TRST, sobota 23. februarja 1957 Leto XIII . Št. 47 (3582) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. J, II. nad. — TELEFON »3-*#8 IN »4-63« — Foitnl predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tri. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. St.37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telet on 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak ram Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Urzavna “lozDa višine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak, mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekofci račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB -1 - Z - 375 • izdaia Založništvo trzaSKeg a Po Ben Gurionovem izzivalnem govoru Zahteva za sankcije proti Izraelu v afriško-azijski resoluciji v OZN Eisenhowerjeva posvetovanja z Dullesom, ki se bo jutri sestal z izraelskim poslanikom Ebanom - Libanonski delegat v OZN poudarja, da bi neuspeh OZN pri kaznovanju napada pomenil povratek k politiki sile v svetu NEW YORK, 22. — Ob 15,22 po krajevnem času Je v glavni skupščini OZN začela razprava o umiku izraelskih čet s področja Gaze in Akabe. V začetku seje je predsednik skupščine sporočil, da bo zaključek zasedanja skupščine odložen od sobote na polovico prihodnjega tedna, ker posamezni odbori ®iso še končali svojega dela. Preden so začeli razpravo 0 glavnem vprašanju, t. j. o umiku izraelskih čet iz Gaze in Akabe, je skupšči-na sklenila razpravljati o Pravnem položaju mednarodnih sil OZN in o reso-luciji, ki odobrava poročilo glavnega tajnika o tej zadevi, voročilo o varnostnih silah. vje izključno tehničnega značaja in ki je bilo objavljeno prve dnj februarja, je “U0 odobreno s 67 glasovi in , vzdržanimi (države sovjetske skupine). Brvi je v skupščini govoril egiptovski zunanji minister «avzi, ki je obsodil nagrado za napad, ki ga Izrael zahteva v obliki jamstev, v zameji0 za zapustitev egiptovskega “Zemlja. Favzi je izjavil, da "gipt, kj je pokazal skoraj nadčloveško potrpljenje, upa, na bo skupščina vzpostavila zakonitost. Zatem je libanonski delegat »alik predložil v imenu Su-nana, Iraka, Libanona, Indonezije, Pakistana, Afganista-a in Cejlona resolucijo, ki Poziva vse članice OZN, naj j^enehajo dajati Izraelu sle' gospodarsko, finančno n vojaško pomoč, ter poziva slavnega tajnika, naj pred-zi poročilo o izvajanju sank-dai prot‘ Izraelu. Malik je do-ai, da uživa ta resolucija Podporo tudi številnih drugih rZav poleg podpisnikov, lik Predložitvi resolucije je Panonski delegat izjavil, da raelski napad ne more do-. opravičila, ter da so a-aoske države tiste, ki bi mo-izr ,zabtevati jamstva proti aelskemu napadu. Izrael, bi oral prepustiti ozemlje, ki na zasedel s kršitvijo skle-? razdelitvi Palestine. V ezi z Eisenhowerjevim go-v,J.0*11 o Srednjem vzhodu je „jmk izjavil, da bi neuspeh OZN Pri kaznovanju napada * AoniiuvailJU napaua Povratek k politiki e v svetu. , .Afriško - azijska resolucija, zalit0 Predložil Malik in ki lu- i* sankcije proti Izrae-ni n n 0bsoja Izrael, ker se ne PIl!lagodil resolucijam glav-nai s P^oine, ki ga pozivalo. man,Umakne svoje čete za de-aricacijsko črto, 2. poziva slehe,e banice, naj odklonijo laiša rn° P°moč in sleherno o-skee ° • vojaškega, gospodar-Izr» . ln finančnega značaja Vest? n’ ?■ Poz'va jih, naj ob-so i, glavnega tajnika, kako živa vf e ta navodila, 4. poda n8 vnega tajnika, naj po-0mo«0V°. Poročilo o izvajanju ■Penjenih določb. da koncu je Malik izjavil, ščinr°'if, xSedai glavna skup-jašk, odJočati, ali naj bo votel; s'la prevladaioči čim-če ; mednarodne politike, ali rata Prižel trenutek, ko mo-resnicPrev'ada^ pravičnost in Čenateim bda seia zaklju- daljeva"a razprava se bo na' izvršil redno in v miru, kakor se je to zgodilo drugje«. Dodal je, da bi »dogovori o uporabi varnostnih sil OZN na tem področju morali jamčiti njih razmestitev ob demarkacijski črti na področju Gaze in njihovo dejansko razmestitev med oboroženimi silami Egipta in Izraela. Pomoč Združenih narodov bi i-mela namen, da dokončno napravi konec vsem vpadom preko meje z ene in druge strani«. Poleg tega bi se v prehodni dobi lahko sklenili tudi drugi sporazumi z Združenimi narodi, ki naj bi prispevali k varnosti življenj in lastnine na tem področju učinkovito in konkretno Med ponedeljek. Sčipj razpravo v glavni skup-biarskt? , tajnik Ham- Poud-ii°.° izjavil, da mora t°Vske vi ,?a ie *želja egip- n°s civn na' bi se pre‘ v roke 'n vojaške uprave varnostnih sil OZN policijsko zaščito. Predsednik £isenhower je imel danes daljši razgovor z Dullesom o položaju na Srednjem vzhodu. Po razgovoru je načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty prebral tisku izjavo, ki pravi: »Predsednik in državni tajnik obsojata, da se izraelski vladi še ne zdi mogoče umakniti svoje čete s področja Gaze in Akabskega zaliva. Vendar pa gotovo ni zaprta sleherna pot za nove razgovore o položaju. Predsednik in državni tajnik ugodno gledata na možnost nadaljnjih razgovorov, ker menita, da bi popolno razumevanje položaja ZDA in resolucij, ki jih je OZN izglasovala 2. februarja, nudilo Izraelu možnost, da umakne svoje čete. Medtem bo državni tajnik čakal na povratek izraelskega poslanika, ki bo po izjavah Ben Guriona moral sporočiti ameriški vladi stališče izraelske vlade. Predsednik in državni tajnik sta se poleg tega telefonsko razgovarjala z voditeljem ameriške delegacije v OZN Cabotom Lodgeom glede poročila, ki ga bo ta podal v glavni skupščini o stališču ZDA d« izraelskega vprašanja. Vendar pa ne bo ameriško stališče obrazloženo, dokler ne bo izraelski poslanik v Washingtonu Abba E-ban imel možnosti sestati se z Dullesom, kakor želi Ben Gurion«. Abba Eban je odpotoval iz Tel Aviva danes zjutraj in je nocoj prenočil v Londonu. Njegov prihod v Washington pričakujejo jutri in takoj po prihodu bo imel razgovor z Dullesom. Pred odhodom je Abba Eban izjavil, da je njegovo poslanstvo važno, ker Izraelu gre «za temeljno pravico svobodne plovbe v Tiranski ožini ter za varnost f izraelskih vasi na jugu in na področju Negeva«. Dodal je še, da je to poslanstvo važno tudi s stališča odnosov z ZDA, «ki kažejo večje razumevanje za vprašanja nase varnosti«. Pripomnil je še. da «borba ni bila zaman, ker se približuje zaželeni dan varnosti in svobodne plovbe«. Tatrjuje se tudi, da je Ben Gurion poslal Eisenhowerju osebno pismo, v katerem mu sporoča, da je poslanik Abba Eban pooblaščen nadaljevati pogajanja. Pripominja se, da se zadnji predlogi, ki jih bo prinesel Eban. v glavnem ne razlikujejo od prejšnjih izraelskih zahtev. «Kompromis», ki ga Ben Gurion predlaga, naj bi bil v tem. da skuša barantati popolen umik iz Gaze, ki pa bi ga morale nadzorovati sile OZN. proti »konkretnim jamstvom za svobodno plovbo po Akabskem zalivu«. V Gazi pa bi Izrael pustil svojo civilno upravo, ki bi izročila oblast varnostnim silam OZN. Zatem naj bi o položaju tega področja odločala mednarodna komisija. V zahodnih diplomatskih krogih v Tel Avivu ocenjujejo Ben Gurionov govor kot ponovno odklonitev umika izraelskih čet z egiptovskega o-zemlja. V istih krogih so mnenja, da Ben Gurion računa na dejstvo, da se mnoge države upirajo sankcijam proti Izraelu. Medtem pa se je danes začela v izraelskem parlamentu debata o Ben Gurionovih izjavah. Govorniki dveh strank, ki sta bolj na levi, laburistične stranke «Mapai» in socialistične stranke »Achdut Avo-da» ter skrajne levičarske stranke «Mapam» so ostro kritizirali Ben Guriona, češ da je pokazal «šibkost» ter da je dal razumeti, da bi Izrael u-tegnil umakniti svoje čete iz Gaze. General Ygal Alon (Achdut Avoda) je zagrozil, da bo njegova stranka odpovedala sodelovanje v vladi Ta stranka razpolaga z 12 glasovi v parlamentu, ki so vladi potrebni za večino. Ben Gurion ni danes odgovoril govornikom, ki so ga kritizirali, in razprava je bila odložena na ponedeljek. > Izraelski minister za verske zadeve Maše Sapiro jg v trgovinski zbornici v Tel Avivu izjavil, da bi Izrael sprejel nadzorstvo OZN na področju Gaze s pogojem, da se nikoli ne dovoli egiptovskim silam povratek na to področje. Dodal je, da je glavni smoter Izraela preprečiti povratek Egipta na to področje. Sapiro je nato dejal, da povzroča Eisenhowerjeva z% hteva za brezpogojen umik izraelskih čet v Izraelu »veliko zaskrbljenje«. Dodal je, da bi v primeru, da bi Ei-senhower skušal prepričati a-meriško izraelsko skupnost, naj umakne svojo moralno in materialno podporo Izraelu, «to spravilo omenjeno skupnost v neprijeten položaj«. Sapiro je tudi izjavil, da želi Izrael pustiti odprta vrata za pogajanja z ZDA in Združenimi narodi, «dokler se da najti formula, ki jo je mogoče izvesti«. Na koncu je še dejal, da je treba včerajšnji Ben Gurionov govor tolmačiti kot zahtevo, da se prepreči povratek Egipčanov v Gazo. visokost princ Filip, Edimbur-ški vojvoda«. Kakor javljajo, je bil naslov princa podeljen na predlog predsednika vlade Mac Millana. pri tem pripominjajo; da Edimburškemu vojvodi ni bil podeljen visoki naslov, ki ga je kraljica Viktorija podelila svojemu soprogu, ki je bil povišan v «princa-sopro-ga», kar je za kraljem najvišji red, ki ga predvideva angleški protokol. «»------- Adenauer na dopustu ob Comskem jezeru COMO, 22. — Od prihodnjega ponedeljka bo v Cadenab-biji na tritedenskem dopustu kancler Zahodne Nemčije Konrad Adenauer. Stanoval bo v vili «Rosa», ki jo še primer kancler v stalnem in direktnem stiku z Bonnom in raznimi uradi. , Volilna pravica za ženske, v Švici BERN. 22. — Svicarvka vlada se je danes izrekla za priznanje aktivne in pasivne volilne pravice ženskam v Švici. Zadevni načrt zakona bo predložen v odobritev obema zbornicama. BONN. 22. — Zdravstveno' stanje predsednika Zahodne Nemčije Heussa se ni izboljšalo. Čeprav on sam dopoveduje zdravnikom, da se dobro počuti in torej lahko odpotuje 5. marca v ZDA, kamor ga je povabil EisenhO' Anglija zavrača predlog SZ o sestanku zunanjih ministrov NEW YOBK, 22. — Velika Britanija je danes zavrnila sovjetski predlog, naj bi prihodnji sestanek razorožitvene-ga pododbora OZN bil na ravni zunanjih ministrov. V pismu, ki ga je poslal sovjetskemu delegatu Kuznje-covu, pravi britanski delegat Noble, da to «ni primeren trenutek« za tak sestanek, in dodaja, da je «glavni namen prihodnjega sestanka ugotoviti, ali soglasna resolucija glavne skupščine pomeni začetek novega poglavja v razgovorih o razorožitvi. Ce bo naše upanje na napredovanje uresničeno, bi to lahko omogočilo prihodnjemu zasedanju pododbora, da pripravi tla za sestanek zunanjih ministrov, ki naj bi bil v primernem trenutku«. Pismo ugodno sprejema sovjetski predlog, naj bodo v delegacijah tudi vojaški, gospodarski in finančni strokovnjaki. , Tiskovna konferenca v Beogradu Eisenhovterjev govor prispeva k nov j utrditvi 01N Neskladnost sovjetsko-bolgarske izjave o odnosili s FLRJ z izjavami Hodže in drugih vzhodnoevropskih predstavnikov - Nad 18.000 madžarskih beguncev v FLRJ - Zanimanje za zahodnoevropsko tržišče no urejajo. Napeljali so nam-.wer, pa so zdravniki drugač-reč posebne telefonske in te- rega mnenja. Jutri bo objav-leprinterske proge, tako da bo | ljeno zdravniško poročilo Eisenhowerjevo pismo kralju Saudu TUNIS', 22. — V krogih spremstva kralja Sauda iz*-javljajo, da je kralj Saud med svojim bivanjem v Maroku dobil pismo predsednika Eisenhowerja. Zatrjuje se, da gre za osebno pismo in da ni mogoče povedati njegove vsebine. Eisenhowerjevo pismo je izročil kralju Saudu v Rabatu član ameriškega poslaništva v Maroku. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve šubajič je na današnji tiskovni konferenci ocenil nedavno izjavo predsednika ZDA Ei-senhowerja «kot prispevek k utrditvi ugleda Združenih narodov«. Istočasno je ocenil kot pozitivne izjave vzhodnoevropskih predstavnikov, ki izražajo željo do razvoja prijateljskih odno- sov vzhodnoevropskih držav z Jugoslavijo, a je pri tem ugotovil, da te izjave niso v skladu z nedavno izjavo Envera Hodže in nekaterih drugih zastopnikov vzhodnoevropskih držav. Subajič je izjavil, da je govor predsednika Eisenhower-ja. ki je obsodil uporabo sile pri reševanju mednarodnih sporov in poudaril načelo, da napad ne sme biti nagrajen, in se je istočasno odločno zavzel za izvajanje resolucije Združenih narodov, prispevek k utrditvi ugleda Združenih narodov in k opozoritvi na razmere na Srednjem vzhodu. Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da je bila v bol-garsko-sovjetski in bolgarska albanski deklaraciji izražena želja po nadaljnjem razvoju dobrih odnosov z Jugoslavijo in sodelovanju balkanskih držav, ko istočasno Enver Hodža in nekateri zastopniki nekaterih vzhodnoevropskih držav v svojih govorih neposredno in posredno obtožujejo Jugo-davijo, je Šubajič odgovoril, da zavzema Jugoslavija na- žavno pogodbo in s sklepom zveznega izvršnega sveta. Danes so prispeli v Beograd zastopniki Bolgarije v jugoslo-Vansko-bolgarski komisiji za tehnično in znanstveno sodelovanje. Zasedanje komisije se bo začelo jutri. Ta komisija je bila ustanovljena na podlagi sporazuma o tehničnem in znanstvenem sodelovanju Jugoslavije m Bolgarije, ki je bila podpisana lani. B. B. da zavzema Jugoslavija na- ni ; » j « i • » čelno stališče, da razvoj nor- OuSOlCIt RS 14 ICl JCCC malnih in prijateljskih odno- i , sov med Jugoslavijo in vsem vzhodnoevropskimi državami na osnovi enakopravnosti odgovarja' skupnim interesom in prispeva k pozitivnemu razvoju razmer in utrditvi miru na tem delu sveta. «Cenimo, •MiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiliitiiiiiiiiiiiiMllliiiiiiiHliiiiiiiiiniiiHiniiiii Nadaljuje se politika spletk in zavlačevanja Parlamentarna debata o agrarnih pogodbah bi se na predlog Alicate skoraj zaključila Matteotti pozitivno presoja kongres PSI in napoveduje postopen, toda uspešen razvoj združitve - Socialdemokrat Martoni proti vladnemu predlogu zakona o agrarnih pogodbah Edimburški vojvoda povišan v princa LONDON, 22. — Kraljica Elizabeta je danes povišala Edimburšikega vojvodo v princa. Uradno poročilo s tem v zvezii pravi, da bo Edimburški vojvoda dobil naslov in dostojanstvo princa združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, poznejše sporočilo pravi da bodo e-dimburškega vojvodo odslej nazivali: «Njegova kraljevska (Od našega dopisnika) RIM, 22. — V poslanski zbornici bi danes skoraj prišlo do dogodka, ki bi bil za vladno večino skrajno neprijeten. Znano je, da vlada na vse načine zavlačuje debato o agrarnih pogodbah. Komunisti so že pred dnevi objavili, da bodo zahtevali, da se splošna debata o tem predmetu zaključi, nakar naj se preide k razpravljanju o posameznih členih. Ker mnogim gospodom poslancem ni dovolj, da poslanska zbornica navadno * ne zaseda v soboto in ponedeljek, ampak se mnogi od njih odpravijo iz Rima že v petek, je bilo na današnji popoldanski seji poslanske zbornice precej praznine. Debata o agrarnih pogodbah, ki traja sedaj že poldrugi mesec, je bila kar dolgočasna, čeprav se je oglasil tudi socialdemokrat Martoni, ki je zavzel stališče v korist stalnega upravičenega razloga Razživela pa se je zbornica, ko je začel govoriti komunist Alicata. Poudaril je, da traja debata o vladnem predlogu zakona o agrarnih pogodbah sicer poldrugi mesec, toda v resnici se o agrarnih pogodbah razpravlja že deset let. Ze 1. 