številka 12 četrtek» 29. marca 2001 220 SIT
Velika preizkušnja in izziv
Predsednik nadzornega sveta Gorenja, d.d., Marko Vofjč (na sredini) je v družbi izvršnega direktotja za proizvodno-tetinično področje Franca Košca in predsednika uprave Gorenja Jožeta Staniéa preščipnit žico in tako simbolično predat namenu novo tovarno htadilno-zamrzovatne tehnike.
Stran 4
Med najboljšimi
Odbojkarji Šoštanja Topoišice so si s sijajnimi igrami že dva kroga pred koncem prvenstva v drugi državni ligi zagotovili napredovanje med najbotjše slovenske klube. To je njihov doslej največji uspeh, ki so ga v soboto zvečer veselo slavili.
Stran 19
Gaudeamus igitur znova odmeva
Na šolah Sfilskt^ centra Velťf\|ť /aključujc Iťto^njť šolsko Iťto solunje 8J8 dijakov, kijih čakH v mcsecu Juniju /reloslni i/pil. Hni I>4k do opnivljali maturo, dru&i ZiikUuCni izpil. V teh (Inťh pa opnivljajo tisti najbolj svt^ini del /akijučka šolanja - maturantski ples.
V pelok {na sliki) seje zbralo v icpo (íkrašcni velenjski KdcCi ilvorani 13S dijakw splí^nc in
sirokcTVrtc sínmazijc, vstïboto jim je slcdiliî 255 dijakov p<'jklicnc in lchnií>ktí clektro in raćuna-IniSkc usmerJlve, (a petek pripravljajo malu-raniski pies za 225 dijakov poklicne in tehnike Sole ^asionlvene dejavmwil, maluranJski plevS pa ho v sobolo skJcnilo 200 dijakih poklicne in lehnL^ke stnîjjie in rudarsko š(5lo.
■ mz

%
ť W-	*
^

h i
Ťř
Sprejeli odlok o cestnem prometu v Velenju
Zelena lui za modre (one!
Po kur nek^ij /itplelih .so |>o dolgih pr«d-hodnih ra/pravah na torkovi seji Svťta MO Velenje hre/ ra/prave sprejeli odlok o cestnem pr<»melu v Velenju, s kjiterim s<> dane /Jik(»nske podlage /a drugačno ureditev tako Imenovanej^a miruJoce|<ii predmeta v Velenju. 1b eiHistavnt> povedano |M»meni, da se ho mesto Veler\je pridružilo vsem tistim evropskim in slovenskim mestom, ki so îe uvedla modre cone ra parkin)i\|e> s tem pa tudi |K)hininJe parkirnine. Do tega pa sevc* da ne ho prišlo iti noč!
Odlok je bil sprejel ob bojkoliranju razprav in glasovanja poslancev siranke SDS, kije irajal vse do konca seje. V imenu stranke je razloge za lo odločitev obra/JoŽil Franc Sever. Molilojihje, daje občinska komisijama mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. za člana nadzornega sveta javnega
Komunalnega podjetja Velenje predlagala Draga Martinška (LDS), ki opravlja profe-si<)nalno funkcijo podžupana, Ker je ustanovitelj Komunalnega podjetja obćina, se jim je zdela kandidatura sporna, poleg lega so menili, da većina naseji obravnavanih aktov nI pripravljenih v skladu s statuti. Drugo MartinSek je pojasnil, daje imel ludi sam pomisleke o združljivosti obeh funkcij. Pravniki so mu povedali, da ni zakonskih omejitev in ovir zanjo, zaio od kandidaiu-re ni od^itipd. V nadzornem svetu je l^il že doslej, kar se nikomur ni delo sporno, svoje dosedanje delo v njem pa je oznaCil kot dobro, Svetniki so se z njegovim imenovanjem strinjali.
Stran 3
mbš
Mitan Kopuidr, soštanJsM župan, }e k velikemu uspeha/ nazdravil s šampanjcem (foto: vos)
VEI.EKJB
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel^ 03/ 897 50 96
QMfcaGEyEEaSîB
9770350556014
n onoviICEC e
Nova Erina prodajalna
Era. (I.(Im Je v vvri^i ^edvanHjstih priKlajaln Adiit v Slo-vťn^i (lodjila le en clen, novo prodajalno Adul v Kočevju.
Na 7(X) m2 pregledno opTcmljcnc, spccializiranc trgovine 7a dom in gospodinjstvo jc vse od vdikih gospodinjskih aparatov, malih gospodinjskih aparatov /a dom in gaspodinjslvo, akaslikc, slekla, porcelana, posode, gospodinjskih pripomix^kov, ročnega orodja, clekiriínega ročne-^ orodja, pribora in pripomočkov za delo, clekîro materiala, vodtwcxínc ga in Uíplovíxlncgamaicnab. vijačnega blaga in žcbljev, barv, lakov, pleskarskega maleriala, lesnega progrnma, lesenih lalnih oblog, keramike in .sanitarne keramike do bogatega vrlnega programa.
Vsvojem petdesetem leiu prijaznih nakup(W Era načrtuje <idprtje Še nekaj podobnih prodajaln po Sloveniji.
Še dva občna zbora gasilcev
PAŠKA VAS, PES.IE- Ob kuncu leua tedna, jutri, v petek ob I7.uri«bo v gasilskem domu v Pa!>kj vasi predzadnji občni /bor {ianllcev, saj se ti po posame/.nih prostovoljnih gasilskih društvih vrstijo }.e od januarju. Tokrat se b<KÍD/brali mladi ga.siki združeni v Gasilsko/ve/o Velenje.
V soboto pa bodo to redno obliko pregleda dela v minulem letu in pregled načrtov za Icti^njc, opravili §c člani in članice gasilskih društev, združenih v Gasilsko zvezo Velenje. Zbrali se bodo v Pcsju.
Mbs
Dan odprtih vrat za cvetiične aranžmaje
VELENJE-Jutri, 30. mar^a, ml 14. do 18. ure, bo v pntstorih Doma m varstvo odraslih Velenje, Iger se na rednih tedenskih srečanjih /binijo člani in članice stu-dl,|skepa kn>/ka **cvetliCni aranžmaji'*, dan <h1 prtih vrat.
Gre seveda 2akro/ck velenjske Univerze za IIL življenjsko obdobje, ki se je med Siudenii odliCno "prijel", vodi pa ga Slavka Mijoč. Rože izdelujejo iz krcp papiija, kakor so počele že naSe babice, (klaníce pa so to samosvojo umetnost obudile. Svoje izdelke bíxio predstavile v avli doma, vsejni sobi pasi bodo obiskovalci lahko ogledali, kako cveilićni aranžmaji naslajajo pod spretnimi prsti udeležencev in udeleženk.
mbš
O organizaciji Javnega zdravstva v mestu in državi
VELENJE - Univerza za tretje življcnsko obdobje jc v okviru rednih mesečnih strokovnih predavanj ob koncu minulega ledna pripravila predavanje dr. Jožela Zupančiča, direklorja velenjskega Zdravstvenega doma. Spregovoril je o aktualni temi - organizaci ji zdravstva v Velenju in Sloveniji ter o pravicah zdravstvenih zavarovancev iz naslova obveznega in dodatnega zavarovanja. Srečanja .se je udeležilo preko 30 članov Univcnre, razprava pa se je zavlekla v pozne večerne ure.
■ bi
Praznik 26. Junija aH 8. oktobra - to Je zdaj vprašanje!
Letos 90 let mesta Šoštanj
ŠOSTAN.I - Priprave na jubilej, IX^Ietnico ntest^i, so se v Šostat^ju /t pričele. 28. Junija bo niiniio točno 90 let, kar je Šoštanj pi^stal mesto. Pričele pa so se tudi aktivnosti spremembo datuma pra/novanjai krajevnej^a pra/nika. ta naj tli bil 28. junij in ne već 8. okt<»l>er^ ki ga je ohranjala vsa leta. l\idi potem ko se mu odrekle vse tri novo nastale občine nekdanje ol)Čine Velenje - Mestna občina Velenje« Šoštanj in Šmartno ol) F^ki, ki so /a pra7.novur\|a našle druge datume Iz pretetdosti.
O tem, da v krajevni skupntwti ŽoSianj razmišljajo o spre-
membi datuma praznovanja, seje Sa^ljajožc lani, ob R oktobru. /.daj pa so zadeve že tako daleč, da o icm lečejo žc konkretne aktivnosti.
Kaže pa, da predlog ni sprejemljiv m vse. Eni so prepričani, da 8. oktobra, to jc dan, ko so partizani leia 1941 napadli Šoštanj in gas tem, čeprav samo za nekaj ur. napravili za prvo ;)svobojeno meslo v Evropi, ne bi smeli kar tako dali v nič. Šczlasli pa nc Iclos, so prepričani, ko od tega dogodka mineva natanko (^0 let.
■ mkp
Soštanjske svetnike zanima marsikaj, Imajo pa tudi kup pobud
Komunala? Komunala!
Seje Soštanjskega sveta posta nejt> najbolj zanimive takrat, koje na vrsti točka pobude in vpnif^anja svetnikov. h preprostega razloga: i/, teh vprašat^ in pobud se da razbrati, kako razmišljajo svetniki in kako utripa življenje v občini. Zvedavi so zase ali pa za tiste, ki so jih izvolili. 1\idi tokrat so pogosto onie-i\|ali komunalne zadeve, izpostavili pa it več drugih.
Matjaž Cesar ÍLDS) je spraševal, kako je mogoče, da za enako kvadraturo stanovanja, enako število prijavljenih oseh v istem bloku, stanovalca plačala različno višino komunalnih prispevkov. Dra-j{o Koren (NSI) pa ne razume, kako iahko v .^stih mcseciii porabil 9 kubičnih melrov vode, v dveh pa 250. Ker gre v obeh primerih najbrž za napake, do podobnih jc pri zadnjem obračunu prišlo.^ kje, jih JC moč popraviti v komunalnem podjetju, jc v zvezi s tem menila direktorica občinske uprave Mirjam P<jvh, ž-upan Milan Kopušar pa do-
dal, da imajo SoSlanjčani svoje Člane Iako v nadzornem odboru komunalnega podjetja kol skup^ini in da bodo preko njih opozorili na težave, ki jih imajo uporabniki komunalnih slorilev v občini.
Draga Korena (NSi) je zanimalo ÍC, kako polekajo aktivnosti pri gradnji kanalizacije v Lokovici. Zakoličba je narejena, ker pa se nc dogaja nič, ljudi zanima, ali lahko količke odstranijo. Antona Skornška {SLS + SKD) je zanimalo, aliscjc pastqxkza zamenjavo predstavnika Šoštanja v nadzornem odboru Komunalnega podjelja Velenje že pričel. O tem so govorili na eni prejšnjih sej.
V starih prostorih poète poročna dvorana?
Mag. Cvetka Tinauer {Li-sta 7â razvoj občine Soittary) je dala pobudo, da se sedaj, ko sc je poSia iz siavbe občine preselila, v teh pnwlorih uredi poročna dvorana, v kaleri
bi ob praznovanju 91")-le in ice mesla opravili prvo poroko. Marjan Jakob {SLS + SKD) jc po\^dal, da na ic prtKio-re računali vkmctijski zadrugi, v njih bi uredili hranilno krcdiino slui^bo, da starejšim nel^ilo treba hodili po stopnicah, vendar pa bodo, čc to ne bo možno, iskali drugo rešitev.
Metleče premalo "obdelane"
Franc Ro^elšek {SDS) pa ugolavlja, da jc v Mellečah osnovna infrasiruklura na robu regula m osli. da se kanalizacija iz blokov steka v Bečcwnieo, iz preostalega dela McUeč pa na travnike in od lam v Toplico: da pločnika ob izredno prometni ccsii ni: da ccsi na razsvetljava ni zadovoljiva, da je asfali pri blokih poi^kodovan zaradi vožnje tovornjakov in sprašuje, kdaj in kako nameravajo uredili le reči, predvsem pa, kdaj bo v Mellečah urejen pločnik in kdaj bodo Mclleče določneje urejene tudi vprostorskih ak-
tih.
Na avtobusni postaji javni WC?
Danilo čebul | Lista za zavoj ol)čine Soštaty) jc predlagal. da se na naslednjo sejo «vela uvnsli obravnava mnut-ka odloka o usiantwilvi zavoda za kuliuro, kije že pripravljen. Moniko Kon>i^* (SDS} je zanimalo, kaj je bilo v zadnjih petih letih narejenega na rokometnem igrišču in predlaga, da na avtobusni postaji, kjer so prazni vsi prostoru, uredi javni WC, Stefan Szabo (LDS) pa je opa/il. da jc zaslava pred <^bčino prcecj neugledna in predlaga, da se jo zamenja z novo. Vlado Videm §ek (samostojni svetnik) je predlagal pričetck postopka za spremembo srednjeročnega in dolgoročnega prostorskega plana v smislu, da mejo vplivnega območja premogiïvnika premaknejo južno od severne ceste Oa-lx:rkc - Ravne.
■ Miîena Krstić • Ptaninc
Davčni urad VelenJOf Izpostavi Velenje In Mozirje
Zadnje dni bo gneča!
Do petka, 23. marca, so na Davčnem uradu Velenje, ki pokriva dve izpostavi-Velenje in Mo/irje - ''p<»l>rali** le 37 odstotkov vseh napovedi dob<KÍnine za leto2000, ali drugače; v Velenju 9.5(M in v Mozirju 3.302

i I
- ^

* m-

Napovedi bodo letos sprejernaU tudi 2.
aprí/á.
napovedi. Po izkusnjab zadnjihlet tudi letos neh<i bistveno drugače kot prej-gneča in ne|M)trebno čakanje v zadnjih dneb.
^*f"cprav imamo delo organizirano ludi popoldne, večina zavczancev prihaja z niipo-vedmi v dopoldanskih urah. Po poňii pa pride zelo malo napovedi, izkušnje zadnjih Ici kažejo, da med 10 in 15 odsloiki, skromno je ludi pobiranje napovedi po občinah, kjer poberemo do največ dvajset odstotkov napovedi, običajno pa i^e za okoli deset (xisioi-kov," je povedala pomočnica direkioricc Davčnega urada Velenje Marija Gregore.
í^dnji dan za oddajo napovedi jc letos ponedeljek, 2. april. 'Tudi, če je napcwed cxida-na na pcSti priporočeno v ponedeljek, 2. aprila, je še vedno šlela kol pravočasno vložena." Nc splača pa se zamujali, kujti kiizni so precej visoke.
■ mkp
REKLI so...
Kdo lahko pomaga lučem na Vodnikovi?
Stane Krenker, v(KÍ-ja velenjskega DES:
"/javno r;«svelljavo na Vodnikovi v Velenju je križ. 19. marca smo tam popravili, kar je bik> ircba popravili, menjali eno luč in tri stekla, 21. marca smo spet menjali sleklo na eni od luči luči in na Siirih razbite žarnice. Ko sla sc dclavca, ki sla opravila ta dela, malo kiisncje vrnila, pa ena od luči sjKt ni svelila. Lučem na Vodnikovi očitno iahko pomaga svetili samo redar, pa Sc la bi moral biti buden kot le kaj".
			
nTTT'^đm SAK ÛS Ezúaja; časopBM-zaloZmSka in RTV WULLJ dnOba. d.G.o. Velen)e Izdaja ob ćelitMK Cena posameznega izvoda ie 230 SIT, mesečna naročnina B3Û Siï. Olrmssčns narcćnina 2.420 SIT. pďletna naroCríra 4.700 SIT, letna naroCnina 6.800 SIT	Uredništvo: Borts ZakoâeK (dfreiacr in glavni urednik). Stane Vovk [oagovomi uradnik). Milena KrsDC-Planinc (pomočnica uradnika). Janez Ptdsnik.TaiianaPo(lgof$ek. Bojana Špegel (novln^), Mita ZaltoSek {urecfnica radija). Janja KoSuta^Špegal {termiCni uradnik}, Damir šmld (oblikovalec) Propaganda: Nina Jug (vodja	prof^ganM). Sa^o Kane^ik. JumfienCnik (propa^dlsta); Sadež uredni^vs in uprave: 9320 Velenie. Kidričeva p. p. 202. letefon (03) 89617 SO. lerefai (03) 897 49 43. Žiro raC J] pT APP Velenje, Številka E*fliall: nds.cds@$!Ol nei	Obiiiiovanje In graf, priprava: NaS £a$ d.û.o Dii In odprema: Delo, d d.TiskarskosrediSte, t^bljana. Durujska S NenaroCenii folugralij h rokopisov ne vračamo! Po 0 0DV)8 ta%' uvTâ£en mad proizvode iniormstivneea aiaCaja za kaiate se piaćule davek po 8% znižani s(opn)i.
Iz marčevske seje sveta MO Velenje
Bo sežig mesne kostne moke res neškodljiv?
Financiranje
To so se ob informativni predstavitvi poskusnega sežiganja mesne kostne moke v šoštanjski termoelektrarni spraševali številni velenjski svetniki, ki bif če bi tokrat glasovali za ali proti, po razpravah sodeč lahko bili proti. MO Velenje je namreč na svojo pobudo pozvala predstavnike TEŠ-a, Inštituta za raziskave ERICo in ministrstva za okolje in prostor, da jim predstavijo projekt in morebitne ekološke posledice za Šaleško dolino. Med ljudmi, pa tudi svetniki, očitno vlada strah pred novo ekološko obremenitvijo, ki bi lahko imela škodljh/e posledice za okolje In ljudi.
Uriidne raziskave sicer govorijo v prid ae^kodljivosl i kurjenja kostne moke, ki ima po ugotovi Ivah sirokc skoraj dvakrai večjo energclsko vrednost kot velenjski lignit. Ob icm je liojan KontjČ (-ZLSD) opozoril» da so na MO Velenje iz Časopisov izvedeli, da naj bi 'CES pi)skiLsno se:?igal kosino moko. Po njegovih besedah so Sake; ani razburjeni in sc sprašujejo, ali je to res potrebno dolini, ki je v preteklosti že plač<\lu velik davek / unic^enjcm okolja.
ludi Ivan Kralj (SLS + SKI)) je i/ra/il pomisleke ob ugodnih rczuluiiilî znanstvenikov iz CRIC-a. saj sc po njcgcwem mnenju dajo re-zullati tolmačiti lako ali drugače. jim vedno ne verjame.
liojan Skarja (ZLSD) jc
menil, da ni prav, da bodo laliko v rnŠ-u kurili *'kar vse» kjir je primerljivo ?. našim lig* nilom". Vprašal se je, kaj lahko to dolgoročno pomeni za velenjske rudarje in kolikšno ťinanéno korisi bo od tega imelTCŠ...
Divja odlagališča še kar rastejo
A vse to se je dogajalo ob koneu seje, ki se jc začela s kar dol>ro uro dolgim ptwlav-Ijanjem pobud in vpraSanj svetnikov.
Tone De Co.sta (SDS) je prvi opozoril na rast divjih odlagali^, ki po mnenju mnogih nastajajo zato, ker komunalno podjetje zaračunava vsako individualno odlaganje smeli na mesincm odlagališču, StroSek sploh n; majhen, tisli, ki ga ni pripravljen plačati, pa smeti odloži v kakSen bližnji gozdiček.
Tudi Karli Siropnik (LDS) seje navezal na to in povedal, da je ravno zalo največ odla-
gališč na Kcinovem in Skalah. Oba sla podala pobudo, da po&iane odlaganje smeti za tîbéane, ki «imi pripeljejo odpadke, brezplačen. Hermana Klemenca (SDS) moti obratovalni čas Erinc Prehrane (24 ur v.se dni v lelu). Prepričan je, da s tem, ko mladi v juiranjih urah kupujejo v njej alkohol, pod vplivom ma-liganov vandalsko uničujejo okolje. Moli pa ga tudi slab obi^k dobrih koncertov v velenjski glasbeni Soli.
Bene Stro/iik (LDS) je opozoril na dotrajana igrala na mestnemoira^kem igrl^u in še enkrai opozoril na parkirišče na Slarem trgu. ki si ga je prisvojilo podjetje A'l'M. Namesto verig so sedaj postavili že zapiTnieo, zalo pa naj nebi imelidiwiijenj. Ironijo je, daje parkirišč ^zgradil''mestni proračun, je k lemu dťnJal Fninc Sever (SDS). .loMK^Micník (LDS) je menil, da bi bilo dobro, če se občinska politika ne bi vmešavala v izvajanje šolskega pR>grama in Športne vzgo-
je, kprohlematiki divjih odlagališč pa je dodal predlog, da astrezne službe preverijo, ali imajo vsi občani urejen in plačan odvoz smeti.
Zdravniki odhajajo?
v nadaljevanju je povedal, daje iz Nagega časa izvedel, dav Velenju zdravniki ne dobijo več koncesij za odprtje zasebne zdravniške prak.sc. ''Skriti nH*« kdoix) prev/el h<»ve ol)veznosri. če i)um b(Klc> stroko>'njaki .se naprej odhajali. Eden je Velenje že zapustil, priljubljen zdravnik pa /na sl<»nti isto. Vem. <la imajo v zdravstvenem domu že težave z /j)gotav]jai\jem k;)» dra /a dežurstva v nujni me-<]icinskj službi. Ob tem zaposlujejo ljudi, ki slabo razumejo iit govorijo slovenski jezik, ker drugih ^»čitno nI" je menil. Jože Zu|Kmčic (• ZLSD) je i^pozoril, da morajo v Velenju zagotoviti prostor za nujno hciikoplersko zdravstveno p^moč. Zakon je bil sprejel lani, ob tem pa je do-
Modre cone ne bodo nastale čez noč
O lem» kaj sprejetje odloka o ureditvi cestnega prometa v MG Velenje pomeni za mesto, Še posebej pa za Ve-lenjčane in Velenjčanke, smo po sprejetju vprašali Toneta Brodnikii, predstojnika urada za javne gaspodarske zadeve. Ob tem naj povemo, da bo odlok v celoti objav« Ijen v NaSem času.
"Odlok immcni pnivno p^KlIa^o /a ureditev minijoče^ia prometa« modre cone in pobiranje parkirnine. <>re /a kompleks dejavnosti, ki jib doslej nismo poznali, odlok pa smo pripr.iv^ali na podlagi i/kuSenj večjih sUrvenskih In evDpskih mest. ki to žepoznsgo in inisij^) v veljan. Vem, cta lH>sta začetek in priprava, splofi tehnični del, težka. Ljudi homo morali navaditi, da se hodo odloka upoštevali, kjir ne hfi lahko, ker bodo morali prispevati osebna sredstva za |Kirkimino. Prepričan .sem, da b(»mo s tem načinom uvedli red v središču. S tem ho manj povoženih zelenic« vtti reda in z.adovoystva ohčanov."
Zanimalo nas je, koliko Časa bo predvidoma minilo do ra/pisa koncesije za upr<ivljanje s parkirnimi prostori v modrih conah in p<Dbiranje parkirnine, lorej do uvedite tega v praksi. **Ko smo pripravljali odlok, smo ustavili, da imamo v predelu, kjer ImkJo modre cone 1070 parkirišč. Ce damo vsem stan<»valcem v centru p<i eno parkirišče v hre/plačnu uporabo, zato potrebujemo 570 parkirišč. Z ureditvenim načrtom predvidevamo poveća ixje Še treh večjiii parkirišč v centru. To je parkirišče na Prežihovi ulici oh zdravstvenem domu, nb kulturnem domu in pri p4»Št1. Ko Ih) to urejeno, in ko ho zgrajena garažna hiša piH] Titovim trgom. Kjer je predvidenih 280 parkirišč, vi-<limo možnost, da ht koncesionar laihko prevzel v upravljanje vsa veler^ska parkirišča. V začetni fazi pa bo ubčin^i veijetno sama kupila nekaj t. i. parkomatov hi uvedla ni<KJre cone za kr«itka parkiranja do dveh ur v strogem središču mesta. Kasneje pa se ho pokaz.alo, kako to živi. Zat<» d<t razpisa k(»ncesije še ne l)o prišh) tako hitn>,** aam je povedal Drodnik.
Ob tem je ireba vedeti, da vsi parkirni prostori v središču mesta ne bodo v modrih conah- To gotovo ne bosta par« kiriSča pri Rdeči dvorani in na {>oti do zimskega bazena.
Več o drugih odbkih. sprejetih na torkovi seji, prihodnjič.
■ bs
dal, da mora bili prostor čim laJ^je d asi o pen z reševalnim vozilom.
Ana Ro/Ji Hribar (DeSUS) je pt^dala pobudo, da MO Velenje naredi vse za to, da sc zdravniška komisija, ki je bila pred 10 leti preseljena v Ravne na Koroškem, spet preseli v Velenje. Pri tem je mislila na del komisije, ki v okviru Zavíída za zdravstveno varstvo Sliu'enjje odobrava zdravljenje v zdravili^ih, ''Ve-lenjčani, celo raka.sti Imlni-kl. ludi po pritožbi ne pridejo <lo tovrstnega zdnivljenja. v drugih okoljih pa iHjjda to ni problem." je argumentirala pobudo...
■ Bojana Špeget
©

