Uto IX tov. 2».
0 LjaDllonl, o četrteb 22. septembra 1921
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, Izvremii nedelje In praznike. — Inseratl do 30 pet« a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din. veSU interati petit vrsta 4.— Dta. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod« velja   letno v  Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din.
Upravnišrvo: Knaflova ulica it 5. pritličje. — Telefon 2304
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Knti so spreien zanteve i wm
Pristali so na vstop svojih poslancev v radikalni klub
Na podlagi izjave g. Vukičevića, da je postala SLS sestavni del radikalne stranke, so demokrati opustili odpor proti imenovanju
klerikalca za ministra«
— Beograd, 21. septembra. Včerajšnji popoldan je prinesel značilen preokret v notranjepolitični situaciji. Izkazalo se je, da so klerikalci za ceno enega ministrstva popolnoma kapitulirali. DoČiin se je še včeraj dopoldne v vseh političnih krogih smatralo za popolnoma izključeno, da bi dr. Koro£*r pristal na ponudbo g. Vukičevića, ki smo jo zabeležili mi ie včeraj in po kateri jim je nudil samo euo ministrstvo, so se klerikalci po včerajšnjih dolgotrajnih posvetova njih z g. Vukićevičem vdali in zvečer so se razširile vesti, da je glede vstopa SLS dosežen popoln sporazum. Dr. Korošec se je, kakor je oficijelno obvestil g. Vukićević ra-dikalske ministre in g. Marin kovic šefa demokratske zajednice g. Davidovića, obvezal, da vstopi v radikalni klub in da pridejo tako klerikalci v vlado kot sestavni del radikalne stranke. Dr. Marinkovič je izrecno naglasil, da smatrajo demokratje vstop klo rikalcev v vlado za popolnoma interno zadevo radikalne stranke in da ta sprememba, ki s<» bo izvršila v okrilju radikalnega dela vlade, ničesar ne spremeni na radikalsko-demokratski koaliriji. Do sestanka Narodno
skupščine ostane položaj na vladi v bistvu popolnoma neizpremenjen in se bodo reševali vsi važni državni in politični problemi šele po konstituiranju parlamentarnih klubov in po konstituiranju Narodne skupščine same.
V vseh političnih krogih se smatra ta aranžma le za provizornega in kot zadnji poskus g. Vukičevića, da se vzdrži na krmilu. Zlasti se podčrtava dejstvo, da demokratje niso sprejeli ponudbe g- Vukičevića. ki jim je v kompenzacijo za pristanek k vstopu klerikalcev v vlado nudil še eno ministrstvo. To se tolmači kot dokaz, da vidijo tudi demokratje dr. Marinkovićeve skupine
v tej rekonstrukciji vlade le provizorij, ki bo trajal do začetka oktobra. Vladni radikali sicer upajo, da se je z vstopom klerikalcev v radikalni klub znatno ojačal njihov položaj v radikalni stranki, vendar pa je opažati, da tudi oni z veliko skepso gledajo na nadalji razvoj dogodkov, zlasti še. ker čutijo, da bo vstop SLS v radikalno stranko le še pospešil akcijo za združitev demokracije in formiranje močne protivladne parlamentarne formacije.
Uiioz o rebonstrukciii vlade podpisom
Danes je kralj podpisal ukaze o imenovanju novih ministrov. — Vprašanje državnih podtajnikovodloženo. - Stališče demokratov.
— Beograd, 2 i. septembra. Včerajšnji dan je bil izredno živahen. V vladnem predsedstvu in v kabinetu zunanjega ministra so se vršiia neprestana posvetovanja in konference, vmes pa so se vršile avdijence na dvoru. Ministrski predsednik g. Vukićević je bil včeraj dvakrat sprejet v daljši avdijenci. Tekom popoldneva so bili na dvoru tudi zunanji minister dr. Marinkovtć, prosvetni minister dr. Peric in minister ver Obradovič. Po večerni avdijenci g. Vukičevića so se iz vladnih vrst razširile vesti, da je dosežen sporazum glede vstopa SLS v vlado in v radikalni klub.
G. VukJčević je takoj po svoji avdijenci obvestil radikalne ministre in dr. .Marinkovića, da vstopi dr. Korošec t radikalni klub in da bo tekom današnie-ga dne izvršena rekonstrukcija vlade. Klerikalci pridejo v vlado kot sestavni del radikalne stranke in dobe ministrstvo za socijalno politiko. Kot svojega zastopnika v vladi so nominirali bivšega ministra tega resora dr. Gosarja. Razuntega jim je obljubljeno mesto državnega podtajnika \ ministrstvu pro-svete, na katero mesto kandidirajo prof. Sušnika. Demokratje, ki so se, kakor znano, odločno protivili razširjenju sedanje koalicije na klerikalno stranko, povdarjajo, da smatrajo na ta način izvršeni vstop klerikalcev v vlado za popolnoma interno zadevo radikalne stranke in stoje na stališču, da je ostalo razmerje v vladni koaliciji popolnoma neizpremenjeno.
Na sestankih med gg. Vukičevićem in dr. Marinkovićem je bil dosežen sporazum v tem smislu, da vlada z ozi-rom na vstop klerikalcev v vlado do nadaljnjega ne poda demisije, marveč da se izvrši samo rekonstrukcija vlade. Demokratje so ponudbo g. Vukičevića, da bi jim odstopil še en resor, odklonili, naglašajo, da smatrajo ta aranžma le za provizoren, pač pa so zahtevali zase važnejše resore. Uvidevajoč, da je nadaljni, če tudi le začasni obstoj Vu-kičevićeve vlade odvisen popolnoma od pristanka demokratov, je g. Vukiče-vie" na to zahtevo pristal. Radikali izgube na ta način ministrstvo prosvete in bo dosedanji prosvetni minister dr. Ninko Peric moral odstopiti. Ministrstvo prosvete prevzame demokrat dr. Kosta Kumanudi, dosedanji minister za šume in rudnike. Na njegovo mesto pride dosedanji minister za socijalno politiko dr. Aleksander Miović, ministrstvo za socijalno politiko pa prevzame kot radikalski minister klerikalec dr. Gosar. Poleg tega je g. Vukičevič zasi-gural demokratom tri podtajniška mesta in sicer v notranjem ministrstvu, v ministrstvu za promet in v prosvetnem ministrstvu, razun tega pa še muslimanom državnega podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo.
— Beograd, 21. septembra. Tudi da* našnji dopoldan je vladalo v ministr* skem predsedstvu izredno živahno vrvenje Dr. Korošec jo prispel v kabinet
ministrskega predsednika že ob 8. zju* traj m čakal tam do tričetrt na 9., ko je šele prišel g. Vukičevič. Istočasno se je vršila pri dr. Marinkoviču konferenca demokratskih ministrov. Okrog 10. je £. Marinkovič imel krajši sestanek z g. Vukicevicem, ki je nato odšel na dvor, dr. Marinkovič pa k g. Davidoviču ter ga informiral o položaju. Odhajajoč na dvor je g. Vukičevič novinarjem izja* vil, da je sedaj vse gotovo in da gre na dvor, da predloži kralju v podpis ukaz o imenovanju dr. Gosarja za mi* nistra socijalne politike. Na vprašanje, kaj bo z ministrom dr. Peričem, je g. Vukičevič izjavil, da prihaja on v po« štev za drugo politično kombinacijo. Ko so ga novinarji opozorili na verzije, da bi imel dr. Peric postati minister za notranje zadeve, je g. Vukičevič izja* vil: «To sem jaz!» G. Vukičevič se je mudil na dvoru do pol 12. in se je nato vrnil v ministrsko predsedstvo. Po po* vratku je novinarjem, ki so ga nestrpno pričakovali, potrdil, da so podpisani ukazi o imenovanju dr. Gosarja, drja. Mio viča in dr. Kumanudija za ministre, dočim vprašanje državnih podtajnikov še ni rešeno. Dozdeva se, da do ime* novanja najavljenih državnih podtajni* kov sploh ne bo prišlo, ker odpotuje kralj že danes popoldne v Topolo.
Zagreb, 21. septembra. Današnji * Obzor* poroča v zvezi z vstopom klerikalcev v radikalski klub, da se bo vršil meseca novembra kongres SLS, na katerem bo definitivno izvršena likvidacija stranke in fuzija z radikali.
Beograd, 21. septembra. Kakor se izve iz vrst davidovičevcev, je dr. Voja Marinkovič na svojem včerajšnjem sestanku z g. Davidovićem obrazložil svoje stališče glede vstopa klerikalcev v vlado, odnosno radikalno stranko in naglasil. da ostane sedanja situacija nespremenjena vse dotle, dokler se ne sestane Narodna skupščina. Dr. Marinkovič je mnenja, da se bo v tem času položaj popolnoma razčistil in bo potem možno presojati, kako razpoloženje vlada v Narodni skupščini in kake nadalj-ne kombinacije bi bile mogoče.
Mednarodni kongres za tujski promet
— Beograd* 21. septembra. Danes opoldne je bil svečano otvorjen mednarodni kongres za tujski promet. Kongresa se udeležujejo delegati Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Danske, Grčije, Holandske, Madžarske, Nemčije, Norveške, Poljske, Rumunije, Švedske, Švice, Turčije in Anglije. Jugoslc-vensko delegacijo vodi Slovenec dr. Ciril Žižek. Svečane otvoritve so se udeležili zastopniki vlade, predstavniki oblasti in zastopniki vseh naših tujsko prometnih organizacij. Kongres se bo bavil zlasti z ureditvijo enotne propagande v Ameriki, z vprašanjem razpečevanja propagandnega materijala ua parnikih in vlakih ter z olajšavami v tujskem prometu. Na čast udeležencem kongresa jim priredi beogradska občina banket
Likvidacija klerikalne stranke
SLS se je odpovedala samostojni politiki in postala sestavni del radikalne stranke. — «Slovenec» se ne upa povedati volilcem SLS resnice. — Združitev reakcije bo pospešila osnovanje demokratske fronte.
Klerikalci so se odloČili, da vstopijo v radikalni poslanski klub, in z. plačilo so dobili en ministrski portfelj ter mesto državnega podtajnika v prosvetnem ministrstvu. Dr Gosar postane minister za socijalno politiko, prof. Sušnik pa podtajnik v prosvetnem resoru. SLS se je odpovedala samostojni politiki: klerikalnega poslanskega kluba v novem parlamentu ne bo več, dr. Korošec ne bo več vodja samostojne klerikalne parlamentarne delegacije, pač pa bo postal podpredsednik radikalnega kluba.
Dr. Koroščeva kapitulacija je večja in obsežnejša po svojem bistvu, kakor je bila Radičeva. ki je sicer priznal vi-dovdansko ustavo in se odpovedal re-publikanstvu ter vsem separatisitičnim težnjam, vendar pa znal kljub temu ohraniti samostojnost svoje stranke.
SLS je postala sestaven del radikalne stranke, odpovedala se je svoji preteklosti in poleg odgovornosti, ki jo nosi za negativno delo v preteklih letih, prevzela nase tudi odgovornost za delo radikalne stranke, ki je poleg drugega tudi v prvi vrsti kriva, da nimamo v naši državi izenačenih davčnih bremen.
Korak dr. Korošca in njegovih tovarišev pomenja v svojem bistvu likvidacijo programa SLS, kajti ljudje, ki so pisali, da v Srbiji sploh ni nobene krščanske stranke in da so vse tamošnje stranke, tudi radikalna, pod vodstvom in vplivom f ramazonstva, ki pa sedaj sami vstopajo v radikalno stranko, ne morejo več govoriti o kakem svojem posebnem programu, ako izvzamemo njihove osebne namene in cilje rimskega klerikalizma, ki mu je glavno načelo, da namen posvečuje sredstva.
Za klerikalno neiskrenost je značilno, da se današnji «Slovenec» ne upa odkrito povedati svojim ljudem, da so klerikalci dobili enega ministra v vladi samo pod pogojem, da vstopijo v radikalni klub in postanejo sestaven del radikalne stranke. V strahu pred svo-
jimi volilci, ki sedaj zopet spoznavajo, da so jih klerikalni voditelji pred volitvami prevarili, ko so vplivali nanje z verskimi argumenti, se jim ne upajo natočiti čistega vina.
Dvomimo, da bi klerikalna stranka v Sloveniji dobila 20 mandatov, če bi povedala volilcem, za kakšno ceno se ima doseči njeno sodelovanje v vladi. Mi smo pred dnevi pozdravili likvidacijo klerikalne stranke ne samo zato, ker je verska in pokrajinska, ampak tudi zato, ker klerikalni voditelji sedaj ne bodo mogli več igrati dvojne vloge, ker se ne bodo mogli več izgovarjati na radikale, češ da jih ovirajo v njihovem delu. Postali so sedaj sami sestavni del radikalne stranke. Treba pa je to slovenskemu ljudstvu odkrito povedati, treba mu je povedati, da se je dr. Korošec zvezal z g. Vukičevićem na življenje in smrt, da dr. Korošec odobrava vsa dela Vukičevičeve vlade, da odobrava demontiranje našega šolstva v Sloveniji itd. itd.
Izvršeno je, vzklika današnji «Slo-veneo, ki pove samo. da je «izpolnjen blejski pakt», zamolčuje pa, za kako ceno se je to zgodilo. Za en ministrski portfelj so voditelji izročili SLS g. Vu-kičeviču in njegovim radikalom, ne da bi imeli toliko poguma, da bi povedali svojim volilcem, kaj so postali. Seveda tudi ne pove, da so klerikalci morali izpolniti blejski pakt v celem obsegu, &. Vukičevič pa jim je dal mesto obljubljenih dveh. samo enega ministra.
