—_ Viki Grošelj, alpinist NASA TEMA Poskus detomora na Vranskem str. 14 Tekma v »Planici ženskih skokov« bo! str. 18 St. 4 / Leto 73 / Celje, 25. januar 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Olimpijski duh prisoten že na Rogli Prvič sta bili na progi Jasa dve tekmi svetovnega pokala za deskarje v veleslalomu. V soboto je svoje navijače razveselil Celjan Tim Mastnak s potrditvijo olimpijske norme, velenjska navijaška skupina je bila navdušena nad četrtim mestom Glorie Kotnik. Kar sedmerico deskarjev je OKS potrdil za Pjongčang (9. do 25. februar), celo šest jih je s celjskega območja! A tu so še smučarji, hokejist, kombinatorec, morda še skakalec. str. 32-33 AKTUALNO Dobri kadri niso več poceni str. 2-3 GOSPODARSTVO MSIN želi imeti vse delnice Cetisa str. 4 »Dacarji« zahtevali stečaj Leonarda str. KULTURA i Letošnji Bumfest je razprodan str. 11 NASA TEMA Stavbe, ki ogrožajo varnost str. 12-13 KRONIKA > Družinska tragedija v Slovenskih Konjicah str. 15 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Zdaj gre zares str. 35 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI I TRANSPORT PO SLOVENIJI — BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €). O-O > X CM TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg I_ X Foto: SHERPA Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/Kartet. "P^euta s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Ko gre za javne stavbe, pretehtajo najnižja cena in najnižji stroški. Tudi na Celjskem so gradbena podjetja, ki sama projektirajo in izvajajo obnovo - pogosto po črti najmanjšega odpora.« Aleksandra Geršak Podbreznik, arhitektka »Na smrt prijateljev v gorah se nikoli ne navadiš.« Viki Grošelj, alpinist »S kitajskimi cenami se ne morem primerjati. Večkrat povem, da smo modelarji ogrožena vrsta. A še vedno je dovolj ljudi, ki cenijo oblačilo, narejeno po meri.« Barbara Repinšek, modelarka »Družina je film brez scenaristov oziroma je scenarij pisalo življenje samo. Moja naloga je bila, da sem te dogodke čimbolj spretno zabeležil s kamero in kasneje v montaži uredil v zgodbo, ki ima rep in glavo.« Rok Biček, režiser »Novoletna zaobljuba? No, bolj tiha želja je. Da bi izgubil kakšen kilogram ... « Damir Grgić, trener celjskih košarkaric 1 PETEK S ' O"' уГ 10 SOBOTA I I NEDELJA 10 4 \l/ 11 i O Dobri kadri niso več Okrogla miza o pravih kadrih za prava podjetja in še o marsičem - O pomanjkanju Začetek ustvarjanja celjskega Generatorja V Celju je bil prejšnji teden Karierni sejem MojeDelo. com, in sicer skupaj s Festivalom izobraževanja. Na stojnicah se se predstavili različna podjetja in izobraževalne ustanove, na tako imenovanih kariernih točkah so bili obiskovalcem sejemskega dogodka na voljo tudi karierna svetovalnica, psihometrično testiranje in fotokotiček poslovne fotografije. Poleg tega so se vrstila različna predavanja. Vrhunec je bila okrogla miza Kdo je pravi. Razpravljavci so na okrogli mizi razpravljali o pravih kadrih za prava podjetja, o pospeševanju gospodarskega razvoja, novih delovnih mestih in še o različnih drugih okoliščinah vsega tega. Naše območje je na državni ravni pomembno, saj ustvarijo celjska podjetja na državni ravni približno desetino vseh prihodkov. Gospodarske razmere so ugodne, kar se izraža na trgu dela. »Brezposelnost na Celjskem upada, to je značilno za vso Slovenijo,« je v uvodu kot o enem od izhodišč okrogle mize povedala direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje Alenka Rumbak. Kot smo že poročali, se je pred koncem lanskega leta brezposelnost nekoliko povišala, vendar je to posledica tega, da so številne pogodbe o zaposlitvi za določen čas prenehale veljati. To velja predvsem za gradbince. V primerjavi z enakim obdobjem leto prej se je brezposelnost na območju zavodove celjske območne službe zmanjšala za 15 odstotkov. Zaposlujejo se tudi dolgotrajno brezposelni. »Priložnosti na trgu dela je precej in kot kaže, bomo brezposelnost to leto še nekoliko zmanjšali,« opaža direktorica. »Dejstvo je, da vseh potreb lokalnega okolja na ta način ne bomo mogli pokriti,« je dodala. O dobrih kadrih Delodajalci potrebujejo dobre kadre. »Ti se ne rodijo in ne pridejo iz šol. Ustvarjeni so v delovnem okolju, pri delodajalcu. Imeli jih bomo takrat, ko bosta tako zavod kot delodajalec stopila skupaj in ustvarila iz povprečne brezposelne osebe takšen kader,« je poudarila Rumba-kova. »V naših vrstah imamo še vedno dovolj potencialno dobrih kadrov. Res pa je, da nam primanjkuje tistih, ki jih delodajalci najbolj iščejo,« je dodala. Na Celjskem najbolj iščejo delavce za preprosta dela v proizvodnji, ti so najbolj iskani tudi v širšem slovenskem prostoru. Tako delodajalci tekmujejo za isti kader. Vedno več je tudi pritiskov za zaposlovanje tujcev. Udeleženci okrogle mize. Z leve proti desni Polonca Ocvirk iz Mestne občine Celje, Alenka Rumbak z zavoda za zaposlovanje, Saša Lavrič iz Inkubatorja Savinjske regije, Marko Cvetko iz Cinkarne Celje in Tomaž Gorjup iz MojegaDela.com. Po drugi strani dobijo priložnost za delo predvsem bolj prilagodljivi iskalci dela, ki znajo zaznati priložnost in se dodatno usposobijo. Zavod za zaposlovanje omogoča predvsem kratkotrajnejše oblike izobraževanj. Tisti mladi, ki pridejo na zavod s končano fakulteto, se kar nekaj časa ne morejo sprijazniti s tem, da dela za svoj poklic ne dobijo. Po približno letu so pripravljeni sprejeti tudi delo, za katerega je zahtevana nižja stopnja izobrazbe. Vloga občine Za zagotavljanje dobrih kadrov in gospodarski razvoj imajo zelo pomembno vlogo občine. Organizatorja sejma, družba Celjski sejem in zaposlitveni portal Moje-Delo.com, sta kot primer za okroglo mizo izbrala Mestno občino Celje. Ta od leta 2015 med drugim objavlja razpise za dodelitev pomoči podjetnikom za različne ukrepe spodbujanja gospodarstva. Od takrat daje vsako leto za ta namen približno tristo tisoč evrov. Letošnji razpis za različne spodbude in ukrepe bo objavljen jeseni. Pomoč je med drugim namenjena sofinanciranju materialnih in nematerialnih naložb, za plačilo stroškov komunalnega prispevka in najemnine za poslovne prostore ter samo-zaposlovanje, za odpiranje novih delovnih mest, zagon podjetij v inkubatorju in podobno. »Poleg tega, da dodeljuje pomoč za razvoj gospodarstva, zagotavlja mestna občina tudi številne druge progra- me, ki spodbujajo možnost zaposlovanja,« je povedala Polonca Ocvirk iz celjske mestne občine. Nastajanje Generatorja »Trudimo se zagotavljati strokovno usposobljen kader, saj smo prepričani, da so naložbe v človeške vire izjemno pomembne,« je dodala Ocvir-kova iz Mestne občine Celje. Omenila je, da je v Celju že nekaj časa med težavami tudi pomanjkanje najbolj iskanih kadrov. Občina se vključuje v regijsko štipendijsko shemo. Pod okriljem razvojnega projekta Promocija podjetniške miselnosti so občanom na voljo različne delavnice, seminarji in svetovanja. Ocvirkova je prav tako poudarila zelo dobro sodelovanje med občino in območno podjetniško zbornico ter še drugimi partnerji. »V zadnjem času smo veliko pozornosti namenili tudi visokotehnološkemu podjetništvu v Celju ter šir- še,« je poudarila Ocvirkova. Lani je občina v mestnem jedru odkupila prostore bivše Veleblagovnice T, kjer bodo dobre možnosti tudi za inovativne posameznike. V stavbi bo Generator, kjer bo prostor za vse generacije, od predšolske do starejše. V prvem nadstropju bo znanstveno-industrijski park z različnimi tematskimi delavnicami. V zgornjem bo prostor za visokotehnološka podjetja s pisarnami. V Generator se bo preselil tudi podjetniški inkubator, ki ima od leta 2015 prostore v Gregorčičevi ulici. Projekt Generator, ki naj bi stal 3,5 milijona evrov, naj bi bil končan konec prihodnjega leta. Na evropskem razpisu je občini zanj uspelo pridobiti 2,8 milijona evrov in to iz mehanizma celostnih trajnostnih naložb. Takoj visoka plača? V omenjenem Inkubatorju Savinjske regije bodo letos Uresničena napoved Zaposlitveni portal MojeDelo.com je že lani napovedoval, da bo dobrih kadrov zmanjkalo, kar se je res zgodilo. »Pravimo, da je pomanjkanje dobrih kadrov, vendar jih na koncu vsi dobimo,« je na okrogli mizi vse skupaj komentiral Tomaž Gorjup, direktor poslovanja MojegaDela.com. »A se je zanje treba bolj potruditi, opraviti kakšen dodaten korak, da jih pridobimo,« je dodal. Treba jih je bolje plačati in jih vzeti komu drugemu. Gorjup je kot boljšo možnost omenil razvijanje kadra znotraj svojega podjetja, vlaganje vanj in delo z njim na dolgi rok. Na tisti kader, ki gleda zgolj na plačo, se je težko zanesti, saj mu bo kmalu kdo ponudil večji prejemek. Gorjup opaža, da so začela podjetja veliko bolj vlagati v ljudi, njihov napredek, njihovo rast. AKTUALNO 3 poceni dobrih kadrov - odprli podjetja vsaj štirje njegovi oziroma pridruženi člani. Ustanovila ga je Mestna občina Celje, ki je njegova lastnica. Lani je prejel priznanje start up podjetje leta Viar, ki deluje kot član v sklopu tega inkubatorja. V inkubatorju lahko zagonska podjetja najamejo samostojno pisarno, podjetniki pa v podjetniški skupnosti delovno mesto. Za člane sta med drugim na voljo svetovanje in mento-riranje, inkubator prav tako pripravlja različne brezplačne delavnice. Lani jih je bilo 47, od tega približno tretjina za dijake. Te so s področij prodaje, marketinga in intelektualne lastnine, prav tako predstavljajo dobre podjetniške zgodbe. »Naši člani imajo težave pri pridobivanju kadrov,« je povedala direktorica inkubatorja Saša La-vrič. Ti pogosto niso dovolj izkušeni, začetniki pa želijo višjo plačo, kot jim jo lahko omogočijo. Cinkarnin »kolač« O iskanju kadrov v uspešni Cinkarni Celje z devetsto zaposlenimi je spregovoril član njene uprave Marko Cvetko. »Na trgu kadrov se je pojavil boj, mesarsko klanje. Dobrih kadrov tako na Celjskem kot na območju celotne Slovenije primanjkuje,« opaža. »Če želiš pridobiti dober kader, ga moraš dobro plačati,« opaža Cvetko. Na trgu je precej »selitev« iz enega podjetja v drugo, zlasti pri mlajših zaposlenih. »Gledajo na zaslužek na kratek rok in tam, kjer dajo več, tja bodo odšli,« je opisal splošne razmere. Sta- rejši čutijo več pripadnosti podjetju, navajeni so stalne zaposlitve. »Pri iskanju in izboru kadra zaenkrat nimamo večjih težav. Ljudje se nam še vedno radi pridružijo, izpolnjevati pa morajo tudi etična in moralna merila,« je povedal, kako je v cinkarni. Na večino razpisov prejmejo veliko prijav kandidatov. Nekaj jih povabijo na pogovor, med drugim sledijo vsaj trije intervjuji z njimi in psihome-trično testiranje. Če cinkarni kadrov zaenkrat ne manjka, bi se lahko v prihodnosti zgodilo, da ne bo več tako. »Ko se pogovarjam s kolegi, menimo, da bo v petih do desetih letih pomanjkanje nara-voslovno-tehničnega kadra, saj ga šolstvo ne ustvarja. Edina pot, da pridobimo te kadre, je, da jih dobro plačamo,« meni Cvetko, ki meni, da so v cinkarni zaposleni deležni razmeroma dobrega kosa kolača, ki ga ta družba ustvarja. Poleg plače so zaposleni v cinkarni deležni še več različnih ugodnosti. Pri vsem skupaj niti ne čudi, da se je za delovno mesto referenta, ki ga je cinkarna nedavno razpisala za svojo tovarno v okolici Mozirja, prijavilo kar 460 kandidatov. Zahtevana je bila izobrazba za ekonomskega tehnika, vendar so se prijavili celo doktorji in magistri znanosti, je povedal Cvetko. Za delovno mesto v tamkajšnji proizvodnji, ki ga je cinkarna prav tako objavila, je bilo »le« približno 40 prijav. BRANE JERANKO Foto: SHERPA t-liL" Cn VRNITE NAM ODVZETO! 24. 1. 2018 Novosti za zdravnike in bolnike Preteklo nedeljo so v zdravstvu začeli uporabljati nov Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. S tem in z novelo Zakona o pacientovih pravicah naj bi uredili ali vsaj pripomogli k ureditvi področja naročanja in vodenja čakalnih seznamov, ki je bilo zastarelo in premalo natančno opredeljeno. Spremenjena zakonodaja naj bi sicer v zdravstveni sistem vnesla tudi večjo preglednost in učinkovitejše upravljanje čakalnih seznamov. Ali bo res tako, bo pokazal čas. Pri tem bo pomembno tudi, kako bodo novosti upoštevali zdravstveno osebje in bolniki. SŠol ČAKALNI ČAS V ABULANTI Največ 30 minut. Izjema: nujna pomoč ali zaključek obravnave predhodnega bolnika. »ZELO HITRO« Je vmesna stopnja nujnosti, ki dopušča najdaljšo čakalno dobo 14 dni. NAROČANJE Bolnik se lahko naroči na različne načine: elektronsko (eNaročanje, e-pošta, na spletnih straneh izvajalca), telefonsko (v ordinacijskem času), po navadni pošti ali osebno v ordinaciji. MOŽNOST SPREMEMBE STOPNJE NUJNOSTI Na podlagi zdravstvene dokumentacije se lahko spremeni stopnja nujnosti (navzgor ali navzdol) ali celo ugotovi, da za storitev ne obstaja zdravstveni razlog. UVRŠČANJE NA SEZNAME Bolnik mora biti uvrščen na čakalni seznam v 5 dneh po predložitvi napotnice oziroma v dveh dneh po morebitni spremembi stopnje nujnosti napotnice. Izvajalec mora o datumu uvrstitve na čakalni seznam obvestiti bolnika v treh dneh po uvrstitvi na seznam. Hkrati ga mora obvestiti tudi o posledicah neupravičene odsotnosti pacienta. ODPOVED DATUMA Bolnik lahko datum odpove enkrat, in sicer brez razloga, a mora to narediti najpozneje deset dni pred datumom. Izjema sta nepričakovana bolezen bolnika ali na primer smrt ožjega družinskega člana. V tem primeru je datum mogoče odpovedati tudi kasneje. NAJDALJŠA DOPUSTNA ČAKALNA DOBA Če izvajalec presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, je treba bolniku predlagati izvedbo storitve pri drugem izvajalcu v okviru javne mreže. VELJAVNOST NAPOTNIC Roki za predložitev napotnice so vezani na stopnjo nujnosti, in sicer pri stopnji »nujno« najkasneje naslednji dan, »zelo hitro« v 5 dneh, »hitro ali redno« v 14 dneh od izdaje napotnice. ROK ZA IZDAJO IZVIDA Izvid je treba izdati takoj (zlasti v nujnih primerih) ali najkasneje v 7 dneh. 1 poosjanjsvokvirusnclncsaplatregssisre 2. Odprav S* znižanja plai ■-sässst; s Zagotovitev potrebnih sredstev za izpte®0' P|a4 Del javnega sektorja je včeraj stavkal Za stavko so se odločili v 16 sindikatih, ki med drugim zahtevajo izboljšanje plač. Stavkali so uslužbenci v državni upravi, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, kulturi, sociali in na RTV Slovenija. Pred vladnim poslopjem je bil protestni shod. Na Celjskem državljani stavke včeraj nismo posebej občutili. Sindikati vlado opozarjajo, da je z ločenimi dogovori s posameznimi skupinami, v prvi vrsti z zdravniki, posegla v enoten plačni sistem. Zahtevajo, da se znova vzpostavijo ustrezna razmerja in popravijo plače tudi drugim; za tiste do 26. plačnega razreda zahtevajo dvig za dva plačna razreda, višje na plačni lestvici pa za tri do štiri razrede, saj v tem delu še niso odpravljali plačnih anomalij. Med stavkovnimi zahtevami je tudi takojšen začetek odpravljanja vseh varčevalnih ukrepov, vključno z odpravo osemodstotnega znižanja plač. Pogajanja z vladno stranjo doslej niso bila uspešna. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je vladni pogajalec, zagotavlja, da je vlada pripravljena na dialog, a ne more sprejemati zavez, ki bi bile škodljive za državo. Po vladnih izračunih bi namreč vse stavkovne zahteve pomenile 991 milijona evrov. NT Poziv za razrešitev kulturnega ministra Združenje radiodifuznih medijev pri Gospodarski zbornici Slovenije - Medijski zbornici je sprejelo sklep za javni poziv predsedniku Vlade RS Miru Cerarju, da razreši ministra za kulturo Antona Peršaka. Združenje namreč meni, da je minister strokovno nekom-petenten za pripravo medijske zakonodaje, ki bo slovenskim medijem omogočila obstoj. Združenje opozarja, da v dveh za medije ključnih dokumentih, to sta Strategija razvoja medijev in Nacionalni program za kulturo, z izjemo javnega zavoda RTV, mediji sploh niso omenjeni. Razrešitev ministra naj bi bila nujna, kot v združenju omenjajo, ker je nesprejemljivo, da ministrstvo, pristojno za medije, vodi oseba, ki medijev sploh ne razume in jih tudi ne želi razumeti ter v dveh letih za medije ni naredila praktično ničesar. V neaktivnosti ministra pa združenje vidi dolgoročno nepopravljivo škodo medijem. Na poziv se je že odzval kulturni minister, ki je argumente združenja zavrnil kot pretirane in enostranske, odločitev o svoji razrešitvi pa prepušča predsedniku vlade. SŠol 4 GOSPODARSTVO MSIN želi imeti vse delnice Cetisa Za delnico ponuja 61,94 evra - Ljubljančani imajo že zdaj v lasti 75 odstotkov celjskega izdelovalca varnostnih tiskovin Ljubljanska družba MSIN je objavila prevzemno ponudbo za odkup vseh tistih delnic Cetisa, ki še niso v njeni lasti. Gre za 40.629 delnic, ki predstavljajo le še 24,8 odstotka vseh delnic celjske družbe. MSIN je namreč že nekaj let večinski lastnik Cetisa, konec lanskega leta pa je z odkupom deleža, ki ga je imelo podjetje Kovinoplastika Lož, svoje lastništvo še povečal. Za delnico Cetisa ponuja 61,94 evra, kolikor je zanjo plačal tudi Kovinoplastiki Lož. MSIN bo ponudbe sprejemal do 19. februarja, pri čemer praga uspešnosti ni določil. Poleg MSIN in družbe Optimus naložbe, ta je v lasti izvršnega direktorja Cetisa Romana Žni-dariča, sta večja lastnika Cetisa Kapitalska družba in Slovenski državni holding. Skupaj imata malo več kot 15 odstotkov vseh delnic. Država je svoj delež v Cetisu poskušala prodati že lani, saj noben njen poskus, da bi v celjskem podjetju sodelovala kot nadzornica, ni uspel. Lani je celo vložila tožbo, s katero je izpodbijala izvolitev članov nadzornega sveta, vendar jo je kasneje umaknila. Večinski lastnik, to je MSIN, se je namreč odločil, da bo namesto nadzornega sveta in uprave v podjetju uvedel enotirni način upravljanja, in je zato imenoval upravni odbor, v katerem so večinoma njegovi predstavniki. Če bodo ostali delničarji sprejeli prevzemno ponudbo, bo ljubljanska družba MSIN postala skoraj 100-odstotno lastnica Cetisa. Med lastniki Cetisa je še nekaj pravnih in fizičnih oseb, ki imajo skupaj približno pet odstotkov delnic. Skupaj s podjetjem izvršnega direktorja Lastniki MSIN so večinski delničarji Cetisa pravzaprav že od leta 2012. Takrat je pravni pred- nik podjetja Gorenjski tisk kupil 62,35 odstotka vseh delnic Cetisa. Po odkupu še nekaj manjših deležev je konec lanskega leta svoje lastništvo občutno povečala. Od Kovinoplastike Lož, ki je bila dolgoletna solastnica celjske družbe, je odkupila njen celotni delež, to je 9,3 odstotka delnic. Ob objavi prevzemne ponudbe je MSIN tako imel v lasti že 75,19 odstotka vseh delnic Cetisa. MSIN pri odkupu delnic sodeluje z družbo Optimus naložbe, ki je lastnica 4,5 odstotka delnic Ceti-sa. Družbi sta se dogovorili, da bo MSIN odkupil tudi te delnice, po končanem prevzemnem postopku pa bo Žnidarič od družbe MSIN odkupil toliko delnic, da bo v celj- skem podjetju imel 5,6-odstotni lastniški delež. V Skupini MSIN 1.100 zaposlenih MSIN poleg Cetisa kapitalsko obvladuje in upravlja še več drugih podjetij po Sloveniji, med njimi tudi Gorenjski tisk, Donit in Keko-Varicon. V teh podjetjih je skupaj zaposlenih več kot 1.100 ljudi. Čisti prihodki podjetij v skupini so leta 2016 znašali 100 milijonov evrov, medtem ko je čisti dobiček znašal 3,6 milijona evrov. Pomemben delež je prispeval Cetis, ki je predlani imel 30 milijonov evrov prihodkov in 350 tisoč evrov čistega dobička. Cetis poslovnih rezultatov za leto 2017 še ni objavil, zadnji javno dosegljivi podatki pa veljajo za lansko prvo polletje. Takrat je ustvaril 14,5 milijona evrov prihodkov in 0,7 milijona evrov čistega dobička. Nič sprememb za zaposlene Če se bodo za prodajo svojih deležev odločili vsi ostali lastniki Cetisa, bo MSIN za odkup delnic plačal 2,5 milijona evrov. V družbi zagotavljajo, da bodo odkup financirali iz lastnih sredstev in - le če bo treba - še z bančnim posojilom. Prav tako tudi zagotavljajo, da po prevzemu ne bodo spreminjali poslovne politike Cetisa in da prevzem ne bo vplival na obstoječa delovna mesta. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) Bi bili nadzornik Gorenja? Nadzornemu svetu Gorenja bo 20. julija potekel mandat, zato je družba objavila vabilo vsem zainteresiranim kandidatom, da do 7. februarja oddajo svoje vloge za ta položaj. Lastniki Gorenja bodo o novem nadzornem svetu odločali na seji skupščine, ki bo predvidoma 11. maja. Nadzorni svet Gorenja ima 11 članov. Sedem je zastopnikov kapitala, ki jih volijo na seji skupščine, štiri, ki so predstavniki zaposlenih, pa izvoli svet delavcev. JI Državna pomoč tudi za Profagus in Grales Ministrstvo za gospodarstvo bo v okviru drugega razpisa za podporo lesarskim projektom razdelilo 4,7 milijona evrov. Večino denarja bo izplačalo letos. Na razpis, ki je bil namenjen malim in srednjim podjetjem, je prispelo 39 vlog, nepovratne spodbude so bile odobrene za 31 projektov. Posamezno podjetje je lahko prejelo od 50 do 500 tisoč evrov subvencije. Več kot 200 tisoč evrov je gospodarsko ministrstvo odobrilo osmim projektom. Med njimi sta tudi dva s Celjskega. Podjetje Profagus iz Celja, ki je v večinski lasti družine Hrastnik, je uspelo s projektom inovativnega ergonomičnega pohištva. Dobilo je 288 tisoč evrov nepovratne spodbude. Podjetju Grales iz Dobja pri Planini pa je gospodarsko ministrstvo za razvoj in uvedbo večfunkcijskega lesenega stola salvador dodelilo 219 tisoč evrov subvencije. JI Obdolženi dve osebi V prejšnji številki Novega tednika smo pisali, da kriminalistična preiskava gradnje Medicinskega centra Glazija še vedno ni doživela sodnega epiloga. Kot smo izvedeli, je specializirano državno tožilstvo decembra lani vložilo zahtevo za preiskavo zoper dve osebi, ki sta obdolženi kaznivega dejanja davčne utaje. Kot je znano, so celjski kriminalisti po obsežni preiskavi poslov, povezanih z gradnjo tega centra, že leta 2013 zaradi več kaznivih dejanj zoper tri odgovorne osebe iz treh celjskih podjetij na državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo. V času gradnje je podjetje cM Celje, ki je bilo izvajalec, vodil Marjan Vengust, direktor Repara, ki je bil investitor, pa je bil Boštjan Brenčič. V posle pri gradnji je bil vpleten tudi Andrej Krivec s svojim podjetjem R. A. B. Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da so vpleteni s prikazovanjem lažne prodaje zemljišča z nedokončanim gradbenim objektom z davčno utajo poskušali pridobiti vračilo 1,5 milijon evrov davka. Zoper kateri dve osebi je specializirano državno tožilstvo zahtevalo preiskavo, nam ni uspelo izvedeti. JI Pri drugem poskusu prodaje poslovne stavbe Veterinarstva Šentjur najbrž ne bo napak. Kmalu spet na dražbi Stečajni upravitelj Branko Mavrič je na sodišču ponovno vložil prvi predlog za prodajo poslovne stavbe Veterinarstva Šentjur. Prva dražba novembra lani je bila razveljavljena, ker ni bila v skladu z zakonodajo. Stečajni upravitelj namreč Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah, ki ima stavbo v najemu in jo želi tudi kupiti, ni obvestil, da mora kljub predkupni pravici plačati varščino, če želi sodelovati na dražbi. Edina, ki je vplačala varščino, je bila Veterina Jagodič, ki se prav tako poteguje za nakup poslovne stavbe. Dražba se je končala tako, da je Veterina Jagodič izklicno ceno, ki je znašala 271 tisoč evrov, zvišala na 300 tisoč evrov, ki pa jo je predstavnik šmarske veterinarske postaje sprejel in izjavil, da bo podjetje uveljavilo svojo predkupno pravico. Vendar je stečajni upravitelj kasneje dražbo razveljavil. Kdaj bo nova dražba, še ni določeno, saj morajo najprej svoje mnenje povedati ločitveni upniki. Izklicna cena je ostala nespremenjena in znaša 271 tisoč evrov. JI Foto: GrupA GOSPODARSTVO 5 Dacarji zahtevali stečaj Leonarda Propadlo še eno znano celjsko podjetje - Premoženja premalo za poplačilo vseh terjatev Podjetje Leonardo je v svojih najboljših časih imelo po državi 19 trgovin s potrebščinami za šolo in pisarne ter z darili višjega cenovnega razreda. Pred stečajem, ki ga je sodišče oklicalo v ponedeljek, je imel le še trgovino v središču Celja. Vsi poskusi zakoncev Bor-štner, da bi s prisilnimi poravnavami rešila finančne težave svojega podjetja Leonardo, so bili neuspešni. Na predlog celjskega urada Fursa je sodišče ta teden v podjetju uvedlo stečajni postopek in za stečajno upravi -teljico imenovalo Anito Kodba iz Slovenskih Konjic. Leonardo je bil včasih eden najbolj uspešnih trgovcev v Sloveniji s potrebščinami za šolo in pisarne ter z darili višjega cenovnega razreda. Ustanovljen je bil leta 1989 in je v svojih najboljših časih imel po državi 19 trgovin ter zaposloval 50 ljudi. Leta 2015 je imel še sedem trgovin, pred stečajem pa le še eno, v Gosposki ulici v Celju. Tudi zaposleno je imel le še eno osebo. Furs, ki naj bi mu Leonardo po naših podatkih zaradi neplačanih davkov in prispevkov dolgoval od 300 do 400 tisoč evrov, je stečaj predlagal že novembra lani. Direktor in solastnik podjetja Bojan Borštner je temu ugovarjal in decembra na sodišču vložil predlog za uvedbo prisilne poravnave. Vendar predlog ni bil popoln in ker Borštner kljub pozivu ni predložil potrebne dokumentacije, je sodišče presodilo, da je Leonardo plačilno nesposoben, ter razglasilo stečaj. Že nekaj časa na robu zloma Kako je lani posloval Leonardo, nam ni uspelo izvedeti. Javno dostopni podatki in tudi to, da je že pred dvema letoma šel skozi postopek poenostavljene prisilne poravnave, razkrivajo, da je bil na robu finančnega zloma že nekaj časa. Promet, ki je še leta 2012 znašal 4,6 milijona evrov, se je v letu 2014 znižal na 2,7 milijona, leta 2016 pa je padel na 1,1 milijona evrov. Razloga naj bi bila gospodarska kriza in velik padec kupne moči. Leta 2015 je podjetje imelo 1,6 milijona evrov čiste izgube, z izgubo je poslovalo tudi v letu 2016. Lastnik Leonarda je bil prepričan, da bo s poenostavljeno prisilno poravnavo lahko ohranil podjetje, vendar je rešil le manjši del finančnih težav. Terjatve bank so namreč ostale. Poskušal je prodati tudi največjo nepremičnino, poslovno-trgovsko stavbo v središču Celja, ki ima v kleti, pritličju in dveh nadstropjih približno 2 tisoč kvadratnih metrov površin. Zaradi izvršbe dražba poslovne stavbe Lani se je v reševanje Leonarda vključil tudi celjski poslovnež Tomaž Krajnc. Z družino Borštner je sredi leta podpisal pogodbo o nakupu podjetja, ki bi začela veljati le pod pogojem, če bi mu z Abanko kot največjo upnico uspelo skleniti dogovor o refinanciranju obveznosti Leonarda. Krajnc se je za nakup pod- jetja odločil zaradi stavbe v Gosposki ulici, ki jo je nameraval preurediti v stanovanja. Ker dogovor z banko ni uspel, je od projekta odstopil. Kmalu zatem se je stavba znašla na dražbi. Predlagala jo je Abanka zaradi izterjave 1,4 milijona evrov. Gre za posojila, ki jih je Leonardo leta 2003 najel pri Banki Celje in jih je potem ob združitvi s celjsko banko prevzela Abanka. Vrednost stavbe je ocenjena na 1,9 milijona evrov, na dražbi je bila najnižja določena cena malo več kot 1,3 milijona evrov, poznavalci pa pravijo, da njena tržna vrednost ni višja od 700 tisoč evrov. Blokiran tudi Besito Poleg stavbe v središču Celja naj bi Leonardo po naših podatkih imel v lasti le še nepremičnino v Kopru, vredno največ 400 tisoč evrov. To pomeni, da prodaja premoženja ne bo zadoščala niti za poplačilo terjatev banke in države, ostali upniki pa se bodo najverjetneje morali obrisati pod nosom. V pritličju Leonardove stavbe v Gosposki ulici je tudi kavarna, ki jo je pred nekaj dnevi, torej tik pred stečajem, vzelo v najem celjsko podjetje Domadami, v lasti Hyse-na Lutollija. Kavarno je prej imelo v najemu podjetje Besito, prav tako v lasti Bojana Borštnerja. Tudi Besitu, na katerega je Borštner že pred časom prenesel trgovinsko dejavnost Leonarda, ne gre dobro. Od 12. januarja ima blokiran transakcij ski račun. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Avtotehna med lastniki Term Topolšica Za nakup 7.509 delnic Term Topolšica so prispele štiri ponudbe. Delnice so del stečajne mase velenjskega podjetja Fraktal-Consulting, ki je bilo v lasti Tomaža Ročnika in je šlo v stečaj pred približno dvema letoma. Najvišjo ponudbo je poslal eden od petih ločitvenih upnikov Fraktal-Consultinga. Za delnico je ponudil 25 evrov, kar je deset evrov nad izhodiščno ceno. Po naših informacijah gre za Avtotehno, ki je bila nekoč lastniško povezana z Ročnikom, zdaj pa je njena lastnica Družba za upravljanje terjatev bank. Avtotehna, ki ji je Fraktal-Consulting ostal dolžan približno 4 milijone evrov, je imela oziroma ima še vedno na delnicah Term Topolšica tudi zastavno pravico. Fraktal-Consulting se je ukvarjal z naložbami v vrednostne papirje in s prodajo nepremičnin. Upniki, med katerimi je največja slaba banka, so v stečaju prijavili za več kot 27 milijonov evrov terjatev. Avtotehna bo z nakupom 12,8-odstotnega deleža postala tretja največja lastnica Term Topolšica. JI Po g a nada anja se jujejo Vodstvo Premogovnika Velenje se je minuli ponedeljek s socialnimi partnerji ponovno pogovarjalo o izplačilu nagrad za lansko delovno in poslovno uspešnost. Socialni partnerji pogajanj sicer ne komentirajo. Neuradno smo izvedeli, da so se vsi udeleženci, torej predstavniki Sindikata pridobivanja energetskih surovin, Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) ter svet delavcev, seznanili predvsem z zahtevami drug drugega. Uprava Premogovnika Velenje naj bi jim predstavila simulacije, kaj njihove zahteve pomenijo za poslovanje družbe. Pogajanja se bodo nadaljevala tudi naslednji ponedeljek. Poslovodstvo Premogovnika Velenje pa ima sicer na mizi tudi 13 stavkovnih zahtev, ki mu jih je sredi januarja predlagal SDRES. Do stavkovnih zahtev se mora uprava opredeliti že do tega petka. TS Skaza v Frankfurtu Sejma Ambiente, najpomembnejšega svetovnega srečanja industrij za široko potrošnjo, se bo že peto leto udeležilo tudi velenjsko podjetje Skaza. To ima za frankfurtski sejem že dogovorjena srečanja in sestanke z uglednimi svetovnimi trgovci iz Evrope, z Japonske in iz Kanade. Obiskovalci sejma v Frankfurtu bodo med 9. in 13. februarjem spoznali najnovejše zamisli in izdelke v različnih industrijah za blago široke potrošnje. Zlasti za področje prehrane, doma in bivanja nasploh. Podjetje Skaza se bo na sejmu, ki bo letos pod svojim okriljem združil več kot 4 tisoč razstavljavcev iz 94 držav, predstavilo s svojo lastno blagovno znamko. Nosilni zvezdi predstavitve bosta prenovljeni domači kompostnik Bokashi Organico Style in nadgrajeni inovativni in modularni set za piknike, kampiranje in življenje v naravi Pick&Go. Podjetje Skaza sicer posluje na 56 trgih. V naslednjih petih letih želi uresničiti cilj, da bo vsaj en njihov izdelek v gospodinjstvih polovice držav na svetu. TS Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE LJUBEČNA Kocbekova cesta 40a, 3202 Ljubečna razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, št. 16/07- uradno prečiščeno besedilo, 36/08,58/09,64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11,40/12 - ZUJF, 57/12- ZPCP - 2D, 2/15 odi. US: U-1-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let. Predviden začetek dela je 17.6.2018. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev oziroma njihove overjene fotokopije: • dokazilo o izobrazbi, • dokazilo o nazivu, • dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, • dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu - kandidat/--ka lahko kandidira tudi brezravnateljskega izpita, vendar si ga mora pridobiti v enem letu pozačetku mandata, sicer mu/ji preneha mandat po zakonu, • kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, • potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, • program vodenja zavoda za mandatno obdobje, pošljite v zaprti ovojnici s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/-ICE v osmih (8) dneh po objavi tega razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ LJUBEČNA, Kocbekova cesta 40a, 3202 Ljubečna, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/-ice«. Vlogo bomo upoštevali kot pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Potrdilo iz kazenske evidence o nekaznovanosti ne sme biti starejše od enega meseca. Kandidati/-ke bodo o izbiri obveščeni/-e v zakonitem roku. ZE 20 LET Ш i OHRANJALI QU ČISTO VOD^P za prihodIoe RODOVE M URADNE URE PETEK infO a VO cehe (03) 42 50 300 Bojan Šrot je tokrat za razliko od prejšnjih volitev že zelo zgodaj napovedal, da se bo jeseni potegoval za že šesti mandat župana Mestne občine Celje. V strankah o imenih zaenkrat še zadržano O kandidatih za župana in mestne svetnike po državnozborskih volitvah CELJE - Politične stranke v Celju so se začele pripravljati na državnozborske volitve, ki bodo junija. Na lokalne se bodo osredotočile zatem. Glede informacij o kandidatih za župane so v strankah, ki sestavljajo sedanji mestni svet, zaenkrat še bolj skopi. Sedanji župan Mestne obči- sporočil, ali se bo ponovno ne Celje Bojan Šrot je doslej potegoval za županski mandat vedno v zadnjem trenutku ali ne. Tokrat je potrdil, da bo pred vložitvijo kandidature zagotovo kandidiral na jesen- skih lokalnih volitvah za župana in zelo verjetno s svojo listo svetniških kandidatov. »Toliko izkušenj imam po petih mandatih, da vem, da župan mora imeti svetniško podporo, zato da bo lahko dobro delal. Ampak trenutno še ne vodim nobenih aktivnosti in se bom o tem odločal spomladi,« je povedal župan, ki celjsko občino vodi že dvajset let. Ambicij za državnozborske volitve nima, je še povedal. Marko Zidanšek, predsednik Slovenske ljudske stranke in tudi mestnega odbora v Celju, je povedal, da je mogo- če, da bi SLS podprla sedanjega župana Bojana Šrota, če ta ne bo imel svoje liste. »Če se bo župan odločil drugače, bo tudi SLS imela svojega županskega kandidata,« je povedal Zidanšek, ki je prepričan, da se bo SLS na junijskih volitvah tudi vrnila v državni zbor. Kot je znano, je bil Zidanšek lani izvoljen v državni svet kot zastopnik lokalnih interesov, zato na parlamentarnih volitvah kot kandidat za poslanca ne bo sodeloval. Stane Rozman, predsednik mestnega odbora Socialnih demokratov, je potrdil, da se v stranki pripravljajo tako na državnozborske kot lokalne volitve. »Kandidata za župana trenutno še nimamo, sam se za ta položaj zagotovo ne bom potegoval,« je povedal Rozman, ki je bil kandidat za župana na zadnjih lokalnih volitvah. O kandidatu za župana in listi svetnikov bodo v stranki razpravljali po državnozborskih volitvah. Predsednik celjskih Socialnih demokratov je na volitvah v DZ sicer kandidiral leta 2011: »Takrat sem bil že z eno nogo v parlamentu. Končne odločitve še nisem sprejel, a se bolj nagibam k temu, da ne bom kandidiral,« je še povedal. Matija Kovač, edini svetnik Levice v celjskem mestnem svetu, se glede morebitne kandidature za mestnega svetnika na prihodnjih lokalnih volitvah še ni odločil, saj pravi, da to ni odvisno le od njega, ampak od dogovora v lokalnem odboru stranke Levice. »Delovanja v celjski lokalni politiki sicer ne vidim kot idealnega in bi si želel ve- liko sprememb tudi na ravni celotne politične kulture v tem mestu, preden se odločim za nadaljnje sodelovanje.« Županskih ambicij nima, nam je zagotovil. Brigita Čokl, predsednica mestnega odbora DeSUS, je naše poizvedovanje o »kadrovskem utripu« v stranki označila za nekoliko prezgodnje. »Stranke še nismo oblikovale liste, ampak smo v postopkih evidentiranja kandidatov tako za svetnike kot županske kandidate. Kar zadeva državnozborske volitve, nameravamo v stranki nastopiti s svojimi kandidati v vseh volilnih okrajih,« je sporočila Čoklova. Tudi v lokalnem odboru SMC Celje se intenzivno pripravljajo na prihajajoče državnozborske in tudi na kasnejše lokalne volitve. »Evidentiramo kandidate za poslance, svetnike in župana, o imenih zaenkrat ne želimo govoriti. Ta bodo znana, ko bo stranka v naslednjih mesecih uradno sprejela odločitve,« je povedal Matevž Jug, sekretar lokalnega odbora SMC Celje. Da je o imenih za županske kandidate še prehitro govoriti, nam je povedal tudi Leon Podlinšek, novi predsednik mestnega odbora stranke SDS. Dr. Vinko Gorenak bo kot prepoznaven in izkušen poslanec z nekaj mandati v DZ namesto v Šmarju pri Jelšah kot doslej na tokratnih državnozborskih volitvah kandidiral v tretjem celjskem volilnem okraju pete volilne enote. V drugem okraju bo kandidirala Karmen Kozmus. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Podzemno odlaganje odpadkov CELJE - Po obnovi Muzejskega trga bo na tem mestu poleg novega prometnega režima, ki ne bo dovoljeval vožnje in parkiranja - razen za dostavo - vzpostavljen tudi nov, podzemni način odlaganja odpadkov. Kdaj bo nov sistem, ki je v knežjem mestu prvi tovrsten, zaživel, Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio, še ni mogel napovedati, saj je to odvisno od dokončanja gradnje na Muzejskem trgu. V Simbiu bodo uporabnike pravočasno seznanili z novim načinom odlaganja odpadkov, o katerem je še kar veliko vprašanj in nejasnosti. »Gre za sodoben sistem, ki se bo v prihodnjih letih postopoma razširil na celotno staro mestno jedro,« je povedal Zidanšek. Ob tem je tudi zagotovil, da cena za uporabnike zaradi te novosti ne bo nič višja. RG, foto: SHERPA Mejnik za Toplarno Celje Ob dosežku pri toplotni obdelavi odpadkov tudi varovanje okolja CELJE - V toplarni so od začetka delovanja leta 2009 obdelali že dvesto tisoč ton lahke frakcije in blata iz čistilne naprave. Gre za nenevarne odpadke, ki so bili predhodno obdelani v centru za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku. Omenjena visoka številka pomeni pomemben mejnik v skorajda že desetletnem delovanju toplarne, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo 30 tisoč ton odpadkov letno, tehnične zmogljivosti naprave so še za deset tisoč ton večje. Iz odpadkov električna in toplotna energija »Za Savinjsko regijo je predvsem pomembno, da se v okviru regionalnega centra za ravnanje z odpadki in naše toplarne odpadki odstranijo na okoljsko sprejemljiv način in da ob tem pridobivamo še toplotno ter električno energijo,« je povedala Marija Zabukovnik, vodja Toplarne Celje. Iz dvesto tisoč ton obdelanih odpadkov so proizvedli več kot 46 tisoč megavatnih ur električne in 234 tisoč ur toplotne energije. Slednje je pripomoglo tudi k temu, da so se cene daljinskega ogrevanja v Celju znižale. Toplarna Celje je v skoraj desetih letih delovanja pomembno prispevala k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. »Ko v toplarni na nadzorovan način toplotno obdelamo odpadke, zmanjšamo tudi negativne vplive na okolje. Odloženi odpadki namreč obremenjujejo zrak, vodo in tla,« je še poudarila sogovornica. Ob tem je treba poudariti, da v vseh letih obratovanja izpusti iz toplarne nikoli niso presegli dovoljenih mejnih vrednosti. Po obdelavi ostane le približno 16 odstotkov odpadkov. Del teh se odložimo na deponiji za nenevarne odpadke, nevarne odpadke pa prevzamejo pooblaščeni prevzemniki in jih izvozijo v tujino. Nezanemarljiv učinek toplotne obdelave dvesto tisoč ton odpadkov pomeni tudi prihranek štiristo tisoč kubičnih metrov deponijskega prostora, kar slikovito pomeni 1.100 enodružinskih hiš ali devet stavb Narodnega doma v Celju. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Toplarna Celje je v skoraj desetletju svojega delovanja izpolnila svoje poslanstvo. Burno zaradi nepričakovanega odhoda zdravnice V Rimskih Toplicah izredni zbor krajanov LAŠKO - Razprava na izrednem zboru krajanov, sklicanem zaradi odločitve zdravnice Simone Grasselli, specialistke družinske medicine, da ne bo več opravljala dela v zdravstveni postaji v Rimskih Toplicah, potem ko je odpovedala delovno razmerje v Zdravstvenem domu Laško, je bila izredno burna. Krajani so od vodstva ZD in Občine Laško poleg rešitev za zagotovitev nemotene zdravstvene oskrbe želeli izvedeti razloge za odhod zdravnice. Razlogi niso javni »Z zdravnico smo se pogovarjali, je pa stvar vsakega posameznika, če se odloči, da poišče drugačne izzive. O vsebini pogovorov z zdravnico kot delodajalka ne morem in smem govoriti, ker gre za varovanje osebnih podatkov,« je bila kratka Janja Knapič, direktorica Zdravstvenega doma Laško. To je poudarila tudi Jelka Markovič Grahek, predsednica sveta zavoda Zdravstvenega doma Laško, ki je krajanom predstavila sklepe seje sveta zavoda, ki je bila dva dni pred Dvorana gasilskega doma v Rimskih Toplicah je bila domala pretesna za vse, ki so se želeli udeležiti izrednega zbora krajanov. zborom krajanov. »Po svoje sem presenečena zaradi odhoda zdravnice. Vzroka za njen odhod ne poznam, prosila je za sporazumno odpoved. Na svetu zavoda smo razpravljali o tej problematiki in ugotovili, da ni bilo nepravilnosti, kar zadeva ravnanje vodstva zdravstvenega doma.« Zagotovila je, da bodo naredili, kar je mogoče, da bodo krajani oziroma bol- niki dobili novega primernega zdravnika. Sklep na seji sveta ZD Laško je bil tudi, da bo vodstvo zdravstvenega doma izpolnjevalo pogodbene obveznosti v Rimskih Toplicah. Razpis in nadomeščanje Melita Zlatečan, strokovna direktorica v ZD Laško, se zaveda, da je takrat, ko zdravnik gre, zelo hudo za bolnike, a pravi, da je hudo tudi za zdravnike, saj je delo treba po odhodu sodelavca ponovno organizirati. V ZD Laško so zdravniki, kar zadeva oskrbo bolnikov, po podatkih ZD že skoraj 200-odstotno obremenjeni. Kar pomeni, da že vsak zdravnik dela za dva. »Objavili smo razpis za novega zdravnika in upam, da se bo kdo prijavil. Do takrat bo delo namesto odhajajoče zdravnice opravljala speciali-zantka družinske medicine, ki že pol leta dela samostojno pod vodstvom mentorice Nataše Knez v drugi ambulanti zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah. V času dopustov in ob njeni odsotnosti iz drugih razlogov bomo nadomeščali ostali zdravniki iz ZD Laško,« je rešitve za nastali položaj predstavila Melita Zlatečan. Kadrovsko stanje v zdravstveni postaji v Rimskih Toplicah se bo v prihodnjih mesecih še dodatno zapletlo, saj krajani pravijo, da Nataša Knez odhaja na porodniški dopust. »Mene osebno je to presenetilo, tega nisem vedela. Vsekakor bomo bolnikom morali zagotoviti nadomestilo,« je zagotovila Jelka Markovič Grahek. Ni bojazni za zaprtje ambulant »Leta 2007 je Občina Laško uredila prostore zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah, da bi bila zagotovljena kakovostna zdravstvena oskrba v kraju. Investicijo smo uresničili iz proračunskega denarja, medtem ko smo prostore v Zd v Laškem obnovili iz evropskega denarja. Večkrat slišim tudi očitke, da imajo zdravniki v Rimskih Toplicah boljše pogoje za delo kot v Laškem. Seveda ni govora o tem, da bi zaprli ambulante v zdravstveni postaji v Rimskih Toplicah,« je zagotovil župan Franc Zdol-šek. ROBERT GORJANC Kmalu bo znan nov direktor bolnišnice Branko Gabrovec nam je kandidaturo potrdil V boj za županska mesta Kdo bo občine Spodnje Savinjske doline vodil prihodnja štiri leta? - Govoric veliko, povsem odločenih kandidatov le nekaj Do včeraj, 24. januarja, je bil rok prijave na razpis za delovno mesto poslovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Koliko prijav je bilo poslanih in kdo vse se je prijavil, še ni znano, je pa na naše vprašanje, ali je prijavo poslal, pritrdilno odgovoril Branko Gabrovec. Ravno njegovo ime se namreč ves čas omenja za naslednika Marjana Ferjanca, ki ga je vlada na podlagi sklepa Sveta zavoda SBC razrešila sredi januarja. Doc. dr. Branko Gabrovec, mag. ing. log., je zaposlen v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in že vrsto let deluje tudi na področju zdravstvenega varstva, zdravstvene nege in dolgotrajne oskrbe. Nekoč je bil zaposlen tudi v Zdravstvenem domu Celje, kjer se je lani potegoval za položaj poslovnega direktorja, vendar zadostne podpore med tamkajšnjimi člani sveta zavoda ni dobil, čeprav so nekateri menili, da ima dober program dela. 5. februarja, ko se bo sestal svet zavoda bolnišnice, bo moral predstaviti svoj program ob kandidaturi za vodenje te ustanove. Tisti, ki ga poznajo, neuradno pravijo, da bo - v primeru podpore - svoje delo opravljal korektno, zato v njegov program ne dvomijo. Gabrovec sicer pred predstavitvijo svojega programa o tem ne želi govoriti javno, a je povedal, da je celjska bolnišnica po strokovni plati po njegovem mnenju zagotovo v vrhu slovenskega zdravstva. To bi lahko pomenilo, da se bodo z njegovim programom dela strokovni svet bolnišnice in predvsem zdravniki strinjali. A vprašanje je, kako bodo glasovali ostali člani sveta zavoda. Znano je, da se je na svetu, ki je bil lani jeseni, za vršilko dolžnosti poslovne direktorice celjske bolnišnice »ponudila« tudi Baraba Tiselj, sicer članica koalicijske stranke. Toda zadostne podpore ni dobila, saj nima toliko izkušenj kot Gabrovec, ki je bil takrat prav tako predlagan za vršilca dolžnosti. Po naših podatkih naj bi se Tisljeva prijavila že na več razpisov za različna vodilna delovna mesta, a vedno neuspešno. Ali se je prijavila tudi zdaj na razpis v bolnišnici, bo znano 5. februarja. Njeno ime se je namreč prav tako omenjalo poleg Gabrovčevega. Zanima jih program Do izbora novega direktorja, kot je znano, bolnišnico kot vršilec dolžnosti vodi kardiolog Dragan Kovačič, ki se na razpis zagotovo ni prijavil, saj je že na začetku dejal, da ambicij na tem področju nima, ker je človek stroke. Res pa je, da zaposleni zdaj neučakano pričakujejo predvsem predstavitve vseh kandidatov. Ukrepi zaposlenih bodo odvisni predvsem od tega. Še vedno namreč visita v zraku napoved dela kot v času stavke in odstop članov strokovnega sveta, če po njihovem mnenju program in vizija novega poslovnega direktorja ne bi pomenila nadaljnjega vzpona bolnišnice. Vprašanje je, kaj bodo v bolnišnici »storili« s člani sveta zavoda ne glede na izbor novega direktorja. Če bo svet zavoda še naprej deloval v tej sestavi, se pritožbe glede dela članov zagotovo še ne bodo ustavile. Če bi bil Gabrovec imenovan za direktorja, v svetu, ki sicer ima novo predsednico, ne more več sedeti, ostali člani pa so zaenkrat še vedno isti. SŠol Do jesenskih lokalnih volitev je sicer še nekaj časa, a kljub vsemu bodo hitro tukaj. Preverili smo, kdo med župani Spodnje Savinjske doline namerava ponovno kandidirati za mesto župana in kdo bi lahko bili protikandidati. Nekateri so že jasno odločeni, spet drugi o kandidaturi le razmišljajo. Bolj kot ne je jasno, da bodo novega župana najverjetneje dobili Preboldčani in Taborčani. Preostali štirje župani, kot kaže, se bodo potegovali za ponovni mandat. Dosedanji župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki občino vodi že od ustanovitve leta 1998, na jesenskih lokalnih volitvah naj ne bi več kandidiral. Kot pravi, je napočil čas za spremembe. »Jesenske volitve so sicer še daleč, a ne razmišljam o ponovni kandidaturi. Verjamem, da so spremembe potrebne tudi v sestavi občinskega sveta in ne samo na županskem mestu,« je prepričan. Povsem možno je, da se bo v lokalno politiko vključil dosedanji ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič, k čemur ga je, kot je pojasnil, napeljalo prav dogajanje, povezano z razpisom za ravnatelja. Svet zavoda je za vodenje šole v prihodnjem petletnem mandatu izbral drugega kandidata. Do razgovorov, ali bo Račečič kandidiral za župana, še ni prišlo. »Kar zagotovo vem, je, da ne bom kandidiral za župana, če se bo za to mesto potegoval tudi sedanji župan, saj je ogromno naredil za to občino.« Eden od kandidatov za preboldskega župana je tudi podžupan Marjan Golavšek. Ta v prvi vrsti sicer cilja na državnozborske volitve, a če mu bo tam spodletelo, bo zagotovo, kot pravi, kandidiral za župana. Grobler v pokoj V največji občini Spodnje Savinjske doline do zdaj omenjajo dva kandidata. Dosedanjega župana Janka Kosa spodbujajo h kandidaturi na državnozborskih volitvah, a kot pravi, bo dal raje prednost lokalnim volitvam. Na lokalni ravni lahko namreč postori še ogromno, predvsem pa si želi nadaljevati številne že začrtane projekte. Kandidaturo za župana Občine Žalec je potrdil svetnik Matjaž Krk, a jo mora še potrditi Izvršni odbor SDS. Prav tako o ponovni kandidaturi razmišlja župan Franc Sušnik, ki Občino Vransko vodi vse od ustanovitve. Kot enega možnih kandidatov omenjajo tudi Aleksandra Reberška, čeprav sam pravi, da zaenkrat o tem še ne razmišlja. Dosedanji župan Občine Tabor Anton Grobler na prihajajočih lokalnih volitvah ne bo več kandidiral. Pravi, da se bo prihodnje leto upokojil, vendar bo njegova lista SLS zagotovo imela županskega kandidata, ki zaenkrat ostaja še skrivnost. Med županskimi kandidati v najmanjši občini v dolini omenjajo podžupana Ludvika Miklavca in svetnika Mateja Demšarja. Oba sta potrdila, da o kandidaturi razmišljata, a se zanjo še nista dokončno odločila. Kužnik in Strojanšek v ponovni boj Zagotovo se bo za ponovno kandidaturo odločil dosedanji župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je na zadnjih volitvah kandidiral s podporo stranke SDS, iz katere je pred tremi leti izstopil iz osebnih razlogov. Lani je nato ustanovil svojo listo Gibanje za Občino Polzela, s katero se bo potegoval za ponovni mandat. Eden možnih kandidatov bi lahko bil tudi poslanec SDS Ljubo Žnidar, a kot pravi, je do lokalnih volitev še daleč in o njih ne razmišlja, saj bo kandidiral na držav-nozborskih volitvah, kjer ima veliko možnosti za ponovno izvolitev v državni zbor. Tudi v sosednji braslovški občini se bo v boj za ponovni mandat podal dosedanji župan Branimir Strojanšek. Kot pravi, mu zdravje in realno izvedljiv načrtovan investicijski načrt za naslednje obdobje vlivata optimizem za sodelovanje na jesenskih lokalnih volitvah, kar mu pomeni prednost pred razmišljanjem za kandidiranje v državni zbor. ŠPELA OŽIR Magnetna resonanca tudi v Rogaški Za storitev želijo pridobiti koncesijo - Pri tem jih podpira tudi lokalna skupnost Najnovejši aparat za magnetnoresonančne preiskave v Medical centru Rogaška uporabljajo od letošnjega januarja. Med drugim je specialistka radiologije Petre Mrkša s to sodobno napravo pregledala tudi nekaj vrhunskih rokometašev. Center je namreč uradna zdravstvena ustanova, ki bo preiskave z magnetno resonanco izvajala za moško in žensko rokometno reprezentanco. Medical center Rogaška opravi 40 odstotkov storitev na koncesijo, 60 odstotkov bolnikov pa je samoplačnikov. Med samoplačniki prevladujejo tujci, in sicer državljani Rusije, Ukrajine, Kazahsta-na, Azerbajdžana, Avstrije, Italije in Nemčije. V zadnjem času center obiskujejo tudi Kitajci in državljani arabskega sveta. ROGAŠKA SLATINA - 1,1 milijona evrov je tamkajšnji medicinski center, največja zasebna zdravstvena ustanova pri nas, namenil za najsodobnejšo diagnostično magnetnoresonančno napravo v Sloveniji. Ker si v centru želijo, da bi bile tovrstne preiskave dostopne tudi občanom iz Obsotelja in s Kozjanskega, bodo za magnetno resonanco skušali pridobiti koncesijo. Medical center Rogaška pod svojim okriljem združuje trinajst diagnostičnih ambulant. V radiološki ambulanti so preiskave zadnja desetletja opravljali z rentgenom in ultrazvokom. S pomočjo nove magnetne resonance bodo preiskave bolj natančne, je dejal direktor Medical centra Rogaška Marko Lenček. Z naložbo se želijo umestiti med vodilne diagnostične centre med evropskimi zdravilišči. So pa potrebe po tovrstnem aparatu velike tudi na Kozjanskem in v Obsotelju. »Na tem območju magnetno-resonančnih preiskav do zdaj ni bilo, ljudje so hodili na preiskave v bolj oddaljene kraje, tudi v tujino, na primer na Hrvaško. Koncesije še nimamo, a se trudimo, da bi jo pridobili v doglednem času,« je dejal Lenček. In dodal, da pridobitev koncesije podpirajo župani Rogaške Slatine, Kozjega, Bistrice ob Sotli, Podčetrtka, Dobja, Poljčan, Šmarja pri Jelšah in Šentjurja. Dogradili prizidek Z novim aparatom Medical center Rogaška bolnikom omogoča posamične preiskave - na primer magnetno resonanco trebuha, živčevja oziroma možganov in hrbtenjače ter mišično-skeletnega sistema, dojk in prostate. Kot prvi v Sloveniji ponuja preiskavo celega telesa, ki služi kot preventivni pregled pri načeloma zdravem človeku. Po besedah specialistke radiologije Petre Mrkša aparat posname izjemno kakovostne slike tudi pri premikajočih se organih, kot so na primer pljuča in organi trebuha. Uporabniki bodo predvsem veseli tihega načina delovanja magneta. Kljub temu da imajo v centru na voljo dovolj površin in bi lahko napravo postavili v katerega od obstoječih prostorov, so zaradi posebnih pogojev delovanja zanjo raje zgradili prizidek, velik 230 kvadratnih metrov. Šesttonska naprava ima namreč posebne zahteve glede temperature in vlage v prostoru, magnetnega polja ter statike. Številne druge naložbe V centru so v zadnjem času za naložbe namenili še približno 900 tisoč evrov. Tako se lahko pohvalijo z novo nevrološko in dodatno gastroente-rološko ambulanto, slednja ima novo endoskopirnico. Na oddelku kardiologije imajo najnovejši trirazsežni aparat za ultrazvok srca. Številne novosti so z novimi diagnostičnimi napravami in najsodobnejšimi metodami zdravljenja uvedli tudi na oddelku žilne kirurgije ter na ginekološkem in dermatološkem oddelku. Popolnoma so prenovili tudi oddelek fizioterapije. TINA STRMČNIK foto: GrupA УУЛГЛ7Г muz ejnovej š e z go dovine I c elje ZABAVNA MATEMATIKA S HERMANOM LISJAKOM IN DIJAKI GCC Odprtje gostujoče matematične razstave iz nemškega muzeja Mathematikum iz Giessna bo v sredo, 31. januarja, ob 12. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si Dolgoletni direktor zapustil Kozjanski park KOZJE - Teo Hrvoje Oršanič od tega tedna ni več direktor javnega zavoda Kozjanski park. Uspešno je namreč kandidiral za direktorja republiškega zavoda za varstvo narave. Kozjanski park kot vršilka dolžnosti trenutno vodi Valerija Slemenšek. Diploma iz gozdarstva, magisterij s področja varstva naravne dediščine, 33 let delovne dobe, od tega deset let v gospodarstvu, 23 let v javnem sektorju in 15 let na vodstvenih delovnih mestih. To so med drugim izkušnje, ki so komisijo na ministrstvu za okolje in prostor prepričale, da je mag. Teo Hrvoje Oršanič od treh kandidatov najbolj primeren za vodenje državnega zavoda za varstvo narave. Mandat traja štiri leta z možnostjo podaljšanja. V Kozjanskem parku so brez vodstva ostali precej nepričakovano. Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja imenovala Valerijo Slemenšek, nov razpis za direktorja s polnimi pooblastili naj bi bil objavljen kmalu. Slemenškova, ki je sicer magistrica ekonomskih znanosti in poslovnih ved, je v parku zaposlena 22 let, in sicer kot vodja službe za splošne zadeve. Potrdila je, da se bo prijavila na razpis za direktorico. Javni zavod ima trenutno 17 redno zaposlenih. StO V mladinskem centru ključ do prve zaposlitve ŠENTJUR - Pet od desetih iskalcev zaposlitve, ki so se vključili v drugo skupino projekta Ključ, je dobilo zaposlitev. Še enajst mladih je izkoristilo brezplačna izobraževanja in usposabljanja. Tudi ta jim bodo pri iskanju zaposlitve v prihodnosti v pomoč. Nova in morda zadnja priložnost pod tem naslovom se odpira ta mesec. Druga skupina mladih iskalcev zaposlitve iz Savinjske regije je svoje aktivnosti izvedla med septembrom in decembrom. V tem času so se udeleženci srečali enajstkrat. Imeli so pet različnih delavnic in dva 40-urna jezikovna tečaja. Poleg brezplačnih jezikovnih tečajev so v Mladinskem centru Šentjur pripravili še delavnice prepoznavanja lastnih prednosti in vrlin, prepoznavanja osebnih potencialov, razmišljanja z uporabo de Bonovih orodij ter delavnico postavljanja ciljev in njihovih uresničitev. Delavnice so vodili mentorji, ki veljajo za najboljše na svojih področjih, med njimi dr. Samo Božič, mag. Nastja Mulej, Sonja Čeh in Marjan Račnik. V Mladinskem centru Šentjur zdaj zbirajo prijave za tretjo in najverjetneje zadnjo skupino mladih v okviru projekta Ključ. Vabljeni so mladi med 18. in 29. letom, ki so iskalci zaposlitve ali se še šolajo in bi radi sodelovali na brezplačnih tečajih, izobraževanjih ali usposabljanjih. Prijavnica je na voljo na www.mladi-sentjur.si. Tam je objavljen tudi podroben program. Projekt Ključ financira Evropska komisija iz Evropskega socialnega sklada. Nosilec dveletnega projekta je Mladinski center Trbovlje, med partnerji pa so poleg šentjurskega mladinskega centra še Regionalna razvojna agencija Zasavje, Mladinski center Zagorje ob Savi, laški Šmocl in Katapult iz Trbovelj. StO Svetniki niso za kriptovalute VITANJE - Precejšen delež vitanjskega proračuna, ki bo v tem letu znašal približno 2,1 milijona evrov, bo namenjen za naložbe. Na zadnji seji so vitanjski svetniki potrdili progam dela in finančni načrt Centra vesoljskih tehnologih Hermana Potočnika Noordunga ter zavrnili ustanovitev zadruge Noordung Blockchain hub. Kar 27 odstotkov letošnjega proračuna Občine Vitanje bo namenjenega naložbam. »Največ poudarka bomo namenili obnovi občinskih cest in gradnji vodovodov v vaških skupnostih,« je povedal vitanjski župan Mirko Polutnik. V Vitanju je še 20 kilometrov neasfaltiranih cest. Letos bodo lahko uredili le za približno kilometer cest. Letos bodo tudi poskrbeli za podlago in v letu 2019 za asfaltiranje. »Vsako leto damo prednost cestam, po katerih vozijo šolski avtobusi, kot tudi cestam, kjer so občani pripravljeni sofinancirati ter pomagati,« je prednostno listo razložil Polutnik. Prav tako so svetniki potrdili program dela in finančni načrt Ksevta oziroma po novem Centra Noordung. Razlogi za preimenovanje so posledica razhoda z idejnimi avtorji Ksevta, ki so dosedanje ime registrirali na uradu za intelektualno lastnino. Svetniki na zadnji seji niso potrdili ustanovitve zadruge Noordung Blockchain hub, ki naj bi imela prostore ravno v tem objektu in naj bi se ukvarjala s kriptovalutami. Razlog za to so bile nekatere nepravilnosti pri vlogi zahtevka in tudi to, da kriptovalute nimajo veliko skupnega z osnovno dejavnostjo zavoda. Center Noordung, ki ga zdaj vodi vršilka dolžnosti direktorice Elena Dokuzov, bo kmalu dobil novega direktorja. Na javni razpis naj bi se prijavilo kar 23 kandidatov. BGO Po srebrnih še zlati medalji BRASLOVČE - Ribogojnica Špegelj iz Malih Braslovč se je v sosednji Avstriji udeležila ocenjevanja ribjih izdelkov. Na avstrijskem Koroškem je bilo lani decembra že 6. ocenjevanje ribjih izdelkov in 2. ocenjevanje olj. Zaključna slovesnost, na kateri so podelili medalje najboljšim ribogojnicam in oljarjem, je bila sredi januarja. Družina Špegelj se je ocenjevanja ribjih izdelkov tokrat udeležila že tretjič. Do zdaj je dvakrat prejela po dve srebrni medalji za vroče dimljeno postrv in dimljen namaz, letos pa ji je uspel preboj v sam vrh, je zadovoljna Sanja Pihler, ki s partnerjem vodi družinsko ribogojnico. »Prvič sva se na tekmovanje prijavila leta 2013 in že takrat prejela dve srebrni priznanji. Dodelala sva način dimljenja in izdelavo namaza ter se čez dve leti ponovno prijavila na ocenjevanje in spet prejela srebrni medalji. Lani sva se odločila, da je le čas, da osvojiva zlati, in to nama je tudi uspelo.« Ribogojnica Špegelj velja za manjšo, vendar se od leta 2006 počasi, a vztrajno širi. Leta 2014 so člani družine Špegelj zgradili lastno vališče, tako da zdaj kupujejo ikre in ne več mladic, leta 2015 pa so razširili staro ribogojnico in poleg nje zgradili še štiri nove vzrejne bazene ter skladišče. Njihov cilj je, da bi postali eden najpomembnejših predelovalcev postrvi šarenke v tem delu Slovenije. Osredotočiti se želijo predvsem na dimljene postrvi in tovrsten namaz. ŠO Glasbena šola kmalu v novi podobi ŠOŠTANJ - Občina bo v naslednjih dneh objavila razpis za izbiro izvajalca, ki bo zgradil nov prizidek k šoštanj-skemu oddelku glasbene šole in bo obnovil tudi njegove dosedanje prostore. Gre za največjo občinsko naložbo v letošnjem letu. V Šoštanju v zadnjih letih beležijo povečan vpis učencev v dislociran oddelek Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Poleg tega prostore za vajo potrebuje več kot 110 glasbenikov Pihalnega orkestra Zarja in približno 50 pevcev Mešanega pevskega zbora Svoboda. Arhitekti so že izrisali načrte za prizidek h glasbeni šoli, ki bo imel na 800 kvadratnih metrih površin 13 učilnic za individualni pouk, dve učilnici za skupinski pouk, manjšo dvorano za interne nastope glasbene šole in prostore za vadbo omenjene godbe ter pevskega zbora. Dosedanji prostori glasbene šole, ki imajo prav tako 800 kvadratnih metrov površin, bodo celovito prenovljeni. Izvajalec gradbenih del bo ohranil le zidove, vse ostalo bo izbrano gradbeno podjetje zgradilo na novo. Občina je za gradnjo prizidka in obnovo že obstoječega oddelka glasbene šole na razpisu Ekosklada pridobila 186 tisoč evrov nepovratnega denarja. Preostali denar za celotno naložbo bo zagotovila sama, je dejal šoštanjski župan Darko Menih. Ta si želi, da bi izvajalec začel čim prej obnavljati glasbeno šolo in graditi prizidek. Konec del je predviden za novembra, selitev v obnovljene prostore pa je načrtovana za prihodnje leto. Med obnovo bo pouk glasbil in ostalih predmetov glasbene šole najverjetneje organiziran v Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha, je še dodal Menih. TS Neža Pavlič Brečko novo-stara direktorica SLOVENSKE KONJICE - Neža Pavlič Brečko ostaja direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline. Med desetimi kandidatkami in kandidati je univerzitetna diplomirana pravnica dobila soglasno podporo tako predstavnikov ustanovitelja zavoda kot zaposlenih. Predsednik sveta zavoda mladinskega centra Jernej Štro-majer je v sporočilu za javnost med drugim navedel, da je izbrana kandidatka dokazala, da je dobra vodja in da mora dosedanje dobro sodelovanje med svetom zavoda, ustanoviteljem in centrom nadaljevati. Neža Pavlič Brečko si prav tako želi, da bi Mladinski center Dravinjske doline ostal znan po kakovostnih projektih. V teh dneh so v mladinskem centru zaposleni s pripravami na tradicionalni Kulturni teden Kluba študentov Dravinjske doline. Začel se bo prvo februarsko soboto s koncertom skupine Prismojeni profesorji bluesa. BGO Kosila za socialno ogrožene VRANSKO - Občina socialno ogroženim prebivalcem tudi letos omogoča brezplačne tople obroke. Pripravlja in razdeljuje jih Zavod sv. Rafaela Vransko. Kdo je do njih upravičen, odloča Center za socialno delo Žalec. Letos je takšnih oseb 15. Občina Vransko je javno kuhinjo vzpostavila leta 2014 in s tem socialno ogroženim občanom zagotovila vsaj en topel obrok dnevno. Župan Franc Sušnik pravi, da so s tem odgovorili na vedno večjo socialno stisko nekaterih občanov. Občina je do zdaj za delovanje javne kuhinje v proračunu namenjala 8.500 evrov, letos je ta znesek na pobudo pristojnega centra za socialno delo zvišala na približno 12.500 evrov. Uporabniki storitve lahko topel obrok pojedo v jedilnici Zavoda sv. Rafaela ali ga odnesejo domov. Kronično bolnim, starejšim od 65 let, invalidom, hudo bolnim otrokom s telesno oziroma z duševno motnjo obroke dostavijo tudi na dom. ŠO Zdravstveni dom bo vodil nekdanji direktor RADEČE - Svet zdravstvenega doma Radeče je na seji konec minulega tedna za novega direktorja javnega zavoda imenoval Francija Čeča iz Radeč. Ta je na tajnem glasovanju prejel šest glasov članov sveta, medtem ko je Božidar Resnik iz okolice Rake iz občine Krško prejel en glas. Novega direktorja mora potrdili še občinski svet, ki bo o tem predvidoma odločal 30. januarja, je povedal župan Tomaž Režun. Na seji pričakuje potrditev kandidata, ki je nekoč dve leti že vodil zdravstveni dom. Po odstopu nekdanje direktorice Ingrid Sotošek Kus junija lani, kot vršilka dolžnosti direktorice zdravstveni dom v Radečah vodi Vladimira Tomšič, ki je sicer direktorica zdravstvenega doma v Sevnici. RG Skupina občanov občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki je v sodelovanju z Združeno civilno iniciativo Savinjske doline pripravila pobudo za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti Državnega prostorskega načrta v delu, ki se navezuje na traso F2-2 med Šentrupertom in Velenjem. O predlogu so na včerajšnji seji že odločali braslovški svetniki, na februarskih sejah pa bosta o tem razpravljala še občinska sveta Polzele in Šmartnega ob Paki. Če bodo svetniki predloge potrdili, bodo vse tri občine skupaj vložile ustavno presojo na ustavno sodišče. Želijo preprečiti novi Teš 6 Za Civilno iniciativo Braslovče desetletje delovanja Nasprotniki hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem so se prvič zbrali na posvetu v Braslovčah jeseni 2007, ko je država določila traso tretje razvojne osi. Da bi preprečili umestitev trase F2-2 med Šentrupertom in Velenjem, je po dolini nastalo več civilnih iniciativ. Najbolj organizirana in najglasnejša je Civilna iniciativa Braslovče. Danes je z iniciativami iz Šmartnega ob Paki, s Polzele, iz Pod-gore in Podvina povezana v Združeno civilno iniciativo Savinjske doline. Podporniki so prepričani, da je trasa hitre ceste neustrezna in neskladna z dolgoročnimi načrti. Celja in Velenja naj ne bi povezovala po najbolj optimalni poti, hkrati pa porabi največ kmetijske zemlje, uniči dva vodonosnika z vodnimi zajetji in kulturno krajino z Goro Oljko ter je za nameček še najdražja. Da bi opozorili na vse omenjeno, so v teh desetih letih pripravljali številna srečanja in posvete tako na strokovni kot civilni ravni, se pogovarjali s pristojnimi službami in na različne načine o neprimernosti trase opozarjali tudi vladne predstavnike. Ker to ni zaleglo, so organizirali tudi nekaj protestnih shodov tako v Savinjski dolini kot v Ljubljani. Po pravico na sodišča Po sprejetju državnega prostorskega načrta (DPN) januarja lani jim pri boju proti načrtovani trasi ni preostalo drugega kot pravna sredstva, ki jih pred tem, kot pravi podpornik iniciative Urban Jeriha, niti niso mogli uporabiti. »Po dolgih letih je DPN šele prvi akt, na katerega se lah- ko občani učinkovito pritožimo.« Še isti mesec so vložili zahtevo za revizijo DPN na računsko sodišče. Februarja lani je 21 lastnikov stanovanjskih hiš vložilo tožbo na upravno sodišče. Sodbo pričakujejo kmalu. Prav tako pripravljajo tudi tožbo na ustavnem sodišču, kjer računajo na podporo varuhinje človekovih pravic. Prepričani v uspeh Z vsemi aktivnostmi želijo, kot pravijo, preprečiti novi Teš 6. Vsaj do zdaj njihova prizadevanja niso obrodila vidnejših premikov, a kot dodaja Jerih, nikakor niso bila zaman. »Uspeh je že, da ta pobuda sploh obstajala deset let. Da je ustrezna, je potrdila tudi Evropska komisija, ko je opozorila na stvari, na katere mi opozarjamo že desetletje. Zagotovo so bili tukaj uspehi, prepričani pa smo, da bo uspeh tudi na koncu,« je jasen. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (SHERPA) Nepremičnine Celje objavile razpis CELJE - Z objavo novega razpisa za dodelitev stanovanj mladim in mladim družinam družba Nepremičnine Celje izvaja ukrep, ki je namenjen skupini prebivalcev, za katero nakup stanovanja še vedno predstavlja veliko breme. Razpis za to kategorijo prosilcev objavljajo drugič, zaradi velikega števila vlog pri prvem razpisu so fond stanovanj povečali. »Na prvem razpisu smo prejeli 89 vlog za skupno deset stanovanj. V tem razpisu smo število stanovanj za mlade družine povečali na 9 in za mlade na 5, tako da je skupno na voljo 14 stanovanj,« je povedal Tadej Lebič, strokovni sodelavec za projekte pri Nepremičninah Celje. Doba najema za stanovanja je osem let z možnostjo podaljšanja, Nepremičnine Celje bodo ob tem prevzele tudi stroške notarskih storitev, upravljanja, zavarovanja in investicijskega vzdrževanja stanovanj ter skupnih prostorov. Stanovanja so po kvadraturi zelo različna, od garsonjer do dvosobnih stanovanj, na voljo so v vseh soseskah mesta. Razpis je odprt do 19. februarja, prednost pri dodelitvi bodo imeli mladi in mlade družine, ki bivajo pri starših oziroma sorodnikih in so prebivalci celjske občine. V Nepremičninah Celje bodo upoštevali tudi izobrazbo, vrsto dohodka, podjetnost, aktivno državljanstvo in kraj zaposlitve prosilcev. Lebič še pravi, da je polovica stanovanj že na voljo, ostala so v obnovi. Zadnje stanovanje bo izbranemu prosilcu na razpisu oddano julija letos, to pa bo tudi edini razpis Nepremičnin Celje za stanovanja v tem letu. RG K prometni strategiji ŠTORE - Občina pripravlja celostno prometno strategijo. Gre za občinsko listino, ki je namenjena višji kakovosti bivanja, za kar so potrebni različni ukrepi. V načrtovanje celostne prometne strategije so vključeni tudi občani. Središče celostnega načrtovanja so namreč ljudje, načrtovana kakovostna mobilnost pa bo lahko pomembno vplivala na razvoj občine. »Gre za pomemben strateški dokument, s katerim bo občina pridobila orisano zaporedje ukrepov na področju prometa. Tako glede kolesarskih stez, hodnikov za pešce kot seveda lokalnih cest, kar bo zagotovilo višjo kakovost bivanja,« je o pridobivanju strategije povedal župan Miran Jur-košek. Štore potrebujejo strategijo tako zaradi izpolnjevanja pravnih obveznosti kot tudi zaradi večje uspešnosti pri prijavi na evropske in druge razpise. Pri snovanju strategije je pomembno vključevanje javnosti in to od začetka do konca načrtovanja. Na spletni strani občine je povezava do spletne ankete, prav tako bo organiziranih več delavnic, javnih razprav in sestankov z gospodarstveniki v občini. Strategija mora biti pripravljena do konca februarja. Izdeluje jo pogodbeni izvajalec. BJ 10 KULTURA IX V ■ I ■ ■ 1 V ■■ Г ■ I Ko življenje pise scenarij za film Celjska premiera nagrajenega filma režiserja Roka Bička Samo Seničar, Matej Rak in Rok Biček na celjski premieri Film Družina, ki je na 20. Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši film in glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu, je prevzel tudi celjsko občinstvo, ki je do konca napolnilo dvorano Mestnega kina Metropol. V Bičkovem opazovalnem dokumentarcu se v manj kot dveh urah odvrti deset let resničnih trenutkov v življenju Mateja, ki je odraščal v družini oseb s posebnimi potrebami. Gledalec ga spremlja od otroštva, najstniških let do rojstva hčere Nie in ga spozna v vlogi očeta. Sledijo nesoglasja za hčerino skrbništvo, razmerje s 14-letnico in težka ločitev. Režiserju Roku Bičku smo po celjski premieri zastavili vprašanja. Ali ste v tem desetletnem obdobju snemanje kdaj prekinili in ali so bili vmes tudi spori med vami in glavnim igralcem? Prva prekinitev se je zgodila po šestih mesecih, ko sem končal snemanje študentske- ga filma, ki je bil začetek te zgodbe. Potem sem snemal naprej, naslednja prekinitev je bila, ko je Mateju umrl oče in sva se sprla. Z mislijo, da bi mu pomagal, sem pritisnil nanj, da mora prevzeti odgovornost zase, za mamo in brata. Leto in pol sploh nisva govorila. Počasi sva nekako prišla skupaj in nadaljevala snemanje. Teh deset let je bilo burnih, bilo je veliko vzponov in padcev. Vse skupaj je preraslo v veliko prijateljstvo. Izkušnja je bila zame pomembna šola, ker nikoli kasneje nisem tako strastno zagovarjal določenih stvari in nikoli nisem želel spreminjati življenj ljudi. Še vedno pa sem povedal svoje stališče do posameznih dogodkov, ki so se dogajali v teh življenjih. Zakaj ste si izbrali družino s posebnimi potrebami oziroma ali bi se lahko zgodba ponovila tudi v vsakdanji slovenski družini? V procesu montaže sem prišel do spoznanja, da so odnosi v družini, ki je na nek način drugačna, zelo podobni odnosom v katerikoli drugi slovenski družini. Če si gledalec film podrobno ogleda in se osredotoči na bistvo, bo v teh odnosih lahko prepoznal vzorce iz svoje družine. Vsi se lahko tudi iz izkušenj drugih nekaj naučimo. Pred časom smo si lahko v kinematografih ogledali film Fantovska leta, kjer gledalec spremlja 12 let dolg projekt o odraščanju. To je film s scenarijem, vaš film je nekakšen resničnostni šov. Za razliko od filma Fantovska leta, ki je imel napisan scenarij, gre pri Družini za dokumentarni film brez predhodno napisanega scenarija. To je film brez scenaristov oziroma je scenarij pisalo življenje samo. Moja naloga je bila, da sem te dogodke čimbolj spretno zabeležil s kamero in kasneje v montaži uredil v zgodbo, ki ima rep in glavo. S filmom in filmsko ekipo zdaj potujete po Sloveniji. Kakšni so odzivi gledalcev? Naša ekipa se trudi, da je na vsaki projekciji prisoten nekdo od nastopajočih in ustvarjalcev. Mislim, da ta film potrebuje pogovor po projekciji, saj se toliko vprašanj in čustev porodi med gledanjem filma. Krasno je, če lahko ljudje ta občutenja predelajo že v kinu. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Tudi po sobotni premieri je dokumentarni film spodbudil več kot 150 obiskovalcev Metropola, da so režiserju in igralcu zastavili kup vprašanj. Slovenski film še ima svoje oboževalce in v ljudeh sproža vprašanja o smislu življenja. Velenje v ritmu Program za 11. festival je zasnoval pri-\A C Ć- O znan saksofonist Jure Pukl Po meri živali ali človeka? VELENJE - Max klub Velenje in številna druga prizorišča bodo vse do aprila živeli z vibracijami slovenske džezovske sodobne ustvarjalnosti. Pod okriljem letošnjega džez festivala se obeta sedem koncertnih dogodkov, pri čemer ne bo izostala kreativna džez klinika pod umetniškim vodstvom džezovskega ustvarjalca ter saksofonista Jureta Pukla, sicer tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Koncerti, povezani pod okriljem festivala, namenjajo poudarek slovenski džezovski ustvarjalnosti zadnjih dveh let. Na koncertih se predstavljajo ustvarjalci tovrstne glasbe, ki so v zadnjem času pripravili odmevnejši avtorski glasbeni projekt. Nekateri imajo v svojih vrstah tudi priznane glasbenike iz tujine, je pojasnil Matjaž Šalej iz Festivala Velenje. Festival je s predstavitvijo zadnje zgoščenke odprla skupina Artbeaters, katere gonilna sila je violinist Peter Ogrin. Občinstvo bodo na festivalu v prihodnjih tednih navduševali še Tadej Kampl, Kukushai, Ajda Stina Turek Max klub jazz festival pripravljajo Festival Velenje, tamkajšnja mestna občina in podjetje Činela. Organizatorji na Kreativni jazz kliniki pričakujejo približno 70 udeležencev iz Slovenije in iz številnih evropskih držav. Quartet, Marina Märtensson Band, Jan Kus & The Slavo Rican Assembly. Programski vodja festivala Jure Pukl bo ljubiteljem džeza v začetku marca predstavil svoje sodelovanje z ameriškim vokali-stom Sachalom Vasandani-jem. Tudi mojstrski tečaji Džez festival bo od 26. februarja do 3. marca obogatila tudi Kreativna jazz klinika v velenjski glasbeni šoli. Priznani glasbeni ustvarjalci - deloma gre za domačine, pretežno pa za umetnike z newyorške glasbene scene - bodo na kliniki svoje znanje predajali približno 70 udeležencem. Gre za skupinske, a tudi za individualne ure, namenjene mladim in tudi ne tako zelo mladim, ki jih zanima nadgradnja džezo-vskega muziciranja. Določeni glasbeniki bodo udeležence sprejeli na mojstrskih tečajih, ustvarjalci se bodo povezovali pri skupinski igri v zasedbi, v Max klubu bodo vsak večer jam sessioni. Bogat koncertni program se bo iz omenjenega kluba razširil še v velenjsko galerijo in na druga prizorišča v mestu. TINA STRMČNIK Foto: Ksenija Mikor Greg Hutchinson bo tudi letos nastopil v zasedbi Jureta Pukla, ki je tudi programski vodja festivala. Slednji bo ljubiteljem jazza med drugim predstavil svoje sodelovanje z ameriškim vokalistom Sachalom Vasandanijem. »Knjiga ne bo všeč nikomur, ne levici ne desnici ne belim ne črnim,« je dejala Biserka Povše Tašić, ko je kot založnica v okviru podjetja Kupa komunikacije predstavila delo Predraga Tašića z naslovom Slovenija, Balkan, Evropa po meri živali ali človeka. Ali bomo pristali na to, da bomo živeli na ravni živali, ki se prehranjuje in spi, ali pa si kot razmišljujoča bitja zaslužimo še kaj več, je ena glavnih misli knjige, na kar se navezuje tudi njen podnaslov. »Gre za kritično razmišljanje intelektualca, kakršnih je danes v Slovenji malo, saj so tudi različni strokovnjaki politično ali vsaj nazorsko opredeljeni,« je povedala Povše Tašićeva. To je tretja knjiga Predraga Tašića, nekdanjega uglednega beograjskega novinarja in predstavnika za odnose z javnostmi v vladi zadnjega jugoslovanskega predsednika Anteja Markovića. Več kot dvajset let živi v Sloveniji, zadnje leto v Celju. V svojem najnovejšem delu ne prinaša le kritičnega pogleda na razmere v Sloveniji, Evropi in na Balkanu, temveč ponuja tudi pogled na drugačno prihodnost Slovenije, ki bi lahko bila družba po meri človeka. »S tem ne bi motila interesov velikih sil v svetu. V ospredju bi bil človek, ne pa kopičenje denarja,« meni avtor. To bi bilo po njegovem mnenju mogoče doseči s spremembo sistema vrednot, z uvedbo neposredne demokracije, konkurence, vseh Predrag Tašić oblik lastnine, z omejitvijo mandata politikov in z »deratizacijo« države, kar pomeni, da bi bilo treba spremeniti vsaj 70 odstotkov zakonov države. Na prelomnici je tudi Evropa, v kateri Nemčija narekuje tempo razvoja. Danes zagovarja varčevanje kot način, ki spodbuja neenakost in razlike med državami ter posamezniki. »Evropa je pred razpadom, predvsem zaradi poglabljanja razlik med Nemčijo in drugimi članicami EU,« meni Tašić. V takšni Evropi se Sloveniji s sedanjimi politiki ne piše dobro, saj smo hlapci tujega kapitala in v drugi fazi sužnji. Problematičen je tudi Balkan, kjer je zlasti nevaren odnos med največjima narodoma, med Srbi in Hrvati, zaskrbljujoči so tudi vprašanje Albancev na jugu Balkana, usoda Makedonije in dogajanje na Kosovu. »Zdi se mi, da je krvav razplet vprašanje časa.