Poštnina plačana v gotovini.
?///A
i/
mam
/MKM
Ljubljana, 8. decembra 1938. — Leto XI. — Št. 50.
mm
GLASILO
KR.JCAN JKEGADELOVNEGA LJUDSTVA
Novejši čas nam rodi ogromno množino raznovrstnih znanstvenih in poljudnih poučnih spisov in knjig, namenu vsakdanjega življenja. Ako bi bilo komu mogoče vse to prečitati in duhovno prebaviti, bi mu morala glava •postati velik stratosferni halon z okisanimi možgani. Ni čudo, da je v sedanjih dneh toliko skisanih nazorov na svetu. Kar »pogruntajo« modri možje, pa naj si bo političnega, gospodarskega a’i celo poučnega značaja, vse nosi znake kapitalistične kisline in veliko množino dušika. Vse to vpliva v prvi vrsti kot omotica za resnostne nazore, ki jih zavedno delavno ljudstvo proglaša za svoje. Stavi se še semimitje v izgled nekdanje življenje zadovoljstva in sreče, ne da bi ,se povedalo, da je to srečo in zadovoljstvo kmečkemu ljudstvu, delil bič graščinskega valpta. Z današnjo literaturo meščanstva, se oblači kapitalizem v novo obleko; s kolikor mogoče velikimi žepi. Da je izobrazba in gotovo znanje sedanjemu človeku nujna potreba, tega menda nihče pametnih ne bo zanikal. Gotovo je pa za praktično življenje delovnega človeka, znanje ljudske šole veliko bolj potrebno in koristno, kakor ugibanje oziroma znanje, koliko svetlobnih ur ali let je oddaljena naša zemlja od kakega velikega, komaj z najboljšim daljnogledom vidnega nebeškega telesa v vsemirju. Delovnemu človeku je potrebno znanje delovne tehnike, kretanja pri raznih opravilih; poznanje delovnih posebno kmetijskih strojev. Obrtnim in industrijskim ljudem je potrebno poznanje v njih stroko spadajočih strojev. Vse to poznanje morejo dati strokovne in druge šole. Dandanes je potrebno tudi poznanje tvarnosti (materiala), ki se predeluje v porabno blago in razne izdelke; k temu je potrebno tudi znanje primerne doze kemije, za delo pa še fizike.
Današnjost je neka gospodarsko-teh-nična prehodna doba dela. Naj si bo zunanja oblika sestoja družbe kakršna koli, strojnemu delu in obdelovanju se tudi kmetijstvo ne ho moglo izogniti. Dosedanji razvoj dela s stroji na kmetih kaže, da bo v tem oziru nastala še ogromna prekucija. Stroj bo nadomeščal ljudsko ročno delo, prav tako kot v industriji. Človek bo postal strežnik stroja in s tem znatnot znižal potrebo delovnega osebja. Ta razvoj vidimo že danes. Koliko ljudi so svojedobno potrebovali samo za mlatenje, in koliko časa je to trpelo? Danes se s strojem omlati v šestih urah s kakimi štirimi ljudmi toliko, kot nekdaj s štirimi mla-tiči ves teden; pa so mlatili od štirih zjutraj do osmih zvečer. Oranje s pripravnimi železnimi plugi, sejanje s strojem, košenje žita, strojna mlatev, ki obenem žito tudi očisti in pleve spravlja posebej, slamo tudi posebej.
V megli
Košenje travnikov, obračanje sena, vse to danes že dela stroj. Seveda še ne povsod. Vse to bi pri starem gospodarskem mišljenju, pognalo celo vrsto — skoro večino ljudi iz kmečkega dela. Toda kam? Industrija in obrt ne bo mogla sprejeti in zaposliti toliko ljudi. Rokodelstvo in trgovina še manj. Namesto človeka bo delal pač stroj. Zaradi tega je treba že sedaj resno misliti na prihodnjost!
Na žalost smo v tem oziru še v zelo gosti megli. Ker se kmečko ljudstvo precej hitro množi, se bodo morale lastninske razmere spremeniti, in vpo-staviti mogočost, da bodo kmečke družine mogle živeti na svojih domovih; kakor industrijski delavec ob tovarniškem delu. Že sedaj silijo kmečki fantje in dekleta v tovarno,. Kmet pa trdi, da ne more dobiti delavcev. To so že znamenja drugačnih razmer, ki glasno opominjajo na prihodnjost, za katero 1)0 treba polagoma preosnovati kmečko socialno življenje in delovanje. Lastninska pravica ene osebe se bo mogla težko vzdržavati. Kmečka posestva bodo morala pač postati družinska last. Seveda tudi to še ni končna rešitev kmečkega vprašanja. Treba bo končno tudi preurediti zemljiško stanje. Veleposestva se bodo morala razdeliti na poljedelce, ki nimajo zemlje ali jo imajo premalo. Za slovensko ozemlje bo ostala povoljna rešitev kmečkega vprašanja v stalni megli, ker ni dovolj rodovitne zemlje. Zato bodo pa kmečki strokovnjaki morali misliti na povzdi-go dohodkov kmečkega ljudstva. Saj imamo možnost kmečke obrti in celo industrije. Živinoreja, gozdarstvo, vode, razni sadeži, lan, konoplja, krompir, cikorina pesa, želod, vse to bi se dalo porabiti za kmetijsko proizvajanje raznega blaga, ki ga sedaj kupujemo od tujcev. Pokojni dr. Krek je ravno te istvari priporočal kmetijskim zadrugam v izrabo za gospodarstvo. Po naravi dela zemljiške lastnine in po običajih življenja, je za svobodno in moralno življenje kmečki stan najbolje primeren, ker živi v prosti božji naravi nekako oddal jen od mehkužnosti in drugih slabosti meščanskega življenja. V bistvu neodvisnosti ima kmet vse lastnosti svobodnega in samostojnega človeku, od česar bi mogel priti podobno zamišljeni organizaciji, ki mu je nujno potrebna. Vse dosedanje kmečke organizacije so bile večinoma poizkusi. Dr. Krekov načrt se ni izvršil. Res se je marsikaj popravljalo, toda stavbo kmečke strokovne organizacije je treba obnoviti in ji dati res kmečko socialnega duha! Prihaja čas, ko bo moral tudi kmet seči po pomoči skupnosti lastnega stanu. Tudi kmet se bo moral v svojo lastno korist naučiti, da so trije v družbi močnejši kakor eden. Ako opazujemo danes kmečko gospo-
darstvo, vidimo, da si je prisvojil plod dela kmetov veliki kapital. Trgovina pridelkov je povsod v rokah suhe kapitalistične oblasti. S pomočjo borz, se določajo cene pridelkom. Ne vprašajo pridelovalca za cene, nasprotno se kmet ravna po cenah, ki so jih njegovim pridelkom določili borzijanei. Pri tej špekulaciji pomagajo dostikrat tudi državni činitelji, seveda vedno v korist kmeta. Državna pomoč bi bila res nujna, ako bi se kmečke zadruge polotile žitne trgovine in eksporta vseh kmečkih pridelkov in živine, v kolikor to ni v škodo prehrane domačega prebivalstva. Na ta način bi kmet postal gospodar svojega dela in lastnine. Toda zato je treba, da se zemljedelec sam pobriga. Za kmečko gospodarstvo je med kmeti zelo malo združene brige. Vse gre le za večinoma brezplodno politiko. Če 'vise dobro razmislimo, moramo na žalost pritrditi, da delovni stanovi nimajo resnih prijateljev, ki bi jim hoteli pomagati vsaj s potrebnimi nasveti.
