Poltnlna platana » gotovini
Stcv. 45	V	Ljubljani,	sobota	24.	februarja	1940	Leto	V
Angleška blokada sovjetskega Murmanska
Angleška vojna mornarica hoče z zaporo tega sovjetskega vofnega pristanišča preprečiti pomorski promet med Nemčijo, Norveško in Rusijo
Kopenhageji, 24. febr. m. List »Berlingske Tideude« poroča, da je angleška vojna mornarica že zaprla sovjetsko luko Murmansk ob Severnem ledenem morju. Tam se mudi cel oddelek britanskih vojnih ladij, ki križarijo med Severnim rtičem in polotokom Kola. Blokade ni treba smatrati kot posredovanje Anglije v fin-sko-sovjetski vojni v prid Finski. Akcija je posledica dejstva, da so nemške ladje doslej nemoteno vozile v norveških obrežnih vodah in da so se številne nemške ladje, ki so se bile ob začetku vojne zatekle v Murmansk, neovirano vrnile v Nemčijo. Tudi so Angleži ugotovili, da so nemške ladje po isti poti prevažale v Murmansk strelivo za Ruse, ker dovoz po železnici ni zadostoval za potrebe rdeče vojske v boju na severnem Finskem.
Ziirich, 24. febr. o. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Kirkenesa, da se potrjuje vest o angleških bojnih ladjah blizu Petsama. Razlog za prihod angleškega vojnega brodovja je nadzorstvo nad vojnim tihotapstvom. Angleži hočpjo preprečiti, da bi se nemške ladje zatekale v Murmansk in se po norveških vodah vračale domov, in pa preprečiti, da bi Nemčija dobivala švedsko železno rudo čez severna norveška pristanišča.
Zdi se, da Sovjeti angleškega sklepa ne bodo mirno sprejeli, o čemer priča dejstvo, da je rdeča vojna mornarica v Severnem ledenem
Helsinki, 24. februarja. (Havas.) Na obletnico ustanovitve rdečo armade je napad sovjetskih žet na Karelijskem bojišču znatno popustil. Proslavljanje rdečih se je slišalo do finskih vrt. Krasno-armejci so trobili s trobentami in bili na bobne. Politični komisarji posameznih edinic so odredili, da morajo vojaške godbe ves dan grati, posebno v prvih vrstah, da bi okrepile moralo čet. Po kričanju in ropotu sodeč je bilo razdeljeno med sovjetske vojake mnogo alkohola.
Nasprotno z vestmi, ki so se razširile v tujini, se sovjetska ofenziva na Karelijski ožini nadaljuje z vso silovitostjo. Danes je že 25. dan, ko sovjeti napadajo na tem bojišču. Sovjeti brezobzirno razmetavajo s strelivom. Po mnenju vojaških strokovnjakov je od tisoč granat, ki jih sovjetsko topništvo izstreli na finske postojanke, polovica brez haska. Nadaljnjih 400 jih zgreši cilj in le 100 jih zadene.
Čeprav sovjetske čete na suhem, letalstvo v zraku in mornarica z morja z vso silovitostjo napadajo, pa je finsko javno mnenje prepričano, da vse to ne bo omajalo finskega naroda. Finske čete so stalno razpoložene za borbo in njihova vera v zmago ali vsaj v močan odpor je tako trdna, da jih no more nič spraviti s tira. Prepričani so namreč, da jim bodo prišli na pomoč .prijatelji.
Pred Viborgom se bije silno 06tra bitka. V neposredno bližino mesta je padlo mnogo bomb, a tudi z letal 66 je spustilo mnogo vojakov s padali in poskušalo izvesti oglede po okolici. Kljub temu se sovjetskim četam ni posrečilo prodreti do Viborga in vse kaže, da Sovjetom m bo uspelo prodreti do luke. Srditi boji ee bijejo na vsej Karelijski ožini. Sovjetske čete so doslej jizgubile okoli 3000 mož in mnogo tankov. V odseku Tajpalu in na skrajni vzhodni točki Mannerheimove črte niso sovjetske čete imele nobenih uspehov. V Helsinkih zavračajo visa poročila o tem, da bi 6e bilo sovjetskim četam posrečilo polastiti se luke Kojivi6ta.
Snežni viharji trajajo že 24 ur. Sovjetske čete «o po kratkem odmoru ponovno podvzele ofenzivo na Karelijskem bojišču. Podrobnosti o tej ofenzivi ni. Po umiku Fincev na drugo obrambno črto na Ka-
Sofjja, 24. februarja. Včeraj opoldne je novi jugoslovanski poslanik Milanovič slovesno izročil svoje poverilnice bolgarskemu kralju.
Pri sprejemu na dvoru je poslanik imel govor, v katerem je dejal, da bo e vsemi silami sodeloval za izpopolnjevanje sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je potrjeno * pogodbo o večnem prijateljstvu. Edino v taki politiki ieae temelji za srečnejio bodočnost Jugoslavije in Bolgarije ter za napredek vsega Balkana. Resni svetovni dogodki so pripravili Jugoslavijo in Bolgarijo, da sta vzajemno razglasili nevtralnost in prijateljstvo do vseh svojih sosed, kar sluii splošnemu miru, po-sebe pa še Balkanu.
Poslaniku je odgovoril kralj Boris, ki je izrazil veselje nad zagotovilom, da bo poslanik sodeloval pri izpopolnjevanju zbliianja med Bolgarijo in Jugoslavijo. Taka politika odgovarja čustvom sosednih bratskih ljudstev, nevtralnost in prijateljstvo z vsemi sosedami pa močno koristi miru na Balkanu. Bolgarija bo vse svoje napore posvetila gospodarskemu sodelovanju in zblUanju z Jugoslavijo.
Po uradni slovesnosti je kralj Boris pridrial poslanika nad eno uro pri sebi, nakar se je poslanik v slovesnem sprevodu odpeljal e dvora.
Belgrnd, 24. febr. m. V Bukarešto je odpotoval romunski veleposlanik v Belgradu Cadere.
morju dobila zapoved za vojno pripravljenost in da je sovjetski mornariški minister Kuzne-cov nenadno priletel v Murmansk, močno sovjetsko vojno pristanišče, glavno oporišče ruskih podmornic. Teh podmornic naj bi bilo na severu kakih 70, razen tega pa še precej torpednih rušilcev.
Prihod _ angleškega vojnega ladjevja v te vode je težko spravljati v zvezo s podporo za
Berlin, 24. febr. o. Posebni odposlanec predsednika Roosevelta. Sumner Welles, ki bo nocoj dopotoval v Napoli in bo v ponedeljek imel posvet s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem, bo dospel v Berlin v torek. V torek zvečer ali v sredo dopoldne se bo sešel z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, nato pa bo takoj sprejet pri kanclerju Hitlerju in se z njima posvetoval o morebitnih nemških pogojih za sklenitev miru.
V zvezi s tem obiskom je včeraj bil v nemškem zunanjem ministrstvu odpravnik ameriškega poslaništva Kirk in imel 40 minut dolg razgovor.
relijski ožini so trije vojni predeli: jezerski t smeri proti Vuoksenu, pri reki Tajpali in ob obali Finskega zalivu. Najbolj srditi boji ee vodijo v jezerskem predelu.
Moskva, 24. februarja. AA. Uradno poročilo glavnega štaba ljeningradskega vojnega okrožja z dne 23. februarja se glasi: Ni bilo nobenega važnejšega dogodka. Vihar in megla ovirata vojne operacije na Karelijski ožini. Sovjetske čete so zavzele 12 utrjenih položajev, od teh so štirje betonirani za topove. Zaradi slabega vremena je bilo udejstvovanje letalstva omejeno na ogledne polete.
Bukarešta, 24. febr. o. 26. februarja bo dospelo v Bukarešto odposlanstvo italijanskih gospodarskih strokovnjakov na važna pogajanja za bodočo trgovsko izmenjavo med Romunijo in Italijo. Iz Rima prihaja v Bukarešto tudi nemški gospodarski izvedenec dr. Ciodius, čigar obisk v Rimu ni rodil zaželjenih uspehov o gospodarski pomoči Italije. Zdi se tudi, da Italija in Nemčija pri izkoriščanju romunskih gospodarskih bogastev, zlasti petroleja, ne bosta sodelovali, marveč si konkurirali, zakaj Italija ima glede romunskih surovin ravno take potrebe kakor Nemčija.
Romunski_ dnevnik »Journalul« poudarja danes pomen italijansko-romunskih pogajanj in pravi, da so ta pogajanja izraz nove italijanske politike in izraz pozornosti, ki jo Italija posveča danes južnovzhodni Evropi in bližnjemu
Poročal bo zunanjemu ministru Gafencu o posledicah belgrajske konference Balkanskega sporazuma in_ o jugoslovansko-bolgarskih odnošajih.
Sofija, 24. febr. m. Bolgarska in romunska javnost se še vedno bavita s politično misijo romunskega finančnega ministra Constantinesca. Posebej je vzbudila pozornost dveurna avdijenca Constantinesca pri kralju Borisu in nato dolgi av-dijenci pri predsedniku vlade dr. Filovu in zunanjem ministru Popovu. Ti dolgi razgovori so dokaz, da je romunska vlada zaupala Constantinescu važno nalogo. Sedaj je tudi bolgarsko časopisje boljše razpoloženo in poudarja potrebo dobrih sosedskih odnošajev med Romunijo in Bolgarijo.
Sofija, 24. febr. o. Romunski finančni minister Constantinescu, ki je snoči odpotoval iz Sofije, je pri odhodu izjavil, da so bili njegovi posveti z bolgarskimi državniki zelo prisrčni. Javno mnenje v obeh državah pozdravlja bodoče prijateljsko sodelovanje med Romunijo in Bolgarijo.
V bolgarskih krogih izjavljajo, da so romunsko - bolgarski posveti pokazali dobro voljo obeh držav za bodoče trgovsko sodelovanje, ni pa st pri njih pokazalo nič takega, kar bi pospešilo rešitev raznih političnih vprašanj med njima.
Bukarešta, 24. febr. m. Romunska in madžarska vlada sta se sporazumeli, da bosta ustavili vse časopisne napade druge proti drutri
Finsko, ker bi podpora s te strani bila zdru-žena_ s prevelikimi težavami. Naloga angleških vojnih ladij je ojačitev nadzorstva nad rusko-neinškim prometom iz Murmanska in pa akcija proti nemškim podmornicam, ki se zatekajo v norveške obrežne vode. Razen tega hočejo Angleži preprečiti,_ da bi Nemci svoje trgovske ladje, ki se skrivajo v Murmansku, zamenjali za sovjetske podmornice.
Gibraltar, 24. februarja. Havas: Sumner Wel-les, ki je snoči dopotoval sem, ni hotel dati časnikarjem nobene izjave. Na ladji »Rex« so ga pozdravili trije angleški častniki v imenu angleškega guvernerja v Gibraltarju.
Vesel dogodek v italijanski vladarski hiši
Neapelj, 24. febr. Havas. Princesa Piemontska, Žana prestolonaslednika Umberta, je rodila ponoči ob 1.30 hčerko. Kralj in Mussolini sta bila takoj telcfonično obveščena o srečnem dogodku. Italijanska kraljica je že od 6noči pri 6voji 6nahi.
Tretji otrok kneza in kneginje Piemontske je dobilo ime Marija Gabrijela. Stanje matere in otroka je dobro. Vest o srečnem dogodku je bila objavljena napoljskemu prebivalstvu davi ob osmih z 21 topovskimi streli. Kralj Viktor Emanuel je prispel v Napolj ob 7.30.
Švedske občine bodo skrbele za finske občine
Stockholm, 24. febr. o. 50 švedskih občin je sklenilo prevzeti skrb za prav toliko število finskih občin, katerim bodo švedske dajale vso pomoč. Iz teh švedskih občin bodo na Finsko poslali n, pr požarne brambe in oddelke za zdravstveno službo. Stockholmska občina bo prevzela skrb za Helsinki, Goteborg za Abo, Malmo za Vaaso, Helsingborg za Viromlo, Norkenik za Tamerfors itd. Več švedskih pomožnih oddelkov je že odpotovalo na Finsko.
Vzhodu. Italija je trdno odločena, da bo te pokrajine branila proti vsakemu poskusu prodiranja, ki bi jih utegnilo potegniti v sedanjo vojno. Ta politični namen pa Italija lahko doseže samo • z gospodarsko akcijo med njo ter med Romunijo in Turčijo.