Banka Velenje d d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske bdnke. vabi slovenske ^zvoznlke, skupaj s predstavniki Slovenske izvozne družbe na srečanje, ki bo
29. marca 2001 ob 10.00 uri v mali dvorani Hotela Paka v Velenju.
Predstavili vam bomo.
-	sodelovanje na tolarskem m deviznem financiranju
-	Knaepen paket (zavarovanje na račun države)
•	zavarovanje investicij v tujini
•	zavarovanje donnačih terjatev
-	ostala aktualna vprašanja s področja zavarovanja (Jugoslavija, írna Gora)
-	pravno tolmačenje asignacije zavarovalne pogodbe (prirejeno zd izvozrtike).
banka velenje
Banka Velenje d-d., Velenje.
b&nind skupina Nove Ljubljanske benke
Invalidi na vozičkih so prikrajšani (tudi) za kulturne prireditve
Preveč je ovir!
časi se sicer spreminjajo in niarsilge, zlasti ob novograd-njahjavnih f)l)jeklov in ustanov ter cestne infrastrukture, razmišUaJo tudi o tem, kako neoviran dostop omogočiti ljudem« ki so <^>sojeni na gibanje z invalidskimi vozički. Na kakšne ovire vse naletijo, kaj vse Jih ustavi in Jim prepreči pot naprej, pa najlKilj dobro vedo invalidi sami in njihovi spremljevalci. Mim<i-grede - žal, tudi k nam. v časopisne prostore na Kidričevi ne morejo, lahko pa pridejo na Radio Velenje na Starem irgu. Am|>ak ne morejo pa še kam drugam. Denimo v nekatere kulturne ustanove« v kino...
Poglejmo samo dva velenjska primera. Vzeli smo ju zato, ker jima je skupno, da v obeh odgovorni razmišljajo o tem, da so stvari pripravljeni popraviti, spremeniti, nadgradili.
Pred 700 leti niso mislili na Invalide
ICulturni center Ivana Na-poinika Velenje ima tri objekte, od katerih ni noben mlajši od 30 let, loliko je stara knjižnica, medlem ko kulturni dom šteje 40 let, da o gradu ne govorimo, pripisujejo mu 700 do 800 let. "Za grad. žal, vidimo zelo malo možnosti, da bi lahko vbližnji prihodmisti naredili kaj za invalide, že zaradi same dostopnosti in konfiguracije znotraj objekta. Ko se zgodi, da pridejo k nam invalidi na vozičkih, se naši fantje prijaznt>
ponudijo in jih nosijo po stopnicah, ampak to ni rešitev," pravi ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlad <» Vrhič.
V knjižnici so pred leti sicer uredili dostop za invalide, ampak samo v pritlične prostore, kjer lahko pridejo do informacijskih miz, lam pa knjižničarji poskrbijo za vse, icar p<Mrebujejo, ker ne morejo na oddelek za odrasle. "Do rešitve bomo lahko prišli šele, ko bo Velenje dobilo novo knjižnico," pravi Vrbič.
Prenovljen kulturni dom bo prijaznejši
z domom kulture je pa tako, da so že leta 1994 skupaj z zelo dejavnim predsednikom društva invalidov, dane« že pokojnim Edvardom Cen-trihom. skušali priti do sredstev loterije in zveze invalidov inz njimi prili do dvigala. Aal pa niso uspeli. V listem času so organizirali Bolero, človekoljubno prireditev," in izkupiček, nabralo se je 290.000 tolarjev, namenili za dvigalo. "Ob lem smo navezovali sliite z gospodarstvom v Velenju, da bi nas pri tem finančno podprlo, V začetku je kazalo, da nam bo uspelo, a potem se ni izšlo. Izkupiček s prireditve imamo evidentiran, denar pa bomo sj^roslili lakoj, ko se bodo ptikazale možnosti za rešitev lega problema. Te so blizu, kajti občinska ekipa intenzivno dela na tem, da začnemo popolno prenovo kulturnega doma. ia pa vključuje tudi dvigalo, pri-
merne sanitarije in delno pre» ureditev dvorane doma kullii»
re
Kino stezo sicer Ima, a...
Invalidi na vozičkih ne morejo niliv Kino Velenje. No, če smo čislo natančni, v kino je prišel še vsak. ki jo to želel, a pri drugem vhodu kol drugi obi.skovalci. Čeprav ima zgrajeno stezo za invalidske vozičke, pa ta ne služi svojemu namenu. Jo preprečuje sleberza garderobo.
Bo možno tudi to reč uredili v zadovoljstvo ljudi, ki so v življenju že tako ali tako prikrajšani? Saša Opresnik. direktorica (jorenjevega Gostinstva pravi: ''V hotelu Paka smo že na samem začetku, pri snovanju, mislili tudi na invalide. Zanje imamov hotelu posebne toaletne prostore in tudi sobo opremljeno zanje. Žal seje zadeva pri kinu ponesrečila."
Pa "nesreča" ni stel)erl Steber, kot smo slikali, zgolj preprečuje. da ne bi do nesreče priálo, da se ne bi kdo poškodoval. ker je steza za invalidski voziček preozka. To pa se je jiokazalo Sele potem, koje bila la že zgrajena. *'Zadcve smo že proučevali s projektanti in gradbinci. Zdaj bi želeli stopiti v .stik še s kak-^nim druAtvom invalidov ali posameznikom, da skupaj najdemo rešitev. Na praktičnem primeru in z njihovimi izkušnjami bi skupaj na^li pot iz te zagate.** ■ Milena Krstič • Planine
v SREDISCU POZORNOSTI
«»^ČAS
29. marca 2001
V Gorenju predali namenu novo tovarno hladilno zamrzovalne tehnike in galvano
Velika preizkušnja in izziv
VELENJE, 23. marca - V prisotnosti številnih gostov, med drugim pred-sednil<B države MIlana Kučana, poslovnih part* neijeVf đeinlčatjev^ delavcev in tistih, ki so s svo-Jimi prispevki pomaga// pri sanaciji hudega požara, ki Jih je prizadel septembra lani, so v Go* renju svečano predali na-menu novo tovarno hladi In o-zamrzovalne tehnike in novo galvano, ki so Jo uspeli postaviti od septembra lani, ko Jim Je do tal pogorela.
Svečřinosl so pripravili v prusiorih galvanc, v kateri je /C sleklo skoraj IričcLrline prcUviJcnc pmi/voJnje. Slro-jo SI) iislavili sami) med svečanostjo, ki ji> je 7. ubranim petjem popestril mešani pcN'ski /k)r Ciorcnjc, 7. izvirno glasbo pa kvartet po/avn (jliisbcne šole Frana Koruna Ko/eljskega in tolkalski pri")-jekt STOP.
Najprej jC /brane nagovoril proclsednik nad/ornega sveta Gorenja, d.d.. Marko Voljč, kije s p()nosoni orisal uspesno gradnjo lovamc hladiJno-za-mrzovalnc tehnike , ki jo je nadzorni svel skrbno sprein-Ijal. Med drugim je dejal: ''(rradnjď nove t(îvarneje bila velika preizkušnja In izziv za strokovne potenciale in vse zap4»slenb v<»nrenju in reci je treba, da ste jima bili kos. Oťilocitev za novo tovarno ji* bila tudi velika prelzkui^tija in Izziv za lastnike (torenja. Na primeru njihove podpore tej naložbi sta zmagali mi:>elnost in lirika rdz>(yned<»lgorocne pred kratkoročno, delUveno naravnanostjo. MiKlrost (a* ke odločitve bo, ^lede na do* sežene p4»sl<ivne rezultate renja v letu 2IKMI, prvikrat izražena v možnostih izplačila dividend. Z njimi bo* do dobila svojo verodostnj* nost ludl stalii^čH uprave In nadzornega sveta, ki i^ta našim lastnikom ozinima delničarjem v procesu lastninje-
nja zagotavljala dolgoročno varnost In ekonomski» upm* vičenost njihove naložbe v (iorenje/^ Marko Voljč se je še posebej zahvalil vodstvu (lOrenja, kijev čiisu so(>čenja s težkimi poslodicami jesenskega požara odlično opravilo svoje delo. ''Malo je pri nas gospodarskih družb z managementům kot ga ima Gorenje in s tako pripadnim ter nt)tranje solidarnim kolektivom zaposlenih. Za rezultate in dosežke, ki sm<» jih priča danes, jim gre vse pri* znanje,*' je dejal Marko Voljč.
Tudi preJseduik uprave Jože Stanič sc Je v svojem slavnostnem govoru zahvalil vsem zaposlenim in vsem tistim, ki so pomA^gali Gorenju pri sanaciji hudega po^.ara galvane. Prav tako ludi izvajalcem del, ki Áí) uspeli v tako kratkem čiusu /gradili in opremili nov<i galvano. Še posebej porn)sno je predstavil novo Ewarno hladi Ino-zimir/ovíiJ-ne lehnikc. ki se nizprostira na skoraj 30.000 kvadralnih metrih. Dosedanjo zmogljivost proizvodnjo 81)0 lisoč aparatov, ki jc doslej potekala na treh med sebí^j ločenih lokacijah, so /družili in zmogljivosti povečali na milijon in pol aparatov letno. Se posebej zahtevna je bila preizkušnja
Vodstvo Gorenja je goste s ponosom pope/ya/o skozi galvano, v kateri Je že stekto skoraj tri četrtine proizvodnje. Na
sliki do /eve proti desni: Marko Voljč, Milan Kučan, Franc HOsec in Jože Stanič
slf<^kovnjakov, kerje morala proizv<idnja ves čas gradnje nemoteno polekali. "Nedvomno je bila nagla izgradnja velike tovarne hladilne tehnike, 7. najsodobnojSo opremo. velik dosežek, vreden vsega priznanja vodstvu paijektii in našim strokovnim kadrom v pr<.)izvodnji in Ichnologiji. pa ludi v tlnancah, nabavi, področju kadrov, iutbrmaiiki in drugih. Z usklajenim skupnim delom nam je uspelo ob
tekoči pri>izvodnji izpeljali ne le njeno preselitev na tiove montažne linije, ampak ob tem Še povečali obseg proizvodnje. Povečane zmogljivosti nnvo tovarne h hid i !ni>—zamrzovalnih aparatov bo seveda velik izziv ludi našim prodajnim j^odjcljem in poslovalnicam v svetu 1er di-jma, v pridobivaiiju novih kupccv in širitvi krciga potrošnikov, je dejal .lože Stanič in bil s svojimi mislimi ^e v prihodno-
koristljo slnergijo bele tehnike.''
Zbrane je nagovoril tudi predsednik države Milan Kučan, kije pohvalil uspehe Cxorenja na vseh področjih, prav tako pa tudi domiselne dogodke, s katerimi obeležujejo 5(Melnico. Tudi sam se je z grozo spomnil lanskega požara ob tem pa dodal; Ne glede na vse neprijazne okoliščine seje Gorenje borilo in zmagalo. Na sebi lasten
dardih, prav tako pa ludi novo tovarno hladilno - zamrzo valnih aparatov, s katero Gorenje uspešno utrjuje svoj konkurenčni p<")ložaj na svetovnih trgih ter si ustvsirja nove razvojne možnosti in pri-bžnosli-
•'Kot Slovenec In kot predsednik države sem ponosen, da Slovenija ima Gorenje. Da ima tudi druga medna-n)dno uveljavljena uspešna in že ludi globalna podjetju.
Nova tovarna hladilno zamrzovalne tehnike je najsodobneje opremljena. Produktivnost bodo pomembno poveča// s sedanjih 800 tisoč na milijon in pot Madilno zamrzovalnih aparatov letno
Nove pridobitve so se seveda najbolj razveselili vsi tisti, ki delajo v odrat//) h/ad//no zamrzovalnih aparatov in v galvani. Najtežja deta so tam prevzeli stroji.
Čas je ziato, pravijo v Gorenju. Proizvodnjo so ustavili samo toliHo, kolikor Je trajata
otvoritvena svečanost
sti: *'Našim strateškim razmislekom se postavljajo navi* de/ preprosta, a ne malo zahtevna vprašanja. Zavedamo se tudi, da sprememb in vplivov globalizacije še lep čas ne bo konec. Svoj ivljenj» sid pn)stor si bo mi^oC^e zago-CavlJatU ohranjati in šlriM tržne deleže le na račun viso* ke kakovosti, cenovne konkurenčnosti ter llek^ibilnastl v odnosu do kupcev. V našem strateškem načrtu pa dajemo velik pi>udarek in težo tu-di razvoju ter šiiitvi drugih naših dejavnosti znotraj skii* pine Gorenje, od Industrijske opreme, onKljarstva, grtl-nikov vode, trgovine, gostinstva In drugih« ki luhko
način in prej, kot je bilo mogoče pričak(»vati. Ce kdo, je Gorenje tudi ob tej nesreči In obnovi proizvfKlnje v novi galvani potrdilo v posU»vnem in strateškem managementu znano filozofiji): da proble^ mov nI. da so samo izzivi za sposobne Ijudl.^ Zahvalil seje ludi vsem. ki so fvmagitli znotraj in zunaj Gorenja, saj diiljši zastoj proizvodnje v tem velikem gigantu ne bi prizadel samo poslovne uspešnosti (îorenjîu ampak hi imel resnejše posledice za vse slovensko gospodarstvo in drŽavo. S ponosom se je zazrl v novo galvano, ki so jo v Gorenju zgradili po tehnoloških, ekoloških in kakovostnih sian-
Pc^ajalska pozicija sloven-ske države - tako pri njenem vstopanju v Cvropsko unijo, kot pri njenem učinkovitem umeščanju v globalni svet -je (Hlvisna tudi od njene ek<»-nomske moči. Od nje je od* visno tudi ohranjanje slovenske Identitete, materialna pcKilaga samobitnosti sloven* skega nan)da in njegove nujne odprtosti v svet."
S to slovesnostjo so v Gorenju najlepše sklenili pr.iznovii-nje 50-lelnicc tega največjega slovenskega proizvodnega podjetja, odločeni in pripravljeni na vse izzive zahtevnega .we lovnega trga.
■ Mira Zakošek, fotografije: Stane Vovk

Ko brez miru okrog divjam.,.
Hťílko kateri minister se je kdaj koU v nekaj dneh toli' ko mudil /ta ivojem širšem ohtm>čju kot se je v zadnjih d/teh proineim. T/tdnji podaljšan vikand je res povsem po' svetil svojemu revirju~ Ref^jo je prepotoval od vrita do sre-diue,od.'ikrajnega konca'Af^nje Savinjske doline do Ce-I ja s hil je tudi i' Velenja. Največ se je srečeval z avUfprey'oz/iiki in zup^fd, pa še x kom. yPodoLŠe\'o je pri' peljal s saho tudi ministra zû okolje, pa ne, da hi okolico tam še p(/iepšali. seveda zato, da bi končno le ustreZ' no ttreilili Maee.snikov plaZ' Ce hi što v.se po načrtih slovenskih avtopre\'ozftikoVs bi hila oho ministra v nede-I jo med njinii v Celju, Zaradi straha pred pravilnikom o parkirnih mestih hi jima imeli kaj povedati.
1'arkirna nmta so pač ta čas proMe/n številka ena, Še posebno dohičilo. da je od njih odvisna licenca. Čeprav so imeii pet let časa, da hi se na to pripravili, so pravi vik in krik zagnali šele »tik pred zilajci«. tik preden naj bi pravilnik stopil v veljavo. »Poz/uivalci raztner« so žapred Č-asom napo\'eán'aU^ da je avtopre^-oz/iiški lobi tako močan, da to divočilo ne ho zfltiveh, /uipovedi, tudi mini.'»tra, da bodo z novim tfikonom, ki naj hi j^a .sprejeli po hitrem /*> stopku, res .stvari spremenili, te morda kanejo na to. 4v-toprevouiikov je pač v Slo\'€nijo (pre)veliko, v rokah pa imajo tudi močne arfiumente: krmila te^ih tovornja-kov, s katerimi lahko dodobra zfltrpajo ceste.
Usaj za naše območje velja, da je hú torej najbolj opazen minister za promet jakob Presečnik (nekatere je & momlopozarjali, da iiima vačzxfize. mini^iímw mm^reć),
v	merilu pa so prav okoli maierinskef^a
prazniku največ govorih o miniviridza	Ta
je namreč nmiemm zapnanikpodpisalapravdnik o delovnem ču.sti, ki vsem trgovinam omogoča, Jaso lahko odpne ludi oh nedeljah. Njen zagovor, da hoče pač vse trgovce posuiviti v enakopraven jxAožaj, delno drži. '/.daj sose namreč ponekod po ol)činah odfočali, katere trgovine so lahko odprle linli na gospodov dan. Zaradi tega je biJo mdi v eni od občin v Spodnji Savinjski dolini precej iwV Arnv, saj se vsi niw strinjali, da nekdo oh nedeljah lahko ima odprto, kdo ne. Trgovci pač vse gledajo skozi tolar, kfjnb nekaterim pripombam, da ob nedeljah k malo ljudi zahaja v trgovine, trgovci očitno niso lukega mnenJiL Če s tem na dan. ko smo tudi ure pn^mukndr naprej, napnivili res korak dalje. kazal čvs.
Čas pa Je že pokazal, da so ljudje na širšem celjskem območju Mjhohii kol dmgodpo drias'i. Ne vem, ali zato, ker so delavci v preteklih leliJi piis/di .v\^Je zdn/vje za stroji, kjer so delali v težkdi razmerah in v slabem okO' I ju, aliz\inidisstre.sa, ker Jena tem območju še vedno tako visoka brezposelnost. Resnica je seveda lahko ó ^f/ť-vek oiKtjega. Nekatera druga raziskava pa kaže, da se mladi nu Celjskem najraje pogovarjajo o ljnl)ezni in s/x}lnosii. I.e pogovarjajo. Je pokazala mziskavo! lO/jpa sn'arno.^1?
m k
Delničarji APS bodo na Izredni skupščini odločali o nadaljnji usodi podjetja
Nedonosne programe bo treba ukiniti!
Čusi, ko je bib ixxJjetJe APS Vele-nje v ra/cvetu« so minili. Zdaj /e tri leta i/.kaxujejo i/gulH>, skupaj soje ** pri (gospodarili** le 280 milijonov tolarjev. To pa je toliko« da nioraj<» nujno ukrepati, Če hočejo rediti lislo, kar se rediti da. Direktor družbe .lakota Holešekje pripravil celovito ana-lÍ3;o stanja s potrebnimi ukrepi. Nadzorni svet je v četrtek prejšr\ji teden r^egove usmeritve |H)dprK do< končno pa b<»do o njih odloudi del* ničarji na i/redni skupščini. Večina, kar 75 (xJst<»tkuv, jih je /iiposlenih na APS.
In kaj seje prav/aprav /,|;odiloV
Direktor Jakol) Holešek ugotavlja, da jc k takšnemu stanju pripeljala .splatnákrizavsiovcoskcm avloprc-vozništvu. PrevoznikovjevcČ,kot je ptMrcb, /aradi lega so ccnc moćno upadle. Na pod:t"ičju mednarodnega Iransporta pa sc socjčajo 5c z dodal-no hudo konkurenco z državami vzhodne Evrope. Cene so v zadnjih peiih lelih (izražene v nemških mar-kiih) padle kar za 40 odí5lolkov. Podjetje APS je generalni serviser trak-loijev Zelor, ki so jih do lanskega leta, ko je češko podjelje zaSlo v ie?ave,zelo uspcSno prodajali neslovenskem trgu. kpad prodaje je APS (inančno hvdo chremenil.Sc posebej, ker so nu^rali garancijska pi^pravila vseeno zagotavljali. Prizadelo pa jih jc ludi manjie Slevilo delovnikov
piciiïogovuika, zakateicga zagotavljajo pogodbene prevo7e. Avtobusi namenjeni mestnemu in primestnemu promelu niso primerni za izletniški lurizem. K vsemu lemu so svoje dodale Se splošne slabe likvjdntwtne razmere v vSlovcnijí. Pri-
Jakob Hoiesek
siljeni so bili najemati kTcdiie, ob-resii zanje pa so v lanskem letu dosegle ie ireljino meí»ečnega priliva.
In kako vidi direktor Jakob Ho-lešek^ kije tudi siïm delničar (skupaj ima tim osmih vodilnih delavcev 36 odstotkov delnic APS) Izhod iz krize?
^'Celovito smo analizirali ptwlova-nje zadnjih deselih lel. Še posebej skrbnopazadnjih treh lei^kopaslu-jemo z izgubo. Ugoutvljamo. da imamo za svojo dejavnost preveč nepre-
mičnin (poslovnih sUivb inzcmljisč). ki nas močno obremenjujejo (prispevki za uporabo siavbnih zemljišč, komunalne dajatve...) S prodajo odvečnega premoženja hi pokrili polovico svojih kratkoročnih zadolžitev.
Pcx^lovanje je (îblikovant) v osmih proizvodnih enotah» od katerih poslujejo le tri ves čas brez težav ( so vseskozi pcyzítivne). V bodoče bomo preprečili prelivanje iz donasnih v nedonosne enoie in tisle, ki ne bodo sposobne zagotavljati rentabilnega poslovanja, ukinili. Računam, da bomo tako zmanjšali število zaposlenih za 15 odstotkov, " pravi direktor Jakob IloieSck.
in kdaj naj hi, če IxhIo delničarji pritrdili predloge uprave in nad/or-ntf}:«! sveta, |H)krili izgubi»?
"izgubo bi pokrili venkratnem znesku IZ revalorizacijskega presežka osnovnega kapitala že naslednji dan po skupščini. Finančna konsolidacija je odvisna od prodaje premoženja. Menim pa, da s tem ne bomo imeli težav glede na to, da že imamo potencialne kupec in sklenjene prcdpo-g<xihc," jc kljub težavam optimističen Jakob llolcsek.
Omenili smo, da bodo Število zaposlenih zmanj^Utll. To bodo skušali narediti čim bolj sporazumno. V upravi so na primer zmanjšali Število delavcev za tretjino, in to tako, da tistih, ki so vKl^li, niso oadoine^ali; viške v servisu pa so bili pripravljeni brezplačno izSoiati za šoferje» ki jih primanjkuje. Podobne "mchke** ukrepe bodo nadaljevali ludi v letaš.
■ MiraZakošek
perspektivo
Na drugi strani vojaške
M ##
kniizae
Daleč nazaj r hnicovskili časih sem na fakulteti spoznalJunta, kije no novinarstvo za.šel hol j po nesreči Ne, da ne bi zruilpisal/, le ve.stičarsivo, Man-ca Kosir in vejica, mu niso preveč diiali. lakrai so t\a faktdicli preda-vališev kolosejskih kinod\'oranah, za redno obiskovanjepredavanjpa je bila potrebna zvrhana men/ zaslepljene ntommije. Ne Jaz in ne on je nisva imela kaj dosti, tako ,vo najine poti iz lujk polnih kinodvoran (prejvečkrai zavile v liližnjo, greha polno gostilno. Tam je bilo bolj toplo, pa Še [yravo no\'in<irsn^o ti je lažje zlezlo pod kožo. No, novinarki prijatelj pn'0 leto ni imel sreče, konec septembra je ugotovil, da ima v indeksu premalo /zjntm', pa se Je moral sj^l \pisoii v prvi le mik. In dni' gičje bilo le malo Iwlje. Bolj sreči kol "zicledm"se imam zahvalili, da nisem ubral njegovih počasniJi korakov. Ampak, nekje na sredi oje poiq}ežlJt\'e, a premišljene poňy biiojepred parali še malo večleii, me prijateljix)kHče in reče: "í^š, odloči!sem se, da bom šel v vojsko. Vkii-sami Ijom rnah šuu/iral, malo streljal, fm bo. " Nejevertio sern strmel v shišdlko lakrai še sutcionamega telefona in siguprvdsiavljal vzele-no-sivdi uniformah pogumne slovenske vojske. ' I Im, že veš, " se mu klt<eJ.'>ko odgovoril, zraven pa je streslo tudi mene "Kaj pa ri, "Je rekel nazaj in Ščepec porogljiw prijaznega Je bilo v njegovem glasv. "IlJa, kaj pa tvoji izpili, "sem mu vrnil in neku J Časa sva se kol dve pohoiljivi ženski pnn' histerično hihitala. Ktisneje je prišel k meni in odšla sw lui nočni f)ohod. VoJ.tko Je potem nekako preživel o njej napisal ludi Čhmekza Rit in kljub lemu, da se ï-- vojašnici ni sfX)prijuleljll z obvezno literám-ro, počasi zlezel do četHega letnika. Tako on, moja vojaška hijižica pa Je Še zmeraj prazna in naborniška olweznost Še vedno irka na domovinsko zavesi.
Da ne lx) v petek na moja vrata potrkal papež in me pobarat, kako bili bolj pai^ški, kol je on sam. bom najprej prizr.alf da me vojska ne zanima. Se^ eda so razlogi v človekoljubju, pacijhmu, />os^ oje jehov-sMi, a eden od glavnih je gotovo tudi lenoba, sr\'ar, ki bi Jo Alojz Ihan usttvzTUije/>oimeru)valpomanjkunje molr\'adJe. Into popolno, ultima-(t^'no in neskončno. Tudi za take tiče je slovenska država pred desetletjem uvedla ctiUn/j služenje voja.^kega roka (kije ^veda enakovreden voja.škemu}. Hvalevreden inslitui omogoča humanilamo. pedagoško, zdniv.'ilvciw aH kuterokoH dnigo ol)liko obveznega služenja. Ampak, pri-ZTuim, ludi takšno služenje mi ni naJMj po godu. Zakaj, ker sem mevža, ženska, nehvaležni iikoriščt^alec rutše držtwe in gnila veja slovenske reprodukcije?Ne, razlogi.so dnif^e, skris'ajo se na drugi sinmi vojaške hijižice. Način služenja vojaškega roka in njegov ch'ihii sub-stiua Sla v veliki večini primerov kriva za osip študentskih nabornikov, ki, vključno z mano. vidijo voj.sko kol zhvdičo smco, ki komaj čaka na konec šuideniMi dni.
/.akitj? Problem je enostaven. Nalx)miki so še zmeraj obvezniki, že od nekdaj je dolŽJiosi mladega Janta, da služi domovini. Fodol^no, kot Jebilovjug^).slova}\ski, (ivsirijski, iialijanski ali kakšni dmgi\'oJskL, pred desetimi, petdesetimi, stotimi leti... A danes bi morala bUi stvar malo dntgačna, spremenila se je vojska in spremenilo se Je tudi žMjenje. Če so bili nekfjč vojaki lopox ska hrana, so danes izobraženi ljudje, ki morajo obvladali zapletene voja.ške stroje. IJobri vujaki so projesional-no izurJerU fantje, ki želijo, zruijo in ludi hočejo sodelo\'ari v igrah z orožjem. In če Je bda nekoč sxtjska inicijacijski obred mladega fanfa, ki se je komaj reši! nadležnih mozoljev in sramezlji^^ega puha, danes to že dolgo ne veija veČ. Fantje so v vojski že zdavnaj pozaMi na zorenje in za mlada življenja je vojska večinoma nepotrebna postaja v socialnem odraščanju. Dtmes Je dnigače, danes hi morala voj.ska ruifwr-ništ\x) niziimeli kotpmvico in ne kol dolžnost mladih dri{n ljano\'. Način služenje ne bi smel odbijati^ ampttkprrwbljati' Tako hi lahko nim v ivy-ski mladi opnivljali wznt^ki izpit, wjaki bi imeli pndnasi pri stanovanj-.skih lisiahf zaposliiviy kreditih Naliomiki. ki so že opraviJt študij, hi lahko služili dnigače. svoji izobrazbi primemo... ^modernem časji vojska nastopa na trgu delovne sile in lako, tržno, bise morala ludi obruišati Dmgproblem pa Je seveda ch'ilno služenje vojaškega w/r«. Število zaiti ct po civilnem služenju Je popolnoma presenetilo .slovefisko držitvo in tudi zalo sistem služenja ni ustrezno urejen Rtfje, da nekateri "ci-vUniki" dobro ojmivljap svoje svojo de!o in resnično pomagajo .skupnosti, v kateri shizijo vojaški rok. A res je ludi da je z drugimi drugače: pometajo dvori'iča, nadzorujejo razigrane učence in delajo namesto uslužbencev. Če je torej način služenja v wjski neprivlačen in zaostal, Je vsaj lakšno cmino služenje pres^ečkrat nepotrebno.
Problem izogilxinja siuženju vojaškega roka torej ni (le) posledica manjkanja àua za odgovonuxst, kakor znajo očUaii od demagogije po-noreh iradicionalisn, amiwk tudi logična reakcija na slabo izvajanje ene in dmge oblike naborniške dolžnosti Krivda lorej ni rui strani neodgovorne mladeži, ampak na institucijah, ki bise morale boljjlek-sibilno prilagajali spremenjenim življenjskim razmsiram. h\ če le zalile-vajo konec oin'eznega nalyomiškega sislema. zakuj pa ne!
■ Jure Trampuš
GOSPODARSTVO
«wáÉAS
29. marca 2001
Modna konfekcija Elkroj
Konfekcionarji in tekstilci tudi trgovci
Konfekcijska industrija je vse bolj na prepihu zahtevnih domačih in tujih vplivov in zahtev, v Sloveniji pa je ta dejavnost v tem času celo na prelomnici. Prvi razlog je močna konkurenca, ki se bo s prehodom na tr^evropske skupnosti še zaostrila, saj bodo dokončno ukinjene že sedaj nizke carine. Drugi razlog je dejstvo, da dobiva domača trgovina novo podobo, kije na posameznih področjih vse močnejša, obenem pa izredno skoncentrira-na in zato postavlja proizvajalcem vse težje pogoje za sodelovanje.
"Mi si pi)magami) z laslnimi trgovinami na oni sirani, na drugi pa s povezovanjem s icksLilci, ludi s irgovsko mrežo. To povezovanje smo lani začeli na domačem irgu. lelos pa bomo nadaljevali šc na zunanjem. Zaradi tega smo se konfokcionarji in Lekslilei povezali v lehnološki zavod, v katerem načrtujemo skupek blagovnih znamk z osnovnim vodilom - obleči moikega in žensko od glave do pete. Ob tem je seveda jasno, da v posameznih firmah mora ostati specializirana proizvodnja, saj pač morajo delati tislo kar najbolje znajo in kar lahko naredijo najeencje, .seveda ob nujnem spoStovanju družbenih meril. Na drugi strani na.še gospodarstvo posluje v pogojih visoke inflacije, rasti tuje valute in precenjenosti tolarja, zato je nujno treba iskati vse možnosti za prodajo i/dclkov, seveda pod čim bolj ugodnimi pogoji, To pa je vse težje, zato moramo v firmah veliko ukrepov ižcvajati že znotraj svojih ograj," pravi direktorica Modne konfekcije Elkroj Marija Vrtačnik.
V CIkroju so notranji racionalizacijski ukrepi stalnica že veliko let, vse od standarda ISO, preko proccsnega ma-nagmenta do sedanjih 20 ključev. Te ključe pospešeno
uresničujejo, saj zajemajo vse zaposlene od prvega do zadnjega, pokažejo njihove prednosti, sposobnosti in odgovornosti ter odkrivajo njihove skrite rezerve v tem smislu, daje vsak tia svojem delovnem mestu inovator in
REKLI so...
Marija Vrtačnik, direktorica Elkroja:
"Dostikrat me jezi. ko poslu Sa m govorjenje o brezpo-.selniisti. Veijitmem. da so med stotnijami brezposelnih tudi Icige z.aposl ivi, jezi pa me dejstvo, dajili je med številnimi ostalimi zelo malo. ki bi se zares želeli zaposliti in delati. Skoraj nerazumljivo je, da morajo ziiposleni lïi .svojo plačo trdo delati, tudi več kot osem ur, .številni pa uživajo ugodnosti določenih prejemkov, namesto. da bi se zapi'wlili in ta denar ziisiužili, Ne mcčemweh v isti koš. saj je jasno, daje za ziipo-•slitev potrebna doiočenii izobrazba, da odloča tudi ponujeno delovno mesto, vseeno pa v podjetjih ne razumemo, da delavcev ni niti zii proizv(x!njo niti za ostala <ipravila, kojih želimo zaposlili. Ne le pri nas, tudi v ostalih 1'innah. Če torej hočemo zaposlovati dobre delavce, jih moramo krasti drug drugemu. In to je dejstvo."
.soorganizator svojega dela.
V lanskem letu .so v Elkroju v določeni meri začeli spreminjati poslovno miselnost in to nadaljujejo tudi letos; "Odločili smo se za zmanjševanje tehnološke in povečevanje marketinške agresivnosti na domačem in tujem tržišču. Na tujem trgu smo vse bolj prisotni, saj tam prodamo 17 odstotkov svojih izdelkov, kar posebej velja za Nizozemsko, Dansko, Norveško in Avstrijo, Sem štejem tudi Hrvaško 1er Bosno in Hercegovino, letos smo začeli trgovati s Črno Goro, v načrtu imamo tudi Makedonijo. S Srbijo stikov sploh nismo prekinili, saj smo tam včasih imeli svoje lastno podjetje, v katerem še sedaj delno izdelujemo hlače in jih prodajamo na njihovem trgu. Za vse Ic pnidajne napore so seveda nujni distribucijski centri v navezi z velikimi trgovskimi bišami," razlaga Marija Vrtačnik.
Sicer so v Elkroju zelo zmanjšali obseg dodelavnih poslov za tuje partnerje, ki v celotnem prihodku predstavljajo ie še 30 odstotkov. Marija Vrtačnik: "Vendar to niso več klasični "Ion" posii. Za izredno znane hiše Hugo Boss, Renče Lazar in Escada namreč že izdelujemo tudi modele, prototipe in kolekcije, s tem pa izmenjujemo znanje in izkušnje na tehnološkem in marketinškem področju. Dobivamo tudi dodatno delo, kar pomeni tudi dodatni zaslužek. Te zelo znane blagovne hi.še nas .seveda koristijo v tehnološkem smislu, saj vedo, da smo dobri poslovni partnerji, da znamo delati kakovostno in pravočasno."Bliža se tudi čas vmesne sezone, v kateri običajno koristijo dopuste, zato bodo zadnji teden v marcu na zasluženem počitku.
MJP
Dan zdaj v N
Elan ]e bil In ostal pojem, ki so ga športniki In rekreativci, pa tudi tisti, ki za preživljanje prostega časa potrebujejo kaj udobnega, že zdavnaj vzeli za svojega. Zato so ga takoj našli tudi na novi lokaciji. Iz središča mesta se je preselil v središče nakupovalnega vrveža v Nakupni center Velenje na Kidričevi.
Prostore so dopadijivc urediii v zgornji etaži, ker je na enem mestu zbran ves Elanov program: od športniii torb, nahrbtnikov, spalnih vreč, skirojev, rolarjev, trenerk, kopalk, programa za fitnes in trim, oblačil za prosti čas... Skratka tega je toliko, da se vsega niti našteti ne da. Čeprav je Elanov program seveda glavni in najbolj popoln, pa poleg njega ponujajo potrošnikom še dva znana programa: Think Pink in Free Pride. Pa očal, zlasti znamke Bolle, ne gre spregledati. Vsak teden pa je v Elanovi prodajalni kaj v akciji, pod posebno ugodnimi cenami. Ta ponudba se spreminja iz tedna v teden. Tokrat so
to majice in oblačila za tenis. Radi pa bi vas opozorili še na nekaj: ker se s prodajo športne obutve ne bodo več ukvarjali v takšnem obsegu kot so se, lahko pri njih obutev znanih svetovnih proizvajalcev kupite po posebej ugodnih cenah. Treba pa je seveda pohiteti.
Kdaj v Elan? Elanova prodajalna v nakupnem centru je med tednom odprta od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Zapišite si telBfOnl če vas zamma kaj čisto konkretnega, jih lahko tudi pokličete po
telefonu 897 58 86.
29. marca 2001