DR. ANTON KOROŠEC je imel v nedeljo shod v Mariboru, kjer je med drugim povedal: »Nočemo biti niti fašisti niti boljševiki. Niti prvo niti dru-go nočemo biti... Želimo biti zavedni Jugosloveni in nič drugega!« Nadalje je poudarjal, da je vlada državljanom zopet dala svobodo,
DRAGIŠA CVETKOVIC je izjavil v Negotinu: »Poskrbeli bomo, da se bo 11. decembra vsak državljan odločil svobodno in po svoji vesti.«
»SAMOUPRAVA«, glasilo JRZ, piše i. decembra: »Dobra stvar mora zmagati in ona bo zmagala!«
Zato se pa topi vse v globoki in gosti megli. Vprašanje kmečkih delavcev in delavk, je vkljub vsemu napredku še vedno tam, kot je bilo pred morda sto leti. Tega se nekateri posestniki dobro zavedajo, žal, da posamezniki niso v stanu to v celoti popraviti. Drugi zopet ne marajo slišati o kakih izboljšanjih, vsaj v zavarovalnem pogledu in delovnem času. Kmečko ljudstvo še danes nima o skupnih gospodarsko zadružnih stvareh skoro nobenega pojma, zato imajo proti kmetijstvu špekulantje in kapitalizem lahko delo, in večno »oh-cet«. Zato je skrajni čas, da pride kmečko ljudstvo iz megle nezavestno-sti na sonce gospodarske svetlobe in nezavisnosti.
Ker je to vprašanje v ozki zvezi tudi z delavskimi interesi, zato je prav, da se tudi delavstvo kot velik gospodarski faktor zanima za to panogo socialnega vprašanja. Tudi v tem smo še v megli!	Jož.	Gostinčar.
Zahtevajte naše glasilo v vsakem javnem lokalu!
»SAMOUPRAVA«, glasilo JRZ poziva 4. decembra: »Jugosloveni! Ne dajmo, da danes preživele državnopravne oblike, če tudi so bile vredne pozornosti in hvale v časih suženjstva, in umetni strup, vbrizgan našemu (jugo-slovenskeimi, ur.) narodu od prejšnjih gospodarjev, ki je v zadnjem dejstvu ustvaril pri nas nacionalni n e s m i -s e 1 d v eh oz. treh narodov, da prav našim sodobnikom, ki odrekajo Slovanom državotvorno sposobnost!«
Dober član organizacije je tisti, ki ohrani zvestobo tudi v težkih časih.
Peter Rozman in JSZ
K javni izjavi Petra Rozmana, ki jo je objavil »Slovenec« dne 4. decembra 1938 o razlogih za izstop iz JSZ-e, moramo resnici na ljubo ugotoviti sledeče:
Peter Rozman, po poklicu viničar, je stopil v službo JSZ-e kot strokovni tajnik v Mariboru dne 1. marca 1935 in bil torej samo od tega časa strokovni tajnik JSZ-e. Pred tem je bil Peter Rozman honoriran tajnik viničarjev v Ljutomeru.
Zakaj je Peter Rozman zapustil viničarje, ve sam najbolje, kakor tudi gotovo ve, da pri viničarjih ni bil več zaželen. JSZ je šele pozneje ugotovila, da med Petrom Rozmanom in viničarsko zvezo ni bilo nekaj v redu.
Kot strokovni tajnik se Peter Rozman ni mogel uveljaviti in usposobiti, ker je pač ostal viničar in poleg tega kmečki posestnik, ki je glavno skrb posvetil svoji kmetiji v Slivnici. Rozman Peter je bil od načelstva JSZ-e in tudi od članstva v svojem področju večkrat grajan, da ne dela tako, ka-
kor zahtevajo koristi organizacije in članstva. Peter Rozman bo moral priznati, da niti najvažnejših določb obstoječe socialne zakonodaje ne pozna tako, kakor jo mora poznati vsak strokovni tajnik. Rozman Peter je zaradi vsega tega lahko spoznal, da JSZ z njim kot strokovnim tajnikom ni bila zadovoljna in da bi prej ali slej nastopilo vprašanje njegove odpustitve v Mariboru.
Morda Peter Rozman tudi ve, da njegova službena odpoved pri JSZ-i ni bila v skladu z zakonom, pa jo je načelstvo JSZ-e kljub temu rado vzelo na znanje. Vse ostalo, kar bi mogli k temu, za JSZ-o nič važnemu dogodku še ugotoviti, še glede na dejstvo, da je Peter Rozman že nekaj dni po odpovedi službe pri JSZ-i nastopil drugo službo, lahko odpade.
S Petrom Rozmanom JSZ ni prav nič izgubila na svojem vplivu in moči in je Peter Rozman zadnji, ki bi mogel kaj škodovati. Škoda le, da Peter Rozman ni že prej spoznal, da v JSZ-i ni mesto za njega.
Pred volitvami • • •
Francosko delavstvo v borbi za pravice
.Pretekli teden se je v Franciji odigravala silno napeta notranjepolitična borba med vlado, ki jo predstavlja ministrski predsednik Daladier in predvsem socialističnimi delavskimi sindikati, ki jih je v tej borbi vodil Leon Jouhaux, tajnik glavne delavske zveze v Franciji. Socialistični sindikat CGT je napovedal zu preteklo sredo splošno stavko po vsej Franciji, ki je pu zaradi močnega pritiska od strani vlade na državne uradnike uspela le delno, tako da je v tej borbi navidezno zmagala vlada, ki so ji prevsem sindikati očitali, da je zlorabila znana gospodarsko finančna pooblastila. Socialistični sindikati so skupno z bivšim predsednikom vlade Leonom Blumom postavili na stališče, da ta pooblastila ne predstavljajo volje francoskega parlamenta, ker so pooblastila takšne narave, da je v zvezi z njimi mogoče celo govoriti o diktaturi, ki jo počasi uveljavlja g. Daladier s svojo vlado. Zato
so levičarski delavski sindikati in levičarske stranke sploh mnenja, da mora vlada g. Daladiera odstopiti. Splošna stavka, ki bi se naj vršila preteklo sredo, bi naj končno prisilila vlado do odstopa.
Katoliški delavski sindikati v Franciji so zavzeli do splošne stavke sicer odklonilno stališče, vendar pa tudi ti vztrajajo pri zahtevi, da se morajo zadnje uredbe, ki zadevajo predvsem delovni čas delavstva in svobodo njihovih strokovnih organizacij, izpreme-niti ali pa razveljavit. Katoliški delavski sindikat se prav tako hoče boriti za vse pravice, ki delavstvu in njihovim družinam pripadajo, odklanja pa v teni zelo napetem zunanjepolitičnem položaju splošno stavko, ki more mnogo več škodovati, kakor pa koristiti francoskemu delavstvu in francoski državi sploh.