Papeški nuncij z Berlina bo obiskal zasedeno Poljsko
Vatikan, 24. febr. o. Poluradno poročajo, da bo papeški nuncij v Berlinu msgr. Orsenigo v kratkem odpotoval na Poljsko, da se seznani z verskim položajem v tistih poljskih pokrajinah, ki jih je zasedla Nemčija. Sklep o nuncijevem potovanju je bil sprejet na zadnji seji kongregacije za izredne cerkvene zadeve, ki opravlja pri vatikanski državi posle zunanjega ministrstva. Zdi se, da je pobuda za to potovanje prišla od nemške vlade, ki so ji bila poročila vatikanskega radia o položaju katolištva na Poljskem neprijetna
Beg sovjetskih vojakov v Turčijo
Rim, 24 febr. AA. Havas: Italijanski tisk prinaša obširne podatke o begu sovjetskih vojakov v Kavkazu, ki prehajajo pogosto v celih četah v Turčijo. »Corriere della Sera« pravi, da v Carigradu te vesti potrjujejo. Posebno bežijo v Turčijo sovjetski topničarji in častniki. GPU je morala po trditvi omenjenega lista poostriti nadzorstvo nad sovjetskimi vojaki in nad mejo.
Pri Podpeči se ie udrla zemlia
Podpeč pri Preserju, 24. februarja.
Včeraj okrog 3 popoldne 6e je v Podpeči pri Preserju nenadoma zgodila velika nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je oškodovala znano ugledno podjetje po približni cenitvi za okrog 250.000 dinarjev. Zaradi nizkega vodnega stanja na Barju, ki ga je povzročilo v največji meri dejstvo, da ljubljanske zapornice niso bile dovolj zaprte, se je nenadoma začela nagibati štolama tvrdke Kobi Zemlja se je namreč kar na lepem začela posedati ter je zlezla v globino približno 3 do 4 metre Pri tem prelomu se je ponižala celo tvornična pet, ki je držala čez breg, navpično za dobre štiri <.ietre Ob prelomu se je zemlja znižala tudi na 6podnji strani 30 metrov dolge lesene stolarne in izdelovalnice raznih lesenih predmetov tako, da se je pokazalo celo dno temeljev. Obstoia nevarnost, da se bo stolarna
Vesti 24. februarja
Angleška in norveška vlada sta končali trgovska pogajanja, ki so veljala zlasti olajšanju angleških določil o pomorskem vojnem tihotapstvu za živež, ki ga Norveška uvaža.
Norveška vlada je sklenila dati 700 milijonov dinarjev za obrambo norveške nevtralnosti, 2 milijardi dinarjev pa za ojačenje vseh vrst obrambe.
Nova trgovska pogodba med Nemčijo in Sovjeti obsega okrog sto strani podrobnih določil, ki pa še niso bila niti v Nemčiji objavljena.
Finski maršal Mannerheim je včeraj izdal razglas švedskim in norveškim prostovoljcem, v katerem pravi, da je finski narod hvaležen vsem, ki so se prišli s Finci vojskovat za svobodo in omiko. Boj bo končan z zmago, ki bo zagotovila vsem severnim narodom boljšo bodočnost.
Francija in Madžarska bosta te dni sklenili novo pomembno trgovsko pogodbo, katere namen je izpodriniti Nemce z madžarskega trga.
Bivši angleški vojni minister Hore Belisha je
včeraj imel govor, v katerem je zahteval, naj Anglija in Francija takoj gresta na pomoč Fincem ter vržeta vso svojo vojno silo na majavo Rusijo, ker se Finska ne bori zase, marveč za vso Evropo.
Sloviti angleški časnikar in politik King Hall je imel v Parizu predavanje, v katerem je dejal, da se bosta morali Anglija in Francija potruditi, da vsaj dvema bodočima rodovoma Evrope prihranita norost, kateri se pravi vojna.
Italija nima razloga, da bi mimo gledala angleške in francoske načrte v južnovzhodni Evropi in Prednji Aziji ter bo storila vse, da zavaruje svoje koristi, pišejo danes italijanski listi. V njihovem pisanju vidijo uradno stališče italijanske vlade.
Norveška vlada predlaga Angliji naj zadevo z napadom na nemško pomožno vojno ladjo »Alt-mark« dobi v odločitev mednarodno sodišče v Haagu.
Madžarski zunanji minister Czaky se je vrnil snoči iz Gradca, kjer je obiskal rodbino svoje zaročenke.
Turška vlada zanikuje vest, da bi Turčija zbrala čete in letalstvo v bližini turškosovjetske meje.
Sovjetska vlada je po radiu objavila uradno poročilo,
da rdeče letalstvo ni bombardiralo švedske vasi Pajale — ki še zdaj gori. Tudi niso sovjetska letala letela nad švedskim ozemljem. Poročilo je najbrž namenjeno samo Rusom, ki svoji vladi gotovo še vedno verjamejo, da se Rusija ne vojskuje s Finsko.
Sest novih potresov so čutili včeraj in predvčerajšnjem v osrednji Turčiji. Življenje je izgubilo okoli 200 ljudi, nekatere vasi so do tal porušene.
Španski vojaški tehnični oddelki so dozdaj popravili 194 mostov in jezov, ki jih je rdeča vojska razstrelila ob begu v Francijo. Popraviti je treba še 1400 mostov, za kar bodo potrebovali nova tri leta.
Nemška letala so včeraj v Severnem morju s strojnicami napadla belgijski ribiški parnik »Alex Gabriel«.
Angleški poslanik y Buenos Airesu je včeraj imel dolg razgovor z argentinskim notranjim ministrom in zahteval, naj argentinska vlada nemudoma internira posadko potopljene nemške križarke »Admiral von Spee«, kakor to določajo mednarodni predpisi. Internacija se je zavlekla, ker si nemška podjetja v Argentini z vso silo prizadevajo, da bi jim vlada dala 500 mož posadke v službo.
Francoska vlada bo imenovala posebno komisijo, ki bo natančno ugotovila, kdo ima pravico do oprostitve od vojaške službe. Teh oproščencev 6e je nabralo toliko, da vzbuja njihovo postopanje po zaledju hudo jezo pri vojaštvu.
Bivši nemški finančni minister dr. Schacht je odložil svoje potovanje v balkanske države. Ta nemški »gospodarski čarovnik« naj bi bil ob svojem obisku na Balkanu iztisnil še več ugodnostmi za Nemčijo.
Švicarski generalni štab poroča, da bo te dni odšlo na Finsko posebno švicarsko odposlanstvo, ki bo preučilo vse pogoje, zaradi katerih se Finci tako čudovito bore in tako nepremagljivo drže. Snočnje francosko vojno poročilo pravi, da je na zahodnem bojišču bilo nekaj letalskega udejstvovanja
Hud poraz je doživela pri volitvah v Južnoafriški republiki nacionalistična stranka, v kateri so organizirani vsi nemški naselniki. Stranka ae zavzema za to, da bi Južna Afrika sklenila z Nemčijo ločen mir. Njeni člani so bili zapleteni tudi v nedavno zaroto proti sedanji vladi.
popolnoma sesula Hudo poškodovano pa je tudi zidovje strojnice, dimnik je polzeča zemlja potegnila s seboj, da je padel proti Ljubljanici in z vrhom dosegel nasprotni breg. Zemlja je nekoliko dvignila dno Ljubljanice, da zdaj najbrže ne bo več možna vožnja s čolni proti Ljubljani. Stena stolame, ki je obrnjena proti Ljubljanici, se je utrgala in zdrsnila v globino. Pri tem pa je s 6vojo težo potegnila proti Ljubljanici tudi nasprotno steno in ostrešje, tako da je sedaj oboje močno nagnjeno Na vso srečo je vodstvo 6tolarne pravočasno poskrbelo za pripravljenost, ker je bilo že dopoldne slišati v zemlji neko 6umljivo hreščanje Delavci so prihiteli nemudoma ter pričeli reševati materijal in stroje za obdelavo lesa.
Udarec je zadel podjetje, prav tako pa tudi delavstvo, saj je gotovo, da stolarna ne bo mogla precej časa obratovati, ker jo bo treba premestili drugam. Da je nesreče krivo nizko stanje Ljubljanice, potrjuje tudi dejstvo, da bo se nad upravljanjem zapornic že dalj časa pritoževali barjanski posestniki. Lani se je poleti na primer zgodilo, da se je zaradi nizkega vodnega stanja nenadoma na travnatem svetu udrla zemlja v globino tako, da je tam, kjer je bilo prej ravno, oslnl hribček, okrog katerega se je travnih ponižal.
Nnbavljalna zadruga državnih uslužbencev v Celju ima svoj občni zbor v soboto zvečer ob S. v mali dvorani Narodnega doma
25. dan rdeče ofenzive na Karelijski oiini
Siloviti boji In napadi trajajo naprej - Kako je rdeča vojska slavila svojo 22 letnico
Nova znamenja prijateljstva in pomirjevanja na Balkanu
Uradne izjave o poživljenemu sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo ter Bolgarijo in Romunijo
Posveti Rooseveltovega mirovnega posrednika z Mussolinijem in Hitlerjem
Gospodarska konferenca med Italijo in Nemčijo v Romuniji
Italija hoče tudi z gospodarsko akcijo preprečiti razširitev vojne na Balkanu
Ljubljana od včeraj do danes
Cm naglo beži, danes mesec dni bo že Velika tobota. Kakor se je vlekla letošnja zima in kakor je bila strupena, se nam zdaj, ko se bo kmalu poslovila, zdi, da so vsi ti mrzli dnevi, vsi ti meteži, vsa ta pozna temna jutra in zgodnji, pusti večeri minili prav za prav. naglo. November, december, januar in februar nam v spominu ne predstavljajo dolgega obdobja, ampak se nam zdaj zde kratki, hitro so nam minili. Dan se je podaljšal že toliko, da nam zjutraj ni treba prižigati luči. Vsak dan bo zdaj boljše. Jutri bo Malija razbil led, še malo brozge in plundre bomo dobili, potem pa se bo sneg poslovil, tla se bodo olajala in prišli bodo lepši, gorkejši časi, ki si jih že vsi želimo. Če gre te dni človek na sprehod, že prav jasno začuti na poti skozi gozd, da je ■» zraku nekaj, nekakšen nemir, kakor slutnja bližnje pomladi. Sneg sicer 5e pokriva tla, vendar ga ne bo mogel več dolgo, Šteti so dnevi njegove moči. Nekaj ga bo pospravilo južno, gorko vreme, nekaj pa deževje, ki se po naših krajih oglasi sleherno pomlad in navadno traja prav lep čas, še tja v mesec maj se kakšno leto zavleče. Bomo videli, kako bo letoe.
Včeraj se je močno uveljavil že »mokric veter, jugovzhodnik, ki je začel postopoma in naglo mre-niti nebo. Proti večeru je bilo že čez in čez pre-preženo s tenko oblačno plastjo. Ponoči pa je bilo od vzhoda ia severa še vedno toliko »reakcije«, da se je za silo zjasnilo, vendar smo se zjutraj spet prebudili v dan, ki obeta biti že čisto oblačen. Včeraj je tudi močno popustil mraz, čeprav ga je še vedno več kakor treba. Davi je ljubljanska meteorološka postaja javila, da smo imeli da-danes ob najbolj mrzli uri polovico manj mraza kakor včeraj ob istem času — namreč —7.6. Na ljubljanskem letališču so bili hujši, tam imajo vselej neprimerno več mraza kakor ga imamo sredi mesta. Tam so bolj na odprtem kraju, na polju, čez katero se burja razmahne lahko z vso silo. Ker se je zoblačilo, je prav gotovo, da bo mraz še naprej popuščal, kar se tudi spodobi, saj bi bilo sicer znano pravilo o Matiji, ki led razbija, postavljeno na laž. Letos bo ta svetnik imel kar precej dela.
Krasna drama francoskega katoliškega pisatelja
Uprava ljubljanske drame se je tokrat prav zares {»stavila, saj je po zadregah zadnjih časov postavila končno na oder delo, ki zaradi svoje globoke, tehtne in sijajno obravnavane vsebine res povzdigne gledalca in mu da priliko, da se ob problemih kakor jih delo razkriva, preda zamišljenosti ter se obogaten za močno doživetje vrača iz gledališča. Če je kdaj uprava zadela »žebljico v glavico« ko je izbirala dela za svoj repertoar, potem je prav gotovo tokrat. To delo ni aktualno in pomembno zaradi kakšne programatike ali gesel, ki propagandistično ustrezajo samo okusu in težnji nekoga časa in nekih razmer, ampak obravnava na veličasten način stvari, čustva in odnose kakor se bodo nujno javljali med človeškim rodom, dokler bo živel. Predstava je tudi po izvedbi popolnoma uspela po zaslugi odličnega režiserja in imenitnih igralcev. To delo, o katerem bomo v prihodnji številki, v ponedeljek, prinesli še podrobnejše strokovno poročilo, zasluži največji obisk.