V ostalem bo združitev vseh reak-cijonarnih elementov v državi le pospešilo osnovanje velike demokratske fronte in bo razčistilo pojme v našem političnem življenju. V tem pogledu je značilno pisanje demokratske «Pravde». ki stoji pod vplivom zunanjega ministra dr. Marinkovića in ki se ne zavzema samo za ustanovitev demokratskega bloka, temveč za popolno združitev demokratskih strank.
Ljubljanska porota
Ljubljana. 21. septembra.
Pri včerajšnji obravnavi proti krojaču Albertu sta bili stavljena porotnikom dve vprašanji, prvo, slavno, če je kriv hudodelstva goljufije in če je ogoljufal namenoma razne tvrdke za znesek nad 202.000 Din in drugo, za slučaj, če bi prvo zanikali, če je kriv, da je L 1922 do 1926 v Ustju kot dolžnik mnogih upnikov vsled malomarnosti postal Dlačdla nezmožen, ker je lahkomiselno in nerazmerno uporabljal kredit in oškodoval svoje upnike ter ni pravočasno predlagal otvoritev konkurza.
Prvo vprašanje so porotniki enoglasno zanikali, a drugo eventuelno soglasno potrdili, na kar ie bil obtoženec obsojen na 6 mesecev strogega zapora s trdim ležiščem.
TAT LOJZE.
— Vidaš ga, kako dolge prste ima, tega se ie pa gotovo mnogo prijelo, ie dejal med poslušalci mlad čevljarski pomočnik, ki je spoznal v obtožencu, ki so ga pripeljali na zatožno klop svojega nekdanjega delovodjo Alojza Zalaria iz Studenca pri Mariboru, rojenega 15. decembra leta 1895 v 2alni in že kaznovanega.
Čevljarček, ki ie zagledal obdolženca, si je kar pomel roke. tako je bil zadovoljen. Dejal je. da je delal kot vajenec skupaj z Lojzetom, ki mu je večkrat pošteno uro navi] ,a sedaj sedi Loize tukaj da mu Jo bodo navili drugi.
Zapisnikar je bral obširno obtožnico, ki očita Lojzetu, da je ukradel Tazoe predmete v skupni vrednosti nad 20.000 Din. Predvsem je odnesel mnogo moške obleke, perila, klobuke, rute, ženske čevlje, rjuhe, blaga žensko obleko, zlate prstane in drugo ropotijo.
Lojze Zalar ie poznal že od volakov Andreja Grčarin. doma v Kamniku pri Pre-serjih. Leta 1920 ie Andrejčeta tudi parkirat obiskal. Ko ie bil okoH Božiča istega leta pri njem, je opazil, da ima Grčar dosti obleke ponudil mu ie za sukno m klobuk 250 Din. Ko bi moral plačati.je dejal Andrejčku. da slučajno nima pri sebi denarja, ker ima založenega v svoi »lager« v Kamni gorici, kjer ima polno stare obleke in novega blaga. Dejal je Andreju, naj ga čaka drugi dan na ljubljanskem kolodvoru. Če ga ne najde, naj pa pride kar v Kamno gorico kler mu bo takoj plačal kupnino.
Grčar je res prišel, v Ljubljani ga ni dobil, v Kamni gorici je pa izvedel, da le fant premeten tat in goljuf, ki nima nikakega skladišča. Obtoženec pa se ie čez nekaj tednov spet prijavil pri Grčarhi, ki ga je na napodil, in Loize ie izginil. Zvečer okoli 20. ure je bil Grčar v svoji spamici, odšel je, a ko se je čez dve uri vrmM, je opazil, da ga ie med tem Loizek obiskal mu odnesel več oblek ter tudi nekaj denarja v skupni vrednosti 3176 Din ter jo je pobrisal skozi
okno. Obtoženec se je potem klatil po Ra-zvanju, po Malem Vrhu, v 2alni, Podlipo-glavu. Peržanu. Slivnici. Rudniku in Ponovi vasi, povsod je pustil za seboj sledove, povsod kaj odnesel.
Aprila 1 1923 je igral pri natakarici Roži na Rudniku Mico Kovačevo, kjer se je gostil, a nič plačal. Obtožnica ga dolži, da je tudi varal javne oblasti, dajal napačne podatke o svojem imenu rojstnem kraju in sploh o svojih razmerah. Za ta slučaj je bil zavarovan z oblastnim izkazilom in se predstavljaj kot Rudolf Lechner. katerega iz-kazilo ie imel.
Ura njegove svobode je odbila. Molče posluša obtožnico in sam sebi ne more verjeti, da je tak grešnik, saj je obdolžen hudodelstva tatvine, prestopka poneverbe in goljufije ter prestopka proti zglaševalnim predpisom.
Poroti ie predsedoval višji svetnik dr. Kaiser. prisednika sta bila svetnik Stuhec in sodnik dr. Petelin, državno pravdništvo je zastopal drž. pravdnik Lavrenčak. a obtoženca je zagovarjal dr Žužek.
K razfpravi je bilo povabljenih 21 prič. od katerih je Smrekarja zadel nrrtvoud. a njegova žena leži v porodni postelji, a priča Suhadolnik. ki je tudi važna, ie v Ameriki.
Obtoženec je bled, prikupljiv človek, pred porotniki sedi v riavi suknji ter ponižno odgovarja.
Ker manjka več prič in hoče zagovornik predlagati še druge priče, predlaga preložitev razprave. Državni pravnik se temu protivi in predlaga, da bi se razpravljalo, zapisniki nenavzočih prič pa prečitali.
Senat je sklenil razpravo nadaljevati.
Obtoženec se ie zagovarjal, da mu je dal g. 1924 umorjeni čevljar Miki ukradeno obleko na razpolago, da bi jo prodaja!. Tudi glede drugih tatvin se ie skušal izmuzniti z raznimi, večinoma jalovimi izgovori.
Slednjič je prišla na vrsto velika tatvina 22. februarja 1922 v Peržanu, kjer ;e bilo ukradeno Jožefi Kožuh moške ia ženske obleke, prstanov in perila skupaj za 6757 Din.»
— Blaga sem kupil za 4000 Din na Dunajski cesti v Ljubljani, nisem ga pa ukradel; samo datum me moti.
— Boste morali vodid dnevnik o tatvinah, da ne boste pozabili.
Publika zaploska.
— Potem ste obtoženi glede Spodnje Slivnice. AH ste 7. junija 1922. vzeli Francetu Habjanu iz zaklenjene hiše britve, uro. hranilno knjižico in drugo, vredno 562 Din
— Bil sem tedaj v Maribor«.
— Saj ste \ endar prodati »voienrn znancu britev.
— Ta me je pa zamenjal, drugi je moral biti.
— In na Rudniku 16. julija 1923 pri Joži Ustniku, ki mu je zmanjkalo 1777 Din.
— Jaz nisem bil, dvojnika-razbojnika moram imeti. Ves tisti čas sem bil v Studencih.
— Pa so orožniki poslali izvleček, da ste biii tedaj na Studencih odglašeni.
— Tisto knjigo čudno vodik), to ni res.
— Pa pet stanovanj ste imeli v kratkem Času. Izdajali ste se za Lechnerja.
— Ne, samo dve stanovanji sem imel.
— Že slučaj Jože Virant iz Ponove vasi, ki je bil olajšan za 3065 Din.
— Nisem  bil tam.
— Pa  imamo priče.
— A vendarle ni res. Le se priče zasliši te.
— Ali hočete še do prihodnje razprave sedeti.
— Raje še čakam, kot, da  bi bil po nedolžnem zaprt.
— 2e leta 1921. so vas oblasti iskale in smo vas šele letos dobili. Enkrat ste bili kaznovani pod lažiimenom Lechner in bili izgnani v Nemško Avstrijo.
Obdolženec molči.
^odni dvor je nato ugodil predlogu obtoženca radi zaslišanja danes izostalih prič in sklenil, da se razprava novih Pr'č preloži.
Dr Kramer o svojem sestanku z g. Davidovićem
— Beograd,  21.  septembra.  Ne glede na   razvoj   dogodkov v vladi    se z vso energijo nadaljuje akcija za združenje demokracije.    Posebno  važnost pripisujejo
politični krogi včerajšnjemu sestanku g. Davidovića z ljubljanskim poslancem dr. Kramerjem. Novinarji sn se za ta sestanek živo zanimali in se obrnili na dr. Kra-meria samega s prošnjo, naj jim pojasni stališče slovenskih demokratov v tem problemu.
Dr. Kramer je novinarjem izjavil, da je napravila gesta g. Davidovića, ko je naročil svojim pristašem v Sloveniji, naj glasujejo za SDS, y krogih slovenskih samostalnih demokratov izredno ugoden vtis in da vidijo v tem naklonjenost g. Davidovića do akcije za ujedinjenje vseh demokratov. Na vprašanje novinarjev, ali je razpravljal o tem vprašanju tudi z g. Davidovićem, je dr. Kramer naglasil, da je samoobsebi razumljivo, da se govori o uje-dinjene.iu, če se sestaneta dva demokrata. G. dr. Kramer smatra, da ie ta akcija na najboljši poti in da se bo v najkrajšem Sašo uspeSno zaključila.
ŠOLA NARODNEGA ZDRAVJA V ZAGREBU
— Zagreb, 21. septembra. Dne 3. okro# bra se vrši svečana otvoritev šole narodnoga zdravja, ki je bila ustanovljena s f>o» močjo RockefeMerjeve fondacije, ki je dala inicijativo za ustanovitev civilnih higijen« skih institucij v naši državi in je izdala ▼ to svrho že doslej nad 30 milijonov dinar* jev. Ta šola pa ni namerjena samo za higi» jensko inicijativnost naSe države, marveč za vse sosedne države. O priliki otvoritve se bo vršil mednarodni higijenski kongres, na katerega so povabljeni zastopniki vseh evropskih držav. i
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Berlin 13.515—13.545 (1353), CtiTih 1004—1097 (1095.5). Dunaj 7 9925— 8.0225 (8.0075), London 276.30 d. Newyork 56.65—56.85 (56.75), Praga 168.15—168K5 (168.45),   Milan  306.375—310.375   (.309 375).
Efekti: Celjska pos. 164 d, Ljubi j. kreditna 140 d. Praštediona 850 d. Kreditni zavod 160 d. Strojne tovarne 70 bi, Vevče 135 d Ruše 260—270, Kranjca nd. dr. 400 d, Stavbna 56 d, Šešir 104 d.
L osni trg: Tendenca neizp:eme»)e-na. Zaključkov ni bilo. Išče se brusilni m taninski les. Povpraševanje je za suha bukova drva fr. vag. nakl. post. a 19. Nudlk) se bordonaH fr. vag. nakl. post. a 250.
Deželni pridelki: Tendenca za žito ne-izpremenjena. Zaključkov ni bilo.
ZAGEBŠKA BORZA.
Devize: London 275.95—276.75, New York 56.626—^6.826. Milan 308.59—310.59, CuTth 1094—1097, Amsterdam 2277—2283, Berlin 1352.1—1355.1, Dunaj 799.25—802.25, Praga 168.05—1*8.85.
Efekti. 7% Invest. posojilo 1921 83% 2%% volna fleoda 380—382. Hipotekama banka 55. Ljubljanska kreditna 140, PraSte-dkrna 850, Trboveljska 485—490, Vevče 140—145
INOZEMSKE BORZE. — Curili. Beograd 9.13, Paril Milan 28.26.   London 25.2275, Newyork 51663» Đtftti U&30, Pn*a . .
77
35
Kaj je z regulacijo Ljubljanice?
Klerikalci vzrok Ugijeaskega škandala sredi Ljubljane. — Kdo Je onemogočil ljubljanski občini hidroelcktrično centralo?
Prosveta
Vrt Eden
Komedija. — Prevel I. Žagar. — Režiser, prof. O. Šest.
Za zunanje velesejmske nos etnike in za nedeljsko domačo publiko so rr.pravili in snoči prvič uprizorili to žkkr\ sko Spekulativno, čisto operetno, komediji za silo podobno barko. Brutalen naturalizem, nekaj solzave dejanske sentimentalnosti in neslane romantike je povezano v povsem neverjetno dejanje in v neduhovit ter borno borno-ren dramatičen kič.
Prvo dejanje «e sodi v zarderobi kološ-v ar skesa varijeteja. ki ima tajno sobico za sestanke. Med nemoralnimi članicami teja varijeteja ie zelo mlada pevka Tillv, nezakonska hči bednice. Tilllv ie krasno in pošteno dekletce Madam Siiss. lastnica varijeteja. zaklene Tillv z sener. ravnateljem (Jjessrmrom v garderobo, toda Tillv se naši Is tv a reši s tem da vrže ravnatelju v glavo šampanjke. Zato ie TiBy takoj odslovil ena.
Kot earderoberka oa deluje starikava dama. >Roza<*. vdova polkovnika in barona. Ta Roza si privošči vsako leto dopust štirinajstih dni ki jih oreživlia na morju s svojimi trdo orisluicrumi prihranki kot baronica polkovnica v družbi najodličnejše in najtroovitejše gospode. Roza vzame torej TiUy s seboi na rivijero, kjer nastopata kot mama in hčerka, baronica in baronesa.
Tu se zaljubijo v ljubeznivo rn orfzmal-
no Tillv stari aristokrati, med njimi celo minister jrrof: da bi zadržali baronico in baroneso čim dalje v svoji družbi, pri pi-ke>u nalašč izgubljajo na korist mame baronice. Tčllv pa resnično ljubi in končno zasnubi vseučil. docent pL VVemeke. Tilly noče varati in odkloni ljublieneza snubca. Seveda ie nesrečna, ko hoče obuoani docent neutegoma odpotovati: srnama^ baronica pa TiIIy pohčeri, tako da ic šanzonetk.i zdaj resnična baronesa.
