Posamezna številka 10 vinarjev,
Štev. 253.
v Dninam, v (M, 5. novembra 1914.
Leto XLQi
== Velja po pošti: =~
Za uelo lc\o naprej . . K 26'— za en moseo „ . . „ 2'20 za Nomčijo oeloletno . „ 29-—
za ostalo inozemstvo • ,, 35--
V	Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meteo „ • . „ 2'—
V	opravi prejemati msseftno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto....... 7'—
za Nemčijo celoletno , „ 91— ■ ostalo inozemstvo . „ 121—
itsr Uradništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. S Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne 5 =r sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = |
Božič v vojni!
Božič se bliža, praznik ljubezni in domovine.
Ubog ali bogat, vsakdo pripravlja — bodisi iz tega, kar si je s trudom prihranil, bodisi iz obilja — darilo za tiste, ki so njegovemu srcu najbližji. Komu se ne porosi oko, ako se spominja naših vojakov, ki izpolnjujejo ob tem času, daleč od doma, morda v pustih krajih, najplemenitejšo, toda najtežjo izmed dolžnosti!
Vojni oskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva je sklenil tem vrlim možem poslati skromno božično darilo in posveča temu namenu
pol milijona kron.
Kakor znamenita je ta vsota, vendar daleč ne zadošča, da bi se vsakemu vojaku, ki je v vojni, naredilo majhno veselje. Za to je treba sodelovanja vseh! Z neznatnim številom tistih, ki nimajo dragega svojca v vojni, bodo tekmovali tisti, lcojih sin, kojih brat, kojih mož ali zaročenec se bojuje za domovino ...
Zato prosi vojni oskrbovalni urad (IX. Berggasse 16), da bi se mu s tem namenom ' velikodušno in kar najhitreje naklanjala darila v denarju. Ta urad bode skrbel, da ijridejo božična darila našim četam po oddelkih pravočasno v roke kakor drag pozdrav iz •ljube domovine, kakor dokaz najiskre-nejšega spomina, kakor znak upanja na veselo svidenje!
C, in kr. vojno ministrstvo, vomi oskrbovalni urad
IX., Berggasse 16.
' ; i a j u , v oktobru 1914.
F. M. L. LoM s. r.
Denarne darove sprejemajo tudi c. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani in politične okrajne oblasti. Taka denarna darila bi pa bilo izrecno označiti kot »božična darila«.
Graški listi poročajo, da je nova gru-pacija nemške armade na severnem Poljskem končana. Rusi so z močnimi silami sledili do črte Kutno—Opoczno. Med Ploc-kom in Skiernevicami so zbrali znatne čete. Na južnem Poljskem so Rusi prekoračili železniško progo Lodz—Ostrovice in
V nedeljo in ponedeljek je bila na dunajskem centralnem pokopališču skoraj polovica prebivalstva zbrana. Tramvaj je v teh dneh prevozil čez 1 milijon ljudstva na mirodvor na jugovzhodu prestolice. Letos pa je bilo to romanje predvsem posvečeno številnim avstrijskim junakom, ki so na Dunaju podlegli ranam, zadobljenim v krvavih bitkah na severu in jugu. Mesto je tudi sedaj pokazalo svcio globoko pieteto in hvaležnost do onih, ki so žrtvovali svoje življenje za ohranitev ogrožene domovine. V par tednih je zrastel na desni od dr. Lue-gerja spominske cerkve krasen spomenik, ki je sicer le provizorično zgrajen iz lesa, a tako umetno, da ga vsakdo smatra za zidano stavbo. V sredi aleje se dvigajo kakih 20 m visoko štirje orjaški stebri; med njimi stoji velikanska bela rakev; vse to pa krije ogromna cesarska krona, ki počiva na teh stebrih. Okolu stavbe pada z zelenjem poraščen breg do aleje. Pred spomenikom gorita dve 6 do 7 m visoki plamenici, za spomenikom pa se raztezajo v polkrogu grobovi padlih vojakov, pokopanih po štiri in štiri vkup. Vsak grob nosi tablico z imeni umrlih junakov; mesto jc te dni spremenilo
prodirajo sedaj proti črti Kielce—Klimon-tov. Ob spodnjem Sanu poskušajo te svoje operacije spremljati ob Visli navzgor. V bojih na Lysi gori, o katerih je poročal naš generalni štab, je en naš armadni zbor vjel nad 2200 Rusov.
V Galiciji je položaj nespremenjen. V Karpatih so se Rusi umaknili čez Bolehov do črte Uroz—Borislav.
XXX
Dunaj, 5. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se 4. t. m. razglaša: Sovražnik včeraj na Ruskem Poljskem ni motil pomikanja naših čet.
Neki naš armadni zbor je vzel iz bojev na Lysi Gori seboj kot vojne vjetnike 20 častnikov in 2200 mož.
Na gališki bojni črti se je predalo pri Podbuzu (južno od Sambora) nad 200, danes zjutraj pri Jaroslavu 200 Rusov. — Namestnik generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major.
Berolin, 5. oktobra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča z dne 4. t. m.: Na severovzhodnem bojišču se ni nič bistvenega pripetilo.
X X X
RUSKO URADNO POROČILO O BOJIH.
Rusko uradno poročilo z dne 2. novembra poi'oča o hudih napadih Nemcev na Vladislavov (ob vzhodni pru-sko-ruski meji). Onstran Visle, da gre ruska ofenziva naprej brez ovire: V okolici Opatova da so pa ruske čete zadele na velik odpor Avstrijcev, ki so se ustavili z znatnimi močmi.
REDNE RAZMERE V ČRNOVICAH.
»Az Estu« poroča njegov dopisnik iz Črnovic: Dne 3. t. m. sem došel v Črnovice. Moje tukajšnje bivanje dokazuje, da je železniški in brzojavni promet zopet obnovljen, najjasnejše pa brzojavka, ki sem jo iz Črnovic odposlal. Krvavo so bili odbiti vsi dosedanji poizkusi, da zopet osvoje glavno mesto Bukovine. Prebivalstvo je zelo navdušeno. Mir se vrača. Večina trgovin je zopet odprta. Tudi poulični promet dobiva svojo staro podobo.
200 JAPONSKIH TOPOV V RUSIJI.
Barzini (Milan) poroča, da je dala Japonska ruski vladi na razpolago 200 Kruppovih tonov najtežjega kalibra. Rusija odstopi za te topove Japonski polovico oioka Sahalina.
XXX
Naše prodiranje v Srbiio.
Dunaj, 5. oktobra. (Koresp. urad,) Z južnega bojišča se 4. t, m. uradno poroča: Naše čete so v nadaljnjem svojem prodiranju južno in južnozahodno od Šabca zopet zadele na sovražnika. Napad, ki se je takoj pričel, ugodno napreduje.
Med boji na Romanji je bilo skupno vjetih 7 častnikov in 647 mož, zaplenjenih pa 5 topov, 3 municijski vozovi, 2 strojni puški, veliko streljiva in vojnega materiala.
Črnogorcem je bilo odvzetih 1000 komadov živine, ki so jo hoteli vzeti iz Bosne seboj.
XXX
V BELGRADU ZLETELO SKLADIŠČE SMODNIKA V ZRAK.
Iz Pančove se 3. t. m. poroča: Včeraj se je čul iz Belgrada močan pok. Ni še znano, kaj da je povzročilo pok, a ker je prvemu poku sledilo več manjših eksplozij, se sklepa, da je moralo v Belgradu zleteti kako skladišče smodnika v zrak.
Eiostolpna petltvrsta (72 ma)i za enkrat .... p« 18 Vi za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... n 18 -sa večkrat primerni popust«
Poročna oaullt. zitiili. isimi« nt:
enostolpna petltvrsta po 20via.
enostolpna petltvrsta po 40 vta.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nadel] a ln praznike, ob 8. nri pop.
Redna letna priloga Vozil ni
Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol št 8. — Haču poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravniškega telelona št. 188.
topov. Posadka šteje v mirnem času 632 mož. V morje je bila spuščena leta 1887<
Berolin, 5, novembra. (Kor. ur.) Urad-« no se poroča: Njegovega Veličanstva velika križarica »York« je 4. t. m. dopoldne v zalivu Jade zadela ob mino in se potopila. Po dosedanjih poročilih je rešenih 328 mož, več kot polovica posadke. Reševalna dela otežuje gosta megla.
Namestnik šefa gen. štaba Behnke.
X
X
AVSTRIJSKE MINE PROTI RUSKIM
PODONAVSKIM PARNIKOM.