Se vedno Je treba opominjati
Pred dnevi smo imeli močno odjugo, sneg se je talil, da ga je akoraj kar vidoma jemalo, od ^Ijeh je teklo. Potem pa je epet pritisnilo mrzlo vreme, luže in mlakuže, ki so se nabrale po ulicah in po cestah so pomrznile, po tlakih pa se je naredila tenka ledena plast. Prav nevarna je postala hoja za ljudi, ki se jim mudi po opravkih in nimajo časa, da bi aa vsak svoj korak na cesti ali na ulici pazili. Zato se prav rado dogaja, da smo v mestu vsak dan priče kakšnega nerodnega padca. O teh padcih, odnosno o njihovih posledicah vedo največ povedali seveda v ljubljanski bolnišnici, kjer sprejemajo hujše primere. Veseli in zadovoljni so še lahko tisti, ki jih ne zadene hujša nesreča in ki so jo odnesli le z bolečinami na tistem delu telesa, kjer hrbet izgublja svoje žlahtno ime, ali pa buško na glavi. Drugim ni bila sreča tako naklonjena. V ljubljanski bolnišnici dan za dnem sprejemajo ponesrečence, ki so postali žrtve nerodnih padcev na poledenelih tleh. Pa dejansko vsaj .v mestu vsega tega ne bi bilo treba.
Toliko je določil, ukazov in tudi sankcij za tiste, ki bi te ukaze zanemarjali ali se ne hoteli po njih ravnati— pa vendar vse skupaj ne zaleze dosti. Tisti, ki v našem mestu ekrbe za red in za to, da se ukazi izpolnjujejo, bi morali bolj poskrbeti za take reči, trše bi bilo treba prijeti tiste, ki se zanje ne zmenijo. Ukazano je bilo, da morajo ob količkaj nerodnem stanju hišni lastniki posipati hodnike pred svojimi hišami. Nekateri, pa redki so to, dejanrko tudi tako delajo z vso vestnostjo in z vsem razumevanjem za bližnjega blagor, večina pa se sploh ne zmeni. Take bi bilo treba prijaviti, službujoči organ bi se moral za to pobrigati, lepo zapisati in naučiti nemarneže, kaj je njihova dolžnost ter koliko pomeni njihovo članstvo v človeški družbi, kjer niso sami, ampak se morajo pobrigati tudi za to, da njihova okolica zaradi njihove nemarnosti ne bo trpela škode. Saj
koncem krajev posipanje ne predstavlja tako hudega problema, da ga ne bi bilo mogoče rešiti. Pesek za zdaj še ne spada med »surovine«, ki jih
!e treba uvažati in ki jih je začelo primanjkovati. 5e pa že kje ne morejo priti do peska ali pa bi ga morali kupovati v ta namen, potem imajo doma se vedno peči in v pečeh pepel! Drugi si lahko pomagajo z žaganjem, povsod pa se dobi kaj pripravnega za posipanje. Teh vrstic nismo napisali zaradi mladega rodu, ki tudi, če mu spodrsne, večinoma lahko ohrani ravnotežje, ne, ampak zaradi starejših ljudi, ki so postali okornejši in ravnotežja skoraj ne morejo vzdržati, ker niso več prožni in gibčni kakor mladina, ampak neokretni in si ne morejo pomagati. Človeku se že začenja zdeti preneumno, ko dan za dnem gleda, kako ob dneh poledice ali močnejšega pomrznjenja, ki sledi skoraj redno vsaki močnejši odjugi pozimi, po zanikrno oskrbovanih hodnikih spodrsne staremu gospodu ali z ženico, ki se še ob lepem vremenu oprta na palico težko premika. Pri padcu se navadno močneje potolčeta — če imata srečo — pogosto pa je posledica hujša, zlomita si nogo ali roko, tako da se morata zdraviti dolge tedne, preden spet lahko sprehodita.
Nesreča jih je priklenila na bolniško posteljo
Nesreča ne pozna nobenega odmora, nikdar ne počiva. Ob vsakem času pa ima še svoje posebne »spremne okoliščine«. Tako pozimi polni bolnišnice z ljudmi, ki so se ponesrečili na poledenelih cestah, na zledenelih tleh pred domačo hišo, pri smučanju v beli zimski prirodi in pri drsanju na pomrzlih ribnikih ali na umetnih drsališčih. Tudi v ljubljansko bolnišnico zdaj prav zares vsak dan prihajajo ponesrečenci, ki eo postali žrtve nesrečnih padcev. Močno raste njihovo število, ker še vedno prihajajo novi. Zdaj bo to trajalo le še kratek čas, tako vsaj upamo, ker menimo, da bo marec že gorkejši in da bo za to zimo pobral dokončno sneg in led, ki sta ga prinesla januar in februar.
Včeraj 60 v ljubljansko bolnišnico pripeljali 34 letnega uradnika Marjana Potnika, ki je Šel po Gajevi ulici, padel ter si zlomil nogo.
V šiški je šel po cesti ter si zlomil roko 66-letni stavbni tehnik Jože Demelj.
Na Viču eo je veselo smučal 10 letni Janezek Kušar, sin delavca v tobačni tovarni, pa je padel in si zlomil nogo.
Strašen zločin treh vaških podivjancev
Maribor, 23. februurja.
Od Sv. Tomaža pri Ormožu nam poročajo razburljivo novico o velikem zločinu, katerega so izvršili trije mladi podivjanci brez vsakega vzroka. Dne 18. februarja je bil ubit v Savcih na cesti, pred hišo posestnika Škrleca, posestniški sin Janez Janžekovič iz Ruemancev, ki je bil zaročen s Škerlečevo hčerko Marijo. Fant jc pri Škerlečevih večerjal ter se z domačimi pogovarjal. Okrog 7 zvečer pa se je poslovil ter se napotil proti domu. Zaročenka ga je spremila iz hiše do ceste, kjer sta se poslovila. Komaj pa se je obrnila ter je njen zaročenec napravil nekaj korakov proč od plota, je zaslišala klic »stoj«, na katerega je Janžekovič odgovoril: »No, kaj pa bo sedaj?« V tistem hipu pa jje že padel strel iz fiuške in njen zaročenec je smrtno zadet kriknil na pomoč. Obrnila se je vsa prestrašeno ter zagledala Janžekoviča ležati na tleh in tudi videla, kako sta planila dva moška iz teme proti niemu, eden mu je pokleknil na trebuh ter ga zabodel večkrat_ z nožem v prsi, drugi pa ga je tepel po glavi. Videla pa je še tretjega moškega nekoliko korakov v stran. Ta je držal v rokah puško. Kakor brez uma je planila proti morilcem ter jih s povzdignjenimi rokami prosila, naj ga puste, pa jo je eden napadalcev surovo
Eahnil po tleli. Tedaj so prišli iz Škerlečeve iše že gospodar in njegovi sinovi, pa tudi brat napadenega, Alojz, nakar so napadalci pobegnili ter izginili v noč. Ljudje so napadalce takoj prepoznali. Bili so to 21-letni posestniški sin Jakob Petek iz Bratislavcev, 21-letni delavec Franc Kuhar iz Polane ter 25-letni krojaški pomočnik Ivan Žnidarič iz Bratislavcev. Nezavestnega in iz številnih ran krvavečega Janžekoviča so prenesli v škerlečevo hišo, kjer pa je kmalu izdihnil. Zadet je bil iz lovske puške, pa tudi rane od noža so bile smrtne. Dognalo se je, da je streljal nanj Kuhar, Petek $a je zabodel, Žnidarčič pa ga je tepel po glavi. Vsi imenovani napadalci so najprej zaslenovali pokojnikovega brata Alojza, ki je šel Janezu naproti, pa jim je utekel in se skril v škerle-čevem gospodarskem poslopju. Verjetno so se potem postavili pred hišo v zasedo v nameri, da napadejo svojo žrtev, ko bo prišla iz hiše. Zakaj so napad izvršili, se še ne ve. Orožniki so vse tri morilce prijeli ter jih oddali sodišču.
Ogromno zanimanje za ptujska lovišča
Maribor, 23. febr.
Pri okrajnem načelstvu v Ptuju so bile dražbe lovišč, katerim je potekla zakupna doba ter se letos oddajajo ponovno v zakup za dobo 12 let. Lovišča v ptujskem okraju uživajo velik sloves, pa je bilo zato pričakovati, da bo vladalo za licitacije veliko. zanimanje. Nihče pa ni mislil, da bodo licitacije tako srdite in da se bodo dosegle take zakupnine za posamezna lovišča. 7.t prvi dan e pokazal, da se pojavlja borba prvič med doma-Sm in drugimi lovci, predvsem Mariborčani in la da prihaja v poštev tudi narodnostni moment. [>osedaj so bila najlepša lovišča okrog Ptuja v rokah ptujskih in mariborskih Nemcev. Sedaj pa je slika obrnjena ter je večina lovišč prešla v slovenske roke. Prvi dan so bile na sporedu dr?žbe lovišč Št. Vid, Sv. Marko, Sv. Marjeta, Dornava in Grajena, št. Vid je izdražila industrijalka gospa Kubrichtova iz Majšperga za 12.200 din, Sv. Marko g. Mazlu iz Ptuja za 14.000 din. Sv. Marjeto trgovec Klemenčič iz Ptuja za -9100 din, Grajeno trgovec Verovšek iz Ljubljane za 7500 din, Dornavo pa graščak Pongratz za 3500 din. Drugi dan so prišla na vrsto najlepša lovišča v ptujskem okraju in v Sloveniji sploh, ki jih je imel dosedaj v zakupu celjski veleindustrijalec westen. To sta lovišči Slovenja vas in št. hmž na Dravskem polju, ki sta združeni v en revir. Za ti lovišči je nastopilo veliko interesentov, predvsem seveda Westen sam, za katerega je licitiral njegov pooblaščenec, ptujski gostilničar Slavvitsch, dalje trgovec Verovšek iz Ljubljane, ptujski veletrgovec Senčar, neka mariborska skupina in skupina domačinov od Št. Janža. Slovenjo vas je izlicitiral Slavvitsch za Westna za znesek 21.060 din, St. Janž pa isti za znesek 21.210 dinarjev. Dosedaj je plačeval g. Westen za obe lovišči samo 9500 din. Ni čuda, če sta si župana obeh občin častilala k takem izidu licitacije, saj bo zakupnina v teku 12 let prinesla obem občinam krasne dohodke. Lovišče Cirkovci je izdražil ravnatelj Boltavzar iz Maribora za 11.850 din, malo občino Hajdino pa so prevzeli domačini in sicer jo je dobif Zupančič za 5700 din. Pri vseh navedenih občinah je bila dosedaj zakupnina za lovišče zelo nizka, povprečno med 1500 do 2000 din z izjemo Slovenje vasi in Št. Janža.
Milo so ga obsodili
Maribor, 23. februarja.
V »Slovenskem domu« smo poročali o razpravi, ki je bila danes dopoldne proti delavcu Slavku Kolencu iz Počehove. Pred sodnika je prišel zaradi tega, ker si je dne 1. januarja t. 1. od svojega tovariša -Ivana Škergeta na cesti v Rošpohu 8 samokresom v roki »izposodil« kolo, s katerim ee je potem 8 dni vozil okrog, dokler ga niso v Mariboru aretirali tor Škergetu kolesa vrnili. Kolenc se je zagovarjal, da si je hotel kolo samo izposoditi za vožnjo v Št. Jurij. Ker sodišče ni imelo dokazov, da je res nameraval uporahiti silo, ni obravnavalo dejanja kot rop ter je Kolenca obsodilo samo na 1 mesec zapSra, katerega pa je v preiskavi že obilno odsedel, tako da so ga takoj po razpravi izpustili.
iz Legije koroških borcev
članstvo krajevne organizacije Legije koroških borcev v Celju vabimo, da se polnoštevilno udeleži rednega občnega zbora, ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob pol 10. dopoldne v vrtnem salonu hotela Evropa v Celju.
Bivše koroške borce iz kočevskega okraja pa pozivamo, da se udeleže rednega občnega zbora svoje krajevne postojanke istotako v nedeljo, dne 25. t. m., in sicer ob 10. dopoldne dvorani gostilne Beljan v Kočevju.