« Branje je lahko v letu pred volitvami izhodišče za razmislek vseh političnih strani, ki si želijo ohraniti oblast ali se povzpeti na čelo države, meni avtor. TATJANA CVIRN KULTURA 11 Vse pripravljeno za letošnji Bumfest Mednarodni festival tolkalnih skupin tokrat razprodan že več dni pred začetkom Žalec bo konec tedna že dvanajsto leto zapored središče tolkalne glasbe. Bumfest 2018 bo v dveh dneh na odru doma II. slovenskega tabora v Žalcu gostil znane glasbenike z vsega sveta. Matineja bo jutri dopoldne namenjena osnovnošolcem, osrednja koncerta bosta sledila jutri in v soboto zvečer. Prva dama letošnjega festivala je zagotovo priljubljena nemška bobnarka Anika Nilles, ki bo nastopila tako na petkovem kot sobotnem koncertu. Gre za zvezdnico svetovnega kova, zato so se za na njen nastop, kot pravi umetniški direktor festivala Dejan Tamše, dogovarjali kar dve leti. Po nekajletnem premoru bodo na petkovem koncertu med nastopajoči- mi tudi tolkalci iz Združenih držav Amerike. Gre za člane ansambla univerze tolkal v Radfordu. Vodja devetčlanske zasedbe se na Bumfest vrača po dvanajstih letih. Kot študent je bil namreč na prvem festivalu, letos pa bo nastopil s svojo devetčlansko zasedbo. Prav tako je eden od treh doktorjev tolkal, ki bodo konec tedna gostovali v Žalcu. Tolkala na 1001 način Španska tolkalno-plesna zasedba Mas Percusion na oder doma II. slovenskega tabora prihaja s tolkalno-plesnim projektom. Enajstčlanska zasedba iz Valencie, sestavljena tako iz tolkali-stov kot plesalcev, bo pred približno štiristo osnovno- šolci najprej nastopila na petkovi matineji in v soboto še na večernem koncertu, ki ga bo odprl poljski tolkalski dvojec, sestavljen iz očeta dr. Piotra Sutta in sina Bartlo-mieja Sutta. Oče je priznan poljski tolkalist, vodja oddelka za tolkala na akademiji za glasbo v Lodžu na Poljskem, medtem ko sin študira tolkala v Kopenhagnu. Kot tretji doktor prihaja avstrijski tolkalist Richard Filz, ki bo, kot napoveduje Tamše, dodobra razmigal občinstvo. Njegova posebnost je, da pri svojem nastopu ne uporablja glasbil, temveč glasbo ustvarja le s svojim telesom. Manjkale ne bodo niti glasbene delavnice. Te bodo v soboto ves dan in v nedeljo dopoldne. Veliko zanimanje Vstopnice za letošnji festival so pošle že nekaj dni pred njegovim začetkom. Matineja je bila razprodana že nekaj tednov nazaj, sobotni koncert teden dni pred festivalom, v torek pa je bilo na voljo le še ducat vstopnic za petkov koncert. »Tega res nismo pričakovali, a glede na to, da se trudimo in pripravljamo ta festival že 12 let, se nam je vendarle enkrat vse povrnilo. Res je lepo videti, da je odziv obiskovalcev takšen. To je res več, kot smo kadarkoli pričakovali,« je vesel Tamše, ki občinstva zagotovo ne bo razočaral. Za dobro vzdušje bo poskrbel tudi ambasador letošnjega festivala Boštjan Romih. ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA Tudi letošnji Bumfest bo pospremila razstava v Savi-novem likovnem salonu v Žalcu. Na njej bosta svoja dela predstavila Alja Krofl in Konrad Topolovec. Razstavo, imenovano Ritem srca in Sage umetnikovih sanj, bodo odprli nocoj. Na ogled bo do 2. marca. Idejni oče Bumfesta je umetniški direktor festivala Dejan Tamše. Pri organizaciji tesno sodeluje z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec in njegovim direktorjem Matjažem Juterškom. Letošnji Bumfest bo stal približno 20 tisoč evrov. Celjske razstave vse do Berlina? Pokrajinski muzej Celje ostaja vodilna dediščinska ustanova na Celjskem Pokrajinski muzej Celje je lani obiskalo več kot 25 tisoč obiskovalcev. V Pokrajinskem muzeju Celje so zadovoljni s preteklim letom, še posebej so veseli, da se je število obiskovalcev povečalo, poleg tega so pripravili odmevne razstave. Letos bodo pripravili novo večjo razstavo ob stoletnici konca prve svetovne vojne ter restavrirali freske na Muzejskem trgu in jih pripravili za ogled. Pokrajinski muzej Celje je lani obiskalo več kot 25 tisoč obiskovalcev s plačano vstopnico, še približno 80 tisoč obiskovalcev se je zvrstilo na razstaviščih na prostem. »Največ obiskovalcev je iz Slovenije, podobno število jih je iz Avstrije, Italije, še vedno je precej oblikovalcev s Poljske. Kar iz 60 različnih držav je obiskovalcev stopilo v naš muzej,« je ponosno razložil direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. Še vedno si največ obiskovalcev ogleda razstavišče Celeia - mesto pod mestom in tudi razstavo Grofje Celjski, a precej se jih zvrsti tudi na ostalih razstavah. Od večjih razstav v preteklem letu je direktor muzeja izpostavil Steklo na Celjskem. »To je izjemna in zelo strokovna razstava o panogi, ki je bila v preteklosti zelo pomembna na našem območju. Upamo, da bo tako tudi v prihodnosti. Steklarna v Hrastniku in tudi steklarna v Rogaški Slatini se pobirata in sta dokaj uspešni. Druga razstava, ki je bila izjemno odmevna, je bila v koprodukciji s Cankarjevim domom. To je bila razstava Kolumbova hči. Obisk je bil zelo dober, upamo, da bo nekaj teh obiskovalcev kasneje prišlo tudi v Celje. Na razstavi Celje skozi filatelijo smo predstavili filatelistič-no in predfilatelistično gradivo Celja, z njo smo gostovali tudi v Državnem svetu RS. Mislim, da se je prvič zgodilo, da smo kar z dvema razstava gostovali v prestolnici. Od razstav, ki smo jih imeli v muzeju, je treba omeniti še Uganke Celjskega stropa in Zvesto po naravi povzeta preteklost, kjer smo prikazali vedute 19. stoletja iz zbirke muzeja. S svojimi razstavami smo gostovali ne le v Ljubljani, ampak tudi v Stični ter v Šentjurju, Žalcu in Laškem.« »Pompejske« freske na ogled od pomladi 2019 2017 se bo zapisalo kot leto, ko so med arheološkim izkopavanjem na Muzejskem trgu odkrili čudovite freske iz 1. stoletja našega stoletja. Tudi v letu 2018 bo pretežen del dejavnosti muzeja posvečen temu izjemnemu odkritju. Freske so pred dnevi pred vremenskimi neprilikami zaščitili z betonsko ploščo. Rozman upa, da jih bodo lahko do pomladi 2019 predstavili javnosti. Leto 2018 je leto, ki je posvečeno stoletnici konca prve svetovne vojne. Med projekti v letu 2018 je direktor izpostavil razstavo Iz vojne v novo državo. »Leta 1918 je s koncem prve svetovne vojne razpadla tudi država Avstro-Ogrska in Slovenci smo stopili v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tem usodnim dogodkom bo posvečena razstava, ki se bo navezovala na pomembno dogodke iz tega časa. Omenili bomo tudi boje za severno mejo. Iz prostorov, kjer je danes muzej, je odšla skupina prostovoljcev, da bi se borila za čim bolj ugodno izhodišče meje na Koroškem,« je dodal Rozman. V Šentjurju bodo letos odprli stalno razstavo o Ipavcih, v Celju bodo postavili arheološki park Celeia Antiqua in z razstavo Steklo na Celjskem bodo gostovali po krajih celjske regije, kjer so nekoč bile steklarne. Letos si v muzeju želijo povečati mednarodno dejavnost, zato načrtujejo povečano sodelovanje z muzeji iz partnerskih mest. Mednarodno muzejsko sodelovanje Letošnji poglavitni cilj muzeja je, da bi še naprej ostal vodilna dediščinska ustanova na Celjskem. Povezuje se z ostalimi muzeji. Trenutno je aktiven na treh razpisih, s katerimi želijo pridobiti evropska sredstva. S projektoma Barbara - črna kraljica in Veronika Deseniška se povezujejo s hrvaškimi muzeji. S španskimi in z italijanskimi partnerji so se prijavili za projekt Hera. Trenutno čakajo na uradni sklep, da je muzej pridobil status raziskovalne ustanove, s katerim se bodo lahko prijavljali na razpise Javne agencije za raziskovalno dejavnost in ostale mednarodne razpise. Berlin, München, Dunaj, Bruselj, Frankfurt ... Da bi celjski muzej stopil tudi na širše mednarodno prizorišče, trenutno potekajo številni pogovori med muzejem, ministrstvom za kulturo in zunanjim ministrstvom. V letu 2019 želijo z razstavo Kolumbova hči gostovati v Berlinu, kasneje bi z njo potovali še v München in na Dunaj. To so mesta, kjer je imela Alma M. Karlin predavanja. »Leta 2021 bo Slovenija predsedovala EU in ena od idej je bila, da bi bila razstava o Almi takrat v Bruslju. Leta 2022 bo naša država častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma in prav tako želimo, da bi bila Alma tam. Celjanko želimo postaviti na zemljevid svetovnih popotnikov.« Nič novega o muzeju Alme M. Karlin Ideja o muzeju je stara vsaj petnajst let, a zaenkrat je Rozman potrdil, da ostaja zgolj ideja. Osrednja zanimivost celjskega muzeja je poslikan Celjski strop, ki čaka na izdelan restavratorski načrt. »Dokler restavratorski načrt ni narejen, je težko govoriti o ceni, vendar bo upravičena, ker je te vrste strop zagotovo edini v Evropi.« Celjski pokrajinski muzej ima veliko presežkov in želimo si, da bi jih le še bolj izkoristil in se z njimi še bolj postavil na slovenski in evropski zemljevid. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA 12 NAŠA TEMA Ko se »jutri« spotakne ob »včeraj« Arhitektka Aleksandra Geršak Podbreznik o celostnem prostorskem načrtovanju Največjo odgovornost za nepremičnino nosi lastnik in njega zadene tudi kazenska odgovornost, če njegova malomarnost pripelje do neljubih posledic. V zakonu obstaja možnost razlastitve lastnika nepremičnine, a naša sogovornica v širši regiji za takšen primer še ni slišala. »Do razlastitev za ureditev prometne infrastrukture še pride, a ko gre za stavbe, se to ne zgodi skoraj nikoli.« »Pri celostnem prostorskem načrtovanju pogosto naletimo na primere zavarovane stavbne dediščine, ki jo v načrtih tudi ohranjamo. Upoštevamo pogoje, ki jih za to določi pristojni zavod. A se v nadaljevanju pogosto zgodi, da takšna stavba, kozolec ali kaj podobnega kasneje sami propadejo. Varuha, ki bi to preprečil, ni,« pravi Aleksandra Geršak Podbreznik, vodja projektov v Razvojnem centru Planiranje Celje. Pogosto se zdi, da stroge zahteve spomeniškega varstva marsikaterega investitorja odvrnejo od vlaganj v stare stavbe. Bi sprostitev teh spon kaj spremenila? Mislim, da ne. Inovativen in dober arhitekt lahko namreč kljub strogim pogojem zavoda za varstvo kulturne dediščine dobro izpelje prenovo. A to je povezano z denarjem. In ko gre za javne stavbe, pretehtajo najnižja cena in najnižji stroški. To pogosto pripelje do najslabše rešitve. Tudi na Celjskem so gradbena podjetja, ki sama projektirajo in izvajajo obnovo - pogosto po črti najmanjšega odpora. Če govorimo o neodgovornem lastništvu, pogosto mislimo na zasebnike. Ampak tudi ko gre za občine in državo, pogosto ni veliko bolje. Kakor kdaj. Na splošno lahko vzamemo primer starih mestnih jeder. Glede na strukturo stanovanj, meščansko kulturo in razvoj mest najbrž ni ustrezno, da je večina teh stanovanj pristala v kategoriji socialnih stanovanj. To namreč z večino pozitivnih sinonimov mesta ne gre skupaj. In tudi to vpliva na porast praznih površin. Zdi se, da v mestu nasprotje zasebnega in javnega še pogosteje trči v spor. Prostorski načrtovalci določene površine opredelimo kot javne, vendar zaradi spleta okoliščin, denacionalizacijskih postopkov in podobnega, te lahko preidejo v zasebno last. »V Veliki Britaniji na primer obstaja ustanova, ki skrbi za stavbno dediščino. Nevestnega lastnika lahko razlasti, kupcu, ki se zaveže, da bo varoval nepremičnino in jo upravljal v skladu s pričakovanji, pa jo lahko preda po simbolični ceni. To je odraz precej drugačnega razumevanja stavbne dediščine kot pri nas,« pravi Aleksandra Geršak Podbreznik. Namembnost teh površin se s tem ne spremeni. Naloga pristojnih inšpekcijskih služb je, da nadzorujejo rabo takšnih površin in upoštevanje prostorskih dokumentov, ki jih sprejme posamezna občina. Glavno težavo vidim v tem, da se ne nadzira izvajanje tistega, za kar smo dosegli neko družbeno soglasje. V Sloveniji ne moreš več biti mali delničar, ker so stroški za to preveliki. Se bo podobno zgodilo tudi z lastništvom nepremičnin? Težko rečem, ampak trenutno še nismo tam in tudi ne vem, če gremo v to smer. Res pa je vzdrževanje nepremičnine že zdaj velik zalogaj. Še posebej ker je bilo v preteklosti ogromno tipske gradnje, neprimerne tako za prostor kot potrebe stanovalcev. Vsako posredovanje lokalne skupnosti pri obnovi zahteva soglasje vseh lastnikov. Tega je zelo težko doseči. Razpršena lastnina tako ostaja največja težava. Če gre za enega lastnika, je povsem drugače. V Celju imamo nekaj primerov dobre prakse, ko je posamezen investitor ustrezno obnovil stavbe kulturne dediščine in jih tudi primerno upravlja. Kot je dejal eden od županov - če mu vaško jedro kazi grda razpadajoča hiša, Kdo bo rešil Petriček? V občini se osredotočajo na poslovne prostore v središču Celja Mestna občina Celje je v zadnjih dveh desetletjih pretežno z evropskimi sredstvi obnovila Stari grad in Knežji dvorec, zato je mogoče reči, da sta glavna ponosa zgodovinske stavbne dediščine v Celju rešena. Nedavno je z vlaganji zasebnega investitorja zaživel še dvorec Lanovž. Pred dnevi je občina porušila neugledni in nevarni stavbi na Mariborski cesti. Z izjemo nekdanje restavracije na Petričku stavb, ki grozijo, da se bodo sesedle same vase, v Celju trenutno ni. Dediči družine Petriček še vedno iščejo kupca za kompleks nepremičnin, ki so ocenjene na 220 tisoč evrov. Mestna občina Celje je lani septembra izdala potrdilo, da za te nepremičnine ne bo uveljavljala predkupne pravice, čeprav so se pojavljale tudi pobude, da bi jih občina odkupila. »V primeru morebitne prodaje po nižji ceni bo Mestna občina Celje kot zakonita predkupna upravičenka ponovno preverila proračunske zmo- žnosti za nakup,« so sporočili iz občine. Po zadnjih podatkih naj bi se za vlaganja na Petrič-ku zanimal zasebni investitor, ki želi na tem območju obuditi športno-rekreativne vsebine. Sicer pa se v Mestni občine Celje trenutno bolj osredotočajo na oživljanje stavb in poslovnih prostorov v starem mestnem jedru, ki ne propadajo tako očitno kot na primer Petriček, vendar je njihova podoba precej klavrna in kazi podobo vedno lepšega mestnega jedra. Pri tem gre predvsem za stavbi nekdanjega gostinskega obrata in hotela - Majolke in Turške mačke. Občina želi v Majolki, kjer najemnik trenutno še ni znan, oživeti gostinsko dejavnost, glede Turške mačke pa se še odloča, ali bo uveljavila predkupno pravico. A pred časom smo lahko iz občine slišali, da se bolj osredotočajo na ožje mestno središče. Družba Toper naj bi kot najemnica predvidoma marca letos v prostorih nekdanjega Borovega na Glavnem trgu začela opravljati trgovsko dejavnost. Občina je te poslovne prostore sicer kupila leta 2016. RG, foto: SHERPA »Krajani mislijo, da ima niti v rokah lokalna oblast, in pogosto nanjo letijo kritike, da je brezbrižna. A zasebna lastnina je nedotakljiva. Na nevarno stavbo smo opozorili pristojno inšpekcijo. Njen odgovor je bil, da je stavba v zasebni lasti, zaradi česar veljajo zelo stroga merila pristojnosti. Če ne povzroči škode, inšpekcija ne more posegati v zasebno lastnino, enako tudi ne lokalna skupnost,« je pojasnil predsednik KS Janez Palčnik. Lastniki v tujini Pri vstopu v Gorico pri Slivnici stojijo tri večje stavbe, ki so imele v preteklosti pomembno vlogo. Zdaj za dve obstajajo določeni načrti v prihodnosti, medtem ko tretja, ki je v najslabšem stanju, zgolj žalostno propada. »In pri tem ne gre za brezbrižnost lokalne oblasti,« poudarja predsednik KS Gorica pri Slivnici Janez Palčnik. Obnoviti ne morejo, prodati nočejo V občini Šoštanj bodeta v oči vila Breda in objekt Smrečina Stavbi sta v lasti države in kazita podobo zdraviliškega in bolnišničnega kraja Topolšica. Predvideni sta za bolnišnično dejavnost, zato bosta najverjetneje propadali, dokler pristojno ministrstvo ne bo zagotovilo denarja za njuno obnovo. Grassellijevi stavbi v Gorici pri Slivnici Prvo stavbo je od prvotnih lastnikov odkupil lokalni trgovec. »Po nekaterih podatkih naj bi imel lastnik s trgovino večje načrte, celotno zgradbo naj bi s partnerji preuredil. A ker so Župan Darko Menih je pojasnil, da stoji vila Breda na izpostavljenem mestu znotraj zdraviliškega parka. Zgrajena je bila v stilu zdraviliških švica-rij in je nato ves čas služila kot bolnišnični objekt. Bolnišnica Topolšica je leta 2012 občinskemu svetu dala pobudo, da bi vilo spomeniško zaščitili, kar je občinski svet tudi potrdil. Po besedah Meniha vse od takrat bolnišnica z vilo ni storila nič in stavba ves čas propada. Župan se boji, da bo zaradi spomeniške zaščite obnova še bolj zahtevna, saj bo za vsak poseg vanjo potrebno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Smrečina sicer ni spomeniško zaščitena. Potem ko je bilo v preteklosti tričetrt stavbe porušene, je zdaj preostala ruševina sama sebi namen. Vršilec dolžnosti direktorja Bolnišnice Topolšica Jurij Šor-li je povedal, da je bila Smre-čina že vključena v finančni načrt obnove in rekonstrukcije osnovne bolnišnične zgradbe slednji odstopili od projekta, v stavbi ostaja le trgovina, ki je za kraj zelo pomembna,« je razložil predsednik KS Gorica pri Slivnici Janez Palčnik. Propadajoča stavba na drugi strani ceste je še vedno v lasti družine Grasselli. »Ker je v zasebni lasti, lokalna skupnost nima neposrednega vpliva, lastnika lahko le opozarjamo, da Planika. Zataknilo se je pri denarju. »Bolnišnica denarja za obnovo nima. Tega nismo imeli že za obnovo Planike, a ker so bila dela nujna, smo zanje poskrbeli brez udeležbe pristojnega ministrstva. To nas tepe še danes, saj se na ta način soočamo z veliko izgubo, ki zdaj onemogoča tudi našo redno dejavnost,« je dejal. predvidena negovalna ustanova oziroma rehabilitacijska enota za potrebe celjske in slovenjgraške regije. Breda je po zadnjih načrtih predvidena za upravno stavbo. Bolnišnica bi na prodajo stavb pristala le, če bi prostore, ki bi jih obnovil zasebni investitor, lahko nato najela in v njih opravljala svojo dejavnost. A Šorli meni, da v Sloveniji javno-zasebno partnerstvo ne deluje dobro, ampak je bolj način, kako javni denar prelivati »Težko rečem, kakšen vpliv imata propadajoči stavbi na ugled in videz Bolnišnice Topolšica. Ne vem, če ljudje sploh vedo, da sta v njeni lasti. Zagotovo pa stavbi ne dajeta najboljšega vtis za ugled turističnega kraja nasploh,« meni vršilec direktorja Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli. Kljub pomanjkanju denarja za obnovo propadajočih stavb bolnišnica ni naklonjena njuni prodaji. Čeprav se za nakup zanima podjetnik iz Šoštanja. Zemljišči sta namreč strateško pomembni, saj se bolnišnična dejavnost lahko razširi le še tja. V Smrečini je po načrtih obnove prejšnjega vodstva je stavba moteča. To je vse, kar lahko za ureditev naredi krajevna skupnost.« Z odvetniki družine Grasselli je KS navezala stik tudi z namenom, da bi stavbo odkupila, vendar ni dobila spodbudnih odgovorov. »Pred približno letom smo od odvetnikov dobili odgovor, da bo lastnik stavbo uredil, da ne bo več kazila okolice. O pro- v žepe zasebnikov. Zato bolnišnica ne najde skupnega jezika z zasebniki, ki se zanimajo za odkup stavb, kljub temu da jo pesti pomanjkanje prostora. Z Ministrstva za zdravje so nam sporočili, da zemljišči, na katerih stojita objekta Smrečina in Breda nista v načrtu razpolaganja za leto 2018. TS daji trenutno še ne razmišlja. Poskušali bomo ponovno, da vidimo, če se je stališče lastnika kaj spremenilo.« V tretji stavbi v središču kraja je bilo nekoč podjetje Aurea in je zdaj v lasti Občine Šentjur, ki ima z njo smele načrte. Ko bodo na voljo primerni evropski razpisi, se bodo načrti tudi udejanili. BGO NAŠA TEMA 13 Stavbe, ki kazijo videz in ogrožajo varnost Kdo in kako lahko ukrepa, ko propadajoče stavbe ogrožajo javno varnost? Skoraj vsaka občina ima svoj razvpit primer, pri mestnih je problematika še toliko bolj izrazita. Starih hiš, vil in graščin, ki so v desetletjih padle v splet slabih ekonomskih razmer in lastniških mahinacij, je nešteto. In ker je neodtujljivost lastnine ena temeljnih pravnih kategorij, se moramo sprijazniti, da imajo lastniki pravico svoje premoženje prepustiti propadanju. Kaj pa, ko je naše sobivanje v nekem prostoru zaradi tega oteženo ali celo ogroženo? Na razpadajočo stavbno dediščino in zasebno lastnino pogosto opozarjajo v lokalnih skupnostih, a pristojnosti občin so pri tem zelo majhne. Kdo torej lahko ukrepa, ko z nevzdrževane hiše na pločnik pada opeka? Kaj je mogoče narediti, ko se mogočna graščina v soseščini sesede sama vase? Kakšna je vloga inšpekcije in kakšna države? Tem vprašanjem smo se posvetili v tokratni osrednji temi. SAŠKA T. OCVIRK lahko lastniku pošlje le vljudnostno pismo? Če stavba ogroža varnost ljudi, jo občina lahko tudi obnovi in se v določenem deležu vpiše kot lastnica. A kot sem rekla, takšnih primerov ne poznam. Gre za dolgotrajne sodne postopke in prav zato se občine vanje ne spuščajo. Gre pri oblikovanje arhitekturne podobe našega bivalnega okolja za širšo težavo vzgoje? Nenazadnje tudi takrat, ko gre za barvo fasade? To vprašanje je zelo aktualno in zelo pereče. Gre za občutek skupnosti, kaj v neko okolje sodi in kaj ne. Zbornica za arhitekturo na to temo pripravlja tudi izobraževanje mladih. Lahko rečemo, da agresivne barve ne sodijo v naš prostor, a razumevanje ljudi, kaj je lepo, je zelo različno. Za barvo fasade se odločajo tudi na podlagi mehiških nadaljevank in agresivnih reklam proizvajalcev barv. O kulturi bivanja bi morali učiti že otroke v vrtcu. Trenutno SAŠKA T. OCVIRK je naša zakonodaja takšna, da dopušča skoraj vse. Tudi če splošen prostorski akt predvideva pastelne barve in tudi če jih arhitekt pri posamezni hiši natančno opredeli, upravno gradbeno dovoljenje na to ni vezano. Lastnik lahko stavbo prebarva, kakor se mu zdi. Za pleskanje nenazadnje ne potrebujemo nobenih dovoljenj. In pod črto pač imamo stanje, kakršno imamo. StO Foto: GrupA OB ROBU Dokler komu ne pade opeka na glavo So kot pajčevina po hiši. V svoji soseščini jih skoraj ne vidimo več. Nerodno nam postane, ko dobimo goste. Propadajoče hiše svojo žalost razglašajo precej na glas. Zgodbe so bolj ali manj podobne. Govorijo o lastnikih, ki svojim rojakom iz tujine čisto privoščijo podrtijo v domači vasi. Govorijo o obubožanih posameznikih, ki nimajo niti za kurjavo. Govorijo o zgrešenih nakupih in propadlih podjetniških sanjah... In ker v tej državi vlada svoboda, imamo pravico biti samosvoji, obubožani in propadli. In naše hiše imajo pravico razglašati, kar jim pač pade na pročelje. Četudi sta to trhel tram in zlomljena opeka. No, ja, vsaj na načelni ravni se lastniška pravica enega konča tam, kjer se začne pravica do varnosti nekoga drugega. A le na načelni ravni. Zgolj občutek ogroženosti, ko hodimo po cesti, namreč ne šteje. Tudi če opeka ves čas po malem pada s strehe. Za trdnost primera in smotrnost ukrepanja je skoraj nujno, da komu kaj pade na glavo. Ko se je pred časom na naše uredništvo s podobno težavo obrnila bralka, smo odgovor iskali najprej pri lastniku stavbe. Ta si je s sklenitvijo zavarovalne police opral roke. Zavarovalnica pa se je sklicevala na višjo silo. Nihče ni kriv, če veter vrže opeko s strehe. Škodo na avtomobilu mora bralka pač vzeti v zakup. Da je ta »nepredvidena« višja sila na delu že leta in da je avto sosedom razbila že drugič, ni zanimalo nikogar. V prostoru ljudje sobivamo tudi s svojimi bivališči. In vsako sobivanje zahteva strpnost in spoštovanje do drugega. To je stvar kulture in osebne zrelosti človeka. Če se vsaj načeloma strinjamo, da ni lepo drug drugemu hoditi po nogah, pa smo že z barvo fasade prav lepo zmožni koga brcniti v želodec. Podrtija brez lastnika Grajska kašča se podira, inšpektor odločbe ne more poslati nikomur Grajska kašča v Podčetrtku grozi, da se bo sesedla na občinsko " cesto. V občini Podčetrtek imajo z grajskimi lastniki smolo, saj mogočna stavba nad trškim jedrom že leta propada. Še bolj neverjeten je zaplet glede grajske kašče, ki stoji tik ob javni cesti. Strešniki in kamenje padajo na vozišče ter ogrožajo mimoidoče. Država in občina ob tem ne moreta nič. Inšpektor bi ukrepal, a kaj, ko odločbe ne more poslati nikomur. Ob prodaji leta 1990 je grajska kašča obvisela v pravni praznini med nekdanjim in novim lastnikom. Podjetje Hmezad je kmalu po prodaji šlo v stečaj in pravno ne obstaja več. Novi lastnik Zečević prenosa lastništva ni nikoli dokončno uredil, po njegovi smrti imajo njegovi dediči za to še manj zanimanja. Kot pravi župan Podčetrtka Peter Misja, za stavbo ni bil izveden zapuščinski postopek. Z bolj ali manj neodzivno družino pokojnika občina komunicira le preko odvetnika. Kljub temu na občni verjamejo, da bodo našli pravno pot do rešitve težav. »Zgornji del stavbe je že povsem uničen in kaj drugega kot rušenje verjetno ne bo izvedljivo. Obokane kleti, ki so res nekaj posebnega, bi lahko rešili. Z ustrezno izolacijo bi stavbo zavarovali in ohranili za kakšno namembnost v prihodnjosti,« pravi Misja. Milijonov, ki bi jih zahtevala obnova kašče ali gradu, občina nima. Bi bilo pa vse drugače, če bi že od začetka, pri prvi prodaji, imeli kakršenkoli vpliv na izbiro lastnika. Ob trenutnem stanju teh nepremičnin, nezaintere-siranosti lastnikov in nerazumevanju države bo celostno rešitev v vsakem primeru zelo težko najti. StO »Kot župan lahko nevestnemu in neodgovornemu lastniku nepremičnine v kraju pošljem le vljudnostno pismo. Razlastitev kot pravni institut sicer obstaja, vendar v tem primeru še to ne pride v poštev, ker ni nikogar, ki bi ga bilo mogoče razlastiti. Preprostemu človeku je to res težko razumeti,« o grajski kašči pravi župan Misja. Lastnika stavbe še nista videla Ena od propadajočih stavb, za katere lastniki ne vedo, kaj bi z njimi, stoji tudi ob Cesti v Trnovlje, v neposredni soseščini Celjskih mesnin. Stavba je v lasti podjetja Simpos, ki ima sedež v kraju Dobrovo v Brdih. Simon Bužinel, eden od dveh lastnikov Simposa, je povedal, da sta stavbo kupila lani, da bi pomagala prijatelju, ki se je znašel v stiski. Cena je bila ugodna, koliko sta plačala za stavbo, ni povedal. Je pa priznal, da stavbe še nikoli ni videl »v živo«. »Kaj bova z njo, še ne veva, bova pa vsekakor kmalu nekaj naredila z njo. Najprej jo bova vsaj malo uredila in pospravila, kaj bo sledilo temu, pa se s poslovnim partnerjem Marjanom Rusjanom še nisva odločila. Morda jo bova obnovila in jo dala v najem, ali pa Zgradba na pragu Polzele bo le dobila novo vsebino. Njena lastnica Kmetijska zadruga Polzela se je odločila, da jo bo prodala. Novo vodstvo, nova vsebina Propadajoča zgradba Kmetijske zadruge Polzela kmalu z novim lastnikom bova poiskala najemnika, ki jo bo sam obnovil in mu bova zato znižala najemnino,« je o načrtih s propadajočo zgradbo povedal Bužinel. Kdo je bil do lani lastnik stavbe, nam ni uspelo izvedeti, menda naj bi bilo podjetje Koto. Iz podatkov geodetske uprave je razvidno, da je bila zgrajena leta 1950, da parcela, na kateri stoji, meri 1.331 kvadratnih metrov in da je njena vrednost ocenjena na malo več kot 168 tisoč evrov. JI Foto: SHERPA Večja večnamenska zgradba ob glavni cesti Pol-zela-Ločica v bližini železniškega prehoda bo po več desetletjih propadanja le dobila novo vsebino. Njena lastnica Kmetijska zadruga Polzela se je le odločila, da jo bo prodala. Kakšna dejavnost bo po novem na tem mestu, bo tako odvisno od novega lastnika. Občina Polzela si je že več let prizadevala, da bi zgradba na pragu naselja Polzela le dobila novo podobo. Ker je več let samevala, Kmetijska zadruga Polzela pa se zanjo do zdaj ni veliko zmenila, jo je močno načel zob časa. Okna so razbita, vrata polomljena, v zadnji zimi se je zrušil celo del strehe. V njej naj bi se zadrževali nepridipravi, govorilo se je celo o preprodaji mamil. Polzelska občina je tamkajšnjo kmetijsko zadrugo zato o neprimernosti nepremičnine opozarjala več let. »Zgradba ni kazila le okolice, ampak je postala tudi nevarna,« je bil jasen župan Jože Kužnik. Zadnji dopis občine je, kot kaže, le obrodil sadove. Ključni razlog za to je zagotovo menjava vodstva Kmetijske zadruge Polzela, ki je s prvim januarjem dobila novega direktorja Draga Strmčnika. Ker z nekdanjo sušilnico, v kateri je pred leti domovala tudi manjša trgovina Puckmeister, nimajo načrtov, so se odločili, da jo bodo prodali. Bivši direktor bi jo lahko prodal že prej, ko bi zanjo dobili še več denarja, a je ni, zato bo zdaj izkupiček takšen, kot bo. Kužnika veseli, da so se stvari le začele premikati, saj ima občina v takšnih primerih, kot pravi, bolj ali manj zvezane roke. »Če lastnik nepremičnine nima posluha zanjo, občina ne more narediti skoraj nič. S tem smo se že nekajkrat soočili tudi v praksi.« ŠO 14 KRONIKA Za fantka bo poskrbel center za socialno delo Materi, ki ji grozi do tri leta zapora, otroka zagotovo ne bodo vrnili Kazenski zakonik predvideva do tri leta zapora za kaznivo dejanje, ki ga je storila ženska, ki je v soboto dopoldne rodila in nato novorojenčka pustila v toaletnih prostorih AMZS Centra varne vožnje na Vranskem. O primeru, nad katerim se zgraža vsa Slovenija, so na policiji nekaj podrobnosti povedali, a zaradi varovanja osebnih podatkov ženske njena identiteta ni znana. Zdaj je na potezi pristojni center za socialno delo, ki bo novorojenčku uredil začasno namestitev v rejniški družini. Možnosti, da bi otroka dobila mama, če bi to zahtevala, ni. Naj spomnimo, da je novica o najdbi novorojenčka odjeknila v soboto dopoldne, ko so ga v toaletnih prostorih našli inštruktor varne vožnje, čistilka in hišnik. Na srečo so ga našli takoj, ko je mati zapustila center varne vožnje. Njeno obnašanje, saj je bila v zelo slabem psihofizičnem stanju, je bilo namreč ves čas sumljivo tudi ostalim, ki so bili takrat v centru. Na to so bili tudi pozorni. Ženska naj ne bi bila s Celjskega, a tudi mladoletna Policija do zdaj ženske še ni obravnavala zaradi katerega drugega kaznivega dejanja. V AMZS Centru varne vožnje primera ne komentirajo. Foto: amzs.si naj ne bi bila. Po neuradnih podatkih naj bi bila stara približno 24 let. Na Vransko naj bi prišla opravljat tečaj varne vožnje, spremljal pa jo je domnevno njen partner. Ravno zaradi slabega psihofizičnega stanja so ji v centru ponudili možnost, da tečaj opravi kdaj drugič, a je to zavrnila. »Nato je odšla v toaletne prostore, kjer se je zadržala dlje časa,« je pojasnjeval vodja oddelka za splošno kriminaliteto Policijske uprave Celje Milan Vogrinc. Otrok preživel zaradi hitre pomoči Po porodu naj bi otroka pustila na tleh. Inštruktor, hišnih in čistilka so mu nudili prvo pomoč in ga oskrbeli do prihoda reševalcev žalskega zdravstvenega doma. Otroka so najprej Pri poskusa detomora gre za kaznivo dejanje, pri katerem mati takoj po porodu otroku poskuša odvzeti življenje tako, da ga poškoduje ali da ga zapusti. Otrok sam namreč ne more preživeti. Mati je po porodu z moškim takoj odšla, a so ju policisti ustavili med vožnjo najverjetneje domov. Oba so takoj pridržali, a so ženski morali pridržanje prekiniti, saj so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, od koder so jo v nedeljo odpustili domov. Tudi moški danes ni več pri- držan. Še vedno pa kriminalisti preiskujejo, kakšno vlogo je imel pri kaznivem dejanju. Trenutno še ni znano, ali je oče otroka. Če bodo preiskovalci ugotovili, da je bil pri kaznivem dejanju neposredno prisoten, bodo tudi njega ovadili zaradi poskusa detomora. odpeljali v celjsko bolnišnico in nato v UKC Ljubljana. Njegovo stanje naj ne bi bilo več ogrožujoče. Po do zdaj znanih informacijah otrok ni bil poškodovan, a je obstajala nevarnost, da ne bo preživel. »Inštruktorju gre velika zahvala za prisebno ravnanje, saj je nemudoma začel ogrevati novorojenčka in je to počel do prihoda žalskih reševalcev,« dodaja Vogrinec. Kako naprej? Naloga pristojnega centra za socialno delo (torej tistega, ki je na območju, na katerem živi ženska, ki je otroka pustila) je, da z žensko opravi razgovor. Ob tem ji bo -glede na trenutno psihično in fizično stanje - nudil tudi pomoč. Najprej bo center poskrbel za otroka, ki ga bo namestil v rejniški družini. Ker je ženska v kazenskem postopku zaradi enega najhujših kaznivih dejanj, možnosti, da bi otroka dobila nazaj, ni. Center bo najverjetneje izdal odločbo o odvzemu otroka. Po njegovi namestitvi v rejniški družini se bo najverjetneje sčasoma začel postopek posvojitve. Na centrih za socialno delo opozarjajo, da gre za eno najhujših oblik zapustitve otroka v njegovem najranljivejšem obdobju. Mati je imela namreč vse možnosti, da bi o tem, da za otroka ne more skrbeti ali da si ga ne želi, obvestila center za socialno delo že pred porodom. Takrat bi na centru podala izjavo, podpisala potrebo dokumentacijo, po porodu v porodnišnici pa bi center otroka prav tako namestil v rejniški družini. V takšnem primeru bi imela mati leto časa, da bi se odločila, ali bi za otroka skrbela in ga vzgajala. Če bi po tem času center presodil, da mati to lahko stori, bi ji otroka vrnili. V nasprotnem primeru bi mu zagotovili posvojitev. Ko oškodovanci zaradi strahu ne prijavijo izsiljevanja Pred dnevi se je v priporu znašel 35-le-tni državljan Bosne in Hercegovine s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki mu očitajo kaznivi dejanje izsiljevanja. Njegov 25-letni pajdaš je še vedno na prostosti. Za njim so izdali tudi iskalni nalog. Gre za stara znanca policije, ki že imata na vesti podobna kazniva dejanja. Lani maja je eden od njiju 29-letnemu Celjanu posodil manjšo vsoto denarja. Po naših podatkih gre za sto evrov. Po tem »posojilu« sta 29-letnika začela izsiljevati za glavnico in namišljene obresti, ki so do septembra lani predstavljale že 25-kratnik vrednosti glavnice. »Osumljena sta oškodovancu grozila, ga tudi pretepla. Ko jima je izročil zahtevan denar, sta si izmislila nov dolg in obresti zanj,« so sporočili s celjske policije. Kako se je dogajanje zapletlo, kaže to, da je 29-letnik moral storilcema jeseni lani predati tovorno vozilo, ki je bilo vredno kar 250-krat več, kot je bila vredna glavnica. To naj bi storil tako, da je na območju Celja vozilo najel, ga odpeljal v Bosno in Hercegovino, jima ga tam predal in se nato vrnil v Slovenijo, kjer je na Policijski postaji Žalec prijavil tatvino. In tam naj bi se 29-letnik »zlomil« ter povedal, kaj se dogaja. Izsiljevanje se namreč tudi s predajo vozila ni končalo. Kriminalisti V ozadju izsiljevanja so pogosto tudi posli z drogo so 35-letnika prijeli in ga odpeljali tudi na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor, medtem ko 25-letnika še iščejo, tako da preiskava še ni končana. Obema grozi do deset let zapora. Storilci pogumni, a ne pred policijo Tovrstna izsiljevanja niso tako zelo redka, je povedal kriminalist Policijske uprave Celje Boštjan Hmelak: »Domnevamo, da je oškodovance zaradi maščevanja storilcev ali zaradi nadaljnjega pričanja v sodnem postopku tudi strah takšna kazniva dejanja prijaviti.« A prijava je ključna, saj brez nje kriminalisti težko preiskujejo ozadje tovrstnih izsiljevanj. Največkrat so takšna izsiljevanja povezana s prekupčevanjem z drogo. Tega sicer v zadnjem primeru na Celjskem niso mogli dokazati, a na splošno takšni dolgovi nastajajo ravno v poslu z drogo, dodaja Hme-lak. In v takšnem krogu prekupčevanja z drogo je strah pred prijavo še toliko večji, saj se lahko izkaže, da je bil oškodovanec predhodno prav tako vpleten v nedovoljena dejanja. Zato storilci ravno to nemoč oškodovancev izkoriščajo do onemoglosti. Najpogosteje gre za ljudi, ki so že bili kdaj ovadeni, torej so specialni povratniki tudi Največkrat so takšna izsiljevanja povezana s prekupčevanjem z drogo tako v zadnjem primeru. zaradi nasilništva, saj je nasilje pri izsi- niso povezani ljevanju pogosto prisotno. Največkrat gre združbo. tudi za posamične primere, kjer storilci . Vendar zaenkrat ne kaže, da je v organizirano kriminalno SŠol KRONIKA 15 Založene oporoke: postopki še trajajo Ko je leta 2016 v javnost prišel podatek o odkritju nerazglašenih oporok na nekaterih slovenskih okrajnih sodiščih, se je odzvalo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Prvi primer takšne nepravilnosti so odkrili na Okrajnem sodišču v Novi Gorici, nato so pregled vseh tovrstnih postopkov opravili na vseh slovenskih sodiščih. Tudi na okrajnih sodiščih v celjskem sodnem okrožju. In tudi tu so našli napake. Šlo je za primere, ki bi lahko imeli materialnoprav-ne posledice za stranke. To pomeni, da obstaja velika možnost, da so bile zaradi napak sodišč, kjer so bile oporoke deponirane, oškodovane. Sodišče je takrat nepravilnosti povezovalo tudi s spremembami v delovanju prvostopenjskih sodišč pred več desetletji. Sodišča so vse oporočne dediče iz odkritih nerazglašenih oporok tudi obvestila, da lahko svoje pravice iz pozneje najdenih oporok, če želijo, uveljavljajo v pravdi. Zanimalo nas je, kakšne so bile posledice oziroma ali se je kdo od oškodovancev za pravdo tudi odločil. »Okrajni sodišči v Šmarju pri Jelšah in Velenju nista imeli nerazglašene oporoke, katere posledica bi bila vložitev tožbe. Okrajno so- Ob vikend hišici stoji tudi napis, da gre za »nebeško hišo«. v Zena umrla, morilsko orodje še iščejo Storilec še vedno v kritičnem stanju V torek so kriminalisti ves dan opravljali ogled kraja družinske tragedije v Klokočovniku pri Slovenskih Konjicah. 