1948 je v senatu predložil zakonski načrt Grieco in temu je potem v poslanski zbornici sledil načrt Segnija. Odločiti se je končno treba, ali iti pogumno po poti, ki jo kaže ustava na področju pravnih odnosov v poljedelstvu (z uvedbo stalnih upravičenih razlogov), ali pa iti po nasprotni poti ter ovirati vsak napredek v gospodarskem in socialnem življenju podeželja. Omenil je, da je že'nekoč bila večina za stalni upravičeni »min m,,, „„ „„„„„„ n itn minimumi OZN izreka glede po mirni in pravični rešitvi Manifestacije za Ciper v Solunu - Poročilo anketne komisije OZN o Madžarski mNodboY'i?K' 2.2- ~ Politič-^Ijučil r je danes za- ?dobritv^ZpraVJ° 0 c‘Pru z Je, ,1° indijske resoluci- de'«gatm ,ef° Je glasovalo 76 ■ha pa l Afganistan in Pana- Iuciia s? Vzdržala. Reso- ■ Glavna PJoVi ■- med drug‘m; da *,uP8cina. upošteva-”ia teplaresitev tega vpraša-bodo l ,czračje miru ih svo-Ijo, n.,;razanja, izreka živo že- ^°krat,',ujuc umu; tev v iu1*, ’n pravična rešili lia. Qu z načel> in mo-?a Se bodn OZN' ter upanje, in _■*? y, ta namen obnovi-p0 aaaljevala pogajanja« !Pcije °dCbirU.vi mdijske reso- naj najde mirna, dc- ‘ucije -••IVI mulj Jike Brit',-dalef:atl Grčije, Ve-6vo Ir0I'1Je ’n Parme na za-?°'ticiie ?a, umaknili svoje re-°r Zatri Politični od Pru. kllučil razpravo o Ci- Ob C'te jePindl0i,i,vi avote rcaolu-p0zVal v i , detegat Menon spreime p,e„V, Britanijo, naj p0tte!itei/ nagle ukrepe za Vendar „ av.ton<>mije Cipru. iLmnenjdeial' )e rndi' Bab i J. ^ potrebno do- tn pomirjenje in naj- ti rešitev, ki naj upošteva interese vseh.« Menon je dejal, da je namen smoter, ki ga je po njegovem treba doseči, neodvisnost, ne pa priključitev. Dodal je, da ni naklonjen imenovanju ankete komisije, ker je mnenja, da ta ne bi privedla do razprave. pač pa bi zadevo samo odložila na prihodnje zasedanje. Gvatemalski delegat je nasprotoval angleški resoluciji in podprl grški predlog za i-menovanje anketne komisije. Pripomnil pa je, da mora 1-meti indijski predlog prednost. Ekvadorski delegat Je tudi podprl grško tezo in zahteval povratek nadškofa Makariosa iz izgnanstva. Med razpravo pred glasovanjem so ukrajinski, beloruski, čehoslova ki in etiopijski delegat podprli grško tezo in pruvico Ciprskega prebivalstva do samoouločanja. Enako stališče je zavzel jordanski delegat. Govoril je nato na kratko turški delegat, za njim pa grški zunanji minister, ki je ostro obsodil ravnanje Francije in Turčije. Na koncu je poudaril, na želi Grčija ohraniti prijateljske odnose z Veliko Britanijo in Turčijo, toda to se ne bo nikoli zgodilo z žrtvovanjem grških bratov na Cipru. . . Italijanski delegat Piccioni je podprl angleško tezo o nepristojnosti OZN in se je nato izrekel za indijsko resolucijo. V Solunu so danes študentje manifestirali za Ciper. U-niverza šole in trgovine so bile zaprte, medtem ko je o-koli 10.600 študentov korakalo po ulicah in vzklikalo »Eo-ka» in «Enosis». Študentje vo metali kamenje na policijo pred britanskim konzulatom. Demonstrirali so tudi pred ameriškim konzulatom. Medtem pa javljajo, da je britansko voja ko sodišče danes obsodilo v Nikoziji na smrt JH-Ictnega grškega patriota, ki je bil obtožen, da je ranil nekega angleškega čartnuka. , Posebna komisija OZN. ki jo je ustanovila glavna skupščina. ča izvede anketo o do- godkih na Madžarskem, pa je včeraj objavila prvo poročilo, v katerem najx>veduje, da misli nadaljevati zasliševanja v Ženevi prihodnji mesec. Kakor je znano, je ta komisija do sedaj zarlišala nekatere madžarske osebnosti, ki so sodelovale pri uporu na Madžarskem. Zaslišani so bili Ana Kethly. ki je bila članica Nagyjeve vlade, general Kiral in budimpeštanuki župan Josef Kovago. Komisija je dalje pozvala države članice OZN, naj ji pošljejo informacije, s katerimi razpolagajo glede položaja na Madžarskem. Dobila je odgovor 16 vlad; Avstrije, ZDA. SZ, Francije. Avstralije, Belgije, Brazilije, Kambodže, Kanade, Kube, Danske, Italije, Japonske, Nepala, Švedske in Tailandije, Komisija je med anketo u-gotovila, da je približno dva odrtotka madžarskega prebivalstva zapustilo dgielo, Nad 17.000 oseb je pribežalo v Jugoslavijo in nad 170.000 v Avstrijo. Od teh je 107.000 odšlo v druge države. razlog, potem pa je Segnijev zakon nasedel zaradi koraka nazaj v korist pravic nekega monopola, ki se ne mara odreči svojim privilegijem. Poznejša pobuda • Sanpietra je zbudila nade. toda leta so minila in danes smo na tem, da se je gugalnica z večino premaknila na stran agrarcev. Sicer se celo v večinski koaliciji kaže tetjdenca za uveljavljenje upravičenega razloga. o čemer pričajo izjave socialdemokrata Martonija, republikanca Macrellija in demokristjana Pastoreja. Toda zaradi potrebe po intrigah, ki naj pomagajo Krščanski demokraciji ohraniti njen politični monopol, obstaja hotenje, izogniti se hitremu zaključku debate. Ta zakon se v resnici uporablja za zapleteno igro izsiljevanj znotraj večine s poskusi odlaganja in s posebno zavla- čevalno taktiko. Govorilo se je celo o #pustnih počitni cah«. da bi se stvari zavlačevale čim dlje. Na koncu je Alicata zahteval zaključek debate ter prehcd k razpravi o posameznih členih. Po njegovem govoru se je najprej vnel kratek prepir med njim in predsednikom Leonejem. ki se je obesil na Alicatove besede o »pustnih počitnicah« poslanske zborni- ce. Potem pa je zelo razbur jeno nastopil predsednik de-mokrlstjanske poslanske skupine Buceiarelli Durci, ki je dejal, da je Alicatov predlog nelojalen, ker krši navado, da v petkih popoldne ni glasovanj o važnih zadevah, ker tedaj mnogo poslancev manjka. Zahteval je. naj Alicata svoj predlog umakne, kajti v nasprotnem primeru bi moral zahtevati, da se ugotovi, ali je v zbornici navzoče legalno število poslancev. Socialist Sanpietro se je pridružil predlogu Alicate; dejal je, da sicer poslanska zbornica zaradi velikega števila vpisanih govornikov ne bo prišla do razprave o posameznih členih pred koncem aprila. Obsodil je tudi poskus, da bi se debata o agrarnih pogodbah sploh preložila na jesen in da bi mogoče sploh prišlo do konca poslovne dobe zbornice, ne da bi se debata spluh končala. Predsednik Leone je dejal, da doslej ni mogel organizirati nadaljevanja debate v skladu z dogovorom na posvetovanju z voditelji skupin, ker takega posvetovanja še ni bilo zaradi odsotnosti tega ah onega političnega predstavnika. Toda tako posvetovanje bo v sredo m zato naj Alicata svoj predlog umakne tudi zaradi tega. ker ni navada voliti v petkih. Toda Alicata vztraja pri svojem predlogu ter pn tem tudi zavrne očitke kake nelojalnosti, ip glasilo njegove stranke javilo da bo Alicata stavil ta predlog. zahteval, da se ugotovi legalno število navzočih. Pri tem je nekaj poslancev centra, ki so bili navzoči, takoj zapustilo dvorano. Izkazalo se je, da v zbornici ni zadostnega števila poslancev in seja je bila zaključena. Nada-‘jevala ae bo jutri in mogoče se bo današnji prizor ponovil. Poslanec Martoni (PSDI) je svojem govoru ostro obtožil vladno politiko na področju poljedelstva ali bolje pomanjkanje neke organske politike v tem pogledu. Nima smisla, je dejal Martoni, postavljati časovne omejitve, pa čeprav dolge, upravičenemu razlogu. Absurdno je namreč trditi, da bi stalnost na posestvih ustvarila kategorijo privilegirancev, ko pa se ve, da so edini privilegiranci zemljiški pčsestniki. V prihod, številki glasila CISL bo izšel članek Pastoreja o agrarnih pogodbah. V tem članku Pastore zelo ostro polemizira z liberalci. Tudi UIL je poslal svojim parlamentarcem pismo, v katerem jih opozarja na svoje stališče v korist stalnim upravičenim razlogom. V govoru, ki ga je imel na sestanku vodstva PSDI, je Matteotti poudaril, da je neka večinska skupina že predložila spreminjevalne predloge. kar daje avtomatično tudi drugim skupinam isto pravico. Kar pa zadeva spoštovanje sprejetih obveznosti, je dejal, da je treba ta poziv raztegniti tudi na druge dogovore, ki so sestavni del sporazuma za koalicijo. Pri tem je navedel obvezo o zakonu za veljavnost delovnih pogodb. Ta skupnost stališč med Pastorejem in Matteot-tijem daje slutiti obstoj neke enotne fronte proti liberalcem. Kar pa zadeva socialistični kongres, je Matteotti izrekel pozitivno sodbo, ki pa jo je potem «Giustizia» nekoliko cenzurirala. Poudaril je, da je v končni resoluciji slovesna demokratična obveza PSI do države in ustanov ter navedel, da je na kongresu prevladovala demokratična metoda notranje debate. Nekaj pomislekov je izrekel zaradi nezadostne doslednosti v izjavah o zunanji politiki in pa zaradi težav, ki so se pokazale pri izvolitvi osrednjega odbora. Sicer pa si bo mogoče ustvariti popolno sodbo šele po nadaljnjih poli- tičnih dogodkih. Proces združitve bo postopen, toda zaključil se bo pozitivno. V imenu levice PSDI je na sestanku govoril Zagari, ki je zahteval sklicanje izrednega kongresa. Toda o tem ni bilo mogoče skleniti ničesar niti ne določiti datum rednega kongresa. Zasedanje se bo jutri nadaljevalo in prevladuje mnenje, da bodo za sredo sklicali glavni odbor, ki naj bi potem sklenil, kdaj bo kongres. Tako je seveda malo Verjetno, da bo do kongresa prišlo pred prihodnjo jesenjo. A. P, Memo Benassi ves čas v nezavesti BOLOGNA. 22. — Stanje Mema Benassija je še vedno zelo hudo. Po lahnem poslabšanju včeraj zvečer je bolnik prebil noč brez posebnosti Ves čas pa je v nezavesti. upora v je poudaril Subajič, da pozitivne izjave v sovjetsko-bol-garski deklaraciji i,n podobne izjave, v katerih se izraža želja po razvoju prijateljskih odnosov do Jugoslavije. Toda nekatere izjave odgovornih albanskih in določenih voditeljev nekaterih vzhodnoevropskih držav so očitno v grobem neskladu z ohienjenimi pozitivnimi izjavami,« V zvezi z vprašanjem Alži-ra je zastopnik državnega tajništva izjavil, da je debata o tej zadevi v političnem odboru OZN pokazala, da večina držav iskreno želi. da bi alžirsko in francosko ljudstvo našla miroljubno rešitev. Izrazil je upanje, da bo resolucija, ki jo je sprejela glavna skupščina, prispevala k rešitvi alžirskega vprašanja v duhu listine Združenih narodov Vprašanje madžarskih beguncev je po Izjavah državnega tajnika za notranje zadeve Svetisava Stefanoviča, ki je med drugim apeliral na zahodne države, da pospešijo sprejem beguncev, ostalo nespremenjeno. Število madžarskih beguncev se je medtem povečalo na 18.178. Jugoslovanska vlada pričakuje, da bo-bo Združeni narodi in zainteresirane vlade odgovorile na apel jugoslovanske vlade in prispevale k rešitvi tega človečanskega. resnega in nujnega vprašanja. V zvez; 7 nedavno izjavo zahodnoevropskih držav da je zahodnoevropsko tržišče odprto vsem, je zastopnik državnega tajništva izjavil, da Jugoslavija razširja svoje gospodarsko sodelovanje z vsemi državami na Vzhodu i>n Zahodu in da je zato razumljivo, če se zanima za vse pobude in ukrepe, usmerjene na gospodarsko povezavo Evrope. Nedavni avstrijski protest v zvezi z likvidiranjem bivšega avstrijskega imetja v Jugoslaviji • je Subajič ocenil kot neutemeljen. Ugotovil je, da je bilo vprašanje avstrijskega imetja v Jugoslaviji dokončno rešeno z avstrijsko dr- BUDIMPEŠTA, 22. — Radio Budimpešta je sporočil, da je bil v Miškolcu obsojen na 14 let ječe neki Bela Barta, ki je bil obtožen, da je v oktobru vodil upor v Miškolcu. Radio je nadalje povedal, da je policija našla pri preiskavi na industrijski fakulteti univerze v Miškolcu orožje, municijo in protirevolucionarne letaae. Več oseb je bilo aretiranih. Presenečenje je v Budimpešti povzročilo dejstvo, da je bil izpuščen na svobodo Wladimir Farkaš, sin bivšega obrambnega ministra Mihaly-ja Farkaša ter bivši polkovnik AVO. Znan je po svojih odurnih metodah pri zasliševanju in njegova žrtev je bil baje tudi sedanji vladni predsednik Kadar, ki so mu pri zasliševanju pulili nohte. Kako je mogel biti Farkaš, ln z njim še nekaj višjih častnikov AVO, izpuščen, ni znano. List «Nepszabadsag» navaja da znaša dnevna proizvodnja v rudnikih na vsakega delavca 729 kg. medtem ko je znašala v oktobru 960 kg. Življenjska raven delavcev, poudarja list, ni -odvisna od povišanja plač, temveč od povečanja proizvodnje. Odstop japonske vlade TOKIO, 22. — Japonska vlada, ki ji predseduje Tanzan Išibaši, je danes sklenila, da bo odstopila. To je bilo sklenjeno, Ker je najprej predsednik vlade sporočil, da misli odstopiti zaradi slabega zdravja in ker vsaj za dva meseca ne more uspešno vršiti svoje naloge. Nedavno je socialistična o~ pozicijska stranka obsojala predsednika vlade, da po svoji investituri ni več prišel v parlament in da njegov namestnik Nobosuke Kiši ni kva-Zahodne Hfjciran, da bi vršil odgovorne vladne posle, ker ni bil izvoljen v parlamentu. Da se prepreči spor z opozicijo, so člani vlade in voditelji večinskih strank sklenili, da bodo izvolili za ministrskega predsednika Kišija. Predvideva se. da bodo vsi dosedanji član; vlade tudi v novi vladi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiimiuiiiifiiiiiiiiiiiittiH Angleško - francoska podpora izraelski nepopustljivosti tmiiiiiMiiiimiiiHMHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiii Netočna vest o ^senzacionalnem odkritju» ■MOSKVA. 22. — Novica, ki jo je komentiral nemški list «Abendpost«, da so sovjetski znanstveniki uspeli spremeniti pri nizki temperaturi vodik v helij, ni povsem točna in list jo je napačno javil zara di netočnega sprejema moskovskega radia. Sovjetski a-kademik Arzimovič, ki je govoril o poskusih na tem področju, je namreč izjavil, ca so poskusi bili napravljeni ob zelo visoki temperaturi. Pri tem pa ni povedal, ali so Buceiarelli Ducci je tedaj ti poskusi popolnoma uspeli Mollet in'Pineau sprejela izraelskega poslanika - Mollet bo v VVashingtonu zagovornik izraelske politike - Britanski tisk nakazuje možnost nove krize v odnosih z ID Amerike PARIZ, 22. — Predsednik | Mac Millana, preden bo ta od- francoske vlade Guy Mollet potoval na Bermude na sestale danes popoldne sprejel iz- | nek z Eisenhowerjem. Mac raelskega poslanika v Franciji Tsura. Po razgovoru je Tsur, ki se je zjutraj razgo-varjal s francoskim zunanjim ministrom izjavil, da je bil namen njegovih razgovorov obvestiti oba državnika o Ben Gurionovem govoru, ki odgovarja na Eisenhowerjev poziv, «Ponovil sem naše stališče, je dejal poslanik, da vztrajamo na zadovoljivih jamstvih, preden izpraznimo Gazo in Sarm El Sejk. Rekel sem predsedniku v zvezi s sankcijami, ki nam grozijo, da je nedopustno, da namerava kulturni svet uvesti sankcije prvikrat v zgodovini OZN proti državi, ki hoče braniti svojo pravico do življenja v miru» Obisk izraelskega poslanika Molletu in Pineauju spravljajo v zvezo z bližnjim uradnim potovanjem dveh francoskih državnikov v ZDA. Izraelska vlada očitno želi neposredno posredovanje Molleta pri Ei-senhowerju. Mollet se bo sestal z Eisenhowerjem prihodnji torek in sredo. Istočasno pa se bosta razgovarjala tudi Pineau in Dulles. V četrtek in petek bosta oba francoska državnika v New Yorku gosta tamkajšnjega župana. Sestala se bosta tudi z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoel-dom. Zvedelo se je. da se bosta Mollet in Pineau, ki bosta u-radno obiskala tudi Ottawo in Montreal, vrnila v Pariz v Millan bo odpotoval 19. marca. V Parizu je neka francoska vladna osebnost izjavila, da so v Franciji prepričam, da za sankcije proti Izraelu ne bo dosežena potrebna dvotretjinska večina. Podprla je tudi stališče Izraela, kar je razumljivo, ker Francija ves čas podpira napadalno politiko te države. Angleška vlada pa je danes na svoji seji ponovno razpravljala o krizi, ki je nastala v zvezi z izraelskim stališčem. V Londonu se bojijo, da bi položaj zavzel zopet kritično fazo, in v tem primeru je mogoče, da bi se stališče Yelike Britanije in ZDA v OZN ponovno razhajalo. Splošno je znano, da je angleška vlada v tiho simpatijo sprejela izraelsko odklonitev umika čet s pocročja Gaze in Akabskega zaliva. Na včerajšnji seji tako i-menovane «sueške skupine« so konservativni poslanci poudarili. da natprotujejo sankcijam proti Izraelu. Toda tudi laburistična opozicija se sedaj zopet strinja z vlado in nasprotuje sankcijam. Vlada pa je pretekle dni postavila ((kompromisne predloge«, o katerih se je posvetovala z ZDA. toda ti »kompromisni« predlogi so v glavnem ponovitev izraelske teze. V Londonu sedaj sploh niti ne postavljajo vprašanja, ali naj se priključijo sankci- začetku naslednjega tedna. Te- . jam proti Izraelu. Pripominja-daj bosta v Parizu sprejela jo, da bi ta eventualnost lah-predsednika angleške vlade | ko nastala šele tečaj, če bi Izrael zavrnil »sleherni razumen ali konstruktiven predlog«, to je take vrste predlog. kakršnega je postavila Velika Britanija. Angleški tisk danes povečini izjavlja, da se Velika Britanija ne bo pridružila sankcijam proti Izraelu in kritizira zadnji Eisenhowerjev govor. Konservativni «Daily T®-legraph« piše, da «Angleži ne morejo podpreti ameriške pobude za sankcije«, in da se bo morala Velika Britanija upreti morebitni resoluciji v tem smislu. Konservativni «Daily Mail« pa izreka bojazen da »so vsi elementi nove krize na žalost navzoči v sedanjih angleško-amerišJtih odnosih«. Kar se tiče Srednjega vzhoca, predlaga list sistem jamstev, »ki bi se po potrebi lahko dvostransko razširil kakor lo-carnski pakt«. Liberalni «News Chronicle« pa trdi, da je «OZN paralizirana po a-rabskih državah, ter da morajo ZDA nastopiti same m ponuditi Izraelu sprejemljivo jamstvo proti vojnim dejanjem Egipta«. Egiptovski tisk je z zadovoljstvom sprejel tisti del Ei-senhowerjevega govora, ki vztraja na umiku izraelskih čet. Vladni list «Gazeta» izjavlja, da je bil Eisenhovver-jev govor formuliran «z veliko zmernostjo« upoštevajoč Ben Gurionovo zavračanje ameriških pobud. List pripominja. da Eisenhowerjev govor ne vsebuje »filoegiptov-skih čustev«, pač pa predstavlja apologijo OZN kot razsod-nico in upravnico mednarodne pravičnosti, Vrem« včeraj: NajviSja temperatura 9,3, najnižja 4,5, zlačm tlak 1016,2, vlaga 38 odst,, temperatura morja 8,2. Vrem« danes: Pretežno oblačno vreme, možnost padavin. Temperatura bo nekoliko padla. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 23. februarja Peter, D., Marta Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17,42. Dolžina dneva 10.47. Luna vzide ob 2.52 in zatone ob 12.08. Jutri, NEDELJA, 24, februarja Matija, Bogdan S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta Tržaški občinski svet zahteva ustanovitev avtonomne dežele ** ' ■■ -■— m-"m — ,.i ---------- la predloženo resolucijo je glasovala večina občinskih svetovalcev - Zadnje intervencije - Govor dr. J. Dekleve bomo objavili jutri Sinodi je tržaški občinski svet sprejel z veliko večino glasov resolucijo, ki zahteva ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina 7. najširšo pokrajinsko avtonomijo. (Resolucijo smo objavili preteklo sredo). Za resolucijo so glasovali svetovalci NSZ, PSDI, KD, SDZ, PSI-UP, PRI, MEN in PLI. Proti so glasovali svetovalci MSI, svetovalci KP in PNM pa so se vzdržali glasovanja. Pred izglasovanjem resolucije sta demokristjan dr. Fran-zil in socialdemokrat prof. Lonza predložila amandma, v katerem je rečeno, da nobena pokrajina v bodoči avtonomni deželi ne sme imeti absolutne večine poslancev in da mora biti zajamčeno vtaki pokrajini ustrezno število predstavnikov. Za ta amandma so glasovali demokristjani, MEN, socialdemokrati, PSI. republikanci in liberalci. Svetovalca Neodvisne socialistične zveze sta se vzdižala glasovanja, ker sta menila, da je ta amandma neumesten, ker teži k spremembi proporcionalnega volilnega sistema, ki je najbolj demokratičen. Prof. Lonza pa je časnikarjem pojasnil, da se tudi on ne strinja s spremembo proporcionalnega volilnega sistema, da pa je predlagal in sprejel ta amandma z namenom, da se ustanovi nova por-denonska pokrajina, kar bi zmanjšalo sedanje število prebivalstva videmske pokrajine skoraj za polovico. Isto je izjavil našemu uredniku tudi demokris‘jan Franzil. Sicer pa moramo poudariti, da pri obrazložitvi tega amandmaja dr. Franzil m omenil tega svojega stališča. Zato je bil pravilen pridržek svetovalcev NSZ in tudi sr cialističnega svetovalca Teinerja, ki je tudi dejal, da se ne sme kršiti proporcionalni volilni sistem. Nato je bila dana na glasovanje tudi komunistična resolucija, ki pa je dobila samo glasove predlagateljev. Proti so glasovali MSI. večina demokristjanov, PRI in PLI. Ostali svetovalci pa so se vzdržali glasovanja. Kot smo že pisali, predlaga komunistična resolucija ustanovitev teritorialne avtonomije, ki naj zaiame sedanje tržaško področje in po možnosti tudi go-j . , , .. - - ~ ključku pok. prof. C. Marchesija nato.rijem; prodali mu bodo 500 m po 320 lir. ostalo pa po 400 lir kv. m. Albin Skerk iz Sempolaja pa si namerava sezidati biAo v Sesljanu in je zaprosil, da bi mu prodali 785 kv. m jusarskega zemljišča. Občinski odbor je odobril prodajo tega zemljišča po 360 lir kv. meter. Prav tako je občinski svet odobril prodajo 765 kv. m jusarskega zemljišča v Secljanu po 360 lir kv. m, za katerega je zaprosil Alojz Markovič iz Nabrežine. Prihodnja seja bo v petek ob 18. uri. ki------- 1. in 2. marca stavka poštnih uslužbencev Sinoči so se v Rimu ponovno sestali predstavniki sindikalnih zvez poštnih uslužbencev in razpravljali o stavki te kategorije. Po izčrpni diskusiji so vse sindikalne organizacije sklenile, da bodo vsi nameščenci, uradniki in ostalo osebje, ki je uslužbeno pri pošti in telegrafu stavkali, nepretrgoma 48 ur od polnoči med četrtkom in petkom 1. marca do 24. ure v soboto 2. marca; stavka bo torei trajala ves petek in soboto 1. in 2. marca. Po informacijah, ki smo jih dobili se bo stavke udeležilo tudi vse poštno osebje v Trstu. Za Sklad zimske pomoči Občii.na obvešča prebivalstvo, ca bodo poitavili v nedeljo 24. februarja -na trgih Unita, Borsa. Goldoni. Garibaldi in Portici di Chiozza hranilnike za prispevke za Sklad zimske pomoči. Prebivalstvo naj prispeva po svojih močeh. Za Sklad zimske pomoči so razne ustanove in zasebniki darovali od 1. do 15. februarja 4.964.769 lir, tako da znašajo skupni prispevki doslej 11.967 863 lir. Počastitev spomina socialistično stranko. Podrobno je govornik tudi orieal izredno pomembno znanstveno delo tega velikega italijanskega misleca ter njegovo vztraj. no borbo proti fašizmu, zlasti ko je bil rektor padovan-ske univerze. Novi šoli Vladni generalni komisariat sporoča, da bodo v kratkem zgradili dve novi šoli, in sicer na Rocolu ter v naselju S. Sergio. Vsaka šola bo veljala 75 milijonov lir. Poleg tega je predvidena gradnja otroškega vrtca na Greti, in _ sicer za slovenske in itali- J predsedstva janske otroke. Za vrtec bo- združenja za kulturne stike do prispevali 40 milijonov lir. I s Poljsko poslanec Maglietta, Jutri zborovanje industrijskih delavcev V kino dvorani «Massimo» bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri zborovanje, ki ga prireja nova Delavska zbornica CGIL. Na zborovanju bo govoril Gio-vanni Brambilla, pokrajinski tajnik Zveze kovinarjev — FIOM v Milanu. Na zborovanju bodo razpravljali o zahtevah industrijskih delavcev za izboljšanje mezd, za zni žanje delovnega urnika in za zaščito sindikalnih ter demokratičnih pravic delavcev. I! * * Včeraj so se sestali sindikalni zastopniki, s predstavniki industrijcev in razpravljali o vprašanju osebja, ki je zaposleno pri tehtnicah v ILVI. Sindikati namreč zahtevajo, da bi to osebje vključili v kategorijo uradnikov, ker imajo administrativno delo in odgovornost. Industrij-ci pa se temu protivijo in ne marajo o tem niti razpravljati. Zato so zdaj sindikati predložili zadevo Uradu za delo. n «»------ O Jutri ob 1Q.30 bo v dvorani v Ul. Tiziano Vecellio 6 predavanje o temi ((Poljska danes«, ki ga bo imel član Italijanskega V okviru sporazuma o tržažkem pristanišču Imenovani italijanski člani paritetne podkomisije za promet Predvidevajo, da se bo podkomisija, ki bo morala rešiti vrsto perečih vprašanj, sestala marca v Trstu Italijansko veleposlaništvo na Dunaju je predložilo avstrijski vlad) seznam članov, ki bodo sestavljali italijanski del paritetne podkomisije za promet skozi Trst, katere u-rtanovitev so sklenili z znanimi sporazum, v okviru rimske mednarodne konference o tržaškem pristanišču, istočasno je prejela tudi tržaška trgovinska zbornica iz Rima potrdilo, da so bili imenovani člani omenjene komisije. Med člani omenjene komisije bodo predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, za zunanjo trgovino, za finance, za trgovsko mornarico, državnih železnic in lokalni predstavniki dr. Rodolfo Bernardi za Javna skladišča, dr. Fornara-ro za trgovinsko sekcijo tržaškega železniškega oddelka, dr. Marra in kap. Leva za vladni generalni komisariat, dr. Ca-idaesi. za združenje pristaniških špediterjev, dr. Vi- iiiiioh h Mlini m n m m mn m umu m iiiiiiiiiiimiituiii m m miniti i m imi m m mn luninim m n,minuti ■■ iiiiitiiHiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHii Jugoslovanska gospodarska delegacija v Trstu V sporazumu o posebnih dobavah tudi ladijski motorji CRDA? Izjave predsednika jugoslovanske delegacije o pomenu novega sporazuma in o konkretnih pogojih za njegovo izvajanje Včeraj zjutraj ob 8.30 so 1 mnogo pripomogel do ponov- riško pokrajino. Ob za pa tudi ta resolucija zahteva najširšo avtonomijo za tržaško področje, če bo parlament sklenil ustanoviti avtonomno deželo Furlanija-Julijska krajina. V začetku seje je govoril dr. Jože Dekleva, ki je zahteval najširšo pokrajinsko gospodarsko. finančno in zakonodajno avtonomijo v okviru bodoče avtonomne dežele in poudari), da mora postati Trst glavno mesto dežele. (Niegov govor bomo objavili iutri). Mi-sinski svetovalec Morelli pa je govoril proti deželnim avtonomijam in obenem tudi proti republiški ustavi. V pokrajinski in deželni avtonomiji vidijo tržaški misini »veliko nevarnost«, da se uzakoni londonski memorandum. To jih najbolj «plaši», kot jih plaši tudi decentralizacija upravnih organov. Skratka, potrdil je to. kar deiansko so: fašisti. ki bi hoteli, da bi se vrnili *stari časi«. Nadalje sta govorila še svetovalca Caravelli (MEN) in dr. Agneletto (SDZ), ki sta izjavila, da bosta podprla predloženo resolucijo. Obravnavo je zaključil de-mokristjanski svetovalec dr. Franzil, ki je načelnik občinske komisije za deželno avtonomijo. Potem ko je ugotovil, da je to vprašanie naš'o več razumevanja med prebivalstvom kot v občinskem svetu, ie zagotovil, da bodo občinska komisija in drugi tržaški organi, ki se ukvarjajo z deželno avtonomijo, storili vse, da se čsmprej ustanovi avtonomna aežela. ««-------- Seja devtnsko-nabrežinskega občinskega sveta Odobrene prodaje občinskih zemljišč Sinoči ve je v Nabrež ni ponovno sestal občinski svet, ki je nadaljeval razpravo o preostalih točkah dnevnega reda tega zasedama. Najprej so občinski svetovalci po krajši diskueiji odobrili sklep občinskega odbora glede uveljavitve zakona 703 o trošarini, toda iz seznrma so črtali, kakor je pred!agal odbor, olje, kis. sveže ribe. gradbeni material za majhne stanovanjske hiše ter divjačino. Nato so izvolili preglednike občinskih računov iz leta 1956 ter po-oblattili občinski odbor, da lahko sklepa najemninske pogodbe za občinske nepremičnine co višine 50.000 iir letne najemnine, Razvila se je nato živahna diskusija o prodaji občinskih in jusarskih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš. Tako je občinski svet odobril prodajo zemljišča, za katerega je zaprosil Giovanni Caselli iz Nabrežine, loi si namerava zgraditi stanovanjsko hišo. Zaprosil je, naj mu občina proda 933 kv. m zemljišča med postajo in gov*:lno Gospodič. Prodali mu bodo 500 kv, m po 320 lir, ostalo površino pa po 450 lir za kv. m. Romualdo Marchi-Marko-vič je zaprosil za gradnjo stanovanjske hiše za 1657 kv, m zemljišča med mostom in sa- Na sedežu tržaške KP so sinoči počastili spomin preminulega prof. Concetta Mar-cherija, o katerem je govoril prof. Paolo Sema. Govornik je orisal življenje tega velikega borca za pravice delovnega ljudstva oc’ mladih let, ko je komai sedemnajstleten spoznal zapor in se vpisal v VABIMO naročnike in čitatelje ((Primorskega dnevnika«, da prisostvujejo žrebanju nagrad, ki bo danes 23. t„ m. ob 16. uri v dvorani v Ul. Montecchi št. 6. Uprava in uredništvo Primorskega dnevnika prispeli z brzovlakom iz Rima jugoslovanski predstavniki, ki so v Rimu podpisali s predstavniki italijanske viade sporazum o posebnih italijanskih dobavah v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovanke predstavnike — Avguština Papiča, generalnega direktorja Jugoslovanske investicijske banke. Rada Trošta, svetnika tajništva za zunanje zadeve, dr. Stanislava Skar-ka, direktorja Narodne banke. inž. Prvoslava Rakoviča, generalnega direktorja podjetja nCrvena zastava«, dr. Božidarja Smodlako, direktorja Jugoslovanske invecticij-ske banke in Mladena Kljenaka, sekretarja v državnem tajništvu za zunanje zadeve, je na tržaški postaji pozdravil konzul FLRJ v Trstu Ljubo Ljubič. V razgovoru z našim urednikom je predsednik jugoslovanske delegacije obrazložil nekatere značilnosti podpisanega oporazuma in njegov pomen. Vpr.; Kakšne so značilnosti novega sporazuma o posebnih dobavah in kakšen je njegov pomen v okviru splošnih itali jansko-jugoslovanskih gospodarskih odnosov? Odg.: Sporazum se nanaša na italijanske dobave jugoslovanskim podjetjem proti dolgoročnemu plačilu v dobi petih let. Dobave morajo biti sklenjene v razdobju dveh let. Poleg tega je rešeno tudi vprašanje zavarovanja kupčij. Sporazum je zelo pomemben, saj prihaja v razdobju, ko se je italijansko-jugoslo-vanzka izmenjava znižale in je prihajalo do teženj, da se I ne izkoristijo vse možnosti, ! ki jih nudijo objektivni pogoji obeh gospodarstev, ki se med seboj izpopolnjujeta. Ni , dvoma, da bo ta sporazum tHIHIIIIHIIIIIIIHIHIIIHIIIIIIHIHIIIIIMIHIIIIHIHIIIIHIIIIIIHIHIHIIIIIIIHMIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIII Zemeljski usad v starem mestu V četrtek oh 14.20 se je z promom kot oh potresu podrl visok vrtni zid, pošten pod vrti ob armenski cerkvi na pobočju Sv. Vida v starem mestu. Stresle so se vse hiše na zgornji strani Trga C. Romana, posebno petnadstropna hiša št. 2, ki jo je v pritličje in t> prno ruidstrop-je zadela vsa sila kamnite ga zemel jskega plazu. Ž rtev ni, bilo — na srečo so v pritličju na bretni strani le kleti in je bilo razbitih le nekaj šip, drugod pa je skozi odprta okna vdrla zemlja v notranje prostore. Tudi v i. nadstropju je bilo le nekaj strahu med mlajšim in ženskim svetom, nekaj oken posutih in obrizganih z zemljo ter potrganih vrvi za sušenje perila. Vrtni zid, do 10 m visok, so deloma še med vojno porušile ameriške bombe, po vojni pa je bil le za silo po-pravljen, kar na suho. V deževju zadnjih dni in v kolikor se prav tod odceja tudi neka talna voda s pobočja Sv. Vida, se je zemlja razmočila ter odrivala šibki zid do preloma. Nadaljevanje zidu na obeh stmneh usada še ngrozu omenjeno hišo, če poklicani javni in zasebni cini-tel ji ne bodo pravočasno ukrenili pse potrebno v zaščito hiše. ne okrepitve izmenjave in po. globitve gospodarskih odnosov med obema državama. Vpr.: Kakšni so pogoji in konkretni izgledi ■ za izvajanje novega sporazuma o posebnih dobavah? Od,g.: Urediti smo odnose za sklepanje konkretnih zaključkov takio, da bodo razna podjetja sklepala konkretne zaključke po načelno običajnih, vendar nekoliko ugodnejših bančnih pogojih. V tej zvezi smo izmenjali pisma med (dstituto Mobiliare