Ob podelitvi nagrad Kadri, višje In visoko strok-kovnl kadri so nedvomno tisti, brez katerih Iskra ne bo mogla izpeljati, začrtanih razvojnih projektov in se po nekajletni stagnaciji, ali celo nazadovanju spet vsaj približati razviti svetovni konkurenci. Ob podelitvi nagrad za uspešne diplomske In magistrske naloge za minulo leto, namen te akcijejeznan: vključiti študente z različnih ravni v reševanje Iskrinih nalog in načrtov, je verjetno še vedno odveč nekakšno zadovoljstvo, da se kadrovska struktura v Iskri dokaj hitro izboljšuje. Znan je podatek, da Ime zdaj v Iskri dobra desetina delavcev višjo in visoko izobrazbo. To jeza slovenske in jugoslovanske razmere sicer ugodno, za neisprosno tekmo s svetovno konkurenco pa še zdaleč ne. Ob tem ima tudi ta podatek svojo strukturo: v Delti Ima visoko izobrazbo več kot tretjina zaposlenih, v semiških Kondenzatorjih pa le 1%. Nosilci Iskrine razvoja pa so zlastti podiplomsko usposobljeni kadri, zlasti tisti, ki se usmerijo v razvojno—raziskovalno in Inovativno delo. Prav pomanjkanje teh kadrov je v Iskri še najbolj pereče. Po nekaterih podatkih nam pri-mankuje zdaj okoli 2000 novih Tazisko val cev, vsako leto pa bi jih morali dobiti, ali sami usposobiti najmanj 100. To vsekakor ni lahka naloga, zlasti če vemo, da diplomira npr. na elektro-fakultetl vsako leto le nekaj čez 200 inženirjev, število tistih, ki končajo tretjo stopnjo, ali doktorat pa je seveda še dosti manjše. Danes Imamo v Iskri 160 magistrov in doktorjev znanosti, že do leta 1990 pa bi se moralo njihovo število povečati na 600... Lado Drobež JANEZ MAVER, magistriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz psihologije z nalogo: Razvoj samozavedanja kot temeljne funkcije jaza. Magistrsko delo Janeza Mayerja je izjemno znanstveno teoretično delo, ki obravnava problem jaza in njegovih funkcij. To zelo zahtevno področje, ki so se ga (in se ga še) izogibali mnogi raziskovalci, pa je hkrati tako pomembno, oa bo v nadaljnjem raziskovanju nedvomno revolucionarno vplivalo na psihološko znanstveno misel. Spričo teoretične usmerjenosti naloge jo je težko oceniti neposredno po kriterijih za nagrajevanje, lahko pa rečemo, da je razkrivanje tega področja podlaga boljšemu razumevanju ustvarjalnosti, med drugim pogojev za spodbujanje in omogočanje ustvarjalnosti, kar pa je spet osnova za proizvodnjo znanja, produkcijskega dejavnika, na katerega se Iskra kot elektronska industrija, absolutno naslanja. Mentor: prof. dr. Jan Musek Nalogo sta ocenjevala: Marjan Hodnik in Judita Bagon LADO LENART, magistriral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, z nalogo Sistemska konstrukcija baze za vodenje procesov. V modernih informacijskih sistemih predstavlja podatkovna baza ključni del parasistemske programske opreme in tako bistveno vpliva na uspešnost aplikacije. Ker Iskra sledi modernim konceptom distribuiranega vodenja procesov z lokalnimi mrežami in dejanskimi postajami, je postala potrebna redefinicija vloge podatkovne baze. Nujna je postala izdelava novih konceptov in programov ter preverjanje in testiranje teh programov v praksi. Lado Le- Janez Mayer nart je v okviru večje delovne skupine za razvoj distribuiranega centra procesnega vodenja v Razvojnem institutu DO Iskra Avtomatika bistveno prispeval k tej nalogi ter del razvojnih rezultatov obdelal v svojem magistrskem delu. Naloga vsebuje vsa potrebna sistemska znanja, tako s področja programiranja, kot tudi s področja poznavanja procesa (kontretno železniškega prometa), brez katere DO ne bi mogla nastopati kot ponudnik kompleta programske in materialne opreme za centre sistemov vodenja procesov. Programi podatkovne baze so instalirani v centru vodenja železniškega prometa Sofija — Plovdiv, v vozlišču Plovdiv, predvideno je instaliranje v Turčiji in Makedoniji. V tem smislu gre za čisti izvoz — znanja. Mentor, prof. dr. Šuhel Peter Nalogo sta ocenjevala: mag. Nikola Panič in mag. Jure Pohar VINKO BOŽIČ, magistriral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani z nalogo Uporaba metode napetostnega kontrasta pri analizi napak integriranih vezij. Magistrsko delo Vinka Božiča odpira pot v pri nas novo in še neuporabljeno metodo preiskovanja integriranih vezij v rastrskem elektronskem mikroskopu. Metoda napetostnega kontrasta omogoča, ne samo do sedaj uveljavljene kontrole vizuelne neoporečnosti, oz. izgleda vezja, temveč tudi kontrolo njegove »električne« funkcionalnosti. Metoda zelo ustreza za ugotavljanje napak pri delovanju integriranih vezij, saj omogoča preiskave na vezjih, prekritih s pa-sivacijo, hkrati pajeobdovoljskrb-ni izbiri delovnih pogojev tudi nedestruktivna. Naloga je velikega pomena za celotno Iskro, še posebej, če upoštevamo njeno vedno večjo tež- Lado Lenart Dušan Gatalo njo k vpeljavi kvalitetnih mikro-elektronskih vezij, po možnosti iz domačih virov. Pogoj za doseganje ustrezne kvalitete pa so med drugim ustrezne preiskovalne metode. Ena izmed novih preiskovalnih metod je »Metoda napetostnega kontrasta«, plod omenjene magistrske naloge, ki se danes redno uporablja za.kontrolo vezij v Iskri Mikroelektroniki. Mentor prof. dr. Lojze Trontelj Nalogo sta ocenjevala dr. Alenka Rožaj—Brvar in mag. Marjan Maček DUŠAN GATALO, diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani z nalogo Modulno procesiranje telefonskih signalizacij in TAJO KUKEC, diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani z nalogo Modulno procesiranje telefonskih funkcij Diplomska naloga Taja Kukca »Modularno procesiranje telefonskih funkcij« predstavlja skupaj z diplomsko nalogo Dušana Gatala Vinko Božič Tajo Kukec »Modularno procesiranje telefonskih signalizacij« nedeljivo celoto, ki potrjuje nov koncept v načrtovanju programske opreme računalniško krmiljenih komutacijskih sistemov, kot je telefonska centrala Sl 2000. Z modularno razgraditvijo aplikativne programske opreme na signalne in funkcijske procese (končne avtomate) postane programska oprema enostavno spremenljiva in obvladljiva, kar je pomemben faktor pri prilagajanju centrale Sl 2000 na različne zahteve tržišča. S tem pristopom je dosežena striktna delitev aplikativne programske opreme na dve ravni, ki sta med seboj povezani s standardnim vmesnikom, ki predstavlja edini način komuniciranja med njima. Na ta način je zmanjšana kompleksnost programske opreme računalniško krmiljenih telefonskih central. Tajo Kukec je zadovoljivo obdelal zgornjo raven, to je funkcijske procese, Dušan Gatalo pa spodnjo raven, to je sig-nalizacijske procese. Nalogi sta zrasli iz praktičnih problemov našega razvoja programske opreme, kar neposredno dokazuje njuno koristnost. Rezultati so direktno implementirani v Eksperimentalnem teleinformat-skem sistemu, ki je deloval in bil prikazan na sejmu Sodobna elektronika 85 v Ljubljani. Poleg tega se bo ta koncept uporabljal pri nadaljnjem razvoju. Mentor obema nalogama je prof. dr. Dušan Kodek Nalogi sta ocenjevala dr. Branko Popovič in mag. Miloš Stepan BORIS MAJARON, diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, smer fizika, z nalogo Numerična analiza štiri-nivojskega laserja s preklopnikom kvalitete in spremenjlivim črpanjem. Boris Majaron je v svoji diplomski nalogi izdelal teroetični model I l S6ria s kristalom Nd-YAG pri i °n'inualnem črpanju. Napisal je curialniški program v jeziku Fort-Ln — 77, ki numerično rešuje asedbene enačbe. Pri sestavi |..r°grama se je držal načela čit-lv°sti |n preprostosti rokovanja, at° ie na voljo tudi uporabniku, ki p6 ve ničesar o zgradbi programa. r°9ram je uporaben za različne j naj'ze in omogoča računalniško | ^'Fiizacijo laserjev. Naveden program je omogočil ='6r razvoj laserja z akustoopti-Qnirn preklopnikom Q, ki ga je enter za elektrooptiko razvil za °'rebe spiralizacije uporov za Isk-|y EZE TOZD Upori v Šentjerneju. avedeni laser predstavlja pome-be_n korak k cilju: zamenjati v°ženo z doma narejeno lasersko “Premo. r Naloga je izrazito bazična. Prog-Praje uporaben za širše področje nal|z in omogoča študij obnašala laserja, po drugi strani pa pri-raPi veliko časa, saj namesto ksPerimentalne optimizacije omo-9°Pa računalniško optimizacijo. Mentor je docent dr. Čopič Martin . Nalogo sta ocenjevala mag. Jože akelj jn mag Matjaž Lukač. VILJEM PAVLOVIČ, diPlomiral na Fakulteti za n9ravoslovje in tehnolo-p'i°, smer kemija z na-°9o Sinteza in karakte-ri2acija litijevih zlitin za Antične baterije. Diplomska naloga je izdelana v BKlvru širšega sodelovanja Iskra aterije, Zmaj in Kemijskega insti-la Boris Kidrič, ki poteka že več “ in katerega rezultate sproti Japlja zlasti Iskra Baterije Zmaj v 5vPje programe. z Metode sinteze .litijevih zlitin z lsanim tališčem so zanimive za r°izvodnjo sekundarnih kemij-'It virov električne energije. Op-avijeno delo služi kot osnova za ačaljnje raziskave. Rezultati na- loge so nova spoznanja na področju tehnologije dela z litijem, kar bo možno praktično uporabiti pri predelavi domačega litija za proizvodnjo baterij. Mentor je prof. dr. Stane Pejovnik Nalogo sta ocenjevala Tomaž Ogrin in mag. Meta Limpel. MILOŠ POŽAR, diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani z nalogo Razvoj računalniško krmiljene pozicio-nirne mize za vrtanje. Razvoj in konstruckija pozicio-nirne mize za vrtanje pomeni za obdelovalno industrijo koristno pridobitev. Skoraj v vseh DO Iskre in ne samo v Avtoelektriki so prisotni obdelovalni procesi, kjer je precizno koordinatno vrtanje pogosta operacija. S pozicionirno mizo z numeričnim krmiljenjem je poleg konvencionalnih vrtalnih strojev možno posodobiti tudi vrsto drugih obdelovalnih strojev. Rezultat razvojne naloge je podprt s konstrukcijo in ustrezno aparaturno opremo za upravljanje in programiranje. S tega vidika je dana vsa možnost praktične uporabe rezultatov naloge. Naloga je tudi zelo dobro teoretično obdelana in je v luči metodologije dela in analitičnih spoznanj uporabna tudi za izobraževalne namene. Diplomska naloga sicer še ne vnaša direktne zamenjave tuje opreme za domačo, vendar omogoča, da se to lahko uresniči. Iz izbora vgrajenega materiala in komponent pa je razvidno, da je avtor v maksimalno možnem obsegu upošteval domačo, oz. Iskrino ponudbo. Mentor je prof. dr. Janez Peklenik, Nalogo sta ocenjevala mag. Janez Oberstar in Medoš Nevio PETER RAKAR, diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani z Se 3 : ih* Viljem Pavlovič Peter Rakar nalogo Testiranje mikro-računalniškega sistema PE 215 Avtor je v svojem diplomskem delu izdelal