GOSPODARSTVO
7
z dr. Evgenom Dervaričem o "racionalizaciji" pridobivanja premoga
Pocenitev in poenostavitev proizvodnega procesa
Največje dosežke Je človek dase^^el s po-moCji) enkratnih	pn»jekt<t>; ne
glede na kuteru dejavnost človeka se to nanaša. To Je misel, ki Jo zeio rdd uporni* bi in pri delu dosledno upt)steva. direktor tehničnih služb Premogovnika Velenje, dr. Ev&čfi Dervarič. Hilaje tudi iztočnica m pogovor o projektu ^'racionalizacija pridobivanja premo{^a% ki ga sestavlja osem razvojnih pnijektov. Skupno jim jc, Ja zasledujejo cn sam cilj
-	pt')ccnilev in pocjiiistaviiev proizvodnega procesa pridobivanja prom^>ga-
#	AU y premogovnUat že vexíe, kje hoste od-ktfpavali premffg i' naslednjih desetih, dvoj* seiih ietih ?
"Lani smo verificirali dolgoročni načrl odkopavanja premoga in ugotovili, tla lahko do lela 2025 nemoteno odk<^p<ivamo do 4 milijone ion lignila lelno. Seveda homo za la projckl potrcbcwali jamo Preloge
-	sovero/ahod, ki ho nadomesiihi jiuno Skale. Ta se v tem času opui5ča. Prednost hn-diičo^ kimcopla odkopavanja promogii jo v tem, da bo proizvi>dnja skonccnirir<ina, in da bo potrebnih l'>istveno manj jamskih objektov kot jih jc danes. Seveda pa naj bi se odkopavanje nadaljevaki x dvema ali Uemi odkopi hkrati."
#	Zapiranje jame Skale in odpiranje .vevero-:/ihocJiie}ia dela jame i'refo^e pa bo potekalo isiočasiio?
"Istočasno in postopno. Zapiranje jame Skale bil potekak) skladno s projekti, s pomočjo katerih bi.>mo to odkopno polje zaprli kot celoto, del objektov pa predali v dru^e namene. Pri tem pa ho posebej pt>-membno, da sc jama Skale zapre na okolju prijazen način."
#	To, o čemer f^ovoritm,je sestavni del pro-jekiOi ki nosi naslov Racionalizacija prido" bivanja premof^a v Pretno^ovniku Velenje. "Vse lo, kar počnemo je povezano z ra-
cit)nalizadjo proizvtxJnegii procesii. ali drugače povedano: eena premoga ho mt)rala biti iz leta v leto nižja in na trgu konkurenčna, kiu" pomeni, da bo treba vložili še veliko razvojnih in drugih naporov, da hii-mo to dosegli."
#	Kaj pa naj hi pomenih tako imenovano pro-jekim Wfdenjey kije p(fg(}sio omenjeno, koje govora o teh razvojnih projektih?
Or. Evgen Oervarič, direktor tehničnih služb Premogovnika Velenje: "Osnovno Je vprašanje^ kako poceniti In poenostaviti proces pridobivanja premoga. "
^Kot osnovo smo oblikovali osem razvojnih projektov, vsak izmed njih ima prt^-jcktnega vodjo, projektna organizacija je matrična, kar pomeni, da nimamo profcsi-t)nalnih timov, ki delajo na nizvoju, ampak io timi, ki delajo v ostalih delih podjetja. povezuje pa jih projekt."
■ Milena Krstić - Planine
Za katere razvojne projekte gre?
Clre za osem projektov: za jamske proge, za ekologijo deJovnega okolja, za pridi^bivanje in transpt>rt premoga, za transport in logistiko, za jamsko vrtanje, za energetsko varčno podjetje. za čiste tehnologije uporabe premo gov in za rack>nalizaciio prezračevanja.
LDS
POSLANSKA PISARNA
Vzpostavili smo možnost, da posredujete svoje pobude in predloge poslancema LDS-Uberalne demokracije Slovenije
JOŽEFU KAVTIČNIKU in MILANU KOPUŠARJU
vsak ponedeljek med 10. In 17. uro.
Prosimo za predhodni klic na tel. 03/ 897-56-06 za uskladitev termina.
Fax: 03/897-56-07, E-mail: lds.velenje@sioi.net Naslov: Poslanska pisarna DZ RS, Titov trg 2, Velenje
SLOVENIJA GRE NAPREJ
Premogovnil< Veienje uspešno sledi štirim stratešiiim ciljem
Kljub izgubi, zadovoljni
Za Preni<^f)vnik Velenje je biio lansko leto, k^ub vsem zapletcmi, kar prijazno leto. Vsa hCerinskd pcxljctja so pt»-siovaia pozitivno, nekaj izj^ii-be, ki pa je bistveno manjša, kot so predvidevali, da boje nastalo v premogi^vnikii. Danes z zadtivoljstvom ugotavljajo, da so štirim strateškim ciljem uspešno sledili, razen tistemu« kije povezan zeko-nomsko uspešnostjo poslovanja. Temu niso bili ''kos v celoti".
"izgubo, kije bila sicer polovico manjša, kot smo načrlovali, znaša nekaj več kol 460 milijonov tolarjev, smo lemeljilo analizirali. Nc bi je bilo, čc bi lahkem v 'IBS prodali toliko premoga, kol smo načrtovali, in čc nc bi prišlo do izpada v višini 130 gigavalnih ur električne energije. No bi jc bilo nili. čtí hi lahko vsaj ccno premoga ko-rigiriiii z gibanjem tečaja marko. lako pa jc bila la celo le-lo zamrznjena, oziroma korigirana le za okoli 1,5 od-stoikii. To je pomenilo izpad 808 milijiinov tolarjev, dL^volj ludi 73 dobiček v podjetju. Če bi se korekcija zgodila." je povedal direktor Premogovni-
ka Velcoje dr. Franc Zenlin.
Nadzornemu svetu so ob obravnavi poslovnega poročila predlagali, da izgubil pokrijejo iz naslova rezerveicij sredstev, ki so jih oblikovali leta 1096 pri lastninjenju. O tem predlogu pa bo odločala skupščina,
Varstvo pri delu in zdravje zaposlenih
Lani se je v Premt)govniku Velenje zgodilo 2.^ nezgod manj kol leto pred tem. Prišlo je do ene hujše nezgode» s težjimi poškodbami delavca, vse druge so bile Ićizje. Čez lelo je bilo bolnih v poprečju 5,51 odstotka delavcev» kar je precej manj koi je poprečje celjske regije in manj kol v nekaterih drugih podjetjih, ki se ne ukvarjajo s podzemnimi deli. **Vlaganja v humanizacijo dcl^jvnih proccsov in v varstvo pri delu, se izjemno močno obrestujejo," ugotavlja dr. Zerdin.
Sl<rb za okolje
Na področju ekologije so uspešno uresničevali prtigra-me ekološke sanacije Šaleške doline, s pridobitvijo okolj-skega certifikata pa potrdili
tudi pravilno ravnanje z i^ko-îjem.
Načrlovali so, da bodo v ek<^!<^gijo usmerili 5iX) milijonov Uîlarjev, pa so jih več. 560 milijimov. ''Začeli smo intenzivneje opravljati rekuUivacij-ska dela tudi na območju občine Šoštanj in s temi deli borni) ieU>s nadřiljcvali." je otl-ločen direktor premogovnika.
Zaposlenost in
prestrukturiranje
podjetja
Skupaj s svclovalno hišo ITCO so pripravili osnutke razvt>jnih načrtov premogovnika in hčerinskih podjetij ter opredelili ležišče dela za letos, ko bodo s prestrukturiranjem nadaljevali.
•"Izii^ili bomo še nekatere dejavnosli, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo premoga. Predvsem pa se nameravamo v nekaj programih pt>vezaii z nekaierimi podjetji iz Šaleške doline, pa tudi izven. Strategija je nastavljena, pogovori že potekajo in mislim. da bomo že kmalu lahko govorili o kakšni uspešni realizaciji teb aktivnosti."
■ Milena Hrstic • Planine
Certifikat l(akovo$ti ISO 9002 za družbo VOC Celje
Že ob prvi presoji zadostili liriterijem
CELJE« 26, marca - (Minister za promet Jakob Pre* sečnikje v ponedť(|ťknasliH vesnosti v Celjanki, izročil certifikat kakovosti direktorju družbe VOC, Vzdrževanje in (ibnova cest Ce* Ije, Vincenců Oresniku.
VVOC-ujc zaposlenih 150delavcev, ki skrbijo za 720 ki-I omel rov cest, ob tempa se ukvarjajo tudi z gradnjo ccsl. Na vprašanje, kaj jim pomeni certifi-kaJ, je Vincenc Oreštiik. odgovoril t "Pi'>mcni.dajc treba mesečno prever-jati kakovost, pomeni orodje, s katerim se vsak daji preverjaš. Zato sem ludi na vabilo zapisal da smo preluxU-li pot, dosegli cilj, da pa ni bilo lahko in tudi v lK)doče ne bo. V ostri konkurenci, v kakršni de-
lamo, lx> uspešen le lisli, ki b«i več in bolje delal za manj denarja. In tcgii sc pri nas zelo dobro zavedamo."
Peter Merljak, predstavnik družbe za presojo jc povedal.
da je bila ta drui^ba ena redkih. pri kateri so že ob prvi presoji ugotovili, da je zadostila vsem kriterijem.
■ mkp
•'•J
Î
Certifikat Je direktorju VOC-a Vincenců Orešniku izročit minister za
promet Jakob Presečnik.
8
OD VSEPOVSOD

29. marca 2001
Turistično olepševalno društvo Šoštanj gre naprej
Mornovi zijalki zagotoviti status!
Za Turistično olepševalnim društvom Šoštanj je eno plocinejših obdobij. Veliko je bilo prireditev, pod katere so se podpisali in še več opravljenih stvari, ki vplivajo na turistični utrip kraja, pa niso na prvi pogled tako zelo vidne. Veliko naporov so vložili v tu, da bi Mornovi zijalki "priskrbeli" status naravnega spomenika, žal pa pri tem niso povsem uspeli. Odnehali pa ne bodo.
"Gre za eno od točk, ki bi lalîko postala značilna za občino in za turizem v njej. Do tja smo že delno uredili peš poti, z urejanjem bomo nadaljevali letos. Tudi okolica Pustega gradu je potrebna neprestanega ure-
Peter Radoja uspešno vodi društvo zadnja štiri leta, zdaj ga bo ^e naprej.
janja, saj temu območju vandalizem ne prizanaša," pravi Peter Radoja, predsednik društva.
Zal ne v Rotovnikovo jamo
Ko smo Radojo povprašali po tem. kaj bi předlítal obiskovalcu. ki ima za Šoštanj dve uri časa, je rekel: "Odvisno je od letnega časa. točk, ki jih je vredno obiskati pa je veliko: Kavčnikova domačija, jelenjereja na Pristavi, Tbrme Topolšica, kmečki turizmi, ki so posejani po okolici, trška pot, za avanturiste ogled Mornove zi-jalke in čudovite soteske ob njej. Žal mije le, daje Ro-tovnikova jama zaprta. Tja smo obiskovalce vedno zelo radi napotili. Upam. da bodo Rotovnikovi in država našli skupni jezik in da bo jama, ki je bila tudi naš ponos, spet na ogled."
Bili so na srečanju obje-zerskih mest, ki ga vsako leto pripravi zveza. "Sodelovali smo v razpravah in začrtali možnosti razvoja objezerskega turizma tudi v Šoštanju. Naslednje leto, ko slavimo stoletnico društva, bomo organizator tega srečanja in takrat bomo sodelovanje še okrepili." Društvo je bûo tudi so-organizator nad vse uspelega Šoštanjskega izziva in prireditev pod skupnim naslovom Advent v Šoštanju. Vmes je bilo še veliko manjših, a prav tako zanimivih, prireditev.
Društvo je do pred nedavnim štelo 38 članov, ki se med seboj dobro razumejo in radi poprimejo za delo. "Najbrž je tudi zato pri mnogih prisotna želja, da se nam pridružijo. Letos na novo vključujemo 11 članov, lani smo jih 6. Gre za mlade in starejše ljudi," pravi Peter Radoja, ki se mu je letos iztekel štiriletni mandat vodenja društva. Na letni konferenci društva, v soboto, je bil za predsednika izvoljen še enkrat.
H Milena Krstič -Planine
Vinska Gora
Skupina slušateljev zadnjega dela projekta vzpostavitve Lokalnega turistično informacijskega sistema je bila z izvedbo tečaja v velenjskem Hotelu Paka več kot zadovoljna. Hotel jim je nudil odlične delovne možnosti, Goga Stojnšek Žnidarec iz Nacionalnega turističnega združenja, pa prijetna predavanja.
izobraŽevanje turističnih deiavcev 16 obmejnih občin
Od aprila obdelani
Konec marca poteče rok, da v 16 obmejnih občinah z Avstrijo vzpostavijo projekt, imenovan Lokalni turistični informacijski sistem. Ta od sredine lanskega leta nastaja v Sloveniji, njegova značilnost pa je, da ga sofinancira PHARE. Projekt je v teh dneh res v zaključni fazi in kot vse kaže, bo pogodbeno določen rok uresničen.
Še bolje
podatki o turizmu
v Velenju je ob koncu preteklega tedna potekal zaključni del projekta - izobraževanje predstavnikov 16 obmejnih občin, kjer bo projekt v praksi zaživel v teh dneh. Natečaj so prišli predvsem zaposleni v lokalnih turistično informativnih centrih. Naj spomnimo, da je mesto Velenje začetnik tega projekta, ki bo, kot kaže, prerasel v
nacionalnega. Ko bo projekt zaključen, bodo obmejne občine s pomočjo sodobne računalniške tehnologije izmenjavale informacije o turističnih prireditvah in ponudbi. Podatki bodo veliko bolje in natančneje obdelani, vsem, ki so se že navadili na uporabo interneta. pa bo brskanje po teh podatkih v pravo veselje.	■ bš
Koncert za letovanje rejniških otrok
v kraju je največ rejniških družin na področju upravne enote Žalec, kamor Vinska Gora. sicer del MO Velenje, še vedno sodi. Rejniki, ki svoje varovance hitro vzljubijo, jim želijo omogočiti čim lepše otroštvo, ob tem pa so ob pomanjkanju denarja, ki ga re-jniškim družinam lahko namenijo na Centrih za socialno delo v Žalcu in Velenju, kar precej razočarani. Zato so se odločili, da bodo
otrokom iz rejniških družin, tako na področju upravne enote Velenje in Žalec, s pomočjo humanitarne akcije poskušali omogočiti skupno letovanje na moiju, ki ga mnogi rejniški otroci niso še nikoli videli. Celo na skupno srečanje ob izteku leta, ko bi j ih lahko obiskal Božiček ali Dedek mraz, jih že nekaj let niso povabili. Zato so se rejnice iz Vinske Gore povezale s krajevno skupnostjo, kjer jim je
i	—J
g**' K»^
Udeležba na informativnem sestanku o organizaciji humanitarne prireditve, s katero želijo zbrati denar za letovanje otrok iz rejniških družin, je bila pičla. Kljub temu, prireditev bo. Datum je že določen -11. maja letos, v večnamenski dvorani v Vinski Gori.
takoj prisluhnil predsednik sveta Franc Sever. V petek so pripravili informativni sestanek, na katerega so povabili tudi predstavnike centrov za socialno delo Žalec in Velenje. Prvi so se odzvali, drugi opravičili. Tudi oba župana sta bila povabljena nanj, paju ni bilo. Zato so se na sestanku odločili, da bodo kljub temu. da še ne vedo, ali jih bodo pri projektu podprli tudi predstavniki obeh občin, 11. maja letos pripravili velik dobrodelni koncert. Časa za pripravo prireditve ni več veliko, zato so seje kar lotili. Čisti izkupiček bo torej namenjen otrokom iz re-jniškili družin, upajo pa. da bodo uspeli ob prireditvi nekaj denarja zbrati tudi s spon-zorskimi prispevki. Otrok v rejniških družinah je namreč preko 100.
■ Bojana Špegel
Festival turističnih podmladkov
Šempetrski Rimljani gredo naprej
Ljubenska osnovna šola je prejšnji četrtek vzorno izvedla območno tekmovanje turističnih podmladkov osnovnih šol. Ta ustvarjalni festival mladih na turističnem področju letos že 15. po vrsti organizira Turistična zveza Slovenije in ga je letos namenila pomenljivi navezi turizma z dediščino.
Razveseljivo pri tem je, da se v to pomembno tekmovanje vključuje vsako leto več osnovnih šol, pri čemer ni odveč poudariti, da v priprave na tekmovanje učenci in njihovi mentorji vložijo nekaj mesecev ustvarjalnih naporov, ki jih terjata postavitev razstave in odrska predsta-
vitev.
Na Ljubnem so nastopili turistični podmladki dvanajstih osnovnih šol, ki so najprej v telovadnici tamkajšnje osnovne šole postavili zares zanimive razstave na temo, ki so si jo izbrali v bogati zakladnici dediščine svojega področja, vse pa so kasneje obogatili še z desetminutno odrsko predstavitvijo. Ocenjevalna komisija je imela tokrat težje delo kot prejšnja leta. saj so bile vse stvaritve okrog 150 učencev zelo kakovostne in domiselne. Slednje bo gotovo lep napotek starejšim in poklicnim turističnim delavcem, ki so tekmovanje z zanimanjem
spremljali, pa tudi lepa spodbuda za prihodnja tekmovanja.
Turistični festival mladih ima seveda širši pomen in globljo vlogo, kot zgolj uvrstitev, seveda pa tudi izidi niso nepomembni. Bronasta priznanja so prejeli učenci osnovnih šol Rečica ob Savinji, Luče in Mislinja, srebrna Topolšica, Ljubno, Mozirje, Žalec, Gornji Grad in Vransko, zlata priznanja pa Polzela, Braslovče in Šempeter, prav šempetrski "Rimljani" pa so si od vseh prislužili največ točk in bodo to obmoqe predstavljali na aprilskem državnem tekmovanju.
■ jP
Predstavile se bodo Vesele babice
ŠMARTNO OB PAKl - V nedeljo, I. aprila, bo v dvorani kulturnega d<mia prireditev, na kateri bodo Vesele babice predstavile svojo prvo ka.seto. Ob tej priložnosti so med drugim v goste povabili še vaške
godce iz Andraža, citrarko Petro, mlade iz Paške vasi, skečmojstre, mlade iz Velikega Vrha, Mira Klinca in druge. Prireditev bodo začele ob 15. uri.
29. marca 2001

V SREDISCU POZORNOSTI
Devetletka na OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki
Letos papirji, lačetek prihodnje leto
Za zdaj menda še velja, da naj bi bilo šolsko leto 2003/2004 tisto, k» bodo na osnovnih šoiah po Sloveniji morali uvesti devetletni program, če za to izpolnjujejo pogoje ali ne. »Ko bo padla odločitev, kakšne vrste nivojskega pouka bomo imeli, bomo natančneje vedeli, kaj vse še moramo postoriti,« se je odzval na naše vprašanje, kako daleč so v pripravah na uvedbo novosti, v.d. ravnatelja osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Bojan Juras.
Pogoje za izobraževanje učencev v v prvi triadi imajo, za začetek tretje nimajo še nič urejenega. Po za zdaj izdelanem programu manjkata dve učilnici za nova prva razreda, za gospodinjski pouk, tri manjše učilnice, knjižnica je že sedaj neustrezna. telovadnica je premajhna, normativom ne ustreza tudi kuhinja. Zanjo imajo izdelan projekt, vendar pa je 24 milijonov tolarjev, potrebnih za preureditev in obnovo, prevelik zalogaj za šolo in občino kot ustanoviteljico.
Bojan Juras, v.d. ravnatelja: » Zaradi prostorskih težav bi bilo za nas najbolje, da bi prestavili uvedbo devetfetke še za ieto dni.«
Juras je povedal, da se je ob prihodu na šolo pred dobrim mesecem in pol o tem že pogovarjal z županom Ivom Rakunom. Med drugim sta se dogovorila o ustanovitvi komisije, v kateri bodo predstavniki občine in šole. Ta naj bi ponovno prevetrila že izdelan program za potrebe devetletke in določila prednostni vrst-
ni red naložb. Zanje naj bi letos pridobili potrebno dokumentacijo, prihodnje leto naj bi k izvajanju programa tudi pristopili. »Ne vem pa, zakaj se leta 1999 občina ni prijavila na razpis republiškega ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje, saj bi bilo težav sedaj precej manj«. Juras pravi, da bi bilo zanje najbolje, če bi uvedbo novosti premaknili za leto in najbrž tudi do takrat vsega potrebnega na šoli še ne bodo imeli.
Po besedah župana Ivana Rakuna so v letošnjem občinskem proračunu za potrebe devetletke predvideli 2,5 milijona tolarjev, približno toliko še za investicijsko vzdrževanje. »Stroka bo ocenila, kaj potrebujemo in če bo treba, bomo pač najeli kredit in zadeve uredili.« Na omenjen razpis republiškega ministrstva pa naj se občina ne bi prijavila za to. ker ni bilo projektov in tudi takratni šolski minister jim je dejal, da ne bi prišli v izbor, ker je bil standard na šoli zadovoljil.
■ tp
Grad Vrbovec Nazarje
Slovenski
muzej za stoletnico
Letos mineva okroglih sto let od začetka delovanja prve industrijske žage v Nazarjah, kar hkrati pomeni tudi začetek lesne Industrije v tem kraju in v vsej dolini. Temu dogodku so v občini Nazarje posvetili tudi datum občinskega praznovanja, občinski svet pa je že lani sprejel pobudo in skiep o ustanovitvi slovenskega muzeja lesarstva in gozdarstva.
ki bo krepko obogatil vsebino tamkajšnje graščine Vrbovec.
Priprave na ureditev muzeja so v polnem zamahu, predstavila pa ga bo Barbara Šos-ter iz Muzeja novejše zgodovine Celje, ki vse projekt vodi in ga usklajuje: "V muzeju bomo predstavili zgodovino in razvoj gozdarstva in lesarstva v obeh dolinah. Na strokovnem področju bo-
mo poudarili zgodovino upravljanja, gospodaijenja in izkoriščanja gozdov ter seveda zgodovino lesarstva, ki letos slavi stoletnico začetkov industrije.
Navzlic vsemu bodo v ospredju ljudje s svojo odvisnostjo od gozda in lesa. ta hribovita in gozdnata dolina je bila namreč dolgo časa prometno ločena od sosednjih, zato sta gozd in les pred-
Center za socialno delo Velenje
Raste generacija, ki se ne znajde
Področje socialne varnosti so lani v Šaleški dolini v primerjavi z letom prej vidneje zaznamovali vsaj trije sklo> pi vprašanj: število upravičencev do socialnovarstve-nih dajatev, ki bi jih glede na nemogoče razmere moralo biti vsaj za 30-odstotkov več; skoraj 50-odstotno povečanje števila otrok, mladostnikov in mlajših polno» letnih oseb, ki so izvrševali različna kazniva dejanja; prav toliko več pa so obravnavali na Centru za socialno delo Velenje tudi občanov po prestajanju zaporne kazni.
Lani je na centru uveljavljalo pravico do socialnovar-stvenih dajatev 2624 občanov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. kar je kljub zaostrenim merilom za 15 odstotkov več kot leta 1999. Po mnenju direktorice centra mag. Jelke Fužir bi moralo zaradi nemogočih socialnih razmer dobiti določeno pomoč od države vsaj še 30 odstotkov več občanov. Če bo letos sprejeta novela zakona o socialnem varstvu, ki je pripravljena za tretje branje, bo vŠaleški dolini prihodnje leto pribl ižno 40 odstotkov več upravičencev do socialno-varstvenih dajatev.
Še bolj zaskrbljujoče je izjemno povečanje števila otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb, ki so izvrševali različna kazniva dejanja. Na centru so obravnavali lani 116 takih primerov. Večina med njimi je izvajala kazniva dejanja pod vplivom alkohola. Med razlogi so ti navajali še eksperimentiranje z drogo, pomanjkanje smisla življenja, brezciljnost, spori med starši in otroki, šolski neuspeh ali pa so socialno nesprejem-

