Leto LH. itevllha Z33. u v Četrtek 14. ohtcbro 1926. Cena Din rso mHaja vsa* amn popoldne, ixvxemsi nedelje ia praznike. — inaeratl; do 30 pctit a 2 D, do 100 vrsi tO 50 p, večji inseiati petli vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, iCklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo oru. — m sera tn i davek posebej. — „Slovenakl Narod' velja temo v Jugoslavij* 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravntfttvo: Änailova ulica stow. 5, pritličje, Uredništvo: šnaflova ulica št. 5f i. nadstropje. HT Poštnina plačana v gotovini. Telefon štev. 304 Teleion sle*. 34 Nova vlada v ÖSR Kar se je napovedovalo že precej dolgo, se je zares zgodilo: Češkoslovaška republika je dobila novo vlado, v kateri so zastopani tudi Nemci. To je brezdvomno eden najvažnejših dogodkov v novejši zgodovini ne le Češkoslovaške, marveč vse Srednje Evrope. Kajti važnost dogodka posega preko meja Češkoslovaške, posega v celokupno razmerje med Cehi in i\emci, pa tudi med Nemci in Slovani sploh. Prvikrat se je zgodilo, da sta člana nemške manjšine vstopila v vlado tujerodne narodne države, katere eksistenco je ta ista manjšina negirala in ni prav nič prikrivala svojeera iredentistič-nega razpoloženja do nje. Z vstopom v vlado pa se je nemška narodna manjšina na Češkem postavila na stališče, da hoče sodelovati na upravljanju države in da hoče skrbeti za njeno dobrobit, zakaj brez tega prevdarka trajno sodelovanje ni mogoče. Seveda bodo Nemci argumentirali z razlogi manjšega zla, to je da ne bodo sodelovali toliko s srcem kot s pametjo, osobito pa samo v svrho, da pridobilo za svoje sorojake čim največ koristi, ne da bi jim šlo pri tem za dobrobit državne celote. A to vprašanje se mora razčistiti prav kmalu. Na neiskrenosti je trajno sodelovanje nemogoče, ni pa nikakili nepremostljivih ovir, da postane sodelovanje Nemcev v čsl. vladi iskreno in s tem trajno. Prav tako je važno, da je na češki strani prevladalo razpoloženje za stvarno sodelovanje z Nemci, kar nikakor ni bila lahka odločitev. Ne sme se pozabiti, da so važne postojanke, kakor na primer ministrstvo narodne obrambe ali ministrstvo vnanjih zadev, pri katerih ni vseeno, če dobijo vanja vpogled stranke, ki so na vladi samo radi koristi nemškega življa, ne pa tudi iz brige za državno varnost- To bo morda prva resna težava nove vlade. Druga novost nove vlade je vstop zastopnikov slovaške separatistične stranke Hlinkove. Tudi to je važen moment, ki ga ne gre podcenjevati. Čeprav se z vstopom dveh zastopnikov slovaških separatističnih klerikalcev načelno razmerje med Cehi in Slovaki ni bistveno spremenilo in je sodelovanje samo stvarno, je jasno, da pomeni sodelovanje kakor na nemški, tako tudi na slovaški strani faktično zbližanje, ki mora prej ali slej imeti za posledico tudi načelno zbližanje v obliki kakršnegakoli sporazuma. Tretja značilnost nove vlade leži v preokretu na desno, ki ga izvršuje s tem notranja politika v CSR. V vladi niso zastopane socijaiistične stranke, celo ne češka narodno socijalistična stranka, zakaj da se dr. Beneš ne more smatrati kot njen predstavitelj. se je posebej naglasilo. Imamo tedaj v vladi zastopnike agrarnih in meščanskih strank, češkoslovaških in nemških, proti katerim se bo brez dvoma stvorila tudi koalicija socialističnih strank, brez ozira na narodnost. Nova vlada ni povsem parlamentarna, ker je v nji precej uradnikov in drugih neposiancev. To jej daje ipak nekak provizojen značaj. In po pravici; kajti problemi, kakršne spravlja na površje sodelovanje doslej povsem razprtih nacijonalnih taborov v CSR, so mnogo težavneiši, nego da bi jih bilo mogoče rešiti z eno koalicijsko vlado. Ne le mi, zavezniki, tudi vsa ostala Evropa bo z največjo pozornostjo zasledovala, kako se bo izvedel ta novi velikopotezni poskus narodnega po-mirjenja v Češkoslovaški republiki. FRANCOSKI BUDŽET — Pariz, 13. oktobra. Finančna komisija Je sestavila proračun za leto 1927 Po tem načrti: oodo znašali izdatki 39 milijard 383,349.274 frankov, dohodki pa 39 milijard 96o!4S1.489 frankov, tako da bo državni proračun Francije leta 1927 aktiven s 568 m> lijoni. RUMUNIJA Bi MADŽARSKA — Bukarešta, 13. oktobra. Že nekoliko dni se tu nahaja delegacija višjih uradnikov madžarskih ministrstev z nalogom, da pro-učava vprašanje gospodarskega zbližanja med Madžarsko in Rumunijo. Delegacija študira sedaj pogoje, pod katerimi bi se mogla skleniti prometna konvencija med obema državama. POLJSKI NOVINAR ARETIRAN V ITALIJI — Varšava, 13. oktobra. Rimska policija je aretirala poljskega publicista Re-movskega radi neugodnih izjav proti fašizmu. Na intervencijo poljskega zunanjega ministrstva je bil Removski prepeljan do italijansko-francoske aieie ter tamkaj izpuščen. Demisija vlade Danes dopoldne je vsa vlada odstopila Na kraljevo željo so se vršila danes še nova pogajanja z radičevcL — Ker so ostala brezuspešna, je celokupna vlada podala ostavko. — Kralj je demisijo sprejel in se vrne še danes v Beograd. — Beograd, 13. oktobra. Ministrski predsednik Uzunovic je včeraj obiskal kralja v Topoli in mu poročal o neuspelih pogajanjih z radlčevci. Ob enem mu je ponudil demisijo vlade. Kralj demi-sije ni sprejel, ampak je želel, naj poskusi sosp. Uzunovic še enkrat doseči sporazum. Uzunovlč se je o polnoči vrnili v Beograd in še ponoči sklical sejo ministrskega sveta za danes dopoldne. Seja se je vršila ob 9. Ostala je brez uspeha. Ministrski predsednik je nato odšel na dvor, kjer je izročil pismeno ostavko vlade v roke ministra dvora, ki je o tem takoj telefonično obvestil kralja v Topoli. Vladar je izjavil, da demisijo sprejema :n da se se danes vrne v Beograd. Po povratku z dvora je g. Uzunovic obvestil o demisiji tudi predsednika Narodne skupščine, ki je nato takoj odgo-dil skupščinske seje do imenovanja nove vlade. Kaotična politična situacija Kako je prišlo do odstopa vlade* — Mnenja raznih ministrov« — Radičevci upajo na obnovo sedanje koalicije, ojacene s klerikalci. — Uzunovic hoče ohraniti srednjo linijo. — Pašičevci napovedujejo volilno vlado Nikole Pašiča. — Beograd, 13. oktobra. Danes ob 8. dopoldne so pričeli prhajati v predsedniško vlade najprvo radikalni ministri. Predsednik vlade Nikola Uzunovic je konferiral s svoj mi rad ka nimi tovariši ter pripravljal poslednje dispozicije za odločilni razgovor z Radiče-vinii ministri, ki je bil določen na 9. uro. Ob 9. so prispeli Radičevi m nist-ri, na kar je bila otvjrjena seja ministrskega sveta. Po polurnem posvetovanju so Radičev: ministri zapustili sejo. Pri izhodu iz predsedništva vlade je minister za poljedelstvo g. Ivan Pucelj izjavil novinarjem: »Nismo se mogli sporazumeti. za:o je vlada v ostavki.« Ob 10.05 je ministrski predsednik Uzunovic odšel na dvor. kjer je ostal 15 minut. Pri izhodu iz dvora je izjavil Uzunovic: -Podal sem na dvoru pismeno ostavko celokupne vlade Nj. Vel kralju. Sedaj bom o tem obvestil tudi predsednika Narodne skupščine.