postopke za preizkušanje posluževalne enote PE 215, ki jo izdeluje Iskra Avtomatika. Sestavil je testne programe in testna vezja za preizkušanje posa-mernih sestavnih delov posluže-valre enote PE 215, kot tudi analiziral in opisal postopke lociranja in odpravljanja napak. V okviru oddelka za tehtanje in doziranje v Iskri Avtomatiki je bilo razvitih že več elektronskih naprav (tehtnic). Enota PE 215 je s svojimi digitalnimi, galvansko ločenimi vhodnimi in izhodnimi linijami logično dopolnilo tehtalnega programa. Kot velik del druge speicalne opreme se izdeluje v manjših serijah in je le občasno v proizvodnji. V Iskri Avtomatiki bodo v kratkem pčsluževalne enote PE 215 preizkušali s pomočjo programske in materialne opreme izdelane v okviru diplomske naloge. Naloga je koristna za Iskro, saj razvita oprema v veliki meri skrajša potrebni čas za testiranje, odkrivanje in odpravljanje napak. Delo z napravo za testiranje tehnično ni zahtevno in praktično m potrebno dodatnega šolanja preizkuševalca v izhodni kontroli. Janja Žlebnik Rešitev je izdelana tako, da za testiranje ni potrebno uporabljati dragih uvoženih aparatur, kar prav gotovo niža stroške izhodne kontrole, pri čemer pa ne trpi zanesljivost testa. Mentorje prof. dr. TomažSlivnik Nalogo sta ocenjevala Jože Avbelj in mag. Lojze Kozinc. JANJA ŽLEBNIK, diplomirala na I. stopnji Visoke šole za organizacijo dela v Kranju z nalogo Avtomatsko urejanje popravkov sistema Iskra 2000. Diplomsko delo pokriva zelo občutljiv člen v proizvodnji programske opreme za sistem Iskra 2000. Rezultat naloge je vrsta programov, ki sestavljajo orodje za delo pri uvajanju popravkov v programsko opremo za krmiljenje digitalnih telefonskih central Sl 2000. Programska oprema za telekomunikacijske sisteme je izredno obsežna in verjetno najbolj kompleksna med vsemi. Programski paketi sistemov so sestavljeni iz stotisočev vrstic kode in docela nemogoče je tak paket obvladati z ročnim pregledovanjem in postopki, ki so sicer običajni pri manj zahtevnih izdelkih. Avtomatsko urejanje podatkov je člen v verigi podpornih postopkov, ki sestavljajo podporno programsko okolje telekomunikacijskih sistemov. Omogoča skrajšanje časa razvoja sistemov in s tem pocenitev izdelka, poleg tega pa mu občutno dviguje zanesljivost in kvaliteto. Diplomsko delo je kompleten dokumentiran izdelek s praktično vrednostjo za Iskro, ki se že redno uporablja. Programski produkt za avtomatsko urejanje popravkov' je eden izmed glavnih elementov na poti k popolni avtomatizaciji urejanja popravkov programske opreme za krmiljenje central Sl 2000. Mentor je mag Rajkovič Vladislav Nalogo sta ocenjevala Fettich Janez in Fartek Brane. Iskra Kondenzator! Pogovor z novim predsednikom konference sindikata DO Kondenzatorji Z izobraževanjem in uspcfanjem lahko spremenfmo miseln® »sindikat ni le ozimnica « »Sem bolj tehničen človek kot pa politik in to mi tudi marsikdo zameri,« pravi Tomo Buljan, novi predsednik konference sindikata v Iskri Kondenzatorji. Tomo Buljan je prišel v semiško Iskro iz ljubljanske Kartonažne tovarne že leta 1975 in dela v TOZD — mehanski deli in naprave kot delovodja v oddelku kovinarskih in plastičnih ohišij. »Delam v turnusu in mislim, da je to zelo oteževalna okoliščina za sindikalno delo,« je začel najin razgovor Tomo Buljan. j ■ i; Ena izmed nalog sindikata je, da vodi postopek o planih delovne organizacije in razpravo o planskih dokumentih v občini... »Trenutno je to v naši tovarni zelo aktualna stvar, saj sprejemamo plane za leto 1986 in za srednjeročno obdobje. Ti načrti so že narejeni, v kolikšni meri pa bomo sledili smernicam v načrtih pa je seveda odvisno od nas. Več problemov nastaja pri sprejemanju planskih dokumentov, gospodarskih samoupravnih interesnih skupnosti splošne in skupne porabe. Rečeno je bilo, da letos gospodarstva ne bodo dodatno obremenjevali, da bo obremenitev ostala na isti stopnji kot lani. Ko pa šo naše strokovne službe preučile gradiva, so ugotovile, da prihaja do dodatnih obremenitev, tako za bruto osebni dohodek, kot tudi za dohodek delovne organizacije. Zato smo zahtevali podrobnejši prikaz vlaganj gospodarstva v samoupravne interesne skupnosti in nato bi se šele v javni razpravi odločili, ali gremo v te dodatne obremenitve ali ne. Pri tem imajo strokovne službe veliko nalogo, saj nam morajo ustrezna gradiva pravilno predočiti, kajti npr. delavka za strojem nima časa, da bi se podrobneje poglabljala v plane, pač pa se bo na temelju jasnih in konkretnih predlogov, v dobro pripravljenih gradivih odločila za, ali proti predlogom. Osebno sem, sicer ne bi rekel skeptičen, ampak mislim, da smo delavci v gospodarstvu premalo vpeti v sprejemanje teh načrtov. Vsekakor pa bo potrebna velika volja pri izvajanju omenjenih dokumentov, ker mislim, da bo prihajalo do velikih problemov, tako pri delu za strojem, kot tudi v strokovnih službah. Zato bo ena izmed večjih nalog sindikata, da bo skrbel za uresničevanje usmeritev, ki so zastavljene v načrtih. Tu mislim predvsem na opominjanje tistih služb, ki so odgovorne za izvajanje teh planov (kot so izvoz, naročila na domačem in tujem trgu, predvsem pa razvoj), da bodo dosledne pri njihovem uresničevanju.« Trenutno poteka v tovarni prva faza kadrovskega postopka. Ali nastajajo kakšni problemi pri kadrovanju rdelegatov v samoupravne organe? »Akcija kar dobro poteka in pri njenem vodenju se sindikat vs-klajuje s komisijo za volitve. Mislim pa, da bi bilo potrebno temu posvetiti še večjo pozornost’, kajti v današnjem času morajo delegati nekako hitreje reagirati na določene stvari z dobro pripravljenimi informacijami in mnenji. Kajti do sedaj je pri ljudeh nastopala nekakšna pasivnost, bodisi zaradi osebnih vzrokov, pomanjkanja določenih podatkov, ali pa zaradi samega okolja.« slim pa, da bo treba tudi s tem enkrat začeti. Eden izmed večjih problemov pri delu delegacij pa je povratna informacija, ki je pri nas minimalna. Stvari, ki jih sklenejo na sestankih delegacij, ne pridejo nazaj v delovno sredino prek naših delegatov, pač pa se ljudje s temi informacijami seznanijo prek gradiv in dokumentov, ki so že potrjeni in določeni. Poleg tega pa delegacija prenaša mnenja iz svoje sredine le, če se ta. nanašajo na konkretne probleme same delovne organizacije. Če pa so'problemi širši in bolj splošni; med delegacijo in njeno sredino ni velike povezave.« I Tomo Buljan: Sem bolj tehnic^ človek, kot pa politik. Drugih problemov pri tem ni...? »Niti jih ni, so pa težave npr. pri izbiri delegatov iz posameznih temeljnih organizacij. Človeka in njegovega dela ne poznaš dobro, ko ga pritrjuješ za delegata, v nadaljnjem obdobju pa se lahko pokaže, da delegat sploh ni sposoben za opravljanje svoje naloge. Delegate, ki so nedelavni, bi morali zamenjati, samo dosedaj tega še nismo počeli. Mi- Vse to nakazuje, da bi bilo potrebno več informiranja, izobraževanja in usposabljanja delegatov... »Seveda je tega pri nas premalo. To usposabljanje se odvija bolj na občinski ravni preksindi-kata in drugih DPO.Todatestva-ri so bolj posplošene. Pred letom dni smo imeli v delovni organizaciji izobraževalni teden za člane sindikata, ki je bil zelo uspešen. Predavatelji so iz prakse predavali o proizvodnji, združenem delu, predvsem pa so nakazali konkretne primere dobrih in sla' bih strani v sindikalnem de|a Marsikateri poslušalec je po k0' nčanem seminarju izjavil, da ^ je šele zdaj postalo jasno, kakš^ je vloga sindikata. To kaže f dejstvo, da lahko z izobraž^ vanjem in usposabljanjem 5P' remenimo miselnost, da je »si11' dikat le ozimnica«. Seveda pas_ mora sindikat uveljaviti tudi ssV' ojim delom.« Ko ste že omenili ozimnti0' kako pa je z družbenim strt' dardom delavcev? »Skrb za družbeni standard de' lavcev je že vsakdanje delo sin«1' kata in seveda tudi najbolj vidn0. Mislim pa, da nas, predsednik^ to delo obremenjuje, ker se m°' ramo s sindikalnim delom ukvk' rjati med delovnim časom in 1$ naj njega. Zato zdaj načrtujem0. Delegati na volilno programski seji konference osnovnih organizacij sindikata, kjer so izvolili nove organ* 6. stran št. 3, 27. januar Ovno predsedstvo konference Peg Orbo v bodoče izvedbo akcij fia ^stili službam, kot so nabav-pa’ Skladiščna in druge, sindikat S tgi bi bil samo nosilec akcije. Pil^ ^ bi razbremenili predsed- namestnike »opletanja«; Ali se delavci pri razreševanju svojih problemov obračajo na sindikat? Kako to poteka? »Ljudje se pri reševanju svojih problemov obračajo na delegate in informativne skupine, ki so osnova delovanja sindikata. Na teh skupinah se pripombe formirajo. Kajti tu posameznik pove svoj osebni problem, ali problem svojega oddelka in pripombo v informativni skupini ocenijo, ali gre res za težave, ki jih je treba razrešiti in razčistiti, ali pa gre le za namišljeno zadevo. Kajti velikokrat se dogaja, da hočejo posamezniki uveljavljati svoje osebne interese mimo drugih interesov. Iz informativnih skupin pa potem pripombo, predlog, ali težave prenesemo na predsedstvo sindikata, ki poskuša te stvari razrešiti.« Kaj pa zaupanje delavcev v sindikat? »Mislim, da delavci zaupajo v sindikat, sicer ne čisto povsem, toda zavedajo se, da lahko sindikat veliko vpliva na poslovanje in delo tovarne, zato tudi to od sindikata zahtevajo. Predsedniki sindikata pa moramo to zaupanje opravičiti. Gotovo pa se bodo stvari premaknile še na bolje, kajti mislim, da smo na nekakšni prelomnici, saj se je sindikat do stabilizacijskega obdobja res ukvarjal samo z ozimnico, oddihom, družbenim standardom delavcev, ne pa tudi z večjimi »notranjimi« problemi delovne organizacije, ker tudi ni bilo potrebno. Danes pa je teh tejtav vsak dan več in zato se mora sindikat aktivneje vključevati v njihovo razreševanje. Potrebno pa bo tudi ljudi pripraviti do tega, da bodo o tem razmišljali.« Zdaj ste na začetku svojega mandatnega obdobja, kako gledate na vlogo sindikata v bodoče? »Bil sem podpredsednik sindikata eno mandatno obdobje in to mi sedaj zelo koristi. Predvsem sem si že takrat nabral nekaj izkušenj in se vpeljal v delo. V bodoče pa pričakujem, da bomo sindikalno delo izboljšali pa četudi za ceno, da bi se komu zameril. Ljudje so še vedno občutljivi, če jih opomniš, da določene naloge še niso izpolnili in, da svoje dolžnosti ne opravljajo dobro. Vem, da stvari v celoti ne bomo spremenili, ampak mislim, da bo do napredka zagotovo prišlo. Upam, daje v interesu vseh, da bo naš sindikat deloval enotno. V preteklem obdobju so se v sindikalnem delu uveljavljali neenotni in različni interesi, kar je posledica različne strukture zaposlenih v TOZD. S skupno akcijo in delom pa bomo gotovo dosegli uspehe, predvsem pa si želim, da bi zares delali enotno.