men samoizobrazbe in jo gmotno voditi do prave značajnosti. In slednjič — našim malim nimamo skoro n česar dobrega dati, kadar se začne v njih buditi radovednost, kaj je skritega za tiskano besedo, kadar si njihova mlada domišlija zaželi pisanih slik, živih podob iz pravljičnega in resničnega z vljenja Tudi na te najmanjše brato našega naroda ne smemo pozabiti, Nova Založba jim je namenila »Knjižnico za otroke".
Program Nove Založbe je torej zelo obširen, a vendar ni neizvedljiv, če se naši kulturni delavci družno strnejo okrog nje. Knjige spočetka ne bodo izhajale v določenih obrokih, temveč se bo ravnalo njih število po potrebi književnega trga; čim več cd emalcev, tem več novih knjig Vendar bo založba skrbela, da ne zagospodari kupec njej, ampak da sama vzgojno vpliva
* *
Cesar rešen iz smrtne nevarnosti. Zadnjo nedeljo je globoko pretresla, obenem tudi vzradostila vso državo vest, da je bil cesar rešen iz valov Soče. Ljudstvo upa, da naš cesar Karol kmalu razglasi za vse narode pravični mir in zato je njegovo veselje vsled rešitve še večje.
Povsod novo življenje... Odkar je bila razglašena ntša majniška deklaracija, povsod nov duh in novo življenje. Tudi jugoslovansko časnikarstvo gre z novo dobo. Mi smo ustanovili »Nov.o Založbo« in »Jugoslovana«, naši hrvatski tovariši so povečali svoje »Novine«, starčevičanci izdajajo izvrsten dnevnik »Hrvatsko Državo«, hrvatski inteligenti obzornik »Hrvatsko Njivo«. Mlada struja v slovenski napredni stranki začne iztlajati poljudno glasilo za deklaracijsko politiko »Domovino«, njhova »Tiskovna zadruga« začne izdajati razne knjige in poljudno znanstven list. Narodno krilo v slovenski socialno-demokratični stranki pride menda tudi do lastnega glasila. V času lakote hoče ljudstvo tudi duševne hrane...
Vseslovenski odbor za preskrbo invaliodv. V
Ljubljani se je* osnoval iz zastopnikov vseli sloven-
»Domoljubovo« — »poročanje«. »Domoljub« je prinesel to-le novico: »Katoliško politično društvo za kamniški politični okraj je v zvezi z zastopniki občin naprosilo načelnika S. L. S. deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča, da za čas do novih volitev za ta okraj zastopa koristi okraja v državnem zboru in nasproti vladi. Katoliško politično društvo vabi vse volilce, naj svoje težnje sporočajo načelstvu Katoliškega političnega društva v Kamniku, ki bo v to svrho v stalni zvezi z načelstvom stranke«'. — Ta novica je zlagana. »Kat. pol. društvo za kamniški okraj« ni imelo v tem času nobene seje in ni nič takega sklenilo. Pač pa se je sešel odbor »Kmetske zveze za kamniško dekani jo«, ki predstavlja politično organizacijo S. L. S. v kamniškem okraju, in je objavilo o tej svoji seji naslednje poročilo: Odbor Kmetske zveze za kamniško dekanijo, zbran v seji dne 24. oktobra t. 1. v Kamniku v navzočnosti pod-
pisanih odbornikov, je soglasno sklenil, da se v zadevi začasnega zastopstva kamniškega po dr. Krekovi smrti izpraznjenega okraja obrne do Jugoslovanskega kiuoa, naj on določi, kdo ima zastopati interese našega okraja. Fo misli odbora bi bila za to najsposobnejša gospoda dr. Lovro Pogačnik kot zvest učenec in prijatelj blagopokojnega dr. Kreka in dr. Benkovič kot kamniški rojak. In v dr. Krekovem narodnem in ljudskem duhu' hočemo — to lahko izjavljamo v imenu ogromne večine ljudstva — naj se vodi dalje naša politika. Ves slovenski svet, da, vse slovansko v Avstriji je ob dr. Krekovi smrti sijajno manifestiralo, da je bila dr. Krekova politična -smer prava. Kmečka zveza bo zastavila ves svoj vpliv, da se bo naša politika nadaljevala v duhu nepozabnega nam dr. Kreka. Sveto zapuščino Krekovo bomo zvesto čuvali nasproti vsakomur. — Irnac bore, tajnik, zapisnikar. iPinnat Anton, Valentin Benkovič, 1. Strcin, hrane Gams, župan, Karel Prelesni-k. Ltomolgubovo urerništvo je bito pozvano, naj to poročno resnici na ljubo objavi. »Domoljub« pa, ki je brezimno laž razširil prej po vsem Slovenskem, se je resnice ustrašil in je popravek, podpisan s polnimi imeni mož in županov, svojim bralcem kljub izrecnemu pozivu — utajil!