62-letni Marjan Gostenčnik naj bi namreč umoril enako staro partnerko Marjeto. Po umoru naj bi odšel do Poljčan, kjer naj bi legel na tire in poskušal storiti samomor. Hudo poškodovan je še vedno v kritičnem stanju. O tem, da bi lahko bila 62-letnica žrtev kaznivega dejanja, so policijo obvestili njeni svojci, ki so bili predhodno obveščeni o poskusu Gostenčnikovega samomora. Skupaj s policisti so prišli v Klokočovnik v vikend hišico, kjer so našli mrtvo žensko. Čas umora policija še preiskuje, domneva pa, da je moški ženo umoril med spanjem v ponedeljek zjutraj. Usodna naj bi bila najmanj dva udarca s topim predmetom, ne gre pa za sekiro. Morilsko orodje še vedno iščejo. Vzrok za dejanje še ni znan, moški je namreč izredno hudo poškodovan in je v življenjski nevarnosti. Storilec naj bi bil že večkrat ovaden zaradi nasilja v družini. Predlani je bil celo obsojen na 11 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Poleg tega so ga obsodili tudi za preprečitev uradnega dejanja uradni osebi. V za- dnjih dveh letih pa 62-letnica prijav o nasilju ni podala. Gostenčnikova nista bila s Celjskega, živela naj bi na območju Slovenj Gradca. Čeprav so se pojavile govorice, da naj bi se ločevala, tega podatka policija ni potrdila. Je pa 62-letnik v zadnjem času živel v Klokočovniku, partnerka pa naj bi ga občasno obiskovala. Sosedje so moškega opisovali kot nekoliko čudaškega, nekateri omenjajo celo, da naj bi zaradi domnevnih sporov s sosedi v preteklosti kdaj že klicali policijo. Njegove žene pa niso poznali, videvali so jo le, ko se je občasno pripeljala. SŠol dišče v Žalcu razpolaga z informacijo, da je bil v eni zadevi vložen odškodninski zahtevek na državno odvetništvo. Trije odškodninski zahtevki so vloženi tudi v zvezi z nerazglašenimi oporokami na Okrajnem sodišču v Celju,« so nam odgovorili z Okrožnega sodišča v Celju. O materialnopravnih posledicah je zaenkrat še težko govoriti, saj postopki še niso končani. SŠol, foto: SHERPA Unovčevala ponarejen denar Na območju Celja, Šentjurja in Šmarja pri Jelšah se je konec lanskega in v začetku letošnjega leta pojavilo več primerov najdb ponarejenega denarja v obtoku. Policisti so v preiskavi prišli do podatkov, da je storilec v gostinskih lokalih in trgovinah na teh območjih unovčil več ponarejenih bankovcev za dvesto evrov. Konec preteklega tedna so odvzeli prostost dvema osumljenima. Gre za moškega, starega 34 let, z območja Šentjurja in 25-letnika z območja Šmarja pri Jelšah. Pri obeh so opravili tudi hišno preiskavo. Po vseh zbranih dokazih bodo zaradi kaznivega dejanja ponarejanja denarja ovadili le 25-letnika. Hudo poškodovan v požaru Minulo sredo popoldne je zagorelo v delavnici v Zgornji Rečici na območju Policijske postaje Laško. 37-letni lastnik delavnice, ki je bil v objektu sam, je zaradi okvare na črpalki vozila iz rezervoarja črpal gorivo, pri čemer je najverjetneje prišlo do kratkega stila, zaradi česar se je gorivo vnelo. 37-letnik se je v požaru izredno hudo poškodoval. Tujo krivdo za nastanek požara so kriminalisti izključili. Ogenj je delavnico v celoti uničil. Divjal po avtocesti Prometni policisti so kaznovali 19-letnega voznika, ki je v ponedeljek po avtocesti vozil kar 228 kilometrov na uro. Ustavili so ga na avtocestnem počivališču Tepanje. 19-le-tnik je doma z območja Policijske uprave Maribor. Po avtocesti je divjal z osebnim vozilom Porsche Macan. Vozniku so odvzeli vozniško dovoljenje in mu izdali obdolžilni predlog. Trčila v avtobus Na Cesti v Laško se je včeraj dopoldne zgodila prometna nesreča, v kateri se je lažje poškodovala ena oseba. V nesreči sta trčila osebno vozilo in avtobus. Vzrok nesreče naj bi bila vožnja skozi rdečo luč. Prekršek naj bi storila voznica, zaradi česar so ji policisti izdali tudi plačilni nalog. Voznica se je v trčenju tudi lažje poškodovala. «CRIZNITE V ZLAT KROF Pust bo tokrat zlatih ust. 13. februarja bomo v Jutranjem ritmu z Evo in Dejanom ob 8.30 gostili devet srečnih izžrebancev, ki bodo ugriznili v krof. V enem od krofov, kijih bodo spekli v pekarni Geršak, se bo skrival zlat prstan Hiše nakita Adamas. Sodelujete lahko s kuponi, na Facebookovi strani Novi tednik in Radio Celje ter spletni strani www.radiocelje.com in www.novitednik.com. ^p Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Podpis: Tel. številka: Datum: Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje s pripisom Zlat krof ali pa ga prinesite na oglasni oddelek do 7. februarja do 11. ure. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo In hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR! r Preglejte aktualno ponud D O J 1 Novo v Celju! Center medicinske pediküre An. Nika Novo v Celju! 7. januarja je v Aškerčevi ulici 14 v Celju (v pritličju objekta Celeiapark) odprl vrata najsodobnejši center medicinske pedikure v Sloveniji An. Nika. Vida Ozis ima dolgoletne izkušnje na področju medicinske pedikure. S preselitvijo na novo lokacijo v središče mesta je tako postala dostopnejša za stranke. Center je najbolj prepoznaven noht, prepoznamo po ostri in na po zdravljenju vraščenih nohtov, kar uspešno rešuje z VHO-medi-cinsko sponko. Vraščen noht ali zanohtnica je zelo pogost pojav, ki se večkrat pojavi pri moških, največkrat mladostnikih. Do vra-ščanja nohtov pride zaradi več različnih dejavnikov, med katerimi najbolj izstopata nepravilno striženje nohtov in neustrezna obutev, obstaja pa še nekaj drugi razlogov, kot so dednost, debelost, sladkorna bolezen, artritis in poškodbe. Da gre za vraščen določen del omejeni bolečini ob strani nohta, rdečini in oteklini, iz katere se ob pritisku pojavi izcedek, ter po povečani stranski gubi na prstu. Zdravljenje drugih težav Zelo uspešni so tudi pri odpravljanju diabe-ti č- Prednosti zdravljenja z VHO-medicinsko sponko nega stopala, kurjih očes, otiščancev, bradavic in v današnjem času pogostega glivičnega obolenja. Pristop pri zdravljenju določijo na podlagi vzroka za nastanek težav (anamneza stopala), ki ga ugotovi njihov strokovnjak - terapevt. Glivična obolenja so v današnjem času zelo pogost pojav, zato v centru priporočajo preventivo, s katero preprečujemo širjenje bakterij. Običajno mamo težave z glivicami in bakterijami takrat, ko nam pade imunski sistem, zato je Zdravljenje vraščenega nohta po enem mesecu (prej in potem) povsem neboleče zdravljenje takojšnje olajšanje z razbremenitvijo področja okoli nohta ali kože težave z obutvijo po namestitvi minejo možnost športnih aktivnosti takoj po namestitvi dolgoročno izboljšanje naravne rasti nohtov učinkovita alternativa bolečim kirurškim posegom odlično prilagajanje sponke ne glede na obliko nohta priporočljiv zdrav življenjski slog (pravilna prehrana, gibanje na prostem ...). Manj odporni so sladkorni bolniki in tisti, ki imajo težave z ožiljem. Sem sodi tudi velik del športnikov, ki se jim noge veliko potijo. Treba je biti pozoren pri higieni nog: noge si po tuširanju dobro posušite, nogavice redno menjavajte in čevlje pogosto (primerna obutev). Največje težave imajo sladkorni bolniki Sladkorni bolniki se ob diagnozi velikokrat soočijo tudi s spremembami, ki nastanejo na nogah in stopalih. Visok krvni sladkor, ateroskleroza in okvara živcev povzročijo, da posameznik izgubi občutek za bolečino. Tako se zgodi, da ne opazi pretesnih čevljev in jih še vedno nosi, ne občuti vlage, znoja, ne zaznava tujkov v čevljih itd. Ker ne more pravočasno ukrepati in si, denimo, priskrbeti ustrezne čevlje, lahko nekatere mišice na stopalih izgubijo polno funkcionalnost, kar privede do obremenitve preostalega dela stopala. Zdravljenje in nega diabetičnega stopala v Centru medicinske pedikure An. Nika potekati pod strogim nadzorom strokovno usposobljene osebe - pedikerja. Najbolj «I { 1ШЖ zaželen® |f ^ "Ц najbolj ШШ • iskana...»" \ _ f-fl GARANCIJE • i. . !%, ,1 (f »t M ra z prod a j a *******«»« ü prihranki v»*do 7.000 EUR „ . „h„,nn пкм|»н*«ГОТ«™е~ + Vlfll««" + 4 zlirofc* gume ЈЦјЈДДСГ ЧЛНВг^^^ <2ž>HYUnDfll HYUNDAI POLZELA AC KRALJ, Cast d.o.o., Malteška cesta 57 3313 Polzela 03 70 50 400 www.cast.: - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME ZVESTOBE: 1ШШШШ w ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Deset fraz, ki jih morate na delovnem mestu izreči pogosteje Imate občutek, da vam na delovnem mestu zaupajo? Kaj v tako specifični situaciji sploh pomeni zaupanje? Kako si ga ustvarite in na kakšen način morate komunicirati z drugimi, da bodo v vas videli osebo, ki ji lahko povedo svoje težave in dvome? Obstaja kar nekaj fraz, zaradi katerih vam bodo sodelavci bolj zaupali. Ponujamo vam jih deset. Uporabljati jih lahko začnete že danes. 1. To je moja krivda. Priznanje, da smo naredili napako, je pol poti do odpuščanja. Poleg tega je grešiti človeško in po besedah avtorja knjige Faktor zaupanja Paula Zaka je ravno nepopolnost tisto, kar privlači druge ljudi. Raje imamo ljudi z napakami kot tiste, ki nikoli ne zagrešijo nobene. 2. To mi veliko pomeni. Ljudem veliko pomeni, če jim poveste, kako je njihovo delo vplivalo na vas in na vaše delovanje. Sodelavcem pokažite, da cenite njihovo delo in da se ga zavedate, pohvalite jih za trud in jim predstavite pozitivne posledice njihove zagnanosti. 3. Všeč mi je, kako si to oddelal. Opazite pot, po kateri je oseba prišla do cilja. Imate opravka s koleričnim sodelavcem, ki nikakor ne more skriti svoje jeze, tokrat pa se mu je uspelo zadržati? Povejte mu, da vam je všeč način, s katerim se je spopadel s situacijo, in pohvalite njegovo ravnanje. S pomočjo teh besed bo postal bolj samozavesten in motiviran za spremembe. 4. Bi mi lahko pomagal? Zmotno je mnenje, da je šibek in manj sposoben tisti, ki prosi za pomoč. Naspro- tno - raziskava iz leta 2015, objavljena v reviji Management Science, je pokazala, da so ravno takšne osebe v očeh drugih bolj kompetentne, saj to med drugim izraža skromnost, ki je ena od lastnosti, s katerimi se vodja na ravni zaupanja poveže s svojimi podrejenimi. 5. Vesel sem, da te vidim! Namesto standardne pozdravne fraze uporabite takšno, ki izhaja iz vas in iz vašega razmerja z osebo, s katero stopite v stik. Uporabite primerno navdušen ton, realno telesno govorico in zgornje besede, ki sogovorniku dajo občutek, da vam njegova prisotnost veliko pomeni. 6. Zaupam tvoji presoji. Zaupanje je obojestransko in vzajemno. Ko ga boste širili v delovnem okolju, se bo hkrati širilo tudi zaupanje sodelavcev v vas. Naslednjič, ko boste delali v skupini in se boste znašli pred dilemo, odgovornost prepustite sodelavcem tako, da jim poveste, da zaupate njihovemu mnenju in njihovi presoji. Ne popravljajte idej, sprejmite jih z odprtimi rokami in si dovolite delati izven ustaljenih okvirjev, na katere ste navajeni. 7. Kaj si počel včeraj? S tem vprašanjem boste pokazali zanimanje za drugo osebo in za njen prosti čas. So osebe, ki svoje pretekle dogodke z veseljem delijo, in osebe, ki jih raje zadržijo zase, a res je, da že majhno izkazano zanimanje za druge vzbudi zaupanje v njih in prijeten občutek, da nekdo skrbi zanje. In strinjati se moramo, da je v trenutnem kapitalističnem svetu tega vedno manj. 8. Ne bi zmogel brez tebe. To je še eden od načinov, s katerim izkažete hvaležnost za dejanja drugih. S temi besedami, izrečenimi v javnosti, osebo pred drugimi postavite na piedestal in ji pripišete velik pomen. 9. Kako lahko pomagam? Moč te besedne zveze premika gore, še posebej če so v igri časovni roki, visoka raven stresa in obup, ki sledi, ko se dan D bliža. S to frazo sodelavcem pokažete, da jim stojite ob strani in ste jim na voljo za pomoč takrat, ko jo potrebujejo. V delovnem okolju ustvarja kolegialnost, ki je pri timskem delu izredno pomembna. 10. Povej mi o tem, kako ... Nekateri ljudje radi govorijo o sebi in z izraženim interesom za njihove stvari boste ustvarili povezavo, ki jo želite doseči. Pokažite, da ste radovedni, odprti za mnenja drugih - ravno takšne osebe so sposobne zgraditi boljše medsebojne odnose in na nezavedni ravni zlahka privlačijo nove ljudi ter nove socialne stike. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com NE PREZRITE Naslednjič: Zakaj 70 odstotkov zaposlenih ne dela po svojih najboljših močeh? И MojeDelo.com Sales representative/ prodajni predstavnik (m/ž) (celotna Slovenija) Znanja in zahteve: izkušnje na prodajnem področju so pogoj, prednost imajo kandidati, ki so odzivni, samoiniciativni, sposobni, da se odločajo v zahtevnih situacijah, ter sposobni prevzemanja odgovornosti, timski igralci, prednost bodo imeli kandidati z znanjem o betonskih izdelkih ter predhodnimi B2B-prodajnimi izkušnjami v gradbeni (ali podobni) industriji ... Lafarge Cement, d. o. o., Kolodvorska cesta 5, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 21. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja: elektro, barve, gospodinjstvo in sanitarni oddelek (m/ž) (Celje) Za naš trgovski center Obi Celje iščemo sodelavca za delovno mesto vodja oddelka (m/ž) za polni delovni čas, in sicer za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Obi, d. o. o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 2. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Orodjar (m/ž) (Prebold) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, poznavanje orodij, strojev in naprav za brizganje plastike, vsaj 1 leto izkušenj na področju izdelave, montaže oziroma popravilu / vzdrževanju orodij, osnovno razumevanje nemškega ali angleškega jezika. Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nastavljalec strojev za brizganje plastike (m/ž) (Žalec) Pričakujemo končano najmanj IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (strojna ali elektro), zaželene so izkušnje z delom na področju brizganja plastike oziroma poznavanje strojev in orodij za brizganje plastike (ni pogoj), osnovno razumevanje nemškega ali angleškega jezika, samoiniciativnost, tehnično znanje in motiviranost. Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 1. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pomočnik v proizvodnji (m/ž) (Velenje) Opis delovnih nalog: po naročilu vodje izmene ali pomočnika vodje izmene opravlja in po potrebi koordinira delo v proizvodnji v skladu s proizvodnimi načrti in z delovnimi nalogami, skrbi za pravilno mešanje in pripravo materialov, izvaja transport do naprave za nasipava-nje, nasipa surovine za brizganje plastičnih mas v stroj, nadzoruje in nasipava surovine v dozirne in sušilne naprave. Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec Sensilab Celje m/ž (Celje) Iščemo prodajnega svetovalca v specializirani trgovini Sensilab misli Zdravo v Celju z naslednjimi lastnostmi in znanji: usmerjenost v ljudi, veselje do dela s strankami, iniciativnost, motiviranost in lastna pobuda, odlične komunikacijske sposobnosti (odličen poslušalec, ki se zna vživeti v kožo sogovornika) ... Sensilab, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delilec blagajnik m/ž (Podskrajnik) Delo obsega deljenje hrane v restavraciji in delo na blagajni, pripravo sestavin za kuhanje (termična in mehanska obdelava), opravljanje kuharskih del po navodilih, pomoč pri distribuciji hrane, pomivanje in čiščenje. Slo-rest, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 2. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Nabavni logist (m/ž) (Škofja vas) Kot nabavni logist boste odgovorni za raziskovanje svetovnega tržišča, pridobivanje nabavnolo-gističnih ponudb in izdelovanje naročil, povpraševanj ter za nabavo materialov za serijsko proizvodnjo, sodelovanje pri make-or--buy odločitvah, skrb za logistiko ter realizacijo dobav materiala ... MPO Moto, d. o. o., Prekorje 100, 3211 Škofja vas. Prijave zbiramo do 19. 2. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajnik (m/ž) (Škofja vas) Kot prodajnik boste odgovorni za raziskovanje svetovnega tržišča, izdelovanje prodajnih ponudb in izdelovanje naročil, povpraševanje ter prodajo rezervnih delov znamke Tomos, sodelovanje pri make-or--buy odločitvah, skrb za logistiko ter realizacijo odpreme materiala . MPO Moto, d. o. o., Prekorje 100, 3211 Škofja vas. Prijave zbiramo do 19. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Celje) Pričakujemo končano VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, nekajletne delovne izkušnje s področja računovodstva, tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika, napredno delo s produkti Microsoft ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja lokala in 2 natakarja (m/ž) (stimulativno plačilo) (Celje) Možnost napredovanja iz natakarja v vodjo lokala. Namen je dolgoročna zaposlitev. Delovni čas je enak delovnemu času centra, torej od 9. do 21. ure. 5-dnevni tedenski delavnik. Nudimo stimulativna in redna plačila z možnostjo dodatnega zaslužka. Cr center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter. Prijave zbiramo do 21. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Šofer - voznik težkega tovornjaka (m/ž) (Poljčane) Opis dela: prevoz blaga v cestnem prometu z vozilom C- in E-kategorije, nakladanje, razkladanje blaga, dostava naročnikom doma in v tujini po nalogu vodje komerciale ali delodajalca ... Satler okna in vrata, d. o. o., Bistriška cesta 2, 2319 Poljčane. Prijave zbiramo do 18. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser (m/ž) (Vojnik) Pričakujemo 5. stopnjo strokovne izobrazbe (elektronik, mehatronik), najmanj 5 let delovnih izkušenj v poslovnih okoljih s področja elektronike in sorodnih področij, komunikativnost, timsko naravnanost, samoiniciativnost, proaktivnost, organiziranost, poznavanje poslovnih informacijskih sistemov ... Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 2. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT NA KRATKO Odstopil predsednik Rajtmajer Celje: Predsednik Hokejskega kluba ECE Celje Milan Rajtmajer je prejšnji teden podal odstopno izjavo, ki jo je upravni odbor društva sprejel. Njegov naslednik bo izbran na izredni skupščini kluba, ki bo sklicana v kratkem. Člani upravnega odbora zatrjujejo, da bo klub tudi v prihodnje nemoteno deloval. Celjski hokejisti so se utrdili na drugem mestu v mednarodni ligi. V soboto so v svoji dvorani po številnih zapravljenih priložnostih s 3:1 premagali ekipo Maribora. Celjska vrata je branil Timi Jeram, gole pa so dali Niko Nemeček, Nejc Kastelic in Aljaž Ogrizek. V soboto bo v celjski dvorani v Mestnem parku gostovala beograjska Crvena zvezda (18.00), v ponedeljek pa Jesenice, na prvi tekmi polfinala državnega prvenstva (18.15). Celjske hoke-jistke bodo Kranjčanke gostile v soboto (12.30). Vse zlate točke Trstenjakovi Tunis: Slovenski judoisti, bolje rečeno predstavniki celjskega Z'dežele Sankakuja, so uspešno končali tekmo za veliko nagrado Tunisa. Zadnji dan je Klara Apotekar osvojila tretje mesto v kategoriji do 78 kilogramov. Anamari Ve-lenšek je bila peta nad 78 kg. Matjaž Trbovc je med borci do 60 kg osvojil drugo mesto, Tina Trstenjak je zmagala v kategoriji do 63 kg in potrdila primat v svoji konkurenci. V finalu je po dodatnem delu in zlati točki premagala Japonko Aimi Nouči. V Tunisu je na ta-tamijih vknjižila štiri zmage, kar trikrat je morala v boj za zlato točko. Grmova kot pred sedmimi leti Moskva: Celjska umetnostna drsalka Daša Grm je na evropskem prvenstvu v ruski prestolnici osvojila 20. mesto. S tem dosežkom je izenačila svojo doslej najboljšo uvrstitev s prvenstev stare celine. Dvajseta je bila tudi leta 2011. Nadaljevati zmagoviti niz Celje: V drugi slovenski ligi za košarkarje vodi ekipa Terme Olimia iz Podčetrtka, ki je doživela zgolj en poraz in si je že zagotovila igranje v ligi za napredovanje. Celjani si po nizu zmag delijo četrto do peto mesto s Parklji, pri katerih bodo gostovali v začetku naslednjega meseca. V Kranju so bili boljši od Triglava s kar 93:66. Izkazal se je Matej Krušič z 22 točkami in devetimi skoki. Matic Grušovnik je dodal 18 točk, novinec Timotej Cuk pa 14. S kar enajstimi asistencami je moštvo odlično vodil Tadej Koštomaj. Trener Robi Ribežl upa na še četrto zmago zapovrstjo, v soboto (19.30) v dvorani Gimnazije Celje - Center proti Medvodam. Celjsko moštvo bo v lovu na četrto mesto doma igralo še s Portorožem in z Ljubljano, gostovalo pa bo pri Parkljih in Sežani. (DŠ) Enajsterica v Južno Korejo Najbližje »stopničkam« morda deskarji Izvršni odbor Olimpijskega komiteja je potrdil 70 športnikov, ki bodo nastopili na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu. Celjsko območje bo zastopano z rekordnim številom. Potrjenih je kar enajst športnikov in športnic, možnost pa ima še smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš, ki se mora izkazati konec tedna v poljskih Zakopanah. Končno odločitev bo sprejel selektor Goran Janus. V Južno Korejo bodo odpotovali smučarji Celjan Martin Čater, Ana Drev iz Šmartnega ob Paki in Tina Robnik iz Luč, deskarji Celjani Rok Marguč, Tim Mastnak in Tit Štante, Velenjčana Tim Kevin Ravnjak in Gloria Kotnik ter Kaja Verdnik iz Griž, nordijski kombi-natorec Marjan Jelenko iz Zreč, v hokejsko reprezentanco pa je bil izbran Celjan Ken Ograjenšek. Kandidati za nosilca slovenske zastave na odprtju iger so biatlonec Jakov Fak, smučarska tekačica Vesna Fabjan in hokejist Mitja Robar. Gre za izbor določenih športnikov, ki se bodo zanesljivo lahko udeležili slovesnosti. Nosilka slovenske zastave na odprtju (poletnih) olimpijskih iger v Pekingu 2008 je bila Urška Žol-nir, edina s celjskega območja doslej. Dve leti kasneje je v Vancouvru pred ZOI hrvaško zastavo nosil Fak. Olimpijci se bodo v ponedeljek predstavili v Ljubljani. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Celjska tekačica na smučeh Amalija Belaj Arbeiter je imela smolo v Cortini leta 1956, saj se ji je zlomila smučka, Braslovčan Matjaž Debelak pa je svoje najsrečnejše trenutke doživel 32 let kasneje v Calgaryju, saj je v smučarskih skokih osvojil dve medalji. Na očeh sveta Tekma svetovnega pokala v »Planici ženskih skokov« Slovenske skakalke bodo na Ljubnem skušale razveseliti obiskovalce. Ta konec tedna bo naše območje na očeh velikega dela sveta. Na Ljubnem bosta v soboto in nedeljo tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Jutri bodo uradni trening in kvalifikacije. Organizator, ki je imel težave zaradi previsokih in snegu nenaklonjenih temperatur, zagotavlja, da bo šlo vse kot po maslu. Letošnja tekma svetovnega pokala na Ljubnem bo tri tedne prej kot običajno, in sicer zaradi zimskih olimpijskih iger v Južni Koreji, kar pomeni, da bo Ljubno nekakšna generalka skakalk pred olimpijskimi igrami. V petek se je na tekmi na Japonskem med slovenskimi orlicami najbolj izkazala Urša Bogataj, ki se je uvrstila na četrto mesto. Slovenska ekipa se je uvrstila na drugo mesto. Na Ljubnem naj bi naše skakalke podprla množica naših navijačev. V povezavi s tekmo svetovnega pokala na Ljubnem so sicer že približno teden Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja: »Tekmi nista ogroženi.« dni osrednja tema vremenske razmere. Temperature so za januar nepričakovano visoke, zato je iz dneva v dan največja skrb organizatorja zadostna količina snega. »Pospešeno ustvarjamo zaloge novega snega. Iz Logarske doline smo začeli voziti sneg na tovornjakih,« je v začetku tedna povedal predsednik organizacijskega komiteja ljubenske tekme, domačin Rajko Pintar, sicer celjske gore list. Pomagali so tudi pripadniki Slovenske vojske. Poleg nadloge s pretoplim vremenom je prišlo še do okvare snežnega teptalnika, kar so Ljubenci rešili tako, da so uporabili rezervnega. Ljubenci in Slovenci nasploh želijo seveda upravičiti sloves odličnega organizatorja tekmovanja na svetovni ravni. »Tekma ni ogrožena,« je na koncu pogovora zatrdil Pintar. V začetku tedna so tako pod ljubensko skakalnico že postavljali šotore in tribune. Organizator želi, da je tekma za obiskovalce kot nekakšen družinski praznik, zato bo postavljena - za otroke od šest do dvanajst let - tudi mini Planica, skakalnica. Za včeraj je bil napovedan prihod tehničnih delegatov ter za danes več kot šestdesetih tekmovalk. Prav toliko bo prišlo tudi trenerjev, maserjev in zdravnikov. Za konec tedna pričakuje Ljubno seveda še številne navijače, ki bodo bodrili naša dekleta. Ti so se množično izkazali tudi, ko je v preteklosti med tekmo svetovnega pokala deževalo. Lanske tekme na Ljubnem se je udeležilo približno 13 tisoč navijačev, ogledalo si jo je 366 tisoč televizijskih gledalcev. Letošnja tekma svetovnega pokala bo za Ljubno že sedma po vrsti. BRANE JERANKO Foto: GrupA Pred državnimi prvenstvi v največjih mestih Plavalci celjskega Neptuna po tekmi v Kranju Mladi plavalci Neptuna so se udeležili dveh tekmovanj. Petnajst članov druge ekipe je tekmovalo na 20. Boštjanovem dr. Figu v Kranju, kjer je bilo skupno kar 543 plavalcev iz Nemčije, Srbije, s Hrvaške in iz Slovenije. Sebastjan Jug je osvojil srebrno medaljo na 100 metrov prosto. Na 100 hrbtno je bil peti, Izabela Pakiž Rumpf je bila šesta. Dvanajst plavalcev tretje ekipe se je udeležilo 8. pokala Zdravilišče Radenci. Hanna Naya Hušič in Pia Krajinović sta osvojili po tri medalje, Elina Bratina in Vid Sternad Recko sta osvojila po eno. V naslednjih treh tednih bodo tri zimska državna prvenstva. Ta konec tedna se bodo za državne naslove v Ljubljani pomerili kadeti, mladinci in člani, v začetku naslednjega meseca bodo v Mariboru plavali dečki in deklice, državno posamično in ekipno prvenstvo za mlajše dečke in deklice pa bo 10. in 11. februarja v Celju. Zanimivo bo primerjati letošnjo Neptunovo bero medalj z lansko. DŠ, foto: PK NEPTUN ŠPORT 19 Sreča v klubu, smola z reprezentantkami Pogovor s trenerjem košarkaric Cinkarne Celje in slovenskim selektorjem Da-mirjem Grgićem »Večjih težav resnično nismo imeli, že skoraj dve leti nam uspeva dobro odmerjati ritem treningov in njihovo težavnost. Upam, da bo tako tudi naprej.« Na sedežu Košarkarske zveze Slovenije so izžrebali pare polfinala slovenskega pokala za košarkarice. V prvem pol-finalu se bosta srečali ekipi Konjic in Triglava, v drugem pa Ilirija in Cinkarna Celje. Zaključni turnir bo med 9. in 11. marcem. Gostitelj še ni znan, zveza še zbira prijave. Vodstvo celjskega kluba se ni prijavilo, morda bo to storil konjiški klub. Njihove igralke so namreč v tej sezoni že ugnale Kranjčanke, to jim je uspelo v prvenstvu v gosteh. Damir Grgić vročekrvno spremlja tako igro svojih klubskih kot tudi reprezentančnih varovank. Celjske košarkarice so znova v zgoščenem ritmu tekem in treningov. Sinoči so gostovale v Beogradu pri Crveni zvezdi, v soboto so Ilirijo v 1. slovenski ligi na-digrale s 85:43 (Althea Gwa-shavanhu 20 točk, Oderah Chidom 18), sredi prejšnjega tedna so ugnale po mnenju mnogih prvo favoritinjo za naslov prvaka v Jadranski ligi, podgoriško Budučnost. Izid je bil 59:51, dosežen je bil že pred začetkom zadnje minute. Iva Slonjšak je dosegla 20 točk, Zala Friškovec 10, Andrea Marić 8. Vse gre kot po maslu trenerju Damirju Grgiću, ki ostaja neizprosen do svojih varovank in jim očita vsakršno popuščanje. Bojda ste bili razburjeni po visoki zmagi nad ljubljansko Ilirijo. Pristop ekipe ni bil takšen, kot sem pričakoval, dekleta se niso držala navodil iz slačilni-ce in zato je bila prva četrtina dokaj izenačena. Že v drugi smo povedli za 15 točk in ob koncu visoko zmagali. Zmaga proti Budučnosti iz Podgorice pa je pomenila podvig. Tedaj ste bili najbrž zadovoljni s svojimi varovankami? Čestitam jim za zmago. Črnogorska ekipa je zelo dobra, bolj izkušena od naše. Igra je bila v določenih obdobjih raztrgana. Zasluženo smo zmagali in navdušili gledalce. Zmaga nam je dala dodatni zagon za drugi del ligaških tekmovanj. Že nekaj časa po kakovosti izstopa Hrvatica Iva Slonj-šak, ki je sicer potrebovala relativno veliko časa, da je začela igrati odlično v nizu. Kakšna je vaša ocena okrepitev? Američanka Oderah Chi-dom je prvi del sezone odigrala dobro. Čeprav je prvič v Evropi, ni imela večjih težav s prilagoditvijo na naše razmere. Tudi Nikolina Delić igra čedalje bolje. Malce se še išče Anđela Delić, ki še ni pokazala vsega, kar zna. Menim, da ji bo to uspelo v nadaljevanju prvenstva. Z vsemi igralkami in njihovim napredkom sem zadovoljen. Doletel vas je zgolj en poraz v vseh tekmovanjih, pripetil se je v Bolgariji na tekmi Jadranske lige. Zaključni turnir mednarodne regionalne lige se vam ne more več izmuzniti ... Z zmago nad Budučnostjo smo po mojem mnenju potrdili uvrstitev na turnir najbolj- še četverice, toda po daljšem premoru zaradi novoletnih praznikov želimo znova ujeti opravi ritem. Naslednje tekmice v Celju bodo košarkarice zagrebške Trešnjevke v sredo v naši dvorani. Hrvatice so decembra uspele premagati Budučnost. Ste imeli srečo z zdravjem igralk? Večjih težav resnično nismo imeli, že skoraj dve leti nam uspeva dobro odmerjati ritem treningov in njihovo težavnost. Upam, da bo tako tudi naprej. Povsem drugače je žal v slovenski članski reprezentanci, ki ima zdaj svojo »bazo« v Celju in se bo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v soboto, 10. februarja, pomerila s Francijo, v sredo, 14. februarja, pa še z Romunijo. V evroligi si je Evi Lisec novembra strgala Ahilovo tetivo, potem je pred koncem leta poškodba kolena doletela Niko Barič. Ostali smo brez pomoči dveh vrhunskih, ključnih igralk. Proti Franciji ne mo- remo pričakovati senzacije, bomo pa skušali ujeti pravi ritem pred zelo pomembnim obračunom z Romunijo, po katerem se bomo lahko že spogledovali z zaključnim turnirjem najboljših reprezentanc stare celine. Za včasih celo vroče ozračje in odlično vzdušje v dvorani Gimnazije Celje -Center gre zasluge pripisati predvsem vam. Kako ga boste skušali zadržati? Mimo navijačev prav gotovo ne smemo. Bili smo deležni izjemne podpore. Zdaj prihaja ena najboljših reprezentanc na svetu. Francija je bila tretja na olimpijskih igrah, je evropska podprvakinja. V izbrano vrsto se vrača legendarna igralka Sandrine Gruda. Ljubitelji košarke bodo videli vrhunsko ekipo. Novoletna želja? Zadržati zdravje in skromnost, tako v sebi kot v ekipi. Zaobljuba? No, bolj tiha želja. Da bi izgubil kakšen kilogram ... DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Šentjurčani ulovili Polzelane V 14. krogu prve slovenske lige za košarkarje so bili zadovoljni v taborih Zlatoroga in Šentjurja. Laščani so pred domačimi gledalci z 78:63 premagali Slatinčane, Šentjurčani pa so v dvorani Hruševec s 87:76 ugnali Šenčurjane. Hopsi so s 84:79 na Polzeli izgubili z Domžalčani. Pred zadnjimi štirimi krogi prvega dela lige na lestvici vodi Primorska pred Olimpi-jo in Heliosom. Izvrstna predstava Šentjurski košarkarji so proti favoriziranemu Šenčurju prikazali izvrstno predstavo in zabeležili peto zmago. Na lestvici so se izenačili s Polzela-ni, ki so še pred tedni zanesljivo držali osmo mesto, ki kot zadnje pelje v ligo za prvaka. Zdaj se je dokončno zapletlo. Kot kaže, bomo pospremili še zelo zanimiv obračun za uvrstitev med najboljših osem. »Svojim fantom čestitam za odlično igro. Celotno srečanje smo nadzirali rezultat in zasluženo prišli do zmage. Gostom se je poznalo, da so dva dni prej igrali pokalno tekmo, vendar to ne zmanjšuje našega uspeha. Zahvalil bi se navijačem za podporo,« je z zadovoljstvom dejal tre- ner Šentjurja Jakša Vulić. V dresu Šentjurja je Američan Corey Deandrey Allen dosegel kar 27 točk, dodal pa 10 podaj. Izbran je bil za najkoristnejšega igralca kroga. Šentjur bo v soboto gostoval v Novem mestu pri Krki. Laščani »preživeli« Za laški Zlatorog bi lahko bila tekma z Rogaško usodna na poti do lige za prvaka. Če bi izgubil, bi si zaprl vrata za uvrstitev med osem ekip. Tako pa še ohranja upanje. V zadnjih štirih krogih mora izničiti zmago zaostanka za Hopsi in Šentjurjem. Proti Sla-tinčanom so bili »pivovarji« tokrat odlični celotno srečanje, saj so prikazali veliko željo, borbenost, predvsem pa so bili zbrani v obrambi in razigrani v napadu. »Vsaka zmaga nam prinaša večje upanje, da se bomo uvrstili v ligo za prvaka. Čestitke fantom za predstavo. Resnično so se borili in dali vse od sebe, predvsem v obrambi,« je po četrti letošnji zmagi dejal trener Zlatoroga Aleš Pipan. Gostujoči trener Damjan Novaković je pristavil: »Laščani so tekmo odigrali z več energije, predvsem pa bolj borbeno. Mi smo imeli v igri preveč padcev. Zmaga Najboljši strelec lokalnega derbija je bil Miloš Miljković. domačih je zaslužena.« Za Zlatorog, pri katerem se je poškodoval Petar Kusovac, je Miloš Miljković dosegel 16 točk, prav toliko jih je na drugi strani zabeležil Mitja Nikolič. Laščani bodo v soboto gostovali v Domžalah pri Heliosu, medtem ko bo Rogaška pričakala Primorsko. Na dnu lestvice ima Zlatorog štiri zmage, Šentjur in Hopsi jih imajo po pet. Razpored v zadnjih štirih krogih je sledeč: Hopsi v gosteh (Ilirija, Zlatorog), doma (Krka, Šentjur), Šentjur v gosteh (Krka, Hopsi), doma (Olimpija, Rogaška), Zlatorog v gosteh (Helios, Ilirija, Krka), doma (Hopsi). DŠ »Med osmerico bomo Hopsi« Na Polzeli je Helios v uvodu drugega polčasa povedel za 15 točk. Šele tedaj so se Hopsi sprostili in začeli zahteven lov. Po delnem izidu 13:0 - Dejan Čup je zadel koš in dodaten prosti met -so šest minut pred koncem prehiteli Domžalčane. Tedaj so na žalost na sceno stopili sodniki iz zahodnega dela Slovenije, Grbić (Ljubljana), Rener (Koper) in Blaško (Postojna). Parali so živce igral- cem in gledalcem, gostujoči košarkarji pa so to s pridom izkoristili. Izkušen domači center Uroš Godler nam je povedal: »Mi imamo težave z določenimi zadevami. V napeti tekmi je zmagal Helios in po tem sodeč, je močnejši od naše ekipe. Moja napoved? Hopsi bomo igrali v ligi za prvaka.« Polzelani bodo že jutri odpotovali v Ljubljano, z Ilirijo se bodo v Hali Tivoli spopadli ob 20.00. MITJA KNEZ DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA PRIZGIMO NAVIJAŠKI ŽAR NA LJUBNEM^ 27.-28. januar 2018 [ LJUBNO BT" f] 0 #ljubn020lg WWW.LJUBNO-SKOKI.SI 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Spomin še vedno svež živi, čeprav te sedem let že ni. Na grobu svečka ti gori, med nami živ še vedno si. V SPOMIN JERNEJ KRAŠOVEC (1988 - 2011) Hvala vsem, ki mu prižigate svečke v spomin in se ga spominjate. Vsi njegovi L 11 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta OTONA STARCA iz Hude Jame (3. 4. 1930 - 13. 1. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Hude Jame, Rečice in Buč pri Kozjem ter sodelavcem Višjega sodišča v Celju, nekdanjim sodelavcem podjetja Tim Fragmat Laško in OO SD za izrečena sožalja, tolažilne besede in nesebično pomoč v naših najtežjih trenutkih. Zahvala dr. Petru Ivačiču, Katji Juvan in reševalcema iz Zdravstvenega doma v Laškem za njihovo pomoč v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rečica pri Laškem za njihovo spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Gasilski zvezi Laško, odboru Rdečega križa Rečica pri Laškem in drugim, ki so izpolnili njegovo željo in namesto sveč in cvetja v njegov spomin darovali PGD Rečica pri Laškem. Hvala Komunali Laško za organizacijo pogreba in izvajalcu Tišine. Žalujoči: vsi njegovi 130 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice MARTE LIPAR s Hudinje v Celju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče in svete maše. Hvala osebni zdravnici dr. Čebular Presečnik za vso skrb in nego v času njene bolezni. Hvala pogrebni službi, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njeni 153 t Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (Svetlana Makarovič) V SPOMIN Boj s hudo boleznijo je v 79. letu izgubil ljubljeni ALOJZ HREN iz Vojnika Od njega smo se poslovili 16. januarja 2018 na pokopališču v Gornjem Gradu. Za vedno boš ostal v naših srcih. Pogrešamo te. Silva z mamo Lojzko in Polona z Alešem n V SPOMIN Minilo je pet žalostnih let, kar se je od nas poslovil naš ljubljeni mož, oče in dedi IVAN ZUPANC Zelo te pogrešamo, v naših srcih boš živel večno. Tvoji najdražji p Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica LONČARJA iz Presečnega 23, Dobje pri Planini (14. 2. 1952 - 9. 1. 2018) se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke, tolažilnimi besedami, z molitvijo, darovanim cvetjem, s svečami in svetimi mašami pomagali v težkih trenutkih slovesa. Velika hvala gospodu župniku Petru Orešniku za opravljeno pogrebno slovesnost, pogrebnemu podjetju Žalujka za skrbno organiziran pogreb in gospe Sonji Kranjc za poslovilne besede ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Vilma, sinova Franci in Sandi z družinama ter vsi njegovi 132 FRANCA MOTORNA VOZILA PRODAM AVTO Suzuki, lepo ohranjen, letnik 1997, prevoženih 86.000 km, prodam za 200 EUR. Telefon 070 612-705. 135 STROJI AVTO Hyundai matrix prevoženih 120.000 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 975-568. 105 MEGANE grandtour 1,5 dizel, letnik 2006, opravljen velik servis, prodam za 2.290 EUR. Telefon 068 170-892. 108 PRODAM m W ™ ' %ШшА ' / ■ * JF i ARS NA VEDEŽEVANJE in ASTROLOGIJA astro center < 2.19 C/mln. Ii omrožja Telemnch, cono ix drugih omroxij določajo drugI opornici KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 031 562-809. p ШШ TRAKTOR »goseničar« Fiat 55 PS, z vsemi priključki, primeren za obdelovanje vinogradniških teras, prodam. Telefon 041 975-568. 105 PRODAM PARCELO 1.600 m2, zazidljivo, na ravni, sončni legi, Vodruž, ob cesti, z javnim vodovodom in elektriko, prodam. Telefon 031 273-205. 159 ODDAM DELAVNICO v centru Šentjurja, v dveh etažah, vsaka 150 m2, v Kolodvorski ulici 3 v Šentjurju, oddam v najem (spodnji ali zgornji del). Telefon 041 975-568. 105 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bunafin ena d.0.0., Slovenska 27, 1000 Ljubljana. KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, mo-tokultivator, frezo, mulčar, koso in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 9 TRAKTOR in ostalo mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 070 519-447. _ p TRAKTOR Deutz, Ursus, Imt, Zetor, Štore, Univerzal ali TV kupim. Telefon 031 851-485. p ŠENTJUR, Bezovje (kmetijska šola). Oddam parcele za vrtičkarje. Telefon 041 435-785. 157 NAJAMEM MANJŠO pisarno ali prostor, približno 5 do 8 m2, najamem v Celju ali okolici. Telefon 068 681-374. 127 STANOVANJE ODDAM STANOVANJE oddam ženski za pomoč v gospodinjstvu. Telefon 570-8702.141 ШШШ astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE STANOVANJE oddam samskemu dekletu. Telefon 041 277-383. 147 PRODAM VINOGRAD s 400 trsi (jurka, izabela, šmarnica), Dramlje - Svetelka, oddam v najem. Telefon 031 519-341. 112 BIKCA, rjave (sive) pasme, križanega z limuzinom, starega 14 dni, iz reje proste BVD, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348. 133 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p ДГИШШ I astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vaiaga operaterja ZAJCE, večja pasma, stare 10 mesecev, prodam. Telefon 031 377-791. 