Mag. Jelka Fužir: »Kot družba v celoti še nismo pripravljeni poiskati pomoči takrat, kadar Jo rabimo.«
Ijiv način vedenja izbrali za dokazovanje. »Ni težko odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni to za družbo v prihodnje. Pred našimi očmi raste generacija otrok, ki se v tem trenutku ne znajdejo, ampak se si oblikuje svoj življenjski slog. kijih bo zaznamoval za vse življenje.«
Posledice težavvotroški in mladostniški dobi izpred nekaj let pa se že danes kažejo v povečanem številu obravnav občanov, ki so se po prestani zaporni kazni vrnili v svoje okolje. Leta 1999 je socialna služba nudila pomoč med prestajanjem kazni in po izteku 34 občanom, lani že 53.
Kako so se odzivali na zapisane posebnosti?
Po navedbah Fužirjeve se pri vsakem primeru posebej odločajo, kaj je zanj preventiva in kaj kurativa. Pri reševanju socialnih stisk so pomagali posameznikom in skupinam, seveda glede na merila, z dodelitvijo denarnega dodatka, dodatka za plačilo stroškov najemnine (znašal je največ 8019 SIT
na mesec na upravičenca), pod določenimi pogoji še za pokrivanje stroškov za tujo nego in pomoč, napisali so jim tudi potrdila, s katerimi so trkali na vrata RK ali Ka-ritas. »To je tudi vse, kar je v naši moči. Za ostale težave in potrebe ljudi pa smo pripraviti predvsem preventivne programe. Dejstvo pa je, da vseh otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb, ki so izbrali nesprejemljiv način vedenja, nikoli ne bomo mogli vključiti v dejavnost mladinskih delavnic ali v kakšne druge preventivne programe. Tbdi ne moremo jamčiti, da bodo vsi prejeli možnosti za drugačen način vedenja, obvladovanja stisk. Mimogrede, zaradi pomanjkanja denaija v tem šolskem letu delujejo mladinske delavnice le na 4 osnovnih šolah.« Fužirjeva je Še podčrtala, da pri obravnavi mladoletnega prestopnika obravnavajo tudi njegovo družino, okolje, v katerem živi. Vendar se več kot polovico njihovih staršev povabilom na pogovor, kjer naj bi ti povedali za morebitne težave pri vzgoji, ne odzove.
Učinki njihovega dela?
Fužirjeva meni, da učinke težko merijo, ker se v postopke za preprečevanje socialne izključenosti vključuje več ustanov, »tudi naše pristojnosti imajo določene meje in še kadrovsko smo premalo usposobljeni. Manjkajo nam trije strokovni delavci in glede na stanje v državnem proračunu, ne verjamem, da nam bo prazna mesta uspelo zapolniti letos,« je sklenila pogovor direktorica Centra za socialno delo Velenje mag. Jelka Fužir.
■ tp
stavljala osnovni vir zaslužka in preživetja za večino prebivalcev.
Vodilna zamisel ustvarjalcev muzejske zbirke je predstavitev dela od stoječega drevesa v gozdu do končnega izdelka. "To pomeni prikaz sečnje s sekiro, predstavitev spravila lesa po nekdanjih rižah in plavljenja po vodi do današnjih sodobnih postopkov in načinov. Seveda tudi na skorjevke in sorodna bivališča gozdnih delavcev nismo pozabili, del nekdanjega gozdarskega vsak-danjika pa bomo kasneje predstavili tudi na gozdni učni poti, ki jo bomo uredili na sosednjem samostanskem hribu. Podobno velja za lesarstvo, kjer bomo predstavili ročni razrez lesa v deske, pa vodne žage venecijanke in današnje načine, ob tem pa
še mizarje, tesarje in kolaije," dodaja Barbara Šoster.
Trenutno v gradu Vrbovec opravljajo gradbena dela, ki jih morajo skleniti najkasneje do sredine aprila. Temu bo seveda sledila sama postavitev stalne razstave, ki bo precej zahtevna zaradi postavljanja splava, riže. skorjevke in podobnih stvari.
Barbara Šoster: "Vsekakor bomo morali delo opraviti do septembra, ko bomo muzej odprli ob prazniku občine nazarje in 100 - letnici lesne industrije." Manjša muzejska zbirka v povezavi z gozdom in lesom prav letos nastaja tudi na Ljubnem ob Savinji, ki bo ob ostalem narodopisnem izročilu predvsem poudarila splavarstvo, kjer prav tako sodeluje celjski muzej novejše zgodovine. Je to prilika za celovitejšo ponudbo?
"Seveda. V prihodnosti naj bi oboje povezali, tudi v tem smislu, da bi muzej Vrbovec nudil strokovno pomoč zbirki na Ljubnem, kamor sodi tudi skupno predstavljanje in ponudbo v paketu z usmeijanjem obiskovalcev iz Nazarij na Ljubno in obratno.
Po tihem želimo in pričakujemo, da bo v obeh dolinah nastalo še kaj podobnega, kar bi seveda z veseljem vključili v enoten sklop ponudbe zares bogatega izročila. In pohiteti moramo. Ustnih pričevanj skoraj ni več, tudi dediščina izginja, zato je resnično skrajni čas.
Če bi se tega lotili vsaj pred desetletjem...," razmišlja Barbara Šoster.
MjP
10
KULTURA

29. marca 2001
Koncert basbaritonista Juana Vasleta in pianista Leona Engelmana
Pristna glasbena doživetja
VELENJE, 21. marca - Koncert bas-barítonísta Juana Vasleta in pianista Leona Engelmana je pri prisotnih poslušalcih vzbudil pristna glasbena doživetja in (»bilico navdušenja in hkrati obogatil Glasbeni festival ob 50. obletnice Glasbene šole Velenje »MUSICA VIVA - VELENJE 2001.
Juan Vasic je sin slovenskih izseljencev iz Argentine, ki je po solopevskcm študiju (ludi pri Antonu Dermoti na Dunaju), uspehih na pevskih tekmovanjih in gostovanjih pt> svetu od leta 1990 si>lisl ljubljanske Opere z mnogimi pomembnimi basovskimi vlogami, nastopa pa tudi koncertno kol solist v oratorijih in s sa-mostojnimi koncerti samospevov, kol tokrat. Skupaj s pianistom Leonom En-gelmanom je v Sloveniji izda! tri solistične zgoščenke z mnogimi slovenskimi samospevi in narodnimi pesmimi.
Koncertni spored je najprej ponudil slovenske samospeve Josipa in Benjamina Ipavca (Mar ti ne priča. Mak žari). Emila Adamiča (Nocoj jc pa svetla noč) in nagajivo »Našo kravo« Marjana Kozine, ki so hvale/no občinstvo ravno prav ogreli za dve narodni (Gozdič je že zelen in Moja kosa je križavna) v priredbah Matije Tomca in Zorka Prelovca.
Gotovo bi KÍ občinstvo šcvočkral zaželelo in zaslužilo slišati tako doživeto izvedene narodne pesmi, posebej še od pevca, ki ga krasi enoten zvtKni register skozi ves obseg.
V drugem delu sporeda je konceriant s pesmijo povedel občinstvi) v Argentino, Peru, B{)livi-jo, Čile, Brazilijo, Paragvaj in Venezuelo.
Zanimivo, da pesmi južnoameriških skladateljev (med njimi tudi Villa - Lobosa) našim poslušalcem sploh niso wenele luje in jih je enako prisrčno in navdušeno sprejelo, kol prej slovenske.
Juan Vasle se je v dodatku priklonil tudi spominu pred 1(K) leti umrlega Giu-seppa Verdija, č-igar ariji"» iz »Don Carlosa« je zapel z vsem opernim zanost)m.


ikll
K odličnemu komornemu koncertu je «idiočil-no prispeval tudi pianist Leon Engciman s svojo nczatajevano klavirsko spremljavo.
■ Ciril Vertačnik
Mešani pevsiii zbor Svoboda Šoštanj
Znova uspešni
MARIBOR, 24. marca - Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj že od leta 1982 sodeluje na tekmovanju pevskih zborov '"Naša plesem" v Mariboru.
Letos je pod vodstvom zbt>rovodkinjc Anke Jazbec zapel že enajstič. Skupaj s še triindvajsetimi zbori se je predstiivil občinstvu in žiriji v soboto v tamkajšnji Unionski dvorani. Osvojil je 79 točk in prejel bronasto plaketo mesta Maribor. V svoji zbirki ima zbor že eno zlato, štiri srebrne in šest bronastih plaket.
IHEOKCI IZ
Lîmbarskî grad nad Pesjim
Na področju Šaleške doline ena najskriv-nostnejših lokacij in tudi eden izmed problemov zgodovinopisne stroke, ki jih preteklost najbolj ljubosumno čuva ter jih noče in noče razkrili, jc sklop vprašanj vezanih na preteklost, še posebej srednjeveško pre-tcklo.sl, gradu Limbar (Limberk, Lilien-berg) nad Pesjim. Grad jc najvcijetneje stal na hribu Gradišče, nekoliko nad cerkvijo sv. Jakoba. Ta, po današnjem izgledu najstarejša cerkev Šaleške doline, kjer lahko obiskovalec še vedno občuduje tri ohranjena romaaska okna. je nastala najveijclneje kol kapela Limbarskega gradu. To pa seveda pomeni, da je grad moral nastati vsaj istočasno kot cerkvica, če ni še starejši; kar pomeni. da moramo iskali nastanek gradu že v 12. stoletju.
Raziskovanje gradu dodatno otežuje dejstvo, da poznamo istočasno še dva grad(wa, ki sla nosila enako ime; to sta grad Limbar nad Moravčami in grad Liemberk jugozahodno od Šl. Vida na Glini na avstrijskem Koroškem. To dejstvo je bilo vzjok že mnogim nesporazumom in napačnih lociranj, ki jih še danes srečujemo v literalu-ri. Ravno preučevanje koroškim Limberških pa je pripeljalo do možne rešitve. Na področju današnje Slovenske Štajerske in tudi na področju Šaleške doline je bila ta družina namreč večkrat angažirana, in ne samo to, icmvcč v nekaj listinah spoznamo, da so na naših tleh imeli tudi svoje posesti. Za vpra.šanja vezana na Šaleško dolino je gotovo najpomembnejša listina iz 29. marca 1224. v kateri izvemo, da je Orloll' Ranšperški (Ran.šperk je grad, ki je ležiil blizu naselja Rupe med Šmartnim v Rožni dolini in Dobrno) kupil posestva, ki so ležala na podrixju današnjih (Bevč pri Velenju) (xl Engelberta iz Strassburga (na avstrijskem Koroškem). Med pričami tega dejanja jc
naštet Ulrik Limberški. Ta isti je sodeloval tudi pri nastanku dveh listin vezanih na vprašanja g<imjegrajskcga samostana in njegovih posesti v Pilštajnu. Njegov sorodnik (naslednik?) Peter Limbarski pa je bil leta 1318 mestni glavar v Slovenski Bistrici.
Če povzamem. Družina koroških Lim-barskih je bila v 13. in tudi še v 14. stoletju tesno povezana tudi z dogodki na področju Slovenske Štajerske, kjer so tudi imeli svo-
Najstarejša Opozorim
upodobitev graščine Umberí< iz leta 1681. naj na nedefinirane ruševine, ki se na levi strani držijo stavbe.
ja posestva. To pa seveda pomeni, da je najbolj logična domneva, da moremo predpostaviti, da si je rodbina, katere matični grad je ležal sicer ob Glini na Koroškem, zgradita kol drugi sedež svojih južnejših posesti grad v Šaleški dolini. Takšen primer srečamo tudi pri. na primer, preučevanju Šoštanjskih in Šaleških vitezov, in še bi lahko naštevali ter ne predstavlja nobene posebnosti ali izjeme. Prava nesreča in skoraj neverjetna igra slučajev pa je privedla dt) tega, daje prva gotova omemba plemiča, ki je nedvomno izhajal iz gradu v Zabrdu, šele iz leta 1501, ko najdemo v gornjegrajskih listinah omenjenega Andreja Limbarskega. Kljub povedanemu, osta.ja grad Limberk, č-igar pravna naslednica je bila od 16. stoletja dalje graščina Lilienbcrg (katera je bila leta 1997 vandalsko porušena), ena največjih skrivnosti v zgodovini srednjega veka Šaleške doline.
■ Tone Ravnikar

SÀ
^rHi»
P^irotNiK H Kurikulu z^ vrtce
iiustratoriia Urška Stropnili in nova iinjiga
Simpatične ilustracije v priročniku za vrtce
Doslej je Velenjčanka, likovna pedagoginja Urška Stropnik, s svojimi izrazito otroškimi, sam<»svojlnii ilustracijami, za-znamovalfl že marsikaj, sploh v svojem mestu. Ilustrirala je tudi tri knjige, dve že leta 19f)7, zadnja pa je izšla pri založbi "Obzorja" v začetku marca. Razlog več, da smo jo povabili na kratek klepet.
Na mestnem olroškem igrišču je Urška polepšala hi.šico, sicer pa jc njene ilustracije moč videti tudi v kakšnem podhodu in še kje. Med najinim klepetom sva se najprej vrnili v "zgodovino": "Moja tretja knjiga je nova, dve pa sla že iz leta 1997, to sla slikanici "O treh netopirjih" avtorja Roka Polesa in "Kako so nastale ZDA" avtorja Milana Dekleve. Vmes sem počela .še marsikaj, med drugim sem izdelala tudi celostno podobo za Pokrajinski muzej v Mariboru. Za otroke sem izdelala vstopnico, majčke in skodelice, tudi za Lutkovni pristan v Miiriboru. Zadnje čase pa dobro sodelujem z založbo Obzorja. Tu pa je
Urškine značilne ilustracije so iz-redno popestrile nov strokovni priročnik za slovenske vzgojiteljice. Takole izgleda naslovnica.
pred kratkim izšla knjiga "( )lrok v vrtcu", priročnik h kurikulu za vrtce."
Kakšen je ta priročnik? "Jc delo lOavio-ijev, od tega je X doktorjev znanosti, ena magistra in ena znanstvenica. Priročnik je namenjen vzgojiteljicam in njihovemu delu v vrtcih. Je torej strokovna literatura, razdeljen pa je po področjih. Moja vloga je bila, da sem področja dobro razmejila, da sem izdelala piktograme, da vsakdo hitro najde področje, ki ga iščemo. V.sak od av-toijev se je sam, po svoji presoji, odločal, koliki) ilustracij bo njegovo poglavje vsebovalo. Dogovor je bil, da bo poglavje obogatilo od 6 do 9 ilustracij, sedaj jih je v celem priročniku 34." PririKnik je bil zelo dobro sprejet tudi pri strokovni javnosti, saj je bil že v prcdprodaji odlično prodajan.
Za Urško je že vse od študentskih let značilno, dajo zanima predvsem otroška ilustracija. Pravi, da ji bo ostala zvesta tudi v prihodnje. Eno leto je učila likovni pouk v osnovni šoli Nazarje, kjer je neizmerno uživala v delu z mladimi. Trenutno pa išče zaposlitev v Šaleški dolini ali bližnji okolici. Sicer pa kani "vzeti" status svobtxl-ne umetnice...
■ Bš
Program Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje
KEKEC KONTRA ROŽLETOVA BANDA
v sredo, 4. aprila, ob 19.0(1 bo v domu kulture Velenje gledališka predstava Andreja Rozmana Roze: Kekec kontra rožlclova banda. Predstava žxili nasmejati svojo publiko in jo podlaga z glasbo po ljudskih motivih, po borbenih pesmih in Avsenikovih uspešnicah, vse v priredbi igralcev in "muzkoniaijev".
Igrajo: Janez Škol", Žiga Saksida, Janez 1 labič Doni in Andrej Rozman Roza.
Predstava bo za mladinski abonma (6) in izven.
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjela na telefone:
038
ENERGETIKA: VODOVOD: 03 KANALIZACIJA:03
96-12-56 88-91-420 889-14-00
V primeru reklamacije glede obračuna pokličite: - za indivittualne hiše: 03/896-11-50 aH 896-11-52
•	za blokovno gradnjo: 03/896-11 -46 ali 896-11 -48
•	za industrijo:	03/896-11 >44.
Potflidili se km, da bodo reUaiiiacIle Ae v iim Wm mîm roiíu!
29. marca 2001
'««ČAS
107,8 MHz
11
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK ' RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Še eden pred izpitom
po dolgih lelih omahovanja se je naposled ludi Marjan Slapnik. tonski lehnik na Radiu Velenje odločil, da opravi vozniški izpit. Zdaj, ko je odločitev padla, gre vse kot po tekočem traku. S kolesi in avtobusi se bo ukvarjal samo še toliko, kol je nujno, jc odkxen. Zdaj se bo z avtomobili.
V radijski program se vrača med poslušalci nekdaj zelo priljubljen Kva/i kviz. Prvič v tem letu bo na sporedu danes teden (četrtek), ob 18. uri. Znova se boste lahko nasmejali duhwitostim Sebastjana Vnlavca, ki bo "bdel" nad kvizom. Odslej bo v programu vsakih 14 dni.
Čeprav v torek, ko smo zaključevali redakcijo novinarke Tatjane Podgoršek še ni bilo v službo, pa smo iz dobro obveščenih virov izvedeli, da se jc iz Tunisa vrnila. Podrobnosti s potovanja bodo znane, ko se pojavi.
Če razmišljate o gradnji ali prenovi, potem naj vam na tem mestu napovemo bogato gradbeno prilogo, ki bo izála v Našem času čez teden dni. Snovalci (Nina Jug, Jure Beričnik, Sašo Konečník s sodelavci) napovedujejo veliko koristnih napotkov za graditelje in ogromno namigov o tem, kam po kaj, pod posebno ugodnimi cenami.
Maijan Slapnik - še malo in kolo bo zamenjal avto.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORUO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBLJO...
EMINEM SE BO LOČIL
Zakon jc v svetu slavnih in popularnih zelo krhka kategorija, kar jc na svoji koži občutil tudi vedno populamejši Eminem. Kontroverzní ameriSki rap pevec jc z ženo Kim Mathers dosegel preliminarni sporazum o ločitvi. V skladu s sporazumom bosta imela pevcc in njegova žena skupno skrbništvo nad petletno hčerko Hii-
tlie Jade. Kot je povedal Emi-nemov odvetnik 1 larvey I lauer, bo pevce ženi izplačal 475.()(X1 doiajjcv za nakup hiše, glede preživnine za hčerko pa se zakonca Sc dogovaijata. Na uspcSni Eminemovi zgoščenki z naslovom »The Marshall Mathers LP« je tudi pesem »Kim«, ki opisuje hud spor med zakoncema, konča pa se z ženinim samomorom. Upajmo, da tako hudo vcndarie ni.
HOUSE MOUSE NA VINILU
UoiiseMouse bo sredi prihodnjega meseca, le dobre Štiri mesece po izidu njegovega s hi-spccd minimal tranccm
zapolnjenega LP-ja "TransFor-mArs", ki je bil sicer del i.sto-imenskega multimcdijskega projekta, ol^avil vinilni EP Na njem bo šest remixov originalne kreacije "Buy Mc", ki pa lxi objavljena posthumno - leta 2164 ob 200. obletnici rojstva avtorja, Izid vinilke bodo spel spremljale nove skulpture kreature in digitalne grafike, ki jih bo moč prvič videti 28. aprila na partyu v Celju. Tri teden kasneje, 19.maja, bo Ilouse-Mouse svoj enourni hard-ho-use set odrolal na partyu Design Ot'Lovevvclenjski Rdeči dvorani, kjer bo v glavni vlogi nastopal črni polbog Carl Cox. îilirje izmed šestih remixov kreacije "Buy Me" je nastalo vstudiu Loop Surgery House-Mousc-a, po enega pa sta prispevala Dope Control in Elab-jer, EP "Buy Me" bo iz5ei tudi na kompaktni plošči v zelo omejeni nakladi.
LETEĆI ODRED
Konec tega meseca bo pri založbi Dallas Records izšla nova, že peta po vrsti, plošča znane hivaške pop rock skupine Leteći odred. Skupina, ki jo vodi pcvec in avtor večine skladb. Denis Dumančič, je hrvaško publiko že pred leti osvojila s prvimi uspešnicami (»Od Prevlake do Dunava«, »Kao ja ne kužim«...), dokončno pajc zablestela tudi na področju drugih republik nekdanje .lu-gosiavije zalbumom »Kuda ide ovaj vlak« in skladbo »Sanjao sam moju ružicu«. Novi aibum.
»Daj mi sebe«, prihaja po (načrtovanem) krajšem premoru in prinaša bolj zrelo glasbo, s katero bo skupina skušala osvojiti tudi nekoliko zahtevnejšo publiko. Vendar ne za ceno izgube podobe najstnL^dli pop ikon, zato Denis in njegovi še naprej ostajajo zvesti řbr-muli iskrenega in poslu.šljivega pop ročka.
VIKTORJI
Minulo nedeljo so na slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu ptxlelj cvali nagrade revije Stop za dosežJcc na domačem medij.skem področju. Podelili so deset žlahtnih kip-ccv - viktoijev, od kiitcrih je bilo pet viktoijev popularnosti in pet tčikšnih, ki jih podeljuje strokovna žirija. Med njimijc bil tudi Viktor do.scžko na glasbenem področju, ki ga je tokrat kot najbolj priljubljena glasbena izvajalka po izboru glasovalcev dobiia Nuša De-renda. Absolutni zmagovalec prireditve pajc bil letos Jonas
Žnidaršič, ki je prejel kar štiri Viktorje. Med drugim tudi tistega za najbolj priljubljeno televizijsko osebnost. V radijski konkurencije taviktor prišel v roke Andreju Karoliju.
KASTELO
Pod imenom Kastelo svojo glasbeno kariero nadaljuje .lože Kateiic, nekdanji pevcc skupine Deseti brat iz Celja, ki .se je za samostojno pot odločil pred približno letom in pol. Večinoma je nastopal sam, v zadnjem času pa se namerava publiki predstaviti tudi s spremljevalno skupino. Kot vsak glasbenik si tudi on želi izdati samostojen album, zato jc z znanim velenj-
skim avtoijem in aranžcijem Zvonetom Hranjecom posnel nekaj avtorskih skladb, ki jih je tudi že predstavil javnosti. Po prvi sklac^i »Vse kar ljubim«, je posnel Se dve pesmi. S prvo, »Ko si šla«, sc je pojavil na eni od lanskoletnih oddaj »Orion«, drugo, »Naj le jutro prebudi«, pa je tudi že moč slišati na radiu. Posnel je tudi priredbo Kravilzove uspešnice »Again«, s slovenskim naslovom »Pozabi«, ki pa jo za zdaj še čakamo.
■ MiČ
SSK ima dovolj veliko članstvo
m
^ v drugi polovici ' miu-casejeiziekelrok za oddajo podatkov o Številu članov v vseh slovenskih študentskih klubih. pDVseh pravilih mora imeli vsak klub, ki želi pridobivati sredstva Studentskih servisov, dovolj veliko članstvo oziroma 15 odstotkov vseh študentov na podro(^u, ki ga pokriva.
Potrebnu je poudariti, da ima večina klubov s pridobivanjem potrdi! o šolanju veliko težave. Ibdi mi smo se srečali z njimi, vendar nam je že v začetku marca, torej vsaj dva tedna pred iz-
tekom roka, uspelo preseči potrebno število članov, 'làko je v letošnjem letu v ŠŠK včlanjenih več kot .Studentov iz Siileške doline. ŠSK jim s svojim delovanjem zagotavlja pestro paleto aktivnosti: aerobika (mala dvorana kulturnega doma, sobota 19.00 do 20.00). rekreacija (ŠC Velenje, sobota 18.00 do 20.00 in USC Maribor, sreda 14.30 dol6.00). več kol 15 mest, kjer lahko uveljavljale popuste, organizacija koncertov, gledali.Skih predstav, seminarjev in delavnic, pomoč pri izvedbi kulturnih, športnih in
ostalih projektov, tradicionalne prireditve ko! so Brucova-nje, Akademski ples (sobota, 21- 04., v Hotelu Paka), Dnevi mladih in kulture.
Skratka, paleta naših aktivnosti je pestra in zanimiva, med vsem naštevanjem pa sem gotovo katero izpustil. Novost je plesni tečaj, Id poteka v sodelovanju s ŠFD Koleda vsako soboto od 17.œ do 19,00 ure vmaJi dvorani kutumega doma. Člani ŠŠK-ja ga lahko abiskujete brezplačno.
V nedeljo 08.04 pa se začne tečaj proslega plezanja, ki bo
nato potekal vsako nedeljo od lO.OOdo 13.00 ure. Vsi, ki vas ta šport privlači, ste vljudno vabljeni- Tečaja so lahko udeležite tudi, če nimate nobenih izkaSonj.
Konec tedna bo izšla tretja številka študentskega informatorja Skovik, ki jo boste vsi člani kluba dobili po pošti ali na elektronski naslov. Vsi ostali, ki vas zanimajo informacijo v zvezi ŠŠK-jem, pa si ga lahko preberete na Mladinskem servisu Velenje, Študentskem servisu Maribor in Mladin.skem centru Velenje.
■ Mitja Gavriloski
DIDO
Njena gla.sbcna kariera sc je pravzaprav začela s krajo. Kot petletna deklica je namreč nekje sunila llavto, 'làko vsaj pravi njena biografija. Majhen otroški prestopek pa jc ni popeljal na stranpoti, ampakjcžc vrancm olroštvu v njej predramil usodno ljubezen do glasbe. Žc kot rosno mlada punčka je pri šestih letih vstopila v neko londonsko glasbeno šolo in pri desetih že igrala klavir, violino in Havto. Klasična glasbena izobrazba jo jc pripeljala v simfonični orkestcr,skaterimjc v najstniških letih precej nastopala. Kot na.jsinica pajc bila izpostavljena šc enemu pomembnemu glasbenemu vplivu. Njen starejši bral je imel namreč lepo zbirko plošč takrat popularne glasbe, ki so prav tako klesale gla.sbeni značaj mlade umct-nicc. Pri šestnajstih je odkrila Ello Fitzgerald in na.šla .svojo n<wo ljubezen - petje. Začela jc prepevali v različnih londonskih skupinah in se leta iy95 kol dcbitantka pojavila na albumu skupine, ki jo jc ustanovil njen bral
Rollo. Skupina sc jc imenovala Faithless, njihov hit »God Is A D.I« pajc število njihovih prodanih plošč pognal do zavidljivih petih milijonov, Dve leti jc Dido nastopala s Faithless, med lumcjami pa prosti čas izkoriščala za snemanje lastnih skladb. Njeno petje ni ostalo neopaženo in kmalu so jo k sodelovanju povabili odgovorni pri založbi Arista, za katero jc kmalu za tem posnela prvcnec z naslovom »No Angel«, Pri tem ji je kot eden od pn)ducen-tov albuma svojo nesebično bratovsko ljubezen izkazal tudi Rollo, njen bralec, za katerega pravi, daje neizčrpen vir inspiracij njenih skladb. Te zaznamuje značilen način petja z nepogrešljivim, rahlo hripavim, a čulnim in nežnim glasom, ki ga ni moč zgrešili. V skladbah jcčudti tudipev-kino nakkmjenosl do polnih, akustičnih zvokov, ki jih uspešno kombinira z, na bil natančno odmerjenim, ritmom elektronskih strojev - prispevkom njenega, modernim zvokom zavezanega, brala. Album »No Angel« tako združuje prvine obojega, modernih zvokov in klasičnega popa. A listo, kar ga po mnenju kritike uvršča med boljše tovrstne izdelke, je kvaliteta skladb, ki daje slutiti, da po začetnem uspehu nc bodo tćiko hitro utonile v pozabo, »Here With Me« je trenutno najbiîlj vroča in uspešno zamenjuje uspešnico »Thank You«, ki je to poslala tudi zaradi tega, ker jo je vs"voj veliki hit »Stan« vgradil kontroverzní Eminem. Zlobneži celo pravijo,
daje prav on zaslužen za ves pomp, ki seje zgodil okoli Diido.
Kdo ve? Edini pravi .sodnik jc čas,
■ Mlč
lESTVICA DOMAČE GLASBE (42i)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 25. marca:
1.SLAK1:	V domači dolini 9 glasov
2,	MLADI PRIJATELJI: Veseli poštar 8 glasov
3,	BENEŠKI:	Zvezde žarijo 7 glasov 5, ČRNA MAČKA: Našakelnarca 3 glasovi 5, ŠALEJ: Pogled na Velenje 3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 1. aprila:
1.	ATELSEK:
2.	FRANK:
3.	ROSA:
4.	SLOVENSKI ZVOKI:
5.	ŠTRK:
Zdravica
Nič me ne zmerjaj Venček narodnih Smeh klarineta Ljubezen natrgaWi
Vili Grabnsr