Tudi izjava! Izjava občine Sodrazica za jugo-slov. deklaracijo se glasi: »Pri proračunski seji dne 27. oktobra t. 1. zbrani občinski odbor se pridružuje slovenskim občinam in drugiim korporacijaim, ki so se izrekle za jugoslovansko deklaracijo, želeč ua jugoslovanski klub v zvezi z drugimi slovanskimi poslanci dela neumorno za udejstvitev naših minimalnih zahtev. Posebno pa priporočamo deklaracijo našemu častnemu občanu in deželnemu glavarju prebiag. gosp. dr. Iv. Sušteršiču, v katerega je naša občina od nekdaj stavila vse svoje zaupanje do se-daj, (ko je preminul takozvani oče te deklaracije) on stoji vedno na straži, da delo za naš ideal ostane vedno siveže. Ker tako željno pričakuje konec grozne vesoljne vojske, se zahvaljuje tudi sv. očetu za njegovo miroljuDno noto. in našega presvitlega cesarja Karla za njegovo veliko ljubezen do njegovih narodov in njegovo neumorno delo za mir! Županstvo irga Sodražice, Anton Lavrenčič, župan.«
silo, odkod prihaja. Gornja Italija izziva na napad. Gadoma se je umaknil Diazu; je isto, samo drugo
ime.

Politika.
Zgodilo se je kakor smo povedali zadnjič. Poročati moremo 5 važnih dogodkih v M e z o p o t a-n i j i in v P a 1 e s t i n i. Ob turško-perzijski meji je vse polno bogatih petrolejskih vrelcev, segajočih tja do Tigriisa. tden največjih je pri Tekritu, 180 km od Bagdada. Vse druge so Angleži osvojili že lansko leto, zadnji teden pa še Tekrit. Sedaj gredo naprej, smer je Mosul. V Palestini je od bitke pri Gazi koncem marca 1. 1. vse spalo, navidez vsaj. Angleži so se pripravili in so ta teden napadli. Vzeli so zelo važno Gazo, v notranjosti Birsebo, predrli drugo turško obrambno črto, polastili se Askalona, znanega nam iz zgodovine Filistejcev. Osvojili so 70 gre črta severno od Ezdada proti jugovzhodu čez topov, za tamošnje razmere veliko število. Sedaj bet Džibrin in liebron. Razdalga liebron-J eruzalem je 30 km. Angleži upajo na Jeruzalem.
Nas pa zanima seveda predvsem beneško bojišče. Ko smo se ustavili pri Tagiiamento, je nastalo vprašanje, ali naj napademo tron talno ali naj počakamo napredkov Krobatinove armade. Odločili smo se kar za prvo, ker se Italijani za Ta-giiamentom še niso mogli urediti. Slo je brž naprej, čez Livenco do Piave. Tačas so pa napadale tudi druge armade, iz Koroškega in Tirolskega sem. Ker vsled goratega ozemlja in res dobre laške obrambe, niso mogle tako hitro naprej kakor proti Plavi prodirajoči armadi Boroeviča in belowa, je nastala v fronti velika vreča ob srednji Plavi s središčem Beiluno. Krepek pritisk od jugovzhoda in severozahoda je vrečo izpraznil. Kar pa ni dosti hitro ušlo, so ujeli, en sani dan enkrat 10.000 mož. O vzidanih topovih i. dr. še ne vemo dosti. Med tem je pa začelo govoriti orožje tudi na planoti Sedmerih občin in na obeh straneh Brente. Italijani so imeli tam velikanske utrdbe, saj gre podaljšek fronte ob Brenti naravnost proti Benetkam. To so predstraže Benetk. — Utrdba za utrdbo je padla, zasedli smo važni Primolano, vzhodno od tam Fonzaso in Feltre ob Piavinem kolenu. Pogled na karto pravi: Na-daljni uspehi na planoti Sedmerih občin in južno od Primolano-Feltre morajo prisiliti armado ob dolnji Piavi, da se umakne sama ob sebi. Nam ni treba frontalnega napada z vso silo, bil bi samo pomožna akcija za boje na severu. Izgube zato seveda'manjše, kajti za Piavo so Italijani vsekakor bolj pripravljeni kakor so bili za Tagliameintom. Mnenje vojaških kritikov entente priporoča umikanje za Adižo; predino pride laška armada tja, bi bilo tam že vse urejeno in pripravljeno, do tedaj bi prišle na fronto tudi angleške in francoske pomožne čete. Adižka fronta bi se opirala na eni srtani na Verono, na drugi pa na močvirja. Ta fronta pa pomeni za Italijo poleg vsega drugega tudi izgubo Benetk, Padove in Vičence.