Vsekakor pa je za nas silno zanimiva ta borba med delavskimi organiza-
cijami in vlado v Franciji. Dokaz nam je, da morajo delavske strokovne organizacije zlasti v resnično popolnoma samostojno in samoniklo institucijo, ki je ne more in ne sme nobena politična stranka uporabljati v svoje strankar-sko-politične načrte in namen, temveč mora vsaka delavska strokovna organizacija, če namerava resnično zastopati vedno in povsod samo delavske interese, stati in vztrajati nad vsemi strankarsko-političnimi boji in dogodki, ki se odigravajo iz dneva v dan in navadno nimajo posebne in pomembnejše trajne vrednote. Težko je pač soditi, koliko levičarski sindikati niso delavskih sindikatov pomešali v tej zadnji borbi s čisto politično-strankar-skimi interesi, toda vendar moremo iz vsega le jasno razbrati, da so se pa vendar vse delavske strokovne organizacije postavile proti zadnjim odredbam vlade, ki zadevajo interese delavstva.	mv.
Monopolne delavske organizacije v Romuniji
Pred kratkim je romunska vlada izdala nov zakon o delavskih organizacijah. s katerim se končuje stara romunska svobodna socialna zakonodaja. Zakon, ki je sad študija romunskega ministra dela v iNemčiji in Italiji in bo stopil v veljavo sredi decembra, ima med drugim tele ukrepe:
Zakon ima naslov: »Zakon o priznanju in delovanju cehov delavcev, zasebnih nameščencev in obrtnikov«.
Čl. 1. Cehi delujejo samo v nacionalnem okviru, bolj upoštevajoč koristi naroda. Brez izrečnega dovoljenja ministrstva dela se ne morejo priključiti organizacijam mednarodnega značaja niti ne morejo sodelovati na mednarodnih manifestacijah in kongresih. — Čl. 4. Priznanje juridične osebe ceha se izvrši s kraljevim ukazom na predlog ministrstva dela in na osnovi ustrezajočega mnenja odbora za delo. — Čl.
7. Med pogoji za priznanje cehov dobimo tudi tele: pečati se morajo razen / obrambo stanovskih koristi tudi s stanovsko, moralno in domoljubno vzgojo svojih članov; funkcionarji cehov morajo biti romunski državljani, ki imajo polne državljanske in politične pravice, tako da njihova poštenost, sposobnost in nacionalno čustvovanje zagotavljajo poroštvo za izpolnjevanje nalog cehov. — Čl. 9. Ministrstvo dela pošilja prošnje za priznanje cehov odboru za delo. 'Pa more zahtevati mnenje oblasti kakor tudi spremembo pravil. Pri tem odbor ne bo gledal samo na izpolnitev pogojev, ki jih postavlja ta zakon, ampak tudi na primernost in koristnost s političnega, gospodarskega in socialnega stališča. — Čl. tl. Priznani ceh ima izključno pravico: a) da se obrača na oblasti pri prekršitvi osebnih .pravic svojih čla-
Knjišho
»Grafična revija«, št. 3, leto XII. — To revijo izdaja Grafična prosvetna centrala v Zagrebu. Iizide štirikrat na leto in je dostopna predvsem samo članom grafične organizacije. Slovenska grafična organizacija je pred kratkim praznovala 70 letnico obstoja, /a to priložnost je izšla posebna slovenska številka »Grafične revije«. Sicer ima revija zares predvsem samo strokovni značaj, ,na jdemo pa v njej še vedno dosti zanimivosti in pouka tudi za druge, delavce ali izobražence. Ne da bi hoteli strokovne prispevke podcenjevati, omenjamo tu le ostale. ,Ivan Matičič nam nazorna pokaže razvoj tiskovine v zadnjih 70 letih. Kdor o vsem tem razmišlja najde v tem tudi nemajhen vzrok današnjega socialnega vprašanja med grafičnim delavstvom. Otmar Mihalek nam morda prekratko poroča o slovenskem tiskarstvu v lastni državi. S tem v zvezi bi bila morda na mestu zahteva po vsesplošni izdelavi vseh tiskarskih .potreb, ki jih imamo Slovenci, ki smo že večkrat n. pr. tožili nad zloglasno unifikacijo šolskih knjig in drugih tiskovin. Zanimive misli o vplivu tiska na slovensko kulturo je napisal Stanko Kovač. Isti se tudi zavzema za obliko platnic, ki naj ustrezajo vsebini knjige. Kako se grafičarji prizadevajo za čim sodobnejšo izdelavo tiskovin, nam priča prispevek Bruna Čeča, ki .se navdušuje za tisto, kar starejšemu rodu večidel ne prija. V zadnjih letih se uveljavlja v vrsti tiska tudi Gladnikov krasnopis. .O njegovem ipomenu piše umetnik sam, dočim Kosem Dragotin objasnjuje to delo in daje hvalo Gladniku, ki se pri nas kot edini ukvarja s to umetnostjo. Posebno za pišočo javnost je namen jen pridevek Petra Kusterla. Pod naslovom »Rokopisi« poroča o rajzličnih nevšečnostih rokopisov. Bodisi da jim manjka pravilna pisava, ki bi ustrezala slovnici, ali pa so slabo čitljivi in sploh malomarno sestavljeni. Verjetno je, da so te tožbe upravičene in pisec gotovo želi, da bi prišle do ipravih ušes. Delavčevo gledanje na bistvo tiska kaže Slavko Dvor-šekl Naravnost nujno pa bi bilo, da bi sleherni delavec prebral prispevek Toneta Fajfarja, ki ’MŠe o slovenskem delavskem'tisku. V članku omenja vse vrste delavskega tiska od početkov do danes. Številni časopisi in revije raznih svetovnih nazorov nam pričajo o silni razgibanosti delavstva v zadnjih sto letih. Dasi se križajo pojmi in na-
zori, je vendar v.se en sam trud pa tudi dvig vsega delavstva k svojim skupnim idealom. Iz tega članka raz-vidimo tudi krščanski socialisti svoj tisk, celotno delavstvo pa ve ločiti od delavskega tiska tudi tisto, kar imenuje prireditelj na koncu plevel.
S tem bi na kratko, omenili vse, kar zanima predvsem javnost. Pripomniti inoraimo samo še to, da krasi revijo več lepih barvnih prilog različnih grafičnih podjetij. Pa tudi vsa izdelava sama je vzorna, kar o vsaki tiskovini, ki pride na svetlo, ne moremo trditi. Slovenski grafičarji so za svoj jubilej dokazali svojo kulturno višino in ostali delavci samo želimo, da se vedno bolj oprijemajo tudi vsesplošnih delavskih zahtev, v katerih je obsežen tudi njihov ideal.	Jj.
nov; b) pošilja zastopnike v delavske zbornice, bolniške blagajne, posvetovalne in odločujoče komisije in sploh v vse ustanove, ki zastopajo stanovske koristi; c) sklepa kolektivne pogodbe; d) sodeluje pri inšpekciji dela. — čl. 15. Pravila cehov morajo imeti med drugim tudi obvezno izjavo o spoštovanju ustave in zakonov države, o izrečnem odrekanju vsakega udejstvovanja, ki je nasprotno državnim koristim, kakor tudi izjavo, da so cehi čiuitelji aktivnega sodelovanja z vsemi ostalimi činitelji narodnega gospodarstva. — Čl. 9. Ministrstvo dela nadzoruje delovan je cehov glede spoštovanja ustave, zakonov in pravil in tudi glede tega, da cehi ne delujejo proti javni morali, redu in varnosti države. Ministrstvo izvršuje to nadzorstvo po svojih organih, ki smejo prisostvovati sejam odborov in občnim zborom. — Čl. 41. Na zahtevo ministra imenujejo priznane organizacije delegate in tehnične svetovalce za svoje nacionalne konference, kongrese in manifestacije. Samo te organizacije pošiljajo zastopnike v razne osrednje ustanove, v vrhovni gospodarski svet itd. in samo te imajo pravico izdajati publikacije za kulturno in strokovno izobrazbo svojih članov in za obrambo stanovskih koristi.