V III. dejanju se v velikomestnem hotelu pripravlja uoroka: zbiralo se sv al je z darovi, sorodniki ženinov!, le ministra še pričakujejo. Pride pa kot svat tudi gener. ravnateli Glessing. ki ie izkušal Tillv v va-rijeteiu upijaniti in posiliti. Seveda spozna Tillvko in ji da razumeti, da je ne izda. ako se mu bo udajala. Tillv tega noče in pove vso resnico ženinu VVernekeju. Ta pa napravi škandal pokliče sorodnike in končno Glessinsa. ki obeta, da bo molčal kot grob... Poroka bi se torei vendarle lahko izvršila; toda zdaj noče Tillv. ker noče biti odvisna od podiega Glessinga. Jezna si strga poročno obleko z dragocenimi rodbinskimi čipkami s telesa in odide samo v kombineži. a ponosna beračaca s svoio »mamo« ...
V IV. dejani u sta Roza in Tilly zopet bednici. Ženin in sorodniki ponujalo Tillv 50.000 za to. da izgine in molči. Toda Tilly raztrga ček. Neko gledališče ponuja Tlllvki gazo 10.000 na mesec, ako bo nastopila v kombineži. Toda ona zopet ponosno odkloni. Tedaj pride knez Ebersmark. 75-letni starček, jo zasnubi in ii notarijatoo zajamči ogromno dedščino, ako se poroči ž njim in še pod pogojem, da nastopi kot nevesta v kombineži. Tilly vse sprejme in - komedije je, hvala Bogu, konec.
Predstava je bila po g- Šestu prav okusno izrežarana, a potrebovala bi še nekaj skušenj. Izvrsten VVemeke ie bil z. Peče k, Ki je danes močan steber naše drame in operete. Prav dober stric je bil g. Cesar, imenitno karakterizirana teta gospa Medvedova zelo realističen in povsem ustrežljiv šuft Glessing g. P o v h e, tipična judovska zvodnica Siissova ga. Ju van o-v a, jako posrečen knez g. Drenovec, takisto vrlo dobri aristokrati gg. Kralj Gregorin in Linah. Tillyko ie igrala z velifco rutino ca. Bal a tko v a. ki ie bila zlasti v HI. deianiu rn v resnejših momentih prav dobra. Vloga pa ni zanio in bi bila boli primerna ge. šaričevi ali gdč. Juvanovi. Rozn ie igrala ga. Avg. Danilova zlasti v 1. dejanju odlično: kot baronica je bila kasneje včasih preveč drastična garderoberka, dasi bi morala biti ves čas resnična baronica, torej brez proletar-skih gest in tonov. Od naše odlične umetnice s 40-letno igralsko karijero zahtevamo pač vedno največ! Živahne girls so bile gdč. Mira in Silva Danilova ter gdč. Vida Juvanova. Končno mi ie omeniti še pretirano karakteriziranega korup-tnega policij, vil komisarja g. M. Skrbinška ter prav živo resnično oodajauega plesnega mojstra g. Sancina. Ostale vloge so neznatne, epizodne.
Fr. a
Ljubljanska drama vprizori v čeArtek, dne 22. t. m. ob 20. uri v opernem gledališču
Shakespearejevo komedijo »Mnogo hrupa za nič« v režiji prof. Osipa Šesta. Poset-niki gledališke razstave imajo 20 odst. popusta o dnevnih cen. sicer veljajo običajne dramske cene.
Verdi: »Traviata«. V petek 23. t. m. se poje v ljubljanski operi Verdijeva »Tra-viatac, v kateri gostuje ga. Slatin - Davi-
dova iz Beograda in pa slovenski tenorist g. Peter Burja, član Narodne** gledališča v Mariboru.
Opgrai jamo    na  razpis   z leda liske-
aboasaja za sezono 1937-2* — Dosedas:; uspeh razpisa je zelo lep in so prvf triie redni abonmaji A, R in C že skoro popolnoma zasedeni. Zanimanje se kaže tudi i i rovo razpisani premierski abonma. In*', ^ente vabimo, da čim prej podnistji gleda« trflfl abonma. Priglasi se ^preemajo đn v -
note v veži dramskega frleda'išča.
£Betežmca
KOLEDAR Danes: Sred«. 21. septembra 1927: kit« hčani:  Matej; pravo*rfavr»i:  8. septembri. Rožd. Bo£.
Jutri: Četrtek, 22. septembra 1927; kato. ličani: Mauricij; pravoslavni: 9. septembra, Joahim i Ana.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: »Grofica Maric a». Kino Matica: «rMuhe iz ljubosumnosti*.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bohinc. Rimska cesta; Levstik. Rcsljeva cesta.
Jutri: Pioooli, Dunajska cesta; Baloarčič. Sv. Jakoba trg.
Soince zaide dajie« ob 18.01, vzide jtrtn ob 5.45 in zaide ob 17.59.
-
ZA NASE NAROČNIKE Danes so na vrsti naročniki serij A m B
Sport
16 oktober - olimpijski dan
Po sklepu medsaveznega odbori za IX. Olimpijado v Zagrebu se vrsi lo, okto» bra v vsi driavi Olimpijski dan. ki na.i bo mogočna propaganda za olimpijsko idejo in manifestacija napredka celokupnega sporta v Jugoslaviji.
Dogovorno z vsemi državnimi športni« mi savezi se prirede na ta dan v \»eh kra. jih. kjer obstoje športne organizacije, do* poldne veliki manifest acijski spre\*odi, k a« terih se morajo obvezno udeležiti rac športne panoge, ostali dan pa jc namenjen raznim športnim tekmam, katerih č»ti do* hodki pripadejo izključno državnemu olimpijskemu fondu.
Za Olimpijski dan bodo določili pristoj« ni športni savezi za posamezne soorte <->K vezne tekme in *o vse ostale tekme, v ko« likor niso prirejene izključno na koriti Olimpijskega dne, za ta dan prepoved a-ne.
Ker bo Slovenija brez dvoma morala ;a = stopati jugo&lovenski zimski sport že na zimsko<6portni Olimpijadi meseca februar*
/a 1^28 v St. Moritru v Švici, je nasa dol7« nost, da kar v največji meri podprcrr-> olwnq>ijako akcijo m ji damo z resno spon* no manifestacijo in tekmami moralno in gmotno oporo.
Porivamo vse športne organizacije in društva v Sloveniji, da v krogu svojega članstva intezivno agitira jo za čim veeji uppeh Olimpijskega dne.
Odbor za propagando IX. Olimpijade v Sloveniji,
m
— Madžarska — Jugoslavija. V nedelje se vrši v Zagrebu meddržavna tekma Madžarska — Jugoslavija. Postava Jugoslaviji je nastopna: Mihelčič — Ivković, Mitrović — Arsemjević", Donačić II, Giler.
— Češkoslovaški maratonski tek, V nedeljo je bHa v Pragi velika športna manifestacija, katere se je udeležilo okoli 30.00(> športnikov v sprevodu. Ka sporedu *o bile tudi razne športne prireditve, lahka atlet tka, nogomet, hokej itd. V nogometu je OtllBl slovaška zmagala nad Avstrijo z 1 : O. T i je bila tudi prva tekma za evropski zlati pokal, ki ga je daroval češkoslovaški ministrski predsednik ftvehla. V hokeju je zmagala Avstrija v razmerju 8 : 0. Zanimiv j* bil tudi 6eSkoslova5ki maratonski tek. Prvi je prispel na cilj Krof (Sparta) v 2 : 57 ; 50.2.
— Zagrebški sodnik Fabris je v nedelo sodil tekmo Avstrija — Češkoslovaška. Pra ški listi poročajo, da je sodil dobro, toda dunajska kritika z njim ni zadovoljna.
— Pred spopadom Deinp^ev — Tunnev. Jutri se udarita znamenita boksarja, in ?ieer v Chicagu za  naslov  svetovnega  prvaka v
boksu. Priprave m mateh so ogromne. Ka kor poročajo listi, se pripelje vee sto n*»\v-vorških bogatašev na borbo v letalih. Zračni prevoz stane na progi Chicago — Newyork 550 dolarjev. V Chicagu vlada zadnje dni pasja vročina, zato sta morala Dempsev in Tunnev prekiniti svoj trening
O klerikalni skrbi za Ljubljano prida najbolje nere^uhrana Ljubljanica, srn radiji* ve vode, ki se pretakajo po kotanjah strna ge, bujno zelene oaze sredi umazanih mfa>» kuž z edinimi svojimi prebivalci, debelo ia* pitanimi podganami, ki pose ca jo obrežne hiše in so v nesnosno nacttogo prebivalstvu ob Ljubljanici.
Nere^ofiraD* Ljubljanica je SkandaL, nad katerim se upravičeno zgražajo doroačani m tujci.
Regulačna dela v Ljubljanici bi morala biti po prvotnem načrtu končana že I. 1915., prišla pa je vojna in vse je zaspalo. Danes obstoja nevarnost, da propadejo že.naprav* Ijena dela m dasi je bil dr. Korošec dve leti ljuMjanski poslanec in dasi je imela. SLS ob sestavljanju državnega proračuna tri ministre v vladi, ni ničesar poskrblje* nega. da bi se moght ta dela nadaljevati.
Klerikalci so napram temu problemu, k! fe eden najvažnejših za LJubljano v esteV skern in higjerwkem oziru, kakor rudi za bližnje Barje v gospoda rsrkem pogledu, ostali povsem pasivni kakor vsa prejšnja leta, ko je klerikalni deželni odbor zane* mari! izvedlbo započetih re^ulačnih del.
Da so krni samo klerikalci, ker Ljub« Ijanica še ni regulirana, -je ugotovil že po* kojni dr. Karel TV&ler, ki se je kot Član deželnega odbora zaman boril proti sklepom večine.
V času občinsfcOi volitev L 1921 je dr. Karel Triller na shodu demokratske stran* k© v Ljubljani izjavil:
•rSkandal je, da danes Ljubljanica ni re* gulirana, škandal je, da danes kanali niso urejeni, kanali, iz katerih preti oleuženje* Nastane vprašanje: Kdo je bil kriv?... Jaz pravim na ves glas: «\SLS in nihče drugj!» Naglašam: ocTisti deželni odbor, ki je zabra» r.il, da bi se bila ta dela izvršila S
Regulacijo Ljubljanice je vodilo poseb? no podjetje, to je komisija za oeuševanje Barja s pomočjo fonda, v katerega so pri* spevali vla dežela in 10 96 »nestna ob* eina Re tuLcna dela se pričela pred voj* no izvrševati, toda vojna jih je nepričako* vano ustavila, Ze pred vojno je dr. Sušter* šič regulačna dela zavlačeval, ker ni hotel dati na razpolago v ta namen nabranega fonda, ki ga je upravljal deželni odbor. Po* trm je izbruhnila vojna. Ta čas je deželni odbor dela brez potrebe popolnoma ustavil, češ. da ne da niti vinarja, dokler mu avstrijski poljedelski minister ne izplača ob izbruhu vojne ustavljene agrarno*kuIturne
Jean de la Hyre: \ 5
500
II.
NEPRIČAKOVANA OVIRA.
Leticija je pozvala beneškega voja* ka s seboj v jekleno celico št. 11, kjer so pod Faultonovim nadzorstvom se* stavljali aeroplane.
— Kapitan mi je naročil, naj izročim tega moža vam, — jc dejala Leticija. Naročil je, da sc mu ne sme zgoditi nič zalega.
Faulton se je ozrl na vojaka, stoje* čega na pragu s helebardo v roki. Po čudni obleki in preplašenem pogledu je spoznal, da ima opraviti z ujetnikom.
— Razumem, gospod, — je odgovo* ril Leticiji.
Ton, s katerim je izgovoril besedo «gospod», je spravil Leticijo v zadrego. Spomnila se je, da Faulton vse ve.
Toda kakor da ni opazil njene zadrege, je Faulton osorno zaklical:
— Bernardi
Iz skupine delavcev je stopil mlad podčastnik.
— Odvedite tega moža v jetniško
subvencije, ki pa je tvorila najmočnejši agi« tacijski fond SLS.
Med vojno je prišlo v Ljubljano na tiso« če in tisoče italijanskih vojni ujetnikov, kvalificiranm betonskih delavcev. Ker je vojna uprav* ponudita te vojne ujetnike ko* misiji na razpolago, je dr. Triller v dežel« nem odboru opetovano stavil nujni predlog, naj se regulacij« Ljoblj a niče i z vrb a po« močjo teh delavcev. Večina deželnega od* bora pa je to predlog kategorično odklonila.
Dr. Triller, ki je kot deželni odbornik imel neposredno vpogled v delovanje Ider* kalne večine deželnega odbora, je torej sam ugotovil, da so klerikalci kriv;, d* se Ljub« Ijanica ni regulirala žc med vojno. Takrat bi se to izvedlo s par milijoni kron. kar bi sedaj veljalo desetine milijonov dinarjev. Neregulirana Ljubljanica je smrdljiv spo« menik klerikalne skrbi za Ljubljano.
V zvezi z regulacijo Ljubljanice je bilo tudi vprašanje naprave dektridne vodne centrale ob šentpeterskem mostu, ki bi ob poglobitvi Ljubljanice dajala 1200 HP, kar bi zadoščalo za izpopolnitev parne centrale ter preprečilo pomanjkanje električnega to* Ica, ki je nastalo med vojno in po vojni in vsled katerega jc bil bivši £-erentski svet prisiljen razširiti sedanjo električno centra* lo. Klerikalni dežemi odbor se je z največ* jim odporom uprl zahtevi mestne ob&ne, ki se je potegovala za vodno silo, in vooHle ao se dolge pravde, v katerih je seveda končno zmagal deželni odbor s pomočjo avstrijske vlade.