12
REPORTAŽA
«ff^ÈAS
29. marca 2001
'Gradič" v Šentilju vrnjen državi, ta ga je pokionila občini
Iskanje novega Šentiljskega "grofa" bo težko
Denacioniiliuii'ijski posliipki v Sloveniji sosicerpo^^isni, :i m Šentiljski grad Schwiirzen-stein, ki diimiičini imenii-jejii kar "j;radič", Je končan. Zal, verjetno, mno^o prep<i-/no. Držara je namreč nekdanjim lastnikom, rodbini Ko I šek, izplačala vrednost 44 milijonov SIT v tolarski pni-livrednosti v obliki državnih obveznic. Kolškovi ^radn na-mreC- niso želeli sprejeti v naravi, saj je v vseh teh letih močno propadel, ostal pa je tudi brez /emije. Dolwsedno. Kaj bo sedaj ukrenila MO Velenje, kiji je drjíava "odstopila" i;rad, in kaj o zgodovinski vrednosti "gradiča" menijo zgodovinarji?
Mag. Peter Kovač, prciislnj-nik Urada za ncgospudarskc javni; .službe pri MG Velenje, nam jc potrdil inlorniacijo. ilii jc Republika Slovenija "gradić" vrnila v last oWine. A tega darila niso preveč veseli, saj je grad trenutno v zelo slabem sianjti, slmSki obnove pa bi bili a.slronnmski- Iz pogovora / Kovačem hi lahko sklepali, da bi bilt) najbolje, če bi se gi adič kar sam poruSil. "Denarja za obnovo gradu v Šentilju občina nima in ga še lep čas ne Ixi imela, saj nas čaka obnova Doma kulture, ureditev prostorov knjižnice in še kaj. Ministrica za kulturo nam je ob zadnjem obisku sicer rekla, da naj projekt prijavimo na ministrstvu. To bomo verjetno storili, a imamo zelo malo upanja, da nam ga l>odo odobrili, saj že približno vemo, kako na ministrstvu rešujejo vloge. Skoraj siguren sem, da b<i vloga zavrtye-na, potem pa ne vem več, kaj bi lahko naredili. Če bi se namreč odločili 'ii\ prodajo, je največji problem vtem, daje graščina povsem brez zemljišča," nam je povedal Kovač. Ob tem je dejal, da bodo najbolj vreden de! gradiča, to so Treske, rešili.
Grad, vreden doktorske disertacije
Velenjskim zgodovinarjem, sploh Tonetu Ravnikarju iz Mu/eja, za grad v daleku še /daleč ni vseeno. O njem nam je pripovedoval s posebnim ?arom v očeh in na konai priznal, da ima do gradu zelo oseben odnos, ki ga ne /na prav obrazložiti. O zgodovini gradil smo i/vedeli: "(jradjc verjetno nastal sredi 13. stoletja. hkrati kot tndi velenjski grad. Pni lastniki so bili gospodje iz Ortii; to je družina iz Zgornje Avstrije, ki jebilu takrat zelo bogata, posesti pa je imela tudi na Polzeli in Šentilju. Ko so izumrli, je posest prišla v last celjskih grofov.
'11 so grad oddajali svojim podrejenim rodbinam, ki so se pogosto menjavale. Težko bi bilo vse našteti. Med njimi so bili pomembnejši gospodje 'IVebniški, vitezi, ki so sicer živeli v Slovenskih Konjicah, kot upravniki pa so prišli do gradu že po izumrtju Celjanov kot najemniki p<isestva. ill so ostali več kot 150 let. V dveh generacijah Je Sclm~arze-instein postal njihov glavni sedež. Med Trebniškimi sije nekaj mož pridobilo velikug-led, predvsem Jurij Trebni.ški, ki je bil deželni svetnik. Bilje protestant, v našem muzeju |)ii imamo prekopi rane dokumente, (originale pa hranijo v NUK-u) kigovoryootem, kako Je bil v Lazah, kjer leži "(Jradič", center za razpečevanje Dalmatinove Biblije po celotni takratni slovenski Štajerski.
Po obubožanju Trebniških, v drugi polovici 17. stoletja, je grad zelo hitro izgubljal na svojem piimenu. Že pred marčno revolucijo, okoli leta
184K, Je prišel v roke bogatih kmečkih rodbin. Iz 19. stoletja Je zanimiv podatek, daje mati Mihaela in Janeza Vošnjaka bila gniščakinja Sentiljska in zato Je Mihael Vošnjak pokopan na šentilj-skem pokopališču." nam je povedal uvodoma.
1813 leta je bila v Šentilju ustanovljena prva osnovna šola. Pivi dve leti in pol je bil sedež iiole v gradu, takratni lastniki so za učilnico namenili največji prostor v njem. Tudi iz lega kulturno-zgodovin-skega pogleda je grad pustil svoj pečat v Šaleški dolini, pravi Tone Ravnikar in nadaljuje: "Po drugi svetovni voj-nijegradostalvzasebnih rokah rodbine Kolšek. Po nacionalizaciji so v njem oddajali stanovanja in gradič je začel propadati. Leta 1986 smo sprožili delavci velenjskega muzeja prvo akcijo za rešitev gradu. To je bilo takoj po izselitvi stanovalcev. Stavba je bila sicer še cela, a grad je vidno propadal. Ta-
Gradič od daleč še vedno zgleda mogočno, čeprav grde razpoke pričajo, da so nanj vsi pozabili. Na griču, k/er stoji, sicer sameva, obraslo ga je trnje. A razgled je več kot
veličasten.
krat je bila še velika možnost, da bi stavbo rešili z ne prevelikim fínančnim vložkom, že takrat pa je bil problem v tem, da so se vsi zii interes i rani kupci umaknili, ker je bila v vmesnih letih razproda-
va od v gradič se je porušil, skozenj bi danes lahko prišel le avanturist, saj tam leži kup ruševin.
Na dvorišče, ki še vedno kaže, da je nekoč vodilo f lepo stavbo, je moč vstopiti z
druge strani.
■n
fr ■
'i..

..S
Notranjost je zob časa najdedel prav tako kot zunanjost. Iz feft prostorov so uspeli rešiti vsaj freske neprecenljive vrednosti, ki so sedaj shranjene v muzeju velenjskega gradu. Polža ste s (op nice v drugem nadstropju in dimnik z grbom, ki še ni raziskan, pa
so še vedno prepuščene propadanju.
na vsa zemlja. Danes "gradič" nima niti metra zemlje okoli stavbe."
Poižaste stopnice, vredne oliranitve
Največja vrednost tegii gradu so bQc tudi po prepričanju zgo-dovinaijev freske, ki so krasile prostor, ki so se ga najbližji sascdjc spominjali kol grajske kapele. Sedaj obstajajo zelo resni pomisleki, ali je to res bila kapela, dejstvo pa jc. "da so bile v tem prostoru simpatične in kvalitetne Treske, pomembne za našo zgodovino. So iz sredine 16. stoletja in so neprecenljive vrednosti. Rešili smo jih tnko, dn smo jih pobrali iz sten in jih dali restav-rirati. Dve tretjini sta restav-rirani, za zadnjo tretjino še čnkanio n:i denar. To Je bilo nujno, ker nam Je del fresk že padel s stene in se sesul v prah. Zato jih hranimo v muzeju na gradu.
Naslednji element so gotske poižaste stopnice. Te so danes ohranjene še na prehodu iz drugega nadstropja na podstrešje in niso več na originalnem mestu. Po cevi, ki Je danes za/Jdana. je še vidno, kje so bile. Edini dokument stopnic, ki so bile tako po ob-
liki kot načinu izdelave bile edine vrste stopnic, ki so Jih poznali na gradovih v Šaleški dolini med 13. in 15. stoletjem. To je element, ki gaje nujno potrebno rešiti."
Na dimniku, pod streho, je šc vedno ohranjena freska, ki ni bila sneta, z letnico, geometrijskim oknisjem in grbom. Ne vetlo še, kam sodi na grb, gre pa za zanimiv in vreden element. Stavbna zgodovina gradu je prav tako še zelo neraziskana- "Ing. Kramberger, ki se veliko ukvarja z gradovi, pa mi je ob ogledu gradu dejal, daje vreden doktorske disertacije, toliko zanimivih detajlov je v nJem," pravi Ravnikar.
Izvedeli smo šc, da si na Zavodu za varovanje kulturne dediščine v Celju nK>čno prizadevajo, da bi obnovo gradu spravili v seznam državno pomembnih kulturnih spomni-kov. Za njimi naj bi "stala" država, ki bi polem tudi financirala obnovo. Ce bodo uspeli, bo denar za obnovo manjši problem. To bo namreč izbor izbora kulturne dediščine na slovenskem. Potem bi se zagotovo, pa čeprav pi>časi, grad tlalo rešiti.
■ Bojana Špegel
29. marca 2001

OBISK
13
Minister Jakob Presečnik na obisku v Zgornji Savinjski dolini...
Dobra in slaba, a odkrita sporočila

Minister za promel Jakob Presečnik je bil kcmec prejšf\je^a in v iacetku lef^a ledna n<i deloMient i»l)isku v Z^rnji Savli\jskj in Š«ile$ki dolini, ^kar Je ob koncih tedna običajno m delo mini-strov," kolje sam poudaril. V tehtnih raz^sovorih zgostite-{\i je prispevai cdo kopico dejstev in up) lovi lev, dobrih in slabih« odkrito in brez vljudnostnih ohljuh.
Naji^rcJ se jo v pclck p<">piil-dne s «)dclavci in predstavniki slovenske obrtne zbornice na povabilo ObnioCi^c obrtne /lx)rnicc Mozirje seslal z av-loprevo/niki Zgornje Savinjske dolino. Oh problemaliki pomanjkanja dovolilnic za mednarodne ccslnc prevoze, so bili v ospredju p(")govora predvsem parkirni prostori. Junija se bo namreč i/teklo peiletno prehodno obdobje, v kal C rem hi morali prevozniki uredili parkirna mesla. kakršna določa zares strog pravilni k, sieor ne l>odo dobili licenc. 7a Zgornjo Savinjsko di">lino jc (o izjemen problem. saj (">gronino večjih vozii (Uidi) obremenjuje okolje. Velika veČina prevoznikov za ustrezna parkirišča ni ptwkr-bela, do junija pa zaradi časovne stiske lega ne more, čeludi hi želela.
"To je in Se bo velik problem. (»h tem pa nihće noče na glas p<»ve<iati. daje prevoz* nikov v dolini in Sloveniji preveč. Kakorkf>1i že. pntisk prevoznikov Je velik, da bi la dol(»čila pravilnika omilili aH celo "izbrisali." Čas seveda hiti in v naslednjih dneh bodo nujna usklajevai^ja z ostalimi ministrstvi. Veijetno Im-do dol(»ćila nekoliko omili^na, pri lem pa seveda niliče nič ne vpraša listih, ki so v ureditev |)arklrnih mest vložili veliko naporov in sredstev." jc med drujam menil Jakob Presečnik.
V soboto dopoldne se jc na Ljubnem sestal z županjo in župani zgornjesavinjskih in zadrečkih oličin. S svojimi nekdanjimi županskimi kolegi se je pogovarjal zaprtimi vrati," seveda pa ni varč-eval z besedami na kasmejšem srečanju z novinarji,
Največ so se pogovarjali o cestnem omre:^;u v dolini, pri lem pa gostiteljev ni posebej razveselil. "Predvsem naie ministrstM), ki na,ilx»lj investicijsko usmerjeno, se ote|)a z velikimi problemi. Razloj» je v težavah pri uresničevanju ianske$:u proračuna in v dejst>u. da država ni v celoti plačala lanskih obveznosti. 'Eb moi a storiti letos, kar nujno pomeni manj sredstev v letošnjem pniraćunu. kije že sicer preci^j okleščen. Letos iHmio torej izvajali le listu dela. za katera so že sklen^jene po^odl)e in najnujnejše projekte državo. Za Zgornjo
Sa\irusko dolino to pomeni nudaljevan^je projektov zadnjih tet, kar velja za cesto v (rornjem (»radu. nov odsek med Ljubnim in Lučami in dokončno ureditev mejneca prehoda Pavličevo sedlo. Za vse t>stalo bomo letos z^i^oto-%ili pf>trehno dokumentacijo, začetek del pa je razumljivo odvisen od prihodnjih pro-računov^je pojasnil minister.
Bolj spodbudna si^ bila dejstva glede Maccsnikovega plaza v PixjoBevi nad Solčavi>. V soboto popoldne sla se namreč Jakobu Prcsečniku v Stilčavi pridružilase minister ZÍI okolje in prostor Janez Kopač in Brane Vlaj z direkcije za dn^avnc ceste, skupaj pa
domačij," je bistvo najnovejših ukrepov riizložil minister Jakob Presečnik-
Ministerzaokolje in pn^slor Janez Kopač je poo^edu dejal: "Veliksi škoda Je. da ukrepi minulih let niso temeljili na strokovnih pn»jektih. Je sistem (Klvmlr\|avai\ja. ki so ga zgradili v letih 94 - 97, povsem uničen« izdelave novih projektov pa smf) se resno lotili. Država Je za prvi del ukrepov namenila Usmilijo* nov tolarjev, v naslednjih letih pa jih bomo potrebovali še veliko več. Zdaj so najprej potrebne dodatne raziskave, v drugi polo>ici leta p<) bomo začeli pospešeno iz\ajati sanacijska dela."


jfií»^* v'

jjg

Most je dotrajan in nevaren, zato načrtujejo gradnjo novega in na drugem mestu


K Ki
V ^
^ H

Srečanje z avtoprevoznikiJe navrgto nekaj novih
in koristnih spoznanj
Prve prave ukrepe bodo začeti uresničevati že v drugi poiovici ieta
s<"> si plaz tudi pc^drobno ogledali.
četrtekje vlada s posebno uredbo Macesni kov plaz uvrstila me<l tri največje v Slovence, za kiUere bo v celoti pre\7ela skrb, obenem pa je že potrdila program ukrepov za njihovo sanacijo. V ta sklop s<Kli končno zelo dobra študija predvidenih ukrepov na Macesnikovem plazu, kar je sicer v pnstc»jr>osti ministrstva za t»ko(ie in pr<»stor. Najprej Je tu takoJšr\ja mimesti-tev alarmnih naprav, za kar Je nameT\jenih dobrih 8 miltjo-m»vt<»lai:jev. Druga nal<»gaje. da V4XÍ0 speljejo iz območja plaziu tretja pa so nadaljnja raziskave s številnimi novimi vrtinami, ki morajo pokazati prave rešitve m zaustavitev plaza, nevarnost večje nesreče Je še vedno velika, ^ui-to nad plazom ne smemo izgubiti oblasti. Naloge se končno lotevamo resno in poglobljeno. saj moramo preprečiti katastrofo, ki ni izključen«!.
Naše ministrstvo bo v pri-hodn.jem letu zgradilo nov most preko plazišča. saj Je sedanji že skoraj uničen, pri Čemer bomo skušali zgraditi cesto na drugem mestu. P<»leg tega imamo zagotovljena sredstva za sanacijo ceste od Solčave do PmJolŠev^, ki Jo upravlja država, saj brez tega kmalu ne bi» možen dostop d(» plaza in tamkajšnjih
Solčavski župan V(»jko Kle-nienšek je ob najmu'ejiem dtv gajanju (končno) zadovoljen: "Če bo vse waj priblii^no tako.
kol razlagajo in načriujejo. utemeljeno no upam. da bomo plaz zaustavili in rešili ljudi ptxl njim grozeče nevarnosti " Brane Vlaj z direkcije za
državne ccsle je povedal, da so novi pn>jekii nujni, siij brez njih o sanaciji nima smisla niti govorili. Kol pravo rešitev je omenil pregradne slenc, s katerimi bi na več mestih presekali plaz, s tem zmanjšali pri-lisk in ga z^iustavili. Pomirjujt^c so ludi njegove besede, da se sicer ogromna
zemeljska gmoia sicer Še slal-no premika, vendar se postopno umirja.
Več upanja iniajo ludí domačini, njim pa bodo vse predvidene ukrepe pi>drobn<î razložili na današnjem (čctr-lek) sestanku na eni i/med domačij na ogroženem področju.	MJp
in v Šaleški dolini
Prednostno določiti izgradnjo cest
Za Veleiye, središče bleske legomejjjene povezave z av-
doline. peto mesti» v Slovenci in eno najpomembnejših industrijskih središč, velja, da Je pollsn,|eno na obrobje. Do Ljubljane ga loči sicer le 80 kil«»metrov, a Je treba za pot tja predvideti že kar dve uri. No, čez nekaj let, ko bo zgrajena avtocesta. Im) velik del težav sicer odpravljen, bo pa verjetno Še bolj problematična že sedaj p(»vsem zatrpana povezava nan,io. Da bi naredili tu<li na tej cesti kiikšen bistven premik vsa,) v bližn^ji prihodnosti, ni videti. Tega žal tudi minister za promet Jakob Presečnik na pogovoru z vodstvom mestne občine Veler^e ni mogel obljubiti.
Zupan mestne ol>čine Velenje Srečko Meh jc minisiru predstavil številne težave, ki sp na cestnem p5xlr<i^u. Po-
loccslo» še prav tako problematično ceslo iz Velenja proti Polzeli, preozko .Šale.ško ceslt), po k;ileri pelje dnevno ludi do 20 lisoč vozQ. Odprlt) je ludi anje posodobitve Kidričeve ceste (državne oesle. ki jo je ol>čina lani popravila na lasi-nestroSke), a* vedni> ni zgrajena povezava preko Zavo-Jenj na Črno na Koroškem, kriličnaje.semalorizacija mi vseh križiščih, nekončani so priključni na cesto v Vinski Gori, izredno problenwlično pa ludi križišče na državni cesli v bližini premogovnika. P<isebej je omenil ludi priključek na avtocesto, kije naravnost sramoten: Velenje je na izvtv.u z avl<x;esle označeno, kot da je vas. Veliko pripomb mi urejanje državnih cest v občini Šmartno oh Pakije izrekel ludi za-
upan ivan Rakun. Jakob Presečnik «i letos ni mogel veliki> obljubili, saj je znano, da je letošnji proračun njegovega minislrslva skromen, pa še za 2,8 milijarde loîarjev olwezntisti iz preteklega letaso nuvali pokrili. .le pa zagotovil, da bo pri opredeljevanju predncvst-nih nalogza prihi>dnje zago-varjid enakomerno regionalno zastopanosl in Uidi potrebe pomembnih indu-si rij s ki h sredi^-. Ol^inskim vodstvom je predlagal, da opredelijo prednosti in seveda pripravijo poirebno do-kumeniacij<i, saj nameravajo na minislrsmi opredelili prednostne naloge za prihodnje šlirilelno obdobje. ^Vse;»a. kar ni bilo uprav-Ijeneca v preteklosti, ne Ih)-mo mo^li kar takoj nadoknaditi.'* je med drugim poudaril Presečnik.Tovelja
ludi M nameravano prestavitev tovorne poslaje velenjske železniške poslaje in speljâvosedmih lirovvpod-hod v Pesju. .le pa minister obljubil, da lx> sklical sestanek z vsemi odgovornimi in skupil doseči čim prejšnjo uresničitev le naloge. Cestc,za katere naj bi skrbela država, so na na.^cm po-drwju resnično v slabem slanju. Minister pravi, da Slovenija ni tako Ixigata, da bi vse postorila naenkral. V(xlsiva ol>čin Šaleške doline bodo morala bili skupaj s irenû poslanci iz lega okolja pri svojih zahievah še bolj odločna, vsekakor pa bodo m<ïrala opredelili prednostne naloge in jih ludi pravočasno pripravili za uvreli-lew republiške načrte,
■ Mira Zakošek
14
VASI PRISPEVKI
»»«ČAS
29. marca 2001
Mnenja in odmevi
Spoštovani bralci!
Veseli smo vs3kcg«( vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 lipkanih vrslic in / več kol 80 znaki v eni vrsli ne bomo objavljali ir/iroma jih bomo kiajiali p<i la.stni presoji, Vsřik prispevek mora bili opremljen / našliwom avtorja in njcgo vim podpisom. Nepodpisanih pisem m pusem hre/ naskwa ne objavljamo, Cc imaie itlcfon, navedite ludi njegovo Številko, Včasih je po(rebnokak.^no stvar namreč Še pojasnili o/jroma preverili. Prispevek lahko princsselc (/a>elcn<^) ludi na diskeli.
Uredništvo
Velenjske koncesije v slovenskem parlamentu
Po ob)ixv\ članka iiaslwom KOi^ lina koristi In k<lo sk<Hlo?, objiivljoncm v zadnji sievilkl Nagega časa, sc je oglasil poslance Bojiiii Kotitič (/LSD). 20. řtibruarja (dva dni pred Izkloni NĆ) jc v državnem zb^>ru posia-vil poslansko vpraviiiijc na U^ ic-mo mmlsiru za zdravstvo, dr. Duiaiiu Kchru. Objavljamo vprašanje In odgovor.
Bi>jan Koniič: "V prcjiiijí sc-siavi državnega zboru srno spre« jcli nacionalni prv^gran^ zdravstvenega viirstva Republike SItwtínije z nasltmxn "/xlravje 7á\ vse do Ida 2lKXr. Vprtxc>u sprejemanja W3 se vedno zn^jva za-viiivljala vprašanja o p^xlcljcviinju koiKť^ijvjavniztlravsivcni mreži, torej o tiíko Imencn'iincm /aseb-niSivu na ptxlroCju zdravstvu. Pcv dcljcviinje ki>ne«slj - omejil se bom na primarni tiivo, kije v pri« slojtio^ti občin-je tiesprcjemljl-voln zcJo razliôn'^oii posamezne t^ilne do občine. Osebno menim, da bi bil pravjlv'n način psv detjevanja koncc^^ij lak, da bi lo kalna 55kupno!jl najprej ugoloviki poirclv po ich ^lorlrvah. potem razpisala koncesijo In na ptxllagi i/birc med pvmudniki tiHÎi koncesijo pixlelila. Sedaj pa jc praksa drugačna: zdravnik ugiMovi. da i/'iX'>lnjiije vse ptigojc, običajno zgradi in ^i^iemi ordinacijo zunaj prt>sti^ri">v airikvstvcnih dixuov In z.ipn^sl i>bčino za konccj^ijo. V pň^utnu. kl !»mo ga sprejeli, smo zapi«^alL da zdrav!>rveni domovi ohranijo vsebino dela. ki jim jo nalaga zitkon. v obsega, klomo gi^ Uiipesno (x^sU'Fvanje. Občine kol ustanoviteljice zdravstvenih dnmo%' se morajo zavedati, da ^ pode ij C vanje nï koncosíj iic smejo ogr<^zi1i obsioj;i zdravstvenega di>ma. je tlcflnirajio v 7, členu zak<^nii o /dravsn'eni dcjavruv stl. v kaicretn jc določen obseg osnin-ne /tlravstvcne dejavnosti.
usklajevanje zdravstvene de-javnoivli v mreži javne zdravstvene slu/hc in /u učinkiwllo urejanje skupnih nalog javnih zdravsiivenlh ziivodov in konce-sionafjev ho na območju več občin liziaijna legij treba iistun^v vili svete javne Ztlravstvene slu/be kot posvctíWalnegaorgíUKt ustanovitelja javnega ztlravstvenega zavoda oziroma koncindentov, Mcil iialv)ganii tega weia je tudi. da obravnava pi'e^llogc /a Izalajo koncesij ali izvedbo razpisa za koncciljc- Ministra sprašujem, kdaj hi^do u?lanovljcnl pjej ome-njcîii svtíii javne zdravsh/çne službe |ji kako naj ravnajo lokalne skupnosti, v tem prin^eru c^Člne, do takrat".
Dr. Dvisan Kebcr, minister z-i zdravstvo pa: "Ministrstvo za zditivstvov sedanji sestavi ugotavlja. da manjkajo nekateri podzakonski akti, ki bi sistemsko v vorlli na vprašanje pvxleljcvanja koncesij, tudi na lo temeljno vprašanje o razmerju med zdravniki v javnem sektoijuin zasehni-mi zdravniki, ki delajo v javni m rež L Pravilnik in dmge (xHreb-ncaklczdlniovmlnlstr^rvu. In lo je ciia od prioritet, pripraviti naj-
kasneje v enem aJ i dveh mesecih. To naj hI bila poillaga to, kar nebwn pí>navljal /;<vaitij,Ua2cil la vlada zadržati princip delovanja /ilravsivenih domov In seveda tu<il zdravnike, ki bojo ^lelah s k»>nec^ijo. morajo sprejeli koncept tlelovanja in ohrajijaiije tistih .iktivnosti, ki h*) jih doklej opravljali zdravstveni domovi. In ki so opisana v iïaeionalnem prt>gra-mu, lorcj, najkasneje v prvi polovici Ida K^modi'ïbili ne samo teoretične cxlgcW4>re, ampak začeli uvajati lw»ljšo prakso na podeljevanju ozin»nia na tloločanju teh nizmcrij In piKJcIjevanju koiice-sij,"	_
Poziv slovenski javnosti in posiancem državnega zbora
Parlamentanii odbor za zunanjo p'^litikoje 22,3. tU sogla«ino sprejel predlog sitwenske vlade, da naj se spremeni člen Ustave. ki nakupovanje slovenske zemlje in nepremičnin p»">g<>juje z v/itjemnostjo (recipročnostjo). Naj sptîmnlmo, da je řiS. člen uslave do julija 1997 prcpiwcdk^-val tujcem kupovati slovensko zenîljo in nepremičnine. Pisci uslavc so gii tako oblikwali zaradi IzJcHsenj sst^'.ednjinii narc:di. ki so na naše ozemlje pn»diralj večinoma tudi z nakupiwanjcm zemlje In nepremičnin. Leta 1997 so slovenski pnliliki var^ïvalno naravo tega člena ixl pravil i. pu-stilipasovsaj pogoj vzajenuHM.lî. Sedaj hoCejoixlpravItl tudi zadnjo vanwalko. Taki^ bomo iz-n^ni na milost In ncmilosi tujini slratcAkim interesom, ne da bi imeli pri lem -sicer večinoma prazjio- tolažbc\ ila latiko tudi mi nakupujemo zemljišča in ncpre-mičninev državah B'A.
Slovenski politiki irdijo, da bo iiaic vključevanje v E/. sedaj lii-Lrejk: in lazjc, res pa je, da ho to vkljvičcvanje za nas ^c holj Škíxl-Ijivo in enostransko. Slovenska pi^litika nas vključuje v Gvri'jp-skci zve Al tako, da nam lom i hrbtenico narixlnih interesov in nacionalnega ponosa. Hoče tias prepričati, daje; /a nas edini interes ta vključitev. <la nK^ranio priti v C/., pa čeprav z<'5pet knt hlapci.
Lahko bi bilo tudi drugače. To dokazujejo drugi evrt>pski lîartv di. tisti, ki v EZ sploh ni'>6:jo In tisti kt Imajo v^aj /aSČitno/akomv dajo, Leta 1997 nas je slovenska politika prepričevala, da je nobena dr^va k.mJIdatka /u vsinp nima. Resnica je prav nasprtitna; veliki evn>pski nanxh. kot řioí\>l-jiiki. zahtevajo prehodna obdiv bja, dolga cela desetletja, preden bi svojo zakonodajo prilagodili zahtevam Bruslja, Slovenski politiki pa vcsčiLVZjvajajo slovenske državljane. Irdill so. da bo mo^ost tiiLkujwvanjasliwcnske zemlje in nepremičnin stopila v veljavo z naSo včlanitvijo v E/., poka/^io pa so je. da bo tako že pi"» štirih letih, ne ^ede na to. ali bo Slovenija članica EZ al i ne, V pogovoru z novinarjem tujega êawîpisa pa je bjvM slovenski drziivni sekretar na ziinanjeni mi-nistrstvu pozival Italijo, da naj spremeni svoje /iikone. kj lujccm
predpisuje stroge <Miicjitve za nakupe v obmejnem pasu, tako da bi takratna slovenska zakonodaja, ki je pretlpisin^ala vziijcnmosi. postala nična.
Odpr;«va vzajemnosti bi bila tiv rej pi'udvjicmzi^i'H.'ivelika zniaga italijanske zunanje pi^litlke. ki jc v službi italijanskega procUra-nja na slovensko ozemlje.
Sprememba U5>tavc leta 1997, sprejem iJpanskcga kt>mpn'>misa. ukinitev brezcarinskih pr<xlajaln in seila) ponovna sprememba ustave so k nekateri «di^scžki« slovenske politike na p<'>ti v evropske píwezave, ki nas silijo v razmislek o tenL koliko slavenska politika sploh se dela /z naSe osmwne narodne koristi,
Igor Bavčar, slovenski minis!er za cvn'ipske zadeve jc v i;qavi Primorskim novicam, 19. junija leta 199« dejal, da se v CZ ne vključuje samo slovenska vlada, ampak vsi slovenski drAjvljani in da je zato tret>a spregovoriti o vseh ixiprtih vprašanjih In omogočiti javno razpravt). Danes, le nekaj let pozneje, SUwcnei ne morcniii vplivati niti na najl)<')lj i^snovna dejstva, pomembna za nai obst^)j In naJo prihtxhïost. Jasno ni niti to, če bomoo vstiv pu v C/ odNx'ali na referendn-muîsaj Zii vstop v NAI'0 sjemenska "deiTiokratlčna*- oblast ne pretivi<.leva referenduma.
Upamo in pričakujemo. <îa bodo podlasici Državnega zbora zavrnili predlog vlade o vnovični řipremembl fi8. člena Ustave. C tre namreč /u osmwne koristi slovenske driavc in zatlostnjanstvo vsakega posameznega di/.avjja-na Slovenije. Če bomo storili tudi usiîdno napako, bomo potem. kot tudi di^slej, lahko samo ^ ugotavljali politično skodo, ki smo jo pov/iočili z nepremišljeno odločitvijo.
■ Borut Korun, Gibanje 23. december
Kulturni dom Je bii poin
Kulturni doni Velenje je bil poln kol že ilolgo ne. Mladi fiv rum 7LSD Šaleška dolina je v pc^častiiev praznika.dneva žena. organiziral gledališko igro Toneta Parlijiča Oistilka Marija v Izvedbi Mojce Piirtljič.
[z sivega in nel«lopaji>j;ga plakata je pod sliko visel napis: Vabljene ^enc in dekleta, vstop je priest, poleg vsega tega pa Ae velik napis, Timeta Partljiča, ki je pri nas Žc dolgo pť«znano In uvcljavljct>o ime.
Daje bilo presenečenje večje, stí se člani Mladega forum*i poloKlili In pred vstopom delili nagcijčke obiskovalkam. Obiskovalke in seveda tudi nekaj opremljevalcev, brez katerih tudi na takšíiih prireditvah ne gre, so nasmejane zapuščale dvorano.
Gledališka Igraje bila polna humorja in smeha. Igra. ah katera*» bi lahko rekli, da nI bila naključno izbrana in s« ia tako dobro vklaplja v sedanjost. Vsekakor dober razlog, da je Mlademu forumu nspelo napolnili kulturni dom dokonča.
Kulturni dom Ima!í66 scdcJ^ev, dobra petina pa je zaradi zapo-znelosii odšla pred samim začetkom.
Da je bila igm izvrstnih in načrl-no izbrana, g^>vori sama \idc-ležba. Di^^kaj nepoznana, še vsa «veža od imenovanja, se jo je udeležila tudi minisiric;! za kuUurx> Andreja Rihtar. kije doma iz Ce-
Ija. _ _■ m.f.
Mamica, spet si naša!
Dramska skupina pri Svetem Martinu v Velenju jc za Iclo^I materinski ilan pripr.ivila igrico Marije Jelen-Brenčtč: Mamica, .spet sinasa.vpriretlbi Petni Rivz-mana in Milene Kuiner. (ila.st)c-ne vložke je uglashila prof, Katja Kovač. Igrica je bila prvič
prcvîvajana po ljubljanskem riKliu leta Í9.V;. Njeno spi^ročllo. ki si^ ga pi>sredovali na prisrčen način mati In veliki otr<x*i. je ie vedno aktualno: otn^i « brez mamice čutijo zapu^ne. oh njej pa varne.
Jgrico so v (îcdcljo, 25. marca, predstavili vccrkvi svetega Martina deveti inpi^len^slimiLsl, v gasilskem domu Salek pa zvečer.
_U MJ
Kdo iiroti naše pollcistel
Antlrej. Miha, lomaž, Boris, Aleš, Peter in ^'«»tala dni^ina mir-no preživljajo M^botnc^ v parku velenj'^ki gimnaziji. Ker niso iz premivjiejših družin, s sabo prinesejo^ nekaj pijače iz tr-g^wíne, kjer je ccnejc kot v lokalih. Zraven kitara, kije ni bilo. zato se je večer odvijal
lx>(j mimopavcndarvesclo. S<'i-hi'ita je s>b(Ma. pa naj Ki kakrina-koU. '/.al pa ta mir pokvarijo ravno tisti, ki bi zanj morali skri^eli. Sramota, sem premleval v sebi. Mo^e v mcxlrem. policisti, varuhi mira ah nemira, se jc pi^stavlja-lo vprašanje?
Najprej se v nai^i bližini pi^javi terensko vozilo, čisto ob nas nadaljuje vožnjo po poti, kije natrtc-njena pc^cm In se počasi oddalji. Nakar slabe pol ure na isto mesto pripelje marica . Ta je v/tn«jncjša in iz nje vstopita piv llcista. Opravljata postopek legitimiranja in ÂÎ pri prvi osebi ženskega spola sc jima zatakne. Pride do smeha, tutli enegii izmed polici^ttw, 7z\ pa drugega pi'ilicista to očitno tako razburi, tla se fi/ično spravi na enega Iz-ntecl nas. Napad pospremi z besedami. ti boS sel z nami. Zakaj f.c l Se spi asujem«) vsi v en glas. Žili plavi vrag nikakor ne prizna skode.ki joje povzročil ^e do takrat, ampak v vsej swjizjnot i nadaljuje maltretiranje omenjenega prijatelja. NevcnetiK>. žedi^lgo se nisem počutil tako nemočnega. Nihče od na.s nipi'siediwai niti dnigi policist, v upanju, da l>o vendarle le nepotrebne more kmalu konce, /.al pa se mora sprcviře v pravo tragedijo, ko iz v^h sirani prihajajo pi>îicisti in začnejo tidrihati pi> nas. kot po kakšnih neukrotenih gverilcih. Mi pa le nem<'»čnoopazujctnoin sc nil; ne pi^skusamo upirali Saj sc nimami> čemu, saj je vse sanio zmota. Ncveijetno, kaj je nastalo iz te zmote. Neusmiljeni udarci, kričiinjc, ki seje čulo vse naokrog In polno bolečin, tako fizičnih kol psihičnih. Prijatelji so Ic?ali na travi, vklenjeni v lisice In dobivali udarce po glavi in drugih delih telesa. Za vs,ik krik bt>lečine nov udarec. Lahko l>i koga ubili, za nič. /a zmoto, sramota. Akcija imenovana zmota, nečliwcčnost. izkoriščanje uniforme, zaletavost, nespnsk">l>ni>sl razmišljanja, genocid in ^e ogromno be.sed bi se na^lo, a ml
je ?e teh slaNi.sejc v isten) viharju groze nadaljevala v prepričan sem pri>tjpra\'nim odvzemom pro.stostt i5estlh najbolj vročekrvnih opaAnalcev. Kcrto je vse. kar smo bili. Ali pa smo bili morda ttijl novinarji na kakšnem kriznem območju, kjer sm(^ že s svojo prisotnostjo delovali prenevarno Zái ilrićavo v vojni. K<lo bi vedel, kaj se dogaja v glavah policistov željnih akcije, tt^kral z>iu>te. v to sem prepričan. V resnici sc vse dogaja v domačem oki>lju. kjer so vsi pozna-ino In bolj kot nc spo^tujcmiî. Vsaj čk>vekc»ve pravice spoStuje-mo iji te so tokrat velenjski pi^ll-cisti več kot prekoi"ači) i in boclo za to tudi iHlp>vaijali. SUwcnija ni pt^lleijska država bi /a vse veljajo enaki z:iki->nLČcicfnti nebi bi-
lo tako, bi zadoščenje Iskal na katerem od evropskih stnJi^Č. Ker tojc resnica in resnica vedno zmap. Resnic«! pa je ludi lo, da sem Želel zaradi v Jogodku prevečkral slikane besede "čcftir". uporabiti i/miJIjena slvwenska imena, ki pa l>odo v legendi p<'-staia pravilna. Legenda: Andrej-Anel, Miha-Alcn, Ibmaž-Bog-dan. Borli»-Njjaz, AleJ-Siivad, Peter-Dejan.'lega nisem storil Ziiradi ra^i/ma med Slovenci, ampak /golj iz zabave, kot pi>lieisti zgiMj iz zabave pretepajo 'čcfur-
jc"'
Predlagam več žensk policajkv patruljah, da b*xîo znale bfAlati svoje neukuHljive prgatclje.
Prcprič;iii sem. da bi hlU^ manj
Dejan Apéner
Kmetijske zadruge Šaleška dolina
Uspešni pri prideiavi mlel^a
v pvtek so sc sc^li na 41>. redni letni obči zhur CtaiH KnK'lt|>ke 'M-«Irv^v šaleška di»lina Sostan.j, Po prtictnem kulturno glasbenem tjvckdu z ansamblom Vesck babice iz Smartncga oh Paki. sta predsednik KZ Salcskii dolrn» Janko Arlič ter direktor Marjan .lakoh podala poročili, k-te pa s<i kasnvje v razpravi razčlenjevali tudi ostali prisotni.
P we tek «tanj a in minulega pv>sliwnega leta je slabk pj^slov.mjckot v prcdhcxlnih obdobjih, kije nedvomno tudi »>draz dogajanj na pvv dročju evropske In slownskc kmetijske proizvtKlnjc. Ktiietljska zadruga Šaleška dolina je s svojimi .W člani, v lanskem letu ustvarila 2 milijaixli pivtiieta pri paoA^xInji, p n ulaj i in ixlkupu kmetijskih prtv ízvtxlov pre<lvsetn 70 potrebe Salc^ce <lo[ine, pri čemer jc predstavljala Irgwina kar 39 dejavnosti. Še vedno bili uspešni pri pridelavi nîleka (tudi vozjctn Šlajcr^kentokolišu), te/ave pri pnxiaji mleka in mesa (živine), ki so prisotni v vsej Sloveniji, pa niso obšle niti kmctijcevna pvxiroí^ih ^>bčin ŠmartmmbPaki. Šoštanj in MO Velenje. Kot poslovni uspeh pa Štejejo t '"-fdelcž pri odki:pu<ielnic Celjskih mesnic ter ga želijo v prihodnosti povečati tja do ter zago-twitl dolgon>čiii »xikup mlado pitancga goveda, StnUegija razv<ija zaciruge ho tudi v prihodnje prilagajanje zahtevam trga oh vstiipu v EU ter irajnostnl razvoj kmetijske prldclaw.
■ Jože MiMavc
Klub moto veterani SostanJ
Človekoljubnost za zgled
Lju<^c v Šo.Štaiýu in njegovi Mižigi ter daljni okolici so/H:zdasnaj spi»znaU, da Člani Kluh moto vclerani Soi^tanj niso moloríziraní <llv;|aki. temveč dntžha IJuhhe^vv motorjev; ki seje že velikokrat iz-ka/^Ma z ra/Nčnimi ihivekoDuhnimi dihanji. Letos Jc v njihovi sre^ ilinivznikntlazďintscl.da hi pomagali Centru za iisposali^anjc. di*-lo in varsOo Crna na Ki»n>i>kcm,
(XH oči I i Stí se za pis an ke, zato /birajosredslva. s katerimi bi radivsii-kemu Izmed l^tWarovancev polepšali letošnje vel îkoni'ïétie praziû-ke. Posebej skrbijo to. da bodo lahko v.saketnu dvomljivcu iloka-zali. da l>") potn»tó zares prišla v pt^vc roke. Vse podrobnosti na voljo pi i predsedniku kluba Vil iju PeČovntku (telc/on,	ali
031-541-^31.
Za morebitno wxlelovanje iii poiiwč sc iskreno zalivaljtijejo Ukli In prc<lvscm v imenu gojcneev in <isebja centra.
Danes krvodajalska akcija
Šostanjski )noto veterani <ic radiodzovejo tudi na krvodajalske dikcije, Naslednja v nizu je na vrsti danes (četrtek), ko se bodo po O.nri /brali v sredici So^^tanja. darovanje krvi pa ho od KUIO naprej v giv M isču Kotnik v Ravnah.