S tem zakonom, ki uvaja spet srednjeveški pojem ceha. se ne odvzema samo svoboda opredelitve in organiziranja delavcev in nameščencev (kar se sicer sklada z novo romunsko ustavo), ampak se namenoma mešajo delavci in obrtniki, da bi .se izbrisal vsak spomin na stare svobodne sindikate. Tako se onemogoča delavcem in nameščencem zastopanje njihovih najprvobitnej-šili koristi. — Vodstvo romunske sindikalne zveze (social-demokratske) se s tem novim zakonom strinja, čeprav so se posamezne strokovne organizacije odločno uprle.
Okrožni sestanek v Ljutomeru
Strok, skupine ljutomerskega okrožja JSZ-e so ob vsaki priložnosti, kadar so se njihovi funkcionarji sestajali z zastopniki centrale, izražale željo, naj bi JSZ tem skupinam posvečala čim večjo pozornost. Delo odbornikov in zaupnikov je težko posebno v krajih, kjer se je misel delavske strokovne organizacije in skupnosti začela šele utrjevati.
Ker se JSZ zaveda važnosti vzgoje delavskih voditeljev, ,ki morajo priti prav iz delavskih vrst, je razumljivo, da skuša imeti z vodilnimi tovariši po naših krajevnih skupinah tudi čim več osebnih stikov.
Tako je centrala sklicala za nedeljo 27. novembra že tretji okrožni sestanek za odbornike strokovnih skupin ljutomerskega okrožja v Ljutomeru. Razen dveh skupin so se sestanka polnoštevilno udeležili odborniki vseh skupin tega okrožja.
Sestanek je vodil tajnik apaške skupine tov. Vogrinčič. Centralo sta zastopala tov. Jožko Rozman iz Ljubljane in Ivan Vogrin, član nadzorstva mariborski' ekspoziture.
Tov. Rozman Jožko je na zelo poljuden in razumljiv način razložil važnost in naloge delavskih obratnih zaupnikov. kakor tudi način, kako se te volitve izvedejo. Po govoru tov. Rozmana se je razvila živahna debata. — Zastopniki so tudi poročali, da je dan prej obiskal funkcionarje teh skupin bivši tajnik Peter Rozman in jih nagovarjal, naj se okrožnega sestanka ne udeleže, češ. da je JSZ razbita in bo tudi propadla, ter da je on zato to organizacijo tudi zapustil. Nagovarjal jih je, naj to narede tudi oni, se postavljal, da je njegovo delo, da so se organizirali, in naj mu sedaj tudi slede. Nadalje je trdil, da se ne strinja z delom JSZ-e, ker da gre sedaj na volitve z Mačkom itd. Delavci seveda tega niso verjeli in so se čudili, kako je mogoče, da človek, ki je toliko let govoril povsem drugače, sedaj to blati in razbija. Na sestanku je zastopnik centrale pojasnil vzroke, ki so privedli bivšega tajnika Petra Rozmana do tegu koraka, in izjavil, da bo JSZ tudi v prihodnje kot nnslej vse storila za delavstvo teh skupin. Naglasil je, da je JSZ zgolj delavska strokovna organizacija in se kot taka ne vmešava v strankarsko politiko.
Vsi so bili soglasni v obsodbi, da morejo tako delo vršiti le ljudje, ki so iskali sami sebe in so se sedaj prodali za boljši kos kruha. Delavstvo se zaveda, da posamezniki lahko odidejo od organizacije, njeno delo in skupnost pa je treba ohraniti, varovati in se še daije boriti za zboljšanje polo-žaia našega delavstva.
Zelo veseli in zadovoljni so odšli na svoie domove, še bolj prepričani, da je JSZ del njih isamih, ker pri tem delu in tako postavljajo boljši položaj na-šega delavstva.' '	______________
Oglašujte v »Del. pravici«!
ftel<wddl<4dedaueU
<zalei&1939Uuzsel!
Imeti ga mora vsak zaveden delavec in član Jugoslovanske strokovne zveze. Koledarček stane 8 din. Hitite z naročili!
DELAVSKA PRAVICA
1938 — Št. 50 — 3
r()a t uu i k kr a jih
Gorieane-Medvode
V decembru smo po štirih tednih brezposelnosti zopet začeli z delom. Za koliko časa, ne vemo. Vsak čas bomo spet lahko pričakovali običajne napovedi: »Zaradi prenapolnjenih zalog smo prisiljeni začasno z obratovanjem ustaviti ...« in bomo s tem za del j časa spet brez dela. Vprašanje je, kako se more preživljati delavec, ki je po vsakih dveh mesecih spet en mesec brez •dela, posebno če itna številno družino. Naše delavstvo s strahom gleda v prihodnost. Če se razmere v papirni industriji ne spremene, inu je nemogoče človeško preživljanje. Da bi se preživljali s podporo, ki jo daje borza dela, je pri sedanji uredbi in pri izredno počasnem in birokratičnem poslovanju nemogoče. Po štirih tednih brezposelnosti smo kljub številnim intervencijam naših zaupnikov in centrale komaj dosegli, da sc je tik pred ponovnim obratovanjem izplačala podpora za dva tedna, za ostala dva tedna pa jo zaradi krivičnih predpisov izgubimo. Če bi pa naši zaupniki in centrala stalno ne drezali, bi se bilo lahko zgodilo. da bi sploh ostali brez podpore.
Ko je izšla nova uredba o borzi dela, po nekaterih časopisih ni bilo konca hvale o velikanski pridobitvi za de-delavstvo, ki jo nudi nova uredba, a v praksi se je izkazalo, da nova uredba uvaja še bolj birokratičen postopek za dosego podpore, a obenem občutno zmanjšuje pravice delavcev do podpor za družinske očete z večjim številom otrok, čisto pravilno je v eni zadnjih številk zapisala »Delavska pravica«, da je očiten namen nove uredbe zvišanje prispevkov, da se zbira delavski denar in se po nizkih obrestih posoja raznim gospodarskim ustanovam. Torej delavec naj plačuje še enkrat višje prispevke,' prejema nižje podpore, a z njegovim denarjem gospodarijo drugi.
Hvaležni smo delavski zbornici za znatno podporo, ki jo je na predlog našega tov. Lombarda dala iz svoiih -skromnih sredstev papirniškemu delavstvu.	Papirničar.
Slatina-Radenci
Na veliko presenečenje smo bili v nedeljo 4. decembra zdraviliški delavci poklicani v zdraviliško kavarno. Kakor še nikdar poprej, sta letos g. šef in njegova ga. soproga pokazala svojo naklonjenost do delavstva, predvsem pa do delavskih otrok. Vsak otrok je ■dobil toplo zimsko obleko, škornje, vse Šolske potrebščine in povrh še nekaj sladkarij. Obdarovanih je bilo 105 ■otrok. Zdravilišče je dalo za te darove nad 10.000 din. Za prejete darove smo g. šefu in ge. soprogi vsi delavci zelo hvaležni.