6 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 14 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p BIKCA pasme limuzin, starega 14 dni, in črno belega bikca, starega 14 dni, prodam. Telefon 041 996-166. 84 TELICO simentalko, staro 14 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 138 TELIČKO, lisasto, mesni tip, staro 12 tednov, trenutno še brez številke, prodam. Telefon 041 265-492. 137 TELICO simentalko, težko 550 kg, prodam ali menjam za teličko do 150 kg z doplačilom. Telefon 031 837-492. 136 BIKCE, težke od 120 do 200 kg, različne pasme, prodam. Telefon 041 996-166. 131 ODLIČNEGA kozla za pleme, starega 5 let, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 939-595. 134 TELIČKO križanko, 150 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 139 DVE telički ls, 220 kg in bikca bpl, 260 kg, vsi stari 6 mesecev, prodam. Telefon 041 794-328. 140 DVA bika, 450 kg, prodam. Telefon 041 945-422. 143 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, drugega teleta, dva prašiča, 130 kg in prašiče, 50 kg, prodamo. Telefon 041 708-978. 142 DVE telički simentalki, težki 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 152 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, 4. teleta, prodam. Telefon 041 794-132. 155 KUPIM DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286. Š 031 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 200 kg in telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 118 PRODAM SVINJSKO mast in/ali ocvirke, cena 2 EUR/litrski kozarec, prodamo. Telefon (03) 5799-144. 148 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpati sem svoje moči, zaprla sem trudne oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame IVANE - IVE JUKIC iz Celja (8. 4. 1925 - 8. 1. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala ZD Celje, bolnišnici Topolšica, ZB za vrednote NOB Celje, KO Dečkovo naselje, Društvu vojnih invalidov Celje in Društvu upokojencev KDK Celje. Žalujoči: hči Irena in sin Boris z družinama ter ostalo sorodstvo Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v srcu še živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame MARJANE OSTERVUH iz Migojnic 113a (6. 5. 1959 - 11. 1. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, teti Trezi-ki, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, sodelavcem podjetja Tehnos, d. o. o., Žalec ter sosedom in znancem za podarjeno cvetje in ostalo pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča: mož Ivan in sin Tomaž Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA V četrtek, 11. januarja 2018, smo se za vedno poslovili od drage žene, mame in babice ROZALIJE ALIF iz Debra pri Laškem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, predvsem gospe Anici in gospe Greti, znancem ter vsem, ki ste jo poznali, izrazili ustna in pisna sožalja, tolažilne besede, za stiske rok, cvetje in sveče in darovane maše. Zahvala je namenjena gospodu dekanu Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Komunale Laško, pevcem, praporščakom in trobentaču. Hvala tudi gospodu Piklu za ganljive besede slovesa. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Čeprav že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod kod vodi nas življenjska pot. V SPOMIN 28. januarja bo minilo eno leto, kar nas je zapustil VINKO LAPUH iz Pristave pri Vojniku (19. 11. 1947 - 28. 1. 2017) Spomin nanj je med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke. Žena Jožica, sin Vinko z družino in hčerka Aleksandra z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete ANICE ARZENSEK iz Kompol se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se Domu starejših Lipa Štore za oskrbo, Občini Štore, gospodu župniku Stanku Gajšku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: vsi njeni AJDOVO moko prodam. Telefon 031 750053. 77 DESET silažnih bal prodam. Telefon 041 324-256. 139 OSTALO PRODAM NA farmi Roje pri Šempetru sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Vsak delavnik prodaja visokokakovostne perutninske krme in dnevno svežih jajc. V marcu prodaja vseh vrst jarkic. Telefon (03) 700-1446. p KNJIGE, različni žanri, prodam. Telefon 040 412-452. 60 HLEVSKI gnoj, možna dostava z avtomobilsko prikolico po okolici Laškega, Rimskih Toplic in Radeč oziroma po dogovoru, 17 EUR/prikolica, prodam. Telefon 031 823-055. 8i PLOČEVINASTO posodo za drva, črno, prašno lakirano, okovano z medenino, primerno kot dodatek kaminu in peči, prodam. Telefon 041 648-072, (03) 547-2093. 126 TELIČKO simentalko, 200 kg, bikca simen-talca, 230 kg, suha bukova drva, vino in pajek 340 prodam. Telefon 070 667-374. Š 003 DRVA, dolga, v hlodih in kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. 89 DOMAČE pecivo in piškote prodamo. Telefon 041 642-813. p KUPIM HLODOVINO lubadarja, bora, smreke in embalažni les kupim. Telefon 068 681374. 127 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420 tli* Ml S54 206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko OSTANEK kurjave (kurilno olje) kupim, izčrpam, plačam in odpeljem. Telefon 051 491-386. 144 ZAPOSLITEV AVTO Princ, d. o. o., Bukovžlak 63a, 3221 Teharje zaposli avtokleparja. Telefon 041 372-085. 124 Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega RUDIJA STANTETA iz Arclina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, topel stisk rok, podarjene sveče in cvetje ter darovane svete maše. Posebno zahvalo namenjamo Gasilskemu društvu Vojnik za pripravljen obred, še posebej gospodu Benediktu Podergajsu, gospodu Adolfu Jancu in gospe Mileni Jurgec. Prav tako ne bomo nikoli pozabili, koliko so pokojnemu pomenili in ga razveseljevali obiski članov gasilskega društva. Iskreno zahvalo izrekamo tudi osebnemu zdravniku dr. Igorju Prazniku, sestri Tamari Stropnik za dolgotrajno zdravljenje, osebju Splošne bolnice Celje za vso skrb in nego ter patronažni sestri in osebju Doma ob Savinji za pomoč pri oskrbi na domu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011. 154 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836378 www.zau.si •••••••••«•••••••«•••••••••i Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) novi tednik Datum rojstva: Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: Poroke Celje Poročila sta se: Žana MI-JATOVIĆ iz Žalca in Branko GUDALOVIĆ iz Celja. Žalec Poročila sta se: Barbara MIKO in Denis POTOČNIK, oba iz Ločice ob Savinji. Velenje Poročili so se: Katarina PAVALEC in Jože ZAPLATlC, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Ljudmila KOTNIK iz Podvina, 78 let, Jožef HROVAT iz Celja, 72 let, Alojzij ISTENlC iz Letuša, 86 let, Stanislav CIGALE iz Velenja, 88 let, Alojz PEC- NUDIMO refleksno masažo stopal in pe-dikuro na domu (starejšim). Telefon 070 810-166. Masažni studio Sara, Linhartova ulica 22, Celje. 117 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno 2 Илтој/ NIK iz Velikih Grahovš, 75 let, Metoda IVAClC iz Celja, 79 let, Magdalena SANDA iz Ložnice pri Žalcu, 71 let, Maksimiljan KRAJNC iz Loč, 66 let. Šentjur Umrla je: Jožefa SELIČ iz Jezerc pri Dobju, 82 let. Laško Umrli so: Justina STARC iz Spodnje Rečice, 92 let, Jožefa KERIN iz Marija Gradca, 85 let, Ljudmila GREŠAK iz Kopra, 89 let. Žalec Umrl je: Anton DIMEC iz Žalca, 80 let. Velenje Umrli so: Anton PAVLO-VlC iz Velenja, 77 let, Pavel JEVŠENAK iz Velenja, 79 let, Vladimir ZDOLŠEK iz Velenja, 63 let. 32 09 115 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 25. januar Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 26. januar Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. ED SHEERAN & BEYONCE - PERFECT (5) 2. CAMILA CABELLO - NEVER BE THE SAME (3) 3. MARTIN GARRIX, D. GUETTA, J.SCOTT, ROMY DYA - SO FAR AWAY (4) 4. KYGO FT. KODALINE - RAGING (2) 5. JUSTIN TIMBERLAKE - FILTHY (1) 6. TOKIO HOTEL - EASY (3) 7. U2 - LOVE IS BIGGER THAN ANYTHING IN IT'S WAY (6) 8. RITA ORA - ANYWHERE (4) 9. THE NEIGHBOURHOOD - STUCK WITH ME (2) 10. ENRIQUE IGLESIAS FEAT. BAD BUNNY - EL BANO (1) DOMAČA LESTVICA 1. ANDREJ IKICA - NAROBE DAN (6) 2. BQL IN NIKA ZORJAN - NI PREDAJE, NI UMIKA (6) 3. NUŠA DERENDA - NAJ MI DEŽ NAPOLNI DLAN (5) 4. JACKSON - PODIRA SE SVET (4) 5. ŽAN SERČIČ & EVA BOTO - NE MISLI LE NASE (3) 6. NINO - NEKAJ JE NA TEBI (2) 7. LOS VENTILOS - KAKO NAJ DOKAŽEM (3) 8. LEA SIRK - BACK TO BEING ME (1) 9 ANDREJ ŠIFRER - OČE NAŠ (2) 10. NASTJA GABOR - TO JE ŽIVLJENJE (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: KESHA - HUNT YOU DOWN MOON TAXI - NOT TOO LATE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ■ TINTA IN PERO (HIP HOP) BIG FOOT MAMA - SANJA SE TI NE Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Sončni žarek, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 27. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 28. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 29. januar Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 30. januar Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 31. januar Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Fantje s Praprotna: Hodil k najlepši sem deklici 2. Maj: Ribiška 3. Lojze Ogorevc: Slovenija kliče 4. Topliška pomlad: Morska pravljica 5. Pajdaši: Ko zbudijo se putke www.nt-rc.si Kino CINEPLE Spored od 25. 1. do 31. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.20 sobota, nedelja: 13.30, 15.50, 17.20 Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.10, 16.20 Jumanji: Dobrodošli v džungli - fantazijski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.00, 21.20 sobota, nedelja: 13.40, 19.00, 21.20 Krčenje - drama, komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.30 Labirint: Zaton - fantazijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.00, 20.40 petek: 15.30, 18.00, 20.40, 22.10 sobota: 16.05, 18.00, 20.40, 22.00 Najtemnejša ura - drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda:16.10, 18.30, 20.30 sobota: 16.10, 18.30, 19.30, 22.35 Največji šovmen - muzikal, biografski, drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 sobota: 14.00 Očka proti fotru 2 - komedija sobota, nedelja: 15.15 Potnik - triler, akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.50 petek, sobota: 18.40, 20.50, 22.20 Prava nota 3 - komedija, mu-zikal sobota, nedelja: 15.10 Tosca (Met opera 2018) - opera sobota: 18.55 Vampirček - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.40, 15.40 Velika igra - biografska drama od četrtka do srede: 21.00 Ves denar sveta - triler, biografski, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 19.45 petek, sobota: 17.10, 19.45, 22.20 Vojna zvezd: Poslednji Jedi -fantazijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 16.00 Zamolčani dokumenti - drama od četrtka do srede: 17.40, 20.00 Čudo - drama sobota, nedelja: 13.30 ČETRTEK 19.00 Lunapark - drama PETEK 19.00 Lunapark - drama 21.00 Mednarodni filmski festival Rotterdam: Messi in Maud - drama SOBOTA 20.00 Mednarodni filmski festival Rotterdam: Pobarvaj me modro - drama NEDELJA 18.00 Družina - resničnostni film 20.00 Lunapark - drama SREDA 19.00 Lunapark - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Bikec Ferdinand - animirana komična avantura, sinh. 20.00 Mesto svetlobe - dokumentarni 20.15 Potnik - triler, kriminalka 22.15 Zamolčani dokumenti - biografska zgodovinska drama SOBOTA 18.00 Jumanji: Dobrodošli v džungli - akcijska pustolovska komedija 18.30 Mesto svetlobe - dokumentarni 20.30 Zamolčani dokumenti - biografska zgodovinska drama NEDELJA 16.00 Bikec Ferdinand - animirana komična avantura, sinh., 3D 18.15 Zamolčani dokumenti - biografska zgodovinska drama 19.00 Mesto svetlobe - dokumentarni 20.30 Potnik - triler, kriminalka PONEDELJEK 17.30 Jumanji: Dobrodošli v džungli - akcijska pustolovska komedija 20.00 Obupana - kriminalka, drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 25. 1. 9.00 Knjižnica Šentjur Kaligrafija skozi oči znamenitih osebnosti odprtje razstave kaligrafskega študijskega krožka LU Šentjur 17.00 Galerija Velenje_ Družinska urica ogled razstave Igorja Šmajsa - Munija; po ogledu sledijo kreativne delavnice 18.00 Osrednja knjižnica Celje Miškov čvek z Bino, Lilo in Vinkom ob 60.letnici knjižnice za otroke v mestu Celje; z njimi se bo pogovarjal Samo Roš 18.00 Savinov likovni salon Žalec Linija odprtje razstave likovnih del Alje Krofl in Konrada Topolovca 19.00 Glasbena šola Velenje Večer 4. U razstava likovnih del in koncert 20.30 Max klub Velenje_ Tadej Kampl: Life iz good Max klub Jazz festival (2) 19.00 Dom kulture Velenje Hotenja 27 predstavitev šaleškega literarnega almanaha Hotenja 19.00 Mladinski center Velenje Nikodemovi večeri: Slovenija brez Patrie in Zvonov predstavitev knjige; predaval bo Ivan Štuhec SOBOTA, 27. 1. 10.30 Dom kulture Velenje Hud pesjan plesna predstava, abonma Maksi (3), Mega Pikin abonma in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 11.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje, jamski del_ Predstavitev novih knjig iz zbirke Sončnice 2017 založbe Hiša poezije 12.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje, jamski del Poetične proge odprtje razstave PETEK, 26. 1. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest, 12, mednarodni festival tolkalnih skupin koncert: Radford Ensemble, ZDA, Anika Nilles, Nemčija, Richard Filz, Avstrija 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest, 12, mednarodni festival tolkalnih skupin koncert: MAS Percussion, Španija, Anika Nilles, Nemčija, Richard Filz, Avstrija, Sutt, Poljska 19.30 Kulturni dom Vransko Ikarus gledališki abonma in izven 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Boris Cavazza kvintet Abonma Klub (3), A la carte in izven NEDELJA, 28. 1. 16.00 Dom kulture Velenje Dijaški dom za babice komedija, KD Velika Nedelja 17.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Amerikanski dolarji zabavna kmečka igra v izvedbi gledališke skupine DKD Svoboda Senovo 17.00 Kulturni dom Dobrna Koncert ob 10. obletnici Godbe Dobrna vstop prost NAPOV EDNIK 23 C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266. marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si PETEK, 26. 1. DNEVJ od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 m s® ,eiemach rra kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Godalni kvartet Vermilion koncert v sklopu glasbenega abonmaja Allegro PONEDELJEK, 29. 1. 18.00 Pokrajinski muzej Celje Rimski napisi Celeje predstavitev monografije, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi bo predstavila doc. dr. Julijana Visočnik 19.00 Glasbena šola Velenje Koncert trobilcev in tolkalcev Glasbene šole Velenje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Marjanov večer večer v spomin na kulturnega delavca in ustvarjalca Marjana Marinška 18.00 Kulturni dom Vojnik Vstanimo, v suženjstvo zakleti! predavanje in predstavitev knjige dr. Karla Gržana TOREK, 30. 1. 15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Snežni javni nastop srednje stopnje oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin SREDA, 31. 1. 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Zabavna matematika odprtje občasne razstave 15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Snežni javni nastop srednje stopnje oddelkov godal, pihal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zimska skrivnost gledališka, glasbena in plesna animacija; nastopajo dijaki 3. J Gimnazije Celje -Center, predšolska vzgoja 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Anatol Štern: Zid vzdihljajev premiera monodrame Ostale prireditve ČETRTEK, 25. 1. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše za otroke do 3. leta starosti 17.00 Izobraževalni center na Teharjah O transformacijski paradigmi in transformaciji oboroženih sil predava: generalmajor dr. Alojz Šteiner 19.00 Celjski dom_ Uvodni info o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost 19.00 Knjižnica Laško Lovec na tornade potopisno-pogovorni večer Marka Korošca, z njim se bo pogovarjal novinar Marko Rozman 19.00 Mladinski center Velenje Nikodemovi večeri: Islam, ekstravagantna ponudba - magnet za mlade predavanje Draga Ocvirka 19.19 Mestna knjižnica Velenje Zambijski safari potopisno predavanje Sergeja Maršnjaka 18.00 Knjižnica Rimske Toplice Ravnovesje na krožniku, ravnovesje v telesu strokovno predavanje MarijeMerljak 19.30 Rojstna hiša Antona Martina Slomška, Uniše pri Ponikvi Slomškov večer -preizkušnja in blagoslov o svojih preizkušnjah bosta spregovorila zakonca Metka in Miran Brozovič; gost večera: don Prter Pučnik SOBOTA, 27. 1. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig za vse ljubitelje starih knjig 10.00 do 12.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Brezplačne ustvarjalnice z Manjo Koren Kodele 19.00 Mladinski center Velenje Nikodemovi večeri: Mladi med tradicijo in iskanjem osebne vere predaval bo Jakob Kunšič NEDELJA, 28. 1. 19.00 Mladinski center Velenje Nikodemovi večeri: Cerkev v Sloveniji danes in jutri predaval bo Branko Cestnik Ш. ШВ HI PONEDELJEK, 29. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 10.30 Galerija Velenje 17.30 Osrednja knjižnica Celje Peru, Bolivija in Argentina potopisno predavanje Zorana Furmana v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje Tretje oko galerijska sobotnica; primerno za odrasle ter mlade, starejše od dvanajstih let TOREK, 30. 1. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? predava: mag. Tatjana Rozman DOGODK I MED 25. 1. in 1. 2. 2018 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MISKU KNJIZKU 25. januar, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 25. januar, 60 let otroške knjižnice v Celju ob 18. uri Miškov čvek z Bino, Lilo in Vinkom Z gosti se bo pogovarjal Samo Roš PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 29. januar, Peru, Bolivija in Argentina ob 17. 30 V okviru U30 predava Zoran Furman PONEDELJEK, KULTURNI DOM VOJNIK 29. januar, Vstanimo, v suženjstvo zakleti! ob 18. uri dr. Karel Gržan TOREK, GLASBA FILM 3°. Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman SREDA, KNJIŽNICA ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 31. januar, Pravljične dogodivščine ob 17. uri z ustvarjalno delavnico SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 31. januar, Zimska skrivnost (plesna in glasbena animacija) ob 17. uri Nastopajo dijaki Gimnazije Celje - Center ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 1. februar, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta ČETRTEK, GLASBA FILM 1. februar, Psihosomatika v dermatologiji ob 17. uri Predava dr. Slobodan Vujasinovič z gosti narodnozabavna TV oddaja шш. 1 V četrtek, 25.1. ob 20. uri v živo P ANS. JAVOR FANTJE IZPOD LISCE / VTV - Vaša televizija, Žarov a c. 10, Velenje t,: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com, www.facebook.com/najv i za 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Čarobna piščal ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična ura s poustvarjanjem 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Česar nas niso naučili v šolah predavanje Petre Škarja; vstop prost 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Slovenija, moja (pravična) domovina? predava dr. Klemen Jaklič, ustavni sodnik SREDA, 31. 1. 17.00 Knjižnica Šmartno v Rožni dolini Pravljična ura z ustvarjanjem 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom, starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Zgodba na pihala glasbena pravljica; vstop prost Dobrodelne prireditve SREDA, 31. 1. 17.30 Dom kulture Velenje Svetloba zvezd je daljni svet dobrodelni koncert Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Denis P. Art se predstavlja avtorja Denisa Polanca; do 27.1. Galerija erotike Račka Celje: Velvet. Erotična hiša ilustracij; do 28. 1. Osrednja knjižnica Celje: razstava Iz malega raste veliko - pol stoletja slovenskih vrtcev; do 31. 1. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: sedemdeseta@Ce-lje1970-1979, do 31. 1. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Polone Kitak Človeški faktor; do 31. 1. Celjska kulturnica: razstava likovnih del ustvarjenih v mednarodni slikarski delavnici Kulturnega društva bratov Do-brotinšek Škofja vas; do 31. 1. Galerija Mercator center Celje: razstava likovnih del Roberta Podpečana; do 31. 1. Dom sv. Jožefa Celje: razstava del Mihe Maleša: Sakralne teme v Maleševem opusu; do 31. 1. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke; do 31. 1. Železarski muzej Štore: fotografska razstava Občina Štore - biseri krajine; do 30. 1.; fotografska razstava Bikerska sub-kultura avtorja Viljema Straška; do 30. 1. Galerija Velenje: pregledna razstava Iztoka Šmajsa - Muni-ja, Heterogenost/Simultanost 6.; do 12. 2. radio cehe Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE novi tednik radio celie ттшшшт frmobilMÜK II урчђл K Tednikove »zaodbe St. 4 / Leto 73 / Celje, 25. januar 2018 Med urami in snežaki str. 45 Portret: Barbara Repinšek Dom z dušo in hiša s toplino str. 3i str. 30 Vladimir Levstik: Celjan po duši in srcu str. 36-37 26 INTERVJU »Zaradi alpinizma sem drugačen človek« Viki Grošelj: »Alpinizem je način življenja, ki veliko da, a tudi veliko vzame. Na smrt prijateljev v gorah se nikoli ne navadiš.« Alpinist, športni pedagog in gorski reševalec Viki Grošelj je Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove celin. Od 14 osemtisočakov je stal na vrhu desetih. Je nekakšna »govoreča« alpinistična enciklopedija, vse himalajske vzpone je združil v knjigi 40 let mojih soočanj s Himalajo. V »bivališče snega«, kar Himalaja v sanskrtu pomeni, se je prvič podal pri 23 letih. Bil je član ekipe, ki je osvojila prvi osemtisočak, 8.463 metrov visok Ma-kalu. V teh dneh praznuje 50 let, odkar se je prvič srečal s klasičnim alpinizmom: »Alpinizem je zame način življenja, ki je največji možni približek popolni svobodi, ki obenem uči odgovornosti.« Alpinista smo ujeli pred potopisnim večerom v Slovenskih Konjicah. Ko smo ga vprašali, ali bomo sedeli zunaj na mrazu, saj je takšnih razmer navajen, je ostro nasprotoval, da je vse bonuse za mraz že pokuril. Viki Grošelj je oseba, ki pohvali, kar je dobro, vrhunsko in presežno, in vedno znova potrdi občutek, da tekmovalnost in nevoščljivost nista prevzeli njegovega alpinističnega duha. Ta ostaja klen in romantičen obenem. Pred 43 leti je slovenska ekipa prvič stala na osemtisočaku. Če se radi postavljamo ob bok tujcem, kako hitro so Slovenci oziroma takrat še Jugoslovani osvojili najvišje vrhove? Zelo hitro, tako da se lahko postavimo ob bok največjim. Leta 1960 je bila prva odprava v Himalajo, na kateri še nismo osvojili vrha, devet let kasneje je bil vzpon na Anapurno II (7.937m), ki je prinesel stoodstoten uspeh. Takrat so nas izven meja šele opazili, nas označili kot nekakšne posebneže in leta 1975 je bila uspešna odprava na Makalu. Splezali smo po prvenstveni smeri in se pridružili svetovni alpinistični eliti. To pomeni, da smo v petnajstih letih prišli do uspeha, ki je še toliko let kasneje vedno cenjen. Takrat sem bil star 23 let, bil sem najmlajši član odprave, in še danes mi je toplo pri srcu, ko se spomnim, da sem bil del ekipe. S čim ste se morali dokazati, da so vas vzeli s sabo na odpravo? Za mano je bilo do takrat že devet let trdega, zahtevnega gorniškega življenja. Dobro se spomnim, da moj cilj ni bil osvojiti vrh Ma-kaluja, ampak opravičiti zaupanje vodje odprave Aleša Kunaverja, da me je vzel s seboj. Mogoče je to razmišljanje vodilo do uspeha, da sem osvojil vrh in prekosil samega sebe ter uresničil najbolj drzne otroške sanje. Leta 1975 ste slovenski alpinisti osvojili prvi osemtisočak in leta 1979 tudi Everest. Zakaj toliko let kasneje? Ko so bili Nepalci pri volji in so izdali dovoljenje Jugoslaviji za vzpon, smo lahko stopili na najvišji vrh. To so bili časi, ko je bilo dovoljenje za vstop na goro bistveno težje dobiti kot zdaj. Vedeli smo, da ga kmalu zatem ne bomo dobili, zato smo dali vse od sebe, da smo vrh res osvojili. Odprava je bila sanjsko lepa, zanimiva in naporna. Takrat smo v Himalaji poskusili z nečim novim, prvič smo preplezali zahodni greben, kar je dalo odpravi še dodatno vrednost. Lahko namreč splezaš na veliko vrhov, a če smer ni nekaj novega, potem v svetovnem merilu ni opažena. Še danes je ta naša smer ena najtežjih smeri na vrh sveta, kar je dodatno dober občutek. Zadnje čase za Everest pogosto slišimo, da je tudi kot največja gora sveta del norega kapitalističnega sveta in da ga osvajajo člani komercialnih odprav. To pomeni, da če imaš denar, potem lahko stojiš tudi na najvišjem vrhu sveta? Je res tako enostavno? Ni tako enostavno. Komercialne odprave so del evolucije odprav v Himalaji, ki so podobne temu, kar smo v naših gorah delali pred sto ali petdesetimi leti. Če pogledamo samo Triglav. Najprej je bila osvojitev Triglava vrhunski dosežek. Kasneje so zahteven greben med Malim in Velikim Triglavom porav- »Ko greš enkrat v Himalajo, si okužen in tega se ne da pozdraviti. Zadnjih dvajset let hodim v Himalajo dvakrat na leto, tako da bolezen nali in nanj napeljali jeklenice, da je bil vzpon precej lažji. A še vedno prihod na Triglav ni popoldanski sprehod. Še vedno moraš sebe dvigniti na raven, ki jo gora zahteva od tebe. Zdaj se podobno dogaja na Everestu. Pred leti smo tja odhajali redki in vrhunski alpinisti. Ker imajo najvišji vrhovi svojo magijo, se vedno več ljudi odloča, da bi bili radi tam. Če imaš dovolj denarja in manj časa, se številni odločijo za vodene odprave. Ker teoretično ni nič narobe, saj tudi po naših gorah hodijo pohodniki z gorskimi vodniki. Edino, kar lahko rečemo, je, da te odprave z vrhunskim alpinizmom nimajo veliko skupnega. To je nekakšen ekstremni turizem. Dejstvo je, da ti ljudje ne morejo samo plačati in priti na vrh, ampak morajo biti fizično dobro pripravljeni. Himalaja še vedno ostaja zahtevna zadeva. Pred časom smo uživali ob filmu Everest, kjer smo videli, da je življenje v baznem kampu podobno skoraj udobju v dolini. Je to resnično? To je dejstvo, s tem komercialne odprave pridobivajo stranke. Nisem se mogel naču-diti preprogam na dnu šotorov, kavarnici v sredini baze, pekarnici. To je del razvoja. Tudi mi smo si pod Everestom poskušali narediti čim bolj udoben prostor za bivanje in počitek. Razlika med klasičnimi in komercialnimi odpravami je, da smo mi plezali vse zahtevne smeri prvi in smo pripravili poti za šerpe, ki so bili le pomoč pri nošnji opreme. Zdaj je drugače, obratno. Šerpe vse pripravijo, da se lahko njihovi gorniki sprehodijo do vrhov. V omenjenem filmu vodja odprave jasno pove, da ljudje nismo narejeni, da bi se gibali na višini boeinga 747. Stare teorije pravijo, da bi naj bila višina približno osem tisoč metrov smrtna cona. Nad to višino se celice zaradi pomanjkanja kisika naj ne bi obnavljale več, ampak samo še odmirajo. Tako da v nobenem primeru ni prav INTERVJU 27 zdravo biti preveč tam zgoraj. Včasih se je bilo temu nemogoče izogniti, sam imam kar deset noči prespanih na višini osem tisoč metrov, a mislim, da to ni slabo vplivalo name. Še vedno lahko povem kakšen enostaven stavek, ne da bi se mi zatikalo (nasmeh). Verjetno tudi zato, ker veliko berete. Nasploh se mi zdi, da ste alpinisti nekakšni »knjigožerci«. Ker je naš ritem življenja zelo hiter, se alpinisti odločimo za odprave ravno zato, da se nam tam upočasni in se lahko ves dan ukvarjamo le z eno stvarjo. Vse debele knjige sem prebral na odpravah, ker sem imel res veliko časa, sploh ko sem čakal, da se je vreme razjasnilo ali da se je umiril vihar. Ali ste med vzponi na Himalajo doživeli nadzemeljsko doživetje? Je človek tam visoko gor kaj bliže Bogu? Tega ne vem. Če bi se prepustil nadzemelj-skim stanjem, bi lahko bilo zelo nevarno. Sam sem bil na odpravah strahovito racionalen, nisem si dovolil vzeti ne časa ne prostora za kaj drugega kot za plezanje. Zelo moraš biti osredotočen na varen vzpon in spust. Ni časa za občutke veselja in žalosti, sam niti ne razmišljam o družini, ki jo imam zelo rad. Odmik od tistega, kar počneš, bi lahko bil zelo nevaren. Vaša zgodba z alpinizmom je stara že petdeset let. Katera je bila vaša prva smer in ali ima posebno mesto v vaši zgodovini? Natančno se spomnim 25. junija 1967, ko sem preplezal svojo prvo smer v gorah. Zelo dobro se spominjam, kot bi se zgodilo pred nekaj meseci. Smer ima izjemno vrednost. Poleg tega še nacionalno lepo zveni, saj je bila moja prva smer slovenska smer v severni steni Triglava. Takrat je bilo še veliko snega. Prevzela sta me mogočnost stene in to, da je kolega našel pot iz stene do roba. Takrat me je ta svet popolnoma zastrupil. Želel sem si, da bi ob petdesetletnici s kolegom Zvonetom Andrejčičem ponovila smer, a se je nekaj let prej ponesrečil. Njemu v spomin sem steno preplezal lani z dvema plezalskima kolegoma. Bil je zelo čustven in romantičen vzpon. Je alpinizem športna panoga? Dobro vprašanje. Zagotovo je tudi športna panoga, smo del slovenskega športa, a je še nekaj več. Alpinisti smo napisali toliko knjig kot vsi ostali športniki skupaj. Čeprav cenim tudi ostale športnike, menim, da ima alpinist nekaj več v sebi. Alpinizem je način življenja. Ali je za alpinista eden večjih ciljev, da bi osvojil vseh 14 osemtisočakov? Je bil to vaš cilj? Če človeka smer alpinizma zanima, potem je zanimivo. V mojih časih je bil alpinizem nekaj romantičnega. Splezati na osemtisočaka je bil dosežek, ki je bil podkrepljen z veliko mero tveganja. Če ti je uspelo osvojiti enega, si poskusil še katerega. Če ti uspe na vrvico nanizati vseh 14, je toliko bolje. Kolegi, ki so osvojili vseh 14, jih niso zavestno zbirali. Vsaka zgodba je bila izjemna. Pomembno je, na kakšen način osemtisočaka osvojiš. Če si na vrh prišel po najmanj težavni smeri, to ni bilo nič posebnega. Slovenci smo bili deveti narod, ki mu je uspelo splezati na vseh 14 osemtisočakov. Začeli smo leta 1976 in končali 1995. To je statistični podatek, ki ničesar ne pove, a načini, kako smo smeri preplezali, dajejo žlahtnost, ki jo v svetovnem merilu zelo cenijo. Koliko osemtisočakov je nanizanih na vašo vrvico? Preplezal sem jih deset, enega dvakrat, tako da imam enajst vzponov na osemtisočakov, kar je presežek mojih najbolj drznih otroških sanj. Med osvajanjem osemtisočakov ste si ustvarili družino, rodil se vam je sin. Koliko je družina pri alpinistih motivacija in koliko sila, ki omejuje? Odvisno od človeka. Sam sem si družino ustvaril dokaj pozno, ker sem podzavestno čutil, da dodatne odgovornosti ne morem naložiti še nekomu drugemu. Da sem kasneje razmišljal drugače, se je pokazalo na odpravi leta 1995, na odpravi na Anapurno, ko sem zaradi odgovornosti tvegal precej manj. Z družino imam zelo lep odnos in vesel sem, da sem uspešen tako v alpinizmu kot tudi v medosebnih odnosih. Tomaža Humarja pozna vsa Slovenija. Zanj smo navijali pri himalajskih podvigih, a veliko je bilo tudi kritik, kako lahko počne vse te ekstremne podvige, kljub temu da ima doma družino. Kako je lahko takšen egoist, je bilo pogosto mogoče slišati. Ste alpinisti egoisti? Do neke mere smo, a o egoizmu in družini raje ne bi komentiral. Poznam ljudi, družine, ki si želijo, da bi bil oče čim dlje časa od doma, ker izvaja nasilje. Prisotnost očeta ni glavni porok, da je družina srečna. Nikoli ne bi rad bil na mestu moje žene, ki je morala izkazati veliko mero potrpežljivosti. A ne samo to, ko so jo razžirali dvomi in stiske, ko me je čakala doma med odpravo, je morala poleg kazati še pogumen obraz. To ni lahko. Z alpinizmom je povezanih veliko nesreč. Veliko prijateljev ste izgubili v gorah. Kaj smrt prijatelja pomeni za naslednji podvig, kako se človek spreminja z izgubami prijateljev, ki jih je precej? Preveč je izgub. Na smrt prijateljev v gorah se nikoli ne navadiš. Ni samo prva grozna, temveč so tudi vse naslednje. Tega se ne navadiš, ker se smrti zgodijo v okolju, ko si čustveno veliko bolj občutljiv. Alpinizem je zame najlepša dejavnost, a ima črno piko - je »Alpinizem mi je ogromno dal in ogromno vzel. Zaradi njega sem drugačen človek. Alpinizem mi je pomagal, da sem tudi na drugih ravneh življenja nizal uspehe.« »Komercialne odprave so del evolucije odprav v Himalaji. Ker imajo najvišji vrhovi svojo magijo, se vedno več ljudi odloča, da bi bili radi tam. Če imaš dovolj denarja in manj časa, se števili odločijo za vodene odprave. Ker teoretično ni nič narobe, saj tudi po naših gorah hodijo pohodniki z gorskimi vodniki. Edino, kar lahko rečemo, je, da te odprave z vrhunskim alpinizmom nimajo veliko skupnega. To je nekakšen ekstremni turizem.« nevaren šport, še toliko bolj, ker je precej nevarnosti, na katere ne moreš vplivati. Po drugi strani občutek nevarnosti daje tistemu, ki se izpostavlja, neprecenljive in dragocene izkušnje, o katerih je veliko govoril tudi kolega Reinhold Messner. Alpinist Messner je tudi opozoril, da si mestna kultura, ki je znana po svoji brezbrižnosti do sočloveka in tekmovalnosti, vedno pogosteje utira pot tudi v alpinizmu. Ste tudi sami to opazili? Zanesljivo, prišla je s komercialnimi odpravami in tudi s količino ljudi. Nekoč v njegovih in mojih časih smo bili v odpravah majhna skupina ljudi, ki je imela svoja pravila in veliko mero solidarnosti. Bili smo pripravljeni tvegati svoje življenje ne samo za prijatelja, tudi za neznanca. Današnji bolj udoben način alpinizma te izkušnje ne more dati - kako je delovati v nevarnosti. 40 let ste bili športni pedagog v OŠ Pir-niče. Koliko vaših učencev je alpinistov? Kar nekaj in upam, da jih nisem jaz navdušil. Alpinizem je preveč nevaren, da bi skušal usmerjati otroke v to. Veliko sem ji usmerjal v naravo, ki je zame zelo pomembna. Otrokom sem želel povedati, da je narava njihova prijateljica. Če se boš z naravo »zaštekal«, ti nikoli v življenju ne bo dolgčas in boš znal paziti nanjo. Spomnim se, da sva bila z enim od učencev leta 1992 skupaj v odpravi na Anapurno. Nekdo, ki ima resnične izkušnje, lahko svoje učence drugače premami. Ste imeli občutek, da ste jim vzornik? Nikoli, ker sem imel toliko opraviti s svojimi vzorniki, da nisem pomišljal. Verjamem, da sem bil komu na nek način vzor, česar sem vesel. Upam, da sem nanje prenesel meni pomembne vrednote, to so ljubezen, solidarnost, pomoč v stiski ... Če sem v svojih 40 letih službovanja naredil kaj v to smer, sem izpolnil svoje poslanstvo. Ali so se otroci v štiridesetih letih spremenili? Zagotovo so se. Na žalost v fizičnem smislu na slabše. Otroci so tako zaposleni, da za šport nimajo časa. To je škoda. Trdim, da otroci niso nič slabši, le zaradi preobilja informacij so bolj zbegani. V otrocih še vedno vidim žar v očeh, kot smo ga videli pred 40 leti. Kakšni so vaši cilji? Vas Himalaja še kliče? Vedno znova. Ko greš enkrat v Himalajo, si okužen in tega se ne da pozdraviti. Zadnjih dvajset let hodim v Himalajo dvakrat na leto, tako da bolezen zelo napreduje (smeh). Tam imam kopico ciljev, eden od njih je, da bi prehodil Nepal po dolgem in počez, zdaj sem na četrtini te zanimive poti. V zahodni Nepal bom odšel poleti, saj želim pomagati ljudem v stiski. Leta 2015 je namreč državo zajel potres, na lastne oči sem videl, kaj se je zgodilo. Potres je bil eden bolj dramatičnih trenutkov v mojem življenju in imel sem neizmerno srečo, da smo jaz in ostali člani skupine preživeli. Če bi se na pot odpravili le kakšno minuto pozneje, bi se midva danes težko pogovarjala. Na nasprotni strani mostu, od katerega nas je ločilo le nekaj metrov, se je na cesto zrušila dolga in visoka stena. Bilo je šokantno. Obljubil sem si, da če se bom izvlekel, bom pomagal ljudem, ki so naenkrat ostali brez vsega. BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA 28 REPORTAŽA Komunikacijski šum ali neprimerna izjava? Dve zgodbi, dve resnici OB ROBU Poti za pritožbe glede postopkov v urgentnem centru je več. Bolniki, ki niso zadovoljni z obravnavo, lahko pritožbo predajo na bolnišničnem oddelku, kjer so se zdravili ali v uradu za pritožbe, ki deluje v pravni službi Splošne bolnišnice Celje. Pritožbo lahko dajo ustno pri opredeljenih osebah, ki sestavijo zapisnik, pisno po pošti ali s spletnim obrazcem. Vsi načini pritožb so obrazloženi na spletni strani bolnišnice. Lani je urad za pritožbe glede dela Urgentnega centra Celje prejel 12 pritožb in glede dela pediatričnega urgentnega centra dve pritožbi. V knjigi Urgentnega centra Celje je bilo lani zabeleženih 14 pohval, nekaj jih je v bolnišnico prišlo tudi po elektronski pošti. Vsak telefonski klic na številko 112 sprejmejo v regijskem centru za obveščanje. Ko operater ugotovi, za kaj gre, vse klice za zdravstveno pomoč veže v lokalno zdravstveno ustanovo, kjer klic sprejme zdravstveni dispečer. Njegove naloge so hitra prepoznava življenje ogrožujočih stanj in aktivacija ustreznih ekip (reanimobil z zdravnikom, nujno reševalno vozilo z reševalci, zgolj nasvet oziroma navodila) ter pridobitev podatkov o bolniku in njegovi lokaciji. Kadar je treba, daje tudi navodila za oživljanje ali za prvo pomoč. Za pravilno oceno stopnje nujnosti je treba dobiti dovolj zanesljivih podatkov od klicatelja. SIMONA SOLINIC Obstaja vmesna pot? Klicatelji na 112 in tisti, ki pomoč iščejo na urgenci, se morajo zavedati ključih podatkov, ki jih morajo dati. Ne glede na to, da imajo subjektiven občutek, kako hitro čas teče in kako pomembna je vsaka sekunda. Za zdravstveno osebje velja enako. Na urgenco ne prihajajo enake stranke kot v urade, na pošto ali v pisarne. Na urgenco prihajajo ljudje v stiski. Tudi ljudje, ki ne znajo presoditi, kaj je razlog za bolečine, zato je njihov primer zanje - razumljivo - nujen. Četudi za zdravstveno osebje ni. Toda zdravstveno osebje je izučeno za takšne primere, tudi za svoj odnos v takšnih trenutkih. Ljudje, ki iščejo pomoč, običajno niso. Če kdo trdi, da bruhanje krvi pri človeku ne kaže resnega stanja, dvomim, da bi tako razmišljal, če bi šlo za njegovega svojca. Če kdo trdi, da o takšni zgodbi, kot se je zgodila našemu bralcu, ni vredno poročati, dvomim, da ve, kaj vse je preživljal v tistih trenutkih. Ker tisto je bilo zanj v tistih minutah najpomembneje. In sploh ni govora o napačnem zdravljenju, ampak samo o - odnosu. Spominjam se prizora iz celjskega urgentnega centra pred letom, ko sem se tam znašla tudi sama. V čakalnico je vstopil moški, s povišanim tonom je dejal, da je pripeljal tasta v nujnem zdravstvenem stanju. Da bo uredil, da ga bodo oskrbeli, je dejal. Te besede so mi tako zelo ostale v spominu. Zakaj? Ker je bil nekdanji zdravnik v celjski bolnišnici. Očitno z občutkom, da je primer njegovega tasta več vreden od vseh naših primerov. Toda kot zdravnik ni znal presoditi stanja bolnika. Ni bil nujno sprejet. Če ni znal presoditi on v vlogi svojca, kako bo kdo drug? Zanimivo je naslednje. In to je treba poudariti. Zelo malo ali skoraj nič ni primerov, ki bi kazali, da je bil kdo v Urgentnem centru Celje v zadnjih letih napačno zdravljen in da je zato prišlo do zapleta. Ne mine pa mesec, da se ne bi na nas obračali ljudje, ki so nezadovoljni s komunikacijo nekaterih tam zaposlenih. Z odnosom. Z odnosom v najbolj ranljivih trenutkih - iskanja pomoči. Četudi gre samo za besedo. Ali za način izrečene besede. In premalo kadra, premalo zaposlenih in prevelik naval na urgenco ne morejo biti razlog, da kdaj v odnosu do bolnikov ali svojcev zaškripa. Stiska ljudi pa tudi ne vedno za kritike zdravstvenih delavcev. Vmesno pot je težko najti. Še posebej ko je človek v zdravstvenih težavah. In težko je presojati, kdo ima prav. Verjamem pa, da vsak pri sebi ve. In treba je omeniti tudi tisto, kar je pogosto neslišano. Niso vsi nezadovoljni. Veliko ljudi je hvaležnih in zadovoljnih. A to je premalokrat izpostavljeno in cenjeno. Zdravstveni sistem na primer vodi uradno evidenco pritožb, saj so te vezane na nadaljnje postopke, ne vodi pa tudi uradne evidence pohval. Preprost birokratski dokaz, kako sistem pričakuje samo udarce. Branko Lešnik s Celjskega je pretekli teden v Urgentnem centru Celje iskal pomoč za svojega bolnega zeta in pri tem - kot pravi - naletel na neprimeren odziv ene od medicinskih sester. Dogodek si vsaka stran razlaga po svoje. Kdo ima prav in kdo ne, bo verjetno znano po pritožbenih postopkih, a primer kaže na to, kako zelo pomembna je pravilna komunikacija. Tako bolnikov in svojcev kot zdravstvenega osebja. Lešnik navaja, da je klical na številko 112 v torek, 16. januarja, okoli 22. ure in prosil za urgentni prevoz bolnika, ki je bruhal kri, v bolnišnico. Podal je svoje podatke in povedal, kaj se dogaja. Nato je sledila prevezava telefonskega klica k dežurnemu v reševalno enoto. Bralec naj bi, zatem ko je razložil vse podrobnosti, pred nadaljnjo vezavo k dežurni zdravnici, linijo prekinil ali je zmanjkalo signala. Pravi, da ga je bilo strah, čas pa je tekel. Nato so ga klicali nazaj. A je bolnika nato sam odpeljal v urgentni center. In začelo se je zapletati, pri čemer Lešnik navaja nedopusten odnos medicinske sestre. »Zeta sem pripeljal do glavnega vhoda v urgentni center, torej do dela, kjer so pod nadstreškom parkirana reševalna vozila. Nato sem stopil do vpisnega pulta in medicinski sestri rekel, da prosim za pomoč pri prenosu bolnika iz avtomobila na posteljo. Nakar mi je odgovorila: >Kličite na 112, da noter pripeljejo, mi imamo samo do vrat.