. • /1
W
C i'/	i
Planica 2001
Mestna četrt Levi breg - vzhod je tetos že devetič zapored organizirata ogied pianiških poletov. Blio je !epo in bo še lepše naslednje leto ob jubilejni deseti ponovitvi.
29. marca 2001
«w^CilS
VRTILJAK
15
•Peter Dovéâk. dr. med.. speciaJist okulist, je nekdaj delal v Velenju. Zdaj je nadvse uspešen predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Koreuine je pognal v tej dolini in vajijo se še vedno rad vrača. Vesel je vsakega uspeha, ki ga zabeležijo tu.
Tako ni čudno, da je bil zraven tudi, ko so v Gorenju rezali trakove. Ob njeni (na levi) direktor Gorenja trgovine Vmcenc Tbrk in (na desni) župan Vcleiija Srečko Meh.
Staro velenjski župnik Janez Furman svetuje Zdenku Hriberšku, direktorju Gorcnjevega obrata bladilno-mr-zovalni aparati, da bi bilo treba vse. kar je novo in vse. kar je obnovljeno in vse, kar je popravljeno in vse, kar še bo. blagosloviti. Že zaradi boljšega občutka.
I/jj2j£5i;3j 3J ij^ij
uD^Aîjyjy^'Sj ^.uïA-a

d
Na izredno ugodni lokaciji, tik ob avtocesti med Ljubljano tn Mariborom, ob avtoceslnerïi odcepu za Žalec, gradimo novo poslovno cono Arnovski gozd.
1 dobro urbanistično ?asnovo celotne cone, okoli osrednjega trga In parkiriič, ki so povezana z zunanjim cestnim omrežjem, je nanizan osnovni sklop namembnosti;
območje trgovske dejavnosti
•	območje proizvodno-obrtne dejavnosti
•	območje proizvodno-indostrijske dejavnosti
Vse informacije o poslovnih prostorih, prodaji, so vam na voljo na naslovu:
SAVA m, d.o.o., Slovsn^ S6, 1000 Ljubljana Tel.: 01/431 31 45,431 40 86 V EG RAO d. d., Prešernova Velenje Tel.: 03/58e 97 66
PC'A6 d.o.o., Simona Glatr^^ka 3. Velenje Tel.: 03/891 90 70.691 91 30
FRKANJE
Skrb
Nekateri ljudje so /aradi nameravanega .wžiganja živalskih maSi^ob v áoStanj-ski Icrmoclcklrarni resno v skrbeh. Skrbi jih, lic jim zaradi uporabe clckirikc, ki bo pridobljena iz teh maáčob, ne bt> porasel hole-sieroL
Ni res!
Ni res, kar naiolcujejo W<> bneži. da Rudar i/ tedna v l.cdnc niza le poraze. Zadnji vikend sploh ni izgubil!
Materinski dan
Prt nas vse bolj množično !>lavimo Uidi maierinski dan. V dobro slovenskega naroda bi bilo, ie bi materinski dřin lahko slavilo čim več žerusk.
Popravek
Ob otvoritvi novih (iorc-njevih uwarn so si nekateri zmislili slogan, ki velja za driavo: Kdor hiiro obljubi, nič ne da!
Počasi
Razdrobljena Zgornja Savinjska dolina se na raznih področjih Ic počasi spel zdru^je. Nekateri lo poča<;-noRt opravičujejo zvclikimi razdaljami med pt«amezními kraji. In zagotavljajo, da se počasi daleč pride.
Varčevanje
Banke so po novem ob sobotah v glavnem zaprte. Zaradi skrbi zavarčcvalcc. Ob «>botali imajo ljudje večinoma prmio in lahko bi jih za-
mikalo, da bi §îi v banko in dvignili denar.
Tuji vplivi
Premoj^twnik je (tudi) lani pasliwal z izgub<5, čeprav je je imel vcîiko manj. kol soje predvidevali. Izgubo naj bi v veliki meri imeli zaradi vplivov od zunaj in višje sile: zaradi uvoza elektrike, zaradi >»prep<ičasnega« tečaja marke in /iiradi lople zime.
Saj ni res!
Sredi jimija bomo odprli mejni prehtxi Pavličevo sedlo. Spet!
Ugodna kiima
Letošnja toplii zimiije blagodejno vplivala tudi na rasi divjih odlagali^. Ker ni bilo snega, »odiagalci« niso pacali .sledi.
16
TV SPORED

29. marca 2001
ČETRTEK, 29. marca
PETEK, 30. marca
SOBOTA, 31. marca
NEDEUA, 1. aprila
PONEDEUEK, 2. aprila
TOREK, 3. aprila
SREDA, 4. aprila
SLOVENIJA 1
OS.OO Odmevi 08.30 Mostovi 09.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe IZ školjke 10,30 Nosorog h prijatelji« tO/13 11.30 Ra^gfedi slovenskih vrhov
12,00 Carizaćimb vegmnian-
ski zavitek 12.30 Gospodaiski izzi^ 13.00 Poručila, šport, vr^e n.AQ Poitrer Gustava Januàd 14.30 2D0M 16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poročna, Spon. vreme 16.45 Pustolovščine pod vrbami, risanka 16.50 Volkovi, čarovnice in velikani
17.00 Nâiini|i,odda|azâmia(ie 17.45 Noviraziskovaki. 18/16 18.45 Risenka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, Sport vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Opus
23.20 Bolezni našega iasa: sanatorij
23.50 Novira2iskovak;i,13/16
SLOVENIJA 2
08.00	VretT^enska panorama
09.00	V^deospotnlce
09.35	Rad imam Lucy
10,00	Costanw.4/4
10.50	Caroline v velemestu. 2.
11.10	Frasier, 16/24
11.30	TVpnîdaja
12.25	Spon
14.25	Svetporoča
14.55	Zadnji koncert. Ital. film
16.30	Rad imam Lucy. 3. del
17.00	Ljubtea,1/10
18.00	Eden, amer, film
19.40	Videospotnice
20.05	Tuja razvedrilna oddaja
21.00	Emiiy zmesečevedo-
mačije. 12/13
21.50	Poseben pogled: Socializacija bika, sk)v. film
23.05	Francoska sviia« amef. f
00.35	Videospotnice
07.00	Dobro jutro. Slovenija
10.00	Večna ljubezen, nad.
11.00	Moja usoda si ti, nad.
11.50	Obala ljubezni, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	Lepo je bib milijonar
14.05	Zakon v los Angelesu, nan.
15.00	TV prodaja, nan.
15.30	Oprali show
16.25	Obala ^Líbezni, nad.
17.20	Moja usoda si ti, nad.
18.15	Večna ljubezen, nad.
19.15	24 ur
20.00	ženina sml. amer, rim
22.30	Urgenca, nan.
23.20	JAQ, nan.
00.10	M.A,S.H., nan.
00.40	2A ur, pcnontev
^^	2T
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Prisluhnimo tiiini
09.00	Zverinice iz režije. 6/13
09.15	Volkovi, čarovnice in velikani, 3/13
09.30	Na liniji
10.00	Oddaja za otroke
10,30	Noviraziskovaici,13/16
n.20	Slovenski magazín
11.50	Krila angelov, ang. drama
13.00	Poročila, èport. vreme
13.50	Prvilndrvgi
14.10	Goleni našega časa; sa-
r^torij
14.40	Osmidarr
15.10	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, špoil vreme
16.45	Zaresdivieâvali, 18/26
17.10	Sanjska debela, tv sertja
17.45	Gore in liudje
18.45	Risanka
19.00	Kron tka
19.30	TV dnevnik šport, vreme
20.05	Garaei.10.dei
21.00	Deteljica
21.10	TV poper
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Oddaja o kultun
22.55	Pohočniklub
00.05	Zoofobija: kinotobija -
sb^ti pred psi
00.10	Ustrelila sem Andyg Warbolâ. amer, him
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
09,10	Vkleospotnice
09.35	Rad imam Lucy, nad.
10.00	Ljubica, 1/10
10.50	Tuja razvedrilna oddaja
13.05	Preskusljubezni, am. film
14.35	Rdeči čevlji, ang. film
16.30	Rad imam Lucy. nad.
17.00	Ljubica, 2/10
18.00	Inšpeldcrzguba, tranc. I.
19.40	Videospotnice
20.05	BraUanctpodkoîo, 2/2
21.00	Nočni taksi, franc, {jim
22.35	EHonJohn-največjitiitiv živo
23.35	Rojstva, poroke in smni
00.20	South park, nan.
00.45	Vkleospotntee
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Večna ljubezen, r^an.
11.00	Moja usoda si ti, nar>.
11.50	Obala ljubezni, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	Urgenca, nad.
14.10	Zakon v los Angeleu, nan.
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah show
16.25	Obala liubezni, nan.
17.20	Moja usoda si ti, nan.
18.15	Večna ^ubeziđi, nad.
19.15	24 ur
20.00	šptciji, nad.
21.00	Posebna enota, arrwr. f. 23.00 Zlata krila, nan.
23.50	Milénium, nan.
00.50	24 ur, ponovitev

Kanali
2T
ea
SLOVENIJA 1
06.00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz školjke 09.00 Radovedr^l Taček 09.15 Pod klobukom 10.10 PočiUiice 8 Silvestrom.
nem. film 11.40 Lingo, tv igrica 12.10 Tednik
13.00 Poročila, špon. vreme 13.» Mostovi 14.30 Pod piramido 15.00 T istK^a lepega dne, stov. lilm
16.30 Poročila. Sport, vreme 16.45 Franček, 21/26 17.05 Leteče dvfgak), 2/7 17.50 Navitu 16.15 Ozare ia20 Sv«čudes,2/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 UDip
19.30 TV dnevnik. Šport, vreme 20.05 Slovenska polka in valček 2001
21.35 Zadevetmigorami. 2. del
22.05 Frastfr, 18/24 22.45 Poročila, Šport, vreme 23.20 Sopranovl, 12. del 00.05 Breznobelegačrva, amer, film
SLOVENUA 2
09.35 Videospotnice 10.00 Jasno in glasno 10.55 Glasbeni festivali 11,50 Tvprodaja 13,00 Šport
15.40 Koša^ NBA acbon 16.15 KošarkaNBA:Newyork.
Portland, posnetek 17.45 Celje: liga prvakov v rokometu pollinalna povratna tekma (M) Celje pivovarna Laško • San Antonio« prenos 19.30 Videospotnice 20.05 Škratje, ang. film 21.25 Praksa, 25. del 22.10 Sobotna noč 00.10 Vldmpoinice
1	Wf tî	i 09.00	Dobro jutro, informativ-	
	1 t ^ msk		no-razvedrilna oddaja	á
09.00	Najspi^ dneva	[ 10.00	Skrtiimo za zdras^e, pog..	\
09.05	V rriojem koSku je pa		Alkoholizem in anonimni	
	mavrca. ponovitev		alkoholiki	\ 09.00
10.05	Vabimo k ogledu	\ 11.00	Dan odprtih vralf^lekame	i 09.05
10.10	Najspotdneva		Celela, posn. prireditve	
10.15	Naj spol. pon. glasbene	\ 12.30	Vabimo k ogledu	\ 10.05
	oddaje	i 12.35	Naj spot dneva	\ laio
11.15	Videostrani	1 12,40	Motor spori mundial, pon.	
18.55	Naj spc^ dneva	! 13.10	Vkleostrani	i 11.10
19.00	Regionalne novice	i 18.15	Naj spot dneva	i 18.K
19,05	Evropi! tumiriivgoltu.	i 18.20	Regionalne novice	i 19.00
	pon.	i 18.25	Športni blok	
19.35	Obvestila	i 18.30	Miš maš, otro^ oddaja	
19.55	Vabimo k ogledu/Oglasi		(3. TV mreža)	i 19.30 1 19.55 \ 20.00
20.00	Skrbimo za zdravje, pog..	\ 19,30	Obvestila	
	Alkoholizem in anonimni	\ 19.55	Vabimo k ogledu / Oglasi	
	alkoholiki	[ 20.00	Predstavlja se... EURO-	
21.00	Dan odprtih vrat Mlekarne		PARK Maribor, kont. odd.	1 20.20
	Celela, posn. prireditve v	[ 21.00	Vredno je stopili noter.	
	Aril vasi		ponovitev, obisk v Želez-	
22.30	Regionalne novice		ničářském muzeju	1 21.20
22,35	Motor spon mundial, te-	i 21.30	Regionů ne novice	
	denski pregled dogajanja	1 21.35	Športni blok	
	na področju mote ^rta	i 21.40	Iz oddaje DcAro jutro	i 22.50
23.05	Naj spot dneva	i 22.30	Naj spot dneva	i 23.10
23.10	Videostiani	1 22-35	Videostrani	i 23.15
06.0Q TVprodaja 08.30 Zajec dolgouhec in prijatelji
10.00 Družina Zakaj, ris. serija 10.30 Navihanka. nan. 11.00 šolski hodniki, nan. 11.30 Šolska košartcarska liga 12.30 Viktorji 2000 14.30 TVdoberdan 15 20 Bes angelov, 3/4 17.05 Močno Zdravilo, nan. 18,00 Formulai.pren.treninga 19.16 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Smrtonosno orožje 3,
amer, film 23.15 Ljudstvo proti La rryju
Flyntu, amer, film 01.30 24 ur, ponovitev
»can a H
sa
Naj spot dneva Miš maš, oddaja za otroke, ponovitev Vabimo k ogledu Predstavljaše... EURO-PARK Manbor, pon. Videostiani Naj spet dneva Avtomobilsko zrcalo, oddaja za ljubitelje avtomo-bftlzma Obvestila
Vabimo k ogledu/Oglasi 977. vrv magazín, reg. inionnativni c^gram Premaga^no ovire, po-snetek2.dela koncertav Slovenj Gradcu Samo najmočnejši, ameriški film
VTV magazin, pon. Naj spot dneva Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav
09.55 Nedelfska rr^ša, prenos
iz Kresnic 11.00 Hutsn,4/6 11.25 Ozare 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Pon)čila, šport, vrwne 13.10 Kala. sk)ven^íčb film 14.35 Gatiči, 10. del 15.30 Sledi.odd. o ljub. kulturi 16.00 Čari začirrfi: hruške v vinu In brstFčni ohrovl 16.30 Pon:)čila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznrk 17.45 Sk)venski magazin 18.15 Piščal iz divjih bab 18.45 Risanka 1Ô.K) Žrebanje lota 19.00 Oanes 19.05 Zrcalo tedna 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 ZOOM
21.40 Večerni gost dr. Jože Ka-stelK
22.40 Poročila, šport, vreme 23.00 Zgodbe o knligi 23,05 Brez reza ÛQ.05 55. mednarodno pevsko tekmovanje. 2eneva 2000
SLOVENIJA 2
08.55 Vkleospotnk« 09.30 Noro zaljubljena, 44/47 09.50 Emily z mesečeve do-
m^ije, 12/13 10,40 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 11,10 Zborovskainfolklorna
glasba 11.40 Tvprodaja 13,00 Šport
16.10 SPmladincevvplesih,
reportaža 16.25 SP v umeL drsanju, posn. 17.55 Ljubljana: dpv nogometu Olimp^a;Uaribor Pr/ovar-na Laško, prenos 19,50 Športni film 20.05 Nove pustolovščine Nkx>-
lasa Hulola,13/13 21-00 Cikcak 21.35 Homo turisticus 22.05 Končnea 23.05 Temni angeli usode, siov L 01.05 Videospotnice
09.30	Zajec Dolgouhec In prijatelj
10.00	Onjžina Zakaj, nan.
10.30	Navihanka
11.00	Šolski hodniki, nan.
11.30	Šolska košaricarska liga
12,30	Ameriška gimnazija, nan.
13.00	Nekoč v gozdu, ris. film
14.20	Prva izdaja, nan.
15J0	Tragični udarec, am. tHm
16.55	Hollywood^i zakon, am f
18.30	formula 1;lnterfagos,
pren. dirke za VN Brazilije
21,00	24 ur
21.45	Športna scena
22,30	Sijaj, avstralski Rim
00.20	24 ur, ponovil£v