« Nato je g. Uzunovic odšel v svoj kabinet kjer ie nadaljeval konference z radikalnimi ministri. Radičevi minstri so zatrjevali novinarjem, da ie bila ostavka podana ne samo radi znanih incidentov v Zagrebu, nego radi splošnega političnega položaja v državi, ki ie nujno potreben razčiščenja. Minister za socijalno politiko Si-monovič je izjavil, da ie vlada sklenila podati ostavko, da se na ta način pre-urede odnošaii med strankami ter kon-sultirajo klubi, ki naj se izjavijo o položaju ter poiščejo medsebojne skupne točke. Ministrski predsednika Nikola Uzunovic bo konsultiral klub rad'kalne stranke. Iz njegove okolice se dozrta-va, da bo ostal Uzunovic kljub dosedanjemu neuspehu na svoji srednji liniji ter skušal preprečit' radikalnejše rešitve Uzunovic zagovarja blago rešitev srednje poti med obema grozečima ekstremoma Na vsak način ie za to, da se nova vlad* še enkrat sestavi v duhu iuliiskega sporazuma RR. V svoj* motivaciji vladine ostavke navaia gosp. Uzunovic tud1* obsežen gospodarski program, ki ga je mogoče uresničiti samo z razšTieniem sedanie koalicije, da bi na ta nač:n nova vlada lahko postopala s č;m večjo avtoriteto in odgovornostjo. Uzunovic ie smatral, da je otvoritev krize najboljši nrehod in rešitev inc;dentov v Zagrebu. Z oz'rotn na ostavko vlade se vrne Nj. Vel kralj Aleksander še tekom današnjega popoldneva iz Topole, nakar bo takoj pričel s kofisultacijami političnih osebnosti Kot prvi bo konsulti-ran predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Danes ie prispel v Beograd serrijor radikalne stranke in njen mentor v vseh kritičnih položajih Aca Stanojevič. Za iu'ri dopoldne ie nriiavljen povra-tek Nikole Pišiča iz Cavtata. Radičevi ministri so pri ponovnem sestanku z novinarij znova dokazoval in zatrjevali, da ie iskat; vzroke sedanje osfnvke izv^n zagrebških incidentov. M;nist~r Puceli ie izjavil, da so razlogi globlji in da iih ie treba iskati v celokupnem političnem položaju. Po njegovem mnenju hoče g. Uzunovic samo razčistit situacijo in bo tudi v bodoče ostala na krnrlu sedanja koalicija, ki se ji morda pridružajo še klerikalci. Demisija vlade je izzvala naravno velikansko senzacijo kljub temu, da so jo po včerajšnjih dogodk h splošno pričakovali. Prvotno se je mislilo, da bo N kola Uzunovic vendar le poizkusil najti izhod ter poravnati zagrebške incidente s Stepanom Radičem, tako kakor je poravnal doslej še vsa ostala nesoglasja in mestoma žaljiva postopanja vod:telja HSS. Snoči se je sodilo, da bo N kola Uzunovic v tem oziru uspel. Kralj je odklonil ostavko ter pozval Uzunoviča, da poskusi spravo z Radičem V tem smislu treba tudi razumeti izjave N ko!e Uzunoviča, ko se je snoči po odklenjeni ostavki vrnil iz avdijence pri kralju v Topoli. Politični krogi so mnenja, da obstojajo v sedanjem položaju samo dve novi možnosti, ali koalicija s klerikalci z dosedanjimi strankami v vladi, torej z radikalno in Radičevo stranko, ali pa vol lna vlada Nikole Pašiča. Zakaj so Grki proti solunski konvenciji Zanimivo poročilo angl. lista. — Solun, 13. oktobra. Poročevalec »Daily Teiegrapha« je poslal svojemu listu iz Soluna sledeči dopis Solun lepo napreduje, al; pri te>m obstoja vprašanje, ki zelo vznemirja solunske industrijske in trgovske kroge, ker bi utegnilo ovirati nadaljni napredek mesta. Neke klavzule nedavno sestavljene jugoslovensko-grške pogodbe so škodljive trgovskim interesom Grčije in Soluna. Predstavniki gospodarstva v Solunu navajajo proti pogodbi sledeče: Pogodba o prijateljstvu med Grčijo in Jugoslavijo traja 3 leta, med tem ko veljajo koncesije za svobodno cono 50 let. Ena pogodba ne more obstojati brez druge. Koncesija se lahko da samo trajno prijateljski in zvezni državi. Jugoslavija lahko sklene z drugimi državami v centralni Evropi trgovske pogodbe ter na ta način izvaža tudi njihovo blago preko svoje svobodne cone v Solunu na škodo grških interesov. Jugoslavija bi lahko prevažala nadalje svoje blago iz svobodne cone v Solunu na jugoslovenskih brodovih v grška pristanišča in tako škodila grški trgovinski mornarici, ki je doslej živela od prevoza blaga, ki je prihajalo iz Jugoslavije in Centralne Evrope. Grki so bili mnenja, da si ie notela Jugoslavija z zahtevo po svobodni coni zasigurati Izvoz in uvoz za svoje blago in da se ne bo ba-vila s tranzitnim prometom. Zakaj naj bi torej potrebovala in dobila tako veliko cono in pravico pomorskega prometa, ki se doslej n' priznala nobeni državi. Grki izjavljajo, da žele živeti s Srbi v največjem prijateljstvu ali ne moreio dovoliti, da postanejo v trgovskem pogledu vazali Jugo-slovenov. To bi spremenilo odnošaje med obema državama ter nasprotovalo pravičnosti. Zato izjavljajo: Mi bomo zahtevali od svojega parlamenta, da odkloni to pogodbo, ki jo ie sklenil bivši diktator Pangalos na lastno roko. Burna odgoditev Narodne skupščine Na današnji seji je prišlo do burnih osebnih spopadov. — Sporočilo o demisiji vlade, — Seja je trajala le deset minut. — Beograd, 13. oktobra. Današnja seja Narodne skupščine je bila otvor* jena šele po 11. z enourno zamudo. Po otvoritvenih formalnostih je prišlo do živahne debate in nato do prepira med davidovičevcem dr. Angjelinovičem in radičevcem dr. Basaričkom. Kakor zna« no, je dr. Angjelinovič vložil proti Ra* dičevi stranki zelo tehtno, s točnimi eis tati dokumentirano interpelacijo radi Radičeve antimilitaristične in socijalno in državno destruktivne politike med narodom potom svojih knjig in drugih izdajanj. Med prepirom so padali izra* zi kakor «svinja», «suft», «dzubre». Končno se je drugim poslancem po* srečilo, da so razstavili oba poslanca ter na ta način preprečili osebne spo* pade in hujše škandale. Nato je bil sprejet zapisnik včerajšnje seje. Na me mesto poslancev Branka Stakiča in Milana Petkoviča. ki sta včeraj odlo* žita mandata, sta stopila radikalna po* slanca Vasa Kosanovič in Boško Mars kovic. Nova poslanca, ki sta bila že navzoča, sta na poziv predsedništva Narodne skupščine Trifkoviča položila predpisano prisego. Xato jc med silno napetostjo in grobno tišino predsednik Narodne skupščine obvestil zbornico, da je pre* jel sledečo pismeno sporočilo predsed* nikav lade g. Nikole Uzunoviča: »G. predsednik! Čast mi je. sporočiti Vam in Vas naprositi, da izvolite spročiti Narodni skupščini, da je kraljevska vlada podala ostavko Nj. Vel. kralju. Izvolite, g. predsednik, sprejet; zagotovilo mojega najodličnejšega spoštovanja. Preds. min. sveta N. Uzunovic.« Po prečitanem obvestilu o demisiji vlade je izjavil predsednik Trifkovič, da Narodna skupščina ne more zasedati in je zato odložil sejo Narodne skupčine do imenovanja nove vlade. — Današnja seja je trajala le dobrih 10 minut. Med poslanci je zavladalo veliko razburjenje, ki se je izražalo v burnih klicih, med katerim se je dvorana polagoma praznila. Nemci in Hlinkovci u čsl. vladi Švehla je sestavil poloarlarnen zastopani tudi Nemci in slovaš je ostal d — Praga, 13. oktobra. Snoči je predsed* nik republike sprejel ostavko uradniške vla* de ministrskega predsednika dr. Cernyja ter istočasno podpisal imenovanje nove polu* parlamentarne vlade. Novi vladi predseduje dr. Svehla. V njej se nahaja 9 poslancev in pet strokovnjakov Predsedstvo, prosveta, poljedelstvo in narodno obramba so v rokah češke agrarne stranke, socijalni in poštni portfelj vodita zastopnika Češke ljudske stranke, železni* ško ministrstvo poslanec čeških obrtnikov, zastopnika nemških strank pa bosta vodila justično m ministrstvo za javna dela. Slo* vak dr. Hodža je prevzel ministrstvo za uk m bogočastje. Dve mesti sta rezervirani za Hlinkovo slovaško ljudsko stranko, ki pa ju bo zasedla šele, ko se vrne Hlinka kon» cem mesca iz Amerike Vse časopisje posveča sestavi nove via» de politične komentarje in uvodnike ter za» gotavija, da pričenja s to vlado, ki je deve* ta po ustanovitvi češkoslovaške republike, nov korak h konsolidaciji države ter nova doba notranjega razvoja V7 novi vladi se nahajajo prvič po ustanovitvi republike tu* di zastopniki nemškega prebivalstva in do* tarno vlado, v kateri so prvič ki klerikalci. — Zunanji minister r. Beneš. slej separatističnih slovaških klerikalcev. — Nemške stranke so bile pod pritiskom nem* škega javnega mnenja prisiljene, da preki* nejo z dosedanjo negativno politiko in da se postavijo na aktivistično stališče. S tem pričenja konkretna politika nemškega pre* bivalstva v smislu sodelovanja z veČino pre« bivalstva republike v skupno korist in za napredek na vseh poljih gospodarstva in kulture. — Praga, 13. oktobra. Nova vlada je sestavljena takole: predsedstvo Antoni u Sve-hla (agrarec), notranje zadeve: dr. Iran C'erny (izvanparl.), zunanje zadeve: dr. Edvard Bene*, justica: dr. Robert Meyer-Harting (Nemec), promet: Josip Xajmaxi (cbrt. sir.), javna dela: dr. Fran Spina (Nemec), poljedelsko: dr. Otokar Srdinka (agra rec), tiar. bramba: Fran Udrial (agrarec), soc. politika: Ivan dramek (kler.), pošta: ilr. Fran Nosek (kler.), finance: dr. Karr! Englis (izvenparl.), industrija dr. Fr. Pr-routka (izvenparl.), SlovaSka: Josip Kali.. • (izvenparl.) Dve mesti, prehrana