« V. Ž. januar 1986 Iskra SOZD S kolegija sekretarjev delovnih organizacij iskre Novo 'ovih zakonih Pretekli četrtek je bil v prostorih široke potrošnje v Škofji Loki kolegij sekretarjev delovnih organizacij Iskre, ki ga je vodil Pavle Šember. Na kolegiju so najprej sekretarji spregovorili o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, nato pa so se izčrpneje zadržali ob informacijah o novosti v devizni zakonodaji. Nova devizna zakonodaja prinaša, kot so pojasnili Jože Golob, Franci Testen in Žare Kokotovič predvsem naslednje značilne novosti: »Spremenjena je sistematika ureditve deviznega, devizno kreditnega in zunanjetrgovinskega poslovanja. Po doslej veljavni ureditvi so bila devizna in devizno kreditna razmerja urejena v enem predpisu (Zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino — Ur. I. SFRJ 15/77 s spremembami in dopolnitvami). Z veljavnostjo od 1. 1. 1986 pa to področje urejeta dva predpisa (Zakon o deviznem poslovanju in Zakon o kreditnih odnosih s tujino — oba objavljena v Ur. I. SFRJ 66/85). V istem uradnem listu je objavljen tudi novi Zakon o prometu blaga in storitev s tujino. Tudi za nove predpise je značilno, da rešitev mnogih pomembnih vprašanj odkazujejo na podzakonske akte, ki jih bodo sprejeli ZIS, upravni organi, NB in GZ. Do sprejetja teh aktov ostajajo odprta, oz. neurejena številna praktična vprašanja v zvezi z izvajanjem novih predpisov. Ena izmed sistemskih značilnosti nove ureditve je tudi v tem, da sta devizni sistem in zunanjetrogovin-ski sistem močneje vsebinsko povezana, saj v zakonu o prometu blaga in storitev s tujino določeni režimi izvoza in uvoza blaga pomenijo hkrati pravico do plačila v tujino, zakon o kreditnih odnosih s tujino pa kot temelj z novo zadolževanje v tujini postavlja prevzem obveznosti OZD, da zagotovi dodaten izvoz najmanj v višini anuitet. Zato se vsi trije predpisi lahko ob-ravnajo le v medsebojni povezavi. Glede upravljanja in razpolaganja z devizami neposredno po OZD pa vnaprej velja, da delavci v temeljnih in drugih OZD ne upravljajo in razpolagajo več neposredno z devizami, ki so jih ustvarili v poslovanju s tujino in teh deviz tudi ne morejo več združevati za skupno poslovanje z drugimi OZD. Devizni računi OZD in drugih družbenih pravnih oseb pri pooblaščenih bankah so zato ukinjeni, stanje deviz na teh računih pa se z 31. 12. 1985 izrazi v dinarski protivrednosti na ta dan. Namesto dosedanjih deviznih računov bodo pooblaščene banke vodile za OZD in druge pravne osebe več vrst evidenc o dejstvih, ki so podlaga za uveljavljanje pravic in obveznosti glede plačevanja do tujine, oz. pogojev in možnosti izvoza in uvoza. Kot rečeno, novi zakon rie omogoča več združevanja deviz (čl. 68 dosedanjega zakona), ne ureja pa tudi osnov za določitev razmerij med OZD, ki so ustvarile devize z združevanjem dela in sredstev (čl. 67 dosedanjega zakona). Vendar se že oblikujejo stališča, da je »sku- pni izvoz« še vedno mogoč, saj za to obstaja podlaga po ZZD, posredno pa tudi novi ZDP daje nekatere podlage za ureditev razmerij, ki nastajajo pri skupnem ustva-e rjanju deviznega priliva. Glede na upravljanje in razpolaganje z devizami prek deviznega trga, pa velja, da se organizacijam združenega dela vsak devizni priliv takoj po prispetju na devizni račun pooblaščene banke spremeni v dinarsko protivrednost po tečaju na dan priliva, banke pa te devize uporabljajo za izvajanje vseh na zakonu ' temelječih nalogov OZD za plačila v tujino — s pogojem, da OZD plačajo banki, ki nalog izvrši, dinarsko protivrednost naloga po tečaju na dan izvršitve plačila v tujino. Pomembna in daljnosežna novost je v tem, da je vsaka pooblaščena banka dolžna izvršiti vsak nalog za plačilo v tujino, vsake OZD, ne glede nato, ali je ta OZD članica te banke ali ne. Banka izvršuje naloge za plačila z devizami na svojih računih v tujini. Če ne razpolaga z zadostnimi zneski deviz, pa jih kupuje na deviznem trgu. Če pride do deviznega neravnovesja — neskladja med povpraševanjem in ponudbo deviz na trgu pa se plačila opravljajo selektivno po določenem vrstnem redu, pri čemer imajo določeno prednost plačila za uvoz surovin in repromateriala za OZD, ki več izvažajo, kot uvažajo (tkim. »aktivci«). Glede določanja pravic do uvoza In plačilo uvoza pa je v (prehodnem) obdobju do vzpostavitve konvertibilnosti dinarja zakon vzpostavil povezavo blagovnega režima s pravico do plačila uvoza. Pravica do uvoza je tako samo še delno (le pri blagu, ki je uvrščeno v pogojno prosti uvoz) in posredno odvisna od lastne poslovne (izvozne) aktivnosti OZD. Blago, ki je uvrščeno v obliko pogojno prostega uvoza (LB®) in vsa neblagovna plačila za tekočo reprodukcijo se uvaža in plačuje na podlagi pravic, določenih z družbeno priznanimi reprodukcijskimi potrebami (DPRP). DPRP izračunava za vsako leto banka, ki si jo sama izbere OZD. Osnova za izračun DPRP je uvoz te vrste blaga in neblagovna plačila v prejšnjem letu, osnova za povečanje ali zmanjšanje DPRP pa opravljen izvoz glede na preteklo leto. Obseg izvoza pa poleg spremembe obsega DPRP lahko preko opredelitvb, ali gre za OZD »aktiv-ca«, ali »pasivca«, vpliva tudi na druge pomembne pravice OZD (prednost pri plačevanju v tujino v primeru deviznega neravnovesja, delitev pravic uvoza blaga z režimom K ali D itd.) Zato je lahko zelo pomembno, na kateri ravni (TOZD — DO — SOZD) bo posamezna bo zadolževanje v tujini praktik' potekalo prek tiste pooblašč^ banke, ki bo za OZD izračuni DPRP in začasno s pomočjo nje1;-prilivov tudi ugotavljala svoj kre® tno-garancijski potencial. OZD izračunavala in uveljavljala svoje pravice do DPRP. To raven določi sama OZD. Pravica do uvoza opreme bo odvisna od določenega odstotka amortizacije opreme in ustvarjenega izvoza OZD. Blago, ki bo uvrščeno v režim kontingentov (K) in dovoljenj (D) pa bodo OZD lahko uvažale v obsegu, opredeljenem v takšnih kontingentih, oz. dovoljenjih — po odločitvi ZIS in na podlagi delitve v GZJ. V nadaljevanju so podrobneje razložili tudi Zakon o kreditnih odnosih s tujino, kjer so posebej poudarili: »Zakon v 2. čl. določa, oz. definira kaj je šteti za kreditne odnose s tujino. Pri tem je treba omeniti, da kadarkoli je v pogodbenih razmerjih med domačim in tujimi pogodbeniki plačilo dogovorjeno v roku, ki je daljši od 60 dni, govorimo o kreditnem poslu s tujino (nova rešitev v deviznem zakonu — 42. člen) Izjema v 2. odstavku 3. člena zakona o kreditnih odnosih s tujino — kadar izda narodna banka republike, oz. avtonomne pokrajine, oz. Narodna banka Jugoslavije odločbo o podaljšanju roka. Pogoji za podaljšanje 60-dnevnega roka so v sklepu o pogojih in rokih, pod katerimi se lahko odobri podaljšanje roka, izdanem na podlagi 42. člena deviznega zakona bistveno zaostren. Nevnos deviz v zakonskem roku se obravnava kot gospodarski prestopek (do sedaj le prekršek). Do sedaj veljavni sistem, je omogočal zadolževanje v tujini domačim subjektom v odvisnosti od: pridobljene pravice do zadolžitve, kreditne sposobnosti in zagotovljenih deviz za odplačilo kredita. Novi zakon določa, da se bo globalna zadolžitev države določila v družbenem planu Jugoslavije v odvisnosti od stopnje zadolženosti države in zmožnostmi iz kreditov. Konkretnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati domači subjekti, predvsem za OZD so opredeljeni v 15. členu zakona. Poleg izpolnitve teh pogojev pa si mora vsak subjekt, ki se želi zadolževati v tujini, priskrbeti pri pooblaščeni banki tudi potrdilo v bremenitvi njenega kreditno — garancijskega potenciala, kar velja tudi za kratkoročne komercialne kredite. Ta zakonska solucija je logična izpeljava načeli, da domači subjekti v novem deviznem sistemu poslujejo brez deviznega računa. Kreditno garancijski potencial bodo pooblaščene banke ugotavljale v odvisnosti od odstotka deviznega priliva v določenem letu za tiste članipe banke, ki pri tej banki tudi vodijo evidenco o DPRP (družbeno priznane reprodukcijske potrebe) in torej sledi da Zakon o kreditnih odnosih S jino namreč ne ureja odplačevat tujih kreditov, ampak to U[T> Zakon o deviznem poslovanju. i\ v a devizna zakonodaja uvršča 0. plačevanje najetih kreditov Pi režim LB, kar pomeni, da so do|z uporabniki kreditov v roku padlosti obveznosti iz zuna^l, kreditov vplačati banki dinai* protivrednost zapadle obvezno nasproti tujim partnerjem porav® obveznost banka, ki je dala tuje1® kreditorju jamstvo. Pomembna novost v zvezi. reprogramiranjem deviznih kre". tnih obveznosti je tudi v tem, “ morajo reprogram zapadlih dolg® odplačila kredita sprejeti vsi jekli, ne glede na njihovo dejanj zmožnost odplačila kredita P prvotnem anuitetnem planu. cije ni več. S tem bodo seve®' prizadeti najboljši dolžniki. Kreditiranje tujine naj bi P0.> kalo tako kot doslej in sicerv mer, obsega določenega v projek« ■ plačilne bilance Jugoslavije. vost je, da lahko pooblaščena td' ka JUBMES financira izvoz bi« in storitev z odplačilnim rokom,/ ne sme biti krajši od dveh letssK1®) panjem okvirnih pogodb o kome. cialni kreditni liniji. Iz katefl sredstev pa bo določil ZIS. Ko so razlagali Zakon o prome*‘ blaga in storitev s tujino, ...................... i uredag posebej poudarili, da ima urec prometa blaga in storitev s tujim. Sl01! novem zakono predvsem nasč nje značilnosti: za dajanje sog1*,, organizacijam združenega del®' opravljanje zunanjetrgovinska prometa niso več pristojne reP blike in avtonomni pokrajini. Hk' ti je odločanje republik in pokr®l pri urejanju posameznih vpras® .............. d m® s področja blagovnega prom« bistveno zmanjšano, oz. je pove® na samostojnost zveznega izvrs? ga sveta in zveznih organov. ReZ e uvoza in izvoza blaga so P0« zaščite domače proizvodnje razvojnih usmeritev dobili v PJ/ hodnem obdobju, do vzpostavi’ konvertibilnosti dinarja, pon0'T tudi plačilno-bilančni značaj in’ di pravico do plačila. Maloobmejni promet smejo ravljati OZD z območja SFRJ, o®,® za tovrstne posle vpisane v s o® register. Hkrati se blago, v re® blagovni menjavi in v vseh drug oblikah zunanjetrgovinskega P” meta izvaža in uvaža v sklad®. predpisanimi oblikami izvoza inu, oza, razen pri dolgoročni proizv® ni kooperaciji in vlaganju tujih oseb v domače organu- „ združenega dela, pri razvrščan, blaga na režime ima prednPj blago, proizvedeno v lastnih mešanih podjetjih, dolgoroc® tujino, kompenzacij®1'.' poslih s tujino, kompenzau., . poslih in za potrebe proizvodni® obmejnem območju. Nekateri inštituti ter pogoji za ■'=-\ciien insmuii rer pogoji za Previjanje izvoza ter uvoza blaga n storitev, ki so bili doslej predpi- s podzakonskimi akti, so urejeni z zakonom in je s tem pos- kdVllQr««i ___ •______ - _ _________ w m z zakonom m je s svilena njihova trajnejša rešitev, ne-atere oblike poslovanja pa ' Q\/ fT I I 1 J J a_ A A —.