Ako imamo torej sredi Ljubljane ogro* men vir okuževanja, neregulirano Ljublja* nico, ako imamo sredi Ljubljane razmere, ki bijejo v obraz vsem higijenskim zahte* vam, če Ljubljana nima danes svoje hidro* električ e centrale, so krivi tega samo klerikalci, ki so v svojem slepem sovraštvu napram napredni Ljubljani vedno ovirah' njen razvoj.
Ogromno milijonsko Škodo so že povz o* čili Ljubljani in njenemu prebivalstvu; da bi jo sdaj pozneje hoteli popraviti, niso niti z mezincem ganili, pač pa so znali na« ložiti ljubljanskemu prebivalstvu nova brj« mena v obliki no"ih davkov, ko so prišli v vlado in se polastili s pomočjo komisari* jata ljubljanske občinske uprave.
Ta klerikalna ljubezen napram Ljubljani bo tu.1: vzrok, da bo 2. oktobra ogromni večina ljubljanskih vohleev volila proti* klerikauiO,
celico. Vi prevzamete odgovornost, če pobegne. Vsako jutro mi morate poro« čati o njem. Pojdite!
Seržant Bernard je potrepljal Bene* čana po rami in ga odvedeL Benečan jc bil tako presenečen, da je brez ugovora sledil podčastniku v ječo.
Leticija se je hotela vrniti v jekleno celico št, 20, da pogleda, kaj počno nje* ni vojaki. Odšla je po glavnem hodni* ku. Komaj je pa dvignila roko, da bi odprla železna vrata, jc začula za seboj osoren glas:
— Gospod de Cleve! Prestrašena se je obrnila.
— Faulton!
Za njo je stal Američan. Oči so se mu čuclno svetile, vrat je bil iztegnjen, ustnice so mu drhtele. Iztegnil je dolge, z rjavimi kocinami poraščene roke. Leticija je slutila nevarnost. Naslonila se je s hrbtom na železna vrata in vpra* šala osorno: J
— Kaj se je zgodilo, Faulton? Odgovoril jc z izpremenjenim gla*
som:
■ — Zgodilo se je to, da sem zdaj pripravljen živeti? Da. živeti hočem ... zato, ker živite vi! Me razumete?
— Nc, ne razumem! — je odgovo* rilo dekle.
Nasmehnil se je in iztegnil roko.
\ oropane. Okno v sobi je bila samo priprto, okno na stranišču pa je bilo na stežaj odprto. Vlomilci so vdrli v stm* nova nje skozi okno na ntioo. Policijska
komisija je pregledala oropano stanovanje. Služkinja tudi ni bila že nekaj dni v hiši, ker je bil najemnik odsoten. Včeraj ie prišla, da uredi sobo za Irurfe-vića, ki je napovedal svoj prihod. O vlomu so obvestili tudi crolioo, ki je z avtom prispela v Zagreb in dosedaj še ni mogla ugotoviti, kaj so ji vse vlomilci odnesli.
Stjepan Ivančić, posestnik v Kutini, je zadnje čase obrekova! svojo ženo, kjer je le mogel in sicer iz ljubosumnosti. Osumil jo je, da Ijnbi nekega Miška i Mikaća. Žena ga je rotila, da nima z Miškom nobenega razmerja. Miško se je pa sam hvalil po vasi, da je Ivarrči-čeva njegova ljubica. Zato je mož ženo naganjal, naj toži lažnjivca. Prišlo je res do obravnave. Pred sodiščem se Miško r,i vedel baš kavalirsko, kajti izpovedal je, da je imel ljubavno razmerje s rožireljevo ženo. Stjepan in žena Mica sta odločno protestirala in sodišče jtma je verovalo ter obsodilo Miška na 8 dni zapora. Na Mico so pa še vedno kazati s prstom in jo imenovali prešestnico. Tudi njen mož se ni dal prepričati o njeni zvestobL V obupu je Mica počakala Miška na cesti in ustrelila nanj dvakrat iz zasede. Na srečo klevetnika ni pogodila, a orožniki so jo kljub temu zaprli. Pred sodiščem je izjavila: «Takoj ko pridem iz zapora, moram ubiti tega gada!*_
Pokrajinska razstava
Naša pokrajinska razstava ima letos z vremenom izjemoma srečo. Pri otvoritvi je res Hlo, zdaj je pa že tretji dan ugodno vreme in danes se je nebo popolnoma zjasnilo tako. da se nam obetajo najlepši jesenski dnevi, ki bodo privabili na razstavo marsikoga, ki bi ostal ob slabem vremenu doma.
Včeraj je bil pose t za delavnik dober. Ves dan so si posetniki ogledovali razstavljeno blago ic hodili po paviljonih, kjer je toliko lepega in zanimivega, da mora biti z razstavo zadovoljen tudi največji pesimist Splošno se čaje mnenje, da je letošnja pokrajinska razstava na višlcu. To velja slasti za gledališko, • vrtnarsko, sadjarsko, zelenjadno in vinarsko razstavo. Kdor je videl slične prireditve v drugih državah, mora priznati, da smo lahko Slovenci na svojo razstavo ponosni. Žal ne urvldevajo njenega pomena državne in samouprav, oblasti, ki mečeio organizatorjem polena pod noge, namesto da bi jih pri njihovem težkem de4u noupirale. Vodstvo velesejma odnosno pokrajinske razstave ima dan za dnem sitnosti s carinarnico in mestno občino, ki vidita v razstavi samo objekt za rzžemanje raznih javnih dajatev. Posledice tega čudnega stališča bo čutilo naše narod, gospodarstvo še boli, kakor jih ie čuti. Država in občrna bi pač lahko uvideli, da take prireditve niso crrkuSca podjetja, iz katerih se lahko izvleče vse, kar sploh morejo dati. Ako bomo na ta način pospeševali gospodarsko delavnost, nas čaica neizogibna propast
Danes je krasen jesenski dan in to se pozna tudi na razstavi. Posetniki hodijo radostnih lic od paviljona do paviljona in povsod je opadati živahno vrvenje. Popoldne bo sejmišče še bolj živo. Zvečer se pripravlja atrakcija v obliki tekmovanja najlepše babi giavice in najlepše kite. Tekmovanje se bo vršilo danes ob pol 9. v Dolničar-levem paviljonu. Ocenievaka bodo gg. Na-vinšek. Vavpotič in še nekateri drugi, ki bodo izbrani iz občinstva. Opozarjamo dame in gospodične na to tekmovanje, ki ima nedvomno svoj družabni pomen.
Včeraj smo poročali, da priredi sejmska uprava v petek popoldne mladinski dan. Ta dan je bil namenjen naši šolski mladini, ki bi si pod vodstvom učiteljstva ogledala pokrajinsko razstavo, obenem pa posetila Mali prater, da se proti nizki vstopnini v razne komedije in na vrtiljake malo razvedri in pozabava. Toda naša slavna prosvetna uprava je odgovorila na zadevno vlogo, da šolski mladini poseta razstave iz pedagoški ti (?) vzrokov ne more dovoliti. Radovedni smo, kakšni so ti pedagoški vzroki in zakaj bi si ne smela šolska mladina ogledati pokrajinske razstave. Menda se slavna prosveta boji, da bi se naši malčki pri pogledu na kakteje ali rdeča jabolka ne pohujšala. Živimo pač v času in v blaženi domovini, kjer eni podirajo, kar so drugi s težkimi mukami gradili. Žalostna nam majka!
Leticija je prijela za ročaj revolver* ja. Toda Faulton se za njeno grožnjo ni zmenil.
— Leticija ...
Zadrhtela je, dasi je pričakovala, da jo tako nagovori.
— Leticija! — je ponovil strastno. — Ali veste, da vam preti smrtna ka* zen, če povem kapitanu, da ste ženska? In da vas niti vaš ljubček d' Albaniac ne bo mogel rešiti?
—- Zblazneli ste, Faulton!
— 2e mogoče. Toda ne... nisem zblaznel. Vem dobro, kaj hočem.
— Kaj?
Faultonove roke so se iztegnile proti dekletu. Leticija je pa zgrabila nasilni* ka z eno roko za ramo. z drugo pa za« mahnila in mu prisolila zaušnico. Po« tegnila je revolver, nastavila cev Faul« tonu na čelo in vzkliknila:
— Faulton, molčali boste! D' Alba* niacu o tem vašem nepremišljenem ko* raku ne bom ničesar omenila. Ako bi mu povedala, bi vas ubil. Toda vi boste molčali. Ako črhnetc le besedico, vam lastnoročno poženem kroglo v glavo!
Od razburjenja ji je zapiralo sapo. Položila je samokres nazaj, se ozrla na spačen Faultonov obraz in spregovo* rila:
— Glup ste, Faulton! Mar se tako
govori z žensko? Z grožnjami me ho* čete preplašiti? Smešno! Saj se vas ne bojim in tudi braniti se znam. Zbogom! Se bova že še videla.
Menda je razumel Faulton te besede kot odpuščanje in migljaj, da upanje še ni pokopano, kajti obraz se mu je zjasnil. Čim je zaprla Leticija za seboj vrata, je zamrmral:
— Oprostite ...
Na hodniku se je Leticija naslonila na steno in začela razmišljati:
— Kaj početi? Povedati Jeanu? Ne. bolje bo molčati. Dokler sem sama, se lahko branim. Revolver bom nosila vedno pri sebi. Kar bo pa bo.
Pristopil ie seržant Gerin in vpra« šal, kakšno delo naj da moštvu.
— Ob dveh prenesite vse v dolo* čeno celico. Na površje se dvignemo šele jutri zjutraj. Ponoči očistijo potap* IjaČi dno in pot, po kateri se bomo dvi* gali. Ali bo delo do opoldne končano?
— Mislim, da bo.
Seržant se je vrnil k moštvu. Opol* o*ne je d* Albaniac poiskal Leticijo in jo informiral o vsem, kar je pravil be* neški magnat.
—Kai hočemo. — sc ie nasmehnila, — to dokazuje, da se človeštvo sicer stara, da pa kljub temu ni neumno. Ob« noviti sredi strojnega stoletja srednje*
veške Benetke — to jc imenitna ideja. Morda vam pa kapitan dovoli oditi za dva dni na dopust v Benetke?
D' Albaniac je odprl smeje vrata jedilnice, kjer sta sedela za mizo Nežna« nec in grof Mossenigo.
III.
PRVA POT V SVET. Med zajtrkom je Leticija napeto po* slušala Neznancev pogovor s članom beneškega Sveta desetorice in je kmalu pozabila na neprijetno srečanje s Faul* tonom.
Grof Mossenigo je govoril o običa* jih in šegah obnovljenih Benetk in pre« šel na življenje v ostalem svetu.
Kakor je bilo pričakovati, je ostala zemlja brez neobljudenih krajev. Ni obeh tečajih sc je ustanovila bocata in mogočna Polarna ribolovna družba, ki je zalagala človeštvo z najrazličnejšimi vrstami rib.
Svet se je razdelil v štiri mogočne države: Evropsko konfederacijo s sede* žem v Parizu, na čelu z velikim svetom in za vse življenje voljenim prezidem tom, Zedinjene države obeh Amerik na čelu s prezidentom, voljenim na de* set let; Azijatska Zveza na čelu z mo« narhom in Tihooceanske kolonije, ki jih upravlja prezident, določen vsakih sedem let na svetovnem kongresu.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Zagrebška pustolovka, — Vlom v stanovanje grofice Draškovi-ćeve, — Tega gada moram ubiti.
V Budimpešti jc policija aretirala neko žensko, ki se je izdajala za rusko veliko kneginjo Aleksandro Romano« vo. Preiskava je dognala, da je rojena Ruslovič in poročena z zdravnikom Klis čevičem. Kličevičcva jc zelo izobražena ženska, govori devet jezikov in je le* ta 1912. dovršila trgovsko šolo v Za* grebu. Potem sc je posvetila novinar* stvu. Med vojno se jc seznanila s so* trudnikom «Agramer Tagblatta» in je bila z njim aretirana in osumljena špi= jonaže ter obsojena na deset mesecev ječe. Med vojno ji je tudi umrl mož tci zapustil dvoje nepreskrbljenih otrok. Pustolovska žena jc potem odšla na
Dunaj, kjer so jo radi tatvine obsodili enkrat na štiri mesece, drugič pa na šest mesecev ječe. Za časa rdeče diktature na Madžarskem se je preselita v Budimpešto in stalno prebivala v So-pronju. Bila jc v službi sovjetov. Ko je padla sovjetska diktatura na iMad* žarskem, so jo internirali. Preslepila in omamila je v ječi nekega orožnika in ubežala v Zagreb, kjer jc ostala le malo časa. Iz Zagreba je odšla z Rusom Baljmovskim na Dunaj in nato v Mo* skvo. Iz Moskve sc jc napotila zopet na Madžarsko, da organizira tam ztve* čc Ruse, kakor se jc sama izrazila. NTa= zadnje so jo aretirali kot bolnicarsko sestro v Debrecinu. Znana jc bila pod imeni Marija Kladec, potem soproga Vladimira Čcviča, soproga Petra Plcsti« ča. Ada Umberto, Adela in Marija To* poljskaja, Aleksandra Tarnovskaja in
končno je postala ruska velika knegi*
nja ter je s tem naslovom odromala v zapor.