Št. Vid
Strokovni tečaj, ki smo ga nameravali prirediti ta mesec, bomo imeli po novem letu.
Celje
V sredo 14. decembra sestanek. Predavata tov. Repenšek in Prevornik o temi: Pred 20 leti na fronti. Pridite, da spoznamo položaj, ki je vladal v svetu pred ustanovitvijo naše države.
Stahovica
Poročil .se je tov. Kemperle Franc s tovarišico Ivanko Dolinšek. Mlademu paru želimo veliko sreče na novi življenjski poti.
Vič
Naše, predvsem sezonsko delavstvo se od časa do časa zbira na svoje sestanke in obravnava s svojimi voditelji težka socialna vprašanju. To delavstvo je zaposleno predvsem na opekarnah. Težke borbe je že imelo s svojimi podjetji oz. z njihovimi voditelji. Le stežka so uspevali in le po malem dosegali uspehe. Delavci vemo, da so bile naše borbe upravičene in poštene vodene. Jugoslovanska strokovna zveza in njeni strokovni tajniki nam niso nikdar obetali česa, za kar se je naprej vedelo, da ne bomo dobili, čeprav se dobijo tudi demagoški trebušniki, ki si upajo javno lagati, da bi opekarsko delavstvo lahko imelo večje uspehe, če ga ne bi organizacija izdala. No, hvala Bogu, delavci v naši okolici smo se že spametovali in spoznali, kdo nam je pripravljen pomagati in izboljšati položaj. Tisti, ki nam danes gredo nasproti z mehkimi in uglajenimi besedami, naj nam le pomagajo takrat, ko jih bomo prosili za 25 par povišanja, in takoj bomo razumeli, da so prijatelji delavstva. Ali pa naj nam povišajo nizke plače vsaj za 1 dinar na uro, in bomo brez nadaljnjega rekli, da tako govorijo, kakor delajo. Danes pa govorijo tako, da dati ni treba!
Kljub vsemu pa vidimo, da delavcem primanjkuje prave delavske samozavesti in resnične izobrazbe. Zato pa imajo gotovo prav tisti, ki nas spodbujajo, da začnemo z delavskimi tečaji in predavanji. Če bo med našimi člani dovolj korajže in volje do predavanj, jih bomo poskusili prirediti še letošnjo zimo.
Ljubljanskim trgovcem in obrtnikom!
Prihodnje dni vas obiščejo zastopniki brezposelnih sezonskih delavcev s prošnjo, da darujete skromen prispevek za božičnico, ki jo priredi podpisana organizacija. Prosimo__tas, darujte za brezposelne sezonske delavce mesta Ljubljane, ki so zlasti letos zelo prizadeti z novo uredbo o prejemanju brezposelnih podpor, v kateri ni predvidena za sezonsko delavstvo nobena podpora.
Pokažite, da vam je skrb za sezonsko delavstvo na prvem mestu med vsakodnevnimi skrbmi, ki tarejo vaš stan.	S	t	a	v	b	i	n	c	i	JSZ-e.
Ca&o\tisi fUšefa:
»AUBE« piše po ponesrečeni splošni stavki CGT: »Preizkušnja sil je končala v zmedi, kakor se je začela. Vlada je imela zadnjo besedo, toda morala je razumeti, da se ni dobro igrati z občutljivostjo delavskih množic. Znano je jasno in odločno stališče, ki so ga zavzeli krščanski sindikalisti: odločno proti splošni stavki, ker morajo visi državljani spoštovati postave, toda v okviru postavnega je treba delovati, da se spremeni, kar je nesprejemljivega v načrtu finančnega ministra. Čeprav bi se dalo mnogo govoriti, drži dejstvo, da novi ukrepi nasprotujejo socialnim postavam iz 1. 1936. G. minister hoče povečati produkcijo, pa je v ta namen samo podaljšal delovni čas. Zakaj se je hotel v prvi vrsti znebiti 40 urnega delavnika, ko je vendar dokazano, da z redkimi izjemami (n. pr. obrambna industrija) francoska podjetja niti toliko nimajo naročil, da bi delala 40 ur tedensko? Namesto da bi se trudil za pridobitev novih trgov, za kakovostno izboljšanje naše produkcije, za boljšo opremo poti jeti j! Zakaj? Bojimo se, da hočejo simbolično žrtvovati 40 urni delavnik na oltar nekega novega liberalizma, ki je ravno nasproten socialnim pridobitvam iz leta 1936. Začeti se mora miroljuben boj, ki ne bo skušal uničiti poskusa g. Reynau-da niti se ne bo izogibal žrtvam, ki jih terja sedanji položaj in ki jih moramo nositi vsi, temveč boj, ki bo odvrnil od nas senco socialnega nazadovanja. V prvi vrsti mora to nalogo prevzeti parlament.«
»AVANT-GARDE«. 18. novembra je imel portugalski kardinal Cerejcira velik govor, kjer je med drugim dejal:	»Kar zadeva brezbožni komuni-
zem, ga Cerkev ni obsodila zato, da bi branila blagajne bogatašev, temveč ker je nasproten naravi in Bogu. Nihče ga ni preganjal bolj od papeža kot smrtno nevarnost za krščansko kulturo. Toda nič manj grozeč ni drug sistem, ki je doslej uporabljal manj nasilna, toda bistroumnejša sredstva, sistem z materialistično osnovo, bogato pomešano z religioznim misticizmom, ki ubija v človekovi vesti krščansko dediščino. Z različnimi sredstvi, izhajaioč od razreda ali rase, žrtvuje človeško osebo, ki jo je Kristus osvobodil, in postavlja na oltar novemu bogu. — Kjer je Kristus pregnan, tam zavlada zopet sirovi im-perializem. Človek postane spet suženj države, katera je popoln gospodar duš, katera 'hoče postavljati pravila resničnosti in morale, izven katere ni nobenih pravic. — Ničesar notranjega ni mogoče ustvariti od zunaj s kakim ukazom, z revolucijo ali s kakim uspešnim režimom. Zgodovina nas uči, da so bile javne organizaci je s krščanskim videzom, ki na so bile brez resničnega krščanstva. Kjer ni vere in krščanskega življenja, tam so le prazni grobovi brez Kristusa, čeprav nosijo Odreše-nikovo znamenje.«
»AUBE«. Kardinal Verdier je rekel 1. decembra na nekem banketu: »Podnebje Francije ni prikladno za nauke,
ki razširjajo nasilje in uničevanje, in njeno sonce ne bi moglo osvetljevati atentatov, storjenih v imenu tujih ideologij. K sreči — in ta skladnost je nenavadno učinkovita — je Francija danes ob strani Cerkve, da branita skupno dediščino proti novodobnim krivo, vercem. Glas velikega vatikanskega starca je našel v zadnjih časih vselej zvest odmev pri vseh francoskih duhovih. Skupaj z njim hočemo ohraniti človečanstvu posvečena načela modre svobode, resničnega bratstva in krščanske enakostii, teh treh lepih stvari, ki so tako drage naši moderni Franciji.«
»TEMPS PRESENT«. P. H. Simon piše: »Morda stojimo na pragu težkih dogodkov in odločilnih izbiranj. Poskusimo s čistim in pogumnim srcem stopiti v uro, ko se bo odločala usoda Francije. Morda bodo v imenu narodnega blagra in državnega reda zahtevali od nas, naj žrtvujemo ljudske pravice. Ali pa ljudstvo v zmedenosti svojega odpora morda ne bo spoznalo domovinskih pravic in potrebnih postav. Naša morala in naša krščanska duhovna disciplina nas silita, da združujemo oba konca verige in s tem odstranjujemo spore in nakazujemo rešitve. Ne tajimo, da je to težavna in nevarna naloga. Kakšna sramota, če bomo odpovedali! Kakšen polom, če se bomo zmotili. Toda kakšna prihodnost za Cerkev in za Francijo, če jima bomo ustvarili mir, svobodo in pravico!«
<<ENTSCHEIDUNG<<. »Vsakemu nepo-kvarjenemu človeku brez razločka narodnosti je že dolgo jasno, da je proti organiziranemu nasilju mogoča le ena fronta: fronta morale. Danes ni mogoč več odpor v imenu petrolejskih ali rudniških koristi, kolonij in podobnega. Vsakdo ve, da se je treba boriti iz najgloblje, duševne potrebe — ali pa sploh ne, boriti brez sebičnih nagonov za nravno r e s n i c o — ali pa bomo iz notranje nesvobode, iz »gospodarskih razlogov« izgubili resnico in svobodo ter se prodali nasilju.