Sofija, 4. novembra. V Vidinu so od Donave sem slišali strašno eksplozijo. Čuje še, da so bile položene avstrijske mine, da uničijo ruske za Srbijo namenjene transporte po Donavi.
XXX
AVSTRIJSKI LETALCI NAD BAROM.
Rim, 4. novembra. Tukajšnje črnogorsko zastopstvo poroča, da so se zadnje dni pojavili avstrijski letalci nad Barom in vrgli več bomb, ki baje niso napravile nobene škode.
Torki potopili rusko vojno laijo „Sinop". - HemSka vela križarica „York" za-tlelo oh mino.-angleški podmorski čoln „0,5" polopijena.
Sofija, 4. novembra. Tu se zatrjuje, da so Turki potopili veliko rusko bojno ladjo »Sinop«.
XXX
Linijska ladja »Sinop« je dolga 101 m, široka 21 m, globoka 8.6 m. Vozi s hitrostjo 16y2 milje na uro, ima 12.807 konjskih moči, 11.230 ton prostornine in 25 različnih
XXX
Velika nemška križarka »York« je bila spuščena v morje leta 1904. Dolga je bila 123 m, široka 20.2 m, globoka 7.3 m. Imela je 21.015 konjskih moči in 9500 ton prostornine. Vozila je s hitrostjo 21 milj na uro. Posadka je štela 616 mož.
XXX
London, 5. novembra. (Kor. ur.) Taj« nik admiralitete poroča: Včeraj zgodaj zjutraj je streljal oddelek sovražnega brodovja na topničarko »Halcyon«, ki pripada k obrežni straži in ki je bila na poizvedovalni vožnji. En mornar »Halcyona« je bil ranjen. Potem ko je topničarka sporočila navzočnost sovražnih ladij, so se te umaknile. Čeprav smo jih zasledovali z lahkimi križari-cami, jih venar pred nočjo nismo mogli prisiliti do boja. Najzadnja nemška križarica je pri umikanju položila veliko min. Vsled eksplozije min se je potopil naš podmorski čoln »D5«. Dva moža in dva častnika, ki so se nahajali na podmorskem čolnu, so bili rešeni.
i zahodu še vedno neodločeni.
Pri bojih ob belgijsko-francoski obalt so zavezniki, kakor smo že poročali, poplavili ozemlje južno od Nieuporta. Nemške čete so se brez vsake zgube umaknile s poplavljenega ozemlja. To je bil zadnji obrambni pripomoček, ki bo pa zelo drag. Nemške operacije južno od Nieuporta so sedaj izključene, vendar pa za Nemce ni bistveno, če so v posesti tega mesta ali ne. Napravijo lahko ovinek in prodirajo dalje proti Diinkirchnu in Calaisu.
Boji, ki so se toliko časa koncentrirali skoro izključno na severu, se sedaj z izredno ljutostjo zopet pojavljajo na raznih točkah bojne črte. Posebno pri Soissonsu se je prelilo obilo krvi. Nemci so v naskoku zavzeli močno utrjene sovražne postojanke, kjer so zaplenili tri topove in več strojnih pušk ter vjeli veliko število Francozov. Tudi med Toulom in Verdunom so
gomile v cvetoči vrt. Med njimi stojita dva topova, spominjajoča na grozoto vojne. — Ker spava tudi mnogo Slovencev, posebno od 17. pešpolka, na tem prostoru svojo večno spanje, bodi mestu Dunaj in njega vz-gledni upravi izrečena najiskrenejša zahvala slovenskega naroda.
Sle iz vojne.
* Lakota in kuna v Belgiji.
Iz Bruslja poročajo:
V Belgiji jc življenje od dne do dne težje. Začelo je primanjkovati živil in draginja je vznemirljiva. Moke vedno manj, in najboljši peki v Bruslju mo-ljejo otrobe. Ta kruh iz zmletih otrobov je še enkrat dražji, kot dober kruh v mirnih časih. Riža, ječmena se sploh ne dobi več v nobeni trgovini, še manj pa soli. Kot sol služi neka rdeea-rumena mešanica, najbrže živinska sol. Sladkorja ni več in petrolej je štirikrat dražji, zraven pa zanič! Na cestah je polno starčkov, žena in otrok, ki hodijo sestradani okoli vbogajme prosit.
Po cestah leže na nekaterih krajih mrtvi psi, mačke, koze in konji že po 14 dni. Muh je na milijone, ki jih žro. Hlevi so polni mrtvih krav. Najhujše je. da so grobovi padlih vojakov
nezadostni. Trupla so komaj pokrita. Veliko vasi so zločinci oropali. V okolici Antvverpna umirajo ljudje vsled kuge brez zdravnika in brez postrežbe. Imoviti Belgijci so odpotovali.
Belgijski ministrski predsednik o vojski.
Belgijski ministrski predsednik je nasproti uredniku danskega lista »Po-litiken« dejal sledeče: Zaupam trdno kakor skala v solidarnost zaveznikov. Združiti se moramo v nerazdružen blok, zakaj če ne, se bo vojska po 10 letih zopet iznova pričela. Prusija mora postati po velikosti to, kar je bila pred Bismarckom. To je edino poroštvo za obstanek miru. Nevarnost obstoji v glavnem v pruskem duhu, ki s silo vtepajo Saksonski, Bavarski in drugim državam. Zveza nemških držav se mora razrušiti.
O belgijskem kralju se je izrazil sledeče: »On trpi, toži pa ne. Sprva mu je bilo težko se odločiti, nazadnje je pa napravil ta korak, ki je vreden njegovega imena, njegovega patriotizma, junaštva in slavne zgodovine njegove dežele.«
Belgijski ministrski predsednik tem prerokovanjem gotovo niti sam ne veruje.
Na bojišču sta se stara sovražnika sprijaznila.
Neki dunajski list prinaša poročilo t bojišča, kako sta se tam dva stara in strastna sovražnika sprijaznila. Oba sta služila pri koroškem pešpolku št. 7. Bila sta imo« vita posestnika iz velikovške okolice. Celih šest let je vladalo med njima smrtno, sovraštvo. Ko se je leta 1907. Miha B. ženil, si je vzel za ženo mladenko, katero je tudi njegov sosed Janez Kr. snubil. Od tega dne sta prejšnja prijatelja postala nepoboljšljiva sovražnika. Kljubovala sta neprestano in sicer s tako strastjo, da sta že kar podivjala. Sedaj je sedel Miha v ječi in plačeval velikanske stroške, pa zopet njegov nasprotnik Janez. Vse poskušnje drugih sosedov in gospoda župnika, spraviti silna nasprotnika, so bile brezuspešne.
Letos sta bila oba poklicana pod orožje, in sicer sta bila uvrščena v stotniji, ki sta bili vedno druga pri drugi na bojišču. Dne 8. oktobra sta bili obe stotniji pred Przemyslom. Na mestu, kjer je bila postavljena ta četa, jc bil boj posebno srdit. Devetkrat sta že bili obe stotniji poslani proti nekemu hribu, a vedno ste morali zopet nazaj. Končno so naši junaki zavzeli dotični hrib. Storila se je že noč. V nočni temi se je na vsak korak slišalo jadikovanjc, vzdihovanje in stokanje ubogih ranjencev; mnogi so se že borili s smrtjo.
Noč je bila zelo hladna. Tam pri
se vršili zelo hudi boji, v katerih se je Nemcem, kakor poroča nemški glavni stan, nosrečilo odbiti vse sovražne napade,
XXX
Berolin, 5. oktobra. Wolff poroča 4. t. mes. iz velikega glavnega stana dopoldne: Naši napadi na Ypres, severno od Arrasa in vzhodno od Soissonsa počasi toda uspešno napredujejo.
Južno od Verduna in v Vogezih so bili odbiti francoski napadi.
XXX
Francosko uradno poročilo.
Pariški komunikč z dne 2. novembra popoldne poroča:
Na levem krilu se je 1. novembra nemška ofenziva z enako silo v Belgiji, v severni Francoski, zlasti med Dix-muiden in reko Lys nadaljevala. Napravili smo majhne napredke na celi fronti, razen pri vasi Messines južno od Ypres, kjer smo en del izgubili.
Sovražnik je napravil proti Arras, Lihons in Quesnoyen — Santerre velike napore, pa zastonj.
V	eentrumu smo nekoliko napredovali v smeri Tracy in Vat. Sovražni naskoki med gozdom Aigle in Soissons in na višine Vailly se niso posrečili.