kanali 27
09.00 10.00 10-50 11,10 11.30
11,50 11.55
12-55 13,45 14,05 14,55 17-00
18.00
19-00 20.00
21.30
Miš Maš, odd. za otroke Iz pon. odd. Dobro jutJD
976,	VTV magazin športni torek
športni gost, pogovor z Orago Lapom ik Vabimo k ogledu Oober večer, gospod predsednik, pogovor v studiu, gost Maks Brečko. preds. Sk)ver^ske turistične organizacije Izsred. odd . Dobro jutro
977.	VTV magazin
Iz peL oddaje Dobro jutro Vkleostrani
Skrt3imo za zdravje, pogovor, Alkoholizem in anonimni alkoholiki Premagajmo ovire, posnetek 2, dela koncerta Naj spol, glasbena odd. Dan odprt h vrat Mlekarne Celela. posnetek pnredit-ve v Arji vasi Vkleostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Utrip
08.20	Zitalo tedna
08.40	Pod piramido. Iv Maribor
09.10	Zares divje živali. 18/26
09.35	Sanjska dežela
10.00	Oddala za otn)ke
10,35	Gore In ljudje
11,30	Návrtu
11.55	Sv8tčude8,2/13
12.25	Sledi, oddaia o ljub. kulturi
13.00	Poročila. Sport, vreme
13.30	Ljudje in zemlja
14.20	Polnočni klub
15.30	Opus
16.00	Dober dan. Koroška
16.30	Pon:»čila. šport, vreme
16.45	Mikin Makinčricopis
16.50	Telebajski
17.15	Radovedni Tačtíc
17.45	Recept za zdravo življenje
16.35	Žrebanje 3x3 plus 6
18.45	Risanka
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Gozdarska hiša Falkenau, 12/13
21.00	Begunci, dokum. meseca
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Veliki briljantni valček. 2/2
00.15	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09.00	Videospotnice
09.35	Rad imam Lucy. 3, del
10.00	Ljubica, 1/10
10.50	Tvprodaja
12.30	Bratranci pod kožo, 1/2
13.30	C^cak
14.00	Sobotnanoč
16.00	Pripravljeni, oddaja o
slov. vojski
16.30	Rad imam Lucy. nan.
17.00	Ljubica. 2/10
18.00	Tele M. tv Maribor
18.30	Štafeta mladosti
19,30	Videospotnica
20.05	Skrivnosti vojne, 7/13
21.00	Stiidiocity
22.00	South park, 28. del
22.30	Metropolis
23.00	Brane Rončeii22aodia
00,25	Pot pred nami, ang. čb f.
02.15	Videospotnice
07.00	Dobrojutro, Sk^venija
10.00	Večna ljubezen, nad.
11.00	Moja usoda si ti, nad
11.50	Obala ljubezni, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	Športna scena
14.05	Zak3:>n v Los Angelesu. nan,
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah shov«'
16.25	Obdla ljubezni, nad.
17.20	ćmibiser, nad.
18.15	Moja usoda si ti, nad.
19.15	24 ur
20.00	TVdoberdan
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	Možje v belem. nan.
22.40	JAG, nad.
23,30	M,A.S,H..nan.
00.00	24 ur, ponovitev

kanali
ST
sa
09.00
10.00 10.20 10.25 10.30
11.30 18.55 19.00 19.05
19.35 19.55 20.00
21.00
22.30 22.35 23.25 23.30
Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja 977. VTV magazin, pon. Vabimo k ogledu Naj spot dneva Premagajmo ovire, posnetek 2. dela koncerta Videostrani Naj spot dneva Regionalne novice Avtomobilsko zrcato, ponovitevll.oddaie Obvestila
Vabimo k ogledu/Oglasi Drobci življei^a, pogovor Osreči
Košarica, posnetek rekme. Pivovarna Laiko : Krita
Regionalne novice Iz oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Vrdeostmni
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Risanka 09.05 Srebrnog rivi konjič 09.25 Radovedni Taček 09.45 Oddaja za otroke 10.30 Recept za zdravo živiienje 11.20 Naokoh po Nemčiji 12.05 (gozdarska hiša Falkenau. 12/13
13.00 PoHDčlla, Spon vreme 13.40 Beounci. dokum. meseca 14.30 Slovenska polka in valček 2001
16.00 Duhovni utrip 16.30 Poročila, Sport, vreme 16.45 Glasbena šala 1700 Ranč pri Kraguijčkovi
sedmici, 13/14 17,45 Frank Uoydwright, dokum. oddaja 18,45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtičkarjiil, 5/12 20.35 Nadnaravno. doK oddaja 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Alma, 1/3. draffia 00,20 Frank L%dV^right, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
09,00 Vkleospotnice 09.35 Rad imam Lucy, 4, dâ 10.00 Ljubica, 2/10 10.50 Skrivnosti vojne, 7/13 11.40 Nove pustolovščine Nico-
lasaHuk^ta. 13/13 12.25 TVprodaja 13.35 Tistega lepega dne, slov.
čb film 15.00 Studio city 16.00 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17,00 Ljubica, a'îO 18.00 TheSharlKameystory,
amer, film 19.30 Videospotnice 20,05 Liga prvakov v nogometu 22.35 Aijca,evrop. kult. mag. 23.00 Uran, franc, film 00.35 Svetpon^ča 01.05 Kraljica plesišča. jamajSki film
02.45 Videospotnice
07.00	Dobm jutro, Slovenija
10.00	Moja usoda si ti, nad
11.00	Čml biser, nad.
11.50	Obala ljubezni, nad.
12,40	TVprodaja
13.10	TVdoberdan
14.05	Zakon v Los Angelesu
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah show
16.25	Obala líubezni, nad.
17.20	Črni biser, nad.
18.15	Moja usoda si ti, nad.
19.15	24 ur
20.00	Prezgodaj oče, amer, film
21.45	NaSa sodnica, nan.
22.40	JAG, nan.
23.30	M.A.S,H.. nan.
00.00	24 ur, ponovitev

hana H ST A9
sa
09.00 Nai spot dneva 09.05 Dn:^bci življenja, pogovor
Osreči 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Najspotdneva 10.15 Ko^rka, posn. tekme.
Pivovarna Laško : Krka 11.30 Vkleostrani 18,55 Najspotdneva 19.00 Aerobika, 3. oddaja 19,30 Obvestila 19.55 VabimokoQiedu/Oglasi 20.00 978. VTV magazin, reg
informativni pn^gram 20.25 Športni torek, športna Informativna oddaja 20.45 Športni gosL konL oddaja 21.30 Evropsld turnirji v golfu
(3. TV mreža) 22,00 ATV predstavlja 22.25 Iz produkcije ZLTV: oddaja TV Ptu) TV mreža) 215S VTV magazin, pon 23.20 Šponni torek, pon. 23.40 Najspotdneva 23.45 VkJeostrani
SLOVENUA 1
08.00	Odmevi
08.30	Dober dan. Korona
09.00	Babar, 64/78
09.20	Leteče dvigalo, 2/7
09.50	Glasbena laia
10.05	Ranč pri Kraguljčkovi
sedmci. 13/14
10.30	LIngo. tv igrica
11.00	Frank Líoyd Wright, dokum oddaja
12.00	VrtičkarjilL,5/12
12.30	Nadnaravno, dok. oddaja
13.00	Poročila, Spoft, vreme
13.20	Obzoriaduha
13.50	Veliki bnTlantni valček,
drama
15.15	Aktualno
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, Spori vreme
16.45	Male sr/e celice, kviz
17.45	Nosorog in druščina.
11/13
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik. Spori, vreme
20.05	Onstran tišine, nem film
22.00	Odmevi, Spori, vreme
22.^	Svetovni izzivi
23.25	Valerij Gergiev dirigira
SLOVENIJA 2
09.00	VWeospobiice
09.35	RadimamLucy,1.del
10.00	Ljubica, 3/10
10.50	Ljubim vas, franc, film
13.30	Homo turisticus
14.130	Alk», evrop. dokum. Mlm
14.30	Štafeta mladosti
15.30	Zvočna iskanja, franc, oddaja
16.30	Rad imam Lucy, 6. del
17-00	Ljuaca,4/10
16.00	Dečekslourney,am,film
19.30	Videospotnice
20.05	Liga prvakov v nogometu
23.30	V Frostovem stogu, 4/5
01.00	Mrrvapredzoro, am film
02.30	Vkleospotnice
07.00	Dobro jutro. Stovenija
10.00	Mojausodasiti.nan,
11.00	Črni biser. nad.
11.50	Obala iiubeznl, nad
12.40	TVprodaja
13.10	Naša sodnca, nan.
14.05	Zakon v Los Angelesu, nan.
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah show
16.25	Obala ljubezni, nad
17.20	čmi biser, nan
18.15	Moja usoda si ti, nan.
19.15	24 ur
20.00	Učiteljica, amer film
21.45	Newyortka policija, nan.
22.40	JAG, nan.
23.30	M.AS.H.nan
00.00	24 ur, ponovitev
•can a il
87
ea
09.00
1000 10.25 10.45 10.50 10.55 11.40 18.20 ia2S 18.30
19.00
19.30 19.55 20.00
21.00 2130 21.35 2^30 22.35
Dobro jutro, iniormatřvno razvedrilna oddaja 978, VTV magazin, pon. športni torek, pon. Vabirm^ k ogledu Naj spot dneva Športni gosL ponovitev Videostrani Nd j spot dneva Regionalne novice OtroSks program (3. TV mreža) - UrSarfje Evropski tumirii v golfu, pon
Obvestila
Vabimokog ledu/Oglasi Video lop. oddaja z glasbenimi v ideospoti (3.TV mreža) Viva turštca Regionalne novice Iz oddaje Dobro jutro Naj spol dneva Videostrani
29. marca 2001
"»•«ÉAS
MODROBELA KRONIKA
17
Obračun z nožem
Vsohi^io, 24- marcii> ob 23. K), je4lHcini lu-jec 2. M. pred lokalom na Stanleiovi ccsli v Velenju med prepirom z nožem vprcdcl prsi zabi">del D. B. in mu po\7roCiI huUo telesno poškodbo. Kriminalisti so osumljenca pridržali in ga skupaj s kazeasko wadbo predali preiskovalnemu sodniku.
Dvakrat gorelo
v Ceiriek, 22. marca, okoli 10. ure, je v bližini železniške paslaje v Velenju priSlo do pc^žar« na dieselski lokomoiivi tovornega vlaka. Po vsej verjetnosU je bil vzrok kratek Slik na elekiriOni napeljavi.
V ponedeljek. 26. marea, ob 13.10, pa priSlo pi)žara na clckiriCni razdelilni iransforma-lorski postaji v klasimiei v Pesju. Pi")žar so pogasili gasilci, po nestrokovni iweni pa je nastalo za 2,5 milijona tolarjev Škode.
je v Lenartu pri Cîomjem Gradu kmc! gnojil paSnik. gnojnica pa je odtekla v poiok. Naslednji dan so ribiči v celoti pregledali strugo potoka in reke Drete, da bi ugotovili morebitno škodo.
Gorelo v kleti hotela na Gol* teh
Mozirske policiste so v sredo, 21. marca, ob-vesiili, daje preji>nji dan okoli 10.30, najverjetneje zaradi kratkega stika, zagi>rclov kletnih prostorih hotela na Golteh. Ogenj so pogasili zaposleni. poSkodoval pa je clek-iriino napeljavo v kleli in pritličju hotela.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE_
Onesnaženje potoka
v torek. 20. marca, popoldne» so obiani Na-zarij opazili, da jc prišlo do onesnaženja potoka Kanoličice. Policisti so skupaj z ustreznimi inšpekcijskimi službami ugotovili, da
Hudo poškodovana voznica
v.soboto, 24. marca, je priSlo na Celjski cesti v Žalcu do hude prometne nesreče, 3l-lelna K. K. iz í^^lca jc vozila po Celjski cesli priti Šlandrovcmu trgu. Koje pripeljala v nepťjsredno bližino pokopališča, je vključila smerni ka/aiec in nameravala zavili desno proti Pokopališki cesti. Za njo je vozil 20-letni U. C. iz Peraovega, ki jcsprednjim delom vozila trčil vzadnji del vozila voznice. V trčenju seje voznica hudo poškodovala.
Tarča elektro omarice
Vni'>Čina torek, 20. marca, so se nezna-
Uspešno raziskani stevIM vlomi na območju Velenja
Tatvine za naročnike?
Policisti in kriminalisti so prišli na sled skupini mladoletnikov, Velenjčanov, ki jih sumijo, da so v Času do 20. marca letos, storili več tatvin, velikih tatvin in drugih ka/nivih dejnnj. Šlo naj bi za n-letna S.O. in M.S. ter ir>-letna A.l). in A.M.
Sumijo jih, daso8- marca iz registrske blagajne Mladinske knjige v Velenju ukradli 25.000 tolarjev; v začetku marca iz vitrine prodajalne Era Nama avto radio, vreden okoli 50.00t] tolarjev. Radio so prodali, denar pa si razdelili. 12. marca naj biv trgovini Era Vis a Vis ukradli dva mobilna telefona in kasetofona, blago prodali in si denar
razdelili. Trgovino so oškodovali za okoli 1211-000 tolarjev. Med 5, in 10. marcem so "delali" v Big Bangu na šaleški v Velenju, ukradli dve vidcokameri in ju kasneje prodali /a 55.000 tolarjev, prodajalno pa oškodovali za preko 400.000 tolarjev. V začetku marca so izginili trije mobilni telefoni iz vitrine Pošle Velenje. Spet naj bi bili zraven in spet naj bi predmete prodali, denar pa si razdelili. PoŠto so oškodovali za 150.000 tolarjev.
Ze 20, novembra lani naj bi iz garderob .šole Livada ukradli torbo, 2. februarja letos pa naj bi izvrSili dr/no tatvino na Kersnikovi v Velenju.
ko .so (iškodtTvanki iz rok iztrgali torbico in jo oškodovali za in.iïOO tolarjev. Vsaj dva sta bila zraven, koje -31. januarja z Efenkove izginil li^m(5s avtomatic, vreden 6(1.0lK) tolarjev ...
Policisti in kriminalisti jih namreč sumijo še vec kaznivih dejanj tatvin mobilnih telefonov iz vozi) na celot nem območju mesta Velenje ter različnih tatvin po trgovinah- Pri osumljenih so opravili hi.šne preiskave in našli del predmetov. Obstoja pa velika verjetnost, da so mladoletniki kazniva dejanja opravljali po naročilu, saj so exit ujenc pred-mete takoj po storitvali kaznivih dejanj prodajali kupcem.
Vam lahko pomagamo pri izbiri PVC in ALU oken, vrat, senčil, zimskih vrtov, fasad?
POKLIČITE NAS!
CEUE: (03)425 49 38 (041)345 378
www.aiuminij«montal.$i
KOMEN: PVC (05) 7395 915 ALU (05) 7395 910
ni nepridipravi na Šlandrtwem trgu v ?.alcu
znesli nad elektro omaricami nameščenimi na strehi objekta v bližini Velenjske ce.ste-Mestno .skupnost Žalec so oškodovali za okoli 85.000 tolarjev-
Še en avto brez radia
v noči na četrtek. 22. marca, je nc/nanec vlomil v osebni avto Ak(^da pick up, parkiran na Prešernovi ulici v ?xilcu. Ukradel je avto radio. Savinjsko trgiw.^ko driižbo pa oškodoval za 32.000 tolaijev.
Zaboji piva v Jezeru
v petek, 23. marca, ponoči Jc neznanec vlo mil v brunarico ribiške družine Šempeter v Preboldu- V bližnje jezero je zmetal več zabojev piva, ki so bili pred tem v brunarici, plinsko svetilko» ribiške trofeje in nekaj steklenic vina- Povzrc^čil je za ûiJ.ODO tolarjev škode.
Pregreto oije in požar
v petek, 23. marca, je prišlo do pcr/ara v .stanovanjski hiši v Malih Braslovčah- Vzrok naj bi bilo pregreto olje na vključenem .štedilniku. Lastnik hiše je požar pogasil sam, na inventarju in objektu pa je nastalo za okoli 300-000 tolarjev škode.
Izpuiii Ji Je torbico
v ponedeljek, 26. marca, je neznan mlajši moški na parkirnem prostoru blagovnice Zana na Mestnem trgu v Žalcu 84-Ietni domačinki C. M. iz rok izpulil torbico z manjšo vsoto denarja in pobegniI-
Požar v dvigalu
v nedeljo, 25, marca, okoli 12.30»je v dvigalu stanovanjskega bloka na Ćojiovi v cu izbruhnil požar. Ogenj je p<igaail hišnik, nastalo pa jc za okoli 50-OUO tolarjev škode-
VELENJSKE LEKARNE SVETUJEJO
Alergije in samozdravljenje
Alergija sepofavUatfarseGbrambmsistemvnadem organizmu pretirano odzove na sicer neikotiljlve sfiovi v naim okoljt^. Alergijska reakcija se lahko pc|avl na koži (kožna aterglja, npr koprivnica in alergija na sonca), v prebavilih (alergija na hrano), sapnicah (astma), nosu in očeh (seneni nahod in ceiolelni alergilski nahod). Zelo redka In nevarna oblika aterglle |e anafllaktični Sok, Xi prizadene cetoten organi zem.
Snovi, ki lahko povzročijo alergijo, imenulemo alergeni. Alergen ie lahko cvetni prah. plesni, nekatere vrste hrane, živalska dlaka, prâice In njihovi iztrebki ter Stevdnedruge snovi.
Cvetni prah (palod) je eden najpogostejših alergenov. Pelo<3 kot aErgen se pojavlja v času cvetenja trav, dreves, plevelov. Med alei^ogenimi rsstliDsmi začneio n^prei cveteti drevesa. Najpomembnejše alergogeno drevo je breza, ki cvete v apnlu \r\ maju. Na njen cvelni pr^^ reagira 1020 % ljudi. Tudi na pelod jelše je obćutijivifi veliko ljudi. Ker pa cveti od tanuaija do rnarca. ko so ljudje manj na prostem, ne povzroča toliko teSav. Pomemben alergen v mestih je kostanj, ki je pogosto drevo v okrasnih drevoredih, cvet^ pa julija. Cipresovke so pomembne afergogene rastline, predvsem v južniti kraiih, kjer cvatiio od januarja do aphla. pri nas pa apnia inmaia,
Trave cvetijo o(J zâCeikâ m^a do konca jut^a. nekatere v^te pa preko celega leta. Petodl se iz trav sprostijo v luiranjih mh. tako da je nakmet^skih območjih največja koncentracija pelodov zgodaj dopoUne, Kef pek)di do urbanih nase^j pripoUijeio po zraku, je tam največ^ koncentracija pc^okjne proti večeru. U blag dež pa spere pekxle iz zraka.
Med ûoieznlml, ki so posledica alergii ^^ P^^^ vel^a omeniti se není nahod, pekxlno astmo n alergijski stomatitis.
S en en i nahod je nalbolj razširjana oblika alergije, s katero se srečuje kar 11% odraslih ljudi, v starostni
skupini medl5ln25 fetceloia^populacije.Poja^iase spomladi, konec poletja in konec leseni. Vdihavanje pekxla povznDčí obilen vodon Izcedek, draženje nosu, kihanje, zamašenost nosu, vnetje in solzenje srbenie v žrelu in ušesih, slabšo zbranost In razdražijivost. Če so zrraia prisotni celo ieto, govonmo o celoletnem atergijskem nahodu, ki ga povzročajo alergeni v domačem okolju (pršíce, živalska dlaka ali plesni),
Pri zdravile nju alergijskih bolezni |e najućinkovltejšl ukrep odstranitev alergena iz bivalnega okolja. Ravno pri pelodih le popolna odstranitev iz okolja nemogoča, vendar je mogoče z ustreznim obnašaniem precei zmanišati izpostavljenost alergenu. Pomembne informaciie o pojavfjaniu pelodov in niiluvl trenutni l>omembnosti bolnik dobi s poznavanjem bloteških značilnosti alergogenih rastlin, spremlianiem vremenski napovedi in spremljanjem poročil o koncemracijah pelodov v zfaku. Šolnik rtaj v času. ko je koncentfacfja pelodov velika, ostane v zaprtem prcslofu. V sončnem in vetrovnem vremenu je v zraku velikopebdov, malo pa v deževnem vremenu. Prostorov naj ne zračj v jutranjih m večernih urah. Učinkovita le tudi sprememba kraja bivanja v času cvetenja regionalnih alergogenih rastlin.
Ker se peludom ni mogoče povsem Izogniti, večina bolnikov kliub temu potrebuje dodatek zdravil. Pomembno je vedeti, da su zdravila učinkovitejša, če je izposlavlienostafergenu manjša, Zdravila predpiše zdravnik. Bolniki, ki so dobro poučeni o svoji alergiji m dobro poznajo znake senenega ali celotetr>ega nanoda, lahko v lekarnah dobijo tudi protialergijska zdravila brez recepta. S pravočasnim In rednim samozdravljenjem btažjih oblik alergij zgornjih dihal lahko preprečimo nastanek tiujših obt^n;, kot je na pri me r alergijs ia astma,
Ispisafs: Megća Bsčovnik Zfmic. mag. farm.
VELENJSKE LEKARNE
nCCOnD, l€G€Nt>, CR-V, CIVIC, HR-V

NOVI (IVIC 4vrotQ že v solonih
UGODHC M02N0CTI ÍINANCIftANJft NflKUPAf
HR-V 1,6 GRAND«
4l<dlesAÍ	electro
pûhetlIllS sovere. 8x zrttCAO vr«ćttr klifflotske ftttprovo ♦ DAAIiO 4X simsk« 9umft s ACU plelièci in cenl^ôklepAAje
Salon VeleAje* Prešernov« ul. UU 03/m 47 12 Solen in servis Sleven] Grede« 30t j.c Ub02/a81 2S00
18
JAMARSTVO
»iCiis
29. marca 2001
Koroško - šaleški Jamarski klub 'SPELEOS-SiGA 'VelenJe
Jamarski tabori v Kamniško Savinjskih Alpah
Z^odtivina jamarskih ra/;ls-kovalnih talKinn v Kamniško* Savinjskih Alpah sega v klo I9H7. To ielo so jamarski klu-bi i/Kamnika« Dom/al, Pre« bokla. ToiHil^icc in Velenja pr*
n/jskall nekaj sU) jam. /aîose je icga dela K:unniik(>-Sa vi rajskih Alp prijek") ime Štajerski Kanin. Pa ne z;<radi tega. ker jc lo območje na Štajerskem, temveř zalo, ker ga raziskuje-
brezni zdru/lîa. prisil v razmaku dveh ur. Raziskovanje je nato nadaljeval nas klub ? ma^ no na Cclu» vseskozi pa so ml pomagali prijatelji íz dnigih klubov. V ireh leiih garanja

Sočni zahod na MotfČkS ptaníni
tal)or poimenovali z inienimt Korosica 87. (îlavni ]>ohudník tabora je l>il ledanji (»rcdsed-nikJZS. sicer Kamniean Vido Kre^ar. Na pnem luiioru je sodelovalo preko sliridesel ja* marjev« odkritih pa je liilo pre-ki> stonavih jam. Žo naslednjo leto seje illevilo sodeluj<ićih klubov In Jamarjev znalno zmanjšalo, vendar nam ga Je kljub vsem težavam uspelo ohraniti. Na žalost in 7^fradi
mo predvsem jamarji s lega dela Slovenije.
Tri leta garanja za 1.130 metrov
Najpomembnejša jama tega gorskega masiva Je vsekaki'>r prvi sistem MoliCke peči, ki je ludi največji In najgloblji jam-ski sistem v K;tmnl^ko«Savin-jskih Alpali. Raziskovanje sistema je na začetku potekalo vzporedno v dveli ločenih
smo dosegli globino I.I^^O, 5 metra, kjor nas je ustavil sifon. V kristalno čisil vodi nI videli dna, zalo je vsaj ZiJ sedaj io ludi končna globina« ki brezno postavlja na 4. mcsio v Sloveniji in 45. mesto na svetovni globinski lestvici, Seveda pa îo ne pomeni, da jc to končna globina lega brezna. Se vedno obsiaja možnost p<^lopa v sifon In Seje odprlovpra^anjc KI meircw nad sifonom.
Vedno nova odkritja
Odijevi vhfidi je brezno, ki je od prej omenjenega sistema oddaljeno kakšnih sto metrov, Najdeni so bili lela IVendar so bila vhodna bre/na zabita z ledom in snegom. Čez dve leti sc jc led stopil, toda premalo, da bi laiiko priSli mimo ledenoga zama.ska.'lo nam je končno uspelo naslednje leto. Raziskovanje je potekali» dokaj hiirt). tako da smo to leto dosegli globino 518.8 metra, Na dnu zadnjega brczjia je preeej velika podoma dvorana velikosti 6t) krai metrov. Raziskovanje v njej je zelo no-Hristafnl rov
spremeni, kar kaže na precejšno dinamiko tal v tej dvorani, /ato smo se odločili, da na-slaljnje raziskave vsaj za sedaj opustimo na dnu.
Vtem breznu je /it sedaj tudi največja vertikala v tem po-g(irju in meri 346 melnwčislih OU", kar pomeni polovico svetovnega rekorda, ki pa ga trenutno drži Vrtiglaviea na Kani nskem pogorju.
Prvt^ brezno, kije dalo slutili, da se lu nahajajo res glohť>-ka brezna, je bilo najdemo že leta 198« in je Imelo delovno oznako 1/51. Vlctih in yO amo naio pričeli brezno intenzivno raziskovati. Na globini 447.3 metrov nas je ustavila neprvhiHlmiiJŽina in sifon pod njo. S to globino smo postavili na glavo irditvv strokovnjakov, kiso bili mnenja, da brezna globlja kot 400 metrov tu niso mogoža. ('eprav je v breznu ostalo kiir nekaj »»vpraiva-jev«,smoga leta 01 razopremi-li» kajti polrebovali smo opremo za prvo slovensko ja-
gli dno 1.017 metrov globokega brezna 'Ibrea Uriella.
Naj se zopet vrnem k breznu 1/31» ki je medtem dt>bil Ime Brezno pod Moličko pečjo. Leta 19^7 smo .se odločili, da pogledamo nekaj prej omenjenih »vprai%ajev«. Začeli smo na globini 1X4 metrov vse neraziskanem desnem breznu. Od tu je pot vodila v nov splet brezen, ki je čisto ločen od levega in se konča na globini metra. Naiia velika želja je bila brezno povezniti s sistemom Molička pečvvclik.kuj velik, za naše razmere ogromen sistem, Na žalost nam ni uspelo. Po izračunih manjka le borih 25 melr<iv.'lako blizu, vendar tako daleč.
Prekinili tisočletno tišino
Raziskovalna nam žilica ni dala miru, /ato smo se zopet spustili tlo sif(ma. kjer smo ob-sJall lota W in takrat pustili nekaj nei^dgovorjenih vprašajev. Ožina, za katen'» sem sumil
spleta okoliščin Je zadnjih de-sel lel postal lo klubski tabor na katerem sodelujej<» občasno tudi jamarji iz tujih klu* Ixiv, ki jih tudi ni veliko, so i)a /Mo tolik<» boljši.
Baza tabora je bila v prvih letih v Kocbekovem domu na Korosici, vendar smo jo zaradi lažjega dostopa do ključnih jam leta 1990 prestavili na Moličko planino, V teh letih nam je uspelo na področju med DleskovSko planoto. Ojstrico, Planjavo in Lučkim Dedcem
breznih, vendar za lo nismo vedeli ne eni in ne drugi. Scie kasneje, ko smo imeli globine okoli 3.S0 meimv. smo malo bolj kontaktirali med sabt\ Tako so na drugi strani hriba raziskovali /adnikovo brezno fo-polski jamarji, medlem ko smo brezno Ledena devica razi.s-kovall ml. Po nekaj mesecih intenzivnega raziskovanj a.smo na globini 62K metrov brcíml združili v sistem, ki je bil že
tedaj najgloblja jama v tem delu države. Prt tem je zanimivo to, da smo v dvorano, kjer sc
varno, kajti maierial v njej je zelo ne.stohiien in bi prav lahko pod seboj pokopal preveč vnetega raziskovalca. Se več, Opaz-ili smo» da ,se oblika po-dora med vsakim obiskom
marsko odpravo v samostojni Sk>venijlvšpanskopogorje Pl-cos de Europa, Mimogrede! le<laj smo i>eic ko\ tretja odprava v dvanajslih lelih dosc-
nadaljevanjeje kmalu popastl-la ptul težkimi kladivi in prišli smo za siibn. Pred nami se je odprl pravljični svet. Narava je tokrat obilno povrnila na-< trud. Kapniške tvorbe najraz-
ličnejših oblik obarvane v čudovite bar\'e. kiso nas osupnile. Tako lepih kapnikov šc nismo videli- Soj svellobe kar-bidnic jim je dal se bo\\ mističen sijaj. Nai^i kriki veselja so prekinili tisočletno tiSino. /a lakšne trenutke se splača biti jamar! Ko sem doma računal novo globino in risal načrt» je bil v mojih mislih le Kristalni r^w, Gk^binc kraka sicer nismo piwečali ravno veliko. »Samo« na 47H metrov smo prišli in ludi s si,siemom nam ga ni uspelo povezati, Ttv da ob tem, kar sm^^ dc^žlveli» nam to ni bilovvč pomembno,
,lamarski tabor je potekal ludi lani. Daje bil zopet uspešen, najbi^ ni pol rebno posebej pt>-udarjati. kljub temu pa je bil v neki meri pi>seben. Zajame In jamarstvo in sploh naravo» nam je uspelo navdušiti nekaj novih članov, od lega kar dve dekleti» na kar sem pt^sebej p<5nasen. Šc nekaj posebnega SL je zgodilo lani na tem taboru, Pred desetimi letismo na-Sli precej velik vlu>d v brezno, ki pa je bik> na žalost zabitcj s snegom, Pc^imenovali smo ga Videkovo brezno» po .sinu našega člana Darka, kise je rodil ravno v tem času. Vhod smo nalt^ opaztwali leto za letom, toda narava nas ni pustila skozi. Letos se je lo končn(^ godilo, Vlîotlntî brezno je globoko l.^O melrtw in je ptwez^no 7 breznt^m pod Moličko pečjo. Na globini 92 metnw je galerija, ki smo jo poimenovali (îa-lerija 20ÍK) in je polna kapniških ivorb, kar je posebej navdušilo novince. Na žalasl je bilo tabora konec in s lem tudi naSih raziskovanj. Vendar smo se v VIdeka kmalu spel vDilli, Raziskcwaiije smo usmerili v brezno na sredini galerije. Dokaj hitro smo dosegli globino I97meirov, kjersmo naleteli na meander. kJ nI obetal nič dobrega. Zopet je bilo potrebno na pomoč poklicali dva naša zelo aktivna člajia -dleto in kladivo. Njuna priso-incfcsi je kmalu dala rezultat In po dvelï metrih so si pričele vertikalne siopnje sledili kol po lekočem traku vse do globine 469 metrov. Tu je na žaleči zmanjkalo, ne brezen, temveč vrvi. Pod nami jeievsEij 20 me-irov brezna, upam pa, da seveda še več. /ima nam jc leu^s res bila naklonjena in nam je uspelo prili in raziskovali v tem breznu. Prejšnjo akcijo nam je zmanjkalo \Tvi, lokral pa smo jih imeli kar preveč, žc po 25 mctriii pa sem na Žalost ugotovil, da sUîjim v že znanih rovih. Tako smo ta del ja» me že drugič pt^ezali v ta isti si&lem. ki pa je lani dobil novo Ime, (drugi sistem Moličke peči).
Ali nam b<^ uspelo letos priti v prvi sisiem Moličke peči in ga s tem poglobili na okoli 12(.l(.l metrov? Upamo,želimo In verjamemo! V vsakem primeru vas bt^m o tem in o <->sta-lih dogajanjih «na našem koncu« pravočasno obveslil.
H Milan Podpwan
29. marca 2001