<« Cez nekaj minut je domnevno bolničar prišel pomagat, toda Lešnik je nad izjavo medicinske sestre tako šokiran, da se je zaradi njene izjave pritožil. O tem je obvestil tudi vodstvo Splošne bolnišnice Celje. Bolnišnica pojasnjuje Pojasnilo in opis dogodka smo dobili tudi od bolnišnice. V njenem vodstvu navajajo, da je zdravstveni dispečer Regijskega centra za obveščanje Celje (številka 112) prejel Lešnikov klic, da želi prevoz z reševalnim vozilom v bolnišnico za svojega zeta, ker naj bi imel krče v trebuhu in naj bi bruhal kri. »Dispečer mu je zastavil vprašanja, katerih namen je oceniti resnost zdravstvenega stanja in pridobiti dodatne informacije, še zlasti o tem, ali gre za neposredno življenjsko ogroženost. Ker po skopih podatkih, ki jih je dobil, ni šlo za neposredno življenjsko ogroženost (bolnik pri zavesti ...), je zdravstveni dispečer odločitev o nadaljnjih ukrepih prepustil dežurni zdravnici in ji želel Vpisni pult, kjer naj bi prišlo do Branko Lešnik prevezati klicatelja,« navajajo v bolnišnici. Pred to vezavo klica naj bi Lešniku dispečer povedal, naj bolnika ne vozi sam. »Kli-catelj se s tem ni strinjal in je prekinil klic. Zdravstveni di-spečer je klicatelja klical nazaj, ob čemer je bil deležen zavrnitve, kletvic in ponovne prekinitve klica. O zapletu je nato obvestil zdravnika v Urgentnem centru Celje,« pravijo v bolnišnici in navajajo, da je dispečer deloval v skladu s predpisanimi protokoli. Ker je bil klic ponovno prekinjen, rešilec ni šel na teren. A je bil na razpolago. Kadar je dispečer v dvomih glede nadaljnjega aktiviranja medicinske ekipe, klic veže k zdravniku. »Število ekip nujne medicinske pomoči je omejeno, zato jih je treba racionalno razporejati, da hitro in ustrezno pomoč dobi tisti, ki jo v določenem trenutku najbolj potrebuje,« dodajajo v bolnišnici in s tem pojasnjujejo del, ki se nanaša na telefonski klic. Ti pogovo- šuma«. ri in potek dogajanja so tudi posneti zaradi elektronskega dokumentiranja. Verjamejo medicinski sestri Okoliščine ob prihodu v urgentni center pa pojasnjujejo: »Gospod Lešnik je prišel do vpisnega pulta ob 22.18, opravil administrativni vpis bolnika in administratorki povedal, da ima v avtomobilu svojca ter prosi za pomoč pri njegovem prestavljanju na voziček. Administrator-ka je poklicala bolničarja in mu povedala, da potrebuje pomoč, pri čemer je Lešniku razložila, da pomoč pride takoj. Ta je odšel nazaj do avtomobila, se vrnil v urgentni center in govoril z varnostnikom, ki mu je povedal, da ni pristojen za pomoč bolnikom. Triažna medicinska sestra, ki dela ob vstopni točki v UCC, je v tem času predajala prejšnjega bolnika v specialistično obravnavo. Ko se je vrnila, je z bolničarjem takoj odšla do i j simbolična. bolnika v avtomobilu in ga vprašala o njegovih težavah. Ker je bolnik imel težave pri izstopanju iz avtomobila, je vprašala, zakaj niso poklicali 112. V tistem trenutku je Lešnik vzrojil, povedal, da so klicali, vendar jim reševalnega vozila niso hoteli poslati,« so zapisali v odgovoru v bolnišnici. Toda Lešnik vztraja pri tem, da je sporne besede, ko je prosil za pomoč pri prenosu bolnika - » ... pokličite na 112, da ga pripeljejo noter, mi imamo samo do vhoda .« -izrekla medicinska sestra pri vpisu in ne medicinska sestra pri vozilu ali administra-torka. To je pripravljen tudi dokazati. Toda v bolnišnici navajajo: »Glede na to, da gre za medicinsko sestro, ki je zelo nekonfliktna in svoje delo opravlja zavzeto ter odgovorno, nimamo razloga, da njenemu opisu dogodka ne bi verjeli. Menimo, da napake pri obravnavi ni bilo,« dodajo v bolnišnici. Ce bi ugotovili, da je medicinska sestra napako storila, bi za to prejela pisni opomin. Komunikacijski šumi Bolnika so nato oskrbeli v ambulanti internistične prve pomoči. »Po podatkih iz informacijskega sistema je bil pri zdravniku obravnavan v desetih minutah od sprejemnega vpisa. Ob sprejemu v obravnavo ni bil življenjsko ogrožen. Po opravljenih pregledih in opazovanju je bil 18. januarja odpuščen v domačo oskrbo. Glede na zabeležen potek obravnave bolnika v urgentnem centru Lešnikove navedbe, da je bolnik vsaj 15 minut čakal, da bi ga iz avtomobila prestavili v prostore urgentnega centra, ne držijo,« še navajajo v bolnišnici. Dodajajo, da do »komunikacijskih šumov« pogosto prihaja tudi zato, ker se »ljudje ob poslabšanju zdravstvenega stanja svojcev znajdejo v stiski in da zelo subjektivno presojajo tako stanje svojca kot postopke«. Ob tem opo- zarjajo, da je ob klicu na 112 vsak dolžan podati čim več resničnih informacij ter upoštevati navodila, ki jih prejme. »Pričakujemo, da klicatelji na 112 prevzamejo svoj del odgovornosti in sledijo navodilom zdravstvenega dispečerja. Lešnik je prejel jasno navodilo, naj bolnika v bolnišnico ne vozi sam, odklonil je nadaljnjo komunikacijo z dežurno zdravnico ter naprej ravnal po svoji volji,« zaključujejo v bolnišnici, kjer naj bi se srečevali tudi s primeri klicateljev, ki zgolj zahtevajo pomoč, ne želijo pa odgovarjati na vprašanja ali celo podajajo neresnične podatke o zdravstvenem stanju, da bi rešilec kar najhitreje prišel. V večini teh primerov se izkaže, da gre za nepotrebno aktivacijo zdravstvenih ekip. Toda Lešnik pri svojih trditvah vztraja in domnevati je mogoče, da se postopek pritožbe ne bo končal le na ravni obravnave njegove pritožbe v bolnišnici. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA REPORTAŽA 29 Odgovorni urednik Kronike, ki izhaja pod okriljem Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, je dr. Miha Preinfalk. Foto: MSKŽ »V Spodnji Savinjski dolini so med zanimivej šimi zgodovinskimi temami zagotovo poplave, plemiške rodbine, ki so krojile usodo tega pro stora, hmeljarstvo in zaslužni posamezniki, ki so pospeševali to panogo. V zadnjem času so zelo aktualni tudi ostanki iz rimske dobe. Spodnja Savinjska dolina je bila namreč v tem času precej poseljena,« pravi odgovorni urednik revije Kronika dr. Miha Preinfalk. Ш- јЦ iJXL Kronika je časopis za slovensko krajevno zgodovino. V njem so objavljeni prispevki iz slovenske kulturne, družbene, gospodarske in manj politične zgodovine. Na leto izidejo tri številke, ena je tradicionalno tematsko obarvana. Tokrat je posvečena zgodovinskim temam iz Spodnje Savinjske doline. Dežela grofov Celjskih, tekstilnih tovarn in neukročene Savinje Zadnja tematska številka revije Kronika v znamenju zanimivih zgodovinskih zgodb iz Spodnje Savinjske doline Ste vedeli, da je poleg Tovarne nogavic Polzela in Tekstilne tovarne Prebold v Spodnji Savinjski dolini delovala tudi Tekstilna tovarna Šempeter? Tragično zgodbo o gradu Ojstrica pri Taboru zagotovo poznate, ampak ali ste vedeli, da se je ravno s tega posestva razširil eden največjih kmečkih uporov na Slovenskem? O vsem tem in še čem so se razpisali avtorji prispevkov v tokratni tematsko obarvani številki revija Kronika. Njena predstavitev je bila prejšnji teden v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Znanstvena revija Kronika izhaja pod okriljem ljubljanskega Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Letno izidejo tri številke, ena od njih je že tradicionalno tematsko obarvana. Zadnjo lansko številko so posvetili odmevnim zgodovinskim temam iz Spodnje Savinjske doline. Območje, ki danes obsega šest občin - Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko - po besedah odgovornega urednika revije Kronika dr. Mihe Preinfalka zaznamuje bogata zgodovina - od poplav, hmeljarske tradicije, tekstilne industrije do grofov Celj skih in drugih plemiških rodbin. Od poplav do Rimljanov Med manj prijetne dogodke zagotovo sodijo poplave. Dr. Matija Zorn, avtor prispevka Poplave -stalnica v Spodnji Savinjski dolini, ugotavlja, da so v Savinjski statistični regiji zgolj v obdobju 1992-2008 povzročile za skoraj sto milijonov neposredne škode, kar pomeni približno tretjino vse škode zaradi Med avtorji prispevkov je tudi mag. Damir Žerič iz Pokrajinskega muzeja Celje. V svojem prispevku se je razpisal o Tekstilni tovarni Šempeter. Podrobnosti o njej je predstavil na predstavitvi številke prejšnji teden v žalski knjižnici. Foto: MSKŽ poplav v državi v tem obdobju. Poplave v Savinjski dolini leta 1990 z več kot pol milijarde evrov škode veljajo za najdražjo naravno nesrečo pri nas. Analiza poplav leta 1954 v Celju in okolici pa velja za začetek celovitejšega preučevanja naravnih nesreč pri nas, še dodaja Zorn. Kljub vsem nevšečnostim, ki jih je Savinja povzročala v preteklosti, je bila za naseljevanje ljudi prej prednost kot nevšečnost. Tega so se zavedali že Rimljani. V Savinjski dolini je bilo namreč kar nekaj njihovih naselbin, med katerimi je bila najpomembnejša Celeia, medtem ko je širše območje doline predstavljalo njeno podeželsko zaledje. Dr. Julijana Visočnik v svojem prispevku Antični prebivalci Spodnje Savinjske doline ali kdo se skriva za imeni na epigrafskih spomenikih na splošno predstavi tovrstne spomenike po dolini, ki so ostali kot dokaz rimske kulture in pismenstva na naših tleh. Besedila na spomenikih nam namreč, kot je zapisala Visočnikova, omogočijo globlji vpogled v življenje takratnih prebivalcev in njihovo razslojenost. Tragična smrt in kmečki upor Pomemben del zgodovine tega dela Slovenije so tudi grofje Celjski in njihovi gradovi. Na gradu Žov-nek v bližini Braslovč se je začela ena najbolj zanimivih poznosre-dnjeveških zgodb, ki ni zaznamovala le slovenskega prostora, kot je zapisal urednik revije Preinfalk, ampak je vplivala na širšo srednje- evropsko zgodovino. V tokratni številki Kronike so posebno mesto namenili gradu Ojstrica pri Taboru, enemu prvih gradov, ki so jih Celjski imeli še v času, ko so se imenovali gospodje Žovneški. Avtor prispevka dr. Igor Sapač ugotavlja, da so grad Ojstrica, ki so ga zgradili na strmi vzpetini na obrobju Spodnje Savinjske doline, opustili po letu 1566 in ob vznožju vzpetine začeli graditi nov dvorec. Kljub temu da je grad začel kmalu propadati in je danes od njega ostalo bore malo, ruševine še vedno vzbujajo zanimanje. Ojstriški grad namreč povezujejo s tragično smrtjo Veronike Deseniške. Preinfalk ob tem dodaja, da zgodovine Spodnje Savinjske doline niso krojili le grofje Celjski, temveč tudi druge plemiške družine. Zaradi grofov Schrattenbachov se je na območju Ojstrice leta 1635 začel celo eden največjih kmečkih uporov na Slovenskem. Hmeljske sušilnice in hmeljarski domovi Zgodovino Spodnje Savinjske doline je pomembno zaznamovalo tudi hmeljarstvo. Na pobudo Janeza Hausenbichlerja iz Žalca, ki je bil tudi eden od organizatorjev žalskega tabora leta 1868, so ga začeli načrtno uvajati sredi 19. stoletja. Kot ugotavljata Božena Hostnik in dr. Vito Hazler, avtorja prispevka Hmeljske sušilnice v Spodnji Savinjski dolini, je hmelj z leti izrazito spremenil podobo doline. S hmeljarstvom se je pojavila potreba po uvajanju za dejavnost značilnih gospodarskih zgradb -hmeljskih sušilnic, ki so jih zlasti mali in srednji kmetje gradili kot prizidke k obstoječim osrednjim gospodarskim poslopjem - »maro-fom« - ali kozolcem. Le pri velikih kmetih in veleposestnikih so že v letih pred drugo svetovno vojno nastajale velike hmeljske sušilnice s prostornimi skladiščnimi dvoranami, od sredine 20. stoletja pa je bila značilna gradnja velikih zadružnih in hmeljarskih domov, kjer je bilo poleg sušenja in skladiščenja hmelja združenih še veliko drugih dejavnosti, še ugotavljata avtorja prispevka. Tudi Tekstilna tovarna Šempeter 20. stoletje je poleg hmeljarstva v dolini zaznamovala tudi industrija. Dr. Damir Žerič iz Pokrajinskega muzeja Celje je v svojem prispevku predstavil manj znano Tekstilno tovarno Šempeter, ki je na območju kasnejšega Aera delovala le približno 30 let, bila pa je prvo pravo industrijsko podjetje v Šempetru. Na svojem vrhuncu je predstavljala, kot ugotavlja Žerič, enega od stebrov tekstilne industrije na Celjskem. Predmet poslovanja sta bili proizvodnja in prodaja bombažnih tkanin za platna, perilo, posteljnino in brisače. Tovarna je zaprla svoja vrata konec leta 1961. Med obema svetovnima vojnama je bila tekstilna industrija v Kraljevini Jugoslaviji najmočnejša gospodarska panoga. Še posebej dobro je bila razvita na Celjskem, saj je bila ena najmočnejših v državi. V 60. letih prejšnjega stoletja je bilo v njej zaposlenega več kot 45 odstotkov prebivalstva. ŠPELA OŽIR 30 PORTRET »Privilegij je nositi bombaž, svilo in volno!« Barbara Repinšek meni, da se v ospredje ponovno prebija počasna moda - Poleg male črne obleke dame ne pozabite na dobro krojen suknjič Če bi se odločitev pri izbiri srednje šole prevesila v prid vrtnarstvu, bi bila danes najbrž ponosna lastnica cvetličarne. Ljubiteljice mode s Celjskega in okolice bi bile prikrajšane za marsikatero poslovno, svečano ali celo športno oblačilo. Barbara Repinšek, tekstilnokonfekcij-ska modelarka, je svojemu delu predana s takšno strastjo, da ji v delavnici na celjskem Bregu v trenutku minejo tudi dvanajsturni delavniki. A doma se od dela »odklopi« in tam nima niti šivanke, prizna brez kančka slabe vesti. Že od malega je rada ustvarjala in rezala, zato se je resnično našla v srednji tekstilni šoli v Celju. Z vpisom v program modeliranja je še dodatno izpopolnila znanje, pomembno za krojenje oblačil. Prve kose je naredila za domače. Sebi je tako skrojila in sešila obleko za maturantski ples. Takrat se ji je zdela več kot odlična. Ko jo je iz omare vzela nekaj let kasneje, se je pogled nanjo seveda spremenil. Nekaj stvari bi bilo dobro popraviti, vendar je kljub temu ponosna, da jo je naredila sama. Maturantsko obleko je sešila tudi leto mlajši sestri, a ker je nekje med idejo in izvedbo nastal kratek stik, je nato toaleto rešila neka bolj izkušena krojačica. Nasmeh se na lica Barbare Repinšek prikrade tudi, ko se spomni, kako je popravila eno od oblek svoje sestrične. »Izmerila sem ji pas, nato sem krilo odrezala kar ravno. Na boke sem pozabila, zato sestrična obleke sploh ni mogla več obleči. Bila pa je svilena in bali sva se, da bo njena mama zelo huda. Kljub temu da sva jo popravljali dva dni, jo je sestrična skrila, da je mama ni več videla.« Na delo v delavnico Sogovornica je svojemu poslu predana že osemnajsto leto. Prostora, kjer sprejema stranke, ni naslovila modni salon ali atelje, temveč preprosto delavnica, kot bi želela poudariti obrtniški pristop. »Tuje zveneče besede mi niso všeč. Ko grem na delo, vedno rečem, da grem v delavnico. Naj se ve, da se tukaj dela. Da tu nastane oblačilo Pogosto slišimo, da bi morala vsaka ženska v svoji omari imeti malo črno obleko. In kateri je naslednji kos, ki je prav tako nepogrešljiv na obešalniku? Barbara stavi na dobro krojen suknjič klasičnega kroja. Takšen kos je brezčasen in ga lahko nosimo tako s kavbojkami kot na primer s srajco ali z obleko, svetuje. od začetka do konca, brez kakršnekoli vmesne preprodaje.« Stranke delavnico včasih obiščejo z natančno dodelano zamislijo, kakšen izdelek želijo. Spet drugim Barbara pomaga najti most med ekstravagantno idejo in izdelkom, ki je primeren za njihovo postavo. Poudari, da so ideje modnih oblikovalcev eno, počutje žensk, ko oblečejo oblačilo, pa drugo. Pogosto se zgodi tudi obratno. Naročnice se namreč bojijo, da jim kakšen kos, ki ga narekujejo zadnje modne smernice, sploh ne bi pristajal, čeprav se da vsaj določene podrobnosti prilagoditi njihovim postavam in tako uresničiti njihove želje. Modelarji kot poslednji dinozavri Če prisluhnemo babicam in dedkom, ko pripovedujejo, kako poseben je bil zanje nekoč obisk krojača, se zdi skoraj neverjetno, da danes na krojaško delavnico naletimo le še tu in tam. »Pogosto sem se bala, da za naš poklic ne bo več dela. S kitajskimi cenami se namreč ne morem primerjati. Večkrat povem, da smo modelarji ogrožena vrsta. A še vedno je dovolj ljudi, ki cenijo oblačilo, narejeno po meri. Mnogi ne morejo kupiti točno takšnih kosov, kot si jih želijo. Mnogi ne želijo biti oblečeni kot vsi ostali. Gospe niso zadovoljne, če imajo enak kostim kot tri njihove sodelavke, po možnosti pa je enaka še njihova bluza.« Obisk krojača lahko po besedah sogovornice poskrbi za zvrhano mero modne samozavesti. Človeku pa godi občutek, da nosi uniforme, temveč edinstveno oblačilo. Kljub temu da so police trgovin danes zasičene z oblačili, je že prava umetnost kupiti kos, narejen iz kakovostnega blaga. Barbara Repinšek opaža, da bi mnogi ljudje v svojih omarah znova raje imeli tako imenovano počasno modo. Torej kose, ki bi zdržali več kot le nekaj pranj, morda celo 15 ali 20 let. Nakup oblačil za eno sezono je po njenih besedah pogosto dražji, kot če bi nam oblačila iz kakovostnih materialov sešil krojač. Z ilustratorji in mladimi oblikovalci Barbara je zelo naklonjena sodelovanju z mladimi ustvarjalci iz lokalnega okolja. Celjski ilustratorki in grafični oblikovalki Nei Likar je na primer pomagala, da so njene risbe zaživele na torbicah, odtisi njenih risb so našli svoje mesto tudi na nekaterih oblekah. V delavnici mode je sešila tudi kolekcijo oblačil mlade oblikovalke Janje Videc, ki je sicer doma iz Šentjurja. Gre za kolekcijo, ki je bila predstavljena na tednu mode v Ljubljani. Odgovor na vprašanje, ali bi mladim priporočila poklic, ki ga opravlja sama, nadomesti zamišljen vzdih. Ko premisli, pove, da modelarji služijo precej trd kruh. »To delo moraš res imeti rad. Dvakrat na teden sem v delavnici od šestih zjutraj do šestih zvečer, tukaj preživim tudi skoraj vse sobote. A sem hkrati prepričana, da mi 12 ur dela mine hitreje kot šest ur nekomu, ki pri svojem poklicu trpi. Sem pa kateri res naporni stranki tudi že dejala, da grem z veseljem z njo na kavo, a oblačil ji ne bom več krojila. Z nekaterimi se ujamem, a z nekaterimi res ni kemije.« Tudi za rdečo preprogo Sogovornica rada sledi modnim zapovedim svetovno priznanih oblikovalcev. A njihovo delo ni nujno kažipot za kulturo oblačenja pri nas. Ko se je Barbara pred leti vrnila s sejmov v Parizu ali Milanu, je bila polna idej, kaj bi lahko ponudila strankam. Dame, ki jih oblači, pa so do zamisli previdne in zadržane, zato ostaja raje zvesta poslovni modi. Precej toalet ustvarja tudi za sprehode po rdečih preprogah. Znanju, kako ustvariti ekstrava-gantne kose, v zadnjem času daje prosto pot ob oblikovanju serije posebnih poročnih oblek. Namignila nam je, da bo njene izdelke v okolju, ki ga niti malo ne povezujemo s porokami, že kmalu v objektiv ujel eden od slovenskih priznanih modnih fotografov. TINA STRMČNIK, foto: SHERPA »Najbolj pri srcu so mi naravni materiali, saj lahko vanje še pred šivanjem z likalnikom vdahnem nekaj oblike pri prsih, ramenih... Prav tako je te materiale prijetneje nositi na telesu. Pravi privilegij je, da lahko ob današnji poplavi sintetike, ki je vedno bolj prisotna tudi pri oblačilih dražjih blagovnih znamk, nosimo bombaž, svilo in volno.« »Nekatere moje stranke si na začetku sezone naredijo postavitev garderobe in se nato ne želijo več ukvarjati z izbiro oblačil. Če je suknjič ob koncu sezone morda dotrajan, naredimo drugega, krilo pa lahko na primer še nosijo. Če so hlače še brezhibne, morda zraven skrojimo novo bluzo. Tako jim čez leto manjkajočih kosov ni treba iskati po trgovinah. Prav tako ni zadrege, da za določen dogodek ne bi imele primernega oblačila.« Barbara Repinšek je ena od pobudnic, da bi delo slovenskih oblikovalcev in krojačev v prihodnje lahko spremljali tudi na štajerskem tednu mode. Tovrsten dogodek imajo v Ljubljani že vrsto let, v vzhodnem delu države pa bi lahko takšen cilj povezal Celje in Maribor. Način, kako stranke navdušiti za nekoliko drznejše modne kose, so tudi modne revije in tako imenovani modni prodajni saloni, znani pod besedno zvezo »show room«. A se vložek v takšen dogodek v Sloveniji pogosto ne splača, pojasnjuje. V delavnici so nepogrešljive krojaške škarje. Doma pa se sogovornica rada posveča rastlinam, predvsem rožam, in delu na vrtu. Pri srcu so ji še sprehodi, kuhanje, pogovori s prijateljicami in potovanja. PORTRET 31 .9*9 . »Seveda me primorske korenine še danes zaznamujejo, a tu na Štajerskem sem spoznala pristno dobre ljudi. Toliko prijateljstev se je spletlo v vseh teh letih. In za vse to sem res hvaležna.« lül ГТЦ 4 KJ i »Moja nagrada je odsev dela celotnega kolektiva, saj en sam človek ne more spremeniti ničesar. Ponosna sem, da smo v vseh teh letih utrdili neko pozitivno naravnanost, kulturo zavoda, toplino, ki bo ostala, ki bo oblikovala dušo hiše. Tako kot se družine razlikujejo med seboj, se tudi domovi po karakterju zelo razlikujejo.« Dom z dušo in hiša s toplino Majda Koren, nekdanja direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Po rodu Primorka je na Štajersko prišla ob potresu na Kozjanskem leta 1974. Takrat je spoznala sedanjega moža in z našimi kraji ostala usodno povezana vse življenje. Štiri desetletja je bila zaposlena v šmar-skem domu, zadnje tri mandate kot direktorica. Njeno izjemno delo so opazili tudi na državni ravni. Za izstopajoče kakovostno in strokovno delo v socialnem varstvu ji je pristojno ministrstvo konec lanskega leta podelilo posebno nagrado. Rojena je bila v Divači in vonj po morju ji vedno znova povzroči skomine. Zaradi koščka zemlje, ki ga ima na Primorskem, ostaja še bolj povezana z rodno vasjo. »Starša sta bila preprosta, a zelo zavedna in trdna človeka. Zagotovo tudi zato, ker je družina pod peto italijanskega fašizma zelo trpela. Z bratom naju niti italijanščine nista želela učiti,« se spominja Korenova. Ko je izbirala med gimnazijo in srednjo zdravstveno šolo, se je odločila za slednjo. »V takratnih razmerah je bilo zelo pomembno, da sva bila otroka čim prej pri svojem kruhu.« Šolanje je morala za leto dni prekiniti zaradi službe v idrijski psihiatrični bolnišnici, saj jo je k temu zavezovala štipendija. V študentskih letih se je kot ena redkih odzvala vabilu in šla pomagat na popotresno Kozjansko. To je bila ena od oblik obvezne prakse, kasneje se je akcij udeleževala pod okriljem Rdečega križa. Na Planini pri Sevnici je spoznala sedanjega moža. Mož Miran je bil doma iz Šoštanja. Da bo Kozjansko zanj tako usodno, si verjetno ni predstavljal niti on. Samo da je streha nad glavo Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja so povsod po državi gradili domove za starejše. Šlo je za razcvet socialne gradnje, ki je v razumevanje in doživljanje tretjega življenjskega obdobja prinesla povsem novo razsežnost. Resnično primanjkovalo pa je izobraženih ljudi na tem področju. Ponudbe za službo so kar deževale. »Kadra enostavno ni bilo. Ko so me povabili na ogled novogradnje v Šmarju, je bila to res lepa sodobna stavba. V bistvu sem se odločila čez noč. V soboto sem v sežanski bolnišnici še dežurala, v ponedeljek sem že bila v na novem delovnem mestu.« Štipendijo, ki bi jo morala zaradi tega vračati bolnišnici v Sežani, sta poravnali šentjurska in šmar-ska občina. In to je bila še dodatna zaveza, da je Majda ostala štiri desetletja zvesta šmarskemu domu upokojencev. »Tista prva leta so v dom prihajali ljudje iz nemogočih bivalnih razmer. Na dan smo imeli po pet ali šest sprejemov. Vse, kar so ljudje želeli, sta bili streha nad glavo in hrana na mizi. Mnogi so bili tako sestradani, da so zaradi večjih obrokov tudi umirali. Bilo je kot v povojnem času, ko so se ljudje vračali iz taborišč. To so danes na srečo povsem nepredstavljive razmere.« Od glavne sestre do direktorice Kot glavna medicinska sestra je bila Korenova ena redkih, ki so imeli primerno ali sploh kakšno izobrazbo. »Takrat ni bilo niti zavesti niti primernega izobraževanja. Zaposlene je bilo treba vzgojiti od začetka. »Nihče ni ničesar vedel o psihologiji, o tem, kako komunicirati med seboj, kako delati z varovanci in kako s svojci. Ne bom rekla, da je bilo lahko, vendar sem vztrajala. Predvsem zaradi ljudi, ki so mi prirasli k srcu in jih nisem mogla pustiti na cedilu. Čeprav me je ves čas po malem vleklo nazaj proti morju.« Tako kot se je razvijala stroka, se je z leti arhitekturno spreminjala tudi hiša. »Sprva so bile sobe pet- ali celo šestposteljne. Danes je zasebnost ena najpomembnejših vrednot in je kaj takšnega povsem nesprejemljivo. In če so bili nekoč domovi zdravstve- »Malokdo se zaveda, da samota ubija. Lahko imaš vse na svetu, dom v vili z bazenom, a ne pomeni veliko, če si v njej sam. In ker se ljudje oklepajo svojih praznih domov, ostajajo sami. Pa so že v vojnem času ugotovili, da so se rane hitreje celile, če so bili bolniki med ljudmi.« Majda Koren z možem Miranom. Štajerec in Primorka sta si dom ustvarila v Črnolici pri Šentjurju.« S svojo strategijo razvoja in vizijo je Majda Koren postavila temelj modela, ki je bil pionirski v slovenskem prostoru. Danes velja kot primer dobre prakse, kako je mogoče starejši dom, grajen v sedemdesetih letih, prilagoditi sodobnim konceptom dela s starejšimi. Uvedla je koncept gospodinjskih skupin, katerih temeljno izhodišče je oblikovanje družinskega življenja. Danes šmarski dom velja za enega najlepših in najtoplejših v Sloveniji. no-socialne ustanove, so danes soci-alnovarstvene. Hkrati je med starejšimi vedno več potreb po zdravstveni negi,« pomembna odprta vprašanja nakaže sogovornica. Ena stvar pa se v vseh teh letih ni veliko spremenila. Ljudje redko razmišljamo, kako si želimo preživeti svoja zrela leta. Bomo do zadnjega atoma moči ostali v svoji domači hiši in odšli v dom samo ležat in umret ali bomo poskusili najti možnost, da v dobri družbi svoj čas preživimo karseda prijetno in polno? To vprašanje za marsikoga ostaja tabu tema. S kolesom v novo pomlad Z možem sta se prvo leto naselila v garsonjeri v Gorici pri Slivnici. Leto pozneje sta se preselila v blok v Šentjur. »Bila so to nova stanovanja in nisva se mogla pritoževati. Vendar sem sama zrasla v hiši in to sem si želela tudi za svojo družino. Pravzaprav sem se življenja na tem koncu precej težko navadila. Vleklo me je nazaj na morje in sprva je bil to tudi najin načrt. Približno pet let ostaneva, potem se preseliva.« A zgodilo se je drugače. Služba ju je posrkala vase in ko se je pojavila priložnost, sta si v Črnolici pri Šentjurju zgradila hišo. Ko se jima je po več letih končno pridružila hči Manja, sta bila presrečna. Tri leta kasneje sta dobila še sina An-žeta. Danes je njuna največja lučka vnuček Brin. Dedek in babica pa si znata svoj urnik zapolniti tudi sama. »Rada slikam, kuham in delam na vrtu. Mož ogromno bere. Lani sva si omislila kolesi in zdaj nama je v poseben užitek kolesarjenje - med Dragonjo in Piranom, po Krasu, a tudi po čudovitih kolesarskih poteh proti Podčetrtku in Rogaški Slatini. Rada delam na vrtu in v zadnjem času z možem ponovno odkrivava družabni ples,« se nasmehne simpatična gospa. »Vsekakor se veselim pomladi.« SAŠKA T. OCVIRK, foto: SHERPA Hči Manja ima umetniško žilico po mami. Majda v slikanju nadvse uživa. »Komaj čakam pomlad,« pravi Majda, ki nadvse uživa v naravi. 32 REPORTAŽA Snežna pravljica na Rogli (žal) brez slovenskih »stopničk« Proga Jasa prvič gostila dve tekmi - Velenjčanka Kotnikova četrta, Celjan Mastnak dvakrat osmi Na vrhu Zreškega Pohorja so marljivi prireditelji že šestič gostili najboljše deskarje v svetovnem pokalu, prvič sta jim bili zaupani dve tekmi. Domačini so se izkazali z zgledno organizacijo prireditve, gledalce pa sta najbolj razveselila Celjan Tim Mastnak in Velenjčanka Gloria Kotnik. Slednja je že dvakrat nastopila na olimpijskih igrah, pred Pjongčangom pa je na Rogli s četrtim mestom dosegla najboljši izid kariere in zadovoljila apetite svojih navijačev. Mastnak ni bil zadovoljen s prvim delom sezone, Roglo pa je zapuščal najbolj nasmejan od Slovencev. Obakrat je osvojil osmo mesto, v nedeljskem če-trtfinalu mu je proti končnemu zmagovalcu Avstrijcu Karlu le za las zmanjkalo do uspeha. Drugi Celjan, izkušenejši in uspešnejši, Rok Marguč je bil celo zagrenjen z 19. in 22. mestom. Priznal je, da je precej več pričakoval na domači tekmi, na kateri se nikakor ne zmore izkazati. Morda si tega celo preveč želi. Bodril se je z »Če bi bil nezadovoljen, bi bil nor!« Za Tima Mastnaka, ki bo v sredo dopolnil 27 let, je značilno, da dostikrat na tekmah svetovnega pokala na Rogli progo odvozi bolje in hitreje od izkušenejšega kolega iz reprezentance Roka Marguča. Tim je bil pred štirimi leti četrti. Rok beleži peto, šesto in sedmo mesto. A si je nastop na svojih tretjih olimpijskih igrah zagotovil že pred časom. Timu Mastnaku je to dokončno uspelo v soboto. V Pjongčangu bo postal olim-pijec. V letu 2018 namerava z diplomo zaključiti študij me-nedžmenta, od malih nog je njegov trener oče Robert. Dvoboj v četrtfinalu ste izgubili za bore štiri stotinke sekunde. Zdi se, da končna zmaga ni bila precej oddaljena od vas? Vsekakor ne. Karl me je ugnal le za nekaj stotink. Njegova, rdeča proga je bila že dan prej hitrejša. Na modri progi bi sam moral voziti povsem natančno, brez napak. To mi ni uspelo. En ovinek me je stal polfinala. Daleč od tega, da je bila moja predstava slaba, toda proti štirikratnemu svetovnemu prvaku Karlu moraš biti stoodstoten. Dve osmi mesti nista mačji kašelj, upravičeno ste se široko smejali. A zagotovo ste stremeli še višje, kajne? Po sobotnem osmem mestu sem si v nedeljo logično želel še več. Toda glede na potek sezone oziroma na njen začetek moram biti zadovoljen. Bil bi nor, če ne bi bil zadovoljen. Sezono sem začel z zlomljenimi rebri. Na prvo tekmo sem prišel s šestimi dnevi treninga. A to je šport. Tovrstne zadeve ga delajo zabavnega. Je tekma na Rogli za vas prednost, glede na to, da progo na Jasi poznate do obisti? Proga je enostavna in menim, da nimam občutne prednosti. Dodatna vrednost so moji navijači, pritisk domače javnosti mi dobro dene. S čim so povezane olimpijske želje? Želim si, da pripotujem v Južno Korejo zdrav. Če bom >cel in zdrav<, si obetam uvrstitev v finalne vožnje. Trenutno se počutim odlično. Sta zadnja rezultata kazalca za dvig forme? Izid zadnjega veleslaloma v Avstriji tega ni nakazoval, tekmi na Rogli in dobri treningi v Kranjski Gori pa potrjujejo domnevo, da sem zelo dobro pripravljen. Zakaj imate toliko težav v kvalifikacijah, zakaj v dvobojih izločate favorite? V finalnih vožnjah lahko malo špekuliraš, saj vidiš tekmeca in se njegovemu položaju primerno odzoveš, pospešiš ali se umiriš. V kvalifikacijah si na progi sam in nimaš podatka oziroma primerjave s tekmeci. Tudi zato je naš šport tako zanimiv. DŠ Na tribuni je bilo več »Timov Mastnakov«. Med njimi vidimo tudi Celjana, lastnico priznane znamke športnih oblačil Natašo Berginc in predsednika zbora panoge deskanje na snegu pri Smučarski zvezi Slovenije Sama Štanteta. REPORTAŽA 33 besedami, da »ne gre za konec sveta«. Velja spomniti, da je v avstrijskem Lackenhofu osvojil drugo mesto, trenutno je deseti v skupnem seštevku veleslaloma, upoštevajoč še slalom, pa je petnajsti, prav tako najboljši od Slovencev. Daleč za najboljšimi je bila v soboto in nedeljo domačinka iz Slovenskih Konjic Iva Polanec, na 45. in 46. mestu. Nedaleč od vrha Na zadnjih olimpijskih igrah je na odru za zmagovalce dvakrat stal Tržičan Žan Košir, zdaj je olimpijska disciplina zgolj še veleslalom. Tako kot Soči ima tudi Roglo v lepem spominu, kajti štirikrat se je že uvrstil na »stopničke«. V nedeljo je bil Gorenjec najboljši v kvalifikacijah, šest- najsto, še zadnje mesto za finale je komaj ujel Mastnak - in v osmini finala izločil Koširja. Ta je začutil, da je Mastnak vroč, in je napovedal, da bo slavil končno zmago. In res, Celjan je imel v boju za polfinale dobro vidno prednost še nekaj vratc pred ciljem, ki jo je zapravil v zadnjih metrih. Benjamin Karl - ki pri 32 letih še zdaleč ni več »benjamin« v deskarskem športu - je kasneje zasedel vrh odra za zmagovalce ... Boj stotink je bil usoden tudi za Velenj-čanko Kotnikovo, ki se je v soboto prebila med najboljšo četverico, potem pa doživela dva poraza. A daleč od tega, da bi bila nezadovoljna. Obema, Glorii in Timu, sta pomagali njuni številni navijaški skupini. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Fotografi so si morali poiskati primerno mesto ob progi, za kar je bil nujen vzpon. A naš fotoreporter je bil visoko nad njimi. »Tako dobro še nisem bila pripravljena« Članica kluba Deska Velenje Gloria Kotnik je bila na olimpijskih igrah v Van-couvru v veleslalomu 27., pred štirimi leti v Sočiju pa je le za malenkost izboljšala uvrstitev. V veleslalomu je zasedla 24. mesto, v slalomu je bila za eno mesto boljša. Pri 28 letih bo drugič zapored na igre odpotovala proti vzhodu. A tokrat je resnično sposobna zmešati štrene tekmicam prav pod vrhom ali celo na njem. To je dvakrat nakazala na Rogli, samozavest pa si je dvignila že decembra z osmim mestom v Cortini d'Ampezzo. V soboto se je prvič v karieri uvrstila v polfinale, nato pa dvakrat izgubila. Sprva jo je za 29 stotink sekunde izločila vodilna v svetovnem pokalu Čehinja Ester Ledecka. Nato je Kotnikova za 16 stotink izgubila mali finale proti Avstrijki Juliji Dujmovits. Premagali ste Nemko Se-line Jörg in še Avstrijko Ino Meschik. Bi lahko kaj bolje izpeljali med zadnjima dvobojema? Zagotovo. Bila sem zelo neučakana, storila sem neumno napako. Zaletela sem se v štartna vrata. Tvegala sem vse, a se ni izšlo. A nizki časovni zaostanki so mi vlili ogromno samozavesti. Ste bili neučakani tudi v nedeljo? Ne. Znova sem se primerno zbrala in v prvi kvalifikacijski vožnji dosegla najboljši čas. V drugi se nisem več znašla. Motile so me bo- lečine v kolenu. Čutila sem jih že, ko sem se prebudila. Očitno so sobotni napori pustili posledice. Toda nisem razočarana. Nasprotno, kajti ugotovila sem, da sem sposobna zaporednih visokih uvrstitev. Še bom imela priložnosti. Koliko so vam pri uspehu kariere pripomogli navijači? Prav gotovo veliko. Tu so bili vsi, ki me spremljajo že od malih nog. Izjemen občutek je doseči največji uspeh pred svojimi navijači ... ... ki jih vodita mama in sestra ... Trudita se, da si v živo ogledata čim več mojih tekem. Oče pa je ves čas moj trener. Trenutno je trener kitajske reprezentance. Ko nisva v stiku, sodelujem z Acom Sitarjem. Kaj bi radi prenesli z Ro-gle v Pjongčang? Vsekakor sobotne finalne predstave in prvo nedeljsko kvalifikacijsko vožnjo. Olimpijske igre s seboj nosijo določen pritisk. V Južni Koreji bodo moje tretje. Vsekakor odhajam tja najbolje pripravljena doslej. DŠ Navijaško skupino iz Velenja vodi sestra Glorie Kotnik, 20-letna Lavra, ki je povedala, da je vseh 50 navijaških majic pošlo v trenutku. Tri leta pomagajo svoji ljubljenki Glorii, saj jim vedno pove, da ji navijanje godi in je ne obremenjuje. 