V	okolici Reimsa, med gozdovi Ar-gonov in na višini ob reki Maas je bilo včeraj opaziti večje delovanje sovražne težke artiljerije, katere uspeh pa ni bil znaten. V Vogezih smo zasedli postojanke, s katerih je sovražnik mesto Saint—Die bombardiral.
Iz bojev pri Ipernu.
O bojih pri Ipernu poroča dopisnik lista »Times«: Nemci so vrgli semkaj velike mase čet. Na vsako nemško potezo so odgovorili zavezniki s protipotezo. Zavezniki so bil v začetku v veliki manjšini, ampak hvala spretnemu vodstvu, v odločilnih trenutkih so bil vedno na pravem kraju. Angleška armada je bila sprva ob reki Aisni, kjer je zasedla ogroženo postojanko. Ravno pravi čas pa je prišla na sever, kjer se je ustavila, podpirana od Francozov in Belgijcev, prodiranju nemških čet. Boj je trajal več tednov. Nemci so postavili v boj vse svoje razpoložljive čete.
»Daily News« piše o tej bitki: Boj se vali sem in tje; izgube so grozne. Mesta in vasi, enkrat jih vzamejo Nemci, enkrat Francozi, enkrat Belgijci. Težko je reči, kdo je bil pred eno uro gospodar mesta; lahko prideš v nevarnost, da na svoje ljudi streljaš. Most razdre enkrat ena stranka in ga zopet postavi, drugič pa razdre druga stranka in ga zopet postavi. O bojih v teh krajih bi se dala napisati cela knjiga o junaštvih. Dan za dnem same nevarnosti od granat, ognja, dinamita! Infan-terija se plazi kakor pes, ki je razdražen po vzduhu plina, postal besen. Vse ozemlje je razrito od strelnih jarkov in človek večkrat ne ve, ali je v njih prijatelj ali sovražnik. Gromenje topov je tako, da bi človek skoro oglušel...
Nemci so prišli na most: grmenje topov, žvižganje granat, rožljanje pušk je
toku v ozki dolinici med dvema gričema sta pri nekem grmu ležala dva ranjenca. Prvi je ležal vznak, z glavo obrnjen proti vodi. Revež je bil v mučnem položaju. Imel je odstreljeno desno roko pri rami. Težko je sopel in polslišno klical na pomoč. Truplo mu je lezlo vedno bolj proti vodotoku. Vsak hip bi lahko utonil, ako ne pride skoro pomoč. Njegov tovariš pa je ležal na travniku zunaj potoka. Imel je zevajočo rano na prsih ter zdrobljeno levo nogo pod kolenom. Ta je bil tako močne narave, da je glasneje klical na pomoč. Ko je slišal milo, a vedno bolj pojemajoče vzdihovanje ranjenca v strugi, je napel zadnje sile in se je spravil toliko k potoku, da je prijel z roko tovariša za nogo. Ranjenec v potoku se je v tem hipu toliko zavedel, da je pomoč blizu in se je napenjal in trudil, da je končno vendar splezal na travnik. Polslišno je vzkliknil: »Hvala ti, tovariš mili! Bog ti stotero povrni!« Nato je padel v nezavest.
Kmalu nato so se približali vojaki sanitetnega oddelka. Skrbno so obvezali oba težko ranjena vojaka. Pri motni svetlobi vojaške leščerbe sta ranjenca, ko sta se zavedla, pogledala drug drugega. In spoznala sta se: bila sta stara sovražna soseda. Oni, ki je ležal v potoku, je bil Miha, drugi pa Janez.
Naslenji dan sta že ležala v dve uri od bojne črte oddaljeni začasni bolnišnici drug poleg drugega. Miha je večkrat bil onesveščen. Tretji dan je prišel vojaški duhovnik k njima in ju spovedal. Spravila sta se z Bogom ter se tudi med seboj — sprijaznila. Podala sta si roko v spravo, Miha je četrti dan umrl vsled izgube krvi in ker se je k rani napravil prisad. Janezu pa so odrezali levo nogo nad kolenom. Sedaj leži v neki dunajski bolnišnici, kjer je pripovedoval o svoji in svojega soseda usodi dunajskemu časnikarju.
Odslej se ne bosta več sovražila , , . ,
strašno! Niti časa ni, da bi človek dognal, ali so ljudje, ki padajo pred nami, ustreljeni od sovražnika ali od nas. Ali je most razrušen? Kdo ga je? Mi? S kom? Kdo to ve? Oblak dima se pokadi v zrak. So že zopet Nemci tu! Zopet boj iznova!
Nemški listi o položaju.
Berolin. Vsi nemški listi, ki govore o vojnem položaju, poudarjajo, da je celotni vtis ta, da Nemci na zahodu počasi, ampak stalno napredujejo. Razpoloženje in zdravje čet da je izbor-no. Izgube so ponekodi velike, ampak one sovražnika v vseh bojih neprimerno večje. Vse govori zato, da je upanje za ugoden razvoj popolnoma utemeljen.
Nemci zopet osvojili Rousselaere ?
Po nekem nizozemskem poročilu je Rousselaere zopet v nemških rokah.
Hudi boji pri Rosebeke.
Rotterdam, 5. novembra. (Kor. m " i) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Aardenburga z dne 3. t. m.: Že več dni se vrši pri Rosebeke, 10 km od Rousselaere, trdovraten boj. Topovi grome noč in dan. Število ranjencev je veliko. Vsak dan krožijo nemški, angleški in francoski zrakoplovi nad Rousselaere. Kadarkoli streljajo na nemške letalce, napravijo le-ti cele oblake dima, da s tem zakrijejo zrakoplov.
Angleži dozdaj izgubili 60.00G mož.
Londonski list »Daily News« objavlja senzačno poročilo, da so izgubili dozdaj Angleži 60.000 mož. Izguba je izredno velika, ker so mogli poslati Angleži na fran-cosko-belgijsko bojišče 150.000 do 180.000 mož.
Obstreljevanje Ostenda.
Iz Oostburga se poroča, da bojne ladje še vedno obstreljujejo Ostende. Na vsem zahodnem Flandernskem se trese zemlja. Sodijo, da se na zelo kratko daljavo strelja, ker se stebri dima blizu dvigajo. Prebivalstvo je popolnoma zapustilo Blankhenberge in Heyst.
Nemci razstrelili pomorski nasip v Blan-kenberghu.
»Agence Havas« obžaluje, ker so Nemci razstrelili v Blankenberghu pomorske nasipe, ko so prej pognali prebivalstvo, naj se odstrani. Nadalje poroča »Agence Havas«, da se ie peljalo skozi Luttich več demontiranih podmorskih čolnov in 39 topov.
Ogromna francoska ojačenja ob obali.
Rim, L novembra. »Corriere della Sera« poroča iz Dtinkirchna, da so Francozi poslali tja ogromna ojačenja.
Nova francoska armada pod poveljstvom generala Pau.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Milana: Poročevalec lista »Corriere della Sera« poroča iz Dtinkirchna, da je francosko armadno poveljstvo izkopalo takorekoč iz tal novo za boj sposobno armado. Čete, ki se v severni Franciji vojskujejo, so hrabre in bojaželine, Duša nove armade je general Pau, ki je ukazal zgraditi okolu Diin-kirehna več kilometrov dolge utrdbe. (Flandernsko).
Obstreljevanje Reimsa.
Bordeaus. »Temps« poroča, da so pričeli Nemci v nedeljo in pondeljek vnovič Reims hudo obstreljevati.
Saksonski vojni minister obolel na bojišču.
Berolin. Listi poročajo, da je saksonski vojni minister pl. Carlovitz na francoskem bojišču zbolel za srčno hibo. Podal se je na dopust v kopališče Mauheim.
Uničen senegalskl bataljon.
Iz Berolina poročajo, da je bil pri Arras na bojno črto ravnokar došel se-negalski bataljon popolnoma uničen.
Obupni poizkusi Belgijcev, da obdrže svoje zadnje postojanke.
