INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO ZRC SAZU NA 50. JUBILEJNI KONVENCIJI AAASS Zvone Žigon Dr. Breda Čebulj Sajko, dr. Marina Lukšič - Hacin in mag. Zvone Žigon, raziskovalci na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, so se septembra 19981 udeležili 30. nacionalne konvencije ob 50. obletnici AAASS, American Association for the Advancement o f Slavic Studies (Ameriškega združenja za podporo slovanskih študij) v kraju Boca Raton na Floridi v Združenih državah Amerike. Konferenco je pripravila Southern Conference on Slavic Studies (Juž­ na konferenca za slovanske študije), in sicer od 24. do 27. septembra, v hotel­ skem kompleksu Boca Raton. Slovenske predavatelje je podprla organizacija Society for Slovene Studies (Društvo za slovenske študije). Na programu konference je bilo navedenih kar 385 panelov - omizij z običajno tremi referenti, kar priča o velikosti in pomembnosti tega dogodka. Pre­ vladovale so teme, povezane z zgodovino in aktualnimi procesi v Rusiji oziroma nekdanji Sovjetski zvezi, precej pa je bilo tudi panelov v zvezi z Ukrajino, bal­ kanskimi državami in tudi (neslovansko) Madžarsko. Razpravljalcev je bilo za­ radi hurikana George, k ije divjal med Karibi in Florido ravno v času konference, sicer nekaj manj, večina predstavnikov iz Slovenije pa je kljub nenavadnim vre­ menskim razmeram sodelovala na svojih panelih.2 Raziskovalci z Inštituta za slovensko izseljenstvo so svoje raziskovanje predstavili na panelu 8-23 z naslovom Transformation o f Ethnic Identity Among Slovene Immigrants (Spreminjanje etnične identitete med slovenskimi izseljen­ 1 Poročilo je bilo zaradi časovne stiske nemogoče objaviti v prejšnji številki Dveh do- movin/Two Homelands. 2 Na konferenci so iz Slovenije med drugimi sodelovali še dr. Matjaž Klemenčič, dr. Andrej Vovko, mag. Vera Klopčič idr. Dve domovini / Two Homelands — 10 - 1999, 197-200 198 Zvone Žigon ci). Naslovi posameznih referatov so bili: dr. Breda Čebulj Sajko, Ethnic Identity Among the First Generation o f Australian Slovenes (Etnična identiteta pri prvi generaciji slovenskih izseljencev v Avstraliji); dr. Marina Lukšič - Hacin, Pro­ cess o f Resocialization and Ethnic Identity: The Case o f Slovenes in Sweden (Resocializacija in etnična identiteta: primer Slovencev na Švedskem); mag. Zvone Žigon, Descendants o f Slovene Immigrants in Argentina and Uruguay (Potomci slovenskih izseljencev v Argentini in Urugvaju). Vodja omizja je bil dr. David Stermole (MacDonald Colegiate Institute), uradna diskutantka pa dr. Frances Swyripa (University o f Alberta, Canada). Dr. Breda Čebulj Sajko je poudarila pomen imigracije za usodo Avstra­ lije, ki so jo v tem smislu oblikovali tudi slovenski izseljenci - v tej deželi naj bi jih živelo od 25.000 do 30.000. Tako kot drugi so bili tudi Slovenci močno pod­ vrženi uradni avstralski imigracijski politiki, k i j e krojila način njihovega prila­ gajanja novemu kulturnemu okolju. Od sprva razmeroma enovite anglofonske kulture se je s prihodom priseljencev različnih narodnosti spremenila tudi etnič­ na struktura avstralskega prebivalstva, kar je bilo vzrok za sprejem tolerantnejše imigracijske politike, imenovane multikulturalizem. Dr. Čebulj Sajko je etnično identiteto kot osebno in skupinsko identiteto raziskovala tudi s pomočjo avtobio­ grafske metode, ki ji je v referatu posvetila razmeroma veliko pozornosti. Njeni informatorji (sogovorniki) so prišli v Avstralijo - večinoma na podoben način - v obdobju od 1947 do 1966, njihove življenjske zgodbe pa ne govorijo samo o njih, ampak tudi o okolju, s katerim so prihajali v stik. Pripadniki prve generacije so čedalje bolj usmerjeni k ohranjanju etnične identitete pri drugi generaciji, tako v okviru društvenih in verskih središč kot v družinskem življenju - pa če­ prav se je izkazalo za dejstvo, da gre pri drugi generaciji v prvi vrsti za Avstralce in šele nato Slovence. Ugotavlja tudi, da so prav otroci eden od glavnih razlogov za stalno naselitev v Avstraliji, čeprav ostaja njihovo življenje tudi po taki odlo­ čitvi še vedno razdvojeno. Dr. Marina Lukšič - Hacin se j e v svoji razpravi ukvarjala predvsem s procesom