34 ZA ZDRAVJE Redni pregledi ■V ■ ■ i ■ zmanjšujejo tveganje Teden boja proti raku materničnega vratu Do 28. januarja bo po vsej Evropi trajalo osveščanje o preprečevanju raka ma terničnega vratu, saj je Evropska zveza proti raku materničnega vratu ta teden razglasila za teden boja proti tej bolezni. Rak mater- ničnega vratu je v Evropski uniji drugi najpogostejši rak pri mladih ženskah, starih od 15 do 44 let. V vsej Evropi letno zboli približno 34 tisoč žensk, 13 tisoč jih umre. Skoraj vse vrste raka materničnega vratu so posledica trajne okužbe z določenimi visoko tveganimi genotipi humanih papilomskih virusov (HPV), s katerimi se vsaj ■^ЛЈ enkrat v življenju okuži približno od 50 do 80 odstotkov spolno aktivnih žensk. Ljudje, okuženi s HPV, večinoma sploh ne vedo, da so okuženi. HPV so v koži ali sluznicah in običajno ne povzročajo nobenih težav. Pri večini žensk okužba po osmih ali dvanajstih mesecih samodejno mine, pri nekaterih ženskah (10 odstotkov) pa se lahko razvije trajna okužba. Ravno pri teh je tveganje za razvoj hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu večje. Za Slovenijo velja, da od uvedbe preventivnega programa Zora beleži kar 50-odstotni upad števila no- vih primerov bolnic z rakom materničnega vratu. Vsaka ženska naj bi bila seznanjena z možnostmi o preventivnih ginekoloških pregledih v programu Zora, kar pomeni odvzem brisa materničnega vratu za citološki pregled vsaj enkrat v treh letih, in tudi z vsemi ustreznimi informacijami, ko se odloča o morebitnem cepljenju proti okužbi s humanimi papilomavirusi. V program Zora so vključene ženske od 20. do vključno 64. leta. Pregledanost žensk v programu znaša v Sloveniji 71 odstotkov, medtem ko je v Celjski regiji še višja in znaša več kot 74 odstotkov. SŠol Zgodnjih simptomov, ki bi opozarjali na raka materničnega vratu, ponavadi ni. Prvi simptomi in znaki se pojavijo pozno v poteku bolezni. Med njimi so: Dejavnika tveganja: začetek spolnih odnosov v zgodnjih najstniških letih številni spolni partnerji Pri ženskah, ki redno hodijo na prese-jalne preglede, obstaja kar 80 odstotkov manjša verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele zaradi raka materničnega vratu. Tudi zaradi pravočasnega ukrepanja v primeru, da najdejo predra-kave spremembe. krvavitev ali rjavkast izcedek po spolnem odnosu oziroma med dvema menstruacijskima krvavitvama krvavitev v pomenopavzi dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice boleč spolni odnos stalne bolečine v križu (če niso posledica težav s hrbtenico) pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin (če ni posledica vnetja mehurja) V Sloveniji so cepljenje v redni program za šestošolke uvedli v šolskem letu 2009/10. Proti okužbi s HPV se lahko cepijo tudi starejša dekleta, če se v šolskem letu 2009/10, ko so bila v šestem razredu, ali v poznejših letih starši za njihovo cepljenje niso odločili. O cepljenju namreč odločajo starši do otrokovega petnajstega leta, po tem letu se lahko mladostnice odločijo same. Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Vsaj 50 odstotkov ljudi, ki so spolno aktivni, se v življenju okuži s HPV. Okužba s HPV je najpogostejša pri najstnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let. Za okužbo s HPV ni zdravila. Mogoče pa je zdraviti bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe, na primer predrakave spremembe materničnega vratu in rak materničnega vratu ter genitalne bradavice. »Slišati« svoj sluh Prehrupno okolje vodi v težave s sluhom Povprečno mine kar sedem let, preden ljudje, ki se jim slabša sluh, poiščejo nasvet glede tega. Zaznamovanost in zanikanje, slabo poznavanje posledic izgube sluha so glavni vzroki, da ljudje s težavami s sluhom ne poiščejo pravočasno ustrezne in strokovne pomoči, pravijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Zato v okviru zveze deluje izkusijo in ob tem prejmejo tudi center možnosti - teh-nično-informacijska pisarna. V njej so predstavljeni različni tehnični pripomočki za osebe z okvaro sluha. Te pripomočke lahko ljudje pre- informacije, ki so pomembne za njihovo uporabo. Uho je zapleten organ in močni zvoki lahko poškodujejo njegove občutljive dele. Notranje uho je sestavljeno iz Ne preslišite najlepših trenutkov. čutnih celic, ki spremenijo zvočno valovanje v živčne impulze, ki jih razumejo možgani. Če so čutne celice izpostavljene zelo močnim zvokom, jih lahko ti poškodujejo ali celo uničijo. Ker se te celice ne morejo niti obnoviti niti pozdraviti, je lahko posledica njihove poškodbe ali uničenja trajna izguba sluha. Zato je toliko bolj pomembno, da skrbimo za sluh in ga po nepotrebnem ne izpostavljamo hrupu. Toda hrupu se je težko izogniti, saj nas spremlja skoraj na vsakem koraku. »Morali bi biti pozorni na različne možne izvore hrupa in si prizadevati za zdravo zvočno okolje. Lahko tudi >poslušamo svoja ušesa<. Če je zvok, ki ga poslušamo, preglasen in nam povzroča bolečino, nam lahko trajno poškoduje sluh. Bolečina, ki jo zaznajo ušesa, nam sporoča, da je zvok preglasen. To je naravni odgovor telesa,« pravijo v zvezi. SŠol Po statutu Mednarodne zveze naglušnih oseb pojem »naglušen« opredeljuje osebe z izgubo sluha kot osebe z omejeno sposobnostjo poslušanja in razumevanja, ki običajno komunicira* '»,x -_/ jtw^ Približno 5 odstotkov ljudi na svetu ima manjšo ali večjo motnjo sluha. To pomeni približno 360 milijonov ljudi ali enega od 20 prebivalcev. Motnje sluha lahko povzročijo številni vzroki - od nezgod do bolezni. Ljudje, ki se soočijo z motnjo sluha, imajo pogosto občutek odrezanosti od sveta. Otroci z motnjo sluha pri pouku porabijo veliko več energije zaradi napora pri poslušanju in so zato prej in bolj utrujeni. Ste vedeli? Uho je prvo čutilo, ki se čju nosečnosti - še nero-razvije. Že v četrtem mese- jeni otroci torej slišijo kar cu nosečnosti lahko otrok v nekaj mesecev prej, preden maternici zazna akustične odprejo oči in zagledajo luč signale. Dokončno se sluh sveta. razvije v zadnjem trimese- Vir: ZDGN Slovenija Največ dražljajev iz zunanjega sveta doseže človek skozi ušesa. Ljudje slišimo veliko prej kot vidimo. AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 35 Zdaj gre zares! Februarja se bo v organizaciji ekipe 24alife, ki je partnerka svetovno znane Mayo klinike, in naše medijske hiše začela Akademija zdravega življenja. Minuli teden smo opravili pogovore. Trajali so kar štiri ure. Kdo vse je iz- bran, boste izvedeli prihodnji teden. Izbranci bodo namreč v naslednjih dneh domov prejeli vabila na prvo srečanje, ki bo že 5. februarja. Štirinajstim izbranim bomo v treh mesecih spremenili življenje. Na bolje. Za začetek vam predstavljamo Branka Ogrizka in Luko Žerjava. Sta naša sodelavca. Zbrala sta pogum, da bosta skupaj z izbranimi spremenila tudi svoje življenje. Hkrati bosta tudi njihova motivatorja. Branko Ogrizek, tonski tehnik na Radiu Celje: »Vse življenje poskušam hujšati oziroma pravilno živeti<. Sodelovanje v takšnem projektu je bila do zdaj vedno samo želja, zdaj pa postaja realnost. Glede na to, da živimo v stresnem času, da se vedno nekam mudi, da premalo gledamo na sebe in svojo podobo, sem sklenil, da je to zame idealna priložnost. Saj ne gre le za izgubo teže, ampak za zdrav način življenja. Ne le upam, ampak vem, da mi bo akademija dala veliko.« Luka Žerjav, voditelj na Radiu Celje: »Živimo v času, kjer sta stres in nezdrav življenjski slog verjetno največja sovražnika dobrega počutja, zdravega duha v zdravem telesu in posledično tudi samopodobe. In ravno samopodoba vpliva na samozavest in primerne odzive v različnih situacijah našega življenja. Za vse našteto verjamem, da se bo z udeležbo v Akademiji zdravega življenja popravilo, končni rezultat je lahko zatorej samo pozitiven. Se že veselim!« Njihove zgodbe se bodo dotaknile tudi vas Trije meseci pridobivanja najboljšega znanja na področju zdravega življenjskega sloga Izbor kandidatov za sodelovanje v akademiji ni bil lahek. Njihovi življenjski slogi so tako raznoliki, da je bilo težko izbrati tiste, ki spremembo najbolj potrebujejo. Ni skrivnost, da so se nas njihove zgodbe dotaknile. Gre za zgodbe ljudi, ki bodo presunile tudi marsikaterega bralca, ki bo spremljal njihovo osebno in fizično preobrazbo na časopisnih in spletnih straneh naše medijske hiše. Izbor je temeljil na strokovnosti ekipe, ki bo z izbranimi v akademiji tudi sodelovala. »Izbirali smo ljudi, ki bi jim lahko s svojim strokovnim in multidisciplinarnim zna- njem, s povezovanjem znanj med psihologom, kineziolo-gom in nutricistom najbolj pomagali spremeniti ne samo počutje, ampak tudi življenje,« pravi kineziolog Matevž Klevže, ki je bil med drugimi tudi v komisiji. Od izbranih kandidatov pričakujemo, da bodo iz ponujene priložnosti izkoristili največ in upoštevali koristne nasvete strokovnjakov 24alife ekipe. »V teh treh mesecih jim bomo pokazali načine, kako lahko izboljšajo vsakdanje življenje z majhnimi koraki, ki jih bodo pripeljali do velikih sprememb življenjskega sloga. Večkrat se je že izkazalo, da so pretirane diete in telesna aktivnost (z večjo intenzivnostjo in daljšim trajanjem) že na začetku marsikomu povzročile preveč stresa, zato so ljudje izgubili motivacijo ali so po končanih akcijah spet živeli na način, kot so ga biti vajeni prej,« pravi kineziologi-nja Katja Plaskan. In ravno zato, kot smo napovedovali, akademija temelji na štirih stebrih - psihologiji, športu, prehrani in medicini - na nekoliko drugačen način, kot je morda javnost vajena iz številnih akcij hujšanja v resnično-stnih šovih, ki ponavadi ne prinesejo dolgoročnih rezultatov. Bistvo akademije bo, da bodo izbrani vse življenje ohranjali življenjski slog, ki se ga bodo naučili v treh mesecih. SIMONA ŠOLINIČ Vsem, ki morda niso zbrali poguma, da bi se prijavili, a bi radi spremenili svoj življenjski slog, sporočamo, naj pozorno spremljajo naša poročanja o Akademiji zdravega življenja, saj bo marsikateri nasvet dobrodošel za širšo javnost. Lahko se nam bodo tudi pridružili, ko se bomo odločili za kakšno srečanje ali pohod v naravo. Za tiste, ki so na razgovore prišli, a v teh dneh ne bodo dobili obvestila, da so v akademijo sprejeti, imamo sporočilo, da to, da niso bili izbrani tokrat, še ne pomeni konca sodelovanja ... A več o tem v naslednjih številkah Novega tednika. ä» »Pri takšnih projektih je pomembno, da ljudem pokažemo načine, kako izboljšati vsakdanjik. Vedno in pri vseh stvareh je človek tisti, ki mora s svojo voljo in motivacijo stvari spremeniti. Mi lahko pri tem pomagamo, odločitve, ki jih posameznik sprejme, pa so tiste, ki dajejo rezultat,« sporoča ekipa 24alife. V komisiji so bili Kaja Pustoslemšek, kineziolog Matevž Kle-vže in psiholog Iztok Žilavec iz ekipe 24alife ter Simona Brglez in Simona Šolinič iz naše medijske hiše. 36 REPORTAŽA feto Pelikan Vladimir Levstik leta 1948, ko je prejel Prešernovo nagrado Celjan po duši in srcu Po sledeh Vladimirja Levstika, velikega slovenskega književnika in naše gore lista - Ob 60-letnici njegove smrti - Pred koncem leta je izšla knjiga Francozinje o Levstiku kot prevajalcu Spominska plošča na hiši v Celju, kjer je Vladimir Levstik živel in umrl. Čeprav je pred kratkim od njegove smrti minilo 60 let, bo med Slovenci in širše živel večno. Pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik, ki je bil rojen v Šmihelu nad Mozirjem, ostaja zanimiv za vse čase. Pred nekaj tedni je izšla o njem knjiga Francozinje doc. dr. Florence Gacoin-Marks z naslovom Do Pariza in nazaj: Vladimir Levstik in francoska književnost. Med bralci bo kmalu tudi knjižica o njem, ki bo izšla prihodnji mesec v Celju. Njegove sledi srečujemo marsikje, recimo v starem delu Celja. V Pleteršnikovi ulici je hiša, kjer je Levstik živel in umrl. To je tista hiša z okroglimi balkoni, kjer na veliki srebrni spominski plošči piše: »V tej hiši je od leta 1947 do leta 1957 živel pisatelj Vladimir Levstik in tu 23. decembra 1957 umrl.« Odkrita je bila leta 1976, ob 90-letnici njegovega rojstva. V celjski osrednji knjižnici nas na slovenskega pisatelja spominja prireditvena Levstikova dvorana. In na celjskem mestnem pokopališču hodimo mimo groba, kjer je pokopan. Ob nagrobniku iz podpeškega kamna raste bor. »Ne prosim za kamen, ne maram za cvet: / dovolj, da bom z borom poslušal vetrove, / od mraka Vladimir Levstik se je rodil leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem v učiteljski družini. Ljudsko šolo je obiskoval v Andražu nad Polzelo, nato je začel obiskovati celjsko gimnazijo. Pozneje je živel v Mariboru, Ljubljani, Parizu, Pragi, Taboru v Savinjski dolini, Kranju in nazadnje v Celju. Ob rojstvu je bil Vladimir Levstik krščen kot Ciril, pozneje je začel uporabljati ime Vladimir. obsanjan, od zarje objet!« je zapisano v pesmi Vladimirja Levstika, ki je bila objavljena v Ljubljanskem zvonu leta 1906. Odlično ga poznata Največja je seveda sled Vla-dimirja Levstika na knjižnih policah. Njegovo ustvarjanje sta raziskovala slovenista dr. Anton Šepetavc in prof. ddr. Igor Grdina. Šepetavc, ki je ravnatelj celjske I. gimnazije, je že v svoji magistrski nalogi opisal pisatelja Vladimirja Levstika v prvem desetletju 20. stoletja. V nadaljevanju, v svoji doktorski disertaciji, se je Šepetavc lotil še enega celjskega ustvarjalca, Antona Novačana, ki je podobno kot Levstik neupravičeno ostal na stranskem tiru slovenske zgodovine. »Oba sta izjemna in ju ni mogoče spregledati. Sta štajerska avtorja in obenem velika svetovljana, ki sta Vladimir Levstik je slovenski pisatelj, ki je bil nekaj časa uradno musliman. Zaradi poroke z drugo ženo je v času Kraljevine Jugoslavije opravil ločitveni postopek tako, da je uradno prestopil v muslimansko vero. Ta je namreč ločitev zakonske zveze - za razliko od katoliške vere - dovoljevala. Nato se je z drugo ženo poročil po katoliškem obredu v celjski stolnici. videla svet ter se v njem prepoznala,« omenja Šepetavc, ki je tudi francist. »Vladimir Levstik je bil eden prvih Slovencev s pariško izkušnjo. Za Novačana pa tako vemo, da je prepotoval in odživel svet po dolgem in počez,« poudarja Šepetavc. »Oba izjemno cenim in trdim, da sta to avtorja, ki sta zaradi kranjskocentristične slovenske literarne zgodovine ostala nekako odrinjena. Tudi zato, ker sta oba v času slovenske simbolistično-no-voromantične moderne zahtevala drugačno, bolj realistično usmeritev. Predvsem prozo, ki bi bila bolj v soglasju s takratnim evropskim romanopisjem in z realnim življenjem na Slovenskem,« je še povedal. Šepetavc pravi, da je Vladimir Levstik zagotovo človek, ki je vreden spomina in spoštovanja ter rehabilitacije svojega dela. »Nazadnje je našel varno zatočišče v Celju. Vedno je poudarjal, da je Celjan po duši in srcu, in takšen je ostal do svojih zadnjih dni,« ve o Levstiku ravnatelj I. gimnazije. Levstikov spomenik »Nekoč bo Celje spoznalo, da mora postaviti spomenik tako Levstiku kot Novača-nu in to na vidnem mestu,« meni Šentjurčan prof. ddr. Francozinja Florence Gacoin-Marks je v Celju ta mesec predavala o Vladimirju Levstiku kot prevajalcu. Pred koncem leta je namreč izšla o tej temi njena monografija. Hiša v Pleteršnikovi ulici, v središču Celja, kjer je preživel zadnje obdobje življenja. dimir Levstik. REPORTAŽA 37 Levstikovo zapuščino hrani Osrednja knjižnica Celje, ki prav tako skrbi za njegov grob. Knjižnica je dobila tudi pisateljeve avtorske pravice. V prejšnji stavbi osrednje knjižnice je bila pisatelju posvečena posebna spominska soba z njegovimi knjigami, umetniškimi slikami in pohištvom. O Spominski sobi Vladimirja Levstika je izšla leta 1997 knjižica Srečka Mačka, ki je bila izdana v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. V novi stavbi knjižnice je pisatelju posvečena že omenjena Levstikova dvorana. Tik pred izidom je nova knjižica o Vladimirju Levstiku, ki bo delo istega avtorja. Stalno prijateljsko kulturniško omizje v Ljubljani. Vladimir Levstik je na fotografiji drugi z desne strani ter Ivan Cankar četrti. V narodni noši je natakarica. Igor Grdina, ki je slovenist in zgodovinar. Deluje kot znanstveni svetnik Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter kot profesor na univerzi Alma Mater Europea. »Vladimir Levstik je eden najpomembnejših avtorjev generacije, ki sledi zlati generaciji slovenske moderne. Torej Ivanu Cankarju, Otonu Župančiču, Josipu Murnu in Dragotinu Ketteju,« poudarja Grdina. Levstika označuje kot univerzalnega literata, čeprav v njegovem opusu ni dramatike, saj jo je le prevajal. »Kot pesnik je zelo pomemben kot inovator, saj je slovensko literaturo že pred prvo svetovno vojno tako rekoč pripeljal do vrat futuriz-ma in ekspresionizma. Na nek način je prvi slovenski avantgardist,« ga označuje Šentjurčan. »Ko je začel pisati predvsem prozo, se je usmeril k nekoliko konserva-tivnejšim modelom, čeprav inovacije popolnoma ni opustil. Tako je napisal roman Gadje gnezdo, ki je velika posebnost slovenske proze, ker je napisan v sedanjiku,« opisuje Grdina, ki v Gadjem gnezdu opaža vrhunsko besedilo, ki je bilo prevedeno Vladimir Levstik s sestrama Jelo in Vero leta 1895. Vera je bila pozneje prva celjska poklicna knjižničarka. v angleščino, francoščino in češčino. Levstik je med drugim tudi avtor romanov Zapiski Tine Gramontove in satiričnega romana Višnjeva repatica. »Ta je danes še bolj aktualen kot prej. Gre za prikaz nekega sleparskega povzpetnika, ki se pojavi v slovenski srenji, izkorišča predsodke okolja in razgali vegast svet. Ta svet je urejen le na videz, v resnici je votel,« opisuje roman Grdina. Meni, da je bil Levstik v obdobju okoli prve svetovne vojne vrhunski novelist, ki je napisal zbirko novel Obsojenci. »Po Cankarjevi smrti je veljal vsaj nekaj časa za prvega prozaika,« opisuje Grdina. Pozneje je Levstik vedno bolj prevajal. Napisal je tudi ljudsko povest Pravica kladiva, roman Hilarij Pernat in povest Dejanje. »V Dejanju je načel enake probleme kot Bartol v Alamutu. To je vprašanja tiranije in vprašanje vesti ter kako se v takšnem svetu orientirati,« je spomnil Grdina. Prešernov nagrajenec Leta 1949 je Vladimir Levstik prejel Prešernovo nagrado za svoje prevajalsko delo. Prevajal je iz angleščine, francoščine, ruščine in nemščine. Monografija Do Pariza in nazaj, ki je izšla pred koncem preteklega leta, opisuje Levstikov odnos do francoskega jezika in kulture. Avtorica monografije Florence Gacoin-Marks, ki je v Ljubljani docentka za frankofonske književnosti, navaja, kako je Levstik v svojem feljtonu opisal Francijo kot državo, ki si je za državno geslo izbrala svobodo in Pariz kot »središče vsega prosvetljenega sveta«. Francoščino se je naučil kot samouk. Nekdanja Parižanka Florence Gacoin-Marks je na predavanju v Celju, ki je bilo ta mesec, podrobno predstavila, kako se je Vladimir Levstik učil francoščino in nato iz nje odlično prevajal. »V okolici Vladimir Levstik leta 1927 Pariza sem spoznala njegovega krščenca, ki ima več kot devetdeset let. Dvakrat je bil celo na obisku v Celju,« je povedala avtorica knjige. Družina Algoud iz okolice Pariza ji je posredovala dragoceno gradivo, Levstikovo francosko korespondenco, to je njegova pisma v francoskem jeziku. Vladimir Levstik ji je nasploh prirasel k srcu. »Moj najljubši roman je njego- va Višnjeva repatica iz leta 1920, čeprav je Gadje gnezdo bolj znano,« je še omenila Gacoin-Marksova. Tudi sama je zanimiva osebnost. V domačem Parizu je študirala slovenščino in francoščino ter je leta 2004 na univerzi Sorbona doktorirala. Zdaj živi v okolici Maribora. BRANE JERANKO Foto: arhiv Osrednje knjižnice Celje in SHERPA Vladimir Levstik v prvem razredu celjske gimnazije, leta 1897 38 KULINARIKA ta, a e želje Namaz iz dimljene postrvi z avokadom Za namaz uporabimo vse sestavine razen masla. V multipraktiku sem najprej zmlela meso dimljene postrvi, mu dodala nekaj kapljic limoninega soka in sladke smetane. Cilj je pridobiti ma-zavo strukturo, zato nisem pretiravala s tekočino, torej s smetano in z limono. Sestavinam sem dodala še košček avokada, nato sem ponovno zmlela in po okusu posolila ter popoprala. Avokadovi krhlji Avokado sem pripravila posebej. Olupljenega sem narezala na krhlje, široke približno 1,5 centimetra. V ponvici sem stopila maslo ter krhlje na hitro popekla na vseh straneh. Popečene krhlje sem vzela iz ponvice, pustila, da je odvečno stopljeno maslo odteklo, ter jih ohladila. Sicer so krhlji popečeni, ko se rahlo obarvajo in so tako mehki, da jih brez težav režemo z navadnim kuhinjskim nožem. Za to mora biti avokado tudi dovolj zrel. Namig: če je avokado zrel, lahko ugotovimo, še preden ga olupimo. To naredimo tako, da odtrgamo pecelj in »pokukamo« v notranjost. Zelena sredica pomeni nezrel sadež, rjava naznanja, da smo čakali predolgo. Rumenkasta sredica pomeni, da je sadež primeren za uživanje. Postrv ni zlata ribica, a dobro pripravljena izpolni vsaj tri želje - je izredno okusna, lahka in zdrava. Postrvi so edina živeča družina rib reda Salmoniformes (znanstveno). Zajema pet rodov in 24 vrst rib. Prepoznamo jih po drobnih luskah, dobro razvitih zobeh, velikem gobcu in tolsti plavuti na hrbtni strani. Ta vrsta rib velja za najoku-snejšo sladkovodno ribo, zato je tudi visoka cena postrvi temu primerna. Postrv velja za ribo, ki je prava zakladnica zdravja. Kot pravijo nekateri zapisi, naj bi veljala za eno izmed petih najbolj zdravih rib, ki bi jih naj uživali vsaj enkrat tedensko. Kar precej receptov in načinov priprave obstaja. Sama jo najraje pripravim na žaru, ujema pa se tudi z jurčki ali bučno rižoto. In ker mora vsaka riba plavati trikrat, lahko ta že med pripravo zaplava, najraje v rumenem muškatu. Tokrat sem se odločila, da prostor v svoji rubriki ■. namenim še hladni predjedi. Iz filejev dimljene postrvi, ki sem jim dodala še avokado, sem pripravila namaz. Navdušena sem nad izgledom in okusom jedi. jjied trgovskimi policami Za pripravo namaza sem v nakupovalno košarico tokrat položila file dimljene postrvi, limono, avokado in sladko smetano ter maslo. Za pripravo sem potrebovala še sol in poper. Postrežba Namaz iz dimljene postrvi sem nabrizgala na avokadove krhlje. Najbolj enostavno in očem najbolj prijazno to lahko naredimo s pomočjo vrečke, ki ji na dnu odrežemo kot. Še lepši rezultat dobimo z brizgalko za pecivo, na katero lahko namestimo različne nastavke. Če namaz ne ohrani oblike, potem je preveč tekoč. Namig: namesto avokadovih krhljev lahko pripravimo zeliščni kruh. Navadno kruhovo testo razvaljamo, premažemo z mešanico olivnega olja in zelišč. Lahko ga zvijemo v rulado, razrežemo na centimeter debele kolobarje in spečemo. Namig: Avokado se lepo ujame tudi z lososom ŽIVALSKI SVET 39 Zasuk želodca ogroža velike pasme Dobro je poznati preventivne ukrepe, da do tega ne pride »Gre za minute, medtem ko celoten operativni poseg traja tri do štiri ure, okrevanje je odvisno od forme ljubljenčka in lastnika ter seveda od božje volje ...« je pred časom na družabnem omrežju zapisal znan slikar, karikaturist in glasbenik Bori Zupančič, potem ko je njegov pasji ljubljenček Oto doživel tako imenovani zasuk želodca. Za kakšno nevarnost gre, smo vprašali Natašo Horvat Leskovar, veterinarko v šentjurski ambulanti Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah. Takšnih primerov imajo kar veliko, pravi. V določenem obdobju so beležili v ambulanti celo en primer na teden, potem je bilo spet zatišje, zato konkretnega razloga za pojav niso našli. Ogrožene pa so vse pasme, ki imajo več kot štirideset kilogramov. Manjši obroki večkrat na dan »K temu nevarnemu zapletu, strokovno imenovanemu gastrična dilatacija z volvulusom, so nagnjeni veliki psi z globokim prsnim košem, sploh nekatere pasme, kot so nemške doge, bernski planšarski psi, bernardinci, nemški ovčarji ... Pri teh pasmah ima želodec veliko prostora. Ko je poln hrane, ko se psi prenajedo in nagoltajo zraka, pride najprej do povečanja želodca. Sploh če pes poje veliko briketov ali makaronov, ga to napihne, pri divjanju ali celo ležanju na boku in obračanju pa se lahko zasuče tudi želodec živali, pravi veterinarka in svetuje, da je takšnim psom dobro dati večkrat na dan hrano, ne le enkrat, kar mnogi prakticirajo. »Pes naj ima tri obroke, mladiči še več. Pomaga tudi to, da je posoda nekoliko dvignjena od tal, da pes ne je čisto pri tleh,« svetuje Nataša Horvat Leskovar. Sondiranje ali operacija Veterinarka razlaga, da lahko pride do delnega ali popolnega zasuka želodca. Pri prvem se da zaplet rešiti Zasuk želodca je resen zaplet pri velikih pasmah. Hitra pomoč veterinarjev je lahko odločilna. Med težavami, povezanimi s prehrano, se veterinarji pogosto ukvarjajo z zapleti, ki jih povzroči hranjenje psov s kostmi. Te so neprebavljive in ko se jih psi najedo, jim lahko mali delčki zaprejo črevesje. »Pogosto se zgodi, da moramo psa klistirati in razbiti te zapore. Poseg lahko traja uro ali dve, včasih ga je treba še ponoviti čez nekaj dni,« opozarja Nataša Horvat Leskovar. Če pozimi psi jedo sneg, lahko pride do gastritisa in razdražen želodec se ob prenajedanju lahko hitro obrne. s sondiranjem želodca, ki ga skušajo na ta način veterinarji sčistiti. Pri polnem zasuku to ne gre in sledi operacija. »Treba je hitro ukrepati, saj se stanje hitro slabša. Tkivo v želodcu ni prekrvavljeno in lahko pride do odmiranja. Tudi vranica se lahko spremeni in jo pri operaciji odstranimo, če je treba.« Znaki, da je nekaj narobe, so napihnjenost psa, ki postane okrogel kot balon, in če potrkamo po njem, doni votlo. Ne more bruhati, če gre za popoln zasuk, slini se in je brezvoljen. Ko lastnik pripelje tako prizadetega psa, na veterini najprej spustijo zrak iz njegovega telesa, da popusti pritisk, in ga pripravijo na poseg. Ob tem opravijo še rentgen. Za operacijo se zbere ekipa treh ali štirih veterinarjev. Psu odprejo trebušno votlino in obrnejo želodec ter ga postavijo v pravi položaj, vmes želodec sperejo in ga nato prišijejo na trebušno steno, da se ne bi zadeva ponovila. Kljub temu se lahko delni zasuk še ponovi. Če se lastnik odzove dovolj hitro, se psa da rešiti, sicer je umrljivost precejšnja. »Sami hitro ocenimo, kakšno je stanje, in če so poškodbe na tkivih prevelike, ker ni bilo dotoka krvi, predlagamo evtanazijo. Nekateri psi si po operaciji hitro opomorejo, nekaj časa jih sicer zadržimo in jim drugi dan že ponudimo nekaj malega za pod zob.« Za te težave po mnenju veterinarke ni toliko kriva novodobna prehrana psov, ampak predvsem nove pasme, ki so ustvarjene zato, da imajo lep videz, ne upošteva pa se zdravstveni vidik. Pri prehrani veterinarji še vedno največ priporočajo kakovostne brikete, izbrane glede na velikost, pasmo in starost psa, oziroma doma kuhano hrano, primerno za psa, ne tisto, kar jedo lastniki sami. Konzerve imajo psi sicer radi, a so le kot priboljšek. Briketi naj bodo čim večji, da jih pes grize, ne le pogoltne. TC 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Ernest Jazbinšek: Mačeha Vojna usoda Martina Blatnika z Vrha nad Laškim Martin Blatnik (19001941) je bil kot komaj 17-le-tni mladenič vpoklican na frontna bojišča prve svetovne vojne, s katerih se je srečno vrnil domov. Poročil se je 13. 2. 1928 s Frančiško (Faniko), roj. Šeško (19031979) iz vasi Brdo (Planina pri Sevnici). Do njegove smrti v prvih dneh druge svetovne vojne, 9. 4. 1941, se jima je rodilo sedem otrok. Na orožne vaje je bil v obdobju Kraljevine SHS, kasneje Kraljevine Jugoslavije, vpoklican tako rekoč vsako leto, zadnjič v Črno na Koroškem tik pred začetkom druge svetovne vojne, 29. marca 1941. Kot pripadnik 1. čete 6. paradnega bataljona kraljeve vojske je padel v boju z Nemci 9. aprila 1941 v Mežici pri Prevaljah. Spomini Vojaki so bili v bunkerju, ko se je »zgodil« napad nemške vojske na drugi strani Meže v Mežici. Takrat sta bila tam tudi dva Šentlenart-čana (z Vrha nad Laškim), in to Maček iz Kladja in Mišek iz Grahovš. In sta Martinu Blatniku rekla: »Martinek, pustimo in se predajmo, saj vidiš, da so že vsi komandanti odšli, ker so vedeli za premoč nemške vojske.« Onadva sta rekla, da se bosta predala. Martin Blatnik je rekel: »Jaz se ne upam predati, ker imam otroke in ženo doma.« In ko je prišla nemška vojska, je izstrelila »probojne« granate v bunkerje na vojake, ki se niso predali. In oče je bil v enem od njih. Ostali so odvrgli orožje in mahali z belo cunjo v znak predaje. Nemci za temi, ki so se predali, sploh niso streljali niti jim niso sledili, da bi jih ujeli. Oba, Maček in Mišek, sta s Koroške pripešačila domov. In tako je naša mama ostala sama na 16 hektarjev veliki kmetiji s sedmimi otroki in z gluhonemim stricem. Starost otrok je bila od enajst mesecev do enajst let. Nekateri smo se spominjali Vdova Fanika Blatnik z otroki: z leve v prvi vrsti Ida, Anica, na kolenih sedi Slavica, Olga in Štefka, v drugi vrsti Marija, mama Fanika in Marjan. Fotografirano pri Kladnikovem mlinu na Brodnicah avgusta 1942. Martin kot avstro-ogrski vojak, 1917 S A. J očeta, nekateri ne. Žalostno je bilo, ko očeta ni bilo nikoli več domov. MARJAN BLATNIK www.kamra.si kamra Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO PREJELI SMO Franjo Bartolac je v rubriki Prejeli smo (Novi tednik, 18. 1. 2018) v tekstu z naslovom Po Titu Tito med drugim zapisal, da obstaja pri načrtovanem projektu Ureditev zelenice ob spomeniku Maršala Tita, ki ga bomo v Mestni občini Velenje izvedli v letošnjem letu, sum konflikta interesov zaradi istočasnega izvajanja funkcije župana Mestne občine Velenje in predsednika Združenja borcev za vrednote NOB. Glede na to, da je bila tudi prijava na Komisijo za preprečevanje Martin kot rezervist staroju-goslovanske vojske na orožnih vajah, 1940. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. korupcije (v nadaljevanju KPK) poslana najverjetneje s strani mojih »prijateljev«, naj sporočim, da je KPK obravnavala korupcijsko tveganje in ni ugotovila konflikta interesov na relaciji župan in predsednik Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Velenje. Ne dvomim sicer, da bo gospod Bartolac vztrajal pri svoji trditvi, da je nepristranskost v omenjeni zadevi neprepričljiva. Komisija za preprečevanje korupcije je torej svoje delo že opravila in ovrgla sum. BOJAN KONTIČ, župan Mestne občine Velenje O krivici in odpuščanju V samozaložbi je Ernest Jazbinšek lani izdal že svoj peti roman. Avtorja, ki je začel pisati po upokojitvi, odlikujejo preproste življenjske zgodbe iz podeželskega okolja, ki jih ljudje radi prebirajo. Da nima težav s pripovedovanjem, dokazuje obsežnost vseh njegovih del. Zadnji roma Mačeha obsega skoraj 400 strani, kar od bralca zahteva kar nekaj pozornosti, a ker je zgodba zanimiva in pritegne s tekoče zapisano pripovedjo, večina verjetno nima težav. Zgodba se začne na kmetiji Žagarjevih nekje na Gorenjskem, kjer se srečno poročena Rajko in Slavka veselita skorajšnjega rojstva prvega otroka. Prvorojenko poimenujeta Marta in zdi se, da je sreča popolna. A ne traja dolgo. Neko poletje bolna svinja ugrizne Slavko in ta zaradi zastrupitve kljub zdravniški pomoči umre. Rajko se naenkrat znajde sam na veliki kmetiji, brez žene in Martine mame. Štiriletna deklica niti ne dojame povsem, kaj se je zgodilo. S pomočjo sorodnikov in začasne gospodinje Rajko skuša premostiti hudo izgubo, a nazadnje spozna, da bo najbolje, če najde žensko, ki bi postala njegova nova žena in predvsem skrbna Martina nadomestna mama. Zdi se, da to najde v Kristini, ki na začetku res pokaže svojo dobro plat in jo tudi Marta vzljubi. A sčasoma se odnos mačehe do pastorke spremeni, še zlasti, ko Kristina ugotovi, da bo tudi sama dobila otroka. Rodi sina Boštjana, ki postane središče njenega življenja, za Marto pa se ne zmeni veliko, kvečjemu ji nalaga cel kup dela in ji ne privošči niti prijazne besede, kaj šele pohvale, objema. Rajko sicer vse to opazi in skuša ugotoviti, kaj je narobe med njima, vendar ne doseže veliko. Kristina ga zna spretno oviti okrog prsta in ga prepričati, da je tako najbolj prav. A Marte vse to ne zlomi in tudi delu se ne izogiba. Ker ji gre dobro v šoli, mora pomagati tudi Boštjanu, ki si kot velik razvaje-nec domišlja, da si lahko vse privošči in v šoli povzroča težave ter se slabo uči. Marta mu pomaga, da reši šolske težave, in se sicer ves čas trudi, da ne bi počela nič takšnega, kar bi mačeho spravljalo v slabo voljo. Ta kljub temu vedno najde kaj takšnega, kar ji ni pogodu. Celo Martini želji, da bi se vpisala na gimnazijo, odločno nasprotuje, a pri tem ji na srečo ne uspe prepričati Rajka. Marta se tako loti zahtevnega šolanja, ki ga uspe izpeljati kljub številnim domačim obveznostim. Po maturi odide v Ljubljano in domov prihaja le občasno, še posebej ko najde fanta, s katerim se dobro ujame. Rajko sluti, v čem je težava, a napake je težko popraviti čez noč. Mačeha niti na slovesno podelitev Martine diplome ne želi iti. Lepe besede, kot so prosim, hvala ali oprosti, ne stanejo nič, razen morda nekaj lažnega osebnega ponosa, vendar so izjemno dragocene. Doma Boštjan počasi prevzema kmetijo, a njegova velika ljubezen so motorji. Ko se s prijatelji nekega dne odpeljejo proti dirkališču, se po poti zgodi nesreča. Boštjanu odpove srce in umre. Izkaže se, da je to posledica srčne napake, za katero ni nihče vedel. Kristina je zlomljena, od šoka ni več povsem prisebna, zaradi blodenj konča v bolnišnici v Polju. Ko se ji zdravje povrne, jo pošljejo še v zdravilišče. Razmišlja o tem, da bo njeno življenje v prihodnje vedno bolj odvisno od Martine pomoči. Spozna, kako zgrešeno je bilo njeno ravnanje, svoji sosedi v sobi prizna, kakšno krivico je delala Marti. Soseda ji svetuje, naj se Marti opraviči in popravi, kar se še da. Kristina to res stori in svoji pastorki podari najlepše poročno darilo. Sporočilo, da so pomembni dobrota, ljubezen in odpuščanje, tudi ko gre za globoke življenjske krivice in rane, je glavno vodilo zgodbe, ki opozarja tudi na to, da ni vseeno, v kakšnem okolju raste otrok in kdo so tisti, ki skrbijo zanj. TC O avtorju Ernest Jazbinšek (1944) si je v otroštvu pri padcu z drevesa tako hudo poškodoval nogo, da se je po mnogih neuspešnih operacijah pri devetnajstih letih sam odločil za amputacijo leve noge v kolku. A kljub temu je ohranil optimizem, voljo in vztrajnost. Ob delu je diplomiral in se štirikrat udeležil paraolimpijskih iger, postal svetovni rekorder v streljanju z zračno pištolo in preplezal Severno triglavsko steno. Najprej je napisal trilogijo Zavita steza življenja, sledil je roman Trdoživa Kozjanka in za otroke delo Moj prijatelj Albert. V knjižici Rehabilitacija je razkril življenje s protezo. BRALCI POROCEVALCI 41 Maturantski ples Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja je tudi letošnje šolsko leto kot prva od celjskih srednjih šol odplesala maturantski ples zaključnih letnikov. Dijaki so plesali v prelepi dvorani zdravilišča Thermane Laško. Šola je ponovno upravičila svoj sloves oblikovalske šole, saj je dvorana, ki že sama po sebi doda pridih slovesnosti, blestela v čudovitih cvetličnih dekoracijah. Letošnji maturantje so bodoči cvetličarji in vrtnarji, ki bodo končali izobraževanje po programu srednjega poklicnega izobraževanja z zaključnim izpitom, ter bodoči aranžerski in hortikulturni tehniki, ki so vključeni v program srednjega tehniškega izobraževanja ali poklicnega tehniškega iz- obraževanja in jih čaka v maju opravljanje poklicne mature. Vsak maturantski ples je nekaj posebnega ... Dvorana je bila napolnjena s posebno energijo, z upanjem, s pričakovanji in z zadovoljstvom, s srečnimi starši, ponosnimi profesorji, z od energije prekipevajočimi mladeniči in lepoticami, v katerih smo komaj prepoznali dijakinje. Večer je bil lep in nepozaben, zato gre zahvala tudi številnim sponzorjem, ki brez oklevanja priskočijo na pomoč, in profesorjem, ki s pomočjo dijakov ustvarijo pravo maturantsko pravljico. Sezona maturantskih plesov je torej letos uradno odprta. ROMANA ŠPES ELIZABETA STRENČAN Dr. Pipeta in dr. Epruveta pripravljata kuhinjske eksperimente, ki otroke najbolj navdušijo, saj jih lahko izvajajo s starši tudi doma. Eksperimenti navdušili več kot tisoč otrok Citycenter Celje je že tretjič pripravil Laboratorij otroške vedoželjnosti. Predšolski in osnovnošolski otroci so v družbi dr. Pipete, Centra eksperimentov Maribor, e-Hiše, novogoriške hiše poskusov, Inštituta Jožefa Stefana, Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje, Srednje šole Črnomelj, pedagoške fakultete v sodelovanju z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Tehniškim muzejem Slovenije ter Mihe Zorca, avtorja in prevajalca knjig s področja poljudne znanosti in tehnike, spoznali številne zabavne in poučne naravoslovne poskuse. Osnovni namen, da bi otroke navdušili za znanost, je dosežen. Zadovoljni so tudi njihovi učitelji in starši. Več kot tisoč otrok iz vrtcev in osnovnih šol širše celjske regije je pretekli teden sodelovalo pri številnih zanimivih eksperimentih, ki so jih organizatorji pripravili pod vodstvom strokovnjakov s področja kemije in fizike. Potovali so skozi virtualni svet, v čarobni svet kemije, preizkusili fakirjev in vrteči stol, s kolesom proizvedli električno energijo, se zazrli skozi neskončno okno in v da Vincijev most, sodelovali v kuhinjskih eksperimentih, obiskal jih je tudi robot Nao. Zanimive in poučne delavnice so ponudile otrokom možnost aktivnega sodelovanja, mnoge sestavine pa so bile iz čisto vsakdanjega življenja: baloni, voda, mleko, barve ... SD Addiko Bank Kjer je 2+2=4 Poslovalnica Celje, Ljubljanska cesta 20, 03 425 73 30 addiko.si 42 BRALCI POROČEVALCI Obvladajo angleščino in fiziko Že drugo leto zapored so se na Gimnaziji Celje - Center (GCC) udeležili enega največjih mednarodnih tekmovanj iz angleškega jezika Best in English. V konkurenci 800 šol in skoraj 20.000 dijakov s celega sveta so izboljšali lanski rezultat in se ekipno uvrstili na odlično 27. mesto, kar je tudi dokaz o kakovosti pouka angleškega jezika ne le na GCC, ampak tudi v osnovnih in srednjih šolah v državi. Za drugo izjemno novico pa so dijaki poskrbeli na sobotnem izbirnem tekmovanju, ki je bilo na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS) v Ljubljani. Četrtošolka Ema Pilih in tretješolca Manca Strah in Mitja Suvajac so komisijo strokovnjakov z zagovori nalog in odgovori na njihova vprašanja prepričali in tako bodo Slovenijo med 5. in 7. aprilom zastopali na uglednem mednarodnem tekmovanju AYPT v Avstriji. Mentorja, ki bosta tekmovalce pripravljala na tekmovanje, sta dr. Sergej Faletič z IJS in Borut Namestnik, profesor na GCC. GD Mladi fiziki z GCC z ekipo Inštituta Jožefa Stefana in z mentorjem Borutom Namestnikom (Foto: arhiv GCC) Aškerc, Cankar in kava 24. Aškerčev večer je bil posvečen rojstnemu dnevu pesnika Antona Aškerca in 100. obletnici smrti Ivana Cankarja. Obiskovalci, bilo jih je približno 40, ki so se zbrali na Aškerčevi domačiji na Senožetah, so s seboj prinesli najljubšo skodelico za kavo, saj jim je KD Antona Aškerca Rimske Toplice obljubilo poezijo in skodelico kave. 9. januar, obletnico rojstva pesnika Aškerca, KD obeležuje že 24. leto, vedno na Aškerčevi domačiji. V Cankarjevem letu so iskali povezave med sodobnikoma. Cankar in Aškerc sta delovala v istem obdobju, le da sta imela vsak svoj pogled na poezijo. Začetna naklonjenost Cankarja do Aškerca se je začela krhati, ko je Aškerc uredil Kettejevo zbirko Po- ezije. Očital mu je, da je preveč posegal v Kettejeve pesmi. Po uvodnem literarnem delu so obiskovalci lahko prisluhnili dvema strokovnjakoma za kuhanje kave, Gregorju in Dejanu, lastnikoma kavarne Ribca v Ljubljani, ki sta predstavila zgodovino kave, različne vrste in načine njene priprave. 