Včeraj so vlomilci obiskali stano* vanje grofice Draškovičeve v Gundu« ličevi ulici v Zagrebu. Zjutraj je prišla grofičina služkinja Štefanija Vrhovnik, da pospravi stanovanje. Med potjo je še srečala hišno Golubičevo. Štefanija nikakor n ..iogla odpreti vrat. Mislila j,, da so vrata znotraj zaprta in da se je vrnil podnajemnik, direktor Jugles, ki edini stanuje v palači in razpolaga s prostori, ker živi grofica stalno na po* sestvu svojega brata v Dugem selu. Te« daj je stopil k služkinji hišnik Golubič in ji pomagal odpirati vrata, ki niso bi* la zaklenjena, temveč od znotraj za* pahnjena. Vsi trije so pritiskali na vra* ta in jih za ped odrinili. Končno se jim je posrečilo odpreti tako, da so vstopili v stanovanje. Služkinja je vzkliknila, da jc nekdo vlomil v stanovanje, ker so bila vrata založena v divani, miza« mi in stoli.
Odstranili so barikade in odhiteli v posamezne sobe, da vidijo, kako izgledajo. V sobi najemnika so osupli obstali. Vse, kar se je dalo v sobi premakniti, je bilo razmetano. Oprema je bila s silo odprta in razmetana po sobi. Na pragu ta ležala dva kovčega, natrpana z obleko. Iz omare je bilo pokradeno perilo. Skratka, soba je bila popolnoma opustošena. Tudi sobe, kjer stanuje grofica, če pride v Zagreb, so bile
Dnevne vesti.
VA Ljubljani, dne 21. septembra 1927
—- Katoliške imami je. > Slovenec poroča iz Maribora, kakor da je SDS nasprotovala gimnaziji v Mariboru, ker je humanistična, držala pa realno gimnazijo v Kranju. Ni treba povdarjati, da katoliški pisec te notice vedoma laže. Take rmfamije so redke celo v današnjih razmerah in vredne morale, ki vlada v SLS. Pač pa je na drugi snani resnica, da se je redukcija izvršila vsled finančnega zakona in po sporazumu z SLS.
— Novo korito pri Zbornici TOI. Iz
obrtniških krogov smo prejeli: Med obrtniki in drugimi pridobitnimi krogi je vzbudila vest Slov. Naroda« o razpisu mesta namestnika generalnega tajnika pri Zbornici za trgovino ,obrt in industriju veliko pozornost, deloma ogorčenje in ostro kritiko. .Mesto se razpisuje tik pred volitvami in popolnoma neutemeljeno. Vse obrtnike za-nima. na kakšen zakonit način se je kreiralo to mesto. V obrtniških krogih pa se tudi vzdržuje vest. da je ta razpis popolnoma formalnega značaja in da je mesto rezervirano nekemu mlademu radikalu — politično - upravnemu uradniku. To smatrajo vsi obrtnik! za največjo strankarsko protekcijo in koritarstvo, ker se obenem prezirajo dosedanji tajniki, ki imajo strokovno prakso, dočim dotični pač še nima niti pojma o trgovski politiki.
— Iz carinske službe. Iz državne službe sta odpuščena carinika Vekoslav Slavič in Peter Oznjanovič, oba pri cariniki v Mariboru. V višjo skupino so pomaKajeni cariniki Ivan Skala, Fran Dubravič, Anton Terček in Ivan Bukovec, vsi v Ljubljani ter Miha Čop v Tržiču.
— V naše državljanstvo je sprejet ruski emigrant Aleksander Kulakov, inženir direkcije državnih železnic v Ljubljani.
— Potres. Iz Kozjega nam poročajo, da so Čutih v pondeljek 9. t. m. ob 12.uri 5 minut precej močan potresni sunek, ki je traja! sekunde. Potres je imel južno-sevemo smer.
— Marko Trifkovič odpotoval v inozemstvo. Bivši predsednik Narodne skupščine M. Trifkovič je včeraj prispel v Ljubljano fer preko Jesenic nadaljeval vožnjo v inozemstvo. G. Trifkovič potuje s svojo hčerko iu sinom v Bad Gastein, kjer ostane delj časa na odmoru.
— Državni proračun za leto 1928-29. Vsa ministrstva so poslala finančnemu ministru svoje proračune za leto 1928-29, ki jih sedaj pregleduje proračunski oddelek finančnega ministrstva. Do 20. oktobra t. 1. bo pregled proračunov končan.
— Gradnja velike livarne železa. V generalni direkciji državnih rudnikov se izdeluje načrt gradnje velike državne livarue železa. Načrt se predloži ministrskemu svetu v odobrenje. Kraj, kjer naj bi se ogradila ta livarna, še ni določen. Za zgradbo livarne se najame večmilijonsko posojilo
— Zatvoritev učiteljišč. Po redukciji osnovnih šol in gimnazij prihajajo na vrsto učiteljišča. V prosvetnem ministrstvu je že izdelan načrt za redukcijo učiteljišč. Prosvetni minister predloži prihodnje dni ta načrt ministrskemu 6vetu v odobrenje.
— Pilotske šole. Glavni odbor Aeroklu-ba v Beogradu je sklenil, da se začetkom prihodnjega leta ustanove posebne pilotske šole v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in Skopi ju.
_ Poštnobrzojavna šola v Beogradu. V
poštnobrzojavni šoli v Beogradu je bil v pondeljek 19. tm. otvorjen višji kurz za poštne uradnike in uradnice. V tečaj je sprejetih 26 kandidatov in 14 kaadidatinj, veS tudi iz Slovenije.
— Redukcija srednjih šol. Radikalno vladno »Vreme< piše k redukciji naših gimnazij kratko in cinično: ^Povodom redukcije Slednjih šol je prosvetno ministrstvo prejelo mnogo protestov iz vseh mest, kjer so bile ukinjene gimnazije. Med tem se ministrsko na vge te proteste ne bo oziralo, če zahteve, da se prekliče redukcija, niso opravičene. Samo v skrajnem slučaju se bodo protesti uvaže vali. .
— Glavni odbor Udruženja jugosloven-skih nacijonalnih železničarjev. Meseca avgusta se je vršil v Subotici kongres Udruženja jugoslovenskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev, ki je bil prekinjen iu se je v nedeljo nadaljeval v Brodu ob Savi. Na kongresu je bil^izvoljen nov glavni odbor, ki ga tvorijo: predsedn. Laza Gjorgjc-vić, podpredsednika Miloš Jojič in Rado Jankovič, tajnika Jovo Bakič in Vasa Knežević, blagajnik Rada Milosavljević. V redakcijski odbor glavnega društvenega glasila >ŽeIezničarc so izvoljeni: Josip Simončič, Franjo Remic, Veljko Zekič* in Nikola Pav-lovič. Kongres je izdelal obširno spomenico na prometnega ministra glede izboljšanja socijalnega in materijalnega stanja železničarjev in brodarjev.
— Za povzđigo turizma. Ker je prihodnje leto pričakovati še večji dotok inozemskih turistov v našo državo, je ministrstvo tigovine in industrije sklenilo, zahtevati povišanje kreditov v »vrbo povzdigo turizma v prihodnjem proračunu. Zadevni predlog bo obširno utemeljil trgovinski minister dr. Spaho.
— Ponovavas pri Grosupljem. Blizu Ponove vasi se nahaja griček Tabor s prij 12.10 cerkvico sv. Nikolaja — z visokim obzidjem še iz turških časov, odkoder so naši ludie metali vroče olje na Tnrke, ter tako premagali. Od tam je 10 minut oddajna podzemeljska jama župana Permeta. Dne 25. septembra se vrši na Taboru v obllŽju ^Ledenice« velika veselica z bogatim srečo! crvom, šaljiva pošta, strelišče, turška kavarna, janc na ražnju itd. — Pri veselici igra godba na pihala iz Št. Jurija. Ogleda si lahko vsak na novo urejeno podzemeljsko jamo »Zupana Permetac razsvetljena z »Aurovo lučjo« — napravljenih je več hodnikov in raznih stopnic, ter je vsakemu lahko dostopna. Jama je bogato okrašena s krasnimi naravnimi kapniki stalagmitov m stftiaftitov. Ogleda si lahko tttdt Lede-
nico in Mikličevo jamo. — Za dobro kapljico in jedila preskrbljeno. Za udeležence železniška postaja Grosuplje. Prihitite vsi in posetite našo jamo.
— Vilfanova koca na Begunj šc ki ostane odprta do vštetega 25. septembra.
— Žensko šibanje. Dne 17. in 18. t. m. je bila druga skupščina »Aljanse« (zveze) Ženskih Pokretov v Beogradu, katere so se udeležile zastopnice 13 feminističnih društev naše države. Pod predsedstvom Slo venke g. Alojzije Stebi, se je razpravljalo predvsem o metodi dela, ki naj pospeši uresničenje stremljenj ženskega gibanja v naši državi. Kot prvo skupno akcijo v to svrho je smatrati organiziranje manifesta-cijskili shodov za volilno pravico v vseh večjih krajih države ob pričetku zasedanja skupščine. Kdaj in kje se bo vršil tak shod v Ljubljani, bomo še poročali.
— Iz Laškega nam poročajo: Odkar so odšli iz našega mladega mesteca letoviš. carji, je zavladalo v njem bolj mirno življenje. Toliko tujcev kakor letošnje poletje še ni bilo nikdar. Gostom so toplice ugajale in so bili z letoviščem zelo zadovoljni. Po grešali so pa več ali mani dobro pitno vodo Z vodovodom, ki se nam obeta, mesto veliko  pridobi.  Hvaležni  smo  možem, ki delajo na to, da dobimo zdravo pitno vodo — Hmelj se ie imenitno ohnesel in bo vrgel lepe denarje. Vse kaže, da se bodo vinogradi bolj in bolj preurejali v hmeljmke Tudi drugače je kmet z letino zadovoljen Zlasti lep je krompirjev pridelek. Dobe se po pol kg težki krompirji. — V premogovniku  je  zaposlenih  620  delavcev, dnevna produkcija jc 33 vagonov. Noben premo govnik T. P. D. ne daje tako dobrega pre moga kakor naš. Največ ga vzame želez niška   uprava  za  brzovlakc.  kar  nam je lahko v ponos.
— Železniška nesreča v Dobrepoljah. O železniški nesreči v Dobrepoljah smo prejeli kratko poročilo, ki naglasa, da je to v Sloveniji ena večjih železniških nesreč, ki so sicer dokaj redke. Včeraj okoli poldne se je tovorni vlak zaletel v nabiralni vlak, ki je pred njim vozil po istem tiru. Pri karambolH sta iztirila dva tovorna vagona, ki sta se precej poškodovala. Človečkih žrtev ni bilo, pač pa je materijaina škoda cenjena po komisiji, ki je prišla v Dobrepolje iz Ljubljane, na približno 45.000 Din. Promet je bil na postaji ustavljen od 12.10 do 19. Pomožno osobje iz Ljubljane, Grosupljega in delavci na dobre-poljski postaji so v kratkem času popravili tir in iztirjena vagona postavili naz;:j na tir. Posebna komisija bo ugotovi'! vzrok nesreče. Ugotovljeno je, da ie nsob'e, videč kritični položaj, storiio vse. da je preprečilo še večjo uesrečj.
— Novi atentati na vlak pri Gjevgjeliji. Iz Skoplja poročajo, da je bi' včeraj i>o polnoči izvršen atentat m vlaic ki vozi iz Strumice v Gjevgjelijo. Pri 115 kilometru je vlak zadel v bombo, ki je eksplodirala. Strojevodja je bil toliko duhaprisoten, da je vlak pravočasno ustavil in se ni zgodila večja nesreča. Blizu kraja, kjer je eksplo-diiala bomba, so našli pismo, pisano v bolgarščini in podpisano od makedonskega revolucijonarnega komiteja. Iz tega sklepajo da je atentat delo Makedoncev.
— Težka železniška nesreča pri Vare-šu. V torek popoldne se je pripetila težka železniška nesreča na gozdni progi blizu Paltov Hana. Z lesom natovorjen vlak je skočil s tira in se prevrnil po bregu navzdol, železničarja Kortoviča in Bekaroviča so leseni hlodi popolnoma zdrobili. Brez-zavestna in težko ranjena so prepeljali v bolnico, a ni upanja, da okrevata.
— Smrtna stava z jajci. Dva mladeniča Golovrat Luka in Ilija Spahič sta sklenila stavo za 10 Din, da bo Ilija pojedel 25 trdo kuhanih jajc zaporedoma. Oba sta iz seia Jasen pri Mostarju. Na posledice te nepremišljene stave nista pomislila. Ilija je kmalu zbral 25 jajc jih skuhal in stava je začela. Ko je pojedel deseto jajce, je začutil v želodcu bolečine, a se je premagal in ni rekel besedice. S silo je zaužival še ostala jajca. Sele pri osemnajstem jajcu se je zrušil na tla in se zvijal v krčih od bolečin v želodcu. Vsaka pomoč je bila zaman. Nesrečni mladenič je plačal nespametno stavo z življenjem.
—Pri zastajajočem telesnem odvajanju,
napetem telesu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražlivosti, občutku tesnobe, splošnih slabostih, utrujenosti pospešuje prirodna grenčica »Franc-Josef« brez truda m bolečin lahko izpraznitev. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo Franz-Josef z velikim uspehom porabljali pri moških- ženskah in otrokih.
Iz Ljubljane
— Ij Patrijarh Dimitrije v LJubljani. Kakor poročajo beogradski listi, odpotuje patrijarh pravoslavne cerkve Dimitrije v Sk>venijo, da nadzira pravoslavne občine. Patrijarhu prirede v Ljubljani svečan sprejem.