»Corriere della sera« objavlja zanimive podrobnosti iz Pariza ji doposlanega brzojavnega poročila o obupnih naporih belgijske armade, da reši svoje zadnje postojanke, Neki očividec boja ob obrežju opisuje obnašanje kralja Alberta tako-le: Na nekem malem oknu vidim bledega, melanholičnega častnika. Uniforma je bogata zlatih našivov. Sedel je na oknu in naslanjal odkrito glavo na roko. Gledal je ujetnike spodaj pod oknom. Bil je kralj Albert. Boben zaropota. Iz sosedne hiše prikorakajo francoski in belgijski vojaki na trg. Razvrste se, obraze proti kralju obrnjene. Kralj vstane in nasloni svojo belo roko na okno. Veter mu pihlja po laseh. Z bobnanjem se meša gromenje topov. Zavezniki stoje nasproti Nemcem kake tri kilometre daleč od tu. Vojaki de-filirajo pred kraljem. Kralj pozdravlja z roko, stoji nekaj trenutkov, zamišljen, ne da bi se bi! premaknil in pnčasi ter utrujen zapre okno.
Meje Belgije zaprte.
Amsterdam. Handelsblatt poroča, da ne sme nihče Belgije prestopiti, ne za-pustiU.
Turčija v vojski.
OKLIC RUSKEGA CARJA OB TURŠKO-RUSKI VOJSKI.
Ruski car je, kakor poroča naš ko-respondenčni urad, izdal povodom vojske s Turčijo oklic, ki izvaja: Neposredno potem, ko je izvršilo turško brodovje zavra-ten napad, je dobil ruski poslanik v Carigradu povelje, da naj z vsem poslaniškim osobjem in z ruskimi konzulati v Turčiji zapusti otomansko ozemlje. Popolnoma mirno in z zaupanjem v božjo pomoč sprejme Rusija novi napad starega zasledovalca krščanske vere in vseh slovanskih narodov. Ne bo prvič, ko bo hrabro orožje Rusije premagalo turške tolpe. Tudi zdaj bo znalo kaznovati drznega sovražnika naše domovine. Oklic končno izraža ne-omajljivo zaupanje, da bo nepremišljeno vmešavanje Turčije le pospešilo za Turčijo usodno zmoto in pripravilo Rusiji pot, da od svojih očetov zapuščena mu vprašanja na obalah Črnega morja reši.
VOJSKA MED TURČIJO IN RUŠIJO SE šE NI NAPOVEDALA.
Iz dunajskih diplomatičnih krogov se poroča: Iz Carigrada se še ni poročalo, da bi se bila med Rusijo in Turčijo vojska uradno napovedala, Dejstvo je, da so se že pričeli boji na Kavkazu in da turško časopisje proti trojnemu sporazumu zelo ostro piše. Visoka Porta je, da Italijo radi Libije pomiri, v Rimu obvezno izjavila, da Turčija ne vodi svete vojske, marveč da se brani le proti ruskemu in angleškemu sovražniku. Trije turški ministri so odstopili zato, da vstopijo v turško vlado močne osebnosti.
RUSKE ZAHTEVE.
»Večerneje Vremja« v Peterburgu piše, da je stavila Rusija Turčiji sledeče zahteve: Vojni ladiji Goeben (Sultan Selim) in Breslau (Midilli) naj se razorožita, tripel-ententi naj se dovoli prost prehod skozi Dardanele, povrne naj se škoda vsled bombardiranja črnomorske obali.
ODSTOP TURŠKIH MINISTROV.
Dunaj, 3. novembra. Iz Carigrada se poroča, da so doslej odstopili sledeči ministri: minister za javna dela Mahmud paša, poštni minister Toskan efendi, minister za trgovino in poljedelstvo Eubustani efendi. Začasno bodo drugi ministri vršili njih posle. Vzroki demisij niso znani. Danes se je vršil ministrski svet, ki mu je predsedoval zopet ozdravljeni veliki vezir. Govori se, da odstopi tudi finančni minister Džavid beg.
XXX
TURKI ITALIJI.
»Tanin« objavlja uvodnik, ki naglaša, da je za Turčijo važno prijateljstvo Italije. Dokler ostane Italija zvesta svojim zaveznikom, lahko računa na prijateljstvo Turčije. Sedanji položaj nudi Italiji priliko, da se sprijazni z mohamedanskim svetom.
XXX
NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK TURŠKI ARMAPI.
Carigrad. Nemški prestolonaslednik je poslal vojnemu ministru Turčije, Enver paši sledeči brzojav: Peta armada in njen poveljnik pošiljata turški armadi bratski pozdrav.
XXX
ANGLEŠKO URADNO POROČILO O OBSTRELJEVANJU DARDANEL.
London, 5. novembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Ob jutranji zori dne 3. t. m. je angleško - francosko brodovje na veliko daljavo obstreljevalo dardanelske forte. Forti so odgovarjali, ne da bi dosegli ladij. Zavezniki niso imeli nobenih izgub. Samo en strel je padel v bližino ladij. Dejanskega uspeha obstreljevanja ni mogoče dognati, vendar je bilo opaziti v nekem foi*tu močno eksplozijo z gostim dimom.
XXX
PREHOD PREKO SUEŠKEGA PRE KOPA?
Rim. Kakor poroča »Messagero«, koneentrirane so močne turške čete na egiptovskem in azijskem obrežju Sueškega prekopa. Čete imajo mnogo kamel in 300.000 vreč, napolnjenih s peskom, katere mislijo zmetati v Sueški prekop. Proti takemu sezidanemu mostu bi mogli operirati komaj angleški topovi. Splošno se potrjuje, da stoji kediv popolnoma na strani Turčije.
TURKI PRIPRAVILI 100.000 VELBLO-DOV. — ANGLEŠKE BOJNE LADJE OB SUEŠKEM PREKOPU PRIPRAVLJENE.
London, 5, novembra, (Kor. urad. »Erchange Telegraph« poroča iz Kaira: Čujejo se vesti, da so Turki zbrali ob mej i 100.000 velblodov, da jih bodo vporabili pri prodiranju skozi puščavo. Angleške bojne ladje so pripravljene, da odgovarjajo na napad, če bi se Turkom posrečilo prodreti do Sueškega prekopa.
»X X
RUSKI MORNARJI HOTELI ZAPRETI BOSPOR S 700 MINAMI.
Iz Carigrada poročajo »Frankfurter Zeitung«, da so izjavili ruski mornariški ujetniki, da je imela ladija Prut nalogo Bospor s 700 minami zapreti. To je pa preprečil turški torpedni lovec.
RUSKO BRODOVJE SE ZARADI MIN NE MORE GANITI.
Berolin, 3. novembra. Po vesteh iz Carigrada je turško brodovje po vseh pristaniščih Črnega morja položilo mine, tako da se rusko brodovje ne more ganiti. Doslej je v ustje reke Prut pribeglo 74 večjiH in manjših ladij vlačivk, večinoma iz Jeni Ismaila in Novorosijskega.
XXX
ODEŠČANI BEŽE V MOSKVO. — TURKI ZASEDLI EVROPSKO OBREŽJE ČRNEGA MORJA,
Preko Sofije se poroča: Veliko pre* možnih rodbin je pobegnilo iz Odese, ko je mesto turško brodovje prvič obstreljevalo, Rodbine so bežale večinoma v Moskvo. Zelo resno gibanje se pojavlja med mornarji ruske trgovske mornarice. Trdi se, da je turška posadka zapustila trdnjavo Odrin in se podala v Midijo, da brani črno-morsko obrežje. Grške naselbine v okolici Dardanel so turške oblasti izgnale. Iz Odrina v Carigrad je ddšlo 25.000 vojakov,
XXX
TURKI VRGLI V SEBASTOPOL 116 GRANAT.
»Times« poročajo, da je ob obstrelje» vanju Sebastopola iz turških bojnih ladij padlo 116 granat v mesto.
XXX
TURKI ZOPET OBSTRELJEVALI NOVOROSIJSK.
»Večerno Vreme« objavlja uradno še nepotrjeno poročilo, da je neka turška ladja zopet obstreljevala Novorosijsk. Vrgla je v mesto do 200 strelov. Žitno skladišče je poškodovano, Neka turška ladja je poizkušala napasti Sebastopol. Ko so pa streljali nanjo topovi iz trdnjave, se je odpeljala proti Kerču.
OBSTRELJEVANJE NOVOROSIJSKA* — ANGLEŠKI PARNIK »FRIDRICA« ZGOREL. — TOVARNE V OGNJU.
London, 5. novembra. (Kor. urad.) Angleški podkonzul v Novorosijsku poroča, da sta 30. oktobra dve turški kri-žarici bombardirali pristanišče.
Angleški parnik »Fridrica« je bil obstreljen in je zgorel.
Tudi neka tovarna za železniške vozove in pletilnica za nogavice sta pričeli goreti.
Povzročena škoda znaša 4 mil,
XXX
TURKI NAPRAVILI V RUSKIH PRI-STANIŠOIE 100 MILIJONOV ŠKODE.