—. A A ' « A A ganiziranosti, da se bo zunanjetrgovinska funkcija (gre predvsem za izvoz in uvoz blaga) opravljala v skupnem interesu združenih organizacij. ooiiKe poslovanja pa so na °vo uvedene. Še posebej so pou-anii tudi dejstvo, da zakon že sam 'udi postavlja pogoj delitve dela nptraj oblike organiziranosti zd- ruzen™- ---------------s *------■■ ."-nega oeia. ivamrec, ce se t -stavi delovne organizacije al vstavljene.organizacije združene-dela vpiše več temeljnih oziro-/!.a delovnih organizacij za oprašuje poslov zunanjetrovinskega Prpmeta, se s samoupravnim spo-uzumom določi, katere posle zu-snjetrgovinskega prometa bodo Pravijaie posamezne organizacije .druženega dela, pri čemer se za a,e oblike zunanjetrgovinskega ■. r°meta, in sicer za izvoz in uvoz stovi-stnega blaga, ne moreta vpi-j:9'1 Y sodni register dve organizaci-l' sii več organizacij združenega -sla. Taka usmeritev zahteva od °r9anizacij združenega dela, re-sštriranih za zunanjetrogovinsko Poslovanje, da pravočasno ocenijo Posedanje rezultate svojega poslo-ania ter proučijo možnost take or- Proizvodne organizacije združenega dela se lahko vpišejo v sodni register le za opravljanje izvoza lastne proizvodnje ter uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in opreme, potrebnih za lastno proizvodnjo, za gospodarske storitve v zunanjetrgovinskem prometu, ki so potrebne za opravljanje poslov ter za izvoz proizvodov ter uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za OZD, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o proizvodni kooperaciji. Kot četrtega pa so razlagalci pojasnili še nov Zakon o bankah. Pri tem so posebej poudarili, da je namen novega zakona, da se v bančnem sistemu odpravijo majhne banke in ustanovijo samostojne, s pravno in ekonomsko subjektiviteto in možnostmi spremljanja osnovnih tržnih zakonitosti. Novi Zakon bo imel pomembne posledice na organiziranje in prestrukturiranje bank in OZD, oz. drugih družbenih pravnih subjektov, kar naj bi pripomoglo k premagovanju teritorialnih okvirov, učinkovitosti cirkulacije sredstev, smotrnejši uporabi družbenih sredstev, povečal družbeno in finančno disciplino v bančnem in kreditnem sistemu, zlasti pa odgovornost banke, finančne organizacije in njihovih ustanoviteljev za učinkovito poslovanje bank. Nedvomno je, da se bo s sprejetjem novega zakona zmanjšalo število bank, ki s sedanjim potencialom sredstev depozitov in skladov ter s kvalitetnimi sredstvi ne morejo poslovati na osnovnih bančnih načelih, kar je povzročilo širša kreditna razmerja ter vlaganja v investicije, katerih uspešnost ni bila poprej ocenjena. Novi zakon pa bo močno vplival tudi na likvidnost ustanoviteljev temeljne banke in drugih družbeno pravnih oseb, ki ne bodo mogle razpolagati s sredstvi na svojih računih v banki, dokler je banka nelikvidna. Glede internih bank pa so določbe o njih v glavnem vzete iz dosedanjega zakona. Ocena je bila, da poslovanje internih bank izkazuje pozitivne rezultate v praksi, zato ni večjih sprememb v tistem delu zakona, ki se nanaša na interne banke. V naslednji točki dnevnega reda so sekretarji obravnavali informacijo o kritični analizi delovanja političnega sistema samoupravljanja, zlasti tista poglavja, ki se nanašajo na samoupravno odločanje delavcev in delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, uresničevanje in nadaljnje razvijanje samoupravnega organiziranja združenega dela. Dogovorili so se, dai bodo v Iskri organizirali poseben razgovor o tej problematiki, na katerega bodo povabili enega izmed članov delovnih skupin, ki so pripravile kritično analizo. Ob koncu je bila sekretarjem podana še informacija o možnosti formiranja stanovanjske zadruge v okviru ljubljanske regije. Njeno organiziranje je odvisno Od dveh dejavnikov — interesa Iskrinih delavcev, kar bodo ugotovili sekretarji posameznih DO ter o možnosti pridobitve lokacij. V odvisnosti od razrešitve problema lokacij bodo razrešili tudi vprašanje ustanovitve nove zadruge, ali pa le oddelka Iskrine kranjske stanovanjske zadruge v okvirih DO Iskra Invest servis. Mak _________Iskra Široka potrošnja Prodaja izdelkov Široke potrošnje v letu 1986: Bistvenih sprememb ne bo Tako meni direktor prodajne temeljne organizacije Široke potrošnje Franc Anžič, ki ®|rto ga povprašali, kakšno bo po prodajni plati letošnje leto za izdelke, nemenjene 5|rokopotrošni rabi. »Sodeč po sporazumih, sklenjenih s prodajnimi, oz. trgovskimi ~ZD, ne bo težav s prodajo na domačem trgu, saj so po sedanjih izgledih naše pr-°izvodhe in prodajne zmogljivosti usklajene.« ganizacijam, končnim kupcem popustov nismo mogli odobravati « so se pričeli jasneje poja-iJd Vpllvl tržliča’ kl /® nekaterim , ve/Jtom, npr. antenam »obrnilo Kako se bo Široka potro-n/a prilagajala trgu letos, da do Prti/ Prodale’ vsai večjih, ne bo »Res je, da sta se ponudba in povpraševanje že lani pričela suka- 11 v r- - •• ........ Precejšnji meri po tržnih zako-'ostih. Pa vendar ne v tolikšni ar|. kot si nekateri tolmačijo nek-'iko povišane zaloge nekaterih Pelkov. Značilen primer so, de-a'm°. tudi proizvodi TOZD Ante-li 1 ki smo jih v lanskem letu proda- nekdanjo moč premoščanja zasta-. jev prodaje z nekoliko večjimi zalogami. Današnji maksimum za trgovce je enomesečna zaloga — več jim obresti za najeta sredstva preprosto ne dovoljujejo. Že lani smo bili zato prisiljeni nekoliko olajšati naše prodajne pogoje, trgovskim organizacijam smo podaljšali rok plačila od 35 na 60 dni.« ja zabeležili občuten padec prodaje, Gorenje je na zastoj povpraševanja reagiralo s popusti, zato je bilo seveda razumljivo, da so potrošniki enake ugodnosti pričakovali tudi od Iskre. Vendar so bile naše možnosti tako omejene, da smo lahko ponudili le že omenjeno ugodnost trgovskim or- Šlroka potrošnja je v letošnje leto tako kot še marsikdo zakoračila z novimi cenami. Kaj se je podražilo In za koliko? »S 1. januarjem smo podražili barvne TV sprejemnike za 20%, nekatere modele črno belih TV sprejemnikov za 25%, dva modela brivnikov pa za 35%. Gospodinjski aparati so se podražili 15. januarja, in sicer 20 do 25%. Za nekatere pa še načrtujemo spremembe cen.« Stane Fleischman loo^nostno precej več kot leta 084, saj smo zabeležili indeks 250! as Pa je, da so se nakopičile i:?l09e, ki pa jih bomo letos zanes-Prodali, šlo je za posledico ^ohlapne usklajenosti med pr-zvodnimi in prodajnimi planhj rg b®8 ze postavlja pred dejstvo, da "0 morali proizvodnjo pač sp- 'Ul| nriIa,— ! _ i i_________L.a — Prilagajati potrebam in zahte-m končnih porabnikov. Vmesni r an' 'rgovske organizacije, so za-dai Predragega kapitala izgubile Kaj pa tako priljubljena »sindikalna« prodaja? »Na ta način smo ponudili ugodnosti delavcem Iskrinega kolektiva, vendar je šlo za zanemarljivo majhne količine tako prodanih izdelkov. Delež v celotni prodaji vsekakor ni bil omembe vreden, zato primera ne kaže posploševati.« Kako pa ocenjujete lansko prodajo na jugoslovanskem trgu? »V primerjavi z letom 1984 smo lani iztržili za 80% več, vendar je treba tolikšen porast pripisati cenam. Fizični obseg prodaje doma je bil manjši kot leta 1984, letos pa takega trenda po vsej verjetnosti ne bomo nadaljevali. Lani smo ma- TV sprejemniki (In ostali šlrokopotrošnl aparati): brez podražitev ne gre... Iskra Avtoelektrika Disciplinski ukrepi proti kršiteljem Ko delamo v začetku leta razne obračune iz minulega leta, pridemo do zanimivih ugotovitev in podatkov. Tokrat smo preleteli zajetno knjigo, kjer je evidenca kršitev delovnih obveznosti iz lanskega leta v novogoriški Iskri — Avtoelektriki. Zanimalo nas je, kako je bilo z delovno in drugo disciplino, ali je bila v porastu, ali upadu, ali je veliko število delavcev, ki nočejo spoštovati delovne discipline itd. S temi podatki nam je postregla strokovna delavka, ki deluje v okviru pravne službe ter pomaga in usmerja delo disciplinskih komisij, ki so imenovane v vseh TOZD in DSSS. Preden nadaljujemo naj povemo, da se podatki nanašajo le na TOZD in DSSS s sedežem v Šempetru. Če se najprej ustavimo v tovarni velikih zaganjalnikov, kjer je največ zaposlenih ugotovimo, da se je disciplinska komisija sestala 12 krat, povprečno enkrat na mesec. Obravnavala je 39 delavcev, ki so se sporekli s pravili igre v svoji delovni sredini. V ospredju kršitev so neopravičeni izostanki z dela ter uživanje alkoholnih pijač na delovnem mestu. Sledijo kršitve v zvezi z odklonitvami dela, občasno je prišlo do manjših fizičnih obračunov itd. Stroga komisija je izrekla kršitvam ustrezne ukrepe. Štirim delavcem je izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, v tej TOZD, oz. delovni organizaciji zanje ni bilo več prostora. Prenehanje delovnega razmerja, vendar pogojno od dveh mesecev do enega leta, je bilo izrečeno sedmim kršiteljem, ostali so prejeli javni opomin (16) ter opomin. Komisija v tovarni malih zaganjalnikov se je med lanskim letom sestala petkrat. Na njihove seje je moralo priti 25 delavcev, ki so se morali zagovarjati zaradi malomarnega izpolnjevanja delovnih in drugih obveznosti — takih kršiteljev je bilo sedem, štirje so si poskušali protipravno prisvojiti družbeno lastnino, nekateri so poskušali vnesti prepovedane opojne pijače, bil je primer neopravičenega izostanka z dela itd. « V enerrAprimeru je bila teža prekrška takšna, da se je komisija ob določanju kazni odločila za prenehanje delovnega razmerja. Enemu delavcu je komisija naročila, naj ne stori nove kršitve vsaj eno leto, sicer bo moral delo poiskati drugje. Ostale kazni so bile izrečene v obliki vzgojnega ukrepa, to je javni opomin in osem krat opomin. Ni zgolj slučaj, da je bilo v tovarni delovnih sredstev največ kršitev zaradi poskusa vnosa alkoholnih pijač, saj je njihova TOZD locirana najbliže tovarniški ograji. Čeznjo so verjetno kar nekajkrat hoteli »pretihotapiti« rujno kapljico, vendar je bilo posredi budno oko varnostnikov, ki so taka prepovedana dejanja preprečili in žejne prijavili. Drugi prekrški so bili manjše narave z izjemo enega delavca, ki je kar pozabil