88-letna domačinka Dragica Senica je zapela staro ljudsko pesem » ... Sem vesela kavarica, ljubim res kafe, mi najljubša je sladica, ki živi brez nje dekle ...« Marsikdo je to pesem slišal prvič in njeno petje hudomušne že skoraj pozabljene pesmi je razveselilo prav vse. Na vabilu za Aškerčev večer je bilo zapisano, naj obiskovalci s seboj prine- sejo svojo najljubšo skodelico za kavo. Takšno vstopnico je zakrivil Ivan Cankar s črtico Skodelica kave. Seveda so pili kavo, ki jo je pripravljal Avgust Aškerc. Najprej so se kremžili ob kavi iz ciko-rije, nato so z užitkom srebali »pravo« kavo in poleg grizljali sladke prigrizke z okusom kave. In za malce šaljiv konec so prisluhnili »strokovnemu« vedeževanju črne ciganke Marije iz Aškerčeve pesmi Ciganka. S 24. Aškerčevim večerom je KD Antona Aškerca Rimske Toplice spet spomnilo na rojstni dan pesnika. Poleg tega je začelo Cankarjevo leto na karseda zanimiv, hudomušen, okusen in dišeč način. MILENA SUHODOLČAN Dovolj podarjenih stvari Zagotovo bo vsak, ki karkoli potrebuje, našel kaj zase v shrambici Medobčinskega društva delovnih invalidov (MDDI) Celje. Shrambica deluje v Štorah po zaslugi župana Mirana Jurkoška, saj je imel posluh za njeno ustanovitev. Shrambica je v nekdanji kovinarski srednji šoli in je odprta za izdajo tistega, kar nekdo želi oziroma potrebuje, in sicer po predhodnem telefonskem naročilu. Za pomoč ni treba predložiti nikakršnih potrdil oziroma dokazil. Shrambica je trenutno polna ženske in moške konfekcije, obuval, posteljnine, pokrival, šalov, spodnjega perila, pleničnih podlog in še česa, tako da do nadaljnjega samo izdajamo material in ga ne sprejemamo. Hvala vsem, ki ste podarili stvari, s katerimi lahko pomagamo! VERICA ŠTANTE, poverjenica MDDI Celje Dragica Mirnik, predsednica MDDI Celje, in Verica Štante JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV STANOVANJ MLADIM IN MLADIM DRUŽINAM 2018 Mladim in mladim družinam je na voljo 14 stanovanj, varen, dolgoročen najem (do 8 let) in ugodna najemnina v obnovljenih stanovanjih. Rok za prejem vlog je 19.2.2018 do 10. ure. Pogoji sodelovanja, razpisna dokumentacija, vloga in informacije so dostopni na www.nepremicnine-celje.si. ^ NEPREMIČNINE CELJE Osja stolpnica V naravi nastajajo mojstrovine, kakršne lahko le občudujemo in se jim čudimo. Naš naročnik Slavko Pižorn iz Andraža nad Polzelo nam je poslal neobičajno fotografijo večnadstropnega sršenjega satovja, ki ga je našel v duplu jablane. Arhitekturni dosežek prve vrste! 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vednc? 11ллеиој/ BRALCI POROČEVALCI 43 O Žovneku in Celjskih grofih Na Ljudski univerzi Šentjur, enoti Razvojne agencije Kozjansko, vsak četrtek pripravijo kakšno zanimivo predavanje. Tokrat so prišli na vrsto ljubitelji zgodovine, saj je leto 2018 Evropska komisija razglasila za evropsko leto kulturne dediščine. V njegovem okviru so že spoznali grad Žovnek, ki ga že več kot dvajset let obnavljajo domačini iz Braslovč. Med njimi je najbolj zaslužen zgodovinar Franc Kralj, ki je predaval članom Univerze tretjega življenjskega obdobja Šentjur. Predstavil je svojo knjigo Svobodni gospodje Žovneški, ki je že njegova šesta po vrsti. »Z gradu Žovnek izhajajo mogočni in evropsko pomembni grofje Celjski. Spada med najstarejše slovenske gradove. Približno leta 1130 so prvič omenjeni njegovi lastniki in s tem posredno tudi on, čeprav je njegov predhodnik zanesljivo starejši,« je povedal Kralj. Ker je bil grad Žovnek družinski dom Žovneško-Celj-skih, so zanj lepo skrbeli tudi takrat, ko so večino časa že preživeli v celjskem gradu. V dinastiji je imel poseben položaj, saj je bil med drugim tudi kraj, kjer so imeli zakladnico z največjimi dragocenostmi. Žovneški gospodje so že ob prvem omenjanju v pisnih virih poleg družinskega gradu posedovali še grad Ojstrico v občini Tabor, Šenek nad Polzelo in Libenstein nad Preboldom. V kasnejših letih so postopno širili svoje posesti in večali finančno in vojaško moč ter svoj ugled. Leta 1333 so po odkupu druge polovice mesta Celje svoje upravno središče in bivališče preselili v Celje. Cesar Ludvik Bavarski je 16. aprila 1341 Friderika I. s posebno listino povišal v grofovski stan. Leta 1436 so bili Celjski grofje povišani v kneze. Po nasilni smrti zadnjega Celjskega kneza Ulri-ka II. leta 1456 pri Beogradu sta grad Žovnek in tudi ostala posest Celjskih prešla v last Habsburžanov, ki so novo lastnino upravljali s pomočjo oskrbnikov. Okoli leta 1600 je grad Žovnek in gospoščini pripadajočo posest kupil Adam Schrott. V naslednjih dvesto letih je bil grad v lasti mnogih lastnikov. Predvsem vzdrževanje obsežnih grajskih poslopij je bilo hudo finančno breme, dohodkov pa gospoščina Žovnek ni imela ustrezno velikih. Dodatne težave so povzročili hud potres leta 1511, požari in delno tudi kmečki upori. Zadnji na gradu živeči lastnik je bil Jožef Čokl von Ruhethal, ki je leta 1816 v dolini zgradil novo graščino Žovnek in se iz starega gradu izselil. Po razglasitvi Žovneka za kulturnozgodovinski spomenik je v dvajsetih letih več kot 250 prostovoljcev opravilo približno 19 tisoč delovnih ur in grajske ruševine postopoma dobivajo spet svojo nekdanjo podobo. Primer obnove se tako odlično ujema z geslom evropskega leta kulturne dediščine - kjer preteklost sreča prihodnost. MT Koraki do novega vozila V četrtek, 11. januarja, so se pred gasilskim domom v Andražu nad Polzelo zbrali člani domačega društva, številni krajani, člani sosednjih PGD Polzela in Ločica ob Savinji ter gostje, med katerimi so bili Lado Košec, poveljnik GPO Polzela, Edvard Kugler, predsednik GZ Žalec, in Jože Kužnik, župan Občine Polzela, da bi pričakali podvozje novega gasilskega vozila za andraške gasilce. Predsednik PGD Andraž nad Polzelo David Zabukovnik je predstavil potek investicije in načrt izdelave novega vozila, ostali prisotni gostje pa so poudarili pomen in upravičenost dobave tega vozila ter dela prostovoljnih gasilskih društev v občini Polzela. Po krajšem ogledu vozila so ga odpeljali v delavnico podjetja Gasilska vozila Pušnik, kjer bodo opravili nadgradnjo vozila. Slovesen prevzem novega vozila načrtuje PGD Andraž nad Polzelo 16. junija letos. Investicijo v višini 251.992 evrov bo v 90 odstotkih sofinancirala občina Polzela, ostala sredstva in del manjkajoče opreme pa bo zagotovilodomače društvo. TT Spomini Janeza Gradišnika Pred časom mi je gospod Slemenšek, tako ga po domače že od nekdaj imenujejo domačini, soborci, krajani in prijatelji, podaril dragocene zapiske iz svojega rojstnega kraja. Gradivo, ki je za ljubitelje zgodovine neprecenljive vrednosti. V njem je zajeto toliko podatkov, da je to dobesedno pravi zaklad. V prvem delu opisuje spomine iz časa NOB med Resev-no in Svetino, v drugem delu življenje na podeželju pred dobrimi sedemdesetimi leti ter kronologijo vseh aktivnosti na območju Svetine, kjer preživlja jesen svojega dolgega in pestrega življenja med svojimi domačimi. Janez Gradišnik je tudi zaprisežen glasbenik. S svojo »frajtonarico« je igral na številnih porokah in kot humorist prejel pisno priznanje. Ponosno pove, da sta veliko preigrala skupaj tudi z legendarnim žlahtnim ljudskim godcem in kapelnikom Svetinske godbe Ivanom Ulago oziroma »Vrhovskmi Anzekom«. Zanimivi so tudi opisi imen teh krajev iz starih časov in ljudski običaji teh ljudi. Kakšne talente skrivajo v sebi nekateri preprosti ljudje. Svoje zapiske je opremil tudi s fotografijami. Jaz sem jih samo zbral in jih dal vezati. Če mi bodo »naklonjene zvezde«, jih bom izdal v knjižni obliki. Gospod Janez Gradišnik si kot prijatelj, ljudski godec, borec nOb, veteran vojne za Slovenijo in aktiven krajan to nedvomno zasluži. Vse to je tudi namig Osnovni šoli Štore za kakšno raziskovalno nalogo o bogati zgodovini našeobčine. SREČKO KRIŽANEC Občina Prebold objavlja javno dražbo za prodajo stanovanj/posameznih delov stavbe z oznakami ID 1006-1106-2 do 7 s solastniškimi deleži na posebnih in splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini na naslovu Latkova vas 221, 3312 Prebold. Izklicna cena za predmet prodaje - celotno stanovanjsko stavbo z oznako ID 1006-1106-2 do 7 na naslovu Latkova vas 221, Prebold, je 50.150 EUR. Javna dražba bo 15. 2. 2018 ob 9. uri v sejni sobi Občine Prebold. Vse dodatne informacije najdete na spletni strani Občine Prebold ali jih dobite na telefonski številki 03/703-64-00. novi tedniki radio celie Vaš zakaj A nas zato. Vsak ponedeljek iščemo ob 12.15. Ш odgovore na vprašanja шшиШГ poslušalcev. 03 4225 148 radio@nt re.si Preiernova 19, 3ÜOO Celje 44 MLADI ZA MLADE Nepozabni dnevi v Bohinju ŠOtA ZA RUDARSTVO iN VARSTVO OKOUA Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šole za rudarstvo in varstvo okolja ŠČ Velenje. V naši šoli je tradicija, da se vsako leto odpravimo na projektne dni. V prvem letniku gremo v Bohinj, v drugem na Kozjak, v tretjem v Veržej in v četrtem na Debeli rtič, kjer imamo priprave na maturo. Mi smo bili letos v Bohinju. Z družino še nikoli nisem bila v Bohinju, zato je bila zame to še posebna izkušnja. Polni pričakovanj in pozitivne energije smo se odpravili na pot. Prvi dan smo imeli delavnice ob Bohinjskem jezeru. Spoznavali smo fizikalne in kemijske lastnosti Bohinjskega jezera, se učili o orientaciji in prepoznavali vremenske pojave ter še veliko drugega. Drugi dan je bil športno obarvan. Vozili smo se s kanujem in kolesom, plezali smo na naravni steni Pod skalco in se spuščali po jeklenici čez kanjon ter se po vrvi nad reko »sprehodili« nazaj. Da je bil večer res pester, smo poskrbeli vsi sodelujoči razredi. Vsak razred je pripravil dramsko točko, ob kateri smo se pošteno nasmejali in se sprostili po napornem dnevu. Zadnji dan smo se odpravili do korit reke Mostnice. Reka je prekrasno oblikovala skale oziroma korita, ki so globoka tudi do 20 metrov. Res je bilo vredno ogleda. Veliko časa smo z razredniki namenili team buildingu. Team building ali po slovensko gradnja tima je aktivnost, s katero želimo doseči kakovostnejše sodelovanje med člani skupine. Tudi mi smo se naučili, da če želimo dobro opraviti zadano nalogo, moramo sodelovati. Prepričana sem, da si po teh treh dneh sošolci med seboj bolj zaupamo in lažje sodelujemo. Vesela sem, da bom lahko veščine, ki smo se jih naučili, uporabila tudi v vsakdanjem življenju. V Bohinju je bilo res nepozabno in ti dnevi mi bodo za vedno ostali v spominu. Tanja Glasenčnik, 1. OVT Meni najljubši aktivnosti sta bili spust po jeklenici čez reko in vožnja s kolesi. Zelo všeč mi je bilo ob večerih, ko smo se družili. Žiga Kunej, 1. GT Na projektnih dneh je bilo poleg prostega časa (ki je bil najboljši) super tudi spoznavanje med sošolci pri opravljanju različnih nalog. Ugotovili smo, da veliko več dosežemo, če delamo skupaj in si pomagamo. Sara France, 1. OVT V Bohinju mi je bilo najbolj všeč, ko smo se spustili po jeklenici. Projektni dnevi se mi zdijo super, saj smo se kot razred še bolj povezali. Projektnih dni bi moralo biti še več. Maša Dobrovc, 1. OVT Projektni dnevi v Bohinju se mi zdijo zanimivi in koristni, saj se med seboj bolje spoznamo in povežemo. Najbolj všeč mi je bilo veslanje po jezeru. Nemanja Točaković, 1. OVT Najbolj mi je bil všeč dan, ko smo imeli športne aktivnosti. Upam, da bomo imeli še več takšnih dni. Gašper Dragić, 1. GT Teoretično znanje prenašamo v prakso V izobraževalni program Okoljevarstveni tehnik sem se vpisal, ker sem videl v njem kar nekaj prednosti. Velik poudarek je na praktičnih vajah in kakovostno izvedenem praktičnem usposabljanju z delom. To v praksi pomeni, da dijaki PUD opravljamo pri delodajalcih. Vsako leto izvajamo tudi praktične vaje pri pouku. Enkrat na leto v šoli organiziramo eko dan. Takrat nas obišče strokovnjak z našega področja in skupaj z njim odkrivamo kaj novega. Dijaki Šole za rudarstvo in varstvo okolja vam bomo predstavili nekaj aktivnosti, ki smo jih s pomočjo pridobljenega teoretičnega znanja pri pouku izvedli v praksi. Svojo obveznost praktičnega usposabljanja z delom sem dve leti opravljal v Gorenju v akreditiranem anali-znem laboratoriju. Kot dijak sem bil vedno navdušen nad kemijo, zato mi enomesečni PUD ni predstavljal težav. Svoje usposabljanje sem vzel kot izziv, del nečesa, kar mi bo v nadaljevanju izobraževanja veliko pomagalo. Na praksi sem se veliko naučil, spoznal sem, kako deluje la- boratorij in kako poteka delo v njem. Tadej Jezernik, 4. OVT Pri predmetu varstvo okolja v gospodarstvu si je na začetku šolskega leta vsak od nas izbral svojo ekoremediacijsko rastlino in jo posadil na šolski vrt. S tem pojmom povemo, da naravno okolje ščitimo z naravnimi procesi in postopki. Jaz sem izbrala cikorijo. Že zaradi videza sem vedela, da bom o njej našla veliko zanimivih podatkov. Z veseljem sem jo vzgajala do konca šolskega leta in odkrivala njene značilnosti. Katja Pečovnik, 4. OVT Pri praktičnih vajah se učimo izvesti številne meritve, kot so obratovalni monitoring, emisije, elektromagnetno sevanje, hrup, svetlobno onesnaževanje in radioaktivno sevanje. Meni je bila najbolj zanimiva praktična vaja analize vode Velenjskega jezera. Pri tej vaji smo dobili natančna navodila in učne liste, ki smo jih morali pravilno izpolniti. Na lokaciji, ki nam je bila dana, smo izvedli vzorčenje. Nato smo odšli v laboratorij, kjer smo izvedli še meritve, ki jih na terenu ne moremo izvesti. To so vrednosti pH, NO2, NO3, elektro prevodnost, KPK. Po meritvah smo ugotovili, da je Velenjsko jezero čisto in primerno za kopanje. Manja Zidar, 4. OVT 9. novembra 2017 ob 8. uri zjutraj smo se dijaki programa Okoljevarstveni tehnik udeležili predavanja gospe Nataše Dolejši, ki je po izobrazbi agronomka. Predavala nam je o vitalnosti dreves, ki rastejo v urbanem okolju. S čudovito predstavitvijo in z željo, da nas nekaj nauči, je zares zanimivo predstavila, kako lahko drevo obrezuje- mo in kako ga ne smemo ter kje so nevarnosti nepravilnega obrezovanja in sajenja dreves. Aljoša Krajnc, 4. OVT V novembru smo imeli v šoli eko dan. V stare okruše-ne in neuporabne keramične lončke ali skodelice, ki smo jih prinesli od doma, smo nasadili navadni netresk. Po do- mače mu rečemo tudi uhelj. To je rastlina, ki je zelo pogosta na naših gredah in ima kar nekaj zdravilnih učinkov. Je zelo nezahtevna, ker uspeva povsod. Rastline, posajene v pisane lončke, smo razstavili v avli Šolskega centra Velenje kot primer za ponovno uporabo starih predmetov. Monika Sidar, 4. OVT Rudarski poklic je v moji družini Tadej Pikelj je dijak 4. letnika programa Geotehnik v Šoli za rudarstvo in varstvo okolja. Z njim se je pogovarjal Jakob Ločan, dijak 2. letnika istoimenskega programa. Zakaj si se odločil za izobraževanje v tem poklicu? Izhajam iz rudarske družine. Moj dedi in stric sta mi pripovedovala o delu v jami. Bilo mi je všeč in zanimivo, tako sem tudi sam želel postati rudar, pa še štipendija in plača sta dobri. Ali si tudi ti dobil štipendijo? Seveda in še jamski dodatek, dodatek za uspešnost pri praktičnem izobraževanju, brezplačen avtobusni prevoz na praktični pouk, malico in zdravniške preglede. Skoraj vsi dijaki v rudarskih programih imamo štipendijo. Letos so jo dobili vsi, vpisani v prvi letnik. Kaj bi lahko povedal o šolanju v tej šoli? V razredu nas je bolj malo, kar je po eni strani fino, saj si lahko učitelji vzamejo več časa za vsakega dijaka, po drugi strani pa je kar škoda, saj v rudniku potrebujejo šolane delavce. Pri pouku je v redu, z učitelji se razumemo. Najbolj mi je všeč pri praktičnem pouku, kjer nas učijo in za nas skrbijo dobro usposobljeni inštruktorji. Kje opravljaš praktični pouk? Tako geotehniki kot geostrojniki rudarji ga opravljamo v Premogovniku Velenje; geotehniki enkrat na teden, geostrojniki rudarji v prvem letniku enkrat, v ostalih letnikih pa dvakrat na teden. Delamo v dveh izmenah, en teden zjutraj, drugi popoldne. Na deloviščih delamo skupaj z redno zaposlenimi rudarji. Za nas je odgovoren inštruktor, ki nas uči in skrbi za našo varnost. En inštruktor skrbi za največ štiri dijake. Zelo mi je všeč, ker smo tako dijaki kot tudi zaposleni dobro povezani, pravi >kameradi<. Za delo v rudniku sta zelo pomembna tovarištvo in solidarnost med zaposlenimi. S sošolci se tudi dobro razumemo in si pomagamo. Z nekaterimi smo postali pravi prijatelji in si priskočimo na pomoč, tudi ko jo potrebujemo kje drugje. Kaj pa po koncu izobraževanja v tej šoli? Lahko bi nadaljeval šolanje na višji strokovni šoli v Velenju v programu Geotehnologija in rudarstvo ali pa na fakulteti v Ljubljani, vendar se želim zaposliti v Premogovniku Velenje. Pa boš dobil zaposlitev? Premogovnik Velenje vsako leto zaposluje. Lani (2017) je zaposlil 96 delavcev, januarja letos pa jih namerava še 12. Potreba po delavcih je zelo velika. V zadnjih dveh letih so zaposlili v rudniku vse dijake, ki so končali šolanje v naši šoli in so se želeli zaposliti v njem. OTROŠKI VRTILJAK 45 Radovednost pa takšna ... Malčki med spoznavanjem ur, ki jim jih je predstavil urar in glasbenik Darko Atelšek. Vse za glasbo .. Med risanjem snežaka r J ft Rana ura, zlata ura ... Med urami in snežaki Obiskali smo vrtec na Rečici ob Savinji - Veliko gibanja na prostem Prave zime zaenkrat noče biti, a jo kljub temu malčki vrtca na Rečici ob Savinji spoznavajo na različne načine. Zima je povezana s časom in malčki med drugim spoznavajo ure. V vrtcu so za en mesec postavili Urarno Tik tak, kjer se otroci po želji igrajo vsak dan. Na policah so postavljene različne ure, majhne in velike, stare in novejše. Med našim obiskom so bili malčki zbrani ob urarju Darku Atelšku, ki ga Slovenci bolj poznajo kot glasbenika po narodnozabavni in drugi glasbi. Domačin je, vendar je delal kot urar približno dve desetletji v slovenski prestolnici. Najmlajšim Rečičanom je med drugim predstavil najstarejšo uro, še napol leseno. Otroke je razlaga zelo pritegnila, vzbudila je njihovo radovednost. »To je starejša skupina, ki mora imeti več znanja, saj bo jeseni začela obiskovati šolo,« je o svojih vedoželjnih malčkih povedala vzgojiteljica Jožica Jeraj. Otroci tako trenutno spoznavajo različne letne čase in postavljajo svoje rojstne dneve v ustrezen letni čas. V tem tednu uživajo otroci najstarejše skupine v zimi na Golteh, kjer so na smučarskem tečaju. Več kot polovica otrok je znala smučati že pred njim. V toplejšem delu leta jih ob vrtcu pritegne zeliščni vrt, kjer med drugim rastejo žajbelj, ameriški slamnik, meta, melisa, kamilica, pelin ... Iz tega pridelka seveda spijejo kakšen čaj. V znamenju snežaka V rečiškem vrtcu je organiziranih pet skupin otrok, mlajši otro- !jf memben cilj je, Najmlajši vozniki da se otroci vsak dan gibajo na svežem zraku. Zato si prizadevamo, da bi postali čim bolj samostojni,« je povedala vzgojiteljica Vesna Ugovšek. Prizadevajo si tudi, da bi se v garderobi čim hitreje uredili. Tako je med drugim na vrsti iskanje, obuvanje in sezuvanje otrokovih copat, s pomočjo Muce copatarice Ele Peroci seveda. »Ze to, da se otrok zna sezuti, je velik napredek, da se obuje, je še [ večji,« je dodala Ugovškova. Sezu- vanje obvladajo že vsi otroci. Sosednja igralnica je bila trenutno v znamenju snežakov, ki so jih malčki risali in barvali. »Ko je bilo zunaj nekaj snega, smo ga dobro izkoristili,« je povedala vzgojiteljica Danica Verbuč. Zbrali so nekaj snega in v igralnici naredili sne-žaka. »Tako so otroci videli, kakšen je pravi sne-žak, in ugotovili, kaj se z njim zgodi na toplem,« je dodala. Otroci se prav tako navajajo na glasbila, na ritem in so ob igranju zapeli pesem o - snežaku seveda. Lani, ko so bili ti otroci še dojenčki, so se snega še bali. Letos zaradi njega že uživajo. Na prostem Še eno skupino smo obiskali in to med njenim gibanjem na prostem. To je zaradi krepitve zdravja v zimskem času prav tako zelo pomembno. Ker je škropil dež, so bili otroci ogrnjeni s pelerinami. Ko bo dovolj snega, se bodo lahko sankali. »V gozdu smo si ustvarili manjšo igralnico, kjer preživimo veliko časa. Beremo pravljice in se igramo različne igrice,« je povedala vzgojiteljica Ksenija Krajnc. Pred gibanjem na prostem so malčki na dan našega obiska risali v igralnici kroge. Otroci so zadnje tedne spoznali tudi same sebe, dele svojega telesa, njegovo zgradbo. »Zelo veliko smo v naravi in izkoriščamo to, kar nam v naši okolici daje,« je povedala Jerica Atelšek, vzgojiteljica še ene skupine, ki smo jo obiskali na prostem. Otroci so začeli po novem letu spoznavati koledar in ob zgodbici o Mačku Muriju ugotavljati obdobja dneva. Skupina čebelic, ki jo vodi Atelškova, bo spoznala tudi sončno uro na bližnjem cerkvenem zvoniku. Vrtec Lipa na Rečici ob Savinji je med drugim znan po dobrih pevcih, kar se izkaže na vsakoletnem zborovskem srečanju Pikapolon-ček, je še opozorila ravnateljica vrtca Mateja Glušič. Gre za manjši vrtec, kar ima svoje prednosti. BRANE JERANKO Foto: GrupA 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Tedenski horoskop V ponedeljek bo šlo. Prav tako tudi v torek, čeprav ni nujno, da tako dobro kot v sredo. V sredo bo šlo zagotovo. Četrtek ni tako zanesljiv kot sreda in ostali dnevi, vendar bo verjetno vseeno šlo. V petek bo zagotovo šlo. V soboto bo šlo gladko. V nedeljo pa se boste morali malo potruditi in bo šlo. Horoskop Micka prebira horoskop in reče svojemu Janezu: »Če bi ti prišel pet dni prej na svet, bi bil danes prijazen, pozoren do mene in velik ljubimec!« Trikrat Jože in Jožica sta bila že dolgo poročena in Jože je za vsako ceno hotel izvedeti, ali ga je ona kdaj prevarala. Najprej je trdila, da nikoli, na koncu pa je le priznala, da je to storila trikrat. Jože je vzrojil in hotel takoj izvedeti vse podrobnosti. Jožica: »A veš, ko si igral nogomet? Vedno si sedel na klopi. Ko sem dala tvojemu trenerju, si takoj prišel v prvo ekipo.« Jože: »Naj ti bo, ker si to storila za mene. Kaj pa drugič?« Jožica: »A veš, ko si igral v prvi ekipi in ti na začetku nihče ni hotel podati žoge? Dala sem tvojim soigralcem in potem so ti vsi podajali žogo.« Jože: »Naj ti bo, ker si to storila za mene. Kaj pa tretjič?« Jožica: »Veš, Jože, tudi navijači te niso imeli posebej radi ...« isih je težko najti rtivacijo. ■ i,. Včasih pa motivacija najde tebe. Čaka Ženska se pritožuje arhitektu, ki je projektiral hišo, da se tla in zidovi neznosno tresejo, ko pelje mimo hiše avtobus. »Tresenje je tako močno, da me skoraj vrže iz postelje. Če mislite, da pretiravam, preizkusite,« pravi ženska. Arhitekt res leže v posteljo. Takrat vstopi mož in začuden zavpije: »Kaj pa vi v moji postelji?!« Arhitekt: »Saj vem, da mi ne boste verjeli, ampak na avtobus čakam!« Papagaj Janezek za rojstni dan dobi papagaja. Nekega dne ga ponesreči pozabi v hladilniku. Po dveh urah iskanja se končno spomni, kje je. Odpre hladilnik, se zagleda v ptiča in ljubeče reče: »Koga moje očke vidijo?« Papagaj jezno začivka: »Pingvina, idiot!« Big Brother Mož: »Žena, dajva, igrajva se Big Brotherja.« Žena: »No, pa dajva.« Mož: »Govori Big Brother. Imaš dve minuti časa, da zapustiš hišo.« Iz konzerve Mlad zakonski par sedi pri večerji. Mož se pritoži: »Spet hrana iz konzerve?« »Da, dragi moj, toda tokrat je bil na konzervi narisan lep kužek in spodaj je pisalo: Za mojega ljubega.« Dokler ni bilo Facebooka in Instagrama, so lahko ljudje nosili isto srajco na več zabavah. REŠITEV SUDOKU 292 9 1 8 7 3 5 2 4 6 5 6 4 1 2 8 3 9 7 2 3 7 9 6 4 5 1 8 6 2 3 4 8 1 7 5 9 1 8 5 3 7 9 6 2 4 7 4 9 6 5 2 1 8 3 8 5 6 2 4 7 9 3 1 4 7 1 5 9 3 8 6 2 3 9 2 8 1 6 4 7 5 po^oDBA ?5A boMO rt"At.' Л/А >P*e*đI> TAkRAT *0 ao MAHA «**>• NAKO Bomo o^uf & ШЈЛС) vf zvtzi z. PSort [npr. PoBfft. Dfcnr,poajT, Ј.осалајг pgjTi P*> ?06,оОд(\ v£Tjл ~:оП£к. f|| /Vf jJL j POD P'5: I Alfe. ' Шф^ fi* i PI п »Gospod, kaj pa imate od zimske opreme?« »Gretje.« SUDOKU 293 Vse slikovne šale vir: splet 4 3 7 1 4 6 7 8 1 9 6 5 9 7 3 3 6 2 7 6 9 1 2 2 8 Na stranpoti Živemu človeku se vse zgodi, pravimo, zame pa to velja še posebej, sem sveto prepričan. »Kako si včeraj opravil razmejitveni postopek na Kozjanskem?« me je vprašala ena od sodelavk. »Ah,« sem bil najprej skromen z besedami. »No, pa saj niti ni skrivnost, šel sem na Kozjansko in se nazadnje znašel v javni hiši v Avstriji!« sem povedal osuplim sodelavkam in sodelavcem. Komaj so verjeli mojim besedam, saj da bi v enem poznem popoldnevu opravil tako zahtevno stvar, kot je razmejitveni postopek, in še obisk javne hiše... In to pri mojem visokem »emšu« ... Res se je začelo na Kozjanskem. Tam je moj sosed do predlani obdeloval skupaj mojo in svojo njivo, vendar se je po dolgih letih meja zabrisala. Po njegovi smrti jo je bilo treba na novo določiti. Pričakoval sem, da bo trajal razmejitveni postopek tisto popoldne bistveno dlje, kot se je nato zgodilo. Po končanem postopku se je v moji bližini ustavil avtomobil. »Živijo, kako si?« me je vprašal avanturistični kolega iz sosednje vasi. »Kam se odpravljaš?« sem ga vprašal. »Kot veš, igram loto in grem v Avstrijo, kjer so boljše možnosti,« mi je povedal. »Imaš čas ? Greš zraven v Lipnico?« me je vprašal. In sem se znašel v Lipnici. S kolegom sva šla v nek lokal ob glavni cesti, kjer je on skušal poskrbeti, da bo nekoč postal milijonar. Polovica manjše stavbe služi kot trafika, kjer je tudi možnost igranja iger na srečo, ter druga polovica kot bife. V bifeju nisem ravno užival,, saj je Avstrija še vedno pravi raj za kadilce. Kolega je nato oddal vse potrebno, da bo mogoče nekega dne milijonar, in jaz sem izpil svojo pijačo. »Če mene vprašaš, jaz še ne bi šel nazaj domov,« sem predlagal kolegu. »Saj jaz tudi ne,« mi je odgovoril. »Malo bi pogledal po trgovinah,« sem predlagal. In sva se že peljala proti območju Lipnice, kjer je nešteto trgovin in nešteto slovenskih kupcev. »Poglej, tisto je pa javna hiša,« mi je pokazal proti stavbi v poltemi, na kateri se je svetila reklama z obrisi telesa gole ženske. »A greva pogledat?« mi je predlagal. Javna hiša v Lipnici? Hmm, komaj verjetno. Seveda me je to čudo zanimalo, kot bi verjetno tudi vas, dragi bralci. V avli nadstropne stavbe so bile fotografije vseh krasotic, ki jih premore, ob njih pa cenik vseh mogočih spolnih uslug. V dveh nadstropjih so bile sobe, na vsakih vratih pa fotografija prisotne krasotice. Manjkalo ni niti zgovorno »obvestilo«, to je znak z zeleno oziroma rdečo lučjo, tako kot malo prej na cestah. Če kdo želi kaj več, mora na krasotičina vrata seveda potrkati. Kakšne vodoravne avanture po javnih hišah me osebno niso nikoli privlačile niti v mladih letih, za kolega pa sem tudi vedel, da se mu gabi - tako kot meni - celo prijeti kljuko sobe katere od prodajalk telesne ljubezni. In tako sva nadaljevala vožnjo proti ostalim, bolj spodobnim trgovinam Lipnice. SLUČAJNO BORDELSKI RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka POSAMEZEN GLAS PRI VZDIHOVANJU AVTOMOBILSKA OZNAKA IZRAELA DELELEK-TROMAG-NETNEGA VALOVANJA NAPRE-DNJAK (SLABŠ.) PAS PRI KIMONU SLOVENSKI ALPINIST GROŠELJ KOSTARIŠKA DENARNA ENOTA SLOVENSKI KANTAVTOR SMOLAR MRAČNA PESEM PODREDNI VEZNIK NORVEŠKA IGRALKA (LIV) ŽENSKA, KI SE Z DRUGO ŽENSKO BORI ZA KAJ 12 19 20 ISTRSKO LETOVIŠČE SNOVI ZA LEPLJENJE ŠPANSKA PRINCESA NEKD. SL. PREDSEDNIK TÜRK PIRENEJSKA DRŽAVA LADO BIZOVIČAR JURE ROVAN MESTO V ITALIJI ZGODOVINSKA TEKSAŠKA UTRDBA BITJE Z ZNAMENJI MUTACIJE ARABSKI PLEMIČ BOS. POET KIŠEVIĆ GL. MESTO JAPONSKE AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA KONTAKT DENARNA ENOTA NEKDANJE SFRJ POVEČANA ŠČITNICA GLAVNATA 15 KAPUSNICA DEOKSIRI-BONUKL. KISLINA _ PRENOS BESEDILA V DRUG JEZIK POSLEDICA OGRETOSTI VODE STARO GERMANSKO PLEME ČRNA CELINA VLADARKA V STAREM EGIPTU GLINA, ILOVICA STROK. ZA IZOBRAŽ. ODRASLIH KRVOLOČNA ZVER PLANINSKA UJEDA NENADNA SLABOST PRIREJA (REDKO) ZMLETO MESO Z ZAČIMBAMI IZMIŠLJENE NOVICE V ČASOPISU (EKSPR.) 13 ODISEJEV OTOK PEVEC ROBIĆ OBDOBJA LJUBLJANA BEOGRAJSKA PEVKA (ZANA) RENIJ NEKDANJI ARABSKI EMIRAT STARA PLOŠČIN-SKA MERA HIT DEANA MARTINA NOVOTVORBA BOŽANSKO BITJE, BOG HALOGENI PLIN POSLOVNI SODELAVEC TANKA, UPOGLJIVA VEJA KRMNA RASTLINA RIMSKA BOGINJA JEZE UDELEŽENEC SINJSKE VITEŠKE IGRE RIMSKI HIŠNI BOG OKUŠALNI ORGAN STARORIMSKI POZDRAV KONEC MOLITVE AFRIŠKI VELETOK MONO-FTONG AMERIŠKA GLASBENA SKUPINA 18 GREGOR STRNIŠA AGAVI PODOBNA RASTLINA DEL NAD PANJEM NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK PRIKRITO OPOZORILO OBOŽEVAN JED S ČLOVEK KOŠČKI (EKSPR.) MESA 25. IN 22. ČRKA ZVEZNA DRŽAVA V ZDA NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA HESS Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 30. januarja. Geslo iz številke 3: Jutranji ritem Radia Celje novi tedniki radio celie Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Marta Pustoslemšek iz Mozirja. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Marija Hrovat iz Šentjurja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Majda Pisto-tnik iz Rogaške Slatine. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo dobili na oglasnem oddelku NT&RC. MFOVO pfZltevilka v prodaji od 16. januarja. Za vse ljubitelje malega ekrana in kakovostnih križank. fl iß1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Oven Dogajanja konec tedna bodo dinamična, tudi vi sami boste polni adrenalina in želje po spremembah. Več razmisleka boste namenili tistim občutkom, ki vam povzročajo blokade. Svoja najbolj globoka pričakovanja morate znati izraziti z iskrenostjo in s polno odgovornostjo. Zanimivo bo tudi na čustvenem področju. Napetosti se kažejo v času pred polno luno in mrkom, to je zadnji dan v mesecu. Previdno! Bik Z Merkurjem v sorodnem znaku boste imeli odličnega pomočnika pri delu. Razum vas bo vodil in lahko se zane-sete na pravilnost svojih odločitev. Energije boste imeli dovolj zaradi dobro položenega Marsa. Srečevali se boste z usklajevanjem čustvene pripadnosti do ljudi, ki so vam blizu in v partnerstvu nezavedno iskali svoj notranji mir. Sprejeli boste tudi nekaj odločitev o spremembah, ki jih želite doma. Rak Veliko stvari vas bo spominjalo na to, da vzroku sledi vedno posledica. Zaradi tega se boste vračali v mislih v preteklost in v prihodnosti prevzemali veliko več odgovornosti zase. Občutek, da je treba »odplačati« karmičen dolg, da lahko greste neobremenjeni naprej, bo vaš spremljevalec. Mrk in polna luna v vašem znaku zadnji dan februarja opozarjata na povečano previdnost na vseh področjih. Devica Postali boste še bolj resni, odgovorni in disciplinarni. To ne pomeni, da do sedaj niste bili. Pomeni pa, da vaša povečana samokritičnost ne bo dopuščala nobenih lastnih napak. Odlično položen Merkur v sorodnem zemeljskem znaku vam bo v oporo pri delu in v komunikaciji. Nestrpnost okolice boste težko prenašali, zato vam bo bolj prijalo umirjeno okolje. Tehtnica Potovanje Sonca po sorodnem zračnem znaku je voda na vaš mlin. Vaše počutje in razpoloženje bosta iz dneva v dan boljši. Previdnost pa se vseeno svetuje predvsem v času pred polno luno in njenim mrkom, ki nastopita 31. v mesecu. Vaš odnos do partnerja se bo moral spremeniti. Videti ga boste morali kot individualno osebo, ne kot objekt, na katerega usmerjate vse svoje projekcije. škorpijon Jupitrovo potovanje po vašem znaku je neke vrste blagoslov, ki ga morate znati dobro izkoristiti. Vaš dolgoročni cilj v tem letu bo, da si zagotovite neke vrste novo čustveno varnost, ki jo boste občutili v svoji notranjosti. Usklajevali se boste s seboj, kasneje pa tudi z vsem v okolici. V času pred prvim mrkom v tem letu, ki nastopi 31. januarja ob polni luni, bo aktualno prav slednje. Strelec Dvojčka Zaradi Sonca v sorodnem vodnarju bo vaša krivulja vitalnosti lepo naraščala in počutje bo dobro. Nekoliko vas lahko zmoti zahtevnost okolice, kar potrjuje položaj Marsa, ki vam bo od petka dalje nasprotoval, zato ohranite mirne živce. Svoje nagnjenje k površnosti in preveliki hitrosti boste zelo nadzorovali. Nagnjeni boste k perfektnemu, svoja znanja boste želeli poglobiti in razširiti. Saturnove lekcije so vas v preteklem obdobju dobro izučile. V prihodnje boste svoje ideale gradili na prepričanjih, ki so se vam oblikovala skozi vrsto dogodkov v preteklosti. Pri tem se vam lahko oblikuje svojstven filozofski nazor, ki lahko nekatere zelo preseneti. Z Marsom v svojem znamenju boste imeli ogromno energije, na trenutke celo preveč. Zato je nujnost poskrbeti za več gibanja in fizično zahtevnejšega dela, da viške »pokurite«. Kozorog Odlično položen Jupiter vam odpira mnogo vrat. Seveda ne smete pasivno čakati, ampak aktivno poseči v dogajanja. V tem smislu se bo tudi odvijal teden, ki je pred vami. Okoliščine bodo od vas zahtevale večjo angažiranost na vseh življenjskih področjih. Nekdo vam bo v veliko pomoč in podporo, kar vas bo veselilo. Potreba, da se stvari prečistijo, bo velika! Lev Razmišljali boste o dolgoročnih usmeritvah. Ker ste odličen strateg, vam ne bo težko sprejeti pravilnih. Zdaj je pravi čas, da temeljito razmislite o tem, kaj ste resnično dosegli za razliko od tistega, kar bi želeli, da drugi mislijo o vas. Šlo bo za vprašanje vašega statusa in ugleda v družbi. V času pred prvim mrkom, ki bo ob polni luni zadnji dan v februarju, boste delali selekcijo med svojimi prijatelji. Vodnar Vladavina vašega znamenja, v katerem gostite tudi Venero, je več kot odličen čas za vas. Izkoristite pozitivne vplive zvezd sebi v prid. Smisel boste videli v večjem, bolj intenzivnem povezovanju z ljudmi v svoji okolici. Zanimala vas bo tudi vloga, ki jo lahko odigrate. O tem, da so nekatere stvari preživete, ste že dolgo prepričani. Sedaj je pravi čas, da jih postavite na smetišče lastne zgodovine. Ribi Še vedno boste prepričani, da se morajo spremeniti drugi in ne vi, čeprav vam okoliščine govorijo drugače. Soočali se boste s posledicami svojih dejanj. Mogoče boste trmasti in v nekaterih primerih še vedno prepričani, da ste ravnali prav. Vedite, da duhovna rast poteka preko preizkušenj, na njih se kalimo. Dovolite si nekoliko drugačen pogled in presenečeni boste, kako se bo odzvala okolica. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 2 17 14 11 21 10 6 8 3 MIMOIDOČI 4 16 SRH OBER 5 9 7 48 RUMENA STRAN Veselo in poceni Žalski župan Janko Kos je na ponovo-letni sprejem v kulturni dom povabil gospodarstvenike iz občine. Ti so napolnili dvorano in očitno uživali v programu, za katerega so poskrbeli Prifarski muzikan-ti z gosti. Da je izbral prav njih, je župan utemeljil takole: »Zakaj bi vabili nekega komedijanta, ki bi se norčeval iz nas in bi mu za to morali še drago plačati?« Člani zasedbe so ob tem zastrigli z ušesi in pojasnili, da so morda res poceni, a to na kakovost ne vpliva. V središču varčne doline so bili seveda navdušeni nad županovo razlago, ki pa je bila pozabljena po koncertu, ko je bilo na vrsti druženje ob polnih mizah. Foto: TT Lepa olimpijska bera iz naših krajev Na Rogli so se konec tedna že šestič zbrali najboljši de-skarji v svetovnem pokalu. Na progi Jasa so izpeljali dve tekmi. Domačini so se izkazali z zgledno organizacijo prireditve, številni navijači pa so glasno bodrili naše predstavnike. Med gledalci so bili tudi vidni predstavniki iz lokalnega okolja. Levo je predsednik uprave zreškega Uniorja Darko Hrastnik, desno pa zreški župan Boris Podvršnik. Gotovo sta ponosna, da bo Bogdan Ga-brovec (na sredini), predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, na olimpijske igre popeljal kar šest deskarjev s celjskega območja, ob tem pa še smučarje, kombinatorca in hokejista. Foto: SHERPA čakajoč na sneg Na Pečovju nad Štorami imajo že vrsto let tekmovanje v sankanju. Ponavadi se ga udeleži tudi štorski žu- pan Miran Jurkošek. Ujeli smo ga med »ogrevanjem« na Rogli, kjer je spremljal tekmovanje v deskanju, ver- jetno pa je tudi malo povadil za spust s sanmi. Za vsak slučaj, če bi sneg še presenetil in namesto zvončkov pobelil tradicionalno sanka-ško progo na Pečovju. Foto: SHERPA Od leve: Vodja balneo- in fi-zioterapije Marja Madarasi, strokovna direktorica Medical Centra Rogaška Anita Kek Ljubec, direktor centra Marko Lenček, specialistka radiologije Petra Mrkša ter predstavnica za stike z javnostmi Miša Hrovat. MEDICAL CENTER ROGAŠKA uradni izvajalec preiskav z MAGNETNO RESONANCO za rokometno reprezentanco Slovenije Božič in nov dojenček » ■ V Rogaški Slatini so v teh dneh praznično razpoloženi, saj tamkajšnji Medical Center slavi naložbo za naložbo. Skupno je zanje namenil 2 milijona evrov. »Sodelavci iz številnih oddelkov so prišli k direktorju in povedali svoje želje. Lani je bil vse leto očitno božič, saj smo dobili precej novih pridobitev,« je bila zadovoljna strokovna direktorica Medical centra Rogaška Anita Kek Ljubec. Božiček je bil očitno zelo radodaren, saj je centru prinesel celo »dojenčka«, kot je dragoceni aparat za magnetno resonanco poimenoval direktor centra Marko Len-ček. Ko so to izvedeli drugod, so še sami začeli hitro pisati pisma Božičku ... Foto: GrupA Svetniške predvolilne diskusije Čeprav so nam iz celjskih strank, ki so zastopane v mestnem svetu, bolj ali manj zatrjevali, da je o imenih za župane in svetniške kandidate še prezgodaj govoriti, v strankah bržčas ne vlada povsem ravnodušno stanje. Čas namreč hitro teče in prej ali slej bo treba priti na dan z imeni. Najprej za državnozborske, potem še za lokalne volitve. Foto: SHERPA Ali sta svetnika SLS Brane Nezman in Srečko Erjavec v svoji živahni diskusiji že bila pri volitvah, lahko samo ugibamo. Vsekakor se bosta najprej morala sama odločiti, če se bosta potegovala še za en svetniški mandat, potem pa bo vse odvisno od notranje strankarske kombinatorike. кшДЦШ Podobna zgodba seveda velja za stranko Desus: predsednica mestnega odbora Brigita Čokl (levo) na zadnji seji mestnega sveta konec leta o tem verjetno še ni veliko govorila s svetniško kolegico Štefanijo Presker, ker je najbrž bilo za to še prezgodaj. Letos prav veliko časa za debato o tem na sejah mestnega sveta ne bo, saj bo do jesenskih lokalnih volitev le še pet sej.