in zdravje, sla o>tali rezervirani za ITllnkovo -Imn^l-o liuii-sko stranko. Halo. Halo! Princezc Trulola-Hopsasa z Lillan Haruey se je napovedala v Kino Ideal Atentat na Poincareja ? — Berlin, 13. oktobra. »Achtuhrblatt* poroča iz Pariza, da je policija aretirala nekega sumljivega Španca v trenutku, ko je čakal, da izvrši atentat na predsednika vlade Poincareja. Španec se ie nahajal na trgu pred palačo, kamor ie prispel Poincare. Ker se je vedel sumljivo, so ga policijski organi preiskali ter našli pri njem nabit revolver. Priznal je, da ie hotel ustreliti ministrskega predsednika Poincareja. NAZADOVANJE PORODOV V ANGLIJI — London, 13. oktobra. Zdravniška sekcija državnega statističnega urada objavlja izkaze, glasom katerih ie bilo leta 1925 v Angliji rojenih 710.5S2 novorojenčkov, to je 18 3 na tisoč prebivalcev, kar pomeni najnižji odstotek v Angliji, ako izvzamemo leto 1917 — 1918. Tuberkuloza je tudi to pot nazadovala. Zelo velika pa ie umrljivost radi raka. 27. septembra 1926 ie znašalo število brezposelnih 1.527.SO0. BORBA ZA BALKAN — London, 13. oktobra. Po poročilih »Daily Teiegrapha« je stopila italijansko-francoska borba za premoč na Balkanu v nov stadij Obe državi se borita za vpliv v Sofiji. List je mnenja, da zanje Italija večje uspehe. Francoska diplomacija poizkuša izravnati te uspehe s približanjem med Jugoslavijo in Madžarsko. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Efekti. 2 in polodst. drž. renta vojno škodo 305, 308, 7odst. invest. pos. "z leta 1921 73, Celjska posojilnica d. d. 193. 197, Ljub kreditna banka 155, Merkantile, banka 94, 9S, Prva hrvatska štedionic. 865, 867, Kreditni zavod 165, 175, Strojne tovarne in livarne —, 105, Združene papirnice 102, Stavbna družba d. d. IJubliaiu 55, 65, Šešir d. d. 104, 104. ZAGREBŠKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.68, 22.74, Dunaj 797.50, 800.50, Berlin 13.484, 13.514, London 222.80, 224.S0. London ček 274.40, 275.20, Newyork 56.453, 56.653, Pariz 163, 165, Prag 167.40, 168.20, Varšava 10.9275. 10.9575. Valute. London 219.50, 221.5U. Efekti. 7odst. invest. posojilo iz leta 1921 72—73, 2 in polodst. drž. rente za rat-nu štetu 305—305.6, Ljubljanska kreditiu 155. Hrv. eskomptan banka 100 — 101, Kreditna banka Zagreb 100 — 101, Jugobanka 92 — 92.50, Praštediona 865 — 870, Trboveljska 295 — 305, Union 295 — 300. Vevč« 102. LNOZEMSKE BORZE. — Curih. Beograd 9.145. Pariz 14. v London 25.10875, Newyork 517.50, Mikü 20.575. Praga 15.325, Dunaj 73.0125. — Trst. Beograd 43.80 — 44.30, Par/ 71.50 — 72, London 120.80 — 121.30, Newyork 24.90—25, Praga 73.50—74, Curih 4*V-—484. D ima i 350—354. Darnite za poplaolience! 25 Nujna prošnja za opustošeni kraj Ziri! Dne 37. septembra 1924 je zadela 2bi nesreča, o kakršni najstarejši zapiski ■ najstarefil ljudje ae vedo povedati Če zasledujemo zgodovino našeca kraja za stoletja nazaj ne najdemo sledu o taki katastrofi Vode, ki so nastale zaradi utrganega oblaka in ki so deloma privrele iz zemlje, so anione tretjino rodovitnega sveta, od okroglo 7000 ba sveta je okrog 2000 ha opustosenega. Vode is plazovi so uničili 37 stavb, izmed tek 19 hiš; poteg tega je mdcenih še 7 žag m 6 mlinov. Z največjim trudom m ogromnimi žrtvami zgrajena električna centrala je zopet porušena. Odplavilo je velikanske množine rezanega in tesanega lesa, več glav živine, uničenih Je mnogo gozdov; vsa pota do polja tn gozdov so uničena. Cela vrsta družin je trpela strašno škodo na obleki in živilih; beda pri njih je nepopisna, ker je večina od njih brez sredstev za preživljanje. Od prizadetih so večinoma mali posestnik] m obrtniki, več}! del Jako zadolženi. Izključeno Je. da bi se težko prizadet! kraj opomogel v doslednem časa s svojimi lastnimi močmi; saj ga skoro nI človeka v Žfreta, ki bi ga ne bila zadela nesreča pri tel novodnjl na en ali drug način. Razdejanje ]e tako strašno, da mnogi v trojem obupa niti ne mfslljo več na možnost obnove svojega gospodarstva. Veliko jih je, Id misHjo na izselitev Iz tega ne- srečnega kraja. Toda, ko hI ime* sredstva za to! Mnogi ae si namreč rešili komaj golo življenje. V tej strašni nesreči se |e sestavil »občinski pomožni odbor za poplavQence«, da M nabiral mOodare In jih razdeljeval med ponesrečence, Pomožni odbor za poplavil esce nikakor ne računa s tem, da bi mogel nabrati tofko milodarov. da bi bilo mogoče v kratkem času vsem nesrečnikom popraviti ogromno gospodarsko škodo. Toda obenem pa racama podpisani odbor z vso gotovostjo, da dela v smislu In po želji vsega slovenskega naroda, ako se tru-d| za gospodarsko obnovitev velikega obmejnega kraja ŽIrov. Rojaki! Nikdar ne pozabite, da smo v Žireh na jugoslovensko-ltalijan-s k I meji in da nI vseeno tudi za ostale naše brate, aH je na tem kraju opustošena zemlja, kjer se bodo morda skrivali in pohajkovali delomržni nezadovoljni in revni postopači, aR pa bosta še nadalje tu živela krepak poljedelec in obrtnik, ki ljubita svojo zemljo m ki bosta tndi za nadalje najboljša obramba naši meji. Prosimo Vas. prispevajte po svojih močeh za z operno povzdlco našeca kraja! Hvaležni Vam bodo Žirovc* hvaležni Vam bodo potomci sedaj živečih Doplavljencov, hvaležen Vam bo lahko ves slovenski narod, da ste mu pomagali ubranfti lep del slovenske zemlje pred opn st osen Jem. Ari, dne 7. oktobra 1926. Za občinski pomožni odbor v Žireh: Predsednik: Franjo Primožič, župan; podpredsednik: Jo lahko pri mem brezobve no ogleda bogato zalogo angleškega in češkega blaga za moške obleke in površn ke. raglane itd. po najnižjih cenah Josip Ivančič Ljubljana, Miklošičova coota st, 4. eležnica KOLEDAR. Danes: Sreda, 13. oktobra 1926; katoli* čani: Edvard; pravoslavni: 30 septembra: Gligorije; muslimani: 5 rebi*ul*ahira 1345; židje: 5. tišri 5687. Jutri: četrtek, 14 oktobra 1926; katoli» čani: Kalist; pravoslavni: 1. oktobra: Po* krov Gogorod; muslimani: 6. rebi*ul*ahira 1345; židje: 6. tišri 5687 DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: aKarijera»; Ljubljanski dvor: «Brata Schellenberg»; Kino Ideal: Luč Orijenta. DE21RNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar« čič, Karlovska cesta. Jutri: Bahovec; Ustar, Sv. Petra cesta; Jošt, Celovška cesta. Sotnce zaide danes ob 17.20. vrid^ tu* tri ob 6.13 in zaide ob 17 18 Afesec zaide danes ob 21.38. vzide jutri ob 13.36 in zaide ob 22 38. H lo! Ha.o Princem Trulala-Hopsasa z Lillan rtoruey se e napovedala v ttino Ide^ Maurice Boue: 30 Roman. ~ 4* — Kaj se je nameraval že tako kmalu vrniti? vpraša Loica njegov so>e-sednik. — Ne vem. On je velifc gospod m nikomur ne govori o svojih načrtih in namenih. — Ali dobimo tudi mi svoj Jelež na u£rabljenju? — Ne vem. O tem odloga poglavar, odgovori Loic. — Kaj pa ekspedicija na Seinski otok? — Počakajte, da se vrne pogiavar. Poprej ni mogoče ničesar podvzeti. Pogovor je zopet zavil v drugo smer. Morlon je potrpežljivo čakal, da bi slišal še kaj več v deklici in ugrabijenji. AÜ čakal je zaman. Sicer pa je itak zvedel dovolj. Niti najmanj ni moglo biti več dvomljivo, da je deklica, ki S) io tihotapci omenjali, nesrečna Huseta. Govorili so nekaj o Ražki pečini; treba je bilo torej kar mogoče hitro *ja. A kako? Morlon in Noisv sta bila skrita na stopnišču, odkoder se nista r>ogl3 premakniti prej. dokler niso banditje ostavili jame. Toda njim se očividno ni nikamor mudilo. Nekateri so si prižgali kratke mornarske pipice in z naslado spuščali v zrak oblake slabega in duš-Ijivega dima; drugi pa so se spravili na jed in pijačo. Morlon je pomignil Noisyju. naj mu sledi. Ko dospeta na piano, mu predlaga, naj bi skušala doseči barko, ki je bila zasidrana pred votlino, in se ž njeno pomočio izmotati iz neugodnega položaja. Toda brž je mnral uvideti, da je drzni načrt neizvedljiv. Čoln je bil namreč brez slehernega vesla — kdo bi se upal pod takimi okolnostmi na široko morie? Razen tega pa je bilo treba vpoštevati še eno točko, ki ni bila brez važnosti. Če bi čoln izginil, bi se ban-ditom takoj porodil sum. Temu pa se je Morlon baš hotel ogniti. Imel