Mi kot napadalci smo v Gornji Italiji veliko na boljšem kot Italijani. Reke, prekopi, ceste z živimi mejami in drevjem ob straneh, nasipi, od drevesa do drevesa se vzpenjajoča trta itd. onemogočajo vsak pregled, nikdar ne verno, kje zbira napadalec glavno
Poziv. »Jugoslovanski klub« potrebuje o persekucijah v vseh naših krajih izza početka vojne, posebno o načinu postopanja proti našim ljudem točne informacije. Navesti je treba ne le dejstva, ampak tudi imena prizadetih ter priče. Splošno je potrebno, da se vsaka stvar more d o k az a t i. Vsled tega se prosi, da se pošiljajo vsi podatki o presekucijah in krivicah na slovenskem jugu ali v priporočenem pismu ali pa potom zaupnih oseb na: Predsedstvo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju, 1., parlament.
Dunaj, dne 6. novembra 1917,
Načelnik.
Pametna misel. Ker v marsikteri dekaniji letos ne bo več pastoralnih konferenc, pri katerih bi se naša duhovščina izjavila za majniško deklaracijo, zato predlaga štajerski duhovnik, naj v takih dekanijah opravijo slovesno zadušnico po ranjkem prvoboriteliu dr. Kreku in ob tej priliki duhovščina lahko podpiše izjavo za deklaracijo.
Jugoslovanski delegati. V torkovi seji državnega zbora je bil izvoljen za goriškega delegata poslanec F on, za njegovega namestnika dr. Gregorčič, Dalmatinci so izvolili dr. Cingrija, za namestnika dr. Sesardiča. Koroška nima nikdar slovenskega delegata, Štajerska in Istra letos ne dobita slovenskega zastopnika. Kranjski državni poslanci so izvoliti za delegata dr. Korošca, za namestnika so mu postavili viteza Pogačnika.
Volitve v delegacije in kranjska S. L. S. Na Kranjskem ima »Slovenska ljudska stranka« večino državnozborskih mandatov. Dva njena mandata sta prazna, zakaj ne Povšeta, ne dr. Kreka ni več. Vodstvo stranke je v seji dne 18. septembra t. I. ukazalo svojim državnim poslancem, naj za kranjskega delegata volijo strankinega načelnika in deželnega glnvarja dr. Sušteršiča, za namestnika pa tedaj še živečega dr. Kreka. — j Kakor izvemo, je dr. Šušteršič pri volitvah dobi! 1 glas, dr. Korošec pa 7.