Koroški borci, pokažite s svojo številno udeležbo, da ste še vedno, kot pred 20 leti, nerazdruž-ni tovariši in da zahtevate priznanje za delo v korist domovine in države.
Športne vesti
Jutri popoldne na Rožniki
Smučarski klub Ljubljana priredi jutri ob 15 medklubsko skakalno tekmo na skakalnici na Mostecu. Doslei so se prijzavili Pribošek, Kavalar in Tomc od Ilirije, Kamnik bo zastopan t kompletno
ekipo 8 skakačev, Ljubljana pa postavi kar blizu 25 tekmovalcev, med njimi Klančnik, Florjančič, Palme, dr. Baebler, Nedog, vsi znani skakači. Dalje bodo zastopani še člani Reke, Korotana in Planine.
Bo to tudi po veliki udeležbi največja skakalna prireditev v Ljubljani ter zadnji start pred državnim prvenstvom. Zmagovalce čakajo častna darila.
Ker je vstopnina malenkostna (štiri dinarje), bo slehernemu omogočen poset te zanimive tekme. Kar med izprehodom po Rožniku lahko izkoristiš to ugodno priliko, da se seznani* z našimi najboljšimi skakalci in da pozdraviš obenem naš nadebudni naraščaj, med katerim je mnogo dobrih talentov
Čisti dobiček te prireditve je namenjen za nabavo prepotrebne smučarske opreme za one naraščajnike, ki si je iz lastnih sredstev ne morejo nabaviti ter za kritje stroškov velikonočnega tečaja za skoke na Pokljuki. Zato so prireditelji prepričani, da se bo Ljubljana tudi tokrat v velikem številu udeležila te prireditve in pripomogla svojim mladim smučarjem do čim večje izpopolnitve v smučarstvu.
Vstopnic* so v predprodaji na razpolago pri tvrdkah Kolb & Predalič na Kongresnem trgu, Ciorec na Tyrševi cesti in Novak na Kongresnem trgu.
*
Kolesarska podzveza Ljubljana (službeno). Obveščamo vse kolesarske klube, včlanjene v ljubljanski kolesarski podzvezi, da bo nadaljevanje rednega občnega zbora podzveze v nedeljo, dne 3. marca t. 1., ob pol 9. dopoldne v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg 34. — Ker je glavna točka dnevnega reda volitev novega odbora podzveze in pa slučajnosti, se klubi opozarjajo, da se po svojih delegatih občnega zbora sigurno udeleže. Obenem bo delegatom dana možnost prisostvovanja tudi prvemu rednemu občnemu zboru Slovenske kolesarske zveze, ki bo isti dan ob 10. v istih prostorih. — Predsednik.
Med ameriškimi Slovenci
Cleveland-Euclid, O. — Slovenski pilot Joseph Kapel si je najel preteklo soboto popoldne na euclidskem letališču pri Clevelandu letalo in z enim svojih prijateljev dvignil v zrak. Komaj petnasjst minut za tem se je že zgodila nesreča. Ko je letel precej nizko nad domačo hišo in hotel nato letalo zopet dvigniti, mu ni uspelo. Letalo je zadelo v vrh drevesa in se nato s sprednjim koncem zarilo v zmrzlo zemljo. Njegov tovariš je bil na mestu mrtev, Kapel je pa umrl med prevozom v bolnišnico. Ponesrečeni zapušča očeta, ki je doma iz Kala, fara Košana na Notranjskem’ in mater Pavlo, roj. Škerl, doma z Viča v Ljubljani.
V Clevelandu je jx> šestmesečni bolezni umrla rojakinja Terezija Palčič, rojena Perušek, v starosti 66 let. Pokojna je bila doma iz Podcerkve pri Ložu in je prišla v Ameriko pred 26. leti. Zapušča soproga, enega sina in tri hčere.«-
Slovenec Frank J. Brince je bil te dni ifneno*-van za načelnika mestnega inženirskega depart-menla v Eveleihu. Brince je že bil mestni inženir od leta 1928 do 1932.	:	,
V Milwaukee, Wis. je podlegel srčni hibi rojak John Gabriel v starosti 47 let. Doma je bil iz Trebnjega na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 30 leti. V Milwaukee je živel zadnjih 22 let.
V Evelethu Minn. je umrla Marija Indihar stara 67 let. V Ameriki je bila že od leta 1892.
V Jolietu IH. je na North Broadway cesti pogorela dvonadstropna hiša, ki je bila last Ane Rogel. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. Flisa je domalega skoro vsa uničena.
V Gheenu, Minn. je umrla Slovenka Marija Petek, stara 89 let. Tu je preživela več kakor 32 let.
Na meji flsezuvajo" avtomobile
j Iz Nemčije smejo prihajati novi avtomobili samo še brez gum
Vodstvo po razstavi inž. Šviglja v Jfapopičevem paviljonu bo jutri dopoldne ob enajstih.
|	Maribor,	23.	februarja.
Nemčija še vedno dobavlja raznovrstne stroje in vozila v našo državo, vsa naročila izvršujejo nemške tvrdke sicer bolj počasi, ker jim primanjkuje materiala za izdelavo, vendar pa še vedno promptno. Zadnje čase prihajajo avtomobili in šasije za tovorne avtomobile in avtobuse. Tako je tudi belgrajska občina naj^>čila pri tovarni MAN v Ntirnbergu kar 26 avtobusnih šasij, katere ji sedaj tvrdka dobavlja. Včeraj je prišlo čez mejo pri St. liju v našo državo 16 teh šasij. Prispele so po cesti, ker bi prevoz z vlakom «®radi prometnih ovir v Nemčiji predolgo trajal. V Št. liju, tik pred našo mejo, se je pa izvršila z avtobusi čudna procedura. Vozila so se ustavila v mednarodnem pasu med našo in nemško .carinarnico. M6nterji so začeli z njih snemati gumijevo pnevmatiko ter jih
naložili na tovorni avtomobil, ki je spremljal celo kolono iz Nemčije. Ta avto se je potem s pnevmatiko vrnil v Nemčijo, istočasno pa je pripeljal v smeri iz Maribora naš tovorni avto novo pnevmatiko, ki je bila kupljena v Jugoslaviji. Monterji so potem avtobuse epet na novo »obuli« z našo gumo, nakar so se vozila podala naprej na pot proti Belgradu Vsak izvoz gume iz Nemčije je namreč sedaj zaradi velikega pomanjkanja te surovine strogo prepovedan. Umetni kavčuk, s katerim so se Nemci prej tako postavljali, se da izdelovati le v tako majhnih količinah in jo povrh tako drag, da za avtomobilsko industrijo ne prihaja v poštev. V bodoče bo Nemčija izvažala vsa motorna vozila na ta način, da bodo lahko uporabljala nemško gumo samo do meje, tam se bodo morala »sezuti« ter nadaljevati vožnjo s pnevmatiko dotične države, v katero se izvažajo.
26
Smrt vznemirja Craigley Coliege
DVANAJSTO POGLAVJE Skrivnost gospodične Santaiy
Ko je Lucas tako senzacionalno vdrl v klavirsko sobo, je Sofija ravno pripovedovala MacPheyu o svojem obisku na poiti v Saltmarchu. Lucas jo je toliko spravil 6 tira, da ni več mislila na profesorico francoščine.
Mučila sta jo strah in radovednost In želela je, da bi ji MacPhey čim popol* neje pojasnil pomembnost tega odkritja. On pa ji je dajal samo zelo nedoločne odgovore. Detektivove oči 60 imele čuden, temen blesk. Bil je videti ve« zatopljen v mbli.
»Potek dogodkov ee je pospešil,« je končal in vtaknil zganjeni list ameriškega časopisa v hlačni žep. »Vpr» Janje je samo, če bo šlo po pravem tiru.«
In po teh skrivnostnih besedah je odšel ter pustil Sofijo popolnoma zmedeno. Bilo je jasno, da Harvey Netlton ni zapleten, vsaj ne neposredno, v umor Erika Mosseja. Toda prav tako je bilo tudi jasno, da nekaj skriva... Nekaj, kar je zelo zanimalo MacPheya. V Sofiji se je začela pojavljati neprijetna sumnja, sumnja, v kateri je bilo nekaj sorodnega ned skrivnostjo Harveya Netltona in skrivnostjo gospodične Santaiy. Sicer pa, saj je bila
tudi ona tisto noč prišla pred njegova vratal
Ta čas pa je MacPhey čakal, da bi se končala ura francoskega jezika. Ko so učenci odšli iz sobe, je vstopil v razred in pristopil k gospodični Santaiy, ki je z gobo brisala tablo.
»Bi mogel za trenutek govoriti z vami, gospodična?«
Profesorica 6e je presenečeno obrnila. Goba ji je padla iz rok in hladno je pogledala detektiva izpod svojih povešenih oči.
»Kaj pravite?« je rekla pritajeno.
»AU mi morete posvetiti nekaj trenutkov, če ste prosti?« je ponovil.
Prosta? Da, prosta sem do kosila. Kaj želite?«
»Gre za to ...« MayPhey je pogledal dijake, ki so se še gnetli okrog klopi. »Stvar je osebnega značaja. Ali bi hoteli priti v prostor za čevlje?«
Gospodična Santaiy se je tedaj že popolnoma obvladala. Prva je stopila iz učilnice. Na koncu hodnika je bil majhen prostor, v katerem so bili zloženi čevlji učencev. MacPhey j s popeljal profesorico francoščine tja ter je zaprl vrata. Na policah ob zidovih so bile vrste čevljev. Sobica je močno dišala po masti za čevlje.
Gospodična Santaiy je pristopila k
oknu, ki je bilo prevlečeno s pajčevino in začela gledati ven na vrt.
Čim sta stopila v 6obico, je MacPhcy vrgel raz sebe vratarsko ponižnost.' Njegove oči, čeprav mirne, 60 bile grozeče.
»Vi zelo dobro govorite francosko, kajne gospodična?«
Profesorica je bila presenečena. »Seveda, to je moj materni jezik.«
»In prihajate iz Pariza? Gospod Dodd sprejema samo Parižanke v službo, kajne?«
»Da zdi se mi,« je odgovorila gospodična Santaiy. »Pa zakaj mi zastavljate ta vprašanja? Kdo ste vi?«
MacPhey jo je nenadoma prekinil s pogledom.
»In kdo je gospodična Wilkinson?«
Gospodični Santaiy se je obraz nenadoma zresnil.
»Wilkjnson? Ne poznam!«
»Ste prepričani o lem?«
MacPhey je segel z roko v žep predpasnika in ji pokazal detektivski znale.
»Boljše je za vas, če ste iskreni. Go-sjjodična WiIkinson, to ste vi!«
»Nisem.«
Gospodična Santaiy je pogledala znak.
»Motite se,« jc rekla in vrnila znak MacPheyu.
»Zakaj potem vašega imena ni v seznamu tujcev, ki so zaposleni v Angliji? Zakaj potem ni sledu o vašem potovanju skozi Francijo? Zakaj greste vsak teden v Saltroark po pošto, ki je naslovljena na gospodično Wilkinson?«
Profesorica francoščine je kar okame-nela. Niti sledu ni bilo več o njenem prejšnjem ponosu V svojem razburjenju se je ( vedla tako, kakor bi bila na odru. Gle-dala je MayPheya kot zver, ki se je ujela v past.
»Ohl Usmiljenje... Prosim vas... v6e vam bom pojasnila.., Nikar me ne zaprite ... Ne izročite me policiji . • •«
»Ni ravno nujno, da bi storil kaj takega. Videli ste, da delam za zasebno agencijo. Če mi boste na vsa vprašanja odgovorili, potem morebiti m bom ničesar povedal policiji.«
Gospodična Santaiv je na mah postala zgovorna. Izgubila je francoski naglas Rotila je MacPheya, naj je ne prekine, dokler ne bo povedala vsega. Rotila ga je, da ni storila ničesar slabega.
»Dobro, poslušam,« je odgovoril detektiv.
»Jez sem Kanadčanka. Ni se mi potreba prijaviti kot tujka, ker sem angleška državljanka.«
Nič več ni bila rumena, temveč popolnoma bleda, ta uboga gospodična Santaiy.
»Rojena sem v Montrealu. Moja mama je Francozinja, vdova, zelo siromašna Prišla sem v Anglijo, da bi dobila delo,
I toda nihče ni hotel sprejeti profesorice I francoščine ki ni rojena Francozinja. Vsi zahtevajo pariški naglas, pa čepiav govore j v Parizu najgršo francoščino. Potrkala 'sem na mnoga vrata . Povsod isti odgo-1 vor. Mati mi je zbolela, morala sem nekaj
zaslužiti in sicer za vsako ceno in čim P”l* Nisem imela sredstev, da bi 6e vrnila domov. Tedaj 6em sklenila, da se bom predstavila kot Francozinja. Pisala sem v rariz daljnim sorodnikom in poslali so mi neka priporočila *
Povesila je oči.