fe v mislih drzen načrt, in čimboli je premišljeval o njem, tembolj se je ogreval zanj. Hotel ie tihotapce presenetiti v njihovem skrivališču kakor miši v pasti i njim ne vrniti prostosti prej. dokler ne izroče v zameno Hueete. V to svrho se-ve bi mu bila neobhodna potrebna pomoč Durova in orožn;šfva. V prvi vrsti ie torej šlo za to- kako izginiti iz jame. ne da bi banditie kaj mazili. Da kako? Na eni strani barka ki ni za norabo. na dru«n strani sedmero oboroženih razbojnikov! — Nainametnejše je. 7akljuČi no kratkem nremišMievaniu Marlon, da počakava KcW -nka pričata nravi stara rečen;ca, O tem sva se mo^la pravkar uveriti ko sva po potrpežlji- vem čakanju zvedela, da se nahaja Hu-geta na Ražki pečini. — Toda če bova čakala, opozori pravilno Noisv. se utegne zgoditi, da si tihotapci izberejo pot čez stopnice, kjer midva zdiva, in kaj potem? Kako se jim nočeva izmuzniti? — Hm, hm. na to pa ies nisem nu slil! Poglej va, kaj neki zdaj počnejo! Tiho sta se vrnila v svojt opazova-lišče. Nekaj mož se je že zleknilo po 1 tleh in pospaio. — Vse gre dobro, šepne Morlon z veselim brazom. Pomalem bodo po njihovem vzgledu pospali še drugi in nama takrat ne bo baš težko, izginiti iz te proklete pasti — Brr! se strese Noisy in obraz se mu nehote zvije v spako. meni ni kaj pogodi ta tvoj predlog. Kaj pa, če kakega možaka zbudi šum korakov? V hipu je dan alarm in ... — Torei tebi le ljubši povratek po morju? — O, ne. nikakor ne. ali - - - — Ti se bojiš! — Ne, ali najini izgledi niso baš. ia bi dejal, rožnati. — Prav imaš! Kajne, kako neskončno prijetnejše bi bilo. če bi zdaj-le čepel v hiši starke Ane. ob toplem ognjišču, z bogato večerio in staro buteljko na mizi. ob strani pa ljubko dekletce po imenu gospodične Hugete! Ah kako bi to bilo prijetno! — Ne šali se Morlon prosim te! — Pa si res čuden, dragi Noisy! Pokličeš me naravnost iz Pariza, kjer sem v miru in pokoju tretjenadstropne -amske sobice obujal spomine na lepe minule čase naprtiš mi na vrat kriminalne afere na katere poprej niti v sapah nisem mislil, zavoljo tebe zaiden» v to-le podzemsko past — ti pa tožiš kakor da samo ti občutiš neprijetnosti te situacije. — Ah. prijatelj - • • — Da, da, že vem.. Pa pustiva to. Kaj, ko bi nekoliko razmislila o ugrab-Ijenju... Glej, glej. vidiš jih razbojnike, vsi so že pospali___ — Ne zaupaj jim! — Pojdi no! Menda vendar ne misliš, da bodo ob toli kasni uri in v tem zločestem miljeju igrali komedijo? Pojdi, pojdi! Vse kar ie prav! — Toda ... — Oboroži se! Revolver v pest in naprej! — Morava biti pazljiva! — Naprej, ti pravim! Brez vsake nadaljne besede pograbi Morlon svoj revolver in plane naprej. Medla, utripajoča svetloba cbeh bakelj mu je kazala pot. N Za njim je previdno stopal Noisy z revolverjem v roki. Vsi možje so bili pogreznjeni v težak s-inec: toda treba ie bilo le majhnega šuma pa bi se ta ali oni zbudil in poklical svoje tovariše Kai bi se potem pripetilo z našima prijateljema? Kai naj bi počela proti sedmim oboroženim in neustrašnim tihotapcem, ki so že nekaj krati tvegali svoje življenje? Le z največjo previdnostjo sta se ! prijatelja plazila skozi votlino presto-I pajoč čez telesa spečih tihotapcev in j pazeč, da ne stopita kornu na glavo ali na roko. V migljajocem svitu bakelj so plesale po granitnih stenah pošastne sence in strahotno poskakovale med ležečimi telesi. Prijatelja sta slednjič dospela do nasprotnega konca votline. Povzročila nista nikakega šuma in ropota in nihče od spečih banditov se ni zbudil. Bila sta rešena — le še en korak, in bila sta pri izhodu, kjer se jima je odpiral temačna pot v prostost Le še en korak, in baš sta se pripravljala da ga storita — odlomek sekunde morda —. tedajci pa Noisv obstoji in potegne prijatelja nazaj. V senci odprtine pred njima se je risal obris človeške postave ki je stala nepremično in skrivnostno strmela s svojimi temno svetlikajočimi se očmi na neznana došleca Bil ie možak ki je sta* ob izhodu možak, ki mu je bilo treba krikniti le eno besedo, dvigniti le en glas — in pri-iatelja bi bila izgubljena. ^dor taVoi da, dvakrat da! 7A o^ni AV! IFNCE? Dnevne vesti. * Lmbuam. int 13 oktobra ^2b — Novinarska uredba. »Uradni list« z dne 12. oktobra 1926 objavlja od ministra za socijalno politiko izdano uredbo z zakonsko močjo o ureditvi razmerja med novinarji in lastniki listov, katero uredbo so 28. septembra 1926 objavile beogradske »Službene Novinec. — Novinarski klub v Beogradu, ki je dvignil na cetinjskem novinarskem kongresu toliko prahu in oviral stvarno razpravo o drugih važnejših stanovskih zadevan. se je sedaj temeljito reorganiziral. Doslej je tvoril klub podjetje Jugosl. novinarskega udruženja, ki ga je tudi upravljalo, te dni pa se je osnoval kot samostojna organizacija pod Imenom »Klub jngoslovenskih no-vinara«. Častno predsedstvo kluba je prevzel minister g. dr. Milan S r s k i č, predsednika pa sta bivši šef presbiroja in sedanji direktor »Novega 2ivotac g. Pera Tale t o v ter glavni urednik »Reči« g. Sveti-slav šumarevlč. Ta dogodek bodo iskreno pozdravili vsi, ki jim je na tem, da se že vendar enkrat konsolidirajo razmere tudi v beogradski sekciji JNU. — Razpis državnih štipendij. Ministrstvo prosvete je te dni izdalo nove določbe glede državnih štipendij. Skupno bo razpisanih 265 državnih štipendij po 700 Din mesečno za vse fakultete v državi. Te štipendije se razdele tako-le: 122 štipendij za filozofske fakultete, od teh 80 za slušatelje srbohrvatskega, 42 pa slovenskega jezika; na tehnične fakultete odpade 32, na pravne fakultete 41, na medicinske fakultete 33, na poljedelske fakultete 10 in na veterinarske fakultete 18 štipendij. Do konca tega meseca morajo univerzitetne uprave predložiti ministrstvu vse prošnje s potrebnimi podatki in svojimi predlogi. — Dobrovoljci prosijo kralja za pomoč. Vojvodinski Savez dobrovoljcev je na svo-|; zadnji seji sklenil, da odpošlje posebno deputacijo, v kateri bodo zastopani dobro-voljci iz vseh delov naše države, h kralju, da mu opiše položaj dobrovoljcev in ga prosi pomoči. Dobrovoljci so zlasti ogorčeni nad postopanjem vlade, ki jim odvzema dodeljeno in že obdelano zemljo ter jo deli po strankarskih vidikih drugim. — Protest agronomov. V zadnjem času ae je cesto dogajalo, da je ministrstvo za poljedelstvo imenovalo za upravnike državnih posestev Veterinäre. Udruženje agronomov je te dni poslalo ministrstvu oster protest ter zahteva, da se s to prakso čim prej preneha, ker škoduje na eni strani ne-strokovnjaško vodstvo državi, na drugi strani pa ie na razpolago dovolino število strokovno naobTaženih moči. — Deputacija odvetnikov pri ministrskem predsedniku. Te dni se mude v Beogradu delegatje vseh odvetniških zbornic in Udruženja odvetnikov, ki so na koniereti-ci razpravljali o načrtu zakona o odvetnikih ter o raznih juridičnih vprašanjih V imenu ljubljanskih odvetnikov sta se udeležila konference gg. dr. Janko Žirovnik in dr. Vladimir Knaflič. Osnovan ie bil poseben izvršni odbor, v katerem zastopa Slovenijo g. dr. Majaron. Delegati so tekom včerajšnjega dne posetili ministrskega predsednika Uzunoviča in razne druge ministre, pri katerih so intervenirali glede čimprejšnje rešitve odvetniškega zakona. Konferenca se je bavila tudi z vprašanjem ustanovitve Saveza odvetniških društev in so bili sprejeti tozadevni sklepi. — Vprašanje profesorskih honorarjev. Prosvetno ministrstvo je zahtevalo od direktorjev vseh srednjih šol nujno poročilo glede tega. koliko katera gimnazija dolguje profesorjem na honorarjih do septembra meseca t 1. Ministrstvo tudi zahteva, da direktorji javijo, koliko ima gimnazija odprtega kredita za honorarje v mesecu septembru. Na podlagi ten poročil namerava prosvetno ministrstvo končno urediti izplačilo honorarjev profesorjem. — Objava konzulata kraljevine Italije. Italijansko ministrstvo financ razglaša temeljem kraljevega dekreta z dne 9. septembra 1926. da z 31. decembrom 1926 preneha zakonita veljavnost italijanskih državnih bankovcev po 25 italijanskih lir v splošnem denarnem