— t Na ženski obrtni šoli se vrši vpisovanje izrednih učenk (hospitantk) za šivanje ali vezenje 22. in 23. septembra ob 10. in 16. Pouk se prične z mesecem oktobrom.
— Ij Nezgoda ljubljanskega tovar en arja.
Znani ljubljanski tovarnar sadnih sokov g. Srečko Potnik iz Ljubljane, Metelkova ul. 13: se je v pondeljek popoldne peljal na zdravljenje v Rogaško Slatino. Ker pa rmi je postalo med potjo slabo, je v Celju izstopil. Nastanil se je v »Celjskem domu«, Kjer se mu le slabost še povečala in poklicani zdravnik je ugotovil kap v levi strani telesa ter odredil, da so ga prepeljali v javno bolnico. Kakor nam poročajo, se ie njegovo zdravstveno stanje znatno zboljšalo in je že izven večje nevarnosti. G. Potne govori ter bo koncem I
tedna zapustil celjsko bolnico. G. Potniku, ki vživa v ljubljanskih in ostalih gospodar-skih krajih splošne simpatije, želimo, da bi kmalu povsem okreval in se vrnil na delo.
— Ij Vreme. Snoči ob 21. je kazal barometer 761, termometer + 18.2° C, danes ob 7. zjutraj barometer 765, termometer + 14° C, opoldne barometer 763.5, termometer -f- 24°  C. Zjutraj močno megleno.
— Ij Udruženje gled. igralcev mestni odbor Ljubljana, ima svoj redni občni zbor v nedeljo 25. t. m. ob 10 uri dopoldne \ opernem gledališču (zborova dvorana). Odbor.
— Ij Javna risarska šola se otvori letos v področju umetniške šole »Probudac v poslopju tehniške srednje šole, v istem obsegu kot je bila nekdaj. V to šolo se sprejemajo pomočniki in starejši vajenci vseh stiok In obrti. Pouk bo ob nedeljah od 9.—12. ure. pričetek pouka v nedeljo 2. oktobra 1927. Cas pouka je ugoden tudi za one, ki bi se vozili z vlakom v šolo. Vpisovanje dne 25. septembra in 2. oktobra od 9.—11. ure, pritličje desno soba št. 6. Podrobnosti o pouku daje pri vpisovanju vodja šole prof. Anton Sever.
— li Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga < opozarja cenj. javnost na številna vprašanja, da nima ničesar skupnega z nameravano prireditvijo tombole neke želez.ii-čarske godbe, za katero se v teh dnevih prodaja tablice. Odbor.
— Paviljon Dolničar vsak večer od 18 do 2 ure prvovrsten koncert.
— Ij Sokol »Šiška« otvori plesno šolo 1. oktobra.
— Ij Tatvine. Hlapec Anton Terglav je kupil od nekega tovariša več obleke za 100 Din. Ko se je na to odstranil za de:j časa iz hleva, mu je prodajalec obleko odnese! in naravno tudi 100 Din. — Na Starem trgu stanuioči uradnikovi soprogi Heleni Serše je v nedeljo med gnječo povodom revije narodnih noš na velesejmu neznan že-par iz ročne torbice izmaknil denarnico, v kateri je bilo 250 Din gotovi ie. Ta žepna tatvina ie bila v nedeljo na velesejmu edina, čeprav se je prebrisanim žeparjem nudila rajboliša prilika, da pridejo na svoj račun.
— li Pogrešan. Trgovec na Selu Ivan Rahne je policiji naznanil, da že od 19. tm. pogrešajo trgovskega vajenca Leopolda Kota rja, doma iz Gabrovke pri Moravčah.
—!j Zapiranje gostiln. Za Časa pokrajinske jesenske razstave je policijsko ravnateljstvo dovolilo gostilnam, ki so v nepo-redni bližini velesejma, da smejo imeti svoje lokale odprte do 1. ure ponoči. Drugi gostilničarji v mestu so to dovojenje tolmačili po svoje in imeli te dni svoje lokale tudi odprte do omenjene ure. Službujoči stražniki so te gostilničarje opozorili, da ne smejo imeti lokalov odprtih, kakor one gostilne v bližini velesejma. Nastop policijskih organov je vzbudi! med gostilničarji ostro kritiko.
—Ij Drobiž policijske kronike. Aretirane in zaprte so bile včeraj štiri osebe. Neki Bosanec, ki je baje nabiral dekleta po posredovalnicah za Balkan. Prvotno je bil osumljen kot trgovec z dekleti, izkazalo pa se je. da je slaboumen. Policija je prišla na sled neki zelo rafinirani tatvini, v katero so zapleteni trije mladeniči, ki so bili včeraj aretirani. Prijavljeni sta dve manjši tatvini. Končno je prijavljenih 10 voznikov odnosno kolesarjev radi prestopkov cestnop-olicijske-ga reda.
—Ij Privatni detektivski zavod. Rimska cesta št. 9. 2117n * Razstava In zaloga   pletilnih strojev
vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju v Ljubljani, Židovska ulica 5. Fr. Kos. 104
!z Maribora
— m Mariborsko delavstvo za podaljšanje stanovanjske zaščite. Snoči se je vršil na vrtu pivovarne Gotz protestni shod delavstva, ki so ga sklicali mariborski socijalisti. Kljub gonji klerikalcev je bil shod izredno dobro obiskan in se ga je udeležilo okrog 1500 oseb. Govorniki so orisali politični položaj in v zvezi s tem pojasnili, v kakšnem položaju je stanovanjski problem pri nas. Predvsem so zahtevali, da država več stori za odpravo stanovanjske bede. predvsem pa, da se podaljša stanovanjska zaščita do leta 1930. Na shodu je bil obenem sprejet oster protest proti okr-nirvi mariborske gimnazije.
— m Protestni shod zoper okrnltev mariborske gimnazije. Oblastni odbor SDS je sklical za danes protestni shod zoper okrnite v mariborske gimnazije. Klerikalci se že vnaprej boje obsodbe svoje brezglave in škodljive politike in zato se že vnaprej opravičujejo v >Skrvencuc, češ, da so tudi oni proti temu, da pa so tega krhri — de-mokratje! Izgovor je dober, pa Če ga pes na repu prinese. Toda časi, ko je ljudstvo slepo verjelo klerikalnim lažem, so minule in danes ve vsak otrok, da je klerikalna stranka, ki se je po blejskem paktu zve-zaia z radikali in s katerimi so se baš danes popolnoma fuzijonrrali, v polni meri odgovorna za vse početje Vukičevičeve vlade. Demontiranje slovenskega srednjega šolstva ostane neizbrisan madež klerikalne stranke!
— m Iz strahu pred ljudsko obsodbo se
bahajo sedaj klerikalci kot največji zaščitniki slovenskega šolstva. Zavedajoč se, da jim udarca, ki so ga prizadejali Mariboru z ukinitvijo višjih razredov mariborske gimnazije, ne bo nihče odpustil, sedaj na vse pretege zatrjujejo, da bodo storili vse, da se zavod ohrani. Oblastni odbor namerava celo sam nositi vse stroške, da se ukinjeni peti razred zopet vzpostavi. Lepo in prav! Toda kako mislijo klerikalci zagovarjati pred davkoplačevalci tako nepotrebno razsipavanje denarja? Če bi se klerikalci ne prodali radikalom, samo da pridejo v vlado, ali bi bilo potrebno, da sedaj radi njihove brezglavosti nalagajo davkoplačevalcem nova bremena s tem, da bo morala oblast nositi stroške za nadaljne vzdržavanje gimnazije! Ne boš, Jaka. slepomišil! j
Velike konjske dirke v Ljubljani
Kaj moramo vedeti o konjskih dirkah. — Kako se stavi na konje. Najboljši jahač Jugoslavije se udeleži dirk v Ljubljani.
Konjski sport je nedvomno eden najple-menitejših in bo kljub razvoju avtomobilizma in letalstva kot tak ostal. Težko je izraziti z besedami občutek, ki ga ima jahač, ko seh na tej plemeniti živali in ji s spretnostjo nekako diktira svojo voljo. Konj je neprimerno močnejši kot človek iu vendar se pusti od njega voditi, nosi ga kamor človek hoče, in stopa, kakor želi jahač. Zato nudi jahanje toliko razvedrila in radosti. Prav tako nudi tudi vožnja z dobrim konjem izreden užitek, dasi konj v hitrosti niti od daleč ne dosega avtomobila.
V Ljubljani je konjski sport že od nekdaj zelo razvit in pred vojno civilni jahači v ljubljanski okolici niso vzbujali take pozornosti, kakor zdaj, ko so se ljudje nekako odvadili videti na konju civilista. Med vojno je namreč konjski sport tudi pri nas počival, ker je rabila država vse boljše konje za vojaštvo. Po vojni se je zanimanje za konjski sport povsod znova pojavilo, toda v ospredju so silile druge športne panoge, zlasti avtomobilizem, motociklizem in nogomet. Tako je konjski sport v Ljubljani *udi prva povojna leta počival, šele z ustanovitvijo Kola jahačev in vozačev je ta športna panoga oživela in kakor vse kaže, bo sčasoma pritegnila tudi širše sloje prebivalstva.
Kolo jahačev in vozačev priredi ▼ soboto 24. in v nedeljo 25. tm. na vojaškem vežba-lišču jahalne in vozne dirke, ki bodo največje, kar smo jih imeli doslej v Ljubljani. Občinstvo bo imelo priliko občudovati spret nost in hitrost najboljših konj, kar jih imamo v Sloveniji. V soboto je na programu kot prva točka Ljubljanska dirka, to je dirka za konje rojene v Sloveniji. Dirkalna proga znaša 2000 m. Za to dirko so razpisane št?ri nagrade v skupnem znesku 3.000 Din. Da se izgledi na zmago enakomerno razdele. morajo konji, ki so na dirkah še zmagali, ab-solvirati daljšo progo kakor oni, ki še niso dobili nobene nagrade. Vsak konj, ki je že dobil nagrado, dobi za vsakih tisoč Din nagrade 20 m dodatka. Konj, ki je dobil recimo 8000 Din nagrade, mora absolvirati proga 2000 plus 20 X 8, torej 2160 m. Njegov start, to je kraj, kjer se začne dirka, bo torej 160 m za onim konjem, ki še ni dobil nobene ngarade.
Kolo jahačev in vozačev hoče pospeševati tudi domačo kmetsko konjerejo in zato bo nudilo pri dirkah našim kmetovalcem priliko, da svoje konje pokažejo in eventuelno tudi prodajo. V ta namen bodo imeli vsi konji kmetske reje 20 m dovoljenja, kar pomeni, da bodo stali pri startu 20 m pred
ostalimi konji. Konji, ki so še v posesti lastnikov konjerejcev, dobe še 20 ni dovoljenja. Konji domaČe reje, sUn sele 3 leta, dobe nadaljnih 20, konji, ki niso še dobili nobene nagrade pa še 40 m dovoljenja. Na ta način bo omogočena našim kmetovalcem uspešna udeležba pri dirkah.
Vsi konji odnosno jahači in vozači dobe številke, tako da se bo lahko občinstvo orijentiralo. Iz programa bo razvidno ime konja, lastnika in vozača odnosno jahača. Občinstvo bo lahko na pojedine konje stavilo. Oni, ki stavijo na konje, dobe izplačan znesek, ki je bil stavljen na dotičnoga in vse druge konje. Da bo občinstvo informirano o poslovanju totalizatorja, kjer se stavi na konje, naj navedemo praktičen primer. Recimo, da dirkajo štirje konji A, B, C, D. Na konja A se stavi 2000, na B 500, na C 800 na D 900 Din. Višina na poedine konje stavljenega zneska je odvisna od tega, kateri konj je hitrejši in kateri vozač boljši. Ako zmaga v našem primeru konj B, dobe vsi oni. ki so stavili nanj, najprej nazaj svojih 500 Din, poleg tega pa vse zneske, ki so bili stavljeni na ostale tri konje. Iz tega sledi, da nt vedno dobro staviti na 6plosno znanega hi trega konja, marveč da je bolje poskusiti srečo z manj znanim konjem m staviti takozvani »outsider<, ker pripadejo po tem do-tičnemu sorazmerno visoke stave na druge konje. Kakor povsod velja tudi pri konjskin dirkah načelo, da dobi mnogo samo oni, ki mnogo riskira.
Posebna atrakcija sobotnih in nedeljskih konjskih dirk bo nastop konjeniškega podpolkovnika Vladimirja Seuniga iz Beograda. Ime tega izbornega jahača je znano v športnih krogih vse Evrope. Podpolkovnik Seuni^ se je udeležil zadnja leta neštetih mednarodnih konjskih dirk in turnirjev ter je bil 29 krat odlikovan. Jahalno šolo je dovršil v Saumueru v Franciji v dunajskem >Reit lehrerinstitutu«. Prvič je nastopil v inozemskem hipodromu leta 1910. Pozneje je posvetil ves prosti Čas praktičnemu in teoretičnemu vežbanju v konjskem 6portu. S svo jimi konji Benit, Medin in Koheilan je odnesel na mednarodnih konjskih dirkah že 29 nagrad. Zmagal je tudi na velikih mednarodnih konjskih dirkah 1925., na takozvani IX. olimpijadi na Holandskem, kjer je nastopilo nad 4000 jahačev in vozačev vsega sveta. Prvo nagrado je odnesel tudi pri lanskih mednarodnih konjskih dirkah na Dunaju, kjer sta dobila njegova konja Sara in Koheilan tri prve nagrade.
Prvič v Ljubljani
V eselo1 Zaba v 1101 Napeto!