resocializacije v primeru prihoda izseljenca v novo družbeno okolje, v njenem primeru Slovencev na Švedsko. Avtorica je uvodoma označila proces resocializacije kot proces spreminjanja že izoblikovanih osebnosti, prisoten še posebej v sodobni kompleksni družbi, v kateri procesa primarne in sekundarne socializacije kot procesa prilagajanja družbenemu okolju ne zadoščata več. Še posebej to velja ob prehodu iz ene kulture v drugo, ko se mora že »izoblikovan« posameznik vnovič prilagajati novi dominantni družbi. Gre za spremembo odno­ sa do lastne etnične identitete, in to predvsem na individualni ravni. Velik del Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU na 50. ju b ile jn i... 199 razprave je bil namenjen razčiščevanju pomenov teoretičnih pojmov, kot so npr. etničnost, identiteta itd., v konkretnejšem delu referata pa je avtorica predstavila svoje raziskovanje resocializacije v smislu transformacije etnične identitete med slovenskimi izseljenci na Švedskem, opravljeno v letu 1995. Razsikava je pote­ kala predvsem v obliki globinskih intervjujev s predstavniki socializatorjev (dru­ žina, vrstniki, šola, mediji, vera). Referat je predstavil nekatere najznačilnejše ugotovitve, povezane s prihodom v švedsko kulturo in doživljanjem le-te ter z ohranjanjem slovenske etnične identitete. Ena od ugotovitev je tudi ta, da reso­ cializacija osebo sicer preoblikuje, a nikoli ne v popolnosti, in to ne glede na zavestno težnjo posameznika. Tudi če posameznik noče imeti opravka s slovens­ tvom, je to del njega, vanj je »ujet«. Popolna etnična transformacija pri prvi generaciji torej ni možna. Mag. Zvone Žigon je svoje raziskovanje posvetil drugi generaciji oziro­ ma načinom ohranjaja etnične identitete v izseljenstvu skozi rodove - v Argenti­ ni in Urugvaju. Njegovo raziskovanje je potekalo v obliki kombinacije globin­ skih intervjujev, opazovanja z udeležbo in popotniškega dnevnika z zabeleženi­ mi opažanji, pa tudi s pomočjo dopisovanja. V svojem referatu je opozoril na razlike v modelu ohranjanja etnične identitete med izseljenci v Argentini in Urug­ vaju iz obdobja med svetovnima vojnama, ko je bilo naseljevanje neorganizirano in razpršeno, ter na povojni val politične emigracije, ki je v novo (argentinsko) okolje prispela razmeroma strnjena, na soočenje z novo kulturo pripravljena še iz begunskih taborišč v Italiji in Avstriji ter »opremljena« s številnimi intelek­ tualci (učitelji, duhovniki, arhitekti...). Zaradi močnejšega društvenega življenja, trdno organiziranega sistema izobraževanja v slovenskem jeziku in kulturi, raz­ meroma močno navzoče endogamije in izrazite ideološke enovitosti je ta skup­ nost ostala precej odporna na asimilacijske vplive, kar se kaže pri drugi genera­ ciji, ki skoraj v celoti tekoče govori slovenski jezik in zadnja leta postaja tudi nosilka ohranjanja slovenske etnične identitete v Argentini. Žigon je nanizal kva­ litativno gibljivo lestvico ravni občutenja etnične identitete, od minimalnega ve­ denja o etničnem izvoru do odločitve za preselitev v primarno domovino oziro­ ma domovino staršev. Glede druge generacije predvojnih izseljencev je avtor ugotovil, da j e le-ta v dobršni meri že asimilirana, raven navzočnosti slovenske etnične identitete je precej drugačna, večinoma že brez slovenskega jezika. Raz- pravljalec je opozoril na dvojnost sekundarne in deloma že primarne socializaci­ je, ki so ji izpostavljeni potomci izseljencev, saj so razpeti med slovensko vzgojo v družini, sobotni slovenski šoli in cerkvi ter dominantno argentinsko (urugvaj­ sko) okolje, množične medije, redno šolo itd. 200 Zvone Žigon Po predstavitvi referatov vseh treh raziskovalcev se je razvila živahna razprava, v kateri so udeleženci - poleg številnih vprašanj za referente - pohva­ lili strokovno raven nastopov in samo tematiko ocenili kot izjemno zanimivo. Konferenco je spremljala močna razstavno-sejemska dejavnost, saj je bila v vhodni dvorani razstavljena strokovna literatura različnih družboslovnih znans­ tvenih ved, povezana s slovanskim prostorom oziroma kulturo. V času konferen­ ce so se raziskovalci z Inštituta udeležili tudi redne skupščine Society for Slove­ ne Studies.