Ita-liano« in »Jugoslovansko investicijsko banko«, s katerimi smo dosegli sporazum, da se olajša praktično izvajanje dobav. Obiskali orno nekatera podjetja v Turinu, Milanu in Genovi in smo videli, da so to moderna podjetja z zanimivo proizvodnjo. Videti smo tudi, da se predstavniki teh podjetij ne zanimajo samo za zaključevanje poslov, temveč tudi za kooperacijo s sorodno jugoslovansko industrijo. Perspektive za konkretno izvajanje sporazuma so zelo dobre, saj so bile že prej sko-ro zaključene kupčije v vrednosti preko ene tretjine skupne vsote, ki jo predvideva sporazum o posebnih dobavah. Gre predvsem za obsežna naročila ladijskih motorjev, ki so morala čakati, zato ker niso bili urejeni finančni instrumenti. Vprašanje teh naročil je seveda sedaj skoro že rešeno. Poleg tega to tik pred zaključkom tudi druga naročila v približno isti skupni vsoti, kot znašajo zgoraj omenjena naročila. Položaj je torej tak, da je optimizem z obeh strani povsem upravičen. Vpr.: Znano je, da preživlja Trst težko gospoč arsko krizo jn da zaradi tega gospodarski krogi mnogo računajo na obsežnejše gospodarsko sodelovanje z neposrednim jugoslovanskim zaledjem. Kakšne možnosti odpira v tej smeri novi sporazum? Odg.: Možnosti so nedvomno pomembne, vendar je to odviimo od podjetij samih, ker sporazum samo čaje potrebne olajšave, da lahko pride do dobav v ugodnejših pogojih. Sicer pa bodo nekateri gospodarski predstavniki, ki so bili člani delegacije, v teh dneh. ko se bomo ustavili v Trstu, razpravljali z direkcijo CRD.A o zaključku obsežnega naročila v okviru novega !iporazuma za dobavo ladijskih motorjev, o dejstvo priča o obstoječem obojestranskem interesu. Jugoslovanski gospodarski predstavniki so si včeraj o-gledali obrate CRDA v Trstu in Tržiču in bili na kosilu, katerega jim je priredila direkcija CRDA. Gospodarski predstavniki bodo ostali v Trstu še danes «»------- Vrsta prometnih nezgod Tramvaj podrl pešca in ga stisnil med kolesa Ko je 59-letni uradnik Mario Costantini iz Ul. »v. Frančiška prekoračil včeraj cesto blizu Portici di Chiozza. je bil tako nepreviden, da ni pogledal na levo in desno. To ga je drago stalo, kajti ko je stopil s pločnika na eredi ceste, je privozil tramvaj št. 9, ki ga je podrl na tla. Nesrečnež je končal prav med prednja kolesa m da bi ga potegnili izpod voza, so morali poklicati gasilce, ki so z dvigalom dvignili tramvaj. Costantinija so nato z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi številnih zunanjih in verjetno tudi notranjih poškodb sprejeli s pridržano prognozo na kirurškem oddelku. Žrtev prometne nezgode je postal včeraj zjutraj tudi 28-letni Mario Delise iz ezulskega taborišča v Padričah. ki se je na Reški cesti prevrnil s svojo vespo, pri čemer je odletel v zid ob cesti. V bolnišnici co ga sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 12 dneh na prvem kir. oddelku. Prav tako na kirurškem oddelku so zgočaj popoldne sprejeli 25-letnega Vittoria Si-monettija, njegovega 29-letne-ga brata Giovannija, oba stanujoča na Greti, in 28-letne-ga Sergia Coppo iz Ul. delle Glnestre, katerim so ugotovili razne poškodbe na glavi, obrazu in rokah. Prva dva bosta okrevala v 10, Coppa v 20 dineh. Kakor so ugotovili, so se vsi trije peljali z avtom, ki ga je šofiral Coppa, po Ul. del Friuli v cmeri mesta, a pri Greti je šofer verjetno zaradi zloma osi volana izgubil oblast nad vozilom, ki je treščilo ob u-stavljen avto. v Tudi 60-1 etnl upokojenec Josip Senica iz Loga pri Dolini št. 19 je včeraj pozno popoldne postal žrtev prometne nezgode. Mož je namreč hotel okoli 17. ure prekoračiti Istrsko ulico, a v tistem trenutku. je privozil avto, ki ga je šofiral neki častnik ameriške vojske, ki je Senico po-dirl na tla. Na srečo se mož pri padcu ni c osti poškodoval in tako bo po mnenju *d ravnikov, ki pa so ga iz previdnosti pridržali na opazovalnem oddelku, okreval že v nekaj dneh. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! sal za trgovinsko zbornico, dr. Rudini'za Združenje svobodnih brodarjev, .dr, Miliani za Tržaški Lloyd in dr. Zotti za družbo ((Adriatica«. Komisijo bo sestavljalo 40 članov, in to 20 avstrijskih in 20 italijanskih predstavnikov. Na Dunaju se sedaj raz-govarjajo, da bi določili datum prvega zasedanja te komisije, ki bi se morala sestati — na osnovi vesti iz dobro obveščenih krogov — marca v Trstu. Po vsej verjetnosti bo komisija že na ‘tvojem prvem zasedanju razpravljala o vrsti perečih vprašanj, o katerih so govorili pred nekaj dnevi člani izvršnega odbora Zbornice za okrepitev prometa med Avstrijo in Trstom. Značilno je tudi, da so številni člani te zbornice z obeh strani imenovani za člane nove paritetne komisije. Omenjena zbornica je na svojem zasedanju razpravljala o železniških zvezah, rednih pomorskih zvezah .obojestranskih pogajanjih v primeru povečanja železniških tarif, avtomobilskem prometu, upravljanju pristanišča, pristaniških tarifah itd. Gre torej za rešitev vrste izredno pomembnih vprašanj, ki ne zavirajo samo prometa med Trstom in Avstrijo, temveč z vsemi tržaškimi zalednimi državami. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo paritetna komisija, ki bo imela formalno sicer samo posvetovalni značaj, lahko odstranila marsikatero o-viro in tako prispevala k o-krepitvi tržaškega pomorskega prometa. ««------- O Županstvo obvešča, da bo od ponedeljka dalje za promet zaprt Drevored 20. septembra, in sicer med Ul. Murattii do Ul. Paduina, kjer bodo zamenjali cevi plinske napeljavč. «»------- Prireditvi Glasbene Matice Glasbena Matica javlja, cia je za današnjo plesno prireditev v dvorani na stadionu «Prvi maj» vse pripravljeno in prav tako za jutrišnji «Za-bavni popoldan» v Avditoriju. Zahvaljuje se obenem svojemu zvestemu občinstvih, da se je njenemu vabilu odzvalo v tako lepem številu. Ne preostaja ji drugo, kakor da prosi za čim večjo točnost, posebno za jutrišnji zabavni koncert. Cim hitreje in točneje se bo spored razvijal, tem prijetnejša bo zabava. Le zaradi doltnosti opozarjamo, da je za jutrišnji koncert na razpolago samo še prav malo vabil. Vsem svojim prijateljem in podpornikom telimo na obeh prireditvah obilo neskaljene zabave! Odbor. HIHIHIIIHHHIHIIHIIIHIIHIIIIHIIIIIHHIHIIHIHIIIHIHHHIIHHIIIIHIHHIIIHIIIIIIHIIIIIIIIItlllllllll Izpred kazenskega sodišča Oproščen simulacije ropa a obsojen zara Sodniki so nepoboljšljivemu tatu prisodili 2 leti in 1 mesec zapora, 14.000 lir globe ter 6 mesecev pripora Aretirana vlomilca V ponedeljek 4. t.m. je neki agent upravne policije odkril, da so v nočnih urah neznani tatovi vdrli v tobakar-n.0 št. 65 v Ul. Milano m je o zadevi takoj obvestil kvesturo. Agenti, ki so ugotovili, da so tatovi vdrli v notranjost majhnega prostora skozi streho in se nato oddaljili eko2i vrata, so po dveh dneh priprli nekega Bruna Floro in Gipseppa Bressanuttija, a slednja sta trdovratno zanikala krivdo. Posebno Bressa-nutti je izjavil, ca ni bil v Trstu, temveč da je v Venti-migli čakal na ugodno priliko, da bi prešel na francosko vtran. Ker dokazov za njuno krivdo ni bilo, so ju izpustili. Preiskavo so seveda nadaljevali in končno se je agentom posrečilo iztakniti ukradene cigarete v stanovanju nekega Zubranicha ali Zu-branovicha. Ta je povedal, od koga jih je dobil in tako sta Flora in Bresranutti ponevno prišla v roke preiskovalnim organom. Seveda sta dejanje priznala in tako se b ata morala zagovarjati pred sodiščem zaradi tatvine, s katero sta povzročila ženskama, ki imata tobakarno v najemu, okrog 600.000 lir škode, delr.o v cigaretah, delno pa v denarju. Policija o zadevi še ni izdala nobenega uradnega poročila. Hude poškodbe zaradi nerodnih padcev V trenutku, ko je 68-letna Marija Brajko por. Dassena iz litrske ulice včeraj zjutraj okoli 6. ure vstala s postelje, je nerodno padla in ker se je močno udarila v glavo, so jo morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo pridržali na nevrološkem oddelku. Ker je njeno stanje resno, so si zdravniki pridržali prognozo. Zaradi nerodnega padca, kar je bilo predvčerajšnjim, ie je včeraj zatekel v bolnišnico tudi 71-letni Mariano Licciardello iz Ul. Gozzi. Mož ima verjetno zlomljeno peto hrbtenično vretence, zaradi česar bo ostal kakih 4o dni na ortopedskem oddelku. Nujno so morali sprejeti na drugem kir. oddelku tudi 69-letno Francesco Spiller vd. Mosetti iz Ul. sv. Marka, ki je okoli 15. ure verjetno zaradi vinjenosti padla nedaleč od bara ((Balalajka« v Ulici Giulia. Zdravniki so ji ugotovili poleg udarca na glavi tudi verjetno prebitje lobanje, zaradi čerar so si pridržali prognozo. Zaradi nerodnega padca, in sicer med nogometno trening tekmo, na igrišču Pončane je tjaeval v bolnišnico tim^ 90-*f»bn4 Sergij Jenko iz Ul. Lo-renzetti, ki si je izpalmij.ip rriogbče tudi zlomil desno k(>" leno. Okreval bo v 40 dneh. «4------- Zaradi tetanusa umrla Predvčerajšnjim so morali sprejeti na tretjem zdravniškem oddellcu 68-letno Car-melo del Savio por. Leotti iz Ul. Muzio, kateri so ugotovili oteklino na mestu, kjer so ženski napravili injekcijo. Včeraj pa je ženska umrla, po vsej verjetnosti zaradi tetanusa. ( GLEDALIŠČA ) VERDI Danes ob 20.30 zadnja predstava Bellinijeve opere »Puritanci«. V nedeljo ob 16. uri Verdijeva opera «Othelo». Okoli 2. ure ponoči 30. oktobra 1955 je prišel na policijski komisariat pri Sv. Soboti 51-letnd Giovanni Mazzaroli e Katinarske ceste in ker je ne le s težavo govoril ter imel tudi precejšnjo rano na ustnici, so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. Se prej pa so zvedeli, da je postal žrtev roparskega napada, ki se je na srečo končal brez hujših porletMc. Naravno je, da je morala policija uvesti preiskavo, zaradi česar je neki podčastnik naslednjega dne zaslišal Maz-zarolija, ki je bil sprejet na zdravljenje na kirurškem oddelku. Tu je mož pojasnil, kar je bilo stavljeno seveda v zapitnik, da ga je prejšnjega večera ustavil neki neznanec, ki je zahteval od njega denar. Toda ko je zakričal «policija», naj bi ga neznanec udaril s topim pret metom po ustih. Moževo pripovedovanje je bilo še . precej prepričljivo, vendar so policijski organi zvedeli, da so se za Mazza-roiija pozanimali tudi karabinjerji iz Skednja, ki so sumili, da je prav on tat zajcev last Antonia Battigellija od Sv, M.M. Sp. i>Iednji je namreč tietega dne zjutraj prijavil karabinjerjem tatvino ter povedal, da je tatu zasačil in ga pošteno udaril po ustih z debelo vejo. Tedaj je bilo jasno, da se je Mazzaroli s prijavo policijskim organom hotel izogniti aretaciji in odgovornosti za tatvino, vendar se mu zadeva ni posrečila: prijavili so ga rodnim organom in poleg obtožbe tatvine so mu nakopičili na rame še obtožbo simulacije ropa. Mazzarolija so izpustili na začasno svobodo, a dobljena lekcija mu ni dosti pomagala. Decembra istega leta se je namreč zopet omadeževal e tatvino, tokrat v škodo 58-letnega Antona Vertovca z Reške ceste, ki ga je v gostilni »Pri dveh bratih«, kjer sta skupaj pila povabil k sebi na dom na kozarec žganja. Toda Vertovcu se je kmalu zavrtelo v glavi, zaradi če- sar je Mazzarolija, ki ga je poznal le na videz, naprosil, da bi mu pomagal sezuti gumijaste škornje in da bi ga spremil do postelje. Sele naslednjega dne, ko se je prebudil, je Vertovec ugotovil. da so z Mazzarolijem izginile poleg škornjev tudi njegove hlače, plašč, električni likalnik, namizni prt in košara z 10 kg krompirja. Do identifikacije tatu je največ pripomogla 54-letna Giuseppina Zulian, ravno tako z Reške ceste 65, ki je prejšnjega večera opazila visokega neznanca, ki se je oddaljeval po njivi nedaleč" od stavbe, kjer stanuje Vertovec, s košaro na ramenih. Zennka se je brez strahu, še posebno, ker je imela psa s seboj, približala neznancu, ki pa Je, boječ se hujšega, spustil košaro na tla in zbežal. V njej je bila poleg Vertovcu ukradenega blaga tudi aluminijasta posoda, ki je kasneje pripomogla k identifikaciji Mazzarolija. Botem ko je neznanec zbežal, se je Zulianova vrnila proti svoji hiši ip tedaj je opazila, da ji je neznanec ukradel 6 zajcev, medtem ko je druge tri našla mrtve nedaleč od staje. Seveda so policijski organi obtožili Mazzarolija tudi tatvine zajcev, še posebno, ker so na njegovem suknjiču našli sledove krvi, medtem ko je imel v žepih nekaj člak, o katerih so ugotovili, da co brez dvoma zajčje. Na sodišču se je moral torej zagovarjati ne le zaradi tatvine v škodo Battigellija in simulacije ropa, temveč tudi zaradi tatvine blaga Ver-tovou, tatvine zajcev Zulia-novi in ker so mu pri aretaciji našli tudi vitrih, obtožbe posesti vlomilskega orodja. Simulacije ropa in tatvine zajcev Ziulianovi so Mazzaro-lija oprostili, medtem ko vo ga za ostali tatvini obsodili na 2 leti in 1 mesec zapora ter na 14,000 lir globe Nadalje bo moral Mazzaroli ostati za posest vitriha še nadaljnjih 6 mesecev v priporu. C IZLETI ruu>u»lš| uiti v ruuitu, Jiu-vensko planinsko društvo v Trstu priredi planinski izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih poletov na veliki, 120-metrski skakalnici v Planici, dne 10. marca t. 1., z avtobusom skozi Trbiž in čez blok v Beli peči (Fusine - Laghl) - Rateče. Vpisovanje in pojasnila v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11. od vključno 21. t. m. dalje vsak dan od 19. do 20. ure. [ LJUDSKA PltOSVKTA ) »rtstiu > ceste« v Križu, ui umska skupina prosvetnega društva Opčine priredi v nedeljo 24. t. m. ob 16. uri Schnrekovo komedijo z godbo in petjem v treh dejanjih «Pesem s ceste« v novem Ljudskem domu v Križu. ( KAZNA OIIVUMTH.A ) PLANINSKO-FOTOGKAf SKA RAZSTAVA Pred fotografsko razstavo SPD planinskih in tržaških pokrajinskih motivov, pozivamo planinske fotoamaterje, člane SPDT ali simpatizehje, da pripravijo povečave izbranih slik v forma, tu 24x30 predložene na kartonu pod steklom. Sprejmejo se največ tri slike od udeleženca, najkasneje do lb, marca v Ulici Roma 15-1, Tržaški fllatellstR-ot klub eL. Ko?ir». Jutri, 24. t. m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure. Dospela je revija «Nova filatelija« štev. 10-11, ki prinaša nov cenik Jugoslovanskih znamk. OD VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN HOHUKE Dne 22. februarja se je v Trstu rodilo 6 otrok, poroke so bil« 4, umrlo pa Je 8 oseb. POROČILI SO SE: uradnik Mario bergo In uradnica Olga IngravaiJe, pomorščak Lino For-nasir in frizerka Virginia De Rt do, težak Leopold Železnik in gospodinja Eieonora Slich, inženir Siellio Hizzardi in farmacevtka Arina Maria Cotrozzl. UMRLI SO: 56-letnl Giuseppe Bo Luni, 50-Ietni Valerlo Bertoz-zi, 71-1 etnl Antonio Derschltz, 57-letni Giovanni Robba, 57-letna Carine!a Della Savla por. Leotti, 78-letna Amelia Orean vd. Fedrigo, 85-letria Ernesta Vlrgl-nl, 93-letna Marika Koprivec vd. Kuzma, K«------- NOČNA SLUŽBA LEKARN februarja 1937 Crevato, Ul. Homa 13; Croce Vcrde, Ul. Selietontane 39; Umei-ner, Ul. Giulia 14; Al Llo.vd, Ul. deirOrologio 6; Slgnori, 'Trg O-spedale 8. SNG za Tržaško ozemlje Danes 23. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 24. t. m. ob 16.30 na Kontovelu John Patrick VROČA KRI Danes 23. t. m. ob 20.30 v Križu; v nedeljo 24. t.m. ob 16.30 na Opčinah Renato Lelli NA NOČNIH POTEH V ponedeljek 25. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «P r v i m a j«. Vrdelska cesta 7 III. gledališki ponedeljek SPORED: 1. Gledališka dopisnica 2. Mladina v umetnosti 3. Mikrofon v Avditoriju 4. H. Fitz uSrebrna lilija« -- dva odlomka Sodelujejo: prof. J. Tavčar, prof. P. Merku. M. Jereb, mladinski zbor Dijaškega doma, Jožko Lukeš, igralska šola SNG pod vodstvom S. Starešiniča in obiskovalci. Večer vodi Jože Babič. Prodaja vstopnic v soboto in ponedeljek v Trž. knjigami. Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Lastniki gledaliških kuponov imajo na »gledališke ponedeljke« prost vstop! ob na V četrtek, 28. t, m. 17.30 uri v dvorani stadionu «Prvj maj« premiera Srebrna lilija pravljična igra v sestih slikah za otroke in vse one, ki so še lahko otroci Spisal: HANS FITZ Prevedel: EMIL SMASEK Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: IVO KUFERZIN Frvič v slovenščini! SNG-TRST Jntiffo in llletllU vabita nn ohoSho pu&ino lajanje v nedeljo 3. marca ob 15. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 DANES 23. FEBRUARJA ob 21. uri v dvorani stadiona »Prvi maj« II. ples Glasbene Matice Igra »Avsenikov kvintet« (gorenjski). Vmes zabavni spored Ježka (Milčinski) In drugih. Dijaki z izkaznico dobijo vstopnice po znižani ceni. JUTRI 24. FEBRUARJA ob 18. uri v Avditoriju Zabavni pustni popoldan Sode'ujejo : «Avgenikov kvir.tfl«, pevski duet Sonja Hočevar in Marija Ahačič z narodnimi pesmimi ter Frane Milčinski . Ježek in Pavle Kovič. Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter jutri v Ul. Roma 15-11, od 15.30 do 17.30 RADIO SOBOTA, 23. februarja 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Tuje navade In okusi: ((Kanada, zemlja atomske bodočnosti«; 12.10 Za vsakogar nekaj- 12.45 V svetu kulture; 12,35 Melodije Iz filmov; 13.30 Kmečka godba iz Ljubljane; 13.50 Orkester Man-tovani; 14.45 Razni ritmični ansambli; 15.15 Lepe operne arije; 13.45 Lecuonovi motivi; 16.00 Utrinki iz znanosti In tehnike; 16.15 Slovenski motivi; 16.40 Ka- varniški koncert - Orkester Psc-chiori; 17.00 Loeffler; Pet irskih fantazij; 17.25 Orkester Norrie Paramor; 17.45 Brahms: Koncert za klavir in orkester v B-ducu; 18.30 Glasba za naše malčke; 18.45 Slavni pevci; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Orkester Phil Spitalny; 20.30 Liszt: Preludiji — simfonična pesnitev št, 3; 20.44 Wagner: Ljubavni duet iz U. dej. opere »Tristan in lzolda«; 21.00 Teden v Italiji! 21.15 Lehar: Vesela vdova, opereta v 3 dej.; 22.35 Debussy: Nokturni; 23.00 Južno-ameriške popevke, TRST 1. 11.30 Simfonična matineja; 12.10 Popevke; 18.00 Pietro Mascagni: ((Prijatelj Fritz«, 2. dejanje; 19.25 Mendelssohn: Simfonija št. 5 v d-molu op. 107; 2100 Variete; 22.00 Sestanek v petih. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00. 7.00. 7.15. 13 30. 14.15. 15.00. 19 90. 22-00 PoročRa v italijanščini: 6.30, 12 30 19 45 23.00 7.15 Glasba za dobro jutro, 7.30 Jutranji koledar; 13.45 Za konec tedna: ritem: 14.15 Pol* moški zbor iz Dornberga; 14.33 Življenje ob našem morju: Prva pomlad v Portorožu; 14.40 Gja5-ba za vsakogar; 15.10 Zabavna glasba: 15.25 Domači odmevi. SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila oo 5.00. 6.00 7.00. 13.00 15 00 17.00 19.00. 22.00^. 5.00 Pesler glasbeni spored, 8.05 Jutranji orkestralni koncert; 8.40 Makedonske partizanske 8! narodne pesmi; 9.30 Lepe pesroj — znane melodije; 10.10 Tisoč pisanih zvokov iz domačih >J tujih logov: 11.15 L. N. Tolstoj: Lov na medveda; 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 12.0« Karl Ditters von Dittersdorf: Koncert za violin®; 12.40 Od popevke do popevke- 13.15 Skladbe Franka Jankovi" igrajo Zadovoljni Kranjci; 13-3“ Od arije do arije; 14.35 Nas1 poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.40 Nove knjige; 18“ Glasbene uganke; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Okno v svet: 18.1« Umetne pesmi poje ženski vokalni kvartet; 18.30 Jezikovni pogovori; 18.45 Igra tamburaši« orkester Matka Siiakoviča: 2°® Veseli večer: 21.00 Igramo z* ples in čazvedrllo. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 20.30 Vesti; 21.00 »Hotel Folies«; 22.00 Film: »Ženinova družina«. KINO D ExceiSior. 15.3u: »Zlat Caaiu4°i' Judy Holiida.v. Columbia fdn*' Femce. 15.30: «Vozel v grlu«, Stewa zgodbe«. Risani dim v lecv rolo r ju. r„j. Odeon. 16.00: «Pravlca d® siva«, J. Mistral. ffiO* Radio. 16.00: »Umetniki in deli«, J Levm. ( MAH OPLAŠI ) SMOKING PRODAM - prilika, Bavčar, viale XX tembre 22. PROSTORE v prvem nadstrovrt primerne za skladišče, oorio® v najem. Ul. Moreri 7, te' 35-608, Rojan. ,-ui MAGAZZINI FELICE obveic*(t, svojo kllentelo, da so od ,(|, bruarja dalje, a le ia nekaj ® ( za 23 odstotkov znižane cvk vsemu blagu, ki Je že *ak® ceni. * * * m«- GRE ZA OBI.EKE, Jopiče za v(f. sarjr in natakarje, halle I*ttio-govske pomočnike, pižame, P jep veri«, usnjene Jopiče, Itlace Vv,z vr«t, montgomery, esklmo v nalvečji Izbiri prt MAGAZ*-j. FELICE, Ul. Carducci 4icnct' snroti pokritega trga. opl*' POPUST SAMO ZA NEKAJ v Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila v starost 97 let nasa draga mama, babica in prababica Katarina Sosič vd. Sosič Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri popoldn* iz hiše žalosti na Opčinah. Žalujoči hči Alojzija, sin Viktor, snaha Marija, vnuki in pravnuki Opčine, Milan, 23,11.1957 DRUŽBENI NAČRT MISLI LABURISTIČNEGA Perspektive angleške pol* Voditelj laburistične levice je objavil v listu «A-vuntils naslednji članek, ki ga zaradi njegove zanimive vsebine prinašamo. Cez mesec dni se bosta angleški ministrski predsednik Mac Miljan in predsednik E;-senhower za tri dni sestala n» Bermudih. To ni pravzaprav nič slabega: čim bolj pogosti so v sedanjem zmedenem mednarodnem polo-z®ju sestanki državnikov, loliko bolje je za vsig * nglo-ameriški odnosi nedvomno niso blesteči. Dejstvo, da se Anglija čuti krivo zaradi svoje akcije v Egiptu, še bolj slabša položaj, kajti angleški konservativci so sicer krivi, toda vsekakor n’so ske. sani. Med vsemi tremi političnimi strankami je skoraj ena. ko sorazmerno razširjeno mnenje, da so ZDA bolj odgovorne kot drugi, da ni pri-»lo do političnega sporazuma na Srednjem vzhodu. Številne pritožbe proti Eisenhower-3“, ki so jih potrdili tudi dogodki, češ da so njegovi napori za ohranitev miru nestanovitni in empirični ter da se ne naslanjajo 'na jasna stališča, so povzročile, da angleško javno mnenje nestrpno sprejema Eisenhowerje-ve in Dullesove govore. Ra zen tega je treba za točno opredelitev položaja tudi poudariti, da je predsednik E'-senhower predložil svoje predloge za ameriško politiko na Srednjem vzhodu, ne da bi se sploh posvetoval z Anglijo. Da je Anglija začela sama vojaško akcijo, je vsekakor resen prekršek; toda da Je Amerika sama začela diplomatske pobude, posebno še v tako resnem vprašanju, je v jasnem nasprotju z odgovornostjo, ki jo ima drug za-veznik do drugega. Ker je predsednik Eisenhower na ta način ravnal, je delno izgubil Pravico, da bi grajal Anglijo Ko se bo torej Mac Millan sestal s predsednikom Eisen-hov/erjem, bosta oba v polo-Zaju krivcev: Mac Millan za-radi svojega sodelovanja s Politiko, ki je povzročila padec Edena; predsednik Eisen-hower, ker je izkoristil poni-ksnje, ki ga je doživela Anglija, in ker je začel na Srednjem vzhodu popolnoma neodvisno ameriško politiko. V Evropi niso ignorirali dejstva, da je predsednik Ei-senhower'sprejel kralja Saud-ske Arabije zelo prisrčno in spoštljivo, kakor da bi hotel Poudariti svoj sklep, da bodo' ®A prevzele izključno in popolno odgovornost nasproti Srednjemu vzhodu. Tudi če brez oklevanja priznamo važnost sporazuma med ZDA in Anglijo, ki pa bi moral slo-neti na dobrih temeljih, moramo sedaj priznati, da sa-!no 'a sporazum ne zadostu-J®> da bi lahko mirno gledali v bodočnost. Evropske države nimajo več v svetu takšne veljave kot nekoč, čeprav so zaveznice z ter se z njimi popolno-ma strinjajo. Razdelitev vpliv-n'n področij v svetu je doživela v zadnjih letih odloči-en preokret. Prizorišče, kjer se to dejstvo kaže v vsem svojem pomenu, je skupšči-na Združenih narodov. Tu o-Pazamo tri kombinacije: komunistični blok, zahodni blok. ateremu se pridružujejo ne-atere obrobne države, ter afro-azijski blok, ki so med seboj v tako ravnovesnem sorazmerju, da grozi Združenim uarodom popoln neuspeh. Ce nam ne uspe prebroditi to mrtvo točko, je zelo možno, be povrnemo k še mnogo nasilni hladni vojni. Zlatiš tem področju je angle- da bolj sti ^a zunanja politika dosegla Pbpoln neuspeh. Napadi, ki je konservativni tisk ta- 0 često usmerjal na Nehru-1®' odkrivajo hudo nesposobnost razumevanja načel, ki motala voditi angleško zu-banjo politiko v sedanjem po-azaju. Ko je laburistična vla-8 Predala svoje naloge kon-servativni, je zapustila konservativcem točno določeno ediščino, to je prijatelistvo, 1 je tedai obstajalo med An. ®:'J°. Indijo, Birmsnijo, Pn-^'stanom in Ceylonom, da ni- 1 Ue omenim Indonezije in sznih drugih držav, ki so ce-e novo angleško kolonialni Pblitiko. Ta dediščina ni v a, lJOPolnoma zapravljena, žaf ba močno obubo- i , , Anglija ni znala bolje eristiti novih odnošajev z novo nastalimi držnvami Južnovzhodni Aziji. Račun. Ml tev’'bno izraža ravnovesje žen a P,5v'ru skupščine Zrinila 1 narodov, nam kaže, ka-Je važno zn Anglijo, če z -a' n* zavezništvo r Um-« ,.snmo po sebi dovolj na v’ no- če ga pridobimo un izgube podpore afni- 'Mlin """■■■■■•niiiiiiiiiiiiiiii MIIIIIIIIIIIIIIIDII IN SLOVSTVO. iz-, Slavistično društvo v Jani. Letnik II. številka 1957 Jana> 15' februarja Trst°KOV,lI ~ Zbornik I — hor j, . 'bjnjejo Horis Pa-Tavčar „ Rebull‘ 'n Josip dobite i,ane. 3,)0 lir ln iJl. r. Tržaški knjigarni *Vi rrančiška 2q. Mac Millan je izjavil v parlamentu^ da se bo po svojem sestanku s predsednikom F.i-senhowerjem sestal in raz-, pravljal še V tem letu z ministrskimi predsedniki Com-monwealtha."'Po mojem je ta njegova namera zgrešena, ker daje drugoten pomen stvarem, ki so zelo važne. Angleški premier bi se moral najprej posvetovati z domipio-ni, tudi če bi moral' zaradi tega prelpžiti svoj sestanek z Eisenhovverjem. Poudarek, ki smo ga dali skupnemu evropskemu tržišču in angleška udeležba pri njem, še bolj podčrtujeta nujnost, da ne smatramo naš pristanek za začetek ošibltve Commonwealtha; kajti samo po Commonwealthu in s pomočjo vpliva, ki ga ima Anglija v njem, lahko dosežemo sporazum z državami afro-a-zijskega bloka v 7druženih narodih; in le na ta način bomo lahko preprečili nadaljevanje krize, ki je zajela Sred. nji vzhod. Skratka; sodelovanje z Indijo je sedaj ravno tako važno kakor zavezr, štvo z ZDA, morda ne na izrecno vojaškem področju, gotovo pa v zvezi z vsemi tistimi vprašanji, v katerih bi skupen sporazum med Anglijo in Indijo lahko preprečil, da bi nasprotja med Združenimi narodi po. vzročila. da bi se ta vprašanja nikoli ne rešila. Ce ne bomo mogli doseči tega rezultata, preti nevarnost, da bodo postal; Združeni naio-di prizorišče, nn katerem bi se skrajni nacionalizem novih držav zaletaval proti vsemu temu, kar b' smatral za zahodni imperializem, medtem ko si Sovjetska zveza žal na vse načine prizadeva, da bi na vseh občutljivih točkah zaostrila mednarodni položaj. Trajno izključevanje Kitajske iz Združenih narodov kaže šibki angleški vpliv na ZDA. Ravno v tem pa bi lahko najlaže vplivali na a-fro-azijsko javno mnenje. Angleški interesi in interesi Commonwealtha so globoko prizadeti v tem vprašanju. Ovire, ki se postavljajo trgovini s Kitajsko povzročajo komplikacije med Lancashi-rom in Indijo, Japonska konkurenca ni usmerjena na svc- ja normalna tržišča na Kitajskem, kitajska trgovina . z o-stulim svetom pa se ne razvija po normalnih poteh, marveč je podvržena skritim spletkam in tajnim sporazumom, s katerimi se' skuša izmotati iz mreže, ki so jo skušale ZDA s svojo politiko položiti okoli kitajske celine. Smoter Mac Millana bi moral biti ta. da bi utrl prosto pot angleškemu gospodarstvu, in sicer čimprej. Nasprotovati pa moramo vsaki politiki, ki bi hotela nadaljevati našo go-gospodarsko in finačno odvisnost od ZDA. Ni dovolj, da namažemo z mažo rane, ki so nam jih povzročili nedavni dogodki; ustvariti moramo tiste pogoje, ki bodo le sami po sebi vodili svet v bolj mirni razvoj. ANEUR1N BEVAN Obnovitvena dela v pristanišču za povečanje njegove kapacitete Postavili bodo 9 žerjavov, dokončali nov hangar in elektrificirali železn. progo do Srbskih Moravic To pot bi mogli pustiti sliko brez besed, ker danes že ni Tržačana, ki bi ne vedel, da gre za Avsenikov kvintet, ki bo nastopil danes na stadionu »I. maju, Jutri pa v Avditoriju Družbeni plan reškega okraja predvideva za leto 1937 nadaljnje povečanje prometa v reškero pristanišču. Po tem predvidevanju se bodo pristaniške usluge povečale za 4,4 odsttftka v primerjavi z letom 1956. Pričakujejo tudi znatno povečanje tranzitnega prometa skozi reško pristanišče, in sicer za 24 odstotkov. Veliko pažnjo bodo posveti, li letos obnovi pristanišča in povečanju njegove zmogljivo- AFGANISTAN JE DEŽELA KJER SO TUBI tipkarice ■ moški Nikjer ni tako, kot v tej deželi izvedena stroga ločitev med življenjem moškega in življenjem ženske - Tu morete živeti in umreti, ne da bi videli žensko v obraz, ali pa samo njeno golo roko Povzemamo zanimivo reportažo o Afganistanu, ki jo je napisal ameriški književnik James Mitche-ner, avtor slovitih «Zgodb o Pacifiku«, ki so dobile «Pulitzerjevo nagrado«. Nekega dne pretekle pomladi sem stopil v trgovino nekega veletrgovca z vinom in dišavami v indijskem mestu Pešavaru. Tam sem stek, ki ga je bilo treba izročiti nekemu šoferju kamiona. Na listku je pisalo: ((Gospod, v skladu z vašim Gina Lollobrigida se skuša sprijazniti s kozo, ki bo njena zvesta spremljevalka v filmu »Ndtre Dame naročilom vam pošljem artikl, ki se imenuje g. Mitchener. Izvolite prepeljati ta artikel v Afganistan ob priložnosti vašega prvega potovanja. Vaš vdani M. K. Gai». Tako se je začelo eno .od najlepših potovanj v 'mojem življenju, kajti nekaj je nedvomno: Afganistan je, milo rečeno, izredno čudovita de- V tem odročnem kraju sveta se je način življenja zelo malo spremenil v poslednjih 5000 letih. Njegovi prebivalci pa so vendarle napojeni na tujce, ker so oni in njihove vojske pogosto v zgodovini šle čez to deželo. Tod so šle vojske Aleksandra Velikega, Gen-gis-kana in Timurlenka na svojih pohodih proti bogati Indiji. Kasneje je Afganistan služil kot oporišče za zbiranje peli-kih vojska turkmenskih in perzijskih vojskovodij, ki so prodrli v Indijo in si tam ustanovili kraljestvo. Afganistan nima dostopa do morja, a najmočnejši njegovi sosedi so Sovjetska zveza, Indija in Pakistan. Nekoliko večji je od Francije, toda nad 92 odstotkov njegove površine je neplodnih, ker nanj tudi po več let ne pade niti kaplja dežja. Ozemlje se spušča precej strmo do spodnjih obronkov velikanskega pogorja Hindukuša, ki se razširja na severovzhodu, do Puščave smrti na jugozapadu. Življenje v tem kraju omogočajo le Slepilni potoki, ki pritekajo iz snežnikov: tam kjer imamo take potoke, imamo tudi prebivalce, in tam se puščava spreminja v trazcveteni vrt». * * * Biti Afganistanec pomeni imeti mnopo prednosti, a tudi mnoge pomanjkljivosti. Kakšne prednosti ima (tajga-nistanstvos, da se tako izrazimo? Da imate dolgo in bujno brado, da ste visok in vitek, da imate močna in široka pleča, da ste krepak in odporen, zdrav kot dren, da imate ved- no pri sebi puško, ki se vam je nihče ne drzne odvzeti, da povsem ignorirate vladne odredbe, ukaze in zakone in da pripadate enemu od najbolj gostoljubnih narodov sneta. Kljub temu, da se temperatura pogosto dvigne poleti do 46 stopinj Celzija, ima tipični Afganistanec vedno na sebi a-strahansko krzno. Zrak je namreč tako suh, da Afganistancu ni nikoli vroče, in on ne ve kaj je potenje v zadušljivem vlažnem ozračju. * * * Središče družbenega življenja v afganistanskih vaseh in gradovih so «čajarne», nekaj podobnega našim gostilnam, le z razliko, da se v njih ne toči niti kaplja alkoholnih pijač, ampak le čaj, ki je afganistanska narodna pijača, kljub temu, da čaj v tej deželi ne uspeva in ga je treba uvažati iz Indije. Tipični Afganistanec pije čaj od jutra do kasno v noč. Pogosto sem imel priložnost videti kako so nekateri Afganistanci izpili tudi do petnajst velikih skodelic močnega in gostega čaja, in to v eni uri. «Cajame* so v] določenih razdaljah na vseh poteh in karavanskih cestah, zraven bencinskih postaj, vzdolž avtocest. Ce stopite v katero koli od njih, boste našli v njej vsaj nekaj gostov, ki sede okrog velikega samovarja. Ponudili vam bodo skodelico čaja, nato pa vas bodo povabili k sebi na večerjo in na prenočišče, tudi' če živijo deset kilometrov dlje. Na vsfm svojem potovanju po 'Afginistanu nisem nikoli stopil niti v eno čajarno, ne da bi pri tem dobil vsaj pet, šest podobnih vabil. Ko pijejo čaj, si gostje pripovedujejo dogodkg iz svojega življenja, svoje pustolovščine ih razmišljajo o življenjskih Vprašanjih. V ečajarnirt vlada vedno prijetno in prisrčno vzdušje, kot v kakšnem luksuznem ((ekskluzivnemu klubu, ■■liiliiiiiMlllliiiliitlMilMiliimiiiMiiMiHiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiMililitnitiiioiimiuiMiumiHllliliHiiiiiiimiiiiniiiiitliiinmiiillllimjiiiiiMiiiliiiiltiiHiiniiimiiiliilliillililHiiiiilliililllllimiillliillli NADALJEVANJE PROCESA MONTESI V BENETKAH ' ' -................