O _x
o* »T
trrt cc K!
o-
rt
3
o
"2 "O — —»
SI. < O rt
< O —
o rx
o a»
nt
se pričnejo
V glavni vlogi priljubljena srčkana prelepa
FLORENCE VIDOR
Predstave danes točno ob. 4., poi b., pol 8. in 9.
ELITNI   KINO MATICA
Ta resolucija je bila poslana ministrstvu za socijalno politiko, finančnemu ni-nistru. Jugoslovanskemu klubu, upravi državnih monopolov, velikima županoma ljubljanske in mariborske oblasti' in oblastnemu odboru Udruženja vojnih iovaM>v.
Iz Celja
Trafikanti v boju za obstanek
V nedeljo popoldne se ie vršil v hotelu >Lloyd« protestni shod .slovenskih trafikantov, ki so nastopili organizirano proti nameravanemu znižanju prodajne provizije tobaka ^od 5—4%. Nastopilo je več govornikov, ki so ostro kritizirali ta nesocijalni čin uprave državnih monopolov. Slednjič je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se glssi:
»Uprava državnih monopolov ie :zd.ila naredbo, s katero se zniža trafikantom prodajna provizija. Radi tega nesocijalnesa črna uprave državnih monopolov, ki groza eksistenco tisočev in tisočev trafikantov ter jih utegne spraviti z družinami vred na beraško palico, se je sklenilo nastopiti odločno proti in vporabiti vsa zakonita sredstva, da se ta naredba ne uveljavi.
Pribiti moramo, da je že pri 5*^> prodajni proviziji položaj trafikantov skrajno rr.izeren in je njih obstoj vsled pičlega zaslužka, plačevanja visoke dohodnine, drage najemnine lokalov, plačevanja obresti za posojila in pogosta ustanovitev novih trafik zelo težak. Vsled tega smo zavzemali v predfiodnfh resolucijah odločno stališče, da se odstotki zvišajo od 5 na 8. Poleg tega so pa trafikanti po večini vojne žrtve ki se preživljajo izključno z dohodki svojih trafik, pridobljenih na podlagi invalidskega zakona v svrho primerne eksistence.
5 to naredbo uprave državnih monopolov postane invalidski zakon iluzoren in žene trafikante v propast. Trafikanti in trafikantinje iz cele Siovenije, zbrani na protestnem shodu, soglasno protestirajo proti temu nesocijalnemu činu uprave državnih monopolov, ki ima za posledico ui-čecje trafikantov.c
— c Tedenski izkaz mestne klavnice.
V tednu od 12. do 18. septembra se je zaklalo: 3 konje, 20 volov, 21 krav, 8 telic, 29 telet in 58 svinj. — Uvozilo se je: 1103 kg govedine, 1292 kg teletine in 299 kg svinjine.
— c Državna deška osnovna soia v Celju vabi prijatelje mladine na šolsko prireditev, ki se vrši v nedeljo, dne 25. septembra ob pol 4 uri popoldne v telovadnici nove šole na Dolgem polju. Na sporedu je 6 troglasnih narodnih pesmic, ki jih poje mladinski zbor šole In izvirna igra v slikah »Pri Andrejčevih«, katero je spisal učitelj g. Franjo Roš. Med odmori svira godb u salonskega orkestra. Vstopnina: sedeži do 5 —, stojišča po 10,— Din. Cisti dobiček je namenjen revni šolski deci za nabavo uči!. Vabi se zato k obilni udeležbi.
Oosnodarstuo
—z Pobiran.le davčne varščine. Ministrstvo financ je z razpisom z dne 5. avgusta 1927 št. 90.348 odredilo, da se odlok z dne 10. junija 1927 št. 70.215, s katerim je bilo ukinjeno pobiranje 4% davčne varščine, ne nanaša na tuje podanike in na na£e državljane, ki nimajo protokolirane izvozne ali uvozne firme. Nekatere carinarnice so tolmačile pojem   protokoliranja   tako,   da so
zahtevale davčno varščino od vseh domačih podjetnikov, ki niso mogli dokazati da ie niihova firma sodno protokolirana. Ker je v Sloveniji dolinost sodne arotokolacije odvisna od obsega firme, odnosno od višine Dredpisanec:a davka, pri nas velik del podjetij ni sodno protokoliran. ampak samo prijavljen obrtnim oblastvom. Da se vsled tesa v Sloveniji nastale neprilike pri pobiranju davčne varščine preprečijo, je Zbornica za trgovino, obrt in industriio v I.iub-liani intervenirala na merodainih mestih •potom Centrale industrijskih korporacii v Beogradu in dobila zagotovilo, da ^e [zda v najkrajšem času pojasnilo, da se oprostitev od 4Vo davčne varščine ori uvozu in izvozu nanaša na vsa podjetja ki so prijavljena obrtnim oblastvom, čeprav niso sodno protokolirana.
—z Seznani članov borznega razsodišča v Zagrebu ie interesentom na vpogled tudi v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industriio v IJubljanl.
Novice iz Splita
Krasti so zaceli tudi v Splitu. Malo se tukaj beleži tatvin, zadnje čase pa so tudi naše mesto načeli posečati dolgi parki 1 i raznih rafiniranih individujev; Ing. «Arko» i. dr. Priprli so danes zopet nekega Žičiča. ki ma na vesti razne vlome m tatvine po naših večjih mestih. Tudi razne manjše tat* vine m vlomi 90 znak, da nooe Split zaostajati niti v tem. Večje mesto, več kri* mina! a.
Najdenček. Na vratih dr. Joerpa Culiča
so našli sedem mesecev staro dete. Oddali so ga v deželno bolnico, mater pa išče po*
Ika j* 60 eadnj brez
QC
Kriteče rozmete v naših obmejnih krajih
Brez dvoma, je bilo med inozemskimi |e-toviščarii v Bohinju precejšnje število takih gostov, ki bi bili radi napravili pešizJet v Italijo, če že ne v obliki ture čez Crno prst, pa vsaj v obKki izleta čez krasen in lahek prelaz Bača. Kaj so si morali dotični misliti, kaj pripovedujejo, vrnivši se v svojo domovino, sedaj o naših razmerah, če jih je morda pri vsakem koraku nadlegoval obmejni vojak in jim končno še prestop meje zabranil celo na kraju, kjer niti Italijani ne delajo nikakih ovir. — to si lahko mislimo. En sam tak slučaj lahko pokvari našo celoletno tujsko reklamo, ker je že tako na svetu, da ljudje verjamejo raje slabim vestem kakor dobrim.
Višek teh obmejnih šikan, ki so bile nekdaj doma na obmejnih železniških postajah v Mariboru, Rakeku in drugod, a so se sedaj očividno preselile od tod na naše gorovje, pa tvori okolnost, da ti obmejni vojaki tudi ne puste našemu lastnemu državljanu, ki bi se hotel morda kot turist ali Izletnik vračati iz Italije čez to gorovje, da bi prestopil mejo in se na ta način vrnil v svojo domovino. Zavračajo vsakogar, celo na prelazu Bača!
če bi stvar ne bila tako resna, bi se moral Človek takemu postopanju, ki se ne more drugače označiti, kot abderitsko. smejati. Seveda preide turista kmalu smeh, če se mora vrniti po istem potu v dolino, potem pa se poslužiti železnice skozi bohinjski predor.
To Je pač neke prav posebne vrste ob-mejnočetni blrokratlzem. neka samovoljnost, ki nima opore v nobeni postavi, birokrati zem, ki nas smeši pred vsem svetom In nam ne dela nobene časti; »Balkan«
pravijo tujci iz Nemčije in Avstrije. Tega ne najdeš v prav nobeni državi na svetu, da bi se lastni državljan ne smel povrniti v svojo domovino.
Apeliramo na višjo vojaško oblast, da poseže tu energično vmes in napravi re-meduTO. To pa tembolj, ker se čuje, da so
bile že podane tudi konkretne pritožbe zoper četo na vojaško nižjo komando. Pobijanje tihotapstva je stvar fin. stražnikov, a skrb za legitimiranje se naj prepusti orožništvu, pri čemer naj obmejne čete, če že morajo biti na vsak način v naših krajih, nastopajo kot pomožni organi fi-nancarjev in orožnikov, ne pa samolastno, kakor sedaj. Prestop meje naj se v obče osebam s pravilnim potnim listom ne brani, najmanj pa na tacih prelazih, kjer še Italija ne dela zaprek. Sicer bo prišlo do tega, da bo nekega dne Italija, zoper Čije obmejno postopanje vedno kričimo in se pritožujemo obrnila ost proti nam in nam upravičeno rekla:
Napravite najprej Ted pri svojih lastnih organih, potem se šele obregnite ob nas! In če bi Italija to napravila, bi ji nihče ne mogel oporekati, ker bi imela na celi Črti prav. Pred vsem naj se pa seveda žalostni Junaki mučnega in nepotrebnega incidenta s kraljico, po prestani kazni, s komandantom vred odstranijo iz Bohinja. Novemu komandantu naj se pa izdajo nova, času primerna službena navodila, ki bodo preprečala vsako šikaniranje prebivalstva in turistov.
Za konec še par besedi na naslov naše železniške direkcije glede železniških zvez iz Bohinja v Ljubljano in obratno. Vožnja na tej 96 km dolgi progi traja nič manj
nego 3 in pol ure; če pa vporabijaš za po-vratek iz Bohinja v Ljubljano popoldanski vlak št. 917, ki odhaja iz Bistrice ob 17 mi 48 minut in ki bi moral biti v Ljubljani ob 21 uri 3 minute, rabiš pa tudi 4 ure, da še več. Ta vlak se mora namreč križati na postaji Bled s tržaškim brzovlakom št. 904, ki bi moral odhajati z Jesenic ob 18 uri 10 minut, kar se pa le redko kedaj dogaja. Navadno ima ta brzovlak občutno zamudo in tako se dogaja, da ga čaka na Bledu potniški vlak št. 917 tudi do 30 minut, tako da prihaja v Ljubljano včasih tudi šele ob pol deseti uri zvečer. Pravcati unikura na tej progi je pa to, da svetovno znano letovišče in kopališče Bled, ter z njim seveda tudi Bohinj, nimata nikake direktne dnevne brze zveze z jugom drŽave, dasi prihaja ravno od tam največ obiskovalcev. Da še več. Pred nekako enim letom se tudi noben mednarodnih brzovlakov ni ustavljal na Bledu ter le bilo potreba veliko napora od strani lokalnih faktorjev na Bledu, preden so dosegli, da se mednarodni vlaki ustavljajo tudi tu. Obiskovalci Bleda z juga so pa primorani vporabljati takozvane gorenjske brzovlake, ki imajo zvezo z jugom, le do postaje Lesce, od koder oziroma kamor se morajo peljati z avtomobilom na Bled oziroma z Bleda, kar je gotovo zelo nerodno, dasi za tamošnje izvoščeke zelo prikladno. Se direktnih vagonov z juga ni, z edino izjemo sobotnih ttrristovskih vlakov, ki pa za letoviščarje sploh ne prihajajo vpoštev.
In vendar bi se dal promet prav lahko vsaj deloma izboljšati. Iz Bohinja bi se dal pospešiti dohod vlaka št 917 na Jesenice prav lahko tako, da ne bi, če vozi z vedno,
prihajal na Jesenice šele ob 18 uri 45 minut, torej ob času in za 20 minut prepozno, ko je brzovlak št. 5 ob 18 uri 25 minut na jug že odšel, marveč ob 18 uri 5 minut. Teh 40 minut bi se dalo pridobiti ednostav-no s tem, da bi vlak vozil malo hitreje, zlasti pa, da ne bi prazna garnitura v Podbrdu stala in čakala na odhod od 15 ure 52 minut do 16 ure 47 minut in da bi se na 48 minut določeno čakanje vlaka na carinsko in policijsko revizijo v Bistrici skrčilo na 30 minut. Tako bi potniki, katerim je ležeče na tem, lahko prestopili v Jesenicah v brzovlak št 5 in zlasti obiskovalci Bleda ne bi bili prisiljeni dirjati z avtomobili z Bleda v Lesce, da vlove tam ta brzovlak. V obratni smeri pa bi bilo uvesti kot priključno zvezo na brzovlak iz Ljubljane št. 4, ki prihaja na Jesenice ob 10 uri 10 minut dopoldne, potniški vlak kot nadaljevanje v Bohinj, kamor bi lahko privozil v manj nego eni uri, kar je za obratno smer iz Bohinja že sedaj vpeljano.
Na ta način bi se lahko skrčila sedaj 3 in pol ure in še več trajajoča vožnja na malo več nego 2 uri. kar ie velik razloček. A bojimo se, da bo preteklo še mnogo Save mimo Črnuškega mostu, preden bodo taki, tako samo ob sebi umevni in prikladni predlogi našli milost pri merodajnih železniških faktorjih. Znabiti tedaj, ko bodo železnice komercijalizirane?
Hemeroidil
i" 00 ozdravljeni si>tno v tri
OpIoI h^mero d^m>tn ce^c L loge    SIS d-i  Tnort" r>
r d Lii • »n
ORIOL
To in ono
Ameriški legijonarji v Parizu
Kakor smo že poročali, so se zbrali v Parizu ameriški legijonarji, da obude spomine na svetovno vojno in zmago zavezniškega orožja. Legijonarski kon»
fres je otvoril v navzočnosti maršala ocha, generala Pershinga in mnogih drugih odličnih vojaških in civilnih do» stojanstvenikov v ponedeljek dopoldne prezident republike Doumergue. Slav* nostni govor je imel minister Marin, ki se je spominjal junaštva ameriških legijonarjev in naglašal, da je prijatelj« stvo obeh narodov med vojno mnogo pripomoglo k utrditvi svetovnega miru. Na banketu, ki ga je priredila legijo* nar jem na čast francoska vlada, je po* veljnik ameriških legijonarjev Savage naglašal, da so legijonarji organizirani strogo po demokratičnih načelih. Cilj ameriške legije je utrditev miru, pra* vičnosti, svobode in demokracije. V imenu francoske vlade je pozdravil ameriške goste ministrski predsednik Po in care, ki se je v svojem govoru spominjal pogovora s pokojnim Wilso-nom pred njegovim odhodom v Ameri* ko. Wilson je takrat izjavil, da je po* vzročila svetovna vojna ogromno ško* do, da je pa opozorila ves svet na mo» ralno dolžnost, da se morajo združiti vsi pošteni ljudje in nastopiti energič* no proti novim vojnam.