»Tu sem se predstavila gospodu Dod-du pod imenom 6voje matere, Santaiy. Ali sem s tem v skrajnem slučaju storila kaj tako strašnega? Odlično govorim francoščino . .. Boljše, kakor pa je potrebno za tisto, kolikor moram učiti otroke! Storim vse, kar morem .. Skoro vse, kar zaslužim, pošiljam materj v Winnipeg.
»V Winnipeg?« jo je prekinil Mac-Phey. »Malo prej ste govorili o Montrealu.«
Gospodična Santaiy je zardela.
»Rojena sem v Montrealu, tako je. Toda mi «mo se preselili v Winnipeg.«
»Razumem,« je rekel Mac Phey in začel tlačiti svojo pipo. »Sedaj mi boste pa povedali, zakaj niste hoteli priznati svoji materi, da ste se tukaj lažno predstavili in da vam zato prihaja pošta na »poste restante« v Saltmarch. Kajne da7«
»Da, da, to je res, prisegam vam.«
viospodična Santaiy je začela tiho jokati ,
n	va8>	nikar ne povejte gospodu
Dodduf Umrla bi od sramu. Rajši rnu bonj sama povedala in priznala. Toda rotim vas ., , nikar ne storite vi tega!«
MayPhey jo je pogledal čez prižgano vžigalico, ki jo je primaknil k pipi.
Od tu in tam
Razpravo okrog pomena srbskega gesla >Srbi. skupaj* so se nekoliko polegle. Na neštevilno načinov so zlasti mali srbski listi razlagali potrebo takega gesla, v katerem sc Hrvatje in drugi pametnejši ljudje videli nekako bojno napoved sporazumu. Vsi so zanikali potrebo takega gesla, češ da Srbom nihče ne ogroža prvenstva v državi, ker gre le za to, da se podele ostalim narodom v državi tiste pravice, katere jim po vsej pravici pripadajo. Sicer pa so vrgli razna bojna gesla ljudje, ki so zelo blizu belgrajske čaršije, ki se seveda ne more sprijazniti z novim stanjem, ki pomeni okrnitev njihove samovoljnosti in dobičkov. Prvotna razlaga gesla »Srbi skupaj« je bila ta, da morajo Srbi nastopiti združeni za obrambo svojih pravic, sedaj pa prihajajo že mirnejše razlage, ki pravijo, da se morajo Srbi strniti in pokazati tako enotnost, kakor jo kažejo Slovenci in Hrvatje. Kaže pa, da vsa ta gesla niso imela posebno velikega odmeva med srbskimi kmečkimi množicami, ki znajo dobro ločiti koristi belgrajske čaršije od sladkih gesel, za katera naj bi ljudstvo zavoljo teh dobičkarjev ogrelo.
Osrednje tajništvo delavskih zbornic so sklenili preosnovati delegati zbornic, ki so se zbrali na zasedanje v Banjaluki. Proti sedanji ureditvi osrednjega tajništva so bili zlasti Hrvatje, ki se nočejo udeleževati dela, dokler ne bo ustreženo njihovi zahtevi, da se tudi ta institucija demokratizira. Iz vrst zastopnikov delavskih zbornic je bil izbran odbor, ki se bo pogajal z zastopniki zagrebške in splitske delavske zbornice za preosnovo osrednjega tajništva. V tem odboru je tudi zastopnik ljubljanske zbornice. Dalje se bodo potegovali za avtonomijo osrednjega urada in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in za avtonomijo osrednje uprave za posredovanje dela. Zahtevali bodo druge dopisnike za Mednarodni urad dela v Ženevi, dalje povišanje minimalnih mezd in določitev državne mezde, in končno tudi sodelovanje delavskih zbornic pri kontroli cen.
Okrog 2 milijardi in 200 milijonov dinarjev znaša predlog preračuna za banovino Hrvatsko za prihodnje proračunsko leto. Preračunski osnutek so sestavih predstojniki oddelkov banske oblasti, toda ban dr. Subašič in dr. Maček sta odločila, da bo treba preračun precej zmanjšati in gledati na to, da bo kmet dobil več ugodnosti, ne da bi ga ponovno oziroma z novimi davki obremenili. Po drugi strani pa bo treba preračun spraviti tudi v sklad s sporazumom, ki ga bo banovina Hrvatska dosegla pri vladi glede prenosa finančnih poslov na banovino Hrvatsko. Ta uredba pa še ni narejena. Po vseh znakih sodeč, se bo preračun banovine Hrvatske gibal okrog dveh milijard din.
Poslovanje Narodne banke je bilo lani mnogo večje kakor predlanskim. Bilanca dokazuje, da se je promet v banki povečal za 50% in je znašal skoraj ‘21 milijard dinarjev. Povečala pa se je tudi zlata podlaga dinarja po vrednosti za skoraj 79 milijonov dinarjev. Lani je bilo namreč pridobljenega v domačih rudnikih 2317 kg zlata, od česar je prevzela Narodna banka 1991 kg. V zadnjih štirih letih je Narodna banka kupila od domačih rudnikov 9589 kg zlata. Za lansko zlato je dala banka 75 milijonov dinarjev. Pa tudi srebro je banka nakupovala, in sicer lani za poldrug milijon. Pač pa se bodo nakupi poslej povečali, ker bo banka kupovala srebro od rudniškega podjetja Trepča Mineš, ki je postavilo sedaj novo topilnico za svinec. Večinoma porabijo srebro za kovanje novega srebrnega denarja. Promet banke v poslovanju s tujimi državami se je tudi povečal, zlasti pa se je povečal promet z državami, ki imajo proste devize. Zelo se je povečala tudi višina posojil, ki jih je Narodna banka podeljevala domačim denarnim zavodom.
Kmetijska zbornica donavske banovine je razpravljala zadnje dni o novih ukrepih, ki ijh je vlada izdala, da bi pomagala kmetu. Najprej so se na zborovanju sprli okrog pozdravne brzojavke kmetijskemu ministru dr. Cubriloviču. Nekateri so se protivili tej brzojavki, češ da bi bilo nespametno pošiljati brzojavke ministru, ki ni nič storil za kmeta. Takoj pa so se oglasili drugi in dejali, da je sedanji kmetijski minister storil mnogo za kmetstvo, nakar je protestiranje ponehalo in je bila brzojavka poslana. Potem so govorili o državni trošarini na vino in žganje in prosili vlado, naj to trošarino ukine, češ da so trgovci sedaj vse breme zvalili na pridelovalca. Nadalje se zavzemajo za to, da bi vlada pri vseh posvetovanjih glede ukrepov na kmetijskem poprišču pritegnila k posvetom zastopnike kmečkih stanovskih organizacij. Končno so razpravljali tudi o specijalno vojvodinskih problemih, kakor je sajenje sladkorne pese in raznih oljnih in drugih industrijskih rastlin. Vojvodinska kmetijska zbornica zastopa ponavadi drugačne interese kakor druge zbornice, ker je treba pač vedeti, da je predstavnica edinih bogatih kmetov v naši državi.
Tajinslven zločin je bil izvršen nedavno v bel-grajskem predmestju. Tam je stanoval neki Ta-nasije Popovič, po rodu Grk, ki je zbiral stare stvari in z njimi prekupčeval. Govorili so o njem, da je imel mnogo denarja in dragocenosti, povrh pa je bil tudi tako skop, da si niti ob najhujšem mrazu ni kuril v svoji revni sobici. Pred dvema dnevoma pa je neki deček našel na cesti kovček, v katerem je bilo nekaj krvavih cunj in papirji z imenom Popoviča. Policija je takoj pregledala sko puhovo stanovanje in ugotovila, da moža že tri dni ni bilo domov. Sicer pa je bilo v njegovem stanovanju vse v redu. Policija nesrečnikovega trupla ni našla in tudi nič ne ve, kdo bi bil morilec. Okoliščine so tako zapletene, da predstavlja umor spet veliko uganko za belgrajsko policijo.
Zaradi izmišljotine prevejane vedeievalke bo morala 300 km dolgo pot bosa in lahno oblečena prehoditi mlada žena Acija Suljagič iz Duge Poljane blizu Kosovske Mitroviče. Pred letom se je bila Acija poročila s kmetom Haškom Suljagičem. Mož se je nadejal, da bo dobil sina, toda Acija ni zanosila Tedaj pa se je v stvar vmešala vaška vedeževalka, ki je za drag denar priporočila Hašku, naj izvrši njen ukaz in potem bo takoj dobil sina. Naročila mu je, naj pošlje svojo ženo v mrazu boso in lahno oblečeno peš do njenega rojstnega kraja. Acija mora doma vzeti glavo kislega zelja, se peš spet vrniti, nato pa zelje pojesti. Da bi svojemu možu ustregla, je Acija zares odšla bosa in slabo oblečena proti svojemu rojstnemu kraju, ki je okrog 150 kilometrov oddaljen od moževega doma. Po dveh dneh je pri mrazu 30 stopinj prehodila že 80 km in prispela lačna in premrzla v Kosovsko Mitrovico. Tam so ji dobri ljudje dali jesti in ji hoteli iz glave zbiti praznoverje. Toda vsi poskusi so bili zaman. Ko so ji ponudili denar za vožnjo, ga je takoj odklonila, češ da se bo pregrešila in bo vsa njena pot zaman. Takoj nato je spet odhitela dalje... Ni verjetno, da bi uboga praznoverna žena prestala vse trpljenje.
Prekrasen češki film po Čapkovem romanu in motivih Dvofakove „Humoreske“
Umetnina slovanskih src, slovanskih umetnikov, s katero so se Čehi ponovno afirmirali pred mednarodnim forumom na bienali v Benetkah!
GOSLI VABIJO...
N a j a o 1 .1 S i 6 e S k i Glasba: B. S M E T A N A in
igralci'
DVORAK
Kino Union
Predstave danes ob 16.19 in 21, jutri v nedeljo ob 15.17,19 in 2L
Še nekaj pripomb glede podelitve mestnih knjižnih nagrad
Današnje »Jutro« prinaša dva odgovora na našo polemiko glede podelitve mestnih literarnih nagrad. Prvi odgovor so verzi pesnika Iga Grudna v znanem slogu: zijala, nespodobnost, govno itd., itd. —• Kakor smo iz njegove lire vajeni še izza polemike o razbitem Kraljevem spomeniku, ko je Gruden rimal »rase« na pr ase«.
Da ne bomo za finim in sodobnim ter večkrat nagrajenim pesnikom preveč zaostajali, naj bo zapisano še poslednjič:
Saj si pobral nagrade, čemu zdaj vse tirade?
Slovenski narod, Gruden, je tvoje pesmi truden!
Za cel sonet — kakor užaljeni pesnik — pa zmerjanja ne zmoremo.
*
Drugi odgovor je napisalo »Jutro«, odnosno najbrž njegov kulturni urednik. Ta hoče stvar zagrabiti načelno in najprej očita, da nas vodi zgolj osebna mržnja do pesnika Grudna. To je laž, kakršno zna izviti samo »Jutro«. Mi smo točno povedali, zakaj se nam zdi podelitev mestne nagrade Grudnovi zbirki »Dvanajsta ura« neumestna. Ti razlogi so:
1. Gruden je že lani dobil za svojo zbirko banovinsko nagrado. Čemu še druga nagrada, ker
2. so bila na razpolago tri nova, izvirnejša in boljša pesniška dela, in sicer Boža Voduška »Odčarani svet«, Vide Tauferjeve »Veje v vetru« in Jožeta Kastelica »Prve podobe«. Vse te zbirke so izšle po Grudnovi, zato ne more našim ugotovitvam jemati vrednosti dejstvo, da je Grudna pozitivno ocenila ta ali ona revija ali list, pri katerih sodelujejo tudi člani našega uredništva.