prometu. Z 30. junijem 1927 preneha njih veljavnost sploh. Navedeni bankovci se zamorejo med tem časom zamenjati pri oddelkih kraljeve blagajne in pri vseh poštnin uradih kraljevine Italije. — Sprejem inženjeriev gradbene stroke pri železniških direkcijah v Sarajevu in Subotid. Železniški direkciji v Sarajevu >n Subotici potrebujeta nekaj mlajših in starejših inženjeriev gradbene stroke. Oni, ki žele sprejeti tako državno slufbo in imajo potrebno kvalifikacijo, naj pošljejo prošnjo s potrebnimi dokumenti neposredno na Generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu. Frankopanska ulica 11 najdlje d-o 24 oktobra t. 1. — Sprejem gojencev v podoficlrsko šolo v BilečtL — Ljubljanski magistrat objavlja: Glasom brzojavnega sporočila št. 1536 od 6. oktobra 1926 komandanta 2. pe-šadijske podoficirske šole v Bileču, so vsi oni mladeniči, Id so vložili prošnje za sprejem v to šolo — sprejeti! Prijaviti se morajo v šolf do najdalje 15. oktobra 1926 fn naj se zaradi objave za prosto vožnjo nemudoma obrnejo na »Ljubljanskega bojnega« v Miši če vi vojašnici. — Iz carinarske službe. Za carinskega posrednika pri carinarnici v Mariboru je postavljen Josip Zidarič. bivši carinik. — Iz zdravniške zbornice. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan dr. Alfonz Wankmüller, IT. mestni zdravnik v Mariboru — Kongres vojvodinskih mest. V Subotici ie bil včeraj zakliučen kongres vojvodinskih mest. katerega so se udeležili zastopniki vseh večjih mest. Na kongresu ie bil sprejet sklep, da vojvodinska mesta ne pristopijo k Savezu iugoslovenskih mest »n to z ozirom na povsem druge interese, ki lih imajo vojvodinska mesta. Kongres le razoravlial tudi obširno o agrarni reformi, ki je prizadela skoraj vsa vojvodinska mesta, ki so imela velikanske zemljiške komplekse. Posebna deputacija bo intervenirala pri ministrstvu za agrarno reformo, da se doslej odvzeta zemljišča zopet vrnejo mestnim občinam, ker tvorijo znaten del dohodkov. — Izlet dolenjskih kmetovalcev v Zden- čino. Srezki kmetijski referent v Novem mestu g. Pran Malasek uprizori tekom novembra enodnevno ekskurzijo kmetovalcev v Zdenčino na Hrvatskem. Ogledali si bomo tamkajšnje slovito ribogojsrvo, uspešno živinorejo, amerikanski stolp za okisanje krme in druge velezanimive naprave. Obiskovalci se bodo čudili, kaj vse se da napraviti iz močvirja. Pravočasne prijave sprejema gori Imenovani. Poskrbelo se bo za polovično vožnjo na železnici. Dan ekskurzije se sporoči kasneje. — Statistika nalezljivih bolezni v mariborski oblasti Po statističnem pregledu o gibanju nalezljivih bolezni v mariborski oblasti je bilo dne 30. septembra t L v mariborski oblasti 23 slučajev tifuznih bolezni, največ v srezu Celje in Murski Soboti, dalje 7 slučajev griže, največ v ptujskem srezu, 31 slučajev škriatmke, Id najbolj divja v celjskem, mariborskem in ptujskem srezu. in 6 slučajev da vice, — Ogromen morski pes ujet. V Lombard i ji pri Splitu so ribiči v morju ujeli 6 m dolgega in 800 kg težkega morskega psa. Morski pes, v čigar notranjosti so našli človeško lobanjo In druge dele človeškega trupla, bo dva dni razstavljen na trgu v Splitu, nato pa ga nagačijo In postavijo v muzej. — Tri žrtve Save. V Jasenovcu se ie dne 10. t m. vršila veselica jugosl ovenske-ga Sokola. Zvečer je bila v noteln »Lev« zabava. Po zabavi sta se vrnila učitelja Grba in Ivan Vivoda iz Istre v družbi logarja Mačkica domov v Uštice, ki leže ne daleč od Jasenovca. Morali so s čolnom preko Save. Ko so bili na sredi vode, se je čom prevrnil Oba učitela in logar so utonili. — Okraden Francoz. Med vožnjo proti Mostarju je neznan uzmovič ukradel Francozu Teofilu Blande!u kovčeg z diplomatskimi akti in 2000 Din gotovine. — Konkurzne zadeve. Okrožno sodišče v Celju je odpravilo konkurz nad imovino Genovefe Walter, šivilje in trgovke v Hrastniku. V konkurzu Vincenca Wuttija, trgovca v Kočevju, je določen za 27. oktober t. i. ob 9. dopoldne narok glede prisilne poravnave pri okrajnem sodišču v Kočevju. — Pri pomanjkanju teka. slabem želodcu, prepočasni prebavi, zadoščenju črevesa, težkočali presnavljanja, izpuščajih. srbenju kože oprosti prirodna grenčica ifranz - Josei« telo nabranih gnilobnih strupov. Ze stari mojstri zdravilstva so priznali, da se voda »Franz - Josef« obnaša kot popolnoma zanesljivo čistilo Črevesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah 132-n — Zastopnik Vacuum Oil Camp, za Slovenijo nas naproša, da ugotovimo, da se aiera, o kateri razpravlja anketni odbor v zvezi z raznimi korupciiskimi aferami v Beogradu in o kateri je tudi naš list že večkrat poročai. ne tiče gori imenovanega podjetja, marveč »Standard Oil Comp.«, ki pa ie čisto drugo podjetje — Darove za poplavljence v Zireh in drugih pokrajinah Slovenije sprejema tudi uprava »Slovenskega Noroda«. Pri vsakem darilu označite točno, v katero svrho je namenjeno. Iz Ljubljane —lj Novinarjem! V četrtek, 14. t m. ob pol 5. popoldne se vrši v da.nski sobi kavarne *fZmnna« važen članski sestanek z referati o cetinjskem kongresu in novinarski uredbi. Sekcija mora zavzeti svoje stališče do vprašanj, ki so ostala na Cetinju nerešena, ob enem pa ukreniti vse potrebno za izvedbo uredbe Zato je udeležba vseh Članov nujno potrebna. Kdor izostane, naj pripiše Dosledice samemu sebi -Predsednik. —lj Mestne vojašnice in vojni erar. Mestna občina ljubljanska je že pred vojno zgradila dve veliki vojašnici in vojaško skladišče. Zadnje proti temu, da je vojaška oblast občini odstopila veliki »tavbnj pro štor starega vojaškega skladišča, ki je stalo na prostoru, kjer je sedaj Ljubljanska kreditna banka, po končani vojni je po dolgih ur-gencah vojno ministrstvo privolilo v delno povišanje najemnine za vojašnice. Ta najemnina se je večinoma vporabila za popravo med vojno zelo poškodovanih vojašnic. Zad r»ji čas je bila od gerentekega sveta uvedena akcija, naj vojno ministrstvo odobri primerno povišanje najemnine. Vojno ministretvo je, kakor nam javljajo iz Beograda, povišanje odklonilo —li Šentjakobski oder uprizori v nedeljo 17. t m. popoldne in zvečer Drinkler-jevo pravljico s petjem v štirih dejanjih »Pogumni krojaček«. Popoldanska predstava prične ob 15. uri, večerna ob 20. uri Predprodaja vstopnic je v kavarni Zalaznik na Starem trgu. —lj Kolo jugoslovenskib sester bo imelo v četrtek 14. oktobra ob 16. izredno od-borovo sejo. K tej važni seji vabimo tudi zastopnice ženskih društev. 940-n —lj Likvidatorji krojaškega nakupovalnega društva v Ljubljani, r. z. z o. z. v likvidaciji, objavljajo, da se vrši občni zbor društva v ponedeljek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v pisarni krojaške zadruge v Ljubljani. Gosposka ulica št. 5, z nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru: 2. poročilo likvidatorjev o dovršeni likvidaciji: 3. sklepanje o porabi likvidacijskega preostanka in o hrambi zadružnih knjig: 4. sklepanje o prošnji za izbris zadruge iz zadružnega registra. Zadružnike vabim, da se občnega zb^ra zanesljivo udeleže. — Za likvidatorje: Ivan Kersnič. načelnik L r 939-n —li U^jpH Sokol naznanja cen], roditeljem, da odpade v petek 15. t m. telovadna ura moške dece radi lavnega telovadnega nastopa udeležencev prednjaške-ga tečaja Jug. Sok. Saveza. 