Carigrad, 4. novembra. V ruskih črnomorskih pristaniščih povzročeno škodo cenijo na približno 100 milijonov kron.
XXX
TURKI POTOPILI ANGLEŠKI PAR* NIK.
Carigrad. Uradno se poroča, da so Turki potopili v Aivatiku (Mala Azija) neki angleški parnik. Prej so moštvo in blago izkrcali,
XXX
TURKI ZAPRLI MOŠTVO RUSKEGA PARNIKA IN ANGLEŠKE TRGOVCE.
Carigrad. Turki so moštvo tu zaplenjene »Carjeve Olge« zaprli.
London. Angleški konzul v Moha« merah (Perzija) je brzojavil, da so Turki v Easfi vec angleških trgovcev zadržali.
XXX
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 5. novembra. (Kor. urad} Uradno poročilo glavnega stana pravi: Rusi so pričeli utrjevati svoje postojanke ob meji. Naši so jih pa vrgli nazaj pri Kara-klisi in Ischanu. (Oba kraja ležita na turškem ozemlju blizu rusko-kavkaške meje). Morala in raspoloženje naših čet je iz-borno.
Nadaljna poročila pravijo, da so se obstreljevanja dardanelskih utrdb udeležile angleške oklopnice in križarice: »Infexib-le«, »Indefatigable«, »Gloncester«, »Delen-ce« in še neka druga križarica, dalje francoski oklopnici »Republique« in »Bouvet«, dve francoski križarici in osem francoskih torpednih čolnov. Sovražne ladije so izstrelile 240 krogelj. Posrečilo se jim pa ni napraviti niti najmanjše škode.
Naši forti so oddali samo 10 strelov, od katerih je eden zadel neko angleško oklop-nico, na kateri je nato sledila eksplozija.
XXX
VSTAJA V ALŽIRU.
Corriere della sera« poroča iz Madrida: »Imparcial« poroča iz Alžira: Doi
mačini v Henijasci se branijo poslati za orožje sposobne može v francosko armado. 3000 domačinov se je uprlo. Zopet so morili orožnike. Proti vstašem so odposlali Francozi kavalerijo in artiljerijo.
XXX
TURKI ODBILI RUSKI NAPAD PRI
ERZERUMU.
Iz Berolina se poroča: Ruske čete so poizkusile blizu Erzeruma na dveh točkah prekoračiti mejo. Ruski napad je bi' odbit.
XXX
Erzerum je utrjeno glavno mesto turškega vilajeta Erzerum v turški Armeniji. Približno 8 kilometrov od mesta teče reka Evfrat. Erzerum šteje 40.000 prebivalcev. Pred vzhodno fronto Erzeruma leže v razdalji enega kilometra utrdbe Nišav, Medši-dije in Ahali, v razdalji dveh kilometrov leži večja skupina utrdb. Vse utrdbe so oborožene samo z novimi Kruppovimi topovi. Zgradili so v Erzerumu tudi velike vojašnice, skladišča in delavnice. Erzerum se smatra za ključ v Malo Azijo, ki brani pot v Carigrad. Iz Erzeruma v Carigrad znaša zračna daljava 1150 km.
XXX
TURŠKA KRIŽARKA USPEŠNO OBSTRELJEVALA BATUM.
»Reiehspost« poroča iz Carigrada: Neka turška križarka je 3. t. m. s popolnim uspehom obstreljevala važno rusko obrežno mesto Batum.
XXX
Batum je glavno mesto ruskega Trans-kavkaza. Mesto leži ob zahodnem obrežju Črnega morja in šteje 30.000 prebivalcev. Mesto je pripadlo Rusom leta 1878.
XXX
RESNI SPOPADI MED ANGLEŠKIMI VOJAKI IN ARABCI V EGIPTU.
V Kairi in Aleksandri)! so se zelo resno spopadli angleški vojaki in Arabci. Na obeh straneh je več mrtvih. Oblasti pozivajo angleške turiste, naj zapuste Egipt. Pred Port-Saidom je angleško - francosko brodovje.
XXX
PERZIJSKE ČETE PRI URMIJI.
Frankobrod, 4. novembra. Kakor poroča »Nowoje Wremja«, ie došel šejk Ab-dullah s 3000 jezdeci v Urmijo.
(Urmia je poleg Tebrisa najvažnejše mesto perzijske province Aserbejdžan. Leži 20 km zahodno od istoimenskega jezera ter šteje 33.000 prebivalcev. Provinca Aserbejdžan leži med turško Armenijo in med Kaspiškim morjem ter meji na severu ob rusko gubernijo Transkavkaz. To poročilo pomenja tedaj pričetek perzijskih operacij proti Rusiji.)
XXX
ANGLEŠKE KRIŽARICE OBSTRELJEVALE MESTO AKABA.
London. Admiraliteta naznanja z dne 4. novembra: Ko je prišla križarica »Minerva« pred mesto Akaba ob turško-egiptovski meji, je bilo mesto zasedeno od turških vojakov pod nemškim poveljnikom. »Minerva« je obstreljevala fort in čete. Mesto so izpraznili. Nato se je izkrcal oddelek angleških vojakov, ki so iort, vojašnice, pošto in zaloge žita porušili. Sovražnik ima nekaj izgub, Angleži nobenih.
XXX
ANGLEŠKE TOŽBE ČEZ TURČIJO.
Londonski zunanji urad objavlja dolgo poročilo in našteva pritožbe proti Turčiji: Tripelententa da je zasigurala neodvisnost Turčije, če ostane nevtralna. V zahvalo zato da je Turčija neprestano nev-traliteto kršila in ruska mesta ob Črnem morju bombardirala. »Goeben« in »Bres-lau« sta bili vedna nevarnost za Angleže, namesto da bi Turčija nemške mornarje odstranila, jih je še več v Carigrad poklicala. Podpirala sta vojno pripravljenost 1 určije nemški in avstrijski poslanik in pa turška vojaška stranka. Turčija je svoje čete odposlala iz Damaska in Mosula proti egiptovski meji. Pripravljen je napad na Sueški prekop od Akabe in Kaze. Vpoklicala je velike množice beduinov, jih oborožila in odposlala proti meji sinajski. Turki so razdelili tudi mine, ki naj bi se vrgle v akabski zaliv.
Ruski car no Uo.il
Peterburn, 5. novembra. (Kor. ur.) Car Nikolaj je došel v Minsk. Prisostvoval je božji službi v katedrali, nadzoroval bolnico, kjer je številnim ranjencem izročil svetinje sv. Jurija. Ob 1. uri popoldne je car med navdušenimi ovacijami nadaljeval svoje potovanje.
Rusija in Boioarija.
RUSIJA Z BOLGARIJO ZELO VLJUDNO OBČUJE.
Iz Sofije se poroča: Ruski poslanik Savinski je prišel k bolgarskemu ministrskemu predsedniku, da mu izjavi zahvalo njegove vlade za nevtralnost Bolgarije v rusko-turški vojski. To priliko je ruski poslanik porabil, da je zagotovil bolgarski vladi, da če Bolgarija vztraja pri dobrohotni nevtralnosti, je lahko zagotovljena, da, ko se likvidira balkansko vprašanje, se bo Rusija nanjo ozirala.
GENERAL RADKO DIMITRIJEV V BOLGARIJI.
»Universulu« poroča njegov dopisnik iz Jassya: General Radko Dimitrijev je prišel precl nekaj dnevi iz Rusije, ostal kratek čas v ,lassyu, potem je pa odšel v Bolgarijo. Tukaj se z vso gotovostjo trdi, da potuje Dimitrijev v važni misiji ruskega carja k bolgarskemu kralju Ferdinandu.
BOLGARIJA OSTANE NEVTRALNA.
Soiija, 5. novembra. (Kor. ur.) »Agence telegrafique Bulgare« poroča: Voditelji opozicijonalni strank so bili včeraj pri ministrskem predsedniku Radoslavovu, ki jim je razložil noložaj Bolgarije v sedanjih razmerah. Opozicijonalni voditelji so imeli nato zborovanje, po katerem so sporočili časopisju, da je na podlagi izjave Ra-doslavova Bolgarija v sedanjem položaju odločna, da obvaruje striktno in lojalno nevraliteto.
Angleži pode lastne ladje.