3. Neumestna se nam zdi podelitev te, kakor tudi druge nagrade, zaradi tega, ker je Gruden vodilni pašnik »Sodobnosti«. Ta revija je od začetka sedanje vojne krenila popolnoma v komunistično smer. O tem pričata zlasti zadnji dve številki s propagandnimi političnimi članki D. Kermavnerja, moskovskega emisarja Speransa in drugih, Z nagrado je bilo posredno dano javno priznanje V6emu levičarskemu in komunističnemu krogu.
v ■
Po uničenju Poljske, po raznih nemoralnih zvezah, po zadušitvi Ukrajincev, ki so v njem iskali rešitev, po ustanovitvi baltiških protektoratov, po strahotnem napadu na Fince, je komunizem stvarno razkrinkan v svojih načrtih glede malih narodov, njihove kulture in samostojnosti. Finski in ukrajinski primer sta tudi pokazala, kakšno nalogo pri teh komunističnih načrtih ima krajevni komunizem, pogosto — kakor pri »Sodobnosti« — skrit v skrajno nacionalistično in kulturno obleko. Njegova naloga je: notranje razkra:zti politično in moralno ter nacionalno odpornost narodov, da bi kot zrelo jabolko padli v naročje komunističnega imperijalizma. Tej nalogi služijo vse komunistične ali pa vsaj levičarsko pobarvane ustanove in v prvi vrsti levičarsko kulturno razdiranje, na čelu katerega stoji pri nas »Sodobnost« in »Ljubljanski Zvon«. Zato nam daje poroštvo ustroj komunistične stranke in kominteme.
Dajati javna in uradna priznanja skupinam, ki so danes ne le v službi tuje ideologije, marveč tudi tujih imperijalizmov — za kar imamo točne dokaze o naših komunistih — je ne le slepo, marveč samomorilsko.
To ni6o osebne malenkosti, kakor bi nam rado »Jutro« naprtilo, marveč so življenjska vprašanja za obstanek naše kulturne, narodne in politične samobitnosti. Strinjamo se z »Jutrom«, da silen čas vrtinči naše duše in pretresa probleme naše kulture ter vsega našega narodnega življenja. Miši, ki v tem strašnem času glodajo in vrtajo in izpodkopavajo, 60 tiste skupine, ki smo jih omenili zgoraj. Porazno in žalostno pa je, da glasilo takoimenovane »nacionalne« plasti tega ne vidi, marveč celo pljune na redke proteste, ki opozarjajo na to narodno nevarnost, ter skuša njihov značaj potvoriti z mahničevstvom, osebno mržnjo in rnalenkostnostjo.
Zaradi tega ugotavljamo — poleg V6ega drugega — pri tej 6tvari še enkrat, da se je »Jutro« z vso silo, čeprav morda zgolj iz osebno- ter stran-karsko-političniih in konjunktumih razlogov postavilo na stran tistega »kulturnega kroga«, ki pripravlja slovenskemu narodu usodo boljševiškega protektorata.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Beračenje kot donosita obrt
Ljubljana, 24. februarja.
Pri plemeniti tekmi z drugimi narodi smo tudi že Slovenci tako napredovali, da je po zgledu tujih kulturnih središč tudi Ljubljana dobila poklicne berače. Prej smo imeli občinske revčke, ki so ob petkih obiskovali dobre hiše in si zbrali nekaj drobiža. Predvsem za priboljšek, seveda, saj je ljubljanska občina vedno prav radodarno skrbela, da ni bilo nobenemu mestnemu revežu treba stradati. Še sedaj imajo dobrosrčne družine nekaj takih rednih abonentov, ki jih celo pogrešajo, če se pri vratih ne oglase kak petek ali drug, natanko določen dan. Sila skromni so ti stalni gostje, lihi, zelo ponižni in tudi resnično hvaležni za kruh in toplo juho ali tudi za še boljše, kosilo. Teh dobrih in ponižnih revežev nikdo ne preganja in jih tudi ne namerava preganjati, saj smo se jih tako privadili, da spadajo že k hiši. Ko družine zvedo za smrt take stare ženice ali trhlega starčka, žalujejo za njim in pravijo: »Revež ima vsaj sedaj dobro ...«
Svetovna vpjna in .njena hči brezposelnost sta nas pa obdarovali s poklicnim beračenjem. Redne denarje podpore so brezposelne razvadile in privadile na postopanje. Spoznali so, da je beračenje prav lahka in donosna obrt.
Beraška obrt ni težka in ne zahteva velikih investicij ter obratnih kapitalov, zato se je zadnje čase prav zelo razmahnila in napredovala tudi glede svojih pridobitnih sredstev z veliko iznajdljivostjo pri pobijanju konkurence in »nelegalnega šušmarstva«.
Ker je beraška obrt prišla že do take veljave in moči, jo bo treba na vsak način organizirati, ji priznati obrtni list ter ji ustanoviti tudi prisilne organizacije, torej združenja, kakršna imajo vsi drugi obrtniki.
Mestni socialni urad in Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane že nekaj let premišljujeta in poskušata najrazličnejše bolj ali manj uspešne metode za ureditev beraškega vprašanja. Z vpeljavo dela in zaslužka, ki ga delavoljni brezposelni lahko vedno dobe pri občini namesto denarnih podpor, je v Ljubljani brezposelnost že omiljena do skrajnosti. V stari cukrarni imajo reveži ogreval-nico in prenočišče ter kuhinjo, ki sedaj vsak dan razdeli že po 850 kosil in večerij popolnoma brezplačno. Stradati torej v Ljubljani ni treba prav nikomur večl
Kuhinja v stari cukrarni razdeli vsak dan toliko hrane, da so lahko vsi res potrebni brez skrbi za prehrano. Govori se celo, da ta revežem namenjeni dobrodelni zavod že precej izkoriščajo tudi taki, ki imajo sredstva za preživljanje. Kuhinja stare cukrarne se namreč pozna že v vseh
javnih kuhinjah! Konkurenca je seveda uspešna, saj nobena druga, manj premožnim slojem namenjena kuhinja ne more konkurirati pri ceni.
Skromni in ponižni reveži niso nikdar vsiljivi ter jih lahko predrzni poklicni berači odženo izpred najbolj dobrosrčnih vrat. Tudi tu naj humanitarne organizacije mestnemu socialnemu uradu s čim najbolj pogostimi podatki pomagajo pri dopolnjevanju kartoteke potrebnih. V tej kartoteki mora imeti svoj list vsak Ljubljančan, ki je pod-
pore potreben. Na tem listu morajo biti zanesljivi
Sodatki ter zabeležene seveda tudi vse podpore, dobrosrčnim Ljubljančanom bo mestni socialni
urad prav o vsakem revežu vedno rad dal podatke, če je ta ali oni prosilec podpore potreben, prav tako pa tudi, če je podpore tudi vreden.
Gospodarji in gospodinje naj vsakega berača vprašajo po imenu in zahtevajo od njega dokumente. Prepišejo naj si vse potrebne podatke in naj jih s svojimi opombami o beračenju in o vedenju pri beračenju pošljejo mestnemu socialnemu uradu.
Če opazite, da berač ni potreben, ga zapodite in takoj pokličite policijo! S tem se rešite nadloge in pomagate pri smotrnem socialnem delu. S svojo dosledno odločnostjo pri odpravljanju beračev boste podprli prizadevanja vseh človekoljubnih organizacij, podprli boste delo mestnega socialnega urada in podprli boste tudi policijo, ki odganja berače iz mesta ter ga čisti nevarnih elementov. Pri preganjanju beraštva moramo biti tako odločni, kakor smo strogi v boju proti nalezljivim in kužnim boleznim. Menda danes nikogar ni več, ki bi delomržnost ne imel za socialno kugo.
Mestni socialni tirad z Vrhovnim socialnim svetom bo v kratkem sklical anketo za koncentracijo vseh prizadevanj, kaj je še treba ukreniti, da bodo veliki prispevki v socialne namene res porabljeni koristno za vse sloje prebivalstva. Na to anketo bodo povabljena vsa dobrodelna društva in humanitarne organizacije, seveda bo pa na njej imela veliko besedo tudi policija.
Zlato ljubljansko srce se mora naposled zavedati, da z odganjanjem delamržnih postopačev izkazuje svojo veliko dobroto resničnim revežem. Pokvarjeni potepuhi odjedo usmiljenja vrednim siromakom toliko podpor, da Ljubljana navzlic še tako požrtvovalnemu sodelovanju občanov ne more več zmagovati svojih socialnih nalog.
Naša javnst mora uvideti, kako potrebna je koncentracija dobrodelnosti, zato naj tudi podpira prizadevanja akcijskega odbora za zimsko pomoč, ki so v njem zastopani vsi krogi davkoplačevalcev ter bo zato gotovo znal razdeliti podpore pravilno in pravično ter za vse , sloje koristno.
Zahvala
Vsem. ki ste počastili in spremili našo nepozabno mater, staro mater in taščo, gospa
Ivano Skof roj. Potočnik
na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste z besedo ali mislijo sočustvovali z nami in nas skušali tolažiti v neizmerni žalosti — Bog plačaj I
Sveta maša zadušnica bo v torek, dne 27. februarja 1940 ob 7 zjutraj, v farni cerkvi na Viču.
V Ljubljani, dne 24. februarja 1940.
Žalujoči:
sinovi: inž. Rudolf, Valentin in Ludvik; hčere: Iva in Matilda; družine: Šuštar, Janežič in Dobrovoljc
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura « (i'		n* a o > - K ss	■a o 't o c o c -7 J2 J O	Veter (smer, lakost	Pada- vine	
		03 sf	CO i ^ '3'S D!				a a	s m K
Ljubljana	765-3	1-6	-7-6	80	8	ENE,	_	—
Maribor	763-7	30	-12-0	80	8	0	—	—
Zagreb	7694	1-0	-15-0	90	0	0	—•	«-
Belgrad	773-3	o-o	-11-0	40	0	0	—	—
Sarajevo	776-5	1-0	-22-0	80	mfil. 10	0	—	—
Vis	767-0	8-0	2-0	90	0	NE s	—	—
Split	768-0	11-0	4-0	40	0	NNEj	—	—
Kumbor	766*	13‘0	3-0	50	0	NE,	—	—
Žirje	769-3	9-0	4*0	40	0	ESE s	—	—
Dubrovnik	766-4	120	4-0	90	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Deloma oblačno, zmeren mraz in spremenljivo vreme. Najnižja toplota zraka na letališču: —17.1 stopinj Celzija.
Koledar
Danes, sobota, 24. februarja; Prest. dan.
Nedelja, 25. februarja: Matija.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa e. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62, mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjntraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova ni. 18, telefon št. 36-24.
APZ bo imel svoj koncert 11. marca v Unionu ob 20. Akademski pevski zbor ima na sporedu dela skladateljev: Volariča, Kocijančiča, Pirnata, Gerbiča, Sachsa, Svetka, Lebana in Michla. Vstopnice so v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži od 8—13 ter od 16—19 vsak dan.
Čitateljem »Proteusa«. — Zaradi bolezni in smrti dosedanjega urednika g. prof. dr. Pavla Grošlja, je nastala precejšnja zamuda v rednem izhajanju mesečnika »Proteus«. Prirodoslovno društvo je ukrenilo potrebno, da se zamuda čimprej popravi in da bo redno izhajanje časopisa omogočeno. Zato je poverilo uredništvo posebnemu odboru, kateremu načeluje g. pref. dr. Lavo Čermelj. V začetku marca izide dvojna številka (8—9 VI. letnika) in takoj po veliki noči zadnja (10.) številka, s čimer bi bil letnik 1939 zaključen. Novi letnik bo začel izhajati z aprilom in se bo po možnosti zaključil že 8 solarnim letom. Uredniški odbor prosi vse dosedanje sotrudnike, da mu še nadalje ostanejo zvesti in poziva še druge prijatelje prirodoznanstvenih ved, da stopijo v krog sotrud-nikov. Naslov uredništva »Proteusa« je odslej: Ljubljana, Dvofukova ul. 6/II.
Igro »Deseti brat«, prirejeno po istoimenskem Jurčičevem romanu, bo jutri ob osmih zvečer uprizoril Rokodelski oder. Vstopnice se bodo dobivale jutri od 10—12 in zvečer od 7—8 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Prav vljudno vabimo k obisku lepe narodne igre.
Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, sklicuje 21. redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 9. marca, v društveni predavalnici na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). Poleg običajnih poročil je na dnevnem redu tudi izprememba društvenih pravil in poslovnika, oziroma njih prilagoditev pravilom Zveze inženirskih društev kraljevine Jugoslavije. Morebitni predlogi in nasveti za občni zbor naj se pošljejo sekciji do najkasneje 7. marca 1940.
Ljubljanski godalni kvartet, ki ga sestavljajo gg. Pfeifer, Stanič, Šušteršič in Miil-ler, spada danes med stalne in najboljše koncertne činitclje. Kritike številnih dosedanjih koncertnih nastopov Ljubljanskega kvarteta so si edine o visoki umetniški kvaliteti tega kvarteta.