942-n —tj Brezplačno pregledovanje jajc na trgu. Občinstvo se opozarja, da bo mestno tržno nadzorstvo odslej dnevno do pol desetih zjutraj, Izvzema nedelje, brezplačno pregledovalo Jajca, Id Jih kipijo stranke na trgu. Vsakdo, kJ se hoče poslužiti pregleda, naj se zglasi v pregledovalnlcl jajc ki se nahaja na Vodnikovem trgu med manufak-turniml lopami. —li Zanimivosti z ljubljanskega trga. Običajni tržni dan ob sredah Je bil izredno živahen, dovoz sadja In drugih fivtl velik. Okoličanski kmetje, tako Iz Sostrega, Dobrimi, Tomačevega in drugih krajev ljubljanske okolice kakor tudi s Posavja so pripeljali na trg izredno lepo sadje, jabolka in hiuške, mnogo kostanja In več voz krompirja. Na stojnicah v sedmih vrstah ob semenišču na Vodnikovem trgu nudijo kmetice na prodaj prvovrstna Jabolka po 4-50— 5 Din, lepe plemenite hruške po 5 Din. Izbira sadja je velika. Na trgu je danes tudi mnogo kostanja iz posavskin krajev. Cene kostanju kg po 2 do 230 Din. Mnogo je na trgu gob, zlasti iurčkov m tudi lisičk. Cene so še vedno visoke, merica danes po 8 do 830 Din. Na prostem pred Mestnim domom le bilo 25 voz krompirja in nekaj voz zeljna tih glav. Cene krompirju na debelo od IJS do 130 Din. —lj V založbi »Razgled« ie izšel te dni sloviti španski šlager »Valencia« v slovenskem prevodu. Note so lepo opremljene, imajo naslovno sliko prof. Mirka Šu-blca in stanejo 4 Din. — Dobe se v upravi »Razgleda«. Šelenburgova ulica 1 in po vseh knjigarnah in traflkan. —lj Vreme. Včeraj 12. t m. je ob 21. kazal barometer 763, termometer 12.8 st. C, vlažnost 74 odstotkov. Danes ob 7. zjutraj barometer 764, termometer 8 st. C vlažnost 95 odst. Zjutraj jasno, dopoldue deloma oblačno, opoldne jasno. Opoldne barometer 763, termometer 133 st. C. vlažnost 90 odstotkov Dunajska vremenska napoved omenja, da dež ni izključen, oblačno in znižanje temperature. Iz Trsta javljajo, da je morje razburkano. -41 Pevci-trgovski nastavljene! se vabijo na sestanek, ki ga sklicuje Trgovsko društvo Merkur za d an es v sredo dne 13. oktobra ob S. url zvečer v gostilni pri Mraku, Rimska cesta. Tudi novinci prav dobrodošli! 938-n —lj Plesne vaje »Kluba Primork«. Pri-»ave se sprejemajo v četrtek 14., petek 15. in soboto 16. oktobra od 16. do 19. v Areni Narodnega doma, vhod Tomanova ulica. — Vljudno vabimo vse prijatelje kluba. — Odbor. 941-n —lj Zatekel se je v Smlednik lep rjav hrt Lastnik se naj zglasi v pisarni dr. Josipa Cepudra. Ljubljana. Miklošičeva c. 20. 937-n —H Trajno k od ran je las je Ideal vsake dame, osobito pri sedanji, dečji frizuri ter se tako kodranje tudi izvršuje v LjubljacL Gosp. Podkrajšek. frizer za dame in gospode na Sv. Petra cesti 12, si je nabavil aparat za trajno kodranje las, kar bodo naše dame gotovo z veseljem pozdravile. 929-n —lj Splaien konj. Sprevodnik Fran Ju-han je včeraj ob 14.45 privozil s tramvajskim vozom po Florjanski ulici do približno »Amerikanca.« Tu je stal vprežen konj. ki ga je držala kmetica Uršula Princ z Iga. Ko je tramvaj mimo privezil, ie konj skočil in se zadel v tramvaj, ki je konja in kmetico podrl na tla. Oba sta bila lahko poškodovana. Sprevodnik je tramvajski voz takoj zavrl in preprečil, da se ni zgodila večja nesreča. Sprevodnik in tudi kmetice ne zadene nobena krivda. — lj Razne tatvine. Delavcu Francetu Rubežmku iz Zapuž je neznan tat odnesel med delom pri novi frančiškanski cerkvi v Šiški dežnik — Tatovi so se zadnji čas spravili tudi na samostane Ob ponedeljkih, ko Blzovičanke pripeljejo oprano perilo in odvažajo umazano, se pojavljajo tatovi na perilo. Izpred frančiškanskega samostana je odnesel tat velik zavoj umazanega perila, največ volnenih jopic Tat je s perilom izginil brez sledu. Perilo je bilo last frančiškanskega samostana, ki je ie dal kmetu Antonu Lebnu iz Bizovika v pranje. Dve neči ie hodil neki tatic v jedilno snrarabo očetov iezuitov na Zrinjskega cesti ter jim odnašal razne kolače in druge sladkarije v skupni vrednosti 300 Din. Tat se nocoj ni več pojavil, ker je najbrž zapazil, da preže nanj in da ie stvar prijavljena policiji. —lj Aretacija treh nevarnih tičkov. Policijskim organom se je posrečilo zadnji č*s prijeti tri nevarne tičke, ki so sumljivi raznih tatvin in vlomov. Včeraj je bil prijet brezposlenei F. IL, Tržrčan, ki je pobegnil iz zaporov sreakega poglavarstva v Vel. Ma-rofu. Znan je kot izveiben svedrovec Radi postopanja je bil prijet France F. iz ptujske okolice, ki ga zagrebško sodišče zasleduje radi več tatvin, izvršenih v Zaagrebu. Prijet je bil tudi neki Mile, zaposlen pri stavbi nove frančiškanske cerkve v Šiški. Zastavil je zlato uro sumljive provenijence. Ura ima ?tev. 85.422. —lj Drobil policijske kronike. Aretirana je bila na Cankarjevem nabrežju neka Marija N., ker je snoči totalno pijana obležala pri frančiškanskem mostu ter se je občinstvo zgražalo. Odvedli so jo v zapor, kjer se je danes zjutraj streznila. — Prijavljen je prestopek poneverbe, dalje trije slučaji pasjega kontumaca in 18 slučajev cesnopolicijske-ga reda. — Po noči je bil poskusen vlom v barako Marije Kovač. !? Celja —c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V tednu od 4. do 10. oktobra se je v mestni klavnici zaklalo: 3 konje 1 hlka, 19 volov 22 krav 13 telic 85 telet in 67 svinj. — Uvozilo se le: 272 kg govedine, 941 kg te-letine In 116 kg svinjine. —c Redni sestanek članov SDS za Celje — Okolico, W Je bil najavljen za četrtek pri Nerad u, odpade. Istotako odpade tudi sestanek v sredo zvečer v mestu. Tako čisto in blago, da ga brez škode stalno prenese tudi najnežnjejša koža A DA IDEAL-MILO T e m ^iito parfumirano —c Nova brv čez Voglajno za kurilnico je dogotovljena in dostopna prometu. • —c Nesreča. V torek okrog 13. je savinjski vlak pri žagi g. Kukovca na prehodu pri Lanovžu povozil 71 letno zasebnico Magdaleno Pečnik iz Celja. Dobila je lažje poškodbe in so jo spravili v celjsko bolnico. Pečnikova slabo sliši in ni cula prihajajočega vlaka. Iz Maribora —m Veliki župan na inšpekcijskem potovanju. Mariborski veliki župan dr. Pirk-majer si je minulo nedeljo ogledal v spremstvu vinarskega ravnatelja Puklavca in oblastnega referenta inž. Zidanška državne vinograde v Pekrah. Kapeli in v Vokanov-cu. Nasadi v Kapeli so v dobrem stanju ter lepo napredujejo. Domače prebivalstvo ima tu priliko, da se na teh nasadih uči in dobiva tam tudi vsa pojasnila. Posestvo v Vokanovcu ie precej zanemarjeno. Do prevrata je bilo pod madžarsko upravo, ki pa se ni dosti brigala za pravilno negovanje in upravljanje. Posestvo meri 50 ha in ima najboljšo Tego. Sedanji upravi se je posrečilo odpraviti največje nedostatke in je upati, da se bo posestvo pod smotrenim vodstvom kmalu zopet dvignilo. Nujno potrebno pa ie popravilo poslopij. V Pekrah je posestvo vzorno urejeno. Vsled pomanjkanja kreditov na se ne more tako razvijati, kakor bi bile mogoče. Veliki župan bo zastavil vse sile, da izposluje od centralne vlade potrebne kredite, da se sedanji nedostatki čim prei odpravijo. —m Priprave za zimski šport. Okolica treh ribnikov nudi pozimi največ prilike za gojitev zimskega športa, zlasti pa drsanja. Ker olepševalno društvo z lastnimi sredstvi ni moglo poskrbeti za primerno ureditev drsališča, je prevzela sedai to nalo-# go mestna občina. Te dni so pričeli s čiščenjem prvega ribnika, kjer bodo namesto podrte baraki zgradili lično poslopje za okrepčevaln?co in garderobo. Poleg tega bo občina zgradila posebno čolnarno. Bilo bi želeti, da se ob tej priliki postavi krog ribnika več klopi kakor rudi. da se preskrbi potrebne reševalne naprave za slučaj kakih nesreč na ledu —m Davica v Mariboru. Te dni se je pojavilo več slučajev davice. Sinček brzojavnega mojstra Knitla je pred par dnevi obolel in umrl. Njegovi dve sestrici sta bili sicer takoj nato prepeljani v bolnico, vendar pa se že obe borita s smrtjo. Starši nai bodo skrajno previdni. Vsako sumljivo obolenje naj takoj prijavijo mestnemu fizi-katu, da se prepreči razširjenje te nevarne bolezni. —m Akcija stanovanjskih najemnikov v Mariboru. Minulo soboto se je vršil Informativen sestanek društva stanovanjskih najemnikov, na katerem se Je predebatlral novi osnutek stanovanjskega zakona. Predsednik g. Mohorko je orisal prizadevanje Saveza stanovanjskih najemnikov za zaščito Interesov najemnikov ter opozoril na nevarnost, ki grozi najemnikom po nameravani ukinitvi stanovanjske zaščite. Sodni svetnik dr. Kronvogl je opozarjal na to, da gradben! pravilnik še do danes nf fzde-laa ter da bo vladnih kreditov bržkone deležen samo Beograd, morda rodi še Zagreb. Po njegovem mnenju naj bi se podaljšala stanovanrska zaščita vsaj v mestih fn večjih Industrijskih centrm na deželi. V nedeljo dopoldne pa se Je vršil protestni shod. H sta ga priredila skupno društvo najemnikov In Strokovna Zveza. Na shodu so razni govorniki