prihajati na delo, zato je disciplinska komisija odločila, da bo njegovo delovno mesto zasedel vestnejši delavec. V tovarni generatorjev in elektronike se je največ delavcev zagovarjalo pred komisijo zaradi nekaj minutnega prepoznega prihoda na delo. Prednjačijo tudi neopravičeni izostanki delavcev z dela, povzročanje zastoja v proizvodnji z malomarno opravljenim delom, dajanje krivih podatkov v zvezi z listinami, spozaba, da alkoholne pijače ne sodijo v delovno omarico ter nekontrolirano izrečene besede, ki so sramotile udeležence delovnega sestanka. Glede na opisane kršitve so bili tudi ukrepi komisije dokaj strogi. Dokončno prenehanje delovnega razmerja je komisija izrekla trem delavcem, enemu pa so prenehanje delovnega razmerja odložili za dobo enega meseca. Ostalim pa je komisija izrekla vzgojne ukrepe. En primer je obravnavala disciplinska komisija tudi v novoustanovljeni TOZD, tovarni specialnih rotacijskih strojev. Na zagovor je poklicala dva delavca, ker sta bila kriva, da sta vnašala lažne podatke na delovno dokumentacijo. Komisija jima je izrekla vzgojni ukrep — javni opomin. Tudi v Delovni skupnosti skupnih služb komisija ni mirovala, saj je obravnavala kar štiri ljubitelje, med rednim delom prepovedane drage pijače. Za storjene prekrške so bili »nagrajeni« z javnim opominom in opominom. Z delovno in drugo disciplino je bilo še najbolje v TOZD — Inštitut, kjer kršiteljev niso imeli, v TOZD — Komerciala pa je le en delavec storil lažjo napako. Če bo pričujoči sestavek vsaj delno vplival na ugodnejši razplet — tu mislimo na to, da bi letošnje leto imele disciplinske komisije manj dela, je naš namen dosežen. Vsekakor pa se splača dvakrat premisliti, kot enkrat storiti napačen korak. In težki, napačni koraki so hudo kaznovani. Tudi s prenehanjem delovnega razmerja. Kako težko je dobiti novo zaposlitev, pa vsi vemo... Marko Rakušček Dobro In na veliko zastavljena akcija sindikata Iskre Avtoelektrlke o prepovedi vnašanja in pitja alkoholnih pijač v delovnih prostorih je naletela na plodna tla. Še vedno pa so redki posamezniki, ki nočejo, ali ne. morejo spoštovati sprejetega sklepa, zato se slej ko prej srečajo s člani disciplinske komisije. 10. stran iskra In vest servis Samoupravljanje na naših poteh Je upravnik pošte v PPC — vodoravno štiri črke, dfuga je e in najbolj pogosto slovenško moško ime — navpično pet črk, zadnja je Z. Če bi bil to izrez iz križanke, bi verjetno vsi zapisali: C®rk Janez. Že zaradi tega, ker ga vsi poznajo. Tako al* drugače. Eni zaradi priljubljenosti in izjemnih humanih odnosov in redke, celo stoične mirnosti na delovnem mestu in drugi, ker že drugo mandatno dobo predseduje delavskemu svetu Invest servisa, •orej kot samoupravljalca št. 1 pri nas. Z njim sem se zapletel v razgovor z namenom, da Svetliva samoupravljanje ne z žarometi idealistične s°ciologije, kot ga dan za dnem odslikujejo javni 'formativni mediji, marveč realno s sencami. Beseda Pa spočetka ni stekla v predvideno smer. Poštarji so po vsem obljude-oern svetu. Njihov simbol je f°9- s katerim so sli na poštnih .°oijah, ali konjih trobili in s e,n najavljali svoj prihod. Ker 0 mnogo potovali in nosili s oboj tudi denar in celo drago-onosti, so marsikaj doživeli. Je tudi vi v svoji poštni karieri 0živeli kaj izrednega? “Preden sem prišel k Iskri, ern bil 13 let na pošti. Ob delu em absolviral triletno poštno .0°. takrat so jo imenovali pP P za poštne manipulante. e'al sem na potujoči pošti. K . kspresnemu vlaku na progi ,j.ubljana—Beograd je bil pri-'lučen poštni vagon, kjer smo vožnjo opravljali poštna e'a. vlak pa je ustavljal le na postajah, kot so Zidani n°st, Zagreb itd Delo je bilo ar|imivo, prijetno, vzlic noč-pmu času. Leta 1967 seje naš kspres zaletel v Novski v 1 pječo vlakovno kompozicijo, barec je bil tako močan, da je drobilo tik za lokomotivo priklopljen službeni vagon, naš. Ppstni vagon pa je odtrgalo s podvozja in je zajahal lokomo- vo »kenedijevko«. Z gorečega Pza smo se rešili z enim težko ,ar])enim. Nas so odpeljali v 0|nišnico v Novsko, zgorele pa sc vse poštne pošiljke sku-Pal z denarjem.« fafco ste se znova rodili, ven-■fr s spoznanjem več, da je . vlenje kratko in, da ga velja °(/e izkoristiti in razvijati predam boljše medsebojne od-nosne- Sem uganil? “Rekel bi, da. Izkoristiti za. “bredek človeštva, za razvoj asega samoupravljanja. Pri-aaevam si po svojih močeh, pi tem pa odklanjem sleherne ateriaine ugodnosti v tej po-il *avi in obsojam celo tiste, ki tn le samoupravljanje pridobi-" Vlr zaslužka, ali privilegijev.« januar 1986 V številnih dokumentih je zapisano, da je država sprva načrtovala, nato pa prenesla z zakonom o združenem delu del oblasti na delavsko samoupravljanja. Se vam zdi, da sledimo tej osnovni in v svetu edini koncepciji? »Imamo nanizana natančna določila in na papirju urejene odnose ter tudi osnovno šablono, vendar ji v praksi ne sledimo. Lahko se samo vprašamo, ali je dosedanji učinek samoupravljanja sploh tolikšen, kot je bilo vloženega dela in porabljenega časa. še vedno je preveč formalnih odločitev, ki so bile že prej sprejete.« Če je tako, torej centri odločanja niso vedno v samoupravljanju. Kje so potemtakem v združenem delu? »V strokovnih službah delovnih organizacij in birokratskih strukturah zunaj Iskre na različnih ravneh, od občine do federacije. Presodite: Sem tudi že osem let delegat (drugi mandat) v krajevni skupnosti Podpeč—Preserje, vendar tam nimamo prav nobenega vpliva na odločitve v občini. Potrjujemo odloke, ki so bili že sprejeti. To po mojem ni samoupravljanje. Med tem pa v delovnih organizacijah vsaj delno lahko vplivamo na odločitve.« Torej samoupravljanje ni povsod enako razvito. Na vasi je lahko celo Potemkinova vas, kot pravite. Kakšen samoupravni profil imamo v naši delovni organizaciji? »Delavski svet Invest servisa-ima 15 članov. Sestajamo se približno enkrat mesečno, po potrebi večkrat. Mandat traja dve leti. Predsednik sem že dve Janez Cerk, vodja poštnega oddelka v PPC, na levi, v razgovoru z našim novinarjem mandatni dobi. Lahko rečem, da ima naše samoupravljanje nekaj pozitivnih značilnosti, ki v kali preprečujejo nastanek birokratizma. Predvsem so vsi sestanki vnaprej pripravljeni. Na temelju informativnega gradiva pridejo člani z oblikovanimi mnenji in predlogi. Zato trajajo sestanki manj kot dve uri. Začnemo ob 13,30 in končamo ponavadi ob 15. uri. Osnova za takšno delo pa je seveda temeljita informativnost delavcev. Ne bi ponavljal že znanih dejstev, ki smo jih že večkrat pmenjali tudi v glasilu Iskra. Smo organizacija z urejenim informiranjem med delavci Invest .servisa in redno seznanjamo tudi sodelavce drugih enot Iskre z našim delom.« Tudi samoupravno delo mora temeljiti na vzajemnem delu in upoštevanju mnenj posameznika, a s spoštovanjem sprejetih sklepov večine. Kako so v Invest servisu urejena ta medsebojna razmerja? »Prav tako. Tako kot pri sindikatu. Znotraj usklajujemo stališča in sproti definiramo sklepe. Zato kasneje ni kritičnih problemov. Tako se 15 glav težko zmoti, ena pa zlahka, četudi še tako moli ven jz poprečja.« Če sodim po nekaterih kritičnih zapisih v časopisju, je na-splošno samoupravljanje zašlo v krizo. Ni otipljivih uspehov. Kaj menite o tem? »V Jugoslaviji bi bilo precej slabše, če ne bi bilo samoupravljanja, da pa pričakovanih rezultatov ni, je več vzrokov. Pri samoupravljanju smo ostali na pol poti. Nekatere strukture odločanja se še ne morejo sprijazniti s prenosom dela na samoupravljanje in celo streme k centralizaciji. V združenem delu bo v prihodnje potreben večji premik k strokovnosti članov. To je vizija samoupravnega sistema. Priznam pa, da je samoupravljanje lahko za SOZD tudi cokla, ker člani posameznih TOZD ali celo delovnih organizacij ne vidijo interesov celotne skupnosti, marveč samo svoje. To so samoupravni vrtičkarji z visokimi plotovi.« Živite na deželi. Vdihavate boljši zrak, gibljete se med preprostimi ljudmi, ki ne poznajo izumetničenega govorjenja, temveč ležuljaveroke, a ne vedo s samoupravljanjem kaj početi. »To so čisti kmetje. Teh pa je na vasi malo. Ni obdelovalne zemlje. Povečini so polkmetje in vrtičkarji, kot sem jaz. Podedoval sem več sto let staro zaščiteno hišo, ki je ne smemo prenoviti - Vzdrževanje takšne hiše pa je drago. Vse kar pridelam, zraste na vrtu. Če bi na Slovenskem še bolj razvili vrtičkarstvo, bi pridobili hrane skupaj s kmetijstvom dovolj za dva milijona prebivalcev. Obdelovanje vrta mi je v veliko veselje, a nisem samoupravni vrtičkar.« Rahlo se je zasmejal in zatrobil v poštni rog. Marjan Kralj stran 11 Iskra Avtomatika Z novimi stroji do zahtevni Zaradi vse večje zahtevnosti orodij — posebej za industrijo električne in elektronske opreme se pojavlja tudi potreba po natančnejših strojih, ki zmorejo sami opraviti zapletene kombinacije delovnih operacij. To je seveda izvedljivo le s pomočjo vnaprej pripravljenih programov, ki krmilijo obdelovalne stroje. Na ta način dobimo veliko natančnejše izdelke, saj je t.im. človeški faktor zmanjšan na minimum. V orodjarstvu pa pomenijo poseben doprinos in največjo spremembo tehnologije izdelave numerično krmiljeni stroji za erozijo in še posebej za žično erozijo. Ko smo se v TOZD Orodja, delovne organizacije Avtomatika odločili za vpeljavo te vrste tehnologije, si z izkušnjami drugih nismo mogli pomagati, saj teh izkušenj v naši državi še ni bilo pa tudi drugod so bile informacije o različnih proizvajalcih zelo nasprotujoče. Tako, da je bilo nastrokovnih službah breme odločitve o vrsti stroja in med več ponudniki smo se na osnovi dobljenih referenc odločili za švicarsko firmo AGIE in ICSEMI 80 kupili njen stroj tip AGIECUT DEM 250. In ni nam bilo žal. Izjemna kvaliteta stroja, ki v treh izmenah ni imel praktično nobenega popravila niti servisa, čeprav je bilo do sedaj na njem opravljenih že 23.250 ur. Poleg velike natančnosti, ki jp zmore stroj pa je posebej zanimiva programska oprema, za katere izvajanje skrbi računalnik' firme Hevvlett Packard. S to opremo je mogoče programirati in izdelati kakršnokoli obliko, ki se jo da popisati z daljicami in krogi, poleg tega pa je možno izvesti tudi praktično vse nestandardne krivulje s pomočjo digitalizacije, saj povezavo med digitaliziranimi točkami izvede računalnik sam. Tako se lahko razmeroma enostavno in zelo natančno razdelijo razne oblike krmilnih in podobnih krivulj ter elips, kar je predstavljalo pred tem velik problem. S povečanjem proizvodnje so se začele kazati potrebe po