V Liverpool došli kapitan parnika »Ortega« poroča: Pluti smo po Atlantskem oceanu. Kmalu sta nam bili dve križarki za petami. Da jima uidemo, smo tako hiteli, cla je pluskala voda na krov, a vse zaman. Vojni ladji sta bili hitrejši kakor mi. Vsaka bojna ladja je izstrelila en strel, »Ortega« se je morala udati sovražniku. Parnik se je ustavil in posadka je videla, da se za-sovraženi Nemci približujejo. Kdo naj popiše presenečenje zasledovancev in zasledovalcev, ko se pokaže, da sta bili zasledovalki angleški križarki »Glas-gow« in »Monmouth«.
Vstala Burov.
Buri so razdrli železnico Vredefort— Kronstadt. Vstaši so bogato preskrbljeni s puškami in municijo.
Kitajci proti Nemčiji.
Na zahtevo Japoncev (poročilo iz Pekinga), je kitajska vlada prepovedala kitajskim časopisom objavljati nemška vojna poročila.
Zarota na Koreji proti japonski.
Na Koreji so odkrili obširno zaroto proti Janonski. Izvršile so se obširne aretacije. Niti zarote vodijo v Rusijo.
Španija ostane nevtralna.
London. »Morningpost« piše iz Madrida: Skoro vsi politiki so za nevtralnost. Nekateri zahtevajo celo, da Španija za obrambo nevtralitete mobilizira. Drugi so proti temu, češ, da bi bil to začetek voja-škeda vmešavanja.
ŠPANSKI PARLAMENT IN NEVTRALNOST ŠPANSKE.
Madrid. V zadnjem ministrskem svetu je izjavil predsednik Dato, da bo vladanev-tralnost Španije pred parlamentom potrdila.
junaška Dramfia Tsinglaua.
»Daily Telegraph« poroča iz Pekinga 30. oktobra: Kitajski časopisi iz Šangtunga poročajo, da ogenj nemške artiljerije načrtoma uničuje vse sprednje japonske utrdbe pri trdnjavi Tsingtau in da zato vsak napad zavlačuje za nedoločen čas. Planota za Tsingtauom je posejana z minami, ki so zvezane z električnimi žicami.
Peterburška brzojavna agentura poroča iz Tokio: Japonci so začeli hudo naskakovati fort Iltis, ki je najmočnejša obramba trdnjave. Precl naskokom je bilo hudo obstreljevanje, ki je fort Iltis spremenilo skoro v razvaline.
Iz Tokia se poroča: Obstreljevanje je povzročilo blizu pristanišča požar. Eksplodirale so tudi petrolejne zaloge. Utrdba Siaochauchau gori. Izginila je neka nemška topničarka, ki je zgubila dimnik.
Boji v Skotim
»Gazetta del Popolo« poroča iz Ska-dra: V mestu vlada vojno stanje. Katoličani in mohamedanci so vsak zase utabor-
jeni. Tabora sta zastražena ponoči in podnevi. V soboto je bil ranjen neki iman, vsled česar so se pričeli hudi boji. Ranjenih je bilo šest, ubiti so pa bili štirje mo-lamedanci. Izgube kristjanov niso znane. Zbili so se tudi pred mestno hišo. Vse trgovine so zaprte. Ker se bližajo mestu Malisori, se je bati resnih dogodkov.
Najnovejša poročila.
NEMŠKI KRIŽARJI NALOŽILI PREMOG V AMERIKI. Santiago de Chile: Nemški križarji: »Scharnhorst«, »Gneisenau« in »Nurnberg« so pripluli v luko. Obiskala sta jih nemški konzul in poslanik, Ladije so si nabavile nato vse potrebno.
NEVTRALNE DRŽAVE PROTESTIRALE PROTI ZAPRTJU SEVERNEGA MORJA.
London, 5. novembra. Nevtralne države so protestiralo proti zaprtju mednarodnega Severnega morja.
DELOKROG VOJAŠKIH SODIŠČ SE RAZŠIRI.
Izšla je cesarska naredba, po kateri pridejo težki zločini civilistov, ki se izvrše na bojišču in njega okolici, pred vojaško sodišče. Ta naredba ugasne, kakor hitro začne civilno sodišče redno poslovati.
NEMŠKI GENERAL RANJEN. StraGburg. Wolfov urad: General pl. Deimling je ranjen od granate v stegno. Rana je malenkostna; general ostane pri armadi.
PRAŠKI ŽUPAN KONDOLIRAL NEMŠKI KAZINI.
Praga, 4. novembra. Praški župan dr. Groš je ravnateljstvu praške nemške kazine poslal toplo sožalno izjavo o priliki smrti dvornega svetnika dr. A d o 1 f a Bachmanna.
MONARHISTIČNO GIBANJE NA PORTUGALSKEM.
Iz Madrida; V Chavesu so ponovno proglasili kralja Manuela za portugalskega kralja. Iz Oporta so odšle čete v Chaves.
KOLERA, Dunaj. Notranje ministrstvo poroča: Dognali so se sledeči slučaji kolere: 9 na Dunaju, 2 na Nižjem Avstrijskem, 9 na Češkem, 7 na Moravskem, 3 v Šleziji, 46 v Galiciji.
JAPONSKA UPRAVA NA MARIANIH.
Na otokih »Mariani« je imenovan japonski civilni guverner, kateremu je prideljenih 80 japonskih uradnikov. Na otoke je odšlo 1100 japonskih izseljencev.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
L.: V nedeljo pisano pismo nismo dobili.
Dnevne novice.
+ Prestolonaslednik Karel Franc Jožef ob bojni črti v Galiciji. Takoj po svojem obisku v Pulju se je podal na cesarjevo povelje prestolnaslednik Karel Franc Jožef v Galicijo, cla v cesarjevem imenu pozdravi čete. Obiskal je celo fronto ob Sani. En dan se je mudil v trdnjavi Przemysl. Prestolonaslednik je obiskoval tudi bolnišnice, kjer si je pridobil s svojo ljubeznjivostjo srca vseh.
+ V obrambo duhovščine. Vodstvo obrambnega društva za duhovnike lavantinske škofije je dobilo od preč. kn.-šk. se-kovškega (graškega) ordinariata v Gradcu ta-le dopis: »Z ozirom na vlogo z dne 16. septembra t. 1. se naznanja, da kn.-šk. sekovški ordinariat obžaluje članek profesorja dr. Ude-ja, ki je izšel dne 1. septembra 1914 v »Bonifatius-Korrespondenz« in da bo ukrenil, kar je potrebno, da bo imenovani zopet popravil storjeno krivico.«
-f Duhovniške vesti. Č. g. Anton Zu-panič je prestavljen kot kaplan od Sv. Andraža v Slov. goricah v Dol pri Hrastniku; č. g. Anton Somrek, začasni kaplan v Rušah, je prestavljen kot kaplan v Šmartin pri Velenju.
+ Junaška Kranjca odlikovana z zlato hrabrostno svetinjo. Četovodja Rudolf Kovačič,, ljubljanskega dežel-no-brambnega polka št. 27, jc napadla z njegovim vodom stotnija kozakov spredaj, ena pehotna stotnija in dve strojni puški pa na levem krilu. Četovodja Kovačič je držal svojo postojanko nad dve uri in se je šele umaknil, ko sta bila ostala dva voda na varnem. Rezervni desetnik Emil Klopčauer, ljubljanskega pešpolka št. 17, je s svojim polvoclom zadržaval močno rusko premoč na nekem griču z ognjem svojega polvoda tako dolgo, dokler se ni poveljniku stotnije posrečilo, da je došel brez nevarnosti na grič. Stotnija je ostala tam pet ur. Desetnik je mecl tem časom izvedel v močnem ognju dva nevarna patruljna pohoda in je o polo-
žaju boja natančno poročal. Ob obeh patruljnih pohodih je kljub številnim ruskim kozaškim patruljam zaplenil tri vozove municije.
-j- Odlikovani slovenski domobranec, o katerem smo včeraj poročali, jo po stanu usmiljeni brat, Jakob Bele c iz Gradca. Odlikoval se je posebno v bitki pri Dobrovvki. Kot redovnik nosi Belec ime: brat Berthold.
-j- Učiteljska imenovanja na Sta* jerskem. Imenovani so: prov. učiteljica v Šmarju pri Grobelnem Zofija Debelak za definitivno učiteljico isto-tam; definitivni učitelj pri Sv. Andreju v Slov. Goricah Anton Kovači č za nadučitelja istotam; def. učitelj pri Sv. Kunigundi Fran Goleč za nadučitelja istotam in učiteljska su-plentinja v Konjicah Ana J a k 1 i n za definitivno učiteljico.