Popoldne se je vršil po pariških uli* cah manifestacijski obhod ameriških le» gijonarjev. Pariško prebivalstvo je pri« rejalo gostom navdušene ovacije. Sve* čanost bi se bila zaključila v najlepšem redu, da niso povzročili anarhisti muc* nega incidenta. Pred otvoritvijo kon* gresa ameriških legij v Trocaderu je vstopil v dvorano tajnik zveze anarhi* stov in odbora za Sacco in Vanzettija. oblečen v vojaško uniformo, in zakli? cal: Slava Saccu in Vanzettiju! Nato se je dal brez odpora aretirati.
Koliko potrošijo Američani za reklamo
Podjetni in praktični Američan se vedno ravna po načelu: Če imaš deset dolarjev, jih vloži osem v reklamo, a dva v podjetje. Zato je razumljivo, da Američani za reklamo riskirajo ogrom> ne vsote, kajti zavedajo se, da od dobre in bombastične reklame zavisi ves uspeh kupčije. Neki statistik je izraču* nal, da se letno v Ameriki protroši nad dve milijardi za reklamo, kar se zdi sicer nekoliko pretirano, a je baje točno.
Kako ogromne zneske žrtvujejo več* j a podjetja^ odnosno trusti za reklamo, je razvidno iz statistike desetih podje* ti j v letu 1926. Za reklamo, predvsem časopisno, so plačali Chevrolaix Motor Companv (avtomobili) 4.1 milijonov dolarjev; Reinolds Tobako Companv (cigarete), 4 milijone; Tostom Cereal Companv (žitarice) 3.5 milijonov; Lam* bert Pharmacal Companv (desinfekcij* ska sredstva) 3.5 milijonov; American Tobako Companv (cigarete) 3.3 milijo* nov; Procter & Gamble Companv (mi* lo) 3.1 milijonov; Dodge Motor Com* pany (avtomobili) 3 miljone; Liggett &
Myers Companv (cigarete) 2.7 milijo* nov; Lever Brothers (milo) 2.6 milijonov; Overland Companv (avtomobili) 2.6 milijonov dolarjev.
Vseh teh deset podjetij je torej te* kom zadnjega leta izdalo skupno 32 in pol milijona dolarjev za reklamo. Radi vedno večje konkurence se računa, da bodo izdatki za reklamo letos podvo* jeni.
Skopa angleška kraljica
Pokojna angleška kraljica Viktorija je bila znana kot izredno varčna, da celo skopa žena in gospodinja. Pazila je na vsako malenkost; vsak vinar ji je bil dobrodošel. Njeni potomci pa z de* narjem niso baš štedljivi in zlasti dva njena vnuka sta zašla često v denarne stiske. Zato sta opetovano potrkala na vrata svoje babice, toda naletela sta vedno slabo. Nekega dne je kraljica prejela pismo svojega vnuka, da naj mu nujno pošlje 300 funtov. «Grc za častno zadevo«, je pisal vnuk. »Zgubil sem v igri in bi mi bilo skrajno nepri* jetno, če bi dolga ne mogel poravnati.»
Kraljico je to pismo zelo ogorčilo. Vnuku ni poslala niti beliča, pač pa štiri strani dolgo pismo, polno moralnih pridig, groženj in opominov, da bodoči angleški kralj pač ne sme ljudstvu da* jati tako slabih zgledov. Nato ie dobila kraljica sledeče pismo;
— Ljuba babica! Srčna Ti hvala za Tvoje dolgo in dragoceno pismo, ki me je vsestransko obogatilo. Tvoji oporni* ni mi bodo vedno lebdeli pred očmi. v ostalem pa Ti sporočam, da mi ie Tvo* je pismo pripomoglo, da sem dobil 600 funtov. Bogat Američan mi je za pismo plačal 600 funtov. Bil je zelo srečen, da je dobil tako dragoceno pismo. V glo* boki hvaležnosti se Te spominja Tvoj vnuk in želi še več korespondence . ..
Dve veliki avtomobilski nesreči na Moravskem
V nedeljo zvečet se je pripetila blizu postaje Stare mesto - Uhersko Hra-dište na Moravskem težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Šofer Pleta je vozil z avtobusom potnike iz Uherskega Hradišča na Moravskem težka avtomobilska nesreča,, ki je zahtevala tri Človeške žrtve. Šofer Pleva je vozil z avtobusom potnike iz LTherskcga Hradišta na severni kolodvor. V avtobusu je bilo 16 oseb. Na prelazu čez železniško progo je šo* fer opazil, da premika lokomotiva dva vagona. Zdi se. da je šofer izgubil hlad* nokrvnost in ni pravočasno ustavil avtobusa. Prišlo je do strahovite kata* strofe. Lokomotiva je zavozila v avto* bus in ga vlekla po progi kakih 25 ko* rakov. Železniške tračnice so bile takoj zalite s krvjo Ko je vlakovodja končno ustavil lokomotivo, so prihiteli iz bliž* njih hiš ljudje in potegnili izpod razbi* tega avtobusa 171etnega uradnika Vrta* la, 531etnega železniškega uslužbenca Bi leka in 181etno služkinjo Vagenrovo. Vsi trije so bili strahovito razmesar* jeni. Trupla so prepeljali v mrtvašnico. Služkinja je držala v naročju 61etno de*
te, ki je padlo pri karambolu pod želez* niški nasip in ostalo nepoškodovano. Od ostalih potnikov je bilo 3 težko, S pa lahko ranjenih. Šoferja niso aretirali, ker njegova krivda še ni dokaza* na. Avtobus je ostal na progi popo'no* ma razbit. Skoda zna^a nad 40.000 K.Ć.
Druga nesreča se je pripetila na ce* sti med Sitboricami in Sokolnicami. Tu se je hotel avtobus umakniti vozu, pa je z vso silo zavozil v globok jarek. Avtobus se je trikrat prevrnil m popol. noma razbil. Skoraj vsi potniki so bili ranjeni. Z rešilnim avtom so jih prep«-ljali v bolnico v Brno. kjer ie primarij ugotovil, da k sreči rane niso smrtonosne.
Najbolj-«-.      iiajtrpežoejše     sat«     najff n»-;-»-
Iz velemestne zločinske kronike
Pariška policija je v nedeljo prijela nevarnega pustolovca in vlomilca. Je Ko 261etni Armand Caulier. ki po pravici zasluži ime kralja vlomilcev. Caulier je bil strah in trepet hotelskih gostov. Policija lopovu dolgo ni mogla do žive« ga, ker se je vednn posluževal listin svojih žrtev in je tako tekom enega leta najmanj 130krat spremenil svojo kJcn« titeto. Sedaj so njegovim pustolovščinam napravili konec.
Na prometni Friedrichsstrasse \ Berlinu je bil v noči od sobote na no* deljo izvršen v neko draguliarno vil'k vlom, ki sc je dobro obnest1. Svedrovci so odnesli za 150.000 mark zlatnine (okoli 1.800.000 Din).
Berlinska policiia je imela v nedrlio sploh srečen dan. Prijela je dva rafinirana svedrovca, ki sta tekom zadnje? i pol leta izvršila nebroj vlomov. Tri svojem poslu sta postopala skrajno brutalno, popolnoma po vzorcu ameri: ških banditov in se nista strašila čk>\ c* ških žrtev« To sta brata Willi in .Max Thiele. Prvi jc po poklicu monter, a drugi trgovec. Willi je bil šele maja meseca po prestani osemletni kazni \/-puščen iz zapora.
To pa ga ni spametovalo. Njegova zločinska žilca se ni umirila. Stopil i-v stik s svojim bratom in ž njim vred izvedel nebroj vlomov Pretekli mes« <. sta vlomila v Miilverstedtu in povod n vloma ustrelila kočijaža A. Fasupla.
Pri vlomih sta se lopova posluževal < najmodernejšega vlomilskega orodji, pri njima so našli električni anarat 7a varjenje, dva samokresa z 200 nafcoif, stroje za vrtanje, večjo količino strihnina, kloroforma in morfiia. Klorof irm sta uporabljala pri vlomih in napad;h. ker sta osebe, ki so jima bile na poti. omamila. — Izročili so ju državnemu pravdništvu.
Hektografičn aparati,
4cwtiki.  masrt   hektograf i coi trakovi ved
no   n nau neit • /a
Lud. Baraga, Uubljana, Selenburgova 61 iei. ?98u
Skladiščnik
star 40\ let, vajen vsakršnega dela — išče službo. Nastopi la* hko takoj. — Ponudbe pod «SkIadiščnik/2124* na upravo «Slov. Naroda*.
Zastopnike
in zastopnice za prodaja srečk na obroke išče Bančna pošlo« valnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25 77/L
Blagajničarka
z večletno prakso, vešča slo* venskega in nemškega jezika — išče službo. Gre tudi na de* želo. — Ponudbe pod «Blagaj* ničarka/2054* Da upravo «SYov. Naroda*.
Dvodružinska hiša
(novozidana), velik vrt —takoj naprodaj. Kupec dobi stanova« nje dveh sob in kuhinje. — Po» nudbe pod »Ugodna cena/2133* na upravo «Slov. Naroda*.
Najstarejša slovenska pleskar* ska In litarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go*
sposvetska cesta 2 (dvorišče
kavarne * Evropa*).
Se priporoča. — Izvršitev toč« na, cene zmerne 72/L
Stanovanje dveh sob
in kuhinje, velik vrt, 30 minut od glavne pošte — oddam ta« koj. — Ponudbe pod cZračno 2131» na upravo «Slov. Nar.*.
BBHBHBBHEE
Kemična pralnica in barvanje oblek
«  najrazličnejših barvah tzvr. šuje dela  v   najkrajšem času pri najnižjih cenah
Anton Boc, Ljubljana. Selenburgova ulica 61. Tovarna: Vič-Glince.
Popolnoma suha teoa
BUKOVA DRVA
v polenih ah razžagana, kakoi tudi mehka drva dobavlja tvrdka ARdOR d. d., Dunajska c 50 v vsaki množini od I m8 naprej. Dostavlja tudi na dom. Telefon 2546.
Udih) oredtishariifl ženshih ročnih del
n trgovino, šolo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu.  - Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. • Matek o* Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13
Slovenske noše
kompletne, narodne — kupuje muzej Danila Popovića, Beo* grad, Terazije 7. 2136
Natakarica,
zmožna kavcije — išče službo v večjem hotelu. — Ponudbe pod *Natakarica/213°» na upr. Slov. Naroda*.
Vsled preselitve
naprodaj pohištvo, kuhinjska oprava, moško perilo in oble« oprava, moško perilo, obleka itd. — Bleiweisova cesta 20, pritličje, levo. 2129
Pristni ovčarji
deset tednov stari — naprodaj.
— Stari trg 34, pritličje. 2141
Lepo zračno sobo
z električno razsvetljavo oddam s 1. X. v Vodmatu. — Naslov pove uprava *S1. Nar.*. 2140
Uradnik
vešč vseh pisarniških del, zmožen slovenskega, nemškega, it a* lijanskega in češkega jezika —
— želi premeniti sedanjo služ» bo za Ljubljano. — Dopisi pod «Soliden/2138» na upravo *S1. N aroda*.
dane^ nesporno m daleko najekonomi&nej&i in v ceni najpovoljnejši
avtomobili na svetu. Najnovejši tipi 8/38 in 12/55 HP. Karoserije za vse svrhe in v vseh oblikah.
Za Jugoslavijo se bodo naročili vozovi z večjim odmikom od tal nego so običajni vozovi
Vt liki kompresori! od 100 in 140 HP po znatno
znižani ceni.
Paimler Bcnz
tovorni vozovi za vse svrbe, po kakovosti nedosežni Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Chrittian Nuner, Beograd
Knez Mihailova 52. 2095
iščemo zanesljive strokovne zastopnike.
tU l
Najboljša v materijalu in konstrukciji so:
kolesa, šivalni stroji TOEff.
URANIA  PlSAl.Ni stroj  iei   Švicarski PLE-ril.NI   stroj OUBIED
Najle >šc o )icrtc, samu pr
Josip Petelincu
v LJUBLJANI
blizu Prešernov rya >pomenika or> • vodi. - e le Ion 2913
Najnižje centi  — Tudi mi nesefc ia jcpiati i
Spominjajte se Tabora!
KLIŠflRNA „JUGOGRAFIKA"
rJSKO'NA IN ZALOŽNA ORU*BA Z. O. Z.
Vse
*rrste klišejev, črtne  in avtotipije, izdeluje   po predloženih lsbah.   peroplsth ali  slikah za navaden tisk ali za tinejso izvedbo t eni  alt   več   barvah,   točno po naročilu, v najkrajšem času in po konkurenčno nizkih cenah
LJUBLJANA    V PETRA NASIP 23
Urejuje: Josip Zupančič. —. Za cNatodno tiskarno*: Fran Jezeiiek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christoi. — Vai v Ljubljani