Zakaj ni dr. Šušteršič izvoljen v delegacije? Vzrok za to dejstvo, o katerem razmišlja vsak politično misleč človek na Slovenskem, ni morda ta, da je dr. Šušteršič svoj čas g se pred letošnjim poletjem — kar narekoval svojim državnozbor-skim tovarišem, da morajo voliti njega za delegata. Kranjski državni poslanci S. L. S. nimajo poslušati samo načelnika in po njem sestavljenega vodstva, ampak tudi glas naroda in svoje vesti. Vprašanje naše deklaracije je stopilo v skrajno ospredje. Odločitev se bliža. Kdo naj v tem odločilnem trenutku na najbolj pristojnem mestu za monarhijo in celi svet zastopa našo idejo? Mar ne tisti, ki nosi zaupanje celega jugoslovanskega naroda? V prvi vrsti ima odgovornost in zato tudi besedo v našem vprašanju načelnik. »Jugoslovanskega kluba«, dr. Korošec. Kranjski državni poslanci so v soglasju z večino slovenskega naroda pozabili, da obstoji še neka »kranjska meja«, katere pa od 30. maja ne smemo več poznati. Sicer pa tudi »Kranjska« ne bo pozabljena v delegacijah. Ali ni svojčas ravno na predlog dr. Šušteršiča bil dr. Korošec izvoljen za »kranjskega« delegata in ali ni z vso vnemo zastopal ožjih kranjskih interesov? Z mirimo zavestjo so kranjski državni poslanci tudi sedaj prepustili mandat »kranjskega delegata« izkušenemu štajerskemu politiku, ki je splošno priznan in ljubljen voditelj avstrijskih Slovencev, Hrvatov in Sr bov. Dosedanji razvoj je pokazal, da naš narod zaupa tako mesto brez skrbi in z velikim upanjem prav lahko njemu in — samo njemu.
Še enkrat volitve. »Neue Freie Presse« piše: »Pri volitvah v delegacije na Kranjskem so stopila nasprotja v S. L. S. prvikrat javno na dan. Izvrševalni odbor in vodstvo S. L. S. v Ljubljani sta še junija meseca in sedaj ponovno sprejela sklep, da morajo kranjski poslanci S. L. S. voliti dr. Š u š t e r-š i č a v delegacije. Pri današnji volitvi v delegacije je bil izvoljen načelnik »Jugoslovanskega kluba« dr. Korošec, ki zastopa štajerski volilni okraj, a ni mogel biti izvoljen na Štajerskem za delegata, poslanec vitez Pogačnik pa za namestnika. Ta izid volitev je posledica opozicije, v kateri stoji po umrlem dr. Kreku osnovana mlada smer stranke proti izvršilnemu odboru in vodstvu stranke v Ljubljani, kjer so v večini pristaši dr. Šušteršiča. Pristaši dr. Korošca izjavljajo, da sestava odbora stranke ne odgovarja več dejanskim razmeram in da so prišli ti člani izvršlnega odbora deloma dotom kooptacije v strankin svet. Zato niso ti sklepi za poslance več obvezni! —
Kaj bo storil dr. Šušteršič ? Kakor poroča »Reichspost« bo dr. Šušteršič najbrže započel odločne korake proti svojim kranjskim tovarišem, kar bo vodilo do javnega boja v kranjski »Slov. ljudski stranki«, ki že dolgo tli na tihem.
Državni zbor je zadnji teden obravnaval več važnih .zadev. Država bo deželam naklonila 70 milijonov K za uoiteljstvo. Še v tem zasedanju predloži vlada zakon proti jetiki in spolnim boleznim; padel pa je vladni načrt vinskega davka; vrgli so ga v precejšnji meri jugoslov. poslanci. V odseku so razpravljali tudi o davku na vojne dobičke. Štajerski slovenski poslanci so pretrgali vse zveze s sedanjo vlado v vprašanju preskrbe na Štajerskem. Neprestano so že mesece in mesece dregaili vlado, naj od pomore neznosnim razmeram, v katerih trpi slovenski del dežele, pa vlada je bila gluha. Sedaj pa so naše ljudje trdi in odločni.
Mažarski kardinnl-primas Czernoch o Slovakih. „Pester Lloyd« prinaša serijo razgovorov z vodilnimi mažarskimi politiki o poljski debati v>avstrijski zbornici. Vsi napadajo Jugoslovana in Čelie. Med njimi tudi kardinal Czernoch, ki se je povspel do trditve, da se Slovakom na Ogrskem dobro godi in da so zadovoljni z ogrsko vlado. Czernoch povdarja, da se Slovaki nočejo združiti s Čehi, ker bi tako izgubili svoj jezik in katoliško vero ter postali .Husiti". — To je že nekoliko
prehudo. Ali ne pozna Czernoch globoko vernega češkega rao-ravskega ljudstva? Zdi se, da je pri Mažarih slepi narodn šovinizem pri prvem in zadnjem zatemnil pamet. Sicer pa je i Czernochov brat — Slovak. »Slovaška Matica« je bila ustavljena prav radi tega, ker je hotela gojiti slovaški jezik.