še enem nekoliko večjem in bolj izpopolnjenem stroju za žično erozijo, saj obstoječi ni zmogel rezanja nagibov več kot 2° in vprogramiranja dveh kotov v dveh ravninah, kar je "bilo potrebno delati posebej pri raznih orodjih za termoplast, duro-plast in brizgani liv. Pa tudi sicer je postajal stroj ozko grlo kljub triizmenskemu delu 365 dni v letu. Kljub izjemno ugodnim rezultatom, ki smo jih imeli z AGIE pasmo menili, da je potrebno vzporedno z novim strojem za žično erozijo in zaradi predvidevanja o novih numerično krmiljenih strojih za druge vrste obdelav (rezkanje, potopna erozija, izdelava orodij, struženje, koordinantno brušenje...) najti ustrezen sistem programiranja, ki bi poenotil programsko opremo in s tem kompletno programsko mesto. Najustreznejšo kombinacijo smo našli pri AGIE, ki je ob najnovejši Hevvlett Packardovi opremi ponujal tudi softvvare za vse vrsti obdelav, znan pod imenom AGIE- AGIE 200 — eden Izmed najsodobnejših strojev za žično erozijo SOFT s programskima paketoma LAMA in BOA. Njuna posebna prednost je v tem, da praktično vsako leto izidejo izpopolnjene verzije prejšnjih programskih paketov in, da so vse verzije med seboj kompatibilne. Ob ugotovljenih potrebah smo se torej odločili za nakup v septembru 1985 še enega stroja za žično erozijo in sicer AGIE 200 z nekaj večjim delovnim območjem (400 x 200 x 250) in zaprtim hladilnim sistemom, ki ima Numerično krmiljeni rezkalni stroj DECKEL FP 4 N C poleg dobrih lastnosti starejšega stroja še veliko hitrejše rezanje in sicer: ' — dva režima izplakovanja (v kopeli, ali brez) — konično rezanje do 30° — izpopolnjen način krmiljenja in vodenja žice — avtomatsko prilagajanje Pa' rametrov rezanja — uporaba različnih žic (Fe, Me. Cobracut, VVolfram, itd.) " — možnost rezanja različnih ma-terialov (jeklo, barvne kovine, karbidne trdine, grafit, itd.) — avtomatično centriranje, pre-tikanje žice in menjanje programov, s čimer dosežemo delovanje stroja brez nadzora (nočno delo). , Nekako ob istem času pa smo zaradi ozkega proizvodnega grla Prl rezkanju krepili tudi numerično krmiljeni rezkalni stroj DECKEL FP? NC, katerega računalnik DIALOU 3, oz. njegova numerična enota I® prilagojena tudi programiranju na programskem mestu za žično erozijo, kar močno olajša program1' ranje — posebej zelo zapletemo oblik z večkratnimi menjavami orodij, režimov dela in delpvnih visim ali celo simultanih sprememb geometrijskih parametrov — kar seveda omogoča veliko zmogljivejši računalnik in že omenjeni sol' tvvarski paket LAMA. Povezava j® omogočena z uporabo navadnega podatkovnega kabla. Zelo dobri rezultati in izkušnje, dobljene z našimi novimi stroji nas spodbujajo, da gledamo naprej m naslednji korak bi verjetno mora biti začetek uvajanja CAD—CAM tohnnlnniip —. sp nravi računal' št. 3, 27. januar 1986 1 12. stran djj Podprtega konstruiranja oro-nover teflnol°gUe prirejene še dih Jsirn'ipom numerično krmilje-st0p roiev. ki že imajo določeno redn ° rol30tizacije. Temu vzpo-ska n se razvi)a tudi program-rač °prema, ki uporablja novejše Ijiveič3 nifli Avtomatika je tako na domačem trgu, kot Izven naših meja poznana kot proizvajalka modemih sistemov avtomatizacijo železniškega prometa Otvoritev TB Brčko in uspel seminar »Iskra za energetiko« Kot kratek svetel trenutek izzveni povabilo iz elektro Brčkega: Pridite na svečano otvoritev naše TP 35/10 kv BRČKO 3, ki bo 22.11. 1985. Bili smo prijetno presenečeni s prisrčnim sprejemom v elektro-distribuciji Brčko. Otvoritev nove TP je bila združena s 40-letnico ustanovitve OF BIH (25. 11. 85) in dnevom republike, katere smo se udeležili s strani Iskre AVTOMATIKE Boštjan Škorjak, direktor prodajnega področja energetike, Janez Šimenc, vodja aplikativnega razvoja in poleg mene še organizator iz filiale Tuzla, direktor Branko Tomič in Tomislav Bosan-kič. Sama transformatorska postaja je sprojektirana in izdelana po najsodobnejši tehnologiji. Upoštevane ,so najnovejše energetske rešitve. Podpredsednik izvršnega odbora skupščine Brčko, ki je spustil postajo v pogon je med drugim poudaril pravilnost združevanja sredstev iz razširjene reprodukcije za izgradnjo primarnih distribucijskih zmogljivosti. Objekt je eden izmed številnih daril družbi, ki so predani našim ljudem za vsakdanjo uporabo. Z njim je distributivna mreža občutno povečala skupno propustno moč ter s tem znatno omejila redukcije in hkrati občutno izboljšala kakovost dobave električne energije. Ob tej priložnosti je prodajno .z» iE/ Direktor TOZD Elektroindustrije Brčko tov. Ristič področje za energetiko organi^ ralo tudi kratek seminar »ISKRA ^ ENERGETIKO«, s poudarkom zaščiti. Le-tega se je udeleži1 okoli 50 strokovnajkov iz distrib0 livnih podjetij, aplikativni iz velik', industrijskih programov ter vid11 strokovnjaki z univerze. Poudariti moramo, da ta semih8 ni bil edini te vrste izven tovarn0 letu 1985, temveč je logično nad3 Ijevanje predstavitve, Iskre P® naših filialah (Skopje, PrištU13 Titograd, Koprivnica). Ob vss^ doslej izvedenih seminarjih se I razvila najbolj živahna razprava, ^ smo jo morali žal zaradi stisk® časom skrajšati. j Iskra je lahko ponosna na sV ! dosežek, ker smo dosegli časov0 uspeh — vso elektronsko opre01 smo dobavili v sorazmerno k ra kem času 6 mesecev, kljub Prel zahtevni tehnologiji. „ VOJKO MLINA0 Iskra Elementi -govor s predsednico konference OOZS Elementi Celovito h pravočasno informiranje ž ? vl°gi in pomenu sindikata v delovni organizaciji Elementi smo se pogovarjali soh^0 kurentovo, predsednico Konference OOZS. Kot pravnica je precej delovala tudi pri pripravi samoupravnih aktov v DO. trdno vez z delegatsko bazo. Pri tem smo seveda pazili na pravilno zastopanost vseh struktur, tako po spolu, starosti in izobrazbi. Dne 13. marca bodo volitve in do takrat nas čaka še kar precej dela. Na stegenskem kompleksu se pravkar dogovarjamo za evidentiranje skupnih delegacij za SIS družbenih dejavnosti.« — Kako pa ocenjujete dosedanje delo delegacij na ravni DO, SOZD in DPS? V konferenci sindikata se trudimo, da delegati prejmejo gradiva pravočasno tako, da imajo že oblikovano mnenje, ko pridejo na sejo. Na konferenci izoblikujemo stališče, ki se posreduje delavskemu svetu. Te povezave dokaj dobro delujejo tudi v posameznih TOZD. Nimamo pa popolnega pregleda nad delovanjem delegacij v DPS, saj so naše temeljne organizacije razdrobljene v šestih občinah. Mislim, da bi morali še bolj okrepiti povezavo s strokovnimi službami, ker se nam dogaja, da delegati na sejah zbora združenega dela niso dovolj pripravljeni, oz. nimajo zadostnega vpogleda v problematiko. Primeri se tudi, daje včasih premalo časa med sejo izvršilnega organa DS in samim delavskim svetom, zato občasno nastajajo težave pri usklajevanju stališč. Ob tem ugotavljamo, da še nismo dovolj storili na področju informacijskega sistema in druž-benopilitičnega usposabljanja in izobraževanja delegatov.« — Kakšno pa je sodelovanje s poslovodnimi strukturami, oz. ka- fvu začetek nekaj misli o bls-/efu? 8 a Konference v preteklem kg^H^enca sindikata je v lans-sprr, 'j! Predlanskem letu budno samn |ala Predvsem sprejemanje tul98s ravnih sP|0Šnih aktov. V le-in merb|Smo sPreie|i SaS o osnovah in* 'llh za razporejanje dohodka Srejl®^3 dohodka ter SaS o deiitvi Sr6dst 3 dohocfka ter SaS o del itv V;traie.v za OD in skupno porabo lavCe a 1 sm° na tem, da so bile r1-Voijg Pred sprejetjem SaS bislvPa?alize stania in povzetk sama nlh značilnosti opredelitev sa-.'-'"" značilnosti §6°u Pravni h aktih, spreif °Sedej smo se angažirali pi saj j* manju SaS o združtivi v DC naš,' nn t6me|jni in najvišji akt rn|iam v zadnjem času spre statut ° alki stekla v svojevrstno omrežje njegovega , Zarnotanega. večdimenzionalnega telesa in se lnašel v sprejemni dvorani. , lzPraševalci. ki so lebdeli v dvorani, so imeli Sv°/e misli docela zastrte. Nekateri so bili sko-rai Povsem nevidni, drugi pa so se zadovoljili s 8rn' da jih je bilo mogoče zaznati v širokem sPektru. . “Kandidat Jav, diplomant tretjega razreda,« le mlajši izpraševalec s kristalno jasnostjo pr-°i’Piral miselni snop. Oblikovala se je odločnejša misel. “Kandidat naj poroča o svojem projektu!« klavni izpraševalec je prevzel pobudo. Jav je zvrni! energetske zavitke% in/orma-'iske vrtince, ki so bili napolnjeni z njegovimi , Povzetki. Posebni grelci so neslišno sprostili oločene valovne dolžrrte, ki so vsebovale mi-'l0rie informativnih enot. Čeprav je to napravil s,rokovno, saj je strnil ogromno snovi pa ni bilo ldeti. da bi to na uradnike naredilo vtis. s “4/z so mi sovražni, ali pa jim nisem nič mar?« e/e spraševal Jav. Nečista vest mu ni dala mi-ru: diplomante so pri poskusih zavezovali stro-9' zakoni. Če bi ga preveč ustrahovali in s tem atrli njegovo pobudo, mu projekt ne bi zadov-/zvo uspel. Jav pa je moral izpolniti tudi zelo na,ančne zahteve v okviru togih etičnih pred-D's°v. Če mu bo to spodletelo, ne bo diplomiral. Prijaznih se bo moral tudi s ponižanjem, da PiJ bod0 dodelili novo, manj zahtevno nalogo. 0rda bodo njegov projekt opustili, ali pa ga bo Povzel boljši študent. Za trenutek je prekinil tok podpraženega raz-^'šljanja in preveril informacijske vrtnice, eiovali so brezhibni. Bežno je prisluhnil. ker je odvisno od prvine kisika. Nobene ake življenjske oblike še nismo proučevali...« Pav se je izključil. Sledila bo trditev, da je s sv- ojimi metodami razvil enajsto inteligenčno °Pnjo razumnih bitij. To je bila kritična točka, ravzaprav so bila bitja bliže trinajsti stopnji, 'ophčan pa je bil, da se bo izmazal. Če bi se .° i Posvetil strokovnemu delu, bi morda lahko °Se9e/ celo deveto inteligenčno stopnjo. Če je P'tji pravilno postopal, so bila iziedno dovze-na za izboljšave. Je bila to posledica kisika? To Pito še eno vprašanje, katerega bi moral pr-Pc'['. namesto da je... Oh. sicer pa ni verjetno. Pa bi svet vse preveril. Preveč kandidatov se je p°tegovaio za diplome. S ponovnim trdim el°rn in z malo sreče bo imel kmalu vsa dejstva °vsem usklajena z uradnim poročilom. ravilno in s skrajno pozornostjo je Jav zprostrl svojo čutilno zasnovo, da se je kot senca na kamnu dotaknil aureole glavnega izpraševalca. Njegova napetost je popustila. Glavni izpraševalec mu ni bil sovražen. «Razen, če je namerno preoblikoval svoje zaščitno polje,« je razmišljal Jav. Prav gotovo pa ni bil noben diplomant toliko pomemben, da bi storil kaj takega. Če je bil glavni izpraševalec zadovoljen, potem je bila tako želena diploma praktično že njegova. Informacijski vrtinci so se iztekali. >•... zelo učinkovito okolje... enajsta inteligenčna stopnja v eni sami časovni enoti...