— Proti obrekovanju. V torek, 3. no* vembra, se je vršila pred mariborskim okrajnim sodiščem kazenska razprava proti gospej Karolini Miitzel, soprogi vpokoje-nega c. in kr, majorja. Tožil jo je odvetnik dr. Vladimir Sernec radi tega, ker ga je imenovala v pogovoru z gdčno. Volčičevo »lopova, svinjo, srbskega špijona« in trdila, da je prišel dr. Sernec v preiskovalni zapor k vojnemu sodišču v Gradcu radi tega, ker se je dal uporabiti za srbsko špijonažo in dostavila, da ta lopov (dr. Sernec) ne bo ušel zasluženi kazni. Dr. Sernec je povdarjal v obtožbi, da sploh nobenega Srba ne pozna, da ni bil nikoli v svojem življenju niti posredno niti neposredno v nobeni zvezi s Srbijo, da niti ustmeno niti pismeno ni občeval z nobenim Srbom itd. Obtožen-ka sama niti k obravnavi ni prišla, ampak je bila zastopana po odvetniku. Izgovarjala se je z bolehnostjo in nervoznostjo. Obsojena je bila na 80 K globe ali v slučaju neizterljivosti na osem dni zapora.
4 Na Sv. Goro pri Gorici pride V nedeljo, dne 8. t. m. procesija solkanske župnije, da se priporoči nebeški Pomočnici za zmago našim vojakom zoper vse sovražnike našega cesarstva. Slovesno sv. mašo bo imel prevzv. nadškof dr. Fr. Sedej, slavnostni govor mil. g. prošt in dež. glavar dr. Al. Fai-dutti.
—	Naši junaki v Črnigori. Avstrijski junaki, ki so se na naši bojni ladji »Zenta«, katera se je, kakor znano, potopila v Jadranskem morju, tako junaško borili, se nahajajo v Danilovem gradu v Črnigori. Med temi vjetniki se nahaja tudi več Slovencev in celo nekaj Štajercev. Dosedaj smo izvedeli za sledeče: pomorščak Kramar Janez, doma iz Dobrne pri Celju, ranjen; pomorščak Črtalič Rudolf, doma iz Brežic ob Savi; pomorščak Bauer Ernest, doma iz Ve-likovca na Koroškem. Drugi so doma iz Kranjskega in Primorskega.
Prvi sešitek Svetovne vojske. Po pomoti je objavila sobotna številka »Slovenca«, cla je izšel prvi sešitek te knjige. Vsled mnogoštevilnih reklamacij naznanjamo, da izide ta sešitek, kakor smo prvotno naznanili, clne 10. t. m. popoldne, drugi sešitek pa 18. t. m. Sešitek je po vsebini silno bogat in obsega vso predzgodovino vojske kakor tudi prve boje v Srbiji do bojev pri Višegradu. Vsi sešitki boclo tudi bogato ilustrirani. Bogata vsebina in fina tipografska oprema, ki bo dičila to knjigo zahteva veliko časa in vsled tega prvi zvezek ne more poprej iziti, da so premagane prve glavne tehnične težkoče. Saj smo že prvotno naznanili, da prvi zvezek ne more iziti takoj začetek novembra, hitro pa mu bo sledil clrugi zvezek, nadaljni sešitki pa točno 1. in 15. vsakega meseca.
—	Musterung = Prebiranje. V zadnjem času prinaša slovensko časopisje večkrat novice o »pregledovanju«, »ogledovanju«, »izbiranju« itd, tistih, k', so leta 1878. do 1890. rojeni. Nemški izraz Musterung pa pomeni več nego samo izbiranje ali ogledovanje. Menim, da je edino pravilna beseda prebiranje. Pleteršnik navaja o njej pomen, ki očrta natanko pojem nemške »Musterung«, namreč: »Immer das Schlech-te absondernd auslesen, sichten«. Tudi Wolf - Cigaletov nemško-slovenski besednjak ima za »Mustern« izraz »prebirati«. Predlagal bi torej, da se ta pregnantni izraz uvede kot izključni prevod besede Musterung.
—	Tožbe zaradi dolgov na stana* rini. Tržaško sodišče je v dveh urah odbilo 80 tožba zaradi dolgov na stanarini vojaških vpoklicancev, in sicer na temelju cesarskega patenta od 28. julija t. 1.
—	V konkurzu je črevljarski moj-* ster Potočnik v Ormožu.
—	Slovenski domobranci — juna«
ki. Z hrabrostno kolajno prvega razreda so bili odlikovani naslednji slovenski domobranci (domobranski pešpolk št. 21): Narednik Jožef Dernov-šek, frajtar Jožef Vidar, pešec Franc Povše in pešca-pijonirja Anton Praznik ter Matija Zaplotnik. V nesem nočnem boju se jo Dernovšek po hudi borbi obranih ujetništva. Ruski, mnogo močnejši oddelek je obkolil njegovo patru*
Ijo, ki je štela samo deset mož. Sovražni častnik jo že pozval Dernovška, naj se uda. Ta pa jc s svojimi junaki naskočil Ruse z golim bajonetom. Rusi so zbežali, a mnogo je bilo mrtvih, ranjenih in ujetih. Pozneje se je Dernovško-vi četici posrečilo, da je rešila 30 Avstrijcev, ki so že bili otl Rusov ujeti.
—	Raajcni slov. učitelj v ruskem vjetništvu. Ranjeni slovenski učitelj na Raniviku Andrej Visočnik, ki se nahaja sedaj v ruskem vjetništvu, piše svojemu tovarišu sledeče: Dragi tovariš! Dolgo je že, odkar mi ni bilo mogoče pisati domačinom, a še dalje, odkar sem od odmačih sprejel zadnje pismo, a vendar sem med Vami v lepi, hriboviti ljubi Štajerski vsak trenutek. Daleč sem od Vas. daleč v tujem svetu, in o sedanjem boju ne vem ničesar, kajti ranjen sem in vjet in sicer še daleč naprej od Moskve, kjer' sem ležal dva tedna. Ranjen sem bil dne 9. septembra v desna prsa in v nogo. Z odličnimi pozdravi, tvoj Andrej Visočnik.
—	Na severnem bojišču je padel kot junak dne 17. oktobra Jožef Lončarič, doma iz občine Velika dolina. Previdel ga je in pokopal nekdanji velikodolinski kaplan dr. Kulovee. Lončarič je bil dober zidar, priden in varčen. — Isti dan je bil kot junak ranjen na obe roki in nogi tudi Franc Burja, doma iz občine Velika dolina. — Na severnem bojišču je bil ranjen abs. jurist, praporščak Slavko Naglič, sin tukajšnjega mestnega kontrolorja g. Nagliča. Zadet je v roko, odtrgan mu je en prst. — Ranjena sta nadporočnik 17. pešpolka Adalbert K o le n c in nadporočnik 18. dom. pešpolka Fran R a v n i h a r. — Na severnem bojišču je padel koroški deželni poslanec P o 11 n i g g.
-- Gosp. nadžupmk Fr. Korošec je dobil drugorazredni častni znak (križec) za zasluge »Rdečega križa«, kateremu je nedavno daroval 1035 K z vložno knjižco hranilnice kozjanske in je postal pospeševalec istega križa. V zahvalo za to odlikovanje je dal zdaj 300 K za obleko o Božiču onim šolarjem, katerih očetje so zdaj v vojski.
—	V seznamu izgub št. 43 ia 44 se nahajajo med drugimi tudi sledeči: Nadporočnik Jasnig Anton, 32. pp., ranjen; stotnik Jernejčič Rihard, 32. pp., iz Pulja, ranien; Bračko Ignacij, 22 pp., Konjice, ranjen; Bregant Hermenegild, 22. pp., iz Gorice, mrtev; Pele Alojzij, 22. pp., ranjen; Potočnik Anton, 22. pp., mrtev; Potočnik Janez, 3. dom. p., iz okolice Maribora, ranjen; Še-benik Alojzij, 22. pp., iz Logatca, ranjen; Hojsnik Mihael, 3. dom. p., ranjen; Speglič Franc, 22. pp., iz Celja, ranjen.
—	Olajšave pri dopolnilni skušnji enoletnih prostovoljcev. V sedanjih izrednih razmerah se tistim, ki vstopijo predčasno vsled pregleda najmlajših letnikov obve-zancev črne vojske kot enoletni prostovoljci v vojno službo, v utemeljenih izrednih slučajih odpusti skušnia v drugem jeziku, če niso imeli prilike, da se nauče drugega jezika. Prošnje naj se službenim potom vlože pri vojaškem poveljstvu.