Za izvedbo Prešernovega Sonetnega venca v
kompoziciji L. M. Škerjanca vlada veliko zanimanje. Občinstvo opozarjamo, da si še v predprodaji kupi vstopnice, ker se izvedba ne bo ponovila v Ljubljani. Vse one, ki so si vstopnice rezervirali, prosimo, da jih dvignejo do danes zvečer. Pri izvedbi bodo sodelovali pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča: Franci (tenor), Betetto (bas); tercet; Sladoljev-Jolič Anton, Petrovčič Roman in Tone, moški zbor Glasbene Matice in orkester Ljubljanske filharmonije. Uvodno besedo bo govoril književnik Josip Vidmar. Koncert bo v ponedeljek, dne 26. februarja t. 1. ob 20 v veliki Unionski dvorani. Vstopnice in sporedove knjižice se dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Ljubljanski kvartet, ki bo imel samostojen koncert v petek, 1 marca t. 1., bo izvajal godalne kvartete, ki so jih napisali: Mozart, Debussf in
Zika. Sloves ljubljanskega kvarteta je dobro znan in vsi vemo, da imamo v njem prvovrstno komorno združenje, ki posveča vso pažnjo tako domači kakor tudi tuji literaturi. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Invalidnine in doklade za mesece februar 1940. Dravska finančna direkcija v Ljubljani invalidnin in doklad po uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah za februar 1940 zato še ni mogla izplačati, ker ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje na njeno pravočasno zahtevo za te prejemke še vedno ni preskrbelo kredita. Če ministrstvo prej ne bo zagotovilo kredita, tudi invalidski prejemki za marec ne bodo pravočasno izplačani. Invalidi in ostale vojne žrtve naj ne vlagajo zaradi izplačila prejemkov nobenih prošenj, ker jih finančna direkcija ne more upoštevati.
Llubliansko gledališče
DRAMA. - Začetek ob 20 Sobota, 24. februarja: Praznik cvetočih češenj, izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 25. februarja ob 15: »Na prisojni strani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ob 20: Asmodej. Izven Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 26. februarja: Zaprto.
OPERA. — Začetek ob 20.
Sobota, 24. februarja: »Traviata«. Izven Gostovanje Zlate Gjungjenac-Gavellove in Josipa Gostiča. (50 uprizoritev).
Nedelja, 25. februaraja, ob 15: »Lumpacius Vaga-bundus«. Izven.
Ob 20: »Frasquita«. Izven Gostovanje Zlate Gjungjenac-Gavellove.
Ponedeljek, 26. februarja: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota, 24. februarja: Ob 20. »Othello«. Zniž. ceue. Nedelja, 25. februarja: Ob 15. »Via Mala«. Znižane cene. — Ob 20. »Cigan baron«.
22.15 Vi. Florenca
-
še nekaj o divjih vojnih poročilih:
Poznate težave s preskrbo in premikanjem
modernih vojska?
Nikar ne pričakujte, da se bo katera vojska premikala s posebno naglico. Zaradi tega ne, ker se ne more. Tudi vojaki so ljudje in ljudem je treba časa, da jedo, da spe in da se včasih oddahnejo. Ne morejo kar naprej drverti brez potrebnih zalog hrane in streliva, ker bi to lahko privedlo do izgube ravnovesja.
Nekatere posebno hitre enote res lahko na dan preteko do 50 km, toda cela armada te ne more premikati s približno tolikšno naglico.
Pehotna divizija lahko prehodi na dan največ 20 km, pa samo tedaj, kadar koraka, ne da bi naletela na sovražnikov odpor. Ameriški generalni štab računa, da ®c- morejo večje skupine vojaštva premikati dnevno 15 do 16 km, Za vojsko pa, ki goni sovražnika pred sabo z brzino 10 km na dan, lahko -ečemo, da je dosegla ogromen uspeh.
Brzina »bliskovitega vojskovanja«
Tu se ne smerfio ozirati na prve oddelke. Nemci so na Poljskem 6 svojimi najboljšimi enotami napredovali povprečno 15 do 16 km. V 6vetovni vojni 6o med prehodom čez Belgijo in severno Francijo napredovali počasneje. General von Schlieffen, najboljši nemški vojni strokovnjak, po čigar načrtu so se nemški generali ravnali pol stoletja, je računal, da bo njegovi vojski za prehod čez Belgijo potrebno tri tedne.
Edino mehanizirana vojska lahko doseže nekaj več. Toda nobena država danes ne more na bojišču vreči kakor eno ali dve mehanizirani armadi. Vojno pa danes vodijo cele skupine armad. Nemehanizira-ne armade v skupini ne bi mogle vzdrževali zvez z mehanizirano armado, ki se premika z veliko naglico.
Kako nevarna utegne biti naglica ene armade, priča skušnja, ki 60 jo doživeli Nemci s prvo bitko ob Mami v svetovni vojni. Prva nemška armada pod poveljstvom generala von Klucka, je tako hitela, da se je v 36 urah ločila od drugih štirih armad, ki so ji tvorile zaledje in je bila poražena.
Vsaka armada je prožna vojna enota Sestavljena je po navadi iz enega ali več zborov, vsak zbor pa ima po dve diviziji ali več, ima težko topništvo, letalstvo in druge posebne enote. Armada ja v zvezi z drugimi armadami, s katerimi tvori skupino armad Te imajo enotno poveljstvo. Niti eoa od teh armad ne more napredovati sama zase.
Kaj zahteva prevoz ene divizije
Večina devizij v V6aki armadi vozi e seboj topništvo in vozila s prtljago in strelivom. Ta vozila vlečejo konji ali mezgi, ki se lahko premikajo največ po 35 km na dan .
Tovorni avtomobil in motorizirano lahko topništvo pa lahko prevozi 200 do 350 km na dan. Ce 6e en armadni zbor premika po eni cesti, zavzemajo vee enote 6kupno dolžino kakih 150 km.
Te ogromne količine moštva in materijala porajajo težke naloge za premikanje, naloge pri katerih se poti vsak generalni častnik. V vojnem smislu pomenijo te naloge prevoz ogromnih množic ljudi, streliva in hrane pc železnicah ali cestah, ki ne drže na pravo mesto, ogromno preohremenjevainje vlakov, lomljenje voz in tovornih avtomobilov na mostovih, ki po navad: ravno pred prehodom zlete v erak. Temu prevažanju ljudi in voz ni konca ne kraja. Nikdar ga ni moči izvesti dvakrat enako.
Zaradi tega so se vojni strokovnjaki smejali, ko rto listi pisali, da sb Nemci v enem tednu vrgli 70 divizij s poljskega bojišča v Porenje. Morda bi to
mogle motorizirane in mehanizirane enote, ostali del vojske pa se je še dolgo mučil, preden se jc izvlekel iz poljskega blata
Ena težava — voda
Ko slišimo take vesti, pomislimo, česa je vse treba za življenje in premikanje takih ogromnih množic. Za premikanje 70 divizij je med drugim potrebno vsak večer 20 milijonov litrov vode. Eno glavnih pravil vojskovanja je, da vojska v vojni dobi ne sme piti vode iz sovražnih vodnjakov ker bi bila lahko zastrupljena. Zaradi tega je treba vodo ali dovažati, ali pa jo kemično čistiti in jo potem razvoziti z avtomobili.
Posamezne armade imajo za to posebne avtomobile, podobne avtomobilom za škropljenje cesta. Razdeljeni so na skupine po 17 avtomobilov. Vsaka skupina lahko pelje okoli 50.000 litrov vode. Delite 5 milijonov litrov s 50.000 milijoni in pomnožite s 17, pa boste videli koliko avtomobiloy je potrebnih samo za dovoz vode 70 divizijam. Generalni štab mora skrbeti, po katerih potih se bodo premikale te skupine . avtomobilov, da ne bodo ovirale korakajočih vojska, in da bodo pri rokah takoj, ko 6e vojska ustavi in potrebuje vodo
Poleg tega je treba računati, da potrebuje v6ak tak vodni avtomobil kakih 80 litrov bencina na dan. Zdaj nastaja nova naloga, kajti treba je imeti posebne avtomobilske bencinske tanke, ki dovažajo gorivo tistim avtomobilom, Id prevažajo vodo.
Divizija potrebuje dnevno 60 ton hrane
Nešteto je še podobnih nalog. Sleherni diviziji je treba vsak dan pripeljati in razdeliti 60 ton živeža, 30 ton drv, sena in drugih reči, potrebnih za taborjenje. Čimbolj pa se divizija približuje prvim bojnim črtam, ji morajo oskrbeti še 266 ton drobnega streliva. Za topništvo' je treba seveda dosti več streliva.
Iz teh posameznih primerov vidimo, da ne gre verjeti poročilom o kratkih bitkah. Sodobna bitka mora biti zelo dolga. Izid boja ne bo jasen v nekaj urah. Zato bo treba najbrž nekaj dni. Zato v6i bučni naslovi, ki govore o uspehih, prinašajo dejansko le poročila o pripravljalnih spopadih.
Napačna ali pa vsaj prezgodna poročila o izidu bitke pri Varšavi so izšla v svetovnem tisku dobra dva tedna prej, preden se je bitka končala. V zgodovini najdemo polno takih dogodkov. Pogosto niti tisti, ki poveljujejo, ni6o prav do konca sposobni, da bi povedali, kaj se je prav za prav zgodilo.
V bojih po Galiciji leta 1914 je Avstrija dobila nešteto majhnih spopadov, prava bitka pa je trajala deset dni Ko je bila končana, se je morala avstrijska vojska umakniti in se ni več vrnila. Rusija, ki je izgubila pripravljalne spopade, je v glavni bitki zmagala.
Ne verjemite samo po sebi umevnim rečem
Eno glavnih pravil za ravnanje pri vojnih poročilih je naslednje: nikar ne upajte v tisto, kar se vam zdi na zemljevidu umevno. Tudi če je to tako preprosto, kakor se vam zdi na zemljevidu, ne pozabite, da s tem računa tudi sovražnik.
Če si lahko zamislite krasen premik čet po poročilu vašega jutranjika, ali se vam ne zdi verjetno, da ne bodo na to misel prišli tudi častniki sovraž-
nega generalnega štaba, Id so vojščaki po poklicu? Kaj pa, če so si izmislili kak protimanever, na katerega vi niti pomislili niste?
Angleške vojne ladje niso pohitele v Bal..«'1' morje, da bi varovale Gd:njo samo zaradi tega, ker bi jib edini preliv, ki je zanje dovolj globok, privedel pod topove najmočnejših nemških pomorskih trdnjav.
Zavezniška letala niso šla na pomoč Varšavi, ker jim je bilo na poti tisto, čemur pravijo strokovnjaki »akcijski radij«, daljava, ki jo lahko letalo preleti in se spet vrne na izhodišče, ne da bi moralo pristati Generalni štabi so te reči izračunali dosti pred začetkom vojne.
Glavno pravilo glede vojnih poročil pa je: ka-1 dar jih berete, ne pozabite na zdravo pamet!
Labudi v parku v Bukarešti; navzlic mrazu, se labudi kar dobro počutijo.
Križanka
Radio
Program radio Ljubljana
Sobota, 24 febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila —_7.13 Pisan venček veselih zvokov (plošče)— 12 S splošč dobite godbo pravo — za vesel je in zabavo — 12 30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 S plošč dobite godbo pravo — za veselje in zabavo — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Slmenske narod, pravljice (M. Ukmar - Boltarjeva); b) Striček Matijček kramlja in prepeva — 1“ 50 Pregled sporeda — 16 Za delopust igra Radij orkester — 18.40 Letalski napadi in protiletalska zaščita (Črto Nučič) — 19 Napovedi poročila — 19,20 Nac. ura: Zgodov. pomen Srbov v Ilrvatski (dr. Radoslav Gfujič, Bgd) — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (dr Al. Kuhar) — 20 30 Smo skuhali dovtipov zmes. natresli pesmi, godbe vmes. Vesela ušesna gostija za konec meseca. Sodelujejo znanci in neznanci. — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 24. februarja: Belgrad: 21 Letalska zabava — Zagreb: 20 Komorni koncert — Bratislava: 19.30 Pihala — Sofija: 20 Ork. in zbor — 21 Valčki — Angleike postaje: 22.30 BBC ork. — BeromOnster: 20 Pisan spored — Budimpeita: 19.25 Operetna glasba — Bukareita: 20.15 Koncertni prenos — Francoske postaje: 22.15 Vokalni in klavirski koncert — Stockholm-Horby: 2140 Brahmsove skladbe — Trst-Milan• 20.30 Pihala — 22.15 Violina — Rim-Bari: 21 Lahka glasba — Florenca: 21 R. Straussova opera »Salome« —
PreHed na »Mussolinijev forume v Rimu, kjer bo novi glavni stan fašistične zveze; stavba bo še leto« dokončana. Kipi v ospredju predstavljajo
različne dežele, ki so pod italijansko krono.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Yiadier-jeva španska romanca. 7 Rimski pesnik (Enejida ) 8. CKebni za imek. 10 Vzklik 11. Priirdilnica 12. Stevnik (dvojica' 14. Krajše me za Arabca. lf>. Bolezen. 17. Učenje. 18 Grška črka 19 Grški bot; ljubezni. 20. Zučiniba, 2t. Predlog 22. Oziralni zaimek. 24. Kratica za starejši, 25. Rahlega se, zveni, 24! Akt, ki kroži.	nui-
Navpično: t. Umetnik. 2 Prodlog, 3. Rim ski pozdrav. 4. Vedna naprava, 5. Predlog. 8. Dragocen bel kamen, 9. led, prikuha 11. Perzi;ski vojskovodja iz bojev z Grki. 13. Vernik. 15 Pregivor, 17. Prebivalec nekdanje Vome Krajine, 23. Star veznik, 25. Kratica akad. naslova, 26. Franc, osebni zaimek, členica
Rešitev sobotne križanke z dne 17. febr.