Jugoslovani boli nevarni nego Poljaki! Za koga? Za Nemce! Toda ne samo za Nemce, ampak tudi za Mažare. Tako je naglašal v »Az Estu«- član magnatske zbornice Berzeviczy. Vemo, da sanjajo Mažari in Nemci v tem, kako nas bodo Jugoslovane potujčili. Zato moramo zbrati vse odporne sile.
Proti Čehom in Jugoslovanom. »Narodni Listy« poročajo, da pripravlja vlada ostro izjavo proti stremljenju Čehov in Jugoslovanov po lastni državnosti.
»Proč od Avstrije!« Ogrski listi so zopet enkrat ogorčeni nad Avstrijo in napovedujejo Avstriji najhujši boj. »Az Est« piše: Obračunali bomo s sovražniki v Avstriji in pričeli boj proti Avstriji. Naše geslo na avstrijsko vojno napoved je izraženo v dveh besedah: »Proč od Avstrije!« Drugi radikalni listi zatrjujejo, da je Avstrija še vedno sovražnik Ogrske.
Poljska debata v nemškem državnem zboru in v avstrijskih delegacijah. Prihodnje dni napovedujejo važno debato v nemški državni zbornici o polj^tem vprašanju. Poljsko vprašaje se bo razpravljalo tudi v avstrijskih delegacijah.
Pred odločitvijo poljskega vprašanja. Iz Varšave prihaja vest, da pojde regentski svet v najbližjih dneh v Berlin in na Dunaj, da se razgovori z vladarjema Avstrije in Nemčije o rešitvi poljskega vprašanja. Ta dogodek je izredne važnosti.
Ententa je strahovito udaril poraz na italijanskem bojišču. Italijanski naučni minister je obiskal Pariz, kjer je Lloyd George zaveznikom pravil bridke resnice o pomanjkljivi enotnosti v vojskovanju entente. Jako živo je opisal našo zmago v Italiji, da mu to hvalo v Londonu zelo zamerijo in govorijo
0	ministrski krizi. Sicer pa so vodilni ententini voditelji v Parizu sklenili ustanoviti skupni vojaški svet in so poudarjali potrebo vojne do konca.
•V Rusiji je želja po miru povzročila novo revolucijo, ki je izbruhnila 3. novembra in je dovedla do splošne državljanske vojne. Poročila iz Rusije so nezanesljiva in sedaj jih sploh ni. Čete Kenjenskega so baje krvavo pobite. Zadnja poročila trde, da ima Rusija sedaj nič manj nego 5 različnih vlad. Če zmaga Ljeniinova struja, tedaj imamo pričakovati nove mirovne ponudbe, ki bo slonela na miru brez anek-sij in odškodnin in samoodločbi narodov. Ce pride taka ponudba, bosta tudi osrednji sili morali dati jasen odgovor glede mirovnih pogojev.
Za mir! Po najnovejši ruski revoluciji je avstrijska nemška socialna demokracija vnovič začela z živahnejšo mirovno propagando. Prihodnjo nedeljo bo priredila po Štajerskem veliko mirovnih zborovanj. Zadnjo nedeljo pa je na Dunaju zborovalo 50.000 delavcev, ki so odločno zahteva.! mir. V svoji resoluciji pravijo: »Splošno se spoznava, da vojaška sredstva ne morejo odločiti vojne. Dolžnost vlad je, da jasno in nedvoumno določijo svoje vojne cilje ter ustvarijo podlago za dosego trajnega miru.« Pozdravljajo novo rusko revolucijo in obljubljajo, da | se bodo v naši državi neustrašeno borili za konec
1	vojne in za skorajšnji demokratični, življenjskim | potrebam vseh narodov odgovarjajoči miru. Od-; klanjajo vsak vladni načrt, ki bi oviral sklep miru. j Avstroogrska vlada naj sporazumno s svojimi za-I veznicami takoj povabi sovražne države k minov-j nim pogojem in jim v vabilu jasno pove: 1. Da
centralne države ne streme po osvojitvi sovražnega ozemlja in da ne zahtevajo nikakih vojnih odškodnin. 2. Da centralne države nočejo anektirati Belgije, Srbije, Rumunije, Poljske, Litavske in Kurske in da jih tudi ne nameravajo politično sebi pripojiti, niti jih obdržati v gospodarski ali vojaški odvisnosti. 3. Da hočejo centralne države mirovnemu kongresu predložiti konkretne predloge o uredbi mednarodnega prava, o mednarodnem razor oženju in o rešitvi vseh mednarodnih sporov po obligatoričnem razsodišču. 4. Da vlade centralnih držav priznajo v Rusiji sedaj faktiono obstoječo javno oblast ter jej ravno tako kakor vsem vojujočiim se državam v svrho mirovnih pogajanji ponudijo premirje.
