Mera, po kteri fe sve, koliko fmetane fe od molsiijih krav dobi.
Vfak dober gofpodar shelji od goveje shivi-ne ^ ki jo redi, nar vifhji dobizhek, ko je mo-gozhe, fkupej fpravit, sato mu je mar, govedja J3oljiga plemena srediti ali perkupiti li 5 ravno tako li vfefkosi persadeva vezh in bolji kerme perdelati i. t. d. To je prav, Doftikrat fe mu pa trud, fkerb in potrofhki sa boljfhanje shivinfke reje ne povernejo; kir le maloktero kmetijftvo popolnama dobro in sbrano shivino redi, ktera mu samore kaj prida dobizhka dati. Gotovo bi bilo vfakimu kmetovavzu vfhezh vediti, koliko per fvojih kravah in fizer od vfake pofebej, ne lena mleku, ampak tudi na maflu permolse.
Semtertje fo ljudje she fkufhali, koliko bi bilo mleko eno memo drusiga maftneji, to je, koliko fmetane to ali uno v febi ima ; pa tako fo ga le fhe vezh blodili, de fe ni po redu vilav-ljalo. Tega ni, kolikor fe ve, fhe do sdaj nobena fkufhnja tako pridno kasala, kakor leta tukaj v
fhiga nameftil, kmalo bi fe sbrana reja goveje shivine po desheli pomnoshila.
Pravijo : „de fe krava le per gobzu molse" — to de dobra klaja fhe ne llori dobre krave , zhe ni ta dobriga plemena.
Popifana naredba pa tudi k temu flushi, de fe sve, ktera forta pizhe ali klaje nar bolji molsnjo da. Po ti meri fe tudi lahko raslozhik mleka vidi, kakorfhino je per mladovnih kravah, kakorfhino per takih, ki kmalo odftavi-jo, in per takih , ki urno po plemen u gredo, ali vfako leto telijo.                                  L—z.
70
podobi isrlfana naprava(Rahm-messer), ktero je gofpod W. Fr. Voigt napravil.
Enako pofodo imajo v vezhih krajih Sak-fonfkiga. Naredi fe tako le: Vsemi dva komolca dolg, in pol komolza fhirok lefen ploh, svertaj na vfakimu konzu luknjo, v vanjo sabi i5 pav-tov dolge klinze, nategni po njih zvirnate niti na rezh llremenov po pol firtelza pavza narasen; potlej vsemi okroglih hokalfkih ftekel ali glashov toliko , kolikor krav molsefh ; nalji vfaziga ravno-tnerno s mlekarn le ene krave, poftavi jih ti-kama k niti na ploh po ti verfti, kakor fo krave v hlevi. Naj ftoji ploh s napolnenimi fteklami, kakor ponavadi v hramu, de fe mleko vftavi in [metana naredi; ftremenine niti ti bodo per piki pokasale, koliko fmetane ti vfaka krava pole be j da.
Vezhidel je navadno od vezh molsnjih krav mleko fkupaj slivati; sato fe nemore vediti, kte-ra krava bolj molse ; tudi fe goljufa, kdor kravo le po obilnim mleku ženi. Le ta popifana profia naprava ti bo pokasala, de velikokrat en bokal mleka od dobre krave vezh fmetane da , kakor fheft bokalov mleka od nektere krave. Vfak umen kmetova vez bo gotovo le take krave redil, od klerih bo nar vezh fmetane dobival, in teleta le od nar boljfhih krav fi bo sa domazho rejo per-dershal. Zhe bi, kolikor bi bilo mogozhe, fle-herni gofpodar flabejfhi goveda prodal, in fi bolj-