Vodoravno: 2. Pir, 4. Kalin 6. Vedomec, 9 Amen, 11 Ozir, 12. Niso 18. Rej, 14. Ras, 15. La, Hi. Ir.
Navpičnno: Milo, 2. Padar, 3. Riman, 4. Kemija, 5. Nemiri. 6. Vozel, 7. Cesar, 8. Kor, 10 Nos.
Sovjetsko črnomorsko vojno brodovje je te dni končalo z vajami. Dve tretjini sodelujočih ladij je čisto novih, toda kaj pomaga, ko posadke ne znajo z njimi ravnati kakor se je pokazalo v vojni s Finsko.
Dopisni vojaški pouk bo uvedla v kratkem Norve-šha, ki ji primanjkuje šolanega osebja, da bi lahko izobrazila potrebno število moških za vojaško službo.	,
Vojna na Vzhodu bi pomenila padec Stalina in pa revolucijo v Rusiji. ^e , Sovjeti izgubili petrolejske vrelce na Kavkazu, je to konec njihove vojne moči, pj^e švicarsko socialistično glasilo »Arbeiter Zeitung«,
R. L. Stcvensons
Na Južnem morju
»Kaj ti z melikanskim klmaljem nalediti?« on, Kekala, vprašati. »Jaz iti ogenj nalediti, iti ubiti, iti ga kuhati,« on reče; »ti jutli pliti, kos jesti!« »Jaz ne hoteti melikanskega klmalja!« Kekela pravi, »zakaj t i hoteti?« »To tu slaba ladja, suženjska ladja,« poglavar pravi. »Enkrat sem ena ladja iz Peluja pliti; ona veliko kanakov s »eboj vzeti, ona mojega sina s »eboj vzeti. Mehikanski kimal, on slaba človek. Jaz iti njega jesti; ti tudi kos jesti.« »Jaz ne hoteli melikanskega klmalia!« Kekela pravi; in on jokati — on jokati celo noč. Zjutraj Kekela, on vstati, on obleči črno suknjo, on iti, poglavarja obiskati; on videti mr. Whela, njemu njegova roka zvezana tako (pantomima) Kekela, on jokati. On reči poglavarju: »Poglavar, ti lad imeti •tvali od mene? Ti hoteti čoln za kita?« »Ja,« pravi on. »Ti hoteti ognjeno oložje?« »Ja,« pravi on. Kekela, on vzeti mr. Whela pod pazduho, on njega tak'oj vzeti iz hiše; on dati poglavarju čoln za kita, orožje, črno suknjo. On vzeti mr Whela v svojo hišo, ga narediti sedeti s svojo ženo in otroki. Mr. Whela kljub temu čisto kakor ječa. On ženo, on otroke v Meliki. En dan Kekela videti ladjo (pantomima). On pravi mr. Whela: »Mr. Whela?« Mr. Whe!a; on pravi »Ja?« Kanaki, oni začno iti obrežje. Kekela, on vzeti enaist kanakov, vzeti vesla, vzeti vse. On pravi mr. Whela: »Zdaj ti hitlo iti!« Oni skočijo čoln za kita. »Ti zdaj veslati!« Kekela, on reči: »Ti veslati, hitlo, hitlo!« (burna pantomima in kretnja, ki naj bi označila, da je pripovedovalec zdaj zapustil čoln in se vrnil na obrežje). V*i kanaki, oni pravijo: »Kako? Melikanski kimal, on pleč?« V čoln skočiti, za njim veslati (razburjena pantomima in pripovedovalec spet stopi v čoln). Kekela, on pravi, »ti veslati hitlo!«
Na tem mestu, se mi zdi, me je zmešala Kau-wealohova pantomima; njegove natačne besede sem
pozabil, zate lahko le na manj temperamenten način pristavim, da sta srečno priveslala do ladje, da so mr. Whalona vzeli na krov, in da se je Kekela vrnil k svojim občanom. Kako je prav za prav krivično, opozarjati na to, kako tujec lomi kak jezik, ki se ga ni bil dodobra naučil! Plehek in površen bralec bi si utegnil Kauvvealoho in njegove tovariše predstavljati kot kakšne ljubeznive opice! Imam pa prav nasprotni dokaz. Kot nagrado za to človekoljubno in viteško dejanje je ameriška vlada izročila Kekeli neko vsoto denarja, in predsednik Lincoln mu je sam poslal zlato uro. Iz zahvalnega pisma, ki ga je bil Kekela napisal v svojem maternem jeziku, bom navedel naslednji izvleček. Ne zavidam človeka, ki bi ga lahko prebral, ne da bi ga obšla ganjenost.
»Ko sem videl, da z vašim rojakom, z državljanom vašega velikega naroda grdo ravnajo in da ga nameravajo speči in pojesti kakor pojedo svinjo, sem tekel, da bi ga rešil, poln usmiljenja in žalosti nad zlobnim dejanjem naroda, ki še tava v temi. Dal sem svoj čoln za tujčevo življenje. Ta čoln mi je dal James Hunnewell in je bil darilo prijateljstva. Bil je odkupnina za vašega rojaka, da ga ne bi divjaki, ki še nič ne vedo o Bogu, pojedli. To je bil mr. Whalon, in datum je bil l4. januar 1864.
Kar pa zadeva to prijateljsko dejanje, s katerim sem rešil mr. Whalona, rečem, da izhaja njegovo seme iz vaše velike dežele in meni ga je prinesel eden od vaših rojakov, ki je bil postal deležen božje ljubezni. Zasajen je bil na Havajih, in vzel sem ga s seboj, da bi ga zasadil v tej deželi in v teh temnih pokrajinah, da bi lahko postali vsi deležni tega, kar je korenina vsega dobrega in resničnega, to pa je ljubezen.
1. Ljubezen do Boga.
2. Ljubezen do nas samih.
3. Ljubezen do našega bližnjega.
Če ima človek teh treh zadosti potem je dober in svet kakor njegov Bog v svojem troedinem značaju (oče, sin in Sveti Duh), ena—tri, tri—
ena. če pa ima samo dve, potem ni dober; in če ima le eno ter dveh nima, potem to resnično prav tako ni dobro; če pa goji vse tri, potem je resnično svet po načinu, kakor ga razodeva Sveto pismo.
To je velika stvar, s katero se sme ponašati in hvaliti vaš veliki narod pred vsemi drugimi svetovnimi narodi. Iz vaše dežele je bilo prinešeno nadvse dragoceno seme v deželo teme. Tod je bilo vsajeno, ne po topovih in bojnih ladjah in grožnjah. Vsajeno je bilo s pomočjo nevednih, malih, zaničevanih. Tako je bila vpeljana beseda vsemogočnega Boga na otočje Nuuhiwa Velik je moj dolg pri Amerikancih, ki so naučili vseh reči, katere so potrebne za to in za bodoče življenje.
Kako na) vam poplačam vašo veliko dobrot-
ljivost, ki mi jo izkazujete? Tako je vprašal David Boga, in tako vprašujem jaz Vas, predsednika Združenih ameriških držav. To je edina odkupnina in
odplačilo, ki ga imam — to, ki sem ga bil prejel od Gospoda Boga, ljubezen — (aloha)«.
Žarišče kanibalizma.
Nobena stvar ne vzbuja v nas tako velikega gnusa in odpora kakor ljudožrstvo, nobena tako zanesljivo ne izpodkopava družabnih temeljev, nič — tako bi dejali — človeškega duha bolj ne ponižuje in kvari. In vendar tudi mi sami prav gotovo ne vzbujamo drugačnega dojma pri budistih in vegetarijancih. Trupla bitij jemo, ki imajo podoben okus, podobne 6trasti ki podobne organe kakor mi; preživljamo se z dojenci, čeprav ne z lastnimi, in po mesnicah se dan za dnem razlegajo kriki bolečine in strahu. Res je. da te reči razlikujemo; vendar pa dokazuje odpor posameznih narodov proti temu, da bi jedli pasje meso, meso živali, s katero se človek izredno dobro razume, da ima to razlikovanje silno šibko podlago. Svinja predstavlja na otočju prav gotovo najvažnejšo hrano in uspelo mi je, precej tudi zato, ker se je bilo v meni močneje razmahnilo in poostrilo zaznavanje, da sem lahko prav natančno opazoval, kako svinje žive in na kakšen način jih ubijajo. Mnogi otočani žive skupaj s svojimi
svinjami prav tako, kakor mi s psi; oboji se enako svobodno gneto okrog ognjšča, in polinezijski prešič je neverjetno živ, podjeten in razumen korenjak. Tako, postavim, sam olupi kokosov oreh in jih (vsaj tako so mi pravili) tudi zvali na sonce, da bi tam hitreje dozoreli in počili. Moja mati je nekega jutra videla eno teh živali, kako je z jagnjetom v rilcu bežala proti gozdu, sam pa sem ob neki priliki lahko opazoval, kako je neki prešič naglo, čeprav na-
P
k:
'W OP^   j	  w	—-(j,- |	  ---------
ačnega sklepa, da se »Casco« potaplja, skočil « _:rova ter skozi razburkane valove odplaval na obalo. V mladosti so nam pripovedovali, da prešiči ne znajo plavati; tokrat pa sem videl na lastne oči, da je prešič odplaval celih pet sto metrov daleč na obrežje ter zdirjal v hišo svojega prvotnega lastnika. Nekoč, ko sem bil v Tautiri, 6em prevzel vlogo svi-njarja in sicer v zelo velikem slogu. Neka mlada svinja, ki ji nekaj v želodcu ni bilo prav, se je zatekla k nam po pomoč, prav kakor otrok in potem smo imeli tudi nekega močnega, črnega merjasca, ki smo ga klicali »Catholicu6«, ker so nam ga bili podarili vaški katoliki, ta merjasec je že zgodaj kazal znake poguma in prijaznosti. Caitholicus nikdar ni pustil, da bi se mu, kadar je žrl približala kakšna druga žival, bodisi pes ali prešič, do ljudi pa je bil v polni meri klečeplazno dobrikav, prav kakor so nižje živali tako pogosto. Ta lastnost popolnoma opraviči svoje ime.
Ko sem nekega dne stopil v svinjak, sem bil na vso moč začuden, ko sem zagledal Catholica, kako se kruleč v neznanskem strahu umika pred menoj. Čudi sem se temu njegovemu nenavadnemu strahu in popolnoma nepričakovani spremembi; ko pa sem zvedel, kaj jima je bilo vzrok, me je obšel sram. Neka svinja )'e bila tisto jutro zaklana; Catho-licus pa je bil pri klanju zraven, -.poznal je, da Ovi med mesnicami, in od tistega trenutka naprej je izgubil vso svojo zaupljivost in vse veselje nad življenjem Še dolgo časa smo mu prizanašali, vendar pa ni prenesel več pogleda na dvonožno bii:e in ob teh okoliščinah mu nismo mogli več pogledati naravnost v oči.	(Nadaljevanje.)
Za Ingnslovansb« tiskarno « b)nhl|ani: Jote Krama rit — Izdajatelj. Ink lote 8odja. — flrednlk: Mirko Javornik - Rokopisov oe vračamo »Slovenski dom« iibaia rsab delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. lno*emstvo 25 din Uredništvo; Kopitarjeva alica 8/111 Telefon «001 do 4005 Uprav«; Kopitarjeva ulica b.