MmmmBm.
ČEZ ENO LETO.
Z Dunaja nam pišejo o priliki volitev v delegacije:
»Kdor je poznal dr. Evangelista Kreka, iz tega srca ne bo nikdar izbrisal čas mučnih spominov na sredino novembra leta 1916. Povabili so takrat tudi Kreka k seji izvršilnega odbora S. L. S., kamor je spadal kot poslanec. Prišel je, ne da bi bil prej organiziral in pripravil svoje prijatelje, zanašal se je na moč umstvenih razlogov, s katerimi bo zastopal svoje stališče. A noben razlog se ni prijel večine poslušalcev. Med temi ni bilo niti ene osebe, ki bi ne bila čutila vsaj v skrivnem kotu srca, da je obre-kovani mož, ki sedi med njimi, oče ne samo naše stranke, ampak tudi v mnogem oziru njegov duševni oče, kateremu se ima zahvaliti za najlepše, kar ima njegova duša od delovanja v javnosti. Mnogi je tudi doživel na lastni osebi Krekovo skrb za gmotne potrebe prijateljev. Sam je delal nekako načeloma zastonj, zavzel se je pa vedno z vnemo zato, da dobe prijatelji za pošteno delo tudi pošteno plačilo. Zato je smatral dr. Krek za nenaravno, če bi oče, boleh en vrhu vsega, moral šele premišljevati in plesti zvijače, kako se bo branil nasproti svojim otrokom. A ti so bili mobilizirani in disciplinirani
za nastop, na katerem naj pozabijo na klic srca in spomina. Hudo je, da tudi naš narod ne bo prost
očitka nehvaležnosti napram svojim dobrotnikom — a pustimo to! hno leto je minulo in mi vidimo danes, da je hotel Bog splesti našemu očetu muče-niiški venec okrog glave in ga nato — vzeti k sebi. »Današnji dan pomeni novo ponižanje zame«, je rekel doktor. »Dve noči spanja me je veljalo«. Druge nemirne noči smo morebiti krivi njegovi prijatelji, ki nismo videli na prvi mah potrebe, da je ponižani in razžaljeni vse pretrpel, da je le ostal v stranki in mu je bilo omogočeno, še naprej za svoj narod delati in trpeti. »Vi pravite: Odšel naj bi bil jaz iz dvorane, ko sem videl, da so moje besede bob ob steno. Kaj pa potem? Morebiti bi se bila vzdignila z menoj osmina zborovalcev. Izključili bi me bili iz stranke — in kakšen stojim jaz potem pred javnostjo, če obdržim še svoj mandat? Meni ni za mandat.« Pozneje se je dr. Krek enkrat izrazil, da namerava po vojski pustiti politiko in živeti nalogi, poučevati ljudstvo v raznih tečajih in predavanjih m spisati več spisov o vseh vprašanjih, ki so pereča in velepomembna za razvoj posameznih stanov pri nas. Op. kor.) »Ali sedaj je položaj ak, da je moja navzočnosti v politiki potrebna, jaz ne morem nič zato, če se to sliši kot malo samohvale. Jaz čutim, da sedaj svojega mesta ne smem zapustiti.« Zadnjega pol leta njegovega življenja: dosega zveze med nenemškimi narodi sploh in Slovani posebe, deklaracija, njegovo misionarjenje med Jugoslovani, na katerem je zapel svojo labudjo pesem o ve-leizdajstvu tistih, ki delajo sužnje — nam je pokazalo, kako usoden bi bil za naš narod korak, ki se niaffi je zdel ob prvem vtisu poročila o zborovanju najbližji. Dr. Krek 'je izvršil še svoje veliko delo in odšel po plačilo. Ostavil nam je za dedščino idejo, na katere oltar je položil zaklade svojega duha in srca in moč telesa.