« Še nekaj zaključnih, pazljivo moduliranih miselnih valov in sporočilo je bilo končano. Nastopil je trenutek tišine, brez slehernih miselnih projekcij, nato pa je glavni izpraševalec ukazal: »Naj nastopi preiskovalec!« Jav je od strahu zlezel vase in obrisi njegovega večdimenzionalnega telesa so se zabrisali. Torej je le bil preiskovalec. Govorilo se je. da preverjajo le malenkosten odstotek poskusov. Seveda tistega od slabših študentov. Kako temeljito je preiskovalec raziskoval? Morda je opravil le običajen, površen ogled. Mogoče... Prvo vprašanje ga je zadelo kot puščica v srce. ■ »Diplomant Jav, katere je tretje pravilo naše zakonodaje?« Ali je bil to le preizkus njegovega znanja, ali pa neposredna obtožba? Koliko so vedeli v resnici? Ostal je hladnokrven in ne da bi uporabil informacijske vrtince, ki so uradno vsebovali vse potrebne podatke, tekoče odvrnil: »Vsaka oblika življenja pa naj bo še tako preprosta, ima pravico, da ne trpi ničesar drugega kot bolečine, ki so posledica njihovih lastnih metaboličnih procesov.« Naglo podprašanje je razblinilo vse iluzije o razlogu, zaradi katerega je bilo postavljeno prvo vprašanje. »Ah zanikate, da ste bitjem v vašem projektu zadali prav takšno bolečino in trpljenje, kot jo posebej prepoveduje tretje pravilo?« Javovi miselni tokovi so vzdrhteli zaradi naključnih energetskih sunkov. Odgovoril je: »Ne, toda trpljenje je bilo potrebno zato. da sem lahko v celoti določil latentne moči bitij, ki sem jih proučeval. V hipu se je zavedel neodobravanja, ki je zavelo v svetu. Alije bilo vse izgubljeno? Očitna laž bi bila lahko usodna. Najpametneje bi storil, če se zagovarja. Mogoče so hoteli le hrabro obrambo. Intelektualen pogum. »Prav gotovo se kandidat zaveda, da nikakršni podatki o življenjskih oblikah ne opravičujejo takega barbarskega trpinčenja nižje razvitih živalskih vrst. Že pred sprejetjem naših zakonov je bilo zbranih dovolj podatkov, ki dokazujejo. da trpljenje le hromi razvoj više razvitih oblikživljenja. Zakaj stese torej posvetili poskusom, ki so že davno tega prepovedani zaradi svoje brezsrčnosti in jalovosti?« »Zavedal sem se prejšnjih raziskav, vendar nisem prepričan, da so izčrpale tako bogato raziskovalno področje.« Poskušal je najti še dodatne razloge. »Če sem grešil, potem sem to storil iz želje za znanjem in ne zato, ker nisem čutil usmiljenja do svojih primitivnih bitij,« je smelo izjavil. »Ali si torej domišljate, da ste dovolili divjanje parazitskih bolezni, lakote in vojne kot dokončne grozovitosti med temi bednimi bitji samo zato, da bi povečali naše razumevanje življenja?« »Da.« Zdaj ni bilo nobenega drugega upanja več, kot da nadaljuje z drznim nastopom. Če bi se mu sanjalo, da bodo tako skrbno preverili... Preiskovalec je neusmiljeno nadaljeval, njegove misli pa so bile naelektrene z ožigosaj-očim prezirom. »Če je tako, zakaj ste se potem pod različnimi krinkami pojavljali v sami blatni nesnagi poskusne arene? Zakaj ste se ponižali in poosebljali boga teh ubogih živali, diplomant Jav? Zakaj ste ščuvali skupine bitij eno na drugo, sprejemali in celo zahtevali njihovo čaščenje? Ali je bila to želja za znanjem, ali pa ste mogoče v tej vlogi uživali? Govorite!« V splošnem zaničevanju, medtem ko so njegovi miselni tokovi brezciljno pluli v vrtincih, je Jav ostal nem. Preiskovalec je nadaljeval. »Kajpa križarske vojne? Kuga? Tridesetletna vojna? Dachau? Duhovi, čarovnice, vampirji — nenavadni stvori vaših prostih trenutkov? Nedvomno je bilo vse to res za potrebe znanja.« Vsega je bilo konec. Jav ni odgovoril. Zakaj se je poigraval s tistimi živalmi? Iz zabave? Ali je bil vzrok temu to, da so bitja celo v svoji neo-mikanosti pokazala dovolj pobožnosti, da so vzburkala njegovo sovražnost? Ne. to prav gotovo ne! V skušnjavo so ga pripeljali njihovi nelogični postopki in absurdni miselni procesi. Njihovo nenavadno obnašanje ga je tako pritegnilo, da je preprosto izgubil izpred oči svoje prvotne namene. Spominjali so ga na matematične teoreme, iz katerih sledi nekaj nenavadnega, nepričakovanega — več kot je bilo vidno na prvi pogled. Vsi so zagovarjali določena prepričanja. Toda, ko se je poglobil v njihov bedni um, je odkril zabavna protislovja. Kot v času. ko je predstavljal vse tiste neumne, ljudem podobne grške bogove. TeppisoZeusu obljubili ovna in ga nato prešerno opeharili. Žrtvovali so mu ožgano drobovje, dobro meso pa pojedli. Božanstvo so sprejeli kot vsemogočno in ga nato skušali preslepiti na tak otroški način. Konec koncev je on le razburkal nekatere prirojene težnje, bitja pa so sama opravila večino grozodejstev. Toda ustvaril je taka kot so bili, ali pa mu je vsaj spodletelo, da bi pravilno usmerjal njihovo evolucijo. No. zdaj je bilo prepozno. Moral bi se držati zakonov. Bilo je nekaj ironije v tem: da je prav zdaj. ko je bila vrnitev nemogoča, občutil nenadno nenaravno naklonjenost do teh umazanih, prepirljivih, izdajalskih, surovih in neumnih bitij, ki jih je ustvaril tako mimogrede. Spominjal se je celo ganljivih primerov junaštva in zvestobe. Danijela, ki ga levi niso ustrahovali. Ali tiste deklice, pravzaprav otroka, ki je rajši pristala, da so jo mučili do smrti, kot da bi lažno priznala, da je čarovnica. Starejši in močnejši so se pokorili. Potem je bil še Nevvton pa Shakespeare. Beethoven. Škoda, da se je tako zasukalo. Preiskovalec je znova napadel. »Mar niste krivi tudi tega. da ste v nekem trenutku neprištevnosti uničili ves poskus s potopom? Zakaj niste o tem poročali, kot vele--va zakon?« Jav se je povsem predal. Če bi mu dovolili, bi bitjem takoj izboljšal življenjske pogoje. Omilil bi surovo okolje, preprečil jedrske vojne, jih naučil ljubezni in odpuščanja njihove neomikane duše k zvezdam. Napravil bi... Njegovi miselni tokovi niso bili več dobro modulirani in so divje nihali. Glavni izpraševalec ga je hladno prekinil: »Zdaj je prepozno. Kandidatu je spodletelo. Poleg tega mu za večno prepovedujemo ponovni pristop k diplomi. Njegova prošnja za odrešitev teh nesrečnih bitih je tukaj zavrnjena, saj bi tak program po vsej nastali škodi neizogibno povzročil množično trpljenje. Prav gotovo ta bitja, čeprav tako pozno, zaslužijo našo najvišjo milost. Poslal je končen poziv. »Gardi!« »Čakam na vaš ukaz, glavni izpraševalec.« »Takoj odidi v galaksijo, kjer se odvija poskus. Projekt 45-R 16 je na tretjem planetu sončnega sistema 4,788 653 229. Poskrbi, da bo vsaka sled življenja takoj in brez bolečin uničena. Povsem morate očistiti planet. Sestanek sveta je s tem zaključen. Iskra Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. Oe, x Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 V okviru izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanja delavcev v RR dejavnosti razpisujemo: 4. Raziskovalno — razvojno šolo v Iskri v času od 8. 4. do 18. 4. 1986 in v času od 12. 5. do 16. 5. 1986 Izobraževalni program je namenjen vodjem razisko-valno-razvojnih enot v Iskri in vodjem projektov in projektnih skupin. Vsebina: Program tvorijo izbrana poglavja iz naslednjih tematskih področij: 1. Vodenje inovacijskih procesov 2. Informatika v raziskovalno-razvojnem procesu 3. Vodenje, komuniciranje in delo z ljudmi Program vsebuje posebna interdisciplinarna znanja, ki so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega raziskovalno-razvojnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki. Nosilec programa: SOZD Iskra, Področje za raziskovalno dejavnost, Ljubljana Vodja programa: dr. Jože Vugrinec Čas in kraj: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 8. 4. 1986 ob 8. v hotelu Transturist v Škofji Loki. Prijave: Izpolnjene prijavnice naj TOZD, oz. DSSS pošljejo najkasneje do 20. 2. 1986. Organizacija: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v raziskovalno-razvojni dejavnosti Iskre. Objave Iskra Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., TOZD — Tovarna televizijskih sprejemnikov — TV Pržan, n.sub.o., 61000 Ljubljana, Andreja Bitenca 68 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas: vodje projekta Pogoja: visoka izobrazba računalniške smeri, 2 leti delovnih izkušenj razvijalca — projektanta I Pogoja: visoka izobrazba elektro smeri — šibki tok, zaželene delovne izkušnje tehnologa Pogoja: visoka, ali višja izobrazba strojne smeri, zaželene delovne izkušnje konstruktorja Pogoja: visoka, ali višja izobrazba strojne smeri, zaželene delovne izkušnje vodje za standardizacijo in tipizacijo Pogoja: visoka, ali višja izobrazba elektro, ali strojne smeri, zaželene delovne izkušnje pri podobnih delitTin nalogah prevajalca knjižničarja Pogoja: visoka izobrazba filozofske smeri, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, zaželene delovne izkušnje pri podobnih delih in nalogah vodje izdelka v izvoznem oddelku Pogoji: visoka, ali višja izobrazba ekonomske, ali elektro smeri, aktivno znanje nemškega jezika, zaželene delovne izkušnje v komercialni dejavnosti razvijalca Pogoja: višja, ali srednja izobrazba elektro smeri, zaželene delovne izkušnje ■ šibki tok, ali strojne finomehanika (2) Pogoja: poklicna izobrazba, zaželene delovne izkušnje elektromehanika za dela v vzdrževanju Pogoja: poklicna izobrazba, zaželene delovne izkušnje glavnega kuharja za dela v obratu družbene prehrane Pogoji: poklicna šola gostinske smeri opravljen tečaj higijenskega minimuma, 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA^ TOZD Tovarna televizijskih sprejemnikov TV PRŽAN 61117 LJUBLJANA, Andreja Bitenca 68, telefon: 50-968 20. stran št. 3, 27. januar 1986 Iskra Iskra — In vest servis — Vzdrževanje in tehnično Upravljanje stavb, p.o., 61000 Ljubljana, Trg revolucije 3 Iskra Iskra — industrija elementov za elektroniko, n.sol.o. TOZD — Magneti — Tovarna kovinskih magnetov, n.sub.o., 61000 Ljubljana, Stegne 21 pomišlja za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naioge: Vodenje tiskarne — 1 delavec Pogoj: grafični tehnik in 5 let delovnih izkušenj na področju razli-00'h opravil tiskarske stroke, poskusno delo traja 3 mesece, OD 0k°li 90.000,- din. Planiranje in terminiranje za tehnično vzdrževanje — 1 delavec Rogoj: strojni inženir, oz. drug tehnični profil, 4 leta delovnih iz-/ ptjsenj na področju vzdrževanja, poskusno delo traja 3 mesece, UD okoli 90.000.