—	Nadnoročnik Pieiier umrl. Minoli petek je v Bielini v Bosni umrl nadporočnik Alfred P f e i f e r iz Leskovca. Bil je večkrat v ognju, nazadnje 19. t. m. na Črnem vrhu. Vsled premnogega trudapol-nega odpora je obnemogel in dober teden nato je na otrpnjenju možganske mrene svojo blago dušo izdihnil v bolnišnici. Pri pogrebu je bil oče gospod Ivan Pfeifer, posestnik in c. kr. poštar v Leskovcu. Naše sožalje!
—	Izpuščen jc iz zaporov deželno-brambnega sodišča v Gradcu Ignacij Kosi, ekonom iz Celia. Odpuščen je bil brez vsega zaslišanja.
—	Oblasti v Kotoru so se preselile v Dubrovnik.
—	Nesreča na lovu. Znanemu nimrodu iz Višnje gore gospodu »Višnjami«, sodelo-valcu pri »Lovcu«, razpočila se je na dan sv. Huberta na lovu cev za krogljo pri tro-cevki in mu levo roko hudo poškodovalo. Zdravi se v deželni bolnišnici v Ljubljani.
—	Na južnem bojišču je padel borzni disponent »Živnostenske banke« v Trstu Josip Ledvina.
—	Dopisovanje z vojnimi vjetniki. Mednarodna posr.-dovalnica (agentura) za vojne vjetnike v Genfu vodi še vedno po-
izvedovalno in poročevalno službo med vojnimi vjetniki in njih rodbinami, a opozarja prizadete na to-le: Neobhodno potrebno je, da rodbine prej pri lastnih četah dobe zagotovilo, da se smatra pogrešani vojak za vjetnika, predno se obrnejo na agenturo, po pojasnilo. Direktno občevanje s pismi, zavoji in z denarnimi pošiljatvami med vjetniki in njih rodbinami je zdaj uradno dovoljen in se ga torej rodbine lahko poslužujejo.
—	Direktna zveza vlakov Dunaj— j. k.—Pulj. S 5. novembrom t. 1. bosta vozila v zvezi na južno železniško iz Dunaja oziroma na Dunaj vozeča br-zovlaka št. 5 in 6 na progi Divača— Pulj vlaka št. 315 in 302 z vozovi I., II. in III. razreda pa od 1. maja 1914 veljavnem voznem redu, s čemur se je upostavila direktna zveza vlakov med Dunajem in Puljem (iz Dunaja j. k. odhod ob 9. uri 30 minut zvečer, prihod v Pulj ob 1. uri 42 minut popoldne, odhod iz Pulja ob 6. uri 38 min. zvečer, prihod na Dunaj j. k. ob 9. uri 10 minut dopoldne. Imenovana vlaka imata, direktne vozove I., II. in III. razreda iz Dunaja južni kolodvor v Pulj in obratno.
—	Kdo kaj ve, kam je odšla Ivana Berne, 24 let staro dekle iz Senožeč. Šla je od doma 27. oktobra t. 1. ob pol 8. uri zvečer in od takrat ni nobenega sledu o nji. Oblečena je bila priprosto, postave je majhne. Po stanu je šivilja. Kazala je s svojim obnašanjem zadnje dni, da se ji je zmešalo. Sicer je bila pa tiha in delavna. Kdor kaj ve, se prosi, naj sporoči njeni materi Mariji Berne, Senožeče št. 158.
LjuiiijansKe novice.
lj Odredba glede točenja pijač in dajanja jedil vojaštva po 8. ur izvečer.
C. kr. deželna vlacla za Kranjsko je odredila z dne 1. t. m. št. 31.708, da gostilničarji, krčmarji, kavarnarji in izku-liarji osebam moštva oborožene sile (vojakom) brez šarže — enoletne prostovoljce izvzemši — od 8. ure zvečer naprej ne smejo dajati pijač in jedil ter, da ti ne smejo trpeti, da bi se zgoraj navedene osebe po 8. uri zvečer za-državali v njihovih lokalih. Ta prepoved stopi v v e 1 j a v o d n e 5. t. m. in velja za vse ljubljansko razširjeno mestno področje, ne nanaša se pa na prostore bufeta na ljubljanskem glavnem kolodvoru, ki so dostopni le s kolodvorskega perona. Prestopki se bodo strogo kaznovali pri obrtni oblasti.
lj Samoumor neznanca. Včeraj popoldne je iz Hradeckega vasi branjevec Matija Cc-rar opazil, ko je prišel za klavnico, kako je nek neznan človek skočil na tem kraju v Grubarjev prekop. Ljudje so ga gledali, kako se je potapljal in ker mu zaradi na-rastle vode ni bilo moč dati pomoči, je izginil v valovih. Kdo je utopljenec, se še ne ve in tudi njegovega trupla še niso dobili iz vode.
lj Umrl je vojaški rekrut 97. pešpolka B a m o b i c h Anton, 22 let star, doma iz Istre.
lj Predrzni tatovi. Predsinočnjem so neznani »črni bratje« na Glincah vdrli v Tribučevo tovarno za beton in umetno kamenje, ter tam odrezali velik transmisijski jermen, vreden 120 kron. Ko so izvršili svoje delo in hoteli jermen odnesti, je pričel v tovarno domači delavec, katerega so se tatovi prestrašili in zbežali.
.i:
si §mi
ki zna dobro šivati perilo, je zmožna slovenščine in nemščine ter je sposobna za vodstvo šivalnice, se sprejme proti dobri plači. — Ponudbe pod »Trajna služba št. 3010« na upravništvo »Slovenca.«
Dob elegantni
obstoječi iz 3 in drugo iz 4 sob, posclske sobe verande in pritikliu in z električno razsvetljavo se oddasti za februarjev termin. — Natančneje se izve v »Hranilnici kmečkih občin« Dunajska cesta 38.	3060
] LJUELtJANA ■ KOMENSKEGA'ULICA'4 I _SEP-ZDIWNK:PRIMARU-DR FR. DERGANC
...............n—-■. T .......i.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Hin iti /
katera zna nekoliko šivati in pisati. Naslov pove uprava „SIovenca" pod štev. 3098.
Odda se lepo
obstoječe iz 4 sob, kuhinje, poselske sobe, kopalnice in z vsemi pripadki takoj ali za februarjev termin. Kuha in lika se lahko nu plin, l£je, pove uprava lista pod štev. 3099.	' 3099
se sprejmeta takoj proti dobri plači. — Več pove »Vnovčevalnica za živino v
Ljubljani«, Dunajska cesta 30.	3097
mešane stroke, absolvent I. letnika trgovske šole, dober detajlist, želi nastopiti mesto takoj ali pozneje. — Ponudbe pod štev. 3102 na upravništvo „Slovenca".

V	nepopisni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, daje naša ljubljena, predobra in nepozabna soproga, mamica, sestra in teta, gospa
roj. J
posestnica in trgovčeva soproga
danes ob pol 8. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bode v petek, dne 6. novembra t. 1. ob
pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na litijsko pokopališče.
V	svoji rodbinski žalosti prosimo tihega sožalja.
V Litiji, dne 4. novembra 1914.
Janko Rebec, posestnik in trgovec, soprog (sedaj v vojni). — Demi, Božidnr, sinova. — Ženica, hčerka, — Ana Juh, sestra. — Leopold Juh, prožni mojster južne železnice, brat. — Ostali sorodniki.	3101
3095
vljudno naznanja, da je
: premestil svojo pisarno :
iz Starega trga štev. 30.
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 11, zraven hotela »Lloyd«, na vogalu v Kolodvorsko ulico.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Naznanilo otvoritve * slavnemu občinstvu, da bom
v petek 6. t. m. otvoril v Mengšu (preje pri Pečniku)
kjer se bodo vedno dobivala gorka in mrzla jedila ter točila različna najboljša vina in pivo. Na razpolago so tudi sobe za prenočevanje tujcev. Pri gostilni se nahaja tudi velik hlev.
Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Josip Kralj, gostilničar.
Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega I edino moderno domače podjetje te stroke I ka ima v Ljubljani, Breg 20, veliko zalo-obuvala za dame. gosnode in otroke na I tovarno P. Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrd- I go samolastnih. najboljših in za vsako
nogo priležnih izdelkov. Cene, ker je blago naravnost iz tovarne, brez konkurence.
ir.dnin konzorcii »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.