Sredina novembra leta 1917. Sedem osmin oddanih glasov je dobil v državni zbornici pri volitvah v delegacije mož, o katerem so bili poslanci najbolj prepričani, da bo v delegacijah zastopal — Krekovo stališče. Duh njegov živi, budi. Množe bo-rilcev se vrste. —
Narodno gospodarstvo.
Prevzemne cene Zavoda za promet z žitom V Ljubljani za letino 1917.
Za 100 kg:
Pšenica 40 K, rž 40 K, soržica 40 K, ječmen 37 kron, oves 36 K, ajda 40 K, koruza 38 K, proso 40 K, grašica 35 K, zadnje žito 35 K, koruzni storži 15 K.
Fižol 80 K, grah 80 K, leča 120 K, bob in nekoliko skvarjen fižol 60 K, prebran krompir 22 K.
Kdor odda pšenico, rž ali soršieo do 15. nov. 1917 prejme k zgorajšnji ceni dodatek 2 K, oves do 30. novembra 1917 pa dodatek 3 K. Za semensko žito dovolijo dodatek 5 K.
Žito je postaviti na postajo, kontaktni mlin ali skladišče žetnega komisarja, krompir na bližnjo železniško postajo.
Vse našteto blago je pod zaporo in se sane prodajati le Zavodu za promet z žitom.
Cene za les, sklenjene od Zveze avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju za kubični meter (m3): Hlodi neotesani, mehki 42—60 K, trdi 55—112 K, o tesani, mehki 80—112 K; deske, mehke 95 do 120 K, trde 120—200 K.
Tržne cene mesti Ljubljane od 1. do 30. nov. 1917.
M e s o za 1 kg:
G o v e j e s p r i k 1 a d o: I. vrste K 6.20, II. vrste K 5.20, vampi, pljuča, vime a K 1.20. Loj K 6.
Telečje spriklado: I. vrste K 5.20, II. vrste K 5.—, drobovina K 3.60 do K 4.—.
Prašičevo, sveže: Stegno, pleče, šinjak K 8.40, kare K 9.20, reberca K 7.52, jetra K 4.—, ledvice K 4.80; prekajeno: K 8.60—9.72.
Klobase sveže, kranjske: K 11.— za kg.
Konjsko: I. vrste K 3.20, II. wste K 3.—.
Mleko za liter 48 vin., jajca za kos 32 vin.; jabolka K 1:50, hruške K 1:32, suhe češplje K 1:20, pravi kostanj K 2:—.
V i n o na debelo K 3.60, na drobno do K 5.—.
Drva za m3 trda K 32:—, mehka K 25:60.
Seno za 100 kg K 28, škopa K 20, navadna slama K 18.
Pripomniti je, da so zaradi dovoza nekatere cene višje, kakor maksimalne, ter da je treba nujno ■rabljeno blago, zlasti gospodinjske potrebščine, 2-do 3-krat preplačati.
ROJAKOM.
Hvaležni smo slovenski javnosti. Sprejela je list blagohotno in poslušala našo prošnjo po kritiki. Še enkrat ponavljamo: Pomagaj vsak, da zmaga poštena stvar in pnde naše ljudstvo do zdravja in svode.
Začeli smo z listom v razmerah, ki ne morejo bili bolj neugodne, če mislimo na draginjo in cenzuro. Kdor hoče biti z nami, bo list takoj naročil. Ker nam poštna hranilnica še ni poslala poštnih položnic zato naj vsakdo plača naročnino do konca leta, to je 1-50 K ali v našem upravmštvu ali po poštni nakaznici ali pa vsaj po dopisnici sporoči, da se naroči. Kdor se tekom prihodnjega tedna ne oglasi, tistemu bomo ustavili list že s 3. številko.
Uredništvo in upravništvo.
tiskarna v Ljubljani
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in eenj. učitelj stvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. ¥ zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, gar v zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".
a
OBOI
Zadružna zveza v Ljubljani

wi	i i- .t™-


sprejema prijave za
po originalnih pogojih, in sicer za:
L 5^2 % amortizacijsko državno posojilo a K 92*50,
odštevši K 0*50 bonifikacije in K 0*46 enomesečnih obresti, torej nettO i K 91 "54,
II. dnel. avg. 1926 povr. drž. zakladnice a K 94 50
odštevši K 0 50 bonifikacije, torej.............neffO d K 94.