»AVANT-GARDE« piše o novi fran-cosko-nemški izjavi in pravi: »Bolj ko preudarjamo to izjavo, bolj vidimo, da je g. Flandin (zastopnik francoskega velikega kapitala
po pravici rekel, da vidi v njej logični nasledek monakovskega dogovora in politike, kakršno je on zahteval od vsega početka4. Naše sum-nje se uresničujejo: Francija se flan-dinizira!... Ne, Francija si še ni opomogla. Tudi Anglija ne, vsaj ne do sedaj.
»AVANT-GARDE«. Sotrudnik nekega japonskega lista (Nichi-Nichi) je imel razgovor z g. Clarkom Kerrom, angleškim poslanikom na Kitajskem, ki je izjavil: »Od maršala čangkajše-ka do zadnjega prostaka, pri vsem kitajskem ljudstvu sem spoznal isto odločnost, da vztrajajo v odporu proti Japonski. Ne mislim, da hoče čangkajšek varati. Po potovanju, ki sem ga prav. kar izvršil v notranjosti Kitajske, imam resnično vtisk, da se je vojna pravkar šele začela. Vi Japonci ste povzročili enotnost kitajskega ljudstva in kitajske vlade, kajti druži jih volja do od-pora proti Japonski.«
»ESSOR« (Ženeva): »Strašen požar je več dni vznemirjal vso Evropo in časopisi so opisovali vse podrobnosti nesreče v Marseilleu, ki je terjala 72 človeških žrtev. Toda skoraj neopaženo je šel mimo nas požar v Kantonu, kjer je bilo na tisoče žrtev. In po Kitajski blodi 25 milijonov ljudi brez vsega... — Angleške tovarne orožja delajo zelo dobre kupčije. 30 glavnih tovarn je imelo leta 1934. samo 3,803.040 funtov šterlingov dobička — medtem ko je znašal njihov dobiček v 1. 1937. 11,747 tisoč funtov.« (To je približno 2; in pol milijarde din, ur.)
Tovariši in tovarišice« stavbincem na pomoč!
Naglo se bliža praznik rojstva Gospodovega; mnogi od vas ga pričakujete z veseljem, mnogi pa z žalostjo in obupom. Da vsaj delno odpomoremo brezposelnim tovarišem in njihovim družinam v teh težkih časih in da jim po mogoč osti nudimo za božič skromen košček kruha, smo se odločili, da priredimo božičnico, za katero prosimo tu-di vas, ki ste zaposleni, kakršnega koli prispevka, naj si bo to stara obleka, živež ali denar. Za vsak, še tako mal dar, vam bodo brezposelni tovariši zelo hvaležni.
Prispevke pošljite po svojih odborih ali pa osebno na naslov: Strokovna sku-pina gradbenega delavstva JSZ-e, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1.
S t a v b i n c i JSZ-e.
I
OGLASE
za novoletno številko »Delavske pravice“ pošljite vsaj do božiča! Ker list vzdržujemo delavci sami, so nam ti oglasi še prav posebno potrebni. Skupine na delo!
Uprava „Delavske pravice
Volitve v državni zbor
Kako se voli?
Zakon o volitvah narodnih poslancev pravi:
§ 47. Vsak volilec mora, ko stopi v glasovalno sobo, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volilnega odbora, ime, priimek in poklic, v mestih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. — Ako volilca nihče v volilnem odboru ne pozna, ga predsednik odbora, ko se je uveril, da je volilec vpisan v volilni imenik, vpraša, ali je res oni, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, ter ga opozori na zakonite nasledke, če bi glasoval na tuje ime. Če volilec potrdi, da je on tisti, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, se mora o tem neznanem volilen sestaviti zapisnik, v katerega se zapiše njegov osebni popis, kakor tudi ulica in številka stanovanja. Predsednik ima pravico odrediti, da se tak neznan volilec tudi takoj fotografira odn. daktiloskopira. Ako tak neznan volilec na zahtevo odbora o svoji identiteti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, ga odbor ne sme pripustiti h glasovanju. Ako se v volilnem odboru glede volilca pojavi dvom o njegovi identiteti, mora odbor odločiti z večino glasov, ali se tak volilec pripusti h glasovanju ali ne.
Predsednik volilnega odbora mora vsakemu volilcu pokazati vse kandidatne liste in ga vprašati, za katero listo glasuje. Ako volilec nc zna brati, mu mora na njegovo zahtevo predsednik ali član odbora prebrati vsa imena nosilcev in okrajnih kandidatov za ta okraj, odnosno za ta ikraj na vseh kandidatnih listah. Ako se vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pravico, da temu ugovarja in da, ko se glasovanje izvrši, zabeleži v zapisnik protest zoper nepravilno postopanje odbora.
Volilec glasuje za listo javno s tem, da imenuje njenega nosilca in okraj, nega (sreskega) odn. krajevnega kandidata. To se mora vpisati v poseben se-znamek, ki se mora voditi za vsakega okrajnega kandidata posebej.
S 48. Ko je volilec oddal glas, mora oditi z volišča. Za volišče se smatra poslopje, kjer se glasuje, in njegovo dvorišče.
S 49. Volilni odbor nc sme zabraniti nikomur, ki je vpisan v stalni volilni imenik, da ne bi glasoval. Če pa ima odbor ali poedini član odbora kaj pripomniti, mora odbor ali tisti član, ki ima kaj pripomniti, to postaviti v zapisnik. Ako se volilec prijavi h glasovanju, pa je na njegovo ime že glasoval kdo drugi, mora predsednik volilnega odbora potem, ko se je nedvoumno prepričal, da je volilec identičen s tistim, ki je vpisan v stalni volilni imenik, odrediti, da se njegovo ime, priimek in poklic vpiše v poseben sezna-mek, ki se vodi kot seznamek za take osebe; ne sme ga pa pripustiti h glasovanju. Ta seznamek priloži volilni odbor volilnim spisom, v volilnem zapisniku pa je tak primer zabeležiti in navesti število takih oseb. Pri verifikaciji volitev s takimi primeri upošteva skupščina tudi število teh oseb, ako to vpliva na izid volitev.