ponovno naglasih zahteve na- jemnikov in so bile sprejete cije. po shodu pa «se je vršil stu. V povorki ie korakalo Vsa akcija priča, da vlada v no večja stanovanjska beda potrebno, da se stanovanjsk daljša m obenem uvede res bena akcija. daljše resolu-obhod po me-uad 2000 oseb. Mariboru v edin da je zatq a zaščita po-smotrena stav* Sokol Javno telovadbo priredi JSS ob zaključku II. saveznega prednja skesa tečaja v petek 15. oktobra ob 20. uri zvečer v telovadnici Narodnega doma. Kot je razvidno iz sporeda, bodo nastopili pri telovadbi tečajniki s posebnimi telovadnimi točkami in razen njih tudi ljubljanski Sokoli. Upamo, da se udeleže člani ljubljanskih sokolskih društev In so-kolski prijatelji polnoštevilno te lepe sokol-ske prireditve, ki jo posetijo tudi člani starešinstva JSS in T. O. korporatrvno. Takoj po javni telovadbi bo v restavraciji »Zvezda* poslovilni večer v čast udeležencem saveznega prednjaškega tečaja. Tečajniki, člani starešinstva JSS, predavatelji in vsi ljubljanski Sokoli ter njihovi prijatelji so vabljeni na ta večer. Pokažimo tečajnikom, ki odhajajo po enomesečnem požrtvovalnem delu zopet v svoje kraje, da širijo vzvišeno sokolsko misel, svoje zanimanje in simpatije. Pri javni telovadbi m poslovilnem večeru bo sodeloval sokolski pevski zbor. Svečanosti v Štlpu, na katere prav toplo vabljeno tudi jugoslov. Sokolstvo, se bodo vršile tekom meseca oktobra. O dns-vu borne pravočasno obvestili. Katoliški škof je starosta Masaryko-ve župe na Čehoslovaškem. Letošnjega vsesokolskega zleta se je udeležil seveda v kroju z velikim številom članstva iz svoje župe. Pri svečanem sprejemu ie prezident Masaryk posebno radostno pozdravil brata biskupa, ki se mu je zahvalil kot nadvse navdušen Sokol in dejal ob koncu: Ena jc resnica na svetu — Bog in Sokolstvo! Sokolski koledar za leto 1927. bo letos izšel brez zamude; kmel bo bogato in zanimivo vsebino. Pozivamo društva, da ga že sedaj naročite! Bratje in sestre, kupujte sokolski obmejni kolek, zahtevajte povsod sokolske vžigalice! — Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, Ljubljana VII.» razglasa: Žrebanje od njega prirejene loterije je pred durmi in se vrši nepreklicno dne 1. novembra 1926. Dolžnost vsakega narodnega človeka je, da pomaga uresničiti kulturno delo našega Sokola. Stojimo pred alternativo: aH si ustvarimo v bodočem letu skromno lastno streho ali pa polagoma končamo s tolikim trudom in žrtvami vezano sokolsko življenje. Sedajšnje lokale moram' namreč vsled odpovedi prihodnje leto zapustiti. Prepričani smo, da do tega ne srn«, priti ter pričakujemo od p. n. javnosti, di se bo radevolie odzvala našemu pozivu Kupujte srečke, komad po 10 Din, za zgradbo našega doma in ne pozabite pri tem, da obenem, ko pomagate graditi našo trdnjavo, lahko najdete vi sami srečo pri bogatih dobitkih, ki jih je nič manje ko 3140 v skupni vrednosti Din 200.000. Srečke se dobe v vseb trafikah v Ljubljani, Mariboru in Celju, aH pa se naročajo direktno pri gori imenovanemu društvu. Na delo, bratje! 5 To in ono Velika letalska nesreča v Pardubicah Letalo padlo med občinstvo. — Pilot mrtev, 9 oseb težko, 6 pa lahko ranjenih. Med češkoslovaškimi letalci je za* čela smrt neizprosno kositi. V nobeni državi ni bilo letos toliko letalskih ne* sreč s tragičnim izidom, kakor na Če* škoslovaškem. Res se je začelo letal* stvo v bratski državi zadnja leta v naglem tempu razvijati in res so do« segli češkoslovaški letalci na raznih le* talskih prireditvah presenetljive uspehe, toda žrtve so kljub temu prevelike. Po vrsti je padlo zadnje mesece že deset češkoslovaških letalcev, med njimi žal najboljši pijonirji moderne avijatike. Javnost še ni dobila točnih vesti o tra* jgični usodi mladega letalca dr. Lhote in njegovi ožji prijatelji še niso prebo* leli težke izgube, a že prihajajo poro* čila o novi katastrofalni nesreči v Pardubicah na Češkem. Povodom občnega zbora krajevne skupine Masarykove letalske lige so se vršile v nedeljo popoldne na vežba* lišču železniškega polka v Pardubicah informativni poleti na dvokrilnem leta* lu tipa Brandenburg A 15—19,na kate* rem je priletel iz Prage letalec 1. letal* skega polka, poročnik Ludvik Pavlov* ski s pilotom Fiedler jem. Po desetih po* srečenih poletih je hotel letalec pokaš zati občinstvu skok iz aeroplana s pa* dalom. Ko se je aeroplan spuščal, je zadel s kolesi ob brzojavno žico in levo krilo je trčilo ob brzojavni drog, ki se je prelomil. Takoj nato so videli pre* strašeni gledalci, kako jc treščil aero* plan med občinstvo. Propeler se je pri padcu zlomil, motor se je zaril globoko v zemljo in aeroplan je bil popolnoma uničen. Propeler je zadel in ubil nekega v bližini stoječega vojaka, ki mu je razbil lobanjo. Poročnik Pavlovski se je rešil na ta način, da je v kritičnem trenutku skočil iz aeroplana. Njego pi* lot, podnarednik Fiedler, je bil smrtno nevarno ranjen. Pri padcu si je zlomil prsni koš in obe nogi. Izmed gledalcev je zadobil strojnik Kadler težke notranje poškodbe. Aero* plan mu je zlomil tudi levo roko. Težko ranjeni sta bila dalje Josef Chladek in Frančiška Karaševic. Obema je aero* plan zlomil roke in noge. Tesar Fiala je ranjen na glavi, 51etni Oto Zlatohla* j vek na obrazu, poštni uradnik Zima ima globoke rane na glavi, njegova so* proga je ranjena v glavo, inž. Petran ima zlomljeno levo roko, soproga pošt* nega poduradnika Laubendorfa je za* dobila težke notranje poškodbe, šofer Linhart ima globoko rano na glavi. Več lahko ranjenih sploh ni iskalo zdrav* niške pomoči. Ranjencem je nudil prvo pomoč vo* jaški zdravnik dr. Tichv, ki je dal ra* njence prepeljati v bolnico. Na kraj nesreče je prispela sodna komisija, ki je ugotovila vzrok katastrofe. Kakor smo že omenili, je hotel le* talec pokazati občinstvu skok s pada* lom. Ker je pa pihal močan veter, se skok ni posrečil. Padalo se ni odprlo, dočim je aeroplan zadel ob brzojavni drog in padel z vso silo med gledalce. Dva težko ranjena se borita s smrtjo. Vojaku Škramdiku, ki je gledal letal* ske produkcije, je brzojavna žica po* tegnila z obraza vso kožo. Hip nato mu je propeler razbil lobanjo. Nesreč* než je bil takoj mrtev. Tudi pilot Fied* ler je podlegel težkim notranjim po* škodbam. Morilec Bažant obsojen na smrt Senzacijonalna porotna obrav nava na Češkoslovaškem. V Kutni Hori na Češkoslovaškem se je vršila te dni senzacijonalna po* rotna obravnava, za katero je vladalo v javnosti veliko zanimanje. Pred poroto je stal zloglasni morilec Jurij '-Jažant, o katerem smo svojčas že poročali. Ob* tožnica mu je očitala, da ie imel že 1. septembra 1925 sestavljen načrt, ka* ko bi se znebil svojih dveh ljubic Sata* fikove in Pavelkove. 1 j načrt je obto* ženi na zelo rafiniran način izvedel. Šafarikove se je hotel znebiti zato, ker je neprestano zahteva'a, naj jo poroči. Kako rad je imel Bažant svojo ljubico, priča dejstvo, da jo je po umoru skril pod hlode, nakar je mirno odšel k dru» gi ljubici. Pavelkovi, s katero je preži* vel dva dni v nekem hotelu v Trenča* nih, potem jo je pa umoril. Pavelkova je bila noseča. Radi ljubavneg-i razmer* ja z Bažantom so jo spodili iz službe in ko je začela Bažantu tarnati, da je ostala brez zaslužka, ji je obljubil, da ji preskrbi v Nemškem Brodu službo. In res je naivno dekle zapustilo dom ter odpotovalo v omenjeno mesto. Tu jo je Bažant na bregu neke reke ürr-ril. Umoril je torej mater svojega de* teta, ki ni smelo priti na svet, di bi ne one častilo dobrega imena, ki ga je uži* val med prebivalstvom Bažantov dom. za dečke in deklice najpripravneiše za šolo m sprenode nudi o j 140*— Din dalje ivrdka Drago Schwab, Ljubljana Da bi se pa mogel izgovarjati, da je hotela umreti skupaj z njim, si je iz* mislil celo pravljico in ponavljal celo njene besede, s katerimi ga je hotela Pavelkova baje pregovoriti, da bi šel z njo prostovoljno v smrt. Pozneje je pa priznal, da o smrti sploh ni govo* rila. Da bi pa orožništvo ne moglo spoznati v truplu Pavelkove, jo je mo* rilec slekel, ji pobral prstane in veri* žico. ostrigel