Katoliška Bukv
II
priporoča:
Andre]ka,Dr. Rudolf v., Slovestische Kf5©g|$» Hostnik, M. M., Kofna Rusko slovenski
und Soidaten-Lieder. Aus Kunst- und $S©var, v platno broširan. Cena K 5'94. Volksdichtung ins deutsche ubertragen. K3'S0. Juvančič> y{j,a fe^jiga francoskega Je-
Gogolj N., Taras Bulja. Povest. Iz ruščine prevel Vladimir Levstik. Cena K 1'65.
Grafenauer, Dr. Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva, l. del. Od Pohlina do Prešerna. Cena K 2'20. II. del. Doba narodnega prebujenja. Cena K 6-82.
Grafenauer, Dr. Ivan, Iz Kasteičeve zapuščine. Rokopisi Prešernovi, Kastelčevi in drugi. Cena 3-30.
Hostnik M. M., Kratka slovnica ruskega
jezika, v platno broširano. Cena K 176.
Zika. I. del. Cena K 3" 10. II. Cena K 3-6i. Novak, Fr., Slovenska stenografija. Prvi
del. Korespondeneno pismo. K 4'62. Novak, Fr., Zaznamek okrapav kores* pondeninega pisma. Cena K 3-30.
Ozvald, K., Prešernova „Non%?a pisarija" in „Koracijeve Epistulae". Cena K --60. Šašeli, Ivan, Bisernice belokranjskega narodnega zaklada. I. del. Cena K 2-20. II. del. Cena K 2'75.
Trunk, Amerika in Amerik nci. — Cena
K 13-20.
_ Žepne,
NOVO I namizne in
stenske vžigalnike (na bencin) dobite pri tvrdki
KREGAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 21-23
Delniška glavnica 10,000.000 kron.
Stritarjeva ulica štev- 2
Poslovnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rezervni fondi okroglo 1,500.000 kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, sedai v Ljubljani, In v Celiu.
Kupuje in prodaja vse vrste
Sprejema vloge na knjižice vrednostnih papirjev, finan-in tekoči račun proti ugodne- cira erarične dobave in d@vo-= mu obrestovanju. = liuje aprovizacijske kredite.
v bližini železniške postaje na Kranjskem. Ponudbe na upravn ištvo Jugoslovana pod štev. 333.
IHBMHBHBHHBHH
adranska Banka
Delniška glavnica: K 12,000.000 Rezerve: nad K 1,000.000
Centrala:
Trst.
PodruZnice:
Dubrovnik — Dunaj Kotor - Metkovič Opatija — Spljet Sibenik — Zader
Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257.
SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 40/° Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na morati l torij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne*papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije.
ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PKEVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
GOSPODAR
0
\A
centrala m skupni nakup m predalo r LliihUIaiii
—^	registrovana zadruga z omejeno zavezo. —■ -»—»»-
f
Stalna zaloga poljedelskih strojev r
motorjev, ralatilnic, viteljev, slaomreznic, reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov itd.
Prodaja:
umetnih gnojil, kolonialnega ia špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga:
travnih in deteljni semen, pese, korenja, repe. ..............." 1 " ri"' "
Zaloga:
pristnega dom^ega in ogrskega vina, žganja itd. 1
Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarnn.
Nova Založba v Ljubljani
\\mmm um
registr. zadruga z omejeno zavezo.
Letni zaključki
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejši plakati in vabila za shode In veselice
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, Knjig, brošur, muzikallj itd.
Stereotipija-Litograffija
i?r>a v zalogi še ne1kaj
t • • v •
knjižic
kupi vsako mnoiino mleka p®d vsakim pogojem za vsako
dovoljeno ceno.
Rabi ga izključno za dolenflca in bolnike.
Naročilo na Novo Založbo v Ljubljani
•|lllllllltltlt(lllllllllllllllllflMllllllllltlllllllllll|l|llllllll(|llllll><(llflllllllMlllltUllll
Izdajatelj: Konzorcij. Jugoslovana. — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec. — Tisk: Učiteljske tiskarn« v Ljubljani