——— . 1 ! . , j I -- Spor med odvetniki in javnim tožilcem Tudi pričevanje podpolkovnika Zinze ni prispevalo k razčiščen ju vprašanja krivde obtožencev Včerajšnja obravnava na procesu Montesi je bila v glavnem posvečena zasliševanju priče podpolkovnika karabinjerjev Cosima Zinze, ki je vodil preiskavo o zadevi Montesi po nalogu predsednika Sepeja, kateremu je ostal na razpolago od 15. aprila 1954 do konca aprila 1955. Na vprašanje predsednika sodišča je podpolkovnik Zinza dejal, da v celoti potrjuje rezultate svoje preiskave. Potem je omenil številna brezimna pisma, ki so jih prejele preiskovalne oblasti, med katerimi so bila tudi pisma nekega uslužbenca radia. Zinza je dobil ukaz, naj ugotovi, kdo tu pisma Piše. Kasneje mu je predsednik Sepe naročil, naj vodi preiskavo v zvezi s pazniki v Capocotti. Potem je Zinza prevzel naloge funkcionarja sodne policije in je ukazal drugim funkcionarjem karabinjerjev, naj zbirajo Informacije, Njegov najožji sodelavec je bil podčastnik Cercola. Zinza je tudi ukazal, naj prisluškujejo telefonskim razgovorom med Montagno, Montesijevimi, Mu-tom in drugimi, ki ao bili zapleteni v zadevo, Nato je govoril o rezultatih tega prisluškovanja in dejal, da je na primer 3. julija 1954 povabil po telefonu bivšega kvestorja Polita na kosilo. Podčastnik Cercola je prisluškoval na podsekciji za prisluškovanje v Ulici Flaminia, kjer je bilo stanovanje Mon-tagne. Tako je videl, kako se je pripeljal tistega dne bivši kvestor Polito tja v taksiju. Pri tem mu je odvetnik Bel-lavista vpadel v besedo ’n dejal, da bo dokazal, da Polito ni šel k Montagni. Nato je Zinza omenil, da je tedanji glavni ravnatelj RAI Inž. Vicentini dejal nekemu novinarju, da je zvedel od inž. Guale, ta pa od nekega prijatelja Montagne, da mu je Montagna v zveti s smrtjo Wilme Montesi dejal, da je Wilmo zadela kap u Piccionijevi družbi, ker ie pretiravala pri uživanju mamil Kasneje se je izvedelo, da je bil ta prijatelj Monts-gne neki Nalili, ki pa ni potrdil teh vesti. Nato se je Zinza ukvarjal z «Gianno la rossaii in z epizodo Carine Versolatto in je zaradi tega odpotoval v Pbt-mo in Aleksandrijo, zlasti ter je mislil, da gre za isto osebo. Zvedel je, da je prišla 16. maja 1953 k župniku v Traversetolu don Toninu neka ženska okoli po let, ki je dejala, da je v resni nevarnosti. Nato je napisala v župnišču na stroj pismo in gi dala v ovoj, ki ga je nato zalepila. Aprila 1954 je dobil preisko-, valni odsek iz Parme pismo, v katerem je neka sGianna la rossa« pisala, da pozna dogodke v zvezi s smrtjo Mon-tesijeve ter da je skušala spraviti Montagno in Piccio-nija v »tik s trgovci mimil. da bi jih odkrili pri dejanju. To je storila, ker jo je pretresla njuna krutost. V pismu je tudi dejala, da je izročila zaprto pismo nekemu duhovniku na tem področju. Ko so to pismo odkrili, so videli, da je bilo v nipm zapisano, da ženska ne bo več pri življenju, ko ga bodo brali, češ da jo bosta Montagna in Piccio-ni umorila, 2. oktobra 1954 pa je naredila v Aleksandriji Carina Versalotto samomor ln so našli v njenem kovčku več pornografskih slik in številko telefona Piera Riccionija, ki ni bila v telefonskem imeniku. Zinza je pokazal župniku Toninu sliko samomorilke, pri čemer se je izkazalo, da ni šlo za «Gianno la rossa«. Duhovnik tud,i ni nikoli poznal Carine Vers*l°tto. Nato je omenil Zinia še neko Ostro-govich, ki naj bi obiskovala duhovnika jn za katero so nekateri menili, da je bila z njim v intimnejših odnosih. Ta je namreč mrzila duhovnika. Ostrogovichevo pa je Zinza le površno zaslišal. Zatem je govoril Zinza o izginotju poročila «Cutrl», v katerem je funkcionar političnega oddelka rimske kvesture poročal o prihodu princa Mavricija Hesenskega in nekega dekleta v Capocotto. Precej obširno je nato govoril o nekem Michelu Simoli, ki je trdil, da se je Wilma Montesi ukvarjala s kupčijo mamil, Kasneje pa se je pokazalo, da se je Simola zlagal in so ga tudi obtožili lažnega pričevanja. Zinzo so začeli spraševati odvetniki, ki so mu predvsem očitali, zakaj je poveril telefonsko prisluškovanje navadnemu karabinjerju. Zinza (Tfailaljevanje na 4. stranij kjer se člani poznajo že leta in leta. In v neki meri so te čajarne dejansko «ekskluzivni klubi«; vanje ne smejo stopiti niti ženske, niti dekleta. * * * Opisali smo prednosti življenja Afganistanca. Ne dvomimo, da je le-to dejansko lepo, kljub temu, da je ta narod siromašen. Toda če je lepo biti Afganistanec, je strašno biti Afganistanka. Ze od svojega trinajstega leta sme dekle na ulico samo zamotano od glave do pete. Da bi vendarle videla kod hodi, ima pred očmi majhno odprtino, dolgo dvajset centimetrov, a široko komaj dva, tri centimetre. To je njeno edino «okno v svet». Strogo ji je prepovedano kazati roke, in jih mora zato vedno skrivati pod haljo. Spoznal sem se z nekaterimi Evropejci, ki žive v Afganistanu že dvajset let, a sploh ne vedo kakšne so Afganistanke, ali so lepe ali grde; in to iz preprostega razloga, ker do sedaj niso videli obraza niti ene same Afganistanke. Slučajno sem se znašel pred žensko šolo v Kabulu, glavnem mestu Afganistana, u času ko se je končal pouk, in ko so deklice odhajale. Tiste, ki še niso imele trinajst let, so me začudile s svojo nenavadno lepoto. Toda vsaka deklica nad trinajstim letom je že imela na sebi pajčolan, brez katerega se ne bo mogla vse življenje pojaviti v javnosti. Afganistankam je prepovedano udeleževati se kakršne koli družbene manifestacije. Nikoli jih ne morete videti v hiši svojega gostitelja, nikoli v kakšni «čajarni». One ne smejo v kino, gledališče, na konjske tekme, ne smejo prisostvovati banketom. Le od časa do časa priredi kakšen kinematograf posebno predstavo za žene. Nedavno je neki indijski priseljenec — misleč, da ima velike trgovske sposobnosti — sklenil, da bo en dan v tednu njegova čaj ar-na dostopna samo ženam, da bi jim tako nudil priložnost za sestanek in razgovor. Smatrajoč, da človek, ki je pripravljen sprejemati celo žene v svoji (ajarni, pripravljen napraviti kar koli, ga je policija preprosto izgnala iz Afganistana, in to v roku 24 -ur. Toda Afganistanci plačajo zelo drago ta svoj ottracizem proti ženski. V vsem Afganistanu ne dobite niti ene same prodajalke, niti ene natakarice niti hotelske ali gostilniške kuharice, ampak morajo vse te posle opravljati moški. V kavarnah delajo samo moški, in v vsej državni upravi, v vseh državnih uradih ni ene same uradnice. Zaradi tega je Afganistan dežela, v kateri je celo mesto tipkarice zaupano — moškemu. Ce kakšna Afganistanka zboli, se ji zdravnik ne sme približati, ne sme je pregledati, pa tudi če bi bila v smrtni nevarnosti. Zdravnik mora ostati pred špansko steno. pregled pa vrši mož in po roča svoja opažanja zdravniku. Ce najde nekaj, kar bi moglo omadeževati dostojanstvo ljubosumnega moža, on tega preprosto ne javi zdravniku. Zaradi tega ni čudno, če povprečni Afganistanki ne pride niti na kraj pameti, da bi prosila moža, naj pokliče zdravnika. * * * Na jugu Afganistana se razprostirajo obsežne puščave. Najbolj znana od njih je Pu-ščuva smrti, velikansko in nepregledno skalnato morje, brez uesetacije. Površina te puščave znaša nekaj desettiso-čev kvadratnih kilometrov. Na robu Puščave smrti so bila nekoč velika mesta, od katerih so ostale le ruševine. Zanimivo je, in zveni paradoksno, a je vendarle res, da večina ljudi v tej nepregledni puščavi izgubi življenje zaradi vode, nego zaradi njenega pomanjkanja, kot v drugih «normalnih» puščavah. Ko pade noč se trudni potniki zatečejo v kakšno sotesko, da bi se ubranili močnega vetra, ki stalno piha. Toda nekolikokrat v letu pride do strahotnih neurij. Takrat divja po soteskah hudournik — tudi nad devet metrov visoka plast vode, ki drvi s hitrostjo sto kilometrov na uro. Afganistanci mu pravijo « hudournik-potres », ker gg spremlja oglušujoče grmenje in ker pred seboj vali ogromne skale, kot bi šlo za kose papirja. Ko zaslišite njegovo grmenje, je navadno že prekasno, da bi pobegnili iz soteske. sti. Pristaniške zmogljivosti namreč še niso dosegle predvojne ravni. Čeprav so v zadnjih povojnih letih mnogo storili pri obnavljanju in gradnji reškega pristanišča, do danes še niso obnovili 550 metrov operativne obale in 20 tisoč kv. metrov skladiščnega prostora. Letos bodo začeli obnavljati valobran «Petra Drapšma«, Ljubljansko obalo in obalo v Bakru. Na valobranu na Sušaku bodo začeli uporabljati' 6 o-balnih žerjavov. S tem bodo lahko v celoti izkoristili ta bran v operativne namene. Razen tega se bo mehaniza. cija pristanišča okrepila s še tremi 5-tonskimi obalnimi žer-javi in s plavajočim žerjavom z nosilnostjo sto ton. Dela pri obnovi brana «Drapšin» in obala v Bakru bodo finansirali iz proračuna, dela na Ljubljanski obali iz občega investicijskega sklada, o-stale investicije pa s sredstvi podjetja «Luka i skladišta« Družbeni plan poudarja potrebo zgradnje silosa za žito o čemer so mnogo diskutirali Pričakuje se, da bodo začeli letos končno reševati vprašanje silosa. Medtem je treba razmišljati tudi o povečanju zmogljivosti železnic, ki sedaj ne zadostujejo za obvladanje vsega pristaniškega prometa. To jasno dokazuje dejstvo, da je promet pristanišča za 80 odstotkov večji kot pred vojno, medtem ko je ostala zmogljivost železnic na isti ravni. Ranžirna postaja na Reki ima samo predvojno sposobnost 1570 vozov na dan ali 23 tisoč ton tovora. Toliko se teoretsko lahko pripelje ali odpelje blaga iz pristanišča in s postaje. Medtem pa je glede na veliki odstotek pralnih voženj zmogljivost postaje okrog 800 vagonov in včasih do 1200 vagonov ali 18 tisoč ton na dan. Od tega je na razpolago 70 odstotkov pristanišču, 30 odstotkov pa za ostale potrebe. Spričo tega lahko računa pristanišče dnevno na 650 vagonov ali 9.000 ton, kar ne zadostuje za pristaniške potrebe. Zato poudarja družbeni plan reškega okraja nujnost vskladitve zmogljivosti železnice z zmogljivostmi reškega pristanišča, ker se razlika med njimi vsako leto veča. Po eni strani bodo to neskladnost ublažili z elektrificira-njem proge do Srbskih Moravic. Leta 1957 bodo po družbenem planu popolnoma dokončali elektrifikacijo proge do Delnic, gradbena dela pa do Skrada. Za dokončno rešitev tega vprašanja bi morali investirati velika finančna sredstva za povečanje zmogljivosti železnice. Družbeni načrt poudarja, da bi morali že letos misliti kako bi težkoče z nezadostno zmogljivostjo železnig u-blažili z uvedbo kamionskega prevoza iz pristanišča. Glede tega pa so mišljenja različna. Nekateri menijo, da bi bile ulice ,ki vodijo v pristanišče, z uporabo kamionov za prevoz blaga preveč natrpane s prometom in da bi zaradi tega nastale težkoče. Drugi predlagajo, naj bi uporab di «maone», na katere naj Di prekladali blago z ladij. Z uporabo teh «maon» bi se skrajšalo čakanje ladij v pristanišču. Pogosto se namreč dogaja, da mora ladja čakati v pristanišču ali pred pristaniščem, da pride na vrsto za razkladanje, ker so pristaniške in železniške naprave popolnoma zaposlene. S prekladanjem blaga na «mao-ne» bi torej skrajšali čakanje ladij v pristanišču in bi se izognili škodi, ki jo to čakanje povzroča. Z družbenim planom niso doslej določili še nič točnega glede tega; v njem le poudarjajo, da je treba čimprej kaj storiti za hitrejši prevoz blaga v pristanišče in iz pristanišča. To bo tudi omogočilo povečanje prometa, ki ga načrt predvideva. «»------- Električni volilni stroj V indijskem Spodnjem domu bodo v bodoče glasovali s posebnim električnim strojem, ki ga bodo montirali še pred začetkom prihodnjega zasedanja. Doslej je prav tako kot v 'britanskem Spodnjem domu šel pri glasovanju vsak poslanec skozi ena izmed dvojnih vrat. V bodoče bo imel vsak pred seboj troje gumbov z napisi «za», ((protin in ((abstinenca« ter bo po lastni presoji pritisnil na enega izmed njih. IliiiiiiiilliiiiMHiiiiiiliiMiltiiiiHliimiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiMiiiifiimimitiiioitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiitiiiiiiMMHiiiiiiHiiiiiitiuiiiiii KAM LETOS NA V PORTOROŽU, KOPRU IN PIRANU so znižali cene penzionov za 30 odst. »Palače* hotel v Portorožu Cene penzionov za letošnje leto v gostinstvu na področju Slovenskega Primorja so bile določene pred nedavnim. Pri določanju cen so se upoštevale cene v hotelih sosednih tu rističnih dežel ln cene v ostalih Jugoslovanskih turističnih mestih. Določene cene so naslednje; v hotelu »Palače* v Portorožu v glavni sezoni 9iM) do 1760 din (izven sezone 70« do 960 din); v hotelu »Central* v Portorožu v glavni sezoni od 800 do 1200 din (izven sezone od 680 do 750 din); v hotelu »Helios*, prav tako v Portorožu — v glavni sezoni od 900 do 1200 din, (500 do 750), v hotelu »Metropol* v Piranu »90 do 1060 din, (670 do 960 din); v hotelu »Triglav* v Kopru, 1200 do 1300 din (930 do 980 din) in v hotelu »Turist* v Ankaranu, 700 do 750 din (500 do 600 din). Te cene veljajo samo za poedine goste. Toda za goste v skupinah se odobri poseben popust po dogovoru. Predvidene cene so za 3« odstotkov nižje od lanskin. Turistična sezona v Slovenskem Primorju se začenja » 15. junijem in traja do 15 septembra. Znižanje cen Je bilo mogoče zato, ker Je državni sekretariat za blagovni promet predvidel olajšave za gostinstvo. Ni dvoma, da bi pravočasno znižanje cen v penzionih v jugoslovanskih turističnih me. stih imelo ugoden vpliv tako na domačem, kakor tudi na inozemskem tržišču. Uprava hotela «Paiace» v Portorožu je te dni ze skleni- la ugodne sporazume z vodilnimi evropskimi turističnimi agencijami: z avstrijsko «Oe-sterreichisches Verkehrs Bue-ro», ((Tempo* in «Goetleri; z nemSko »Reba Reisen*, »Ame-ropan in nDalmalia*; s švicarskim »Hotel Plan* in švedsko «SVETOVH». V vseh hotelih na tem področju se že vrše priprave za čim boljši sprejem v bližnji turistični sezoni, ze na začetku tega leta se je ugodno odrazilo znižanje cen gostinskim uslugam. Tako je na pr. hotel «Palace», kot največji objekt te vrste v Istri, dosegel nad milijon dinarjev prometa samo na navečer novega leta; hotela (iTriglavu in »Galeb* v Kopru pa sta imela za novo leto 950.000 dinarjev prometa. Tudi promet v ostalih hotelih tega področja je bil dober. V vsakem primeru se pričakuje, da bo letošnja turistična sezona mnogo boljša od lanske. M. J. — Ali me ne bi malo zamenjala pri vožnji, Jožic#?, Z včerajšnje seje mestnega sveta v Gorici V komisijah naj se razpravlja o avtonomiji in prosti coni Svetovalca KPl predlagata, naj se zaradi slabih izkušenj v komisijah razprava razvija v okviru mestnega sveta ▼SeraJSnja seja mestnega občinskega sveta se je pričela z županovimi odgovori na dve interpelaciji svetovalca Battella (KPI). Pojasnil je, kaj je županstvo napravilo za dovržitev mostu čez Sočo, kjer dela že nekaj mesecev počivajo. Ko Je potem prešel na interpelaciji o prosti coni in avtonomiji, je predlagal, naj se ustanovi komisija v kateri naj bi posamezni predstavniki političnih skupin stavili predloge ter po možnosti sestavili besedilo predloga, ki naj bi ga pozneje dali v diskusijo občinskemu svetu. Svetovalec Batti (KPI) je takoj dostavil, da sta obe vprašanji izredno velike važnosti in da se prav zaradi tega mora občinski svet takoj izjasniti. Izkušnje so pokazale, da sestajanje po komisijah ni bilo vedno najbolj u-činkovito in koristno. Namesto sej konpsije je predlagal, naj bi o obeh vprašanjih razpravljali v mestnem svetu, kjer bi bilo mogoče izvedeti tudi za stališče odbora. Nesmiselnost diskusije v komisiji je svetovalec utemeljil tudi zaradi tega, ker bo tako ali drugače občinski svet moral razpravljati o teh vprašanjih. Diskusija na občinskem svetu pa bi imela tud. večjo težo in bi bolj prispevala k uspešni rešitvi, kakor pa v komisiji. K besedi se je prijavil tudi Battello (KPI), ki je omenil diskusijo v tržaškem občinskem svetu o deželni avtonomiji, diskusijo, ki je bila obsežnejša kot diskusija v gr,-riškem svetu leta 1955. Poleg tega so se stališča marsikaterih strank od takrat pa do danes bolj razčistila in bi bil prispevek teh strank v sedanji diskusiji večji kot je bil pred časom. Sedaj so znane tudi nekatere podrobnosti, kot na primer to, da bo naša dežela imela posebni statut. Naj občinski svet se mora izreči o tem vprašanju tudi zaradi tega, da razprši razne dvome, ki nastajajo med javnostjo zaradi naše odsotnosti v tej diskusiji. Prof. Zuccali (PSDI) se je strinjal s predlogom, da se prične diskusija o avtonom.- iiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiii Spor med odvetniki in javnim tožilcem (Nadaljevanje s 3. strani) ji v komisiji, kjer bi se srečale različne težnje in kjer bi utegnilo priti do formulacije skupnega kompromisnega stalila, ki bi ga pozneje predložili v diskusijo in odobritev mestnemu svetu. Priporočil je odboru, naj bi sestavil čimbolj razširjeno komisijo. Po končani diskusiji o tem, kako naj se prične razprava o avtonomiji, je svetovalec odv. Culot dejal, da je izvedel za predvideni obisk delegacije PSDI v Jugoslavijo, kjer Italija ni pustila samo Slike s študentovskega plesa v prosvetni dvorani so na ogled v kavarni Bratuš. Tam jih lahko tudi naročite. je dejal, da pač ni mogel biti povsod pričujoč kot sv. Anton. Okoli tega prisluškovanja se je razvila potem burna diskusija. V zvezi z neko drugo preiskavo na združenju rimskih odvetnikov so postavili odvetnikj priči nekaj vprašanj, ki se jim je državni pravdnik uprl. Med njim in med zagovorniki je prišlo' do hudega prerekanja, tako da so sodniki za 20 minut zapustili sodno dvorano. Kasneje se je odvetnik Car-neluttj državnemu pravdniku oprostil. Podpolkovnik Zinza je nato mirno odgovarjal na številna vprašanja odvetnikov. Povedal je, da je vodil preiskavo tudi o Wilminem stricu Giuseppu ter da je ugotovil, da je bila 9. aprila 1953 VVilmina matj zelo zaskrbljena že takoj potem, ko je Wil-ma odšla zdoma, kar se mu je zdelo sumljivo. Sledilo je Še zasliševanje nekaterih novinarjev, nakar so odložili razpravo na danes. nepremičnin, ampak tudi marši kaj drugega. Želel je delegaciji, ki naj bi se pozanimala tudi za ta vprašanja, u-spešen obisk. Prof. Zuccali je pripomnil, da so se skupno s tržaškimi socialdemokrati dogovorili, da bo šel tajnik Matteotti v Jugoslavijo, obenem pa je dal zagotovilo, da bo proučil odnose med sosednjima državama, vprašanje italijanskih šol v Jugoslaviji in »deportiran-cev». Za italijanske šole v Trstu se predvsem zanimajo tržaški tovariši. Battello je izrazil soglasnost z obiskom, ki naj pripomore k odpravljanju sporov in vzpostavitvi prijateljskih odnosov med sosednjima državama. S tem namenom je bila pred kakšnim mesecem v Jugoslaviji tudi delegacija KPI. Svetovalec je dejal, da se bo delegacija med tem časom lahko seznanila z originalnim gledanjem Jugoslavije na mednarodna in domača vprašanja. Ker pa so eno odnosi med strankami, drugo pa odnosi med državami, ie Battello opozoril svetovalce, naj bodo v svojih željah realnejši, da ne bo pozneje prišlo do iluzij. «Mi izražamo realistično željo po uspehu«. Zupan je diskusijo o Mal-teottijevem potovanju zaključil z besedami, da so zadnjih enajst le kvarila odnose med Italijo in Jugoslavijo vprašanja »deportirancev«. Rekel je, da nima smisla predlagati interpelacij in po nepotrebnem razburjati duhove in ustvarjati med prizadetimi iluzij. Vsa diskusija o tem vprašanju. ki se je začela s Culolo-vim govorom, je bila približno taka kot smo jih večkrat brali v »Areni di Pola«, ko so Matteotti in drugi socialdemokratski predstavniki obiskali Jugoslavijo. S takimi diskusijami se skuša vplJ-vati na voditelje socialdemokratske stranke in prejudicirati zanimanje delegacije za vprašanje delavskega samoupravljanja, komun, - mednarodnih vprašanj itd. kakor tudi odnosov med mejašema, ki naj postajajo vedno bolj prisrčni v interesu prebivalstva obeh držav, zlasti pa v interesu nas, ki živimo ob meji. DANES V TRZ1CU Električni varilci hočejo nove tarife Danes dopoldne se v Tržiču nadaljujejo pogajanja med predstavniki treh sindikalnih organizacij in ravnateljstvom tržiških ladjedelnic zaradi za- htev električnih varilcev po obnovi delovne pogodbe. Z delovno pogodbo varilci, nameravajo izboljšati svoje prejemke. Sindikalni predstavn-ki se namreč borijo, da se za prizadete delavce uvedejo e-nake tarife, kot jih imajo e-lektrični varilci v tržaških ladjedelnicah. V glavnem bi se njihova plača povišala za 20 lir na uro. Električni varilci se delijo v tri kategorije: v Tržiču prejemajo varilci, ki varijo s 4 mm žico po 198 lir na uro, s 5 mm po 186,10 lir na uro manj 6 odst. ter po 178,20 lir manj 10 odst, če varijo s 6 mm toplino žico. V Trstu pa prejemajo prvi po 218, drugi po 204 in tretji po 196 lir na uro. Sfndikalne organizacije zahtevajo, da se tržaške tarife razširijo tudi na Tržič, ker delajo tržiški varilci v enakih razmerah in jim zaradi tega pripadajo tudi enaki prejemki. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Slaba poštna služba V podboneški občini raznašajo pisma in druge poštne pošiljke vedno bolj poredkoma Vasi podboneške občine so vedno bolj odrezane od ostalega sveta. Sele pred kratkim smo pisali o potrebi ojačenja prometnih zvez s Spetrom in Čedadom, danes pa se moramo ustaviti prj neredni postni službi, ki deluje v tej občini. Podboneška občina šteje skupno nad 2 tisoč prebivalcev, kar je dokaj visoko število. Vasi so sicer precej oddaljene ena od druge, vendar je prav to Upoštevala poštna uprava, ko je določila, da je treba vsem vasem dostaviti pošto vsak drugi dan. Toda zgodi se, da prebivalci nekaterih vasi po več dni ne vidijo poštarja, čeprav je razumljivo. da ga morda nikjer v državi, kakor prav tu v Beneški Sloveniji, ki ima veliko svojih sinov in hčera po svetu, tako nestrpno pričakujejo z dneva v dan. Verjetno je temu krivo pomanjkanje poštarjev, in tisti, ki so nameščeni, tudi ne izpolnjujejo svojih službenih dolžnosti kot bi morali. Zaradi tega je razburjenje prebivalstva vseskozi upravičeno in upamo, da bo uprava pošte v Spetru poskrbela za redno donašanje pošte v kraje podboneške občine. MENIČNI PROTESTI Do polovice januarja 325 protestov V prvi polovici januarja je bilo v goriški pokrajini 325 meničnih protestov. Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice je bilo največ protestov v Gorici, in sicer 128. V ostalih občinah pa jih je bilo; Krmin 25, Doberdob 1, Dolenje 2, Farra 5, Foglia-no 3, Gradiška 29, Gradež 22, Medea 1, Tržič 74, Mossa 1, Romans 1, Ronke 5, Zagraj 3, Skocijan 4, Starancan 5, Turjak 6. Villesse 1 ter 2 protestni menici iz drugih občin. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17, tel. 28-79. Včeraj n« goriikem todiiču Skupina tatov koles prejela zasluženo kazen Tatovi to ti najraje privoščili vozila ljudi, ki to te uttavljali v gostilnah - Obtojen tudi Gallat, ki je ukradena koleta kupoval in jih prodajal naprej Včeraj je bila na zatožni klopi goriškega sodišča večja skupina mladeničev, obtoženih, da so junija meseca lanskega leta v Gorici ukradli večje število koles, ki so jih nato prodali. Pred sodnike so morali 20-letni Francesco Vil-la iz Ul. Montesanto 99, 22-letni Silvio Masolin iz Ul. Pa-seoli 6, 20-letni Italo Čebokli iz Ul. Ascoli 4; poleg njih pa še 48-letni Massimo Gallas iz Ul. Montesanto 99, ki naj bi od mladeničev kupil ukradena vozila in jih prodajal naprej, dva izmed njih naj bi prodal Renalu Torosu iz Sv. Lovrenca pri Moši. Danes dopoldne se poročita v Sovodnjah Zlatka Devetak in Jote Devetak iz znanih zavednih sovodenjskih družin. Mladima zakoncema, ki sta bila vedno med najaktivnejšimi mladinci in mladinkami v vasi in se nista ustrašila nobenih težav, ki jih je zahtevalo športno in kulturno delovanje v Sovodnjah, voščijo vaščani vse najboljše v • njunem bodočem skupnem življenju. Čestitkam se pridružuje vsa slovenska napredna mladina iz Goriške in u-redništvo časopisa. Junija lanskega leta je več oseb v Gorici prišlo ob kolesa, največ takih primerov se je zgodilo, ko so kolesarji odšli v kako gostilno, pri čemer so tatovi slutili, da jih iz lokala ne bo dolgo časa. Pri Attiliu Turelu so na primer utegnili celo zlomiti ključavnico skoraj popolnoma novega moškega kolesa, ne da jih sploh kdo opazil. Lastniki so tatvine prijavili policiji, ki pa ni mogla takoj izslediti, kdo so izkušeni tato-Cela stvar je prišla na dan 28. junija, ko je eden izmed okradenih Enrieo Terpin, ki e spoznal, da je brez kolesa 16. junija, potem ko je stopil iz Gostilne v Ul. Mania-_j( zagledal svoje kolo pred gostilno »Sabotin« v Ul. Santa Chiara. Mož je počakal, da je navidezni lastnik stopil do vozila, nato pa je poklical policaja in zahteval, naj moža legitimira. Ugotovili, so da gre za Massima Gallasa iz Ul. Montesanto 99. Možaka so klicali na policijo, in tu je izjavil, da je kupil kolo za 3 tisoč lir od znanca Francesca Ville. Ko je tudi slednji prišel pred organe javne varnosti, je prišla na dan vrsta tatvin, ki naj bi jih po lastni izjavi izvršil Villa skupno z Masoli-nom in Čeboklijem. Tako naj bi Villa s pomočjo Masolina ukr^jel prvo kolo, ki je bilo last Enrica Terpina, pred gostilno v Maniaco, drugo kolo na placuti prav tako pred neko gostilno. Kolo je bilo kot smo že omenili skoraj novo in last Attilia Ture-la. Tretjo tatvino sta malopridneža izvršila na račun Marije Cigoj, katere kolo je bilo v hodniku gostilne Figelj na Kornu. S Čeboklijem pa naj bi Villa ukradel kolo Stanislava Uršiča in sicer zopet pred gostilno »PCimavera« v Ul. Balilla. To kolo je potem po izjavah Ville kupil Gallas, ki je dobro vedel, da gre za ukradeno blago. Isto tako je za majhen denar kupil kolo, ki je bilo last Turella in kolo Marije Cigojeve. Gallas je nato uspel kolo Cigojeve in pa Terpina prodati Torosu iz Sv. 'Lovrenca pri Moži. Sodniki so spoznali Villo, Gallasa in Čeboklija za krive, medtem ko so Masolinija in Torosa oprostili, ker jima niso mogli dokazati, da sta storila kaznivo dejanje. Največjo kazen je prejel Francesco Villa, ki bo moral sedeti e-no leto in štiri mesece v go-riških zapojih ter plačati 15 tisoč lir globe, Gallas in Čebokli pa sta bila le pogojno obsojena in aicer prvi na .4 mesece zapora in 4 tisoč lir kazni, drugi pa na 20 dni zapora in 2 tisoč lir kazni- Pozneje je sodišče začelo obravnavati proces, zaradi nenamerne smrti mlade kolesarke, ki se je nadaljeval še popoldne in o katerem bomo poročali v naši nedeljski številki. Predsednik sodišča doktor Suich. državni pravdnik Marši, zapisnikar Omeri. ««------- Policija jima je prekrižala račune Pred nekaj dnevi sta se v Ul. Mameli prepirala neki moški in ženska ter s tem privabila policijo, ki se je začela zanimati za vzroke prepira. 28-letna Angela Colja iz Ul. Vaecano 6 je obtoževala 37-letnega Albina Trombinija iz Svetogorske ceste 6, da ji je ukradel 4000 lir. Ko so ga preiskali, so pri njem našli samo 2600 lir. Trombini »e je opravičeval, da ima denar, ker je prodal dva zavoja živeža, ki jih je dobil pri občinski podporni ustanovi. Pozneje se je izkazalo, da je Trombini med odsotnostjo Salvatora Giotta vdrl v njegovo stanovanje in odnesel več oblek, perilo in posteljo v vrednosti 70.000 lir. Čeprav je pred dnevi okradel Giotta je bil Trombini njegov največji prijatelj. V začetku meseca sta namreč vdrla v stanovanje Josipine Soudat iz Ul. Scogli 57 tet ji odnesla hranilno knjižico. Iz banke sta vzela približno 240000 lir in skušala zbežati' v Francijo ter se vključiti v tujsko legijo.. Toda policija jima je prekrižala račune in ju aretirala preden sta prekoračila mejo. Pripeljala ju je v Gorico, kjer sta na začasni svobodi v pričakovanju procesa. Novi doktor V sredo je diplomiral na tržaški pravni fakulteti goriški rojak prof. Albin Sirk. Z. uspehom je opravil diplomski izpit o temi »Upravno sodstvo v Jugoslaviji«. Novemu doktorju iz srca čestitamo! — KINO — CORSO. 16.00: »I quattro del getto tonante« (film o reakcijskih letalih), vistavision. technicolor, D. Adams, A. Chechi. VERDI. 17.00: gMož, ki je vedel preveč« («L’uomo, che sapeva troppo«), vistavision in technicolor. J- Stevvart. Doris Day. VITTORIA. 17.15: »Sestra Le-tizia«, panoramično platno Anna Magnani, E. Rossi Drago in Antonio Ciffariello. CENTRALE. 17.00: »Zemlja Apašev«, A. Murphy, cine mascop, technicolor. MODERNO. 17.00: »Cavalieri donore«. Športni dnevnik UNIVERZITETNI TEDEN Riva in Wagnerberger prva tudi v veleslalomu OBERAMMERGAU, 22. — Italijanka Pia Riva, ki je včeraj zmagam v slalomu v okviru univerzitetnega smučarskega tekmovanja, je zmagala tudi danes v veleslalomu. Vratni red tekmova'k: 1. Pia Riva (It.) 1’32”1; 2. Christl Dix (Nem.) 1'38”; 3. Olga Kralcva (CSR) 1’39"9; 4. »Gioarnm (Fr.) 1’43”; 5. Wi-smath (Nem.) 1’44’3; 6. Rosan-gela Benarini (It.) 1’45"6; 11. Maria Adele Bertolaia (It.) 1’57”4. Med moškimi je pravtako ponovno zmagal Nemec Wa-gnerberger. Rezultati: 1. Fritz tVagnerberger (Nem.)' 1’19”4: 2. Kurt Hennrich (CSR) 1’22”8; 3. Franz Vonier (Avstr.) 1'24”4; 8. Pier Giorgio Viglia-ni (It.) r?8”6. Zenske in moški so tekmovali na isti progi, ki je bila dolga 1600 m' s 550 m višinske razlike in 46 vratci. Hillbrand prvi v St. Moritzu ST, MORITZ. 22. — V sla lomu za pokal »Ruban Blanc« je zmaga'. Avstrijec Hillbrand s skupnim časom v obeh spustih 106,8. Vrstni red: 1. Hillbrand (Avstr.) 56,2 -50.6, skupaj 106,8; 2. Behr (Nem.) 109,2; 3. Staub (Sv.) 109,3; 4. Obermueller (Nem.) 111.2; 5. Siorpaes (It.) 112,2; 6. Pompanin (It.) 112,6. Med ženskami je zmagala Švicarka Waser s skupnim časom 103,9. 21. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Marjanovičev debut s Torinom proti zelo oslabljeni Triestini V moštvu Triestine bodo nastopili štirje rezervni igralci: Freschi, Renosto, Clemente in Trevisan 21. kolo italijanskega nogometnega prvenstva obeta biti zelo zanimivo. Na programu so srečanja polna negotovosti in tudi nemajhne važnosti za klasifikacijsko lestvico, kar velja predvsem za njen spodnji del, kjer so se v glavnem že koncentrirali kandidati za — biti ali ne biti. Najvažnejša med temi bo prav gotovo tekma med Torinom in Triestino, in to iz vec razlogov. Obema enajstorica-ma gre za kožo, posebno Torinu, ki je že dve koli nazaj Naša prognoza Atalanta-L.R. Vicenza I Inter-Palermo 1 l.azio- Bologna X 2 1 Napoli-Milan 1 2 Padova-Roma X 1 Sampdoria-Juventus 2 X 1 Spal-Fiorentina 1 Torino-Triestina 1 lldinese-Genoa 1 Bari-Modena 1 X Venezia-Cagliari 1 Carbosarda-Salernit. 1 Mestrina-Pavia 1 X Taranto-Parma 1 X Siena-Reggiana 1 MltllltllMtMIItttlllllHIIMIIIIIIIItltlilllllllliiiiHHiiiiii m Hlini m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiii Z zmago tudi v drugem smuku Hermann Gamon osvojil pokal «Treh vzpenjač» priklonjen prav na dno. Trie- sterdamu v pričakovanju av- Italijan Alberti drugi v včerajšnjem »pustu in v splošni klasifikaciji SESTRIERE, 22. — Danes se je v Sestteiru z drugim tekmovanjem v smuku zaključilo medntrodno smučarsko tekmovanje za^pokal »Tri vzpenjače«. - iSenašnje tekmovanje je bilo na progi Kandahar na pobočju Panchette. dolgi okrog 3000 m z 800 m višinske razlike in 11 vratci. Startalo je 30 tekmovalcev po vrstnem redu' glede na včerajšnji plasma razen prvih petih, ki so zamenjali startne številke tako. da je startal prvi Avstrijec Trit-scher, ki je prišel včeraj na cilj peti. Kot včeraj je tudi danes zmagal Avstrijec Hermann Gamon, ki je osvojil prvo mesto tudi v Končni klasifikaciji, Progo je prevozil v sigurnem stilu in v času 2T2”1. Italijan Alberti je bil tudi danes drugi, vendar z manjšim zaostankom kot včeraj. V celoti so Avs*rijci zabeležili ponovno afirmacijo na še bolj prepričljiv način kot včeraj, saj so poleg prvega zasedli še 3., 4. in 4. mesto. Od Francozov je bil zopet najboljši Jonville. od Bolgarov pa Dimitrov, od katerega pa se je več pričakovalo po njegovem uspehu v tekmovanju za pokal «3-Tre». Vrstni red na cilju: 1. Gamon Hermann (Avstr.) 2.12.1; 2. Alberti Bruno (It.) 2.13.3; 3. Gramshammer (Avstrija) 2.16.4; 4. Tritscher (Avstrija) 2.17.7; 5. Stiegler (Avstrija) 2.17.8; 6. Zecchini Lino (It.) 2.17.9; 7. Demetz (It.) 2.18.9; 8. Pedroncelli (It.) 2.19.7; 9. Schenone Carlo (It.) 2.19.9; 10. Jonville (Fr.) 2.20.7; 11 Arpin (Fr.) 2.21; 12. K'abacher (Avstr.) 2.22; 13. Dimitrov (Bol.) 2.22.3; 14. Perret (Fr.) 2.25.7; 15. Blanc Robert (Fr.) 2.27; 16. Giacosa (It.) 2.27.1; 17. Blanc Delphin (Fr.) 2.27.3; 18. Blanc Aldo (It.) 2.28.1; 19 Breches (Fr.) 2.28.4; 20. Chas-sagnol (Fr.) 2.30.7'. 21. Mar-quet (It.) 2.32.4; 22. Pons (It.) 2.32.8; 23. Odiard (It.) 2.35.7: 24. Anguelov (Bol.) 2.39.1; 25. Varohkin (Bol.) 2.42.2; 26. Si-midčjev (Bol.) 2.43. Končni vrstni red: 1. Gamon (Avstr.) 0 točk; 1. Alberti (It.) 2,25; 3. Stiegler (Avstr.) in Zecchini (It.) 6,73; 5. Gramshammer (Avstr.) 6,98; 6. Tritscher (Avstr.) 7.28; 7. Demetz (It.) 9,32; 8. Schenone (It.) 9.82; 9. Jonville (Fr.) 9.85; 10. Pedroncelli (It.) 10.73; itd. Danes smuk v Abetone Smučarke 4 držav za «Pokal Foemina* ABETONE, 22. — Na smučiščih Abetone se začne jutri s smukom 7. mednarodno klasično smučarsko tekmovanje za «Coppa Foemina«, v nedeljo pa je ra programu slalom. Nastopile I odo tekmovalke štirih držav Italije, Francije. Švice in A v. trije. Poimenski seznam tekmovalk je naslednji: Avstrija: Schilel, Hery. Sai-ler. Francija: Aguel Marisette Corne Lai.rence, Leduc Anne Merie. Marguerite Leduc. Švica: Rosmarie Reiohen- bach, He h Beeler, Hanni Dur-rer, Marlene Stonchy. Italija: Vera Schenone, Li-dia Pedroncelli, Francesca Fal-minci, Pia Riva, Lina Zecchini, Franca Zecchini, Jerta Scher, I. De Tassis. stina je le v malo boljšem položaju, čeprav ima eno tekmo manj kot njeni direktni sovrstniki. Zadostuje poraz proti Torinu in se bo znašla prav med zadnjimi, saj ni skoraj nobenega upanja, da bi mogla v sredo iztrgati Milanu vsaj eno točko. • A pri '-sem tem je še nekaj drugega, kar v posebni meri vzbuja naše zanimanje za to srečanje. Gre namreč za debut Jugoslovana Marjanoviča kot novega trenerja Torina. Od jutrišnjega izida bo namreč mnogo odvisno, kakšen vtis bo naredil med pristaši Torina in italijanskimi izvedenci sploh, ki gledajo že po nekaki tradiciji na jugoslovanski nogomet nekoliko zviška. Za resne ljudi je seveda jasno, da je lahko Marjanovičev vpliv na jutrišnjo igro Torina samo psihološki, masa pa gleda predvsem na efekt. Mi pa smo glede tega v nekakem precepu. Po eni strani si želimo Marjanovičeve afirmacije, ki bi lahko bila morda tudi uvod v boljše odnose med italijanskim in jugoslovanskim nogometom, po dru gi strani pa si ne moremo želeti zmage Torina oz. poraza Triestine. ker bi ta pomenil velik udarec za tržaško enajsterico. A ne glede na naše zelje je realen položaj tak, da imajo Tržačani le malo izgiedov na uspeh. Pas:nati se je po sili razmer, nekoliko pa tudi zaradi posebnih računov, moral odločiti za temeljite spremembe v enajstorici. Predvsem je moral najti namestnika za poškodovanega Olivierija na des nem krilu. Odločil se je za Renosta. Potem je uvidel, da sta Petagna in Brighenti nujno potrebna počitka. Prvega je nadomestil s Fre»chijem drugega pa s Clementejem. Končno se je prepričal, da je Mazzero izven forme. Na njegovo mesto je postavil mladega Treviscna. V Turinu bodo tako danes odpotovali naslednji igralci: Bandini; Belloni. Brunazzi; Freschi, Ferrario, Tuiissi, Renosto. Szoke, Clemente, Trevisan. Petris. Rezervi: Natteri in Costelli. 5 tako enajsterico je v najboljšem primeru možna solidna obrambna igra. v nobenem primeru di ne ofenzivna. Mar janovič bo zato lahko svoje moštvo vrgel po mili volji v ofenzivo. Izjavil je, da moštva za sedaj ne misli spreminjati, razen v kolikor ne bi to narekovale nujne okoliščine. Na mesto srednjega napadalca bo postavil Tacchija. ki po njegovem v marsičem sliči na Vukasa. Glede ostalih tekem velja posebna pozornost oni v Neaplju med Napolijem in Milanom. ki še vedno zaman išče enakovrednega, če že ne boljšega nasprotnika. Zanimivi bosta tudi tekmi Sampdoria Juventus in Spal - Fiorentina. 6 članov «Honveda> prispelo na Dunaj DUNAJ, 22. — Prva skupina 6 članov »Honveda« je danes prispela na Dunaj. V njej so: Sandor, Lantoa, Kocsis, Grocics, Szolnok in Szusza. Ostali, med katerimi so tudi Puskas, Cz.bor in vodja Oester-reicher, so se ustavili v Am- strijskega vstopnega vizuma. Czibor je takoj nadaljeval pot z letalom v Rim, kamor )• prispel zvečer. Medtem ko še noben od i* gralcev, ki so prišli na Dunaj, ni dokončno sklenil, kaj bo storil, ,e radio Budimpešta danes poročal, da se bodo vsi razen Czinorja vrnili v domovino. NOGOMET V ponedeljek začetek turnirja v Viareggiu- VIAREGGIO, 22. — 9. mednarodni mladinski nogometni tdrnir za pustni pokal Via-reggia se bo začel v ponedeljek s pivima tekmama med ekipama Lanerossi (Vicenza) in Roma ter Partizana in Sampdorie. V torek se bodo srečali Dukla Pardubine (CSR) - Udinese in Milan-Fiorentina. PRVENSTVO FLRJ Rekarjeva prva v teku na 10 km POKLJUKA, 22. — Drugi dan državnega smučarskega prvenstva v klasičnih disciplinah so tekmovale članice v teku na 10 km. Rekarjeva in Belajeva sta prišli na cilj 5 pred ostalimi tekmovalkami-Rekarjeva je pretekla progo v 34’18”, Belajeva pa v 34’57”. Tretja je bila Vodenličeva. S A H Po drugem kolu vodi Janoševič SOMBOR, 22. — V II. kolu XII. jugoslovanskega šahovskega sampionata so bili doseženi naslednji rezultati: Cuderman ■ Karaklajič remi, Dr. Nedeljkovih - Kozomara remi, Rabar - Matulovič 0:1, Puc -Pirc 0:1, Trifunovič - Smail-begovič 1:0, Vukčevič - Ivkov remi. Vuksanovič - Janoševič 0:1, Badvarevič - Vukovič remi, Tot - Udovčič remi, Dju-raševič - Gligorič remi, Milič Rakič remi, Ma-ič je bil prost. Stanje po II. kolu: Janoševič 2. Gligorič, Rakič, Udovčič, Vukovič, Pirc, Matulovič, Kozomara in Trifunovič 1,5 itd. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trs* KINO SKEDENJ predvaja danes 23. t. m. ob 18. uri barvni film: HONDO KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 23. t. m. ob 19.30 uri barvni film Warner Bros: Kraljevi diamanl Igra Fernando Lamas OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOjOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOPOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCifJCOODOOOO DOBRIČA čosrč ne u solen Zaradi tega so jo imeli vsi v odredu radi. Pavletu riiso bili preveč všeč takšni intelektualci »masoviki«, zlasti ne zaradi njihove nerodnosti in tu pa tam smešne prizadevnosti, da bi bili takšni. »Pavle, rada bi te nekaj vprašala. Bi stopil z mano ven?» Pavle je brez besede odšel z njo. »Nisem mogla spati... Vem, da ni prav, če te o tem sprašujem, a moram, kaj hočem...« je začela tiho in z drhtečim glasom. «Ali veš kaj o Uču? Gotovo ni nič dobrega, toda povej mi, lepo prosim«. Pavle se je šele tedaj spomnil tistega dela pisma, ki je govoril o Uču. Začudil se je, da na to ni mislil. Po tem, kar je pisal Brka, je sklepal, da je Uca ostal na Jastrebcu. »Ni hotel izpolniti sklepa«, mu je šinilo skozi glavo; Bojani n! takoj odgovoril, razmišljal je, kaj naj ji reče. «Ne vem, kaj je z njim. Z okrožnim komitejem nima zveze. Kaže, da je na Jastrebcu in da je zapleten v hude boje«, ji je dejai. »Zakaj na Jastrebcu, ko se je moral tudi on prebiti iz blokade?« »To se tudi meni zdi čudno. Najbrž se mu ni posrečilo prebiti«. »To ni dobro«. »Ni. A se bo gotovo izmotal. Izkušen je. Nemci mu ne morejo nič. Malo jih je, lahko bo manevriral«, Je govoril Pavle, ki jo je hotel pomiriti in potolažiti. Sam pri sebi pa je mislil; .Gotovo ga bo zadela smrt, če je na Jastrebcu’. »Nikar me ne tolaži. Vem, da drugače misliš. Povej mi, prosim te...« je proseče dejala in ga prijela za roko. »Ne tolažim te, Bojana. Cernu bi te tolažil. Zares, ničesar drugega ne vem, kakor da bijejo hude boje«. Bojana Je spustila njegovo roko. «Gotovo veš, da ga ljubim...« je začela tako tiho, da jo je Pavle komaj slišal. »Moram ti povedati, vem, da sta najboljša prijatelja. Z nobenim se ne morem o tem pogovarjati, nikomur ne smem povedati. Zelo je nerodno, on je komandant. Ljubezen Je zame in še bolj zanj prepovedana. Partizani ne bi tega odobravali. Tebi smem in moram povedati...« je lahkotno govorila brez premorov, brez premišljanja. Pavle je poslušal in je ni hotel prekinjati z vmesnimi vprašanji. Čutil Je, da mora izpovedati vse, kar j1 leži na srcu: vsi zaljubljenci bolehajo na obšimosti. »Vidiš, vse sem ti povedala. Nocoj mi je bilo hudo, ko mi Jovan ni povedal, kaj je z Ucom. To bi bilo strašno...« Bojana se je prijela za glavo ob misli, da Je Uča morda padel. »Kadar mi je hudo, kadar se mi zdi, da ne bom mogla več vzdržati, kadar čutim, da se bom sesedla od utrujenosti, pomislim: na tistem hribu je on; on me gleda; tam me čaka on...« • »Bojana! Vedno moraš verjeti, da te v življenju in boju na vsakem hribu, kamor se vzpenjaš, na bregu vsake reke, ki greš čeznjo, kadarkoli si utrujena in kadarkoli tl je hudo, da te po vsem tem čaka svoboda, ljubezen, sreča*, vseeno kaj! Brez takšne vere mi vsega tega ne bi vzdržali«. Bojani se je to zazdelo preveč poučno in suho; pomolčala je malo in dejala: »Oprosti, da te s tem nadlegujem. Vem, Pavle, da to, kar muči mene, drugim nič ne pomeni. Mnogo hujših in pomembnejših stvari je za vse nas«, je začela malo prisiljeno govoriti o tistem, kar je čutila, da muči Pavleta, misleč, da je to Pavletu nekako dolžna. Pavle se je obotavljal, ali naj sploh z njo govori o tem. In kaj naj govori? Toda Bojana Je trdovratno, nežno in nevsiljivo zahtevala. Mimo njiju je odšla desetina, ki se Je vračala iz patrulje. Po vasi so po vseh ulicah lajali psi. Četniki domačini niso odgovarjali. Nekje v bližini Je glasno in otožno mijavkala mačka, kakor bi jokal otrok. Bojani je ob tem vzkipevala jeza; stresla se je in, kakor da bi Jo postalo strah, prijela Pavleta pod roko in tako odšla dalje. Najlaže in najprijetneje se je zaupati ženski. Pavle je začel pripovedovati, kakor bi se pogovarjal sam s seboj. Ni se jezil, niti ni obtoževal Brka in drugih, ki ga niso razumeli. Govoril je o sebi in svojih težavah. Pogosto je postajal, se globoko zamislil, kakor da bi nadziral samega sebe, in prihajal v zadrego zaradi svojega sedanjega razpoloženja. Ko bo kasneje o tem razmišljal, se mu bodo zdeli ti trefiutki hipi izredne šibkosti in malodušnosti. Očital n bo, da se je on, komisar, to noč prav do odhoda čete pritoževal bolničarki Bojani, ko je ta z njim sočustvovala, nad svojim težavnim položajem, nad skrbmi in bolečinami, ki mu jih je bilo povzročilo pismo. 32. Bilo je zelo zgodaj zjutraj, ko Je dolga partizanska kolona odšla iz vasi v vinograde, ki so se začenjali pri zadnjih hišah in segali proti gozdu na Gledičkem slemenu. Na repu Je za Pavletom še lajal pes, ko so na rebri zapeli mitraljezi. Kolona se je naglo ustavila. Pavle je domneval, da so tam četniki postavili zasedo, in ga je streljanje bolj razjezilo kakor pripravilo v strah. Bilo mu Je hladno, stiskal Je vrat v jopič, vojaško čepico poveznil na oči, se ves skrčil in utrujeno podrsaval po zaledeneli gazi. Mislil je na Brkovo pismo. Na^ videzno olajšanje, ker je svoje skrbi potožil Bojani in jih ob tem še malo povečal, se je spreminjalo v grenkobo in kes. In šele tedaj, ko se je po koloni naglo in vznemirjeno razneslo: »Nemci! H1ti!» se je Pavle zdrznil: Začeli so... Zasedli Moravo in z močnimi silami odrinili nad četo. Nemci so ga prehiteli. Prehod čez Moravo bo težaven. Prav tako hudo bo kakor pri prvem prehodu. Kolona je hodila po vsekani poti in nemški ogenj ni bil nevaren. Naglo so se povzpeli na reber in zavili proti gledic-kim gozdovom. bili nlmeri! r em u P??reč,1° obkoliti jih v vasi, kakor s0 niso dnvnm i’ E° Jim blh Potem ve-s čas za petami in jim il hii« ’ dawbl se mal°. ustavili in oddahnili. Zascitnica dvakrat nrin° V f JU’ pa f;udi Pavle se je z zadnjim vodom Ki pred svltom razv>l v strelce in varoval jedru umik-dvivali J°aVft0pili \mlado in gosto hrastovo hosto, ki se je ie dovoli V protl snežnemu vrhu Glediča. Vuk lfi »n vi nekaj oddiha. Partizani so molče posedli v cel sneg. iedfi »ne,. vP , f in lisicJe sled‘: nekateri so užejani listiu in ee Je bll„oster- člst »n je dišal po hrastovem žviival kos NValHSL°rj»' sta se oglasiu dve šoji in je brez obl a c v u o? ,°St° se, Je razpenjal obok sinjkastega neba ™nn mLaii; J? ve)e in drevJe Je bilo komaj videti umakne« zarisavala rdečkasti vzhod pred prihodom ?.s?avi'i Pavletom je od nekod poskočil zajec, se nenadoma ^nrniit ^ zastrmel vanJ. nato pa se z naglimi, krčevitimi skoki Povili.. sn?gu in 1zginil za temnimi hrapavimi debli. V ravieiu je vztrepetalo nenavadno, sveže veselje Nekaj hipov *bile ^lnt; naglega- lahkotnega in neslišnega tfhn vovnrtu dKine Stopil Je daUe k Vuku. Partizani s o Stari 80 mirno dremuhali, novinci pa so se z značilnim vprašujočim pogledom ozrli v komisarja, ki je strogo in naglo stopal mimo njih. »Mrk je. Najbrž bo vroče.« »Gotovo so Nemci blizu.« »Presneto, pod srečno zvezdo sva rojena. Včerai sva prišla, danes pa že v boj.« Pavle je slišal razgovor, se obrnil in zasmejal. Zasmejala sta se tudi novinca. Pavle in Vuk sta se v nekaj besedah dogovorila, da bodo pomaknili globlje v gozd in počakali noči, tedaj Pa> kaKrsen bo pač položaj, določili smer nadaljnjega pohoda-Kolona Je celo uro hodila skozi čedalje gostejšo hosto. Vuk je končno ukazal, naj se ustavijo, Nikolova četa pa naj zavzame položaj v smeri pričakovanega nemškega napada Neme* jih niso pustili na miru. Na položaju Nikolove čete se J« razvnel boj. Pavle se Je odpravil tja. ,{Nadaljevanje sledi),