lase in vrgel truplo v reko. Poleg teh dveh umorov je imel na vesti še poskusen umor. Hotel je namreč umoriti tudi tretjo ljubico, ne* ko Boženo Rihovo, ki jo je spolno oku* žU, za kar je zahtevala odškodnino. In zopet je Bažant trdil, da mu ne gre za denar, marveč za dobro ime. Bal se je govoric, da ima ljubavno razmerje s služkinjami. Vse njegove ljubice so bile namreč služkinje, dočim je on tr* govski pomočnik. Rihovo je počakal nekega večera na cesti in nameril na njo revolver. Ko je prestrašena devoj* kao prestregla revolver, je smeje izja* vil, da v njem sploh ni nabojev. Komaj se je pa služkinja obrnila, je Bažant ustrelil in jo zadel v spodnjo čeljust. Potem je potegnil iz žepa kladivo in udaril svoio liubico po glavi. Rihova se je zgrudila na tla in se potuhnila, ka* kor da je mrtva. Ta čas ie potegnil morilec iz žepa stekleničico in ko je služkinja skočila na nojje, misleč da jo hoče politi s kako kislino, je Bažant drugič ustrelil in jo zopet udaril s kla* divoni po glavi. Končno je morilec po» begnil v bližnji £ozd, ker so se bližali ljudje. Sodna komisija je ugotovila, da je izvršil Bažant vse zločine pri popol* ni zavesti. Razprava je trajala tri dni. Obto* ženec je bil ves čas zelo potrt. Senat je stavil porotnikom devet vprašanj. Porotniki so vsa vprašanja soglasno potrdili, na kar je bil Bažant v soboto popoldne obsojen na smrt. Njegov za* govornik je vložil ničnostno pritožbo. Občinstvo je sprejelo obsodbo s spon* tanim odobravanjem. Zagoneten umor župnika KaKor smo že poročali, je bil nedavno v Krucemburku na Češkoslovaškem umorjen župnik Rohlik, čigar truplo so našh" farani šele drugi dan v bližnjem gozdu. Sum je padel na žup-nikovega nečaka Ladislava, ki sedi zdaj v preiskovalnem zaporu in trdovratno taji vsako krivdo. Toda vse okolnosti govore proti njemu. Preiskava doslej še ni mogia dognati, kje je bil župnikov nečak usodnega dne. 2up-nikova kuharica je izpovedala, da je odšel fant proti večeru iz župnišča, da je bil pa že čez dobre pol ure pri cer-kovnikovi hčerki, s katero je šel na iz-prehod. Potem je odšel v gostilno, iz katere se je vrnil v župnišče šele opolnoči. Strel je slišala neka kmetica kmalu po 19. uri. Puško, v kateri je manjkal en naboj, so našli v kuhinji, kjer je župnikov nečak običajno spal. Svinčena zrna, ki so jih našli v župnikovem truplu, se popolnoma vjemajo z onimi v ostalih nabojih župnikove lovske puške. Umora bi sploh ne bili odkrili, ako bi ne bila slučajno navzoča Ladislavo-va mati. Uradni organi so bili namreč prepričam, da je zadela župnika kap. Ko so hoteli položiti truplo v krsto, je hotel župnikov nečak natakniti mrtvemu stricu preko zapete suknje kleriko. Ladislavova mati je pa zahte- vala, naj dajo bratu v krsto vsaj čisti kolar. Ko so hoteli odstraniti umazani kolar, so opazili na truplu sesedeno kri. Kraj. kjer je bil župnik ustreljen, leži tik ob cesti. Sledove krvi so našli tudi na cesti. Župnik je bil torej nedvomno umorjen. Nihče pa ne more odgovoriti na vprašanje, kdo je morilec. Lovske puške so si podobne in tudi v nabojih ni nobene razlike, tako da so morda nečaka res po nedolžnem obdolžili. • X Ponesrečena goljufija Reducirani bančni uradnik Farkas v Budimpešti, se ie dal pri aekt zavarovalnici zavarovati pror! nesreči za dnevno rento 100 dolarjev. Od sklepa zavarovanja Je poteklo komaj mesec dni, ko je Farkas sporočil zavarovalnici, da da je zadela grozna nesreča Ko se je kopal, Je eksplodirala peč in po njem se jc razlila vrela voda ter 5a poškodovala in pohabila za vse življenje. Zato je zahteva*, da mu začne zavarovalnica izplačevati rento. Zavarovalnici pa se je zdela nesreča sumljiva in uvedla ie preiskavo, ki je dosna-Ia, da je Farkas res opečen, vendar pa poškodbe niso tako nevarne, kakor jih ie on sam opisoval, in jih vrhu tega ni dobil rad; eksplozije kotla, marveč zato, ker se jc nalašča vlegel v banjo z vrelo vodo, da bi na ta način prišel do bogate rente. Mesto rente bo dobil zapor, čim toliko ozdravi, da bo mogel iz bolnice. llf CAMTMO.'. MAPITO1 , «ftZfroSmo/ ? M Popolnoma novo l Prvič v Jugoslaviji. Razkošno opremljena, elegantno-pustolovna igra v > dejanjih V glavnih vlogah: Xenia Desni, Ginette Made, Rudolt Kiew* Rogge, (Aiila v Nibeiunt-ih), Vil em Die-ttrle ud. — Nevarnost na berlinskem kolodvoru. — Taim ses anki on ,JecL vtm volku". — Na poti v ntvo življenje. — L ubezen ali usmiljenje. — Milijonski dragulj — Nova zvezda. — V sijaju m razkošju — Denar, sreča in ljubezen... Elegantno. Pustolovno Napeto. Razkošno Izven programa: Slavnostni sprt-jem češkoslovaških parlamentarcev v Ljubljani. Predstave ob 4.« pol 6., pol 8. In 9. ari. ELITNI KINO MATICA Sredina mesia — Telefon 124. Spetijalna mehanična delavnica a popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu In vzorcu Lud. Baraga V""f jsm Selenburgova nlica 6 je v cveta svojib dvajsetih let, ob sinji Adriji v Opatiji, kamor si je šel iskat preljubega zdravja, po daljšem bole-lianju boguvdano izročil zlato svojo dušo Vsemogočnemu ter odhitel k ljubi svoji mamici v večnost. Blagi pokojnik se prepelje v Kočevje, odkoder se vrši dne 14. oktobra 1926 ob pol 17. uri iz hise žalosti št. 235 pogreb in položitev k večnemu počitku v lastni rodbinski grobnici na mestnem pokopališču v Kočevju. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah v Kočevju, Banjaloki, Opatiji in Ljubljani. Čast spominu blage plemenite duše! KOČEVJE, dne 11. oktobra 1926. Žalujoči ostali IVANKA STEGNAR MODNI SALON Ljubljana — Rimska cesta Stev. 10 — Ljubljana priporoča svoio zalogo damskih oaržunastih in fileastih klobukov Popravila točno tn poceni Poverjeni prodajalec srečk državne raz edae loterije Orag. R. Kolakovlc BEOGRAD prodaja na veliko n malo. Na; bolje urejena poslovnica te vrste Daje najugodnejše pogoje za pio dato srečk. Služben načrt z na vodt>om pošljem vsakemu brez plačno. 142-1 Stare kovine rseb vrst plač« cajbotji Strzalkovsky. Za greh. Meduličeva ul 20 Iščem perico izurjeno, za takoj za na dom. — Restavracij a «Pod Skaloo», Ljubljana, Mestni trg 11. 2946 Penzijonat v centralni legi Marino* ra. enonadstropni- hiša z 12 opremljenimi sobami, letni donos za sobe 64.000 dinarjev, velika 1 uhinja z opremo, kopalna soba — naprodaj za 220000 dinarjev. Plačilni pogoji ugodni. — Ivan Prebev* šek, trgovec, Maribor, Ri* biška ulica 2. 2948 Restavracijsko pomivalko, pridno, pošteno dekle, le z dobrimi spričevalu ki je že službovala v restav» raciji — sprejme takoj restavracija «Pod Skal» co», Ljubljana, Mestni trg 11. 2945 Vinski potnik, znan po vsej Notranjski, išče službe. — Naslov pove uprava «Slovenske* ga Naroda*. 2944 Boljša gospodična išče mesta vzgojiteljice gre tudi kot samostojna gospodinja; vajena je vsakršnega dela. — Cen j ponudbe pod GizeIa/2943 na upravo «Slov. Nar.». Zahvala. Ob neizmerni izgubi predragega soproga, oče t«, brata, str ca in svaka, gospoda TABORA cut mo dolžnost da izrečemo na i iskrene {so zahvalo vsem prijateljem in znancem za Izraze njihovega so-zalja, darovalcem vence*/ in cvetja, čč gg. duhovnikom, pevcem »Ljubij Zvona" za prelepi žalost nki g. dr Volavšku za niegov trud in veliko požrtvovalnost, čast sestri usm ijenki za njeno slab in tolažil ne besede v mukepoini do ezm, ravnateljstvu Mea ne elektrarne, uredništvu m nameščencem mestnega ma-g strata m končno vsem ki so predragega pokojnika spremili na n egovi zad ji poti. Ljubljana, 13. oktobra 1926 Žaln|o6l ostali. HHHHEMSHHPBB Ivan Bricel), Liubljana Najstarejša slovenska pleskarska in tičarska delavnica luMBka wCStfe 13 ni 6os»osv«tskt i 2 dvorišča «avarm hrroa?" Se priporoča. — izvrši te* točna, cene zmerne. i /a iGN. ZARGI »Pri nizki ceni priporoča veliko über az ega perila, modnih noga vie rokavic, trikotaže, damsk h lorbic n faznih vol nenih jopic, damskih, otroških m moskh Krasn, izbera kravat, samove nie itd no pr memo nizkih a nah iubliana. Sv. Petra cesta X0C Urejuješ Josip Zupana* — Za « Narodno tiskamo** Fran JeseriJek. — Za tnserstnJ del Usta: Oton Ckrtatoi — Val v IJnMjaal