§ 50. Glasovanje traja neprestano ves dan do šestih popoldne. Samo če nastane nered, se sme glasovanje prekiniti, dokler se ne povrne red. Povod nereda in čas, za katerega se je moralo glasovanje prekiniti, se mora zabeležiti v zapisnik. Ob šestih se zapre dvorišče ali poslopje, ako dvorišča ni, in se ne sme nihče več pustiti vanj; nadaljevati pa se mora sprejemanje glasov tistih volilcčv, ki so že bili na dvorišču ali v poslopju, dokler ne glasujejo vsi, ne glede na to, do kdaj traja. Če se je moralo zaradi nereda glasovanje prekiniti za dalj kot eno uro, se za toliko časa po šesti uri nehajo puščati vo-lilci na volišče.
'Dejanska
... .PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Uhaja vsak čotrtek popoldne, ▼ primera pjra»> mika dan prej. — Uredništvo In uprava )• ▼ ^Jubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Ogla*!, reklamacije in naročnina na upravo, MikloM-deva oeeta 22-1 — Oglasi po oeniku — Telefon it. 4ft48. — Številka čekovnega računa 14.900
Posamezna številka stane 1 din. — Naročnina: za 1 mosec 4 din, u četrt leta tO din. sa pol leta 20 din, *a celo leto 40 din. Naročnina aa tu}* drča v e na mosec 7 din, na leto pa 70 din.
Odgovorni urednik Pel er Lombardo, Ljubljana. Udaja sa konzorcij »Dolavuke pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. — Tiska Zadružna tiskarna, Ljubljana, Tyrfiova cesta št 17 (Maks Bleje«)
§ 51. Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar bi se dogodilo, in kar smatra kateri koli član volilnega odbora za vredno, da se zapiše. Vsi člani volilnega odbora morajo zapisnik podpisati. Ako bi ga predstavniki 'kandidatnih list me podpisali, velia zapisnik tudi brez njih podpisov.
Vsak član odbora sme oddajati svoje posebno mnenje in svoje pripombe.
§ 52. Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvaih je prepovedano točiti ali kakor koli dajati alkoholne pijače.
Kazni za volilne prestopke
§ 71. Vsak organ občinskega oblast-va, ki opusti ali noče pravočasno izvršiti dolžnosti, ki so mu naložene v tem zakonu, ali pa prepreči, da kdo uporabi pravico, ki mu jo daje zakon, se kaznuje z	zaporom	od	30 dni do 6	mesecev in v	denarju	od	300 do 3000	din.
Sodni ali drugi državni uradnik, ki bi to opustil	ali ne hotel	izvršiti tega, se
kaznuje z	zaporom	do	dveh let.
§ 72. Tisti, ki z nasiljem ali pretnja-mi odvrnejo enega ali več državljanov, da ne uporabijo svoje volilne pravice, se kaznujejo z zaporom od 1 meseca do 2 let.
§ 73. Kdor da ali otbeta volilen darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo ali je ne podpiše, ali da že dani podpis nanjo prekliče, ali da za določeno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do 1 leta in v denarju od 30 do 500 din.
iPrav tako se kaznuje tudi volilec, ki ali sprejme darilo ali pa si ga da obljubiti.
i? 74. Kot storilci dejanj, naštetih v §§ 72. in 73., se kaznujejo tudi tisti, ki so dali sredstva ali pa pomagali, da se izvrši eno izmed gornjih dejanj.
§ 75. Volilec, ki glasuje več kot enkrat pri istih volitvah, se kaznuje v denarju od 50 do 500 din in z zaporom od 1 do 6 mesecev.
S 76. Kdor glasuje ali pa se prijavi h glasovanju namesto drugega in pod njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od 3 mesecev do 1 leta.
§ 77. Poleg kazni, določene v § 73., se storilci tudi obsodi jo na izgubo pravice, voliti poslance najmanj za dobo enega leta, a največ za dobo 6 let. Če se glasi obsodba na izgubo pravice voliti poslanca in na zapor, se doba, se doba, za katero je storilec obsojen, računa od dne, ko je kazen zapora pre-stana ali odpuščena.
§ 78. Volilec, ki se pri glasovanju vede nedostojno ali po glasovanju kljub opominu predsednika volilnega odbora ne odide z volišča, se kaznuje z zaporom od 1 do 6 mesecev ali v denarju od 300 do 2000 din. Takega volilca mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča na zahtevo katerega koli člana volilnega odbora ali predstavnika kandidatne liste ali upravičenega
volilca; to se mora zapisati v volilni zapisnik. Prav tako se kaznuje tudi tisti, ki pride na volišče, pa ni vpisan v stalni volilni imenik, če ne odide kljub opominu pristojnih oseb.
§ 79. Kdor razžali volilni odbor ali katerega koli njegovega člana, se kaznuje z zaporom od 30 dni do šestih mesecev.
S 80. Kdor dejansko napade volilni odbor ali katerega koli njegovega člana, se kaznuje z zaporom od 3 mesecev do 2 let, ako ni dejanje tako, da se kaznuje po kazenskem zakonu in z večjo kaznijo.
§ 8i. Kdor pride na volišče z orožjem ali z orodjem, porabnim za boj, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta. Predsednik volilnega odfcora mora vsako tako osebo takoj odpraviti z volišča. To velja tudi za vse tiste državne in samoupravne uslužbence, ki po službeni dolžnosti nosijo orožje, ako pridejo na volišče z orožjem, razen če so poklicani za vzdrževanje reda po § 42. in za straženje po § 55.
S 82. Kdor na volišču zaradi agitacije raznaša lažnive vesti ali razširja slike, lepake in druga sredstva za agitacijo, se kaznuje z zaporom od 2 do 6 mesecev. Prav tako se kaznujejo tudi tisti, ki bi z vpitjem ali pretnjami ovirali volilni odbor ali posamezne volilce pri njih delu. Vsako tako osebo mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča uradoma ali na zahtevo katerega koli člana volilnega odbora ali predstavnika kandidatne liste ali volilca, ko se prepriča, da se je tista oseba pregrešila zoper predpis tega člena; to se mora zapisati v volilni zapisnik.
S 83. Če kazniva dejanja, navedena v §§ 81. in 82., stori več oseib skupaj, se vsaka kaznuje z zaporom od 3 mesecev do 2 let.
S 84. Kdor namenoma pokvari, uniči ali odnese katero koli listino o volitvah ali kateri koli predmet, ki služi za volitve, ali kdor spremeni število glasov, oddanih za posamezne kandidatne liste, se kaznuje z zaporom od I do 5 let in z izgubo državljanske časti. Tukaj se kaznuje tudi poizkus.
S 86. člani volilnega od'bora sc kaz-n 11 jejo z zaporom od 1 do 6 mesecev: 1. če vedoma dopuste, da kdo glasuje, ki ni vpisan v stalni imenik, pa ne predloži sodnega sklepa, da bi se bil moral vpisati, ali da glasuje kdo. ki je že glasoval; 2. če brez opravičenega vzroka skrajšajo čas za sprejemanje glasov ali ga podaljšajo; 3. če izpre-mene volišče, ki ga je določilo in objavilo pristojno oblastvo.