- din. Operativno vodenje strojno vzdrževalnih del — 1 delavec Pogoj: strojni tehnik in 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrže-ania, poskusno delo traja 3 mesece, OD okoli 73.000,- din. Izvrševanje zahtevnejših del mizarske stroke —- 1 delavec Pogoj: KV mizar in 2 leti delovnih izkušenj na področju vzdrževal-^2 qq^ rnizsrsks strokG, poskusno d6lo trs j 3 2 mss6C3, OD okoli " Čiščenje objektov — 3 delavke Pogoj: OŠ in 3 mesece delovnih izkušenj na področju čiščenja, po-kusno delo traja 2 meseca, OD okoli 44.000,- din. andidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju Pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi, ali se oglasijo osebno na Pogovor v kadrovsko službo Iskra Invest servis, Ljubljana, Trg rev-oiucije 3. Iskra Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, u.sol.o., IpZD — Tovarna antenskih naprav — Antene, n.sub.o., »1360 Vrhnika, Idrijska 42 Ugoden nakup 20% popusta godimo ugoden nakup vseh tipov anten in antenskega pribora od ^ do 31. januarja 1986. Prodaja na Vrhniki, Idrijska 42 od 6. do 14. Nadaljnje informacije lahko dobite po telefonu: (061) 752-616. Z željo, da bi izpolnili zastavljene cilje vabimo vse, ki izpolnjujejo pogoje, da se prijavijo na prosta dela in naloge samostojni komercialist Od kandidatov pričakujemo, da so diplomirani ekonomisti, ali komercialisti, obvladajo nemški, ali angleški jezik ter imajo eno leto delovnih izkušenj. Vse, ki bi se radi podrobneje seznanili z nalogami in pogoji dela vabimo, da se osebno zglasijo v splošni službi ISKRE ELEMENTI, TOZD MAGNETI, ali po telefonu 576-636. Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: ISKRA ELEMENTI, TOZp MAGNETI, Stegne 21,61000 Ljubljana. Iskra « Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o., TOZD — Tovarna orodij, o.sub.o., 61000 Ljubljana, Stegne 15 Delavski svet razpisuje dela in naloge Vodje splošno-kadrovskega sektorja Pogoja: visoka, ali višja izobrazba pravne, upravne, sociološke, ali psihološke smeri, 5 let delovnih izkušenj Vodje gospodarsko-finančnega sektorja Pogoja: visoka, ali višja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri upoštevali tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih vrlin in sposobnosti po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Dela in naloge razpisujemo za 4 letni mandat. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo na gornji naslov z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na delavskem svetu TOZD. Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge Samostojnega projektanta — razvijalca orodij, ali konstrukterja — projektanta za orodja Pogoji: visoka, oz. višja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri. konstruiranju orodij, poskusno delo 90 dni Dveh strugarjev Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta izkušenj na zahtevnih delih struženja, poskusno delo 60 dni Dveh rezkalcev Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta izkušenj na zahtevnih delih rezkanja, poskusno delo 60 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Objave UGODEN NAKUP Iskra — industrija za električna orodja Kranj Prodaja v Ljubljani, Trg revolucije 3 Če ste nameravali kupiti električni vrtalnik, krožno žago, ali kombi garnituro pa tega doslej še niste storili, potem vas bo naša ponudba prav gotovo razveselila. Za 20% ceneje in na pet obrokov lahko kupite naslednje naše stroje: Kupci z gotovino vplačajo navedeni znesek na žiro račun: 51500-601-13084, Iskra El. orodja Kranj. V ceni je že vračunan prometni davek. V mesecu januarju je davčna stopnja povišana iz 28,9% na 30,9%. Pologa za kredit ni, letna obrestna mera na glavnico pa je 28%. Še obvestilo naročnikom za vrtalnik VV-602 D: teh tipov strojev ni več na razpolago. Nadomestili jih borni s tipom VV-602 E. ki je po kvaliteti in ceni povsem enak, razlikuje se le po obliki ročaja. Za preostale decembrske naročnike velja še stara cena (z letošnjo davčno stopnjo 30,9%), za naročnike po 15. 1. 1986 pa velja nova cena 53.407,- din. Tudi število strojev VV-602 E je omejeno. Povratna žaga PZ — 55 A. Z njo lahko ravno in krivuljno režete vse vrste lesa, iverk, barvnih kovin, mehkega jekla, umetnih mas. gume, trdega papirja in Vibracijski vrtalnik VV 508 T je ustrezno oblikovan, da ga lahko trdno in z lahkoto držimo v rokah. Njegova moč in število vrtljajev zagotavlja uspešno obdelavo nairazličneiših materialov: lesa, jekla, barvnih kovin, plastike, opečnega zidu in tudi najtršega vibrirnega betona. 24.190 din VV 508 T: 520 W 0—540/0—1400 vrtljajev/min 30—10800/0—28000 vitjlccij/min vrtanje v jeklo 10 mm, v les 20 mm, v beton 12 mm, masa 1,9 kg Vrtalnik VS 401 A se odlikuje po izredno majhni masi, zato zelo ustreza za najrazličnejša montažna keramike. Režete lahko pod koti 0 do 45°, v obeh smereh. Rezain3 hitrost se nastavlja elektronsko' Elektronski regulator je izveden = povratno zvezo, kar omogoča, da s® vrtilni moment pri nižjem številu n1' hajev le malo zmanjša. Nastavit6 lahko nizko število nihajev žag6-zato je žaga zelo ustrezna za rezan)6 kovin in umetnih mas. Hladilni zra^ je od ventilatorja speljan do lista žage in čisti črto, po kateri žagate-3-stopenjska nastavitev podajalne-ga nihanja lista žage omogoča o° 100% hitrejše žaganje. 34.558 din n b Re: *a to vilišč Tehnični podatki: moč 420 W. hojj lista 17 mm, število nihajev neobj” menjenega stroja 600 - 3300/mJ^ nastavitev kota rezanjaO —45°.5l? vilo stopenj nihajnega delovanjaJ, masa 1,7 kg. Vibracijski brusilnik VB-23 A Prednosti: lahek, ergonomsk® 2dr; "'jeze l|zem nirn , '^um 'lUČuj, oboie ^edic oblikovan, ima dva ročaja za IM® delo, veliko število gibov za fin° obdelavo, tiho deluje, skoraj br^ tresljajev, ima aretirni gumb z® trajno delovanje in je dvojno izo1^ ran v skladu z evropskim standardoi'1 22.201 din 160 W, 18000 gibov v min. krog brušenja 2,6 mm brusna površina 92 x 190 velikost papirja 92 x 230 mm masa 1,9 kg dela 20.525 din VS 401 A 380 W, 1600 vrtljajev/min, '08 mm za jeklo,015 mm za les 1,35 kg Na voljo sta še močnejša vibracijska brusilnika VB 43 A in 45 a, oba po ceni 46,286 din Informacije in pogodbe dobite v Kranju pri Beti Bolka (22 221, int.. 28 — 51) in v Ljubljani pri Veri Dolinšek (213 — 213, int.: 15 — 9% "ledic bese; Srno\ vedel za re' bane: ključ ravije neprj se ^ oseb 'ati z taki, Priče vrst< l Zahvale Ob smrti najinega dragega Antona Jakopina se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem v TOZD Vzdrževanje in Merilne naprave za izrečeno sožalje, cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti sin Tone in hčerka Olga Polajnar Ob smrti moje mame Frančiške Hočevar se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD štev6' oddelek stiskalnice za izrečeno sožalje in denarno pomoč , j sin Martin Hoč6" Ob smrti dragega očeta Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Jožeta Furlana Pavla Zaplotnika Olil se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD TSD — oddelek termoplasti, za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč žalujoča: hčerka Julijana Zaplotnik in ostalo sorodstvo se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem DO Električna o<\ sektor tehnološke priprave za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na n| vi zadnji poti ^ Dj Mali oglasi Ob smrti mojega moža, očeta Dušana Šmida Prodam sinthesizer Rolland »Jupiter 4«. 064/22-221, int.: 22-89. Bojan Pestotnik. Informacije po tele101 se zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem v Iskri Commerce.DSSS — SOR za izraze sožalja, cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti žena Vera s hčerko Natašo Prodam pevsko ozvočenje FBT 120 W z dvema zvočnima skrinjat11 RCF zvočniki (20 M) enomanualne orgle Farfisa (8 M), bass kitaro Fra (4,5 M) ter električno ritem kitaro Elgita (2 M). j Kupim polifonični sentetizator: Ronald, Vamaha, Moog. (061) 571 int.: 05 Dare — dopoldne. G< r6vrr kam kaln bolj [ope bolj Pa s Pc Pije lizrr rad, lem več tičr Pot Pri, ata hrt Pra za: zdi čni Prt lek Pri Po tsl 0i; nil bc sk pr Kotiček za Iskraše Zdravljenje revmatičnih bolezni ZateSn'ca ° Pravljenju revmatičnih bolnikov — Ali ..0 bolezen dobimo zdravila v tujini? — Koliko zdra- pomagajo tem bolnikom? v'lišča ri'ie?p|Vl*en^e revmatičnih bolez-tizem ° raznovrstno, ker revma-nim ‘ v nasprotju z ustalje-razurt!rilslieniern. pod katerim Ijučn;.61110 . bolezen revmo, vk-ob0|g . ve|iko število različnih rnedifJ' Revmatologija kot del iiii n ne'se ukvarja z bolezni-iriedj . ranjih organov (interna desetiJ?^ ie doživela v zadnjih Sm0v ,lh ve|ik napredek, saj Nedelj prfek|osti o teh obolenjih Za reuZe 0 malo. Toda o vzrokih ie rriatske bolezni se ve tudi jq Ze.10 malo. In prav to je ravijenresitve za uspešno zd-nepriiJf- Od tod namreč izhaja Se izmri sP°znanje, s katerim osebe 0 tezko soočajo obolele tati zrinarnrep' ba neredko rezul-taki klfu*enia revmatizma niso Pričajo ^ ze'el' 'n kot smo jih S*e zdravljenja rev^eralno vzeto, zdravljenje karr1gan,;cnih bolezni je medi-kainovCzno' (z zdravili in fizi-b0|j on terapije so različne. Vse (one pa Postaja tudi kirurško bon aJ'yn°). četudi se tu vse Pa se atraniujejo posledice, kot uPorah Strar, odredil nadaljnje preiskave. ph. n / ti if.i] jaA , fc| f mrv ofrf r;|l Q' 5 V ryil > lk----IU f @M ffl® 1 Se Se spominjate, kako Je bilo na lanskih zimskih športnih Igrah SOZD Iskra v Kranjski gori. Upajmo, da na tokratnih igrah Iskre Commerce ne bo deževalo in, da bo v Črmošnjicah dovolj snega. (Foto: LD) Oogovor, da na sestankih ne kvoruma! orno kadili. 1 MHgMeMšgBflJ! Objavljamo izid žrebanja novoletne nagradne križanke 1. nagrada — 3.000 ^ prejme: Jurij Modic, IX. korp 120, 65000 Nova Gorica 2 nagradi po 2.000 d' prejmeta: Igor škof, Pohorsk ga bataljona 213, 61000 U bljana in Jasna Plesec, Brile) ya 6, 61000 Ljubljana. 5 nagrad po 1.000 din Pre mejo: Veronika Glavač, Jer!' 19, 64211 Mavčiče, Nada''* kan, Jaka Platiše 3, 6^ Kranj, Irena Gričar, Iskra Co'1’ merce, saldakonti 125, šma tinska 28, Ljubljana, Ivafl* Godeša, TTS — Iskra Co^ merce, 61318 Cerknica in »l dimir Steinbuch, Iskra ZOR||S, TOZD CAOP, Trg revolucije Ljubljana. Nagrajencem čestitamo! Uredništvo lsl< ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredr^l odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik o , Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Lju i , Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: CTP Pravi^^ iolLriPCi Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZ.O uratika, novo mesto, i isk. v i r j Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS |e g oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.