§ 87. Kdor namenoma nepravilno vodi imenik glasovalcev ali volilne zapisnike ali v njih kaj popravlja ali vpisuje, ko so že podpisani, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 2 let.
§ 88. Kdor brez poziva predsednika volinega odbora odredi ali brez odredbe dovede oboroženo silo na volišče, se kaznuje z zaporom od 1 do 5 let in v denarju od 500 do 2000 din.
§ 89. Kdor zoper predpis toči ali kakor koli daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v denarju od 100 do 500 din.
Krščanska delavska mladina
Vse tovariše in tovarišice, ki so se udeleževali tečaja KDM v mesecu novembru, prosimo, da na skupinskih sestankih poročajo o temah in razgovorih na tečaju. Vsekakor je zelo važno, da^ tvarino, ki smo jo obravnavali na tečaju, obdelate še enkrat z vsemi člani skupine doma, da premislite in natančno preštudirate razmere pri Vas in nam o vsem, kar boste dognali, poročate.
Odslej bomo v vsaki številki »Delavske pravice< objavljali svoja poročila, obvestila centrale KDM in vse važnejše novice, ki bodo zanimale predvsem vse tovariše v gibanju KDM, pa tudi vse one, ki spremljajo naše delo in hotenje.
Centralni odbor prosi vse skupinske odbornike, predvsem pa tajnike, da sigurno odpošljejo do 15. decembra t. 1. centrali vsa naročila za časopis »Delavska mladina«, vse inserate za prvo številko in tudi vse svoje prispevke za časopis. Tovariši, ki so bili na tečaju KDM v Ljubljani, naj poskrbe, da bodo te stvari urejene!
Vsa poročila o delu po skupinah KDM pošiljajte redno tovarišu propagandnemu referentu, da jih bomo lahko objavljali na tem mestu. Poročila naj ne bodo dolgovezna, temveč kratka in stvarna.
Na seji centralnega odbora, ki se je vršila 24. novembra 1938 se je centralni odbor KDM konstituiral takole:
predsednik: Rozman Jožko, Ljubljana; podpredsednik: Pavšič Štefan, Sostro; tajnik: Kralj Franc, Ljubljana; blagajnik: Čuk Danilo, Ljubljana; gospodar: Jančar Pavle, Sostro; referent za tisk in propagando: Musek Vitko, Ljubljana. Referentko za dekliške skupine KDM določi centralni pododbor za dekliške skupine KDM, ki je bil izvoljen na občnem zboru.
Prva številka časopisa »Delavska mladina« izide pred Božičem!
Zaveden delavec mora iti skozi oblake laži neoinajan.
PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, VVanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino
MARIJA KRAŠOVEC
nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in poceni!
Viničarji
Zaradi neosnovanLli govoric, da je strokovna organizacija viničarjev prestopila svoj delokrog kot strokovna organizacija ter šla v politično (borbo s tem, da je prevzel njen bivši načelnik tov. Andrej Mir namestništvo na kandidaturi tov. Martina Koresa za ljutomerski okraj, je sklicalo nadzorstvo' centrale SZV dne 27. novembra sejo, ki naj to stvar razčisti. Pri seji je bilo navzoče celotno načelstva in zastopniki bližnjih skupin. Tov. Andrej Mir je dal izjavo, da s tem, ko gre v politično borbo, odlaga funkcijo načelnika SZV ter želi organizaciji v njenem strokovnem delovanju čim več uspeha.   Za
tem je 'bil izvoljen nov načelnik tov. Franc Tomažič, dosedanji član nadzorstva, ki bo v januarju sklical izredni občni zbor.
Članom sporočamo, naj se zaradi raznih govoric ne vznemirjajo, ker hočejo le škodovati naši viničarski organizaciji, ki se tudi v prihodnje ne bo podajala v strankarske boje in je glede tega popolnoma nevtralna.
Načelstvo SZV.
"Volan
Uspeh organiziranih šoferjev na Poljskem.
Prevozniški delavci in šoferji pri tovornih avtomobilih v Lodžu in okolici so dosegli v skupnem boju lej) uspeh. Šoferji so zahtevali vpeljavo stalne tedenske plače in kolektivno pogodbo. Prevozniški delavci, katerih kolektivna pogodba je bila odpovedana od strani podjetnikov so pa zahtevali povišanje plače in osemurni delovnik (podjetniki so zahtevali 10 urni delavnik). Ker pa pogajanja med delavci in podjetniki niso uspela, so delavci in šoferji I. septembra začeli štrajkati. Podjetniki so hoteli s pomočjo oblasti zlomiti štrajk zato je bilo mnogo šoferjev aretiranih. Toda zaradi odločnega zadržanja vseh delavcev in šoferjev in zaradi solidarnosti sosednjih mest, kjer niso hoteli razkladati tovornih avtomobilov prišlih iz Lodza so morali avto-podjetniki popustiti. 7. septembra so podjetniki podipsnli kolektivno po^oH-
bo s šoferji in ostalimi pomožnimi delavci.
Plače delavcev pri tovornih avtomobilih smejo biti najmanj 33 zlotov tedensko. Vsem tistim, ki so do sedaj imeli tednsko 30—40 zlotov se jim poviša za 10 odstotkov. Tistim pa, ki so imeli nad 40 zlotov pa za 5 odstotkov. Delovnik traja 8 ur. Po 9. uri zvečer se ne sme delati. Plačan letni dopust je za prvo leto 8 dni. Po treh letih pa 15 dni.
Šoferji prejemajo za mestne vožnje tedensko 70 zlotov. Šoferjev pomočnik
Ba 50 zlotov. Te plače so minimalne, •alje delo in vožnja sme trajati največ 10 ur dnevno. Ža kontrolo dela so. vpeljane kontrolne knjižice.
Organizacija »Volan«
V nedeljo 27. novembra smo imeli v-Celju številno obiskan informativni sestanek. Plod tega sestanka je pristop. 25 šoferjev in ustanovitev pripravljalnega odbora za ustanovitev šoferskega društva v Celju. Torej imamo sedaj v Ljubljani 150 organiziranih šoferjev, v Ptuju 50, v Mariboru in Celju pa po 25 organiziranih šoferjev. Upanje imamo, da bosta društvi v Celju in Mariboru dosegli po odobritvi pravil po sto» članov.
Redni občni zbor bo imelo ljubljansko društvo 6. januarja, na dan Sv. Treh kraljev. Ker bo ta občni zbor tvoril prehod društva iz dobe nabiranja: članstva v dobo dela za uveljavljanje? pravic, vabimo vse člane, da že sedaj pripravijo pismene predloge za občni' zbor.
Kot vam je znano, smo že meseca avgusta vložili pri kr. banski upravi zahtevo po legitimacijah za poklicne? šoferje. Ker odgovara nismo prejeli,, smo pretekli teden ponovili prošnjo, oziroma zahtevo.
Tovariše, ki dolgujejo članarino, prosimo, da poravnajo zaostanke, ker organizacija za delo rabi denar. Odbor..
Ne pozabite na oglase za novoletno „Pravico“!
zlatarju
Najceneje kupite pri
B. RANGUS1) v Kranju
Podpirajte domače podjetje! Zahtevajte brezplačni ceniki