SPORT IN REKREACIJA
19

OK Šoštanj Topoláica
Slavje ob doslej največjem uspehu
V	petek 3>ećcr 5(» v ÂoSUir\iski iportiH dvorani staviti odboj-k:irji Suit»nj<) TopolMcv. vod-.st>'0 kliU>i) in njejîovi uvesti »ii* vijii^i. Rc5i Ji* hil lo prii/nicni d(>fiodck. bijti pr» sy«\jnih iKrnh v IctiLMiJcm prvenstvii v drugi drÂavntlici ^osi igralci Soistji\ja r(ip<il>icc h: dv«! kntga prvi] kitri' cťin /2i}iotovi]i prvo musto in nii-prcdmunjv med niviholji^v ^ln-vciiikc ekipe. Ne na lo .so Kudi tídn;jo iL'kino pred svojimi slediik'i v luin prvenstvi odij*r:)-li nadvse uv/eto in odc<>vomo-iâ yul)ileyeodboJkvvS(»^l2)* nju, Topotsid in ŠtrM okolici.
V	zadnjem krogu hndogostovali v Ljuiomctu. kjer prav lako
Po »formalni« magi in 3 : O nad frnuOanii seje -slavje, ki so mu svoj inn <iali îudi godbeniki ^o^lanjskc /arjc m ^ostun;ski ^.upan Milan Ko-puSar. kije ob icm velikem
uspehu odprl steklenico Šani-pjiijea. /asiu/eiio veselje jo bi« io prav	ua ravni prve li-
ge.
/ii veseii> siiviiosino mneiïje smo pobarali nekatere izmed tvorcev lega uspeha. Najprej kapelan Igor Medved: "Ilvalu v^eni, ki so nas bodrili danes in med vsem prvcnslvoin. Upam, da naK bodo spodbujali tudi naslednjo sezono v prvi ii^. Vsekakor je la uspeh re/ullalod[íénih treningov v zadnjih dveh telili, ott kar imamo profesionalnega trenerja, Kak\w«->sina raven v prvi ligi je goli>vo višja, Cc palîtîmo lako àcA)ro delali tudi vnaprej, «c bomo di>bro uvrstili in nikakor ne banii> i^pailli f.c prvo Icio.-
Dobra uprava - <lobra ekipa, pravijo poznavalci. Med njimi je tudi dolgoletni predsednik OK Šoštanj 'Jb{>vMšica liranko Sevinikiir: »Delali smo po kv(v jih najlH^ljših /luoj^nosiih in pre-
moćno osvojili nasicw prvaka v drugi ligi. Nû5a želja in otwe/-nosi je. da ta status obdržimo veliko let. Na^e delov zadnjih le-lih je temeljilo na domaáh igralcih, zaradi tega smo v kiub tudi pripeljali 1x11 ičncga profesionál» nega trencija. Velik uspeh smo torej dosegli f pretesno tasinimi igralci, kar bo naie vtxiiloiudi v prihodnje. Porok za bodoče uspehe so igralci mlajših kategorij, ki v slovenskem pnwioru <k> segajo visoke uvrstitve, seveda pa njihov/orenje traja dve, tri le-ta.Scdanja ekipa bi vcrjeini> oh-dr/ujla mesto v prvi ligi, vendar se bomo po tehtnem ra/misleku vcijetno odloČili za enega zelo kakove>stnega igralcii. za veC n i-kakor ne. Enkrat smo namrciJ Že igrali v t. B ligi, vendar z igralci, ki smo jih pridobrvjiM od drugod, kar razumljivo ni bila prava usmeritev. Ta izkušnja nas je izuiiîa. zalo je in nafia
usmeritev krepitev lastne in sirtv ke igralske t>snovc. na?ie zaletlje pa je Šaleška dolina z bližnjo oki>lico. Prav zaradi legii je ta Uspeh največji vdo>edanji zgodovini kluba.«
Meil najbolj zaslužnimi zj la pomemben dosežek je pravgiv lovo izvrstni trener Nikolai Pi>-idniak: »Leioi^nja sezona je bila zelo težka, zalo lïvuia fantom, ki so?dT7jli naporen sistem treniranja in napi^nie ickme. ÍJvu-la tudi upravi kh:lia. Šoslanju in Ibpoiivici /a ponuífřpri razvoju *xlbojke, predvsem hvala navi-jii<Sim, ki imajo radi t o lepo igr»'» z žogo. t mamo inoC in /nanje za prvo ligo. imamo moino zaledje mladih v ožjem in ^ir^cm oktv lju. /i;mpan) v igralec, v njituw odnos do irenijiga in igre. v njihovo željo pn dokaziwanju in napredvwanju.<-
■ vos
KK Elektra
Preko prve stopnice
v I. R ligi so «htate samo ^tiri t-kipu. Kuper, Yur^. Maribor in Elektra se Ixirijo zjnstop v tigoK<iiinslci. i^ra<liiis(anovitvv,ladran-ske lige sv zaenkrat ne ve nalaiično, kdo iz 1. R lige bo napredoval in k<lo iz lice Kolínska fee sploh kdo) bo izpn<lcf.
V petek je Elckira §c ireijiCv tej sezoni premagala ekipo Yur^ Plava laguna in se ulrdila na diitgem mestu. Ljubljančani pa so v Šoštanju dokazali, dav konćniei ne ho lahkih lekem.
(îostjc «î v prvi četrtini povedli z 12:7. nalo so se ilomaOi, predvsem lâjnik, "prebudili" in uspeli prvn Četrtino obrniti sebi v prid. Ravnotežje s So^ianjćanije držat predvsem .lacijvič, ki si je poleg 2Ht<Tćk nabral ludi 11 skokov, (xl lega kar 6 v napadu.
Drugi pt>lčaKsogc^siiielji začeli s Štirimi zapt^rednimiln^jkamj in si priigrali sedem Uvik prednosti. Tudi z<iCeine nîinute zadnje čelrline so pripalile domiičim. / delnim izidom 14:1 si priigrali tleveinajst ti>čk prednosti. ť'isto dr\jgačna stika na igriiVu pa je bila v drugi polovici ziidnjegadelasrečanja. koso gosijc vrnili z delnim izidc^m 15 : 3. kaj več kot znosen porazjim je/n;anjkalo časa. v ?aključku ickme pasobilidsîvolj zbrani tudi domači kosarkaij i. bo ibe nosijo je /nova dajal zgled mlajšim Riznînn, ki je bil skupaj / Viigdikiičem najboljši slrelec domačih z 21 l4>ckami. V drugem srečanju 23. kro ga je Koper zmagal v Mariboru, Vezjakova ekipa bo v sobi>lo gostila ntektro. Na lestvici se naprej voiii Koper (40) pred Elektro (39). Mariboroni (.^7). in Yurijem (?5).
.Sa^i» Tajnik, igralce Glektre: "Kljub icmu da na trenutke nismo igrali najhi^lje. smo zniagali. kar je najpomembneje. V.soboto nas čaka zelo icžka lektiia. pomembna bo predvsem obramba, v napadu pa ne sjnemo zapraviti pwvcč žog. Círemo seveda na zmagi)."
■ TJaša Rehar
Tako so Igrali
NK Rudar
V soboto končno
Po dveh kvalitikacijskih nastopih slovenske i/J>nine vrste IhkIo ncq>omvlni prvoligaši prvenstvo nadaljevali konec tedna s tekmami 22. krofia.Veldui^^tni hodov soboto v noCni Cvkmi iz<;če(ekob2tMHI) v >osedskem derbiju CMC Publikum. CcljHni so trenutno z 32 loťkiími na četrleiii meslii. Velciýcani pa pelem pa im:)jo k^ir ^liri loťke manj. .Sicer pa je v sredini xelika gnuèa. Dravo^irad na šestem mestu ima prnv toliko točk luit Rudar{2H). Primorje na sedmem in Korutan na t>sniem pa dve manj.
Da Vclenjčani ne bodo (§e) niže. morajo v soboto zmagali, kar bi bila Jele njiluwa prva zmaga IX krogu, /niago nafxiveduje tudi kapetan Almir í^lýnianovič: "'/m v prejšnjem kn'^u vMarÍ^x>rti smo drugi pi'>lčas oiligrali na visokem nivoju in dokaz^ili, da znamo igrali, žal pa snîoprehitrfi prejeli/iKletck, kar je bilo z Marilioiom teŽkc» nadoknatliti, CXtmor nam je korisiil.dobrosnîose pripravili na vedno/;mim Iv dvoboj s Celjani, zato pričakujem, da lx) loprei^^ratvnaši igri. Skratka, moramo zmagali.«
^ l'A • r. U'
I


m<
'' m
1-r

w :

Saio Tajnik med doseganjem kosd (Foto: y os)
Borut Mlčf strefec edinega zadetka, v eni fzmed nevarnih akcij (foto: vos)
NK Esotech Šmartno
Odlična igra in zmaga v derbiju
Po dveh slabših pre<lstavHh vimxlnih pi»inhidansldh kroj>ih so Šmarćani v tretjem krojni v derbiju 7.dostcj drugoiivrsčcnim Jadmn SepiCcm prikazati pnoxr.stni) igro, (»osle s Primorske so /;iscnčili v vseh pninah nogometne igre. zmagali pa "te" z 1 : U,
Takoj na začetku so sihwiio začeli in žc v desetih minutah je imel Ari iČ dve lepi priložnosti, vendar je gwtujoči vratar kxllično posiv-d<iVHl. /»iprctili so tudi gosijc. Kalisek pa ni dovolil presenečenja. Igra jc bila hitra, nog^smeiaSi Es^iicchasobili do odmora gospodaij i na igrišču, ob Slevilnili priložnostih pa žoga nikakor ni luMeta v goslu-ji>čo mrežix liadi drugi polč;is so gi^tilelji začeli zelo napadalno. (iosijesose Ic branili in svoje prilike iskali v nasprotnih napadih, domača obramba pa je vse njihove poizkuse v kali/alrla. Neizk^^ri^ne priložnosti so sc vrstile ena za tirugo, zmagoviti zadetek pa je v ří7. minuti po samostojnem pnxltuii dosegel Arlič. Smarčaiii st> prit Iskali vse dokonča tclaiie.voidarsc mreža odličnega vralaija gostov ni vcčzatrcshi.Nogomciaii Esi^lccha so tako na lestvici Ircnutno drugi, v netleljo pa Nxîo gostoval i v Kidričevem pri Aluminiju, ki ima na petem luestu le dve tk^ki manj.
Tesna poraza
Prvenstvo so konec ic^tna nadaljevali ludi kadeli in mla<.linci v prvih tlrŽJivnih ligah. Mlatli nogk'iraeiasi ERE so g^^slili vrstnike Kopra in oboji tesno izgubili. Kadeti z 1:2 (O : l).slrctecjcbil Kurnik, prav tako z 1:2 (d : 2) so izgubili mladinci, zadel pa je Ojniadič.
■ J. Gorićnik
RK Gorenje
Prva SRL - molki. 16. krog: Slovan • Gordaje Z2 ; 20 (14:10)
Prva B SKl, 1, krog lige štirih: £lekUa - Yurij Plava laguna : 83(29:25,15,15, 2t:19< 24:24) Elekira: Brinovšek 2, Rtzman 21, Tajnik17.VuDtíalič21 Ma-llč«víň, Milič ti, Božič 8,Nuhd-novtč, Kario 9. Druga DOL, 21. (predzadnfi krog): ŠeitanI Topo^sica - Črnuče 3 :0 (11,18,22)
èoétanj Topofilca: Medved. Mi-
ha I inec. Hrbe rèck. BabnikS Sevčnikar, D Sevčnikar. Pavi5, Sovin«k, Buiak. Kugovmč. Du-pllàak, Brivnik Druga SNL. 18. krog: Esotech Šmartno • Jadran šepič 1 :i)(0:0)
Esotech: Kalíšek. Purg» Borâtner. Vedenik, Mernik, Dingo, Repovž, Kraljevič, Ariič (Ulaga). Mu]ako-vič, Smajlovič (Korun) Strelec: 1:0-Arlič (67). Tretja SNL. 15. krog: Narečja vas - Usnjar O : D
V	pni državni rokometni ligi sov sobotu in nedvyo odigrati tvkinc 16. krnf*a. RokomclAsI C><ircnja s<» go.sli»va|i v IJubljani in iiii KckIc-(j^vom s Slovan<im ÍTlrali le UKku. INi pr>em polčasu .so i^uhljančani cL'hi vodili s 14 :10. na ktmoj jv hil izid 22 :22. /Jidiiji napad »i obe točki pa so 7.a pravih dnmačinr,
V:icnjč?nisokljublenniostali na trenutnem tretjem jmcsi u s točko prednt>sti pred četrtim Preventom, vendar imajo tudi tekmo več. Najbi.^lj učinkovii je bil tudi tokral Rutenko z osmimi zadetki.
V	st'ïixiîo igralci Ciorenja ne bodo igrali, saj sotekmoz Inle.si>m ml-igrali vnaprej, iwslednjo st'ix'^lo pa bixlotxligrali zelo pomembno tekmo na gostovanju v Trebnjetn.
'Ickmo v Ljubljani je trener Miro P<»zun ocenil takole: '>V Ljubljani smo zaigrali malce preveč Icženio. domači pa izredno nîotrvirano
in borbeno, zato tudi njiliosv visoko vod^rvo ob polčasu. Po odmoru smo/ïugialiboljzavTelo.vendarniilovsckot bi moralo, pase pre-ccj smole snv"^ imeti. Sredi p*ilčasa p;> t/idu Ift: /a donsače smo izenačili in pcwedliz22:20.vnaslL'dnjem napadu / igralcem več dosegli k en gol, ki pasta ga s^xinika brc/razloga razveljavila. Nato sodo-niači zadeli naio nireřo iz nemogočega položaja, ini zapravili napad, Slovanovcipa izenačiti. Komaj 4i) sekund do konca je Rulenko izvajal sc<Icmmctr»>vko in :^rcšil vrala.gi>stilelji pa niso uspeli premagati nagega vralaija. Rutenko tokral ni bil pri strelu, pa tudi.sicer nismo igrali kv't znanîo. Seveda nain izgubljena točka lahko luxli zelo narobe v borbi ?n tretje mesto.«
20
SPORT IN REKREACIJA
"»«Cas
29. marca 2001
Atletika
Škoberne s pol moči 7013 točk
l^tudenlska IvkmovnnjH vZDAsc vrsty» vsak leden» na njili pa Je uspeiUrn tudi Aleš Škol>crnc. Koncc prvj^njcgn tedna Je v San Die^u nastopil v fivuji (fisciplim, torej v desulcmboju, nje$>ov cilj pa jc bil doseči iiortii<»/a ameriško unrver/itvtno prvenstvo, bi pa Ji* bila 65iK) točk. V dogovoru /, j^bivnim Irenerjem 8voj<i univer-zejc AJv» tvkjnuvaJ zaročno zavora," torej s knitkimi znlelí in čim manj poi/kusi« vse v /^Iji, &a se ne bi po$kodi»val pred pomembnimi nastopi. Nav/Uc lemu je z lahkoto zbral 7013 (oćk in krep» ko i>rese}>el normr».
V	soboio je moral nastopili ítí v toku na 4xl(X) metrov» v suvanju krogle :n metu diska, ki gaje vrgel odiiCno jn 4^),76 meira dosegel osebni rekord- Do prvenstva Kalilbriiija ga Čakajo le se na-slt)pi v štalelali in skoku ob palici. îako vsaj upa njegov trener S lan ko Skobemc.
NK Usnjar
Znova neodločeno
V	tretji državni ligi so v soboto odigrali drugi pomladanski kro{2. No^ometMŠi šoslanjske^a Usnjarja« ki so vodili pojesřen-skom delu prvenstva, so Se drugie zapored igrali neodločeno. V(xlilni Ptuj sije lako zagotovil že Iri toeke naskoka, prednost ^oštanjcanov pred tretjo Palomo pa je §est točk.
Igralci Usnjarja so v soboto gostovali v Oereřji vasi in se z istoimenskim moštvom raz-šll brez zadetkov O : U.
V	sobotnem K>. krogu bodo domagoMiii Slojnee in upajo na prvo zmago. To bo odvisno tudi od lega. ali bo Irener Marjan Marjanovič imel na voljo ludi Rudarjeve mlade igralce, ki so na dvojni registraciji [brahimoviča, Siiljiča in Hojnika. ZaČc!ek ickmc bo ob 17.00.
ŽNK Skale
Osem zadetkov v Rušah
V	slovenski ženski nojiometni ligi je bil na sporedu 8. krog. Igralke âkai sogo.smvalť pri Pohorju v Ruîah in zmagale kar t K : 2. predvsem pa zaslugi odlične igre v drugem polčasu, saj su ob odmoru vodile le & 3 : 2.
Skalčanke so se vedno na drugem mestu, pri čemer za vodilno Ilirijo zaostajajo za tri ločke. pred zasledovalkami pa jih imajo Sest prednosti.
Alpsko smučanje
Obetavni nastopi
člani SK Velenje so prejšnjo nedelo tekntuvali na Rogll v kombinaciji in slalomu za pokal vzhodne regije. Kombinacija - cici-bnnke: 6. Vanja GlinH-k. 9. Tea Hofinger, 10. Kaja Glinšek; cicibani: 6. Tomaž Sovfč, 10. Vid Oslerc, 12. 2an Pusnik. 13. Malic Ogrizek. 17. Žan Silovàek.
Slalom - s I il rej deklice: 3. Tina Zagcr, 6. Ines VrabiČ. 13. An-ja VjŠČek; starej.^idečki: 14. Malic Meža; mlajSedeklice: 6. Alenka Vaf^l; mlajši dečki: 14. Andra?, Vor^ič,
Cicibani skieniii sezono
v pclck in sobolo sia bili na Rogli Se zadnji Ickmi v leloSnji sezoni v veleslalomu za cicibane. Uvrstitve Večcnjčamiv v peiek - ci-cibanke: 4. Barbara Bračič. 7, Kaja Glinsek.Nastja Lesnik, 11, Ica liofinger; eieibani: 7. TomaŽ Sovič. 11. Žan PuŠnik, 12 Vid Os-1ère. 18, Matic Ogrizek. V soboto je bilo 5e državno prvenstvo v veleslalomu. Cicibanke: 21. Na^^lja Lesnik; cicibani: 4. IbmažSovič. lu. Vid Osierc. U. Žan Pučnik.
Plavanje
Tina Pandža na evropsko prvenstvo
Na (rsidicionalncm tridnevnem mcdnanidnem plavalnem v Re-gensinjrgu je nastopilo 600 ptavakvv iz Nemgije. Ćeike in Slovenije. Na lem Cekmo^'iinju, kije polekalo v 50 m bsizenu, jeze* lo uspesno nastopila skupina velenjskih mladince^'. Skupno so v absolutni kalegoríjí osvojili 6 pnih in 2 drugi mesli. Vr-hunske rcnillate je do&egb Tina Pand^. íímagala je v treh disciplinah in v disciplini 2III> nt in41H> m prosio izp(»lnila /ahtev-no normo m nastop na evropskem mladinskem pr>'enslvu. kt bo jiiiya na Malli. Normi sta bili 2M.27 in	Odlično je
plavala tudi Maja Sovlnek, Dosegla je dve zmagi, toda žiilseji je norma v disciplinah 50 m hrbtno izmuznila /a Sstolink. na 100 m lirblnoz^ 13 stolink in na2tK)m hrlHnoza54.Hlotinkse' kundv. RcAultat Tine Pandi^i na 2<Kint in 4W> m prosto je d(v sl^j peti. Maje Sovinek na 200 m hrbinu pa sedmi n^lH>l|si rezultat vseh časov v Sloven y i.
Rczuliaii: ženske absolutno - .VJ m prosio: 2. Tina Pandža 27,90. 4. Nina Sovinek 28.16; 100 m prosto: 1. Tina P.indJa 59,46 (klubski rcki>rd); 200 m prasio: 1. Tina Pandža 2:07.29 (klubski rekord); 4iXI m prosio: 1. Tina Pantlža 4:1^.24 (kiulwki rekord); 50 m hrbtno: 2. Míya Sovinek 31,69 (klubski rekord); 100 m briv ino: 1. Maja Sovinek 1:07.28: 2(K) ni hrbtno: 1. Maja Sovinek 2:23.88 (klubski rekord); KK) m prsno: 8. Nina Sovinek 1.18.72; 200 m prsno: 5. Nina Sovinek 2.46,17 (klubski nikord); 200 m mešano: 5. Nina Sovinek 2:29.34 (klubski rekord)
MoJki absolutno'50 m hrblno: 7. David Danev 30J5; 100 m hrbtno: 6. David Danev 1:04.29:200 m hrbtno; 5. David Dancv 2:18.64.	■ Marko Primožič
Taekwon'do
Dva nasiova v ŠentiiJ
V ne<le|jo je bilo v Radovljici letošnje državno mladinsko in članski! prvenstvi), na katerem so bÍli<idlÍLni člani TaekwonHlo klubu Sim iz HraAlovč, /lasti i^t'govi (rije člani iz ^enti^a pri Velenju, ki so di^ mov prinesli dva naslova drnivnega prv^ika In dve drugi mesii, k i\ji-hovemu uspehu pa jez bo(lrer\jem precej pripomoglo šlindesei Senti Ijča nov;
Lanskoleini naslov mladinskega državnega prvaka je ubranil Mitja PolkiČnik. ki je bil poieg lega Še drugi v formah, naslov prvaka je osvojil ludi Roman Pung;irtnik v borbah pri članih, viec prvak pa jc postal/oran Bomvnik, Na prvensivu v Radiwijici sobiliuspeSni tudi ickniovalci velenjskega kluba Skala, ki soincdosliilimi vidnimi uvrstil vami uidi osvojili nashiv prvaka.
Uvrstitve; 1. Milan Pajcr((forme-zelcni pas), 3. Gregor Videm^k (fonne-m(xlri pas), 3. Drago Založn ik ((borbe, do 70 kg, mladinci), 3, (»regor V ide m se k (lx>rbc. nad 70 kg. mladinci). 5. MaijaŽ Lej5ííik (bortíc, nad 8(5 kg, člani). 6. AleS Pcr)e(borbe, do 80 kg, člani), ih> ran BlateSič (borbe, do 70 kg. Člatii),
Sah
Dijaki ŠC Velenje tretji v državi
V Novem mesluje bilo dr/iivno ekipno srednje.Šolskoj>rvenstvo za iU>lsko lelo 201HV2tKM v i^ahu. ki se gaje udeležila ekipa âilskt^a centra Velenje. Med de>vtimi sre<lnjimi šolami je zasedla cwllično drugo mesto in izboljšal» uspeh izprvd dveh lel, ko je bila Iretja.
/a ŠoKki center Velenje so igrali SašoDrusniak(Fl-RŠ) (5.5/8), .Icrnej Mazej (SSG) (5/8), Matej Svenl (PIT-RŠ) (7.5/8), Goran Zečcvič (PTÉŘS) (5,'S) z mentorjem Tonuîm Niwakom.
Min.
Jamarski klub Topolšica
Novo odkritje v Ledenici na Golteh
Sredi marca sva dva člana Jamarskega kluba Topolšica obiskala kraAko jamo Ledeni* ca na (iolleh. Ka/Jog tokrat« nega obiska je bilo ugotoviti, če jama "gro naprej." Na dni doslej /nanc^a dela na globini 23 metrov seje namreč vsako lelo naredil ledeni /amai^ek. ki je skozi vse leto onemogočal prehod v morebitne notranje dele jame, %a kalere se pravzu* pniv ni vedelo, ce sploh oÍ>sto-jajo. Letos smo jamarji imeli srečo, saj je zaradi mile zime v lulu za/ljala luknja, kijeol)e« la la nadalje va n,íe.
Vhod v Ledenico je sicer ob poti od Mozirske koče prcUi Smrekovcu in izgleda kot velik lijak T navpično .severno steno, pixi kaierc^ je votlina- D<^d<wiej znanega dna naglobini 23 metrov pridenio po dokaj strmem poSevnem pobočju na južni strani, 'liikaj sneg posiopno preiiaja v led, ki se z nolranjc«t-jo jame le del^eli, i'isto na koncu, kjer led pride dostene. je zijala nekaj kvadratnih me-irov velika luknja, ki sva jo nameravala raziskali.
.lamarji poiiavadi pred pričel-kom razisk(wanja neziianih brezen t metom kamna poskušamo ocenili njihovo približno globino. Ib storimo zato, da vemo. koliko vrvi bomo pťnrebtwali za spust do dna. Tudi tokrat sva zmetala nekaj kamnov v brezno in ugotovila, da je pod ledoni kakšnih 20, morda 30 mclrov praznine. Pritrdila sva najlonsko vrv in se po njej s pomt'^čjovrvne zavore eden zadmginî spustila v
brezno. Spuiičala sva se brez težav, le stene so bile večinoma vkiwane v led. zatojc (»drivanje z nogami od Men izjedalo prav smerno in {li dosti manjkalo, da bj mi uspela salla na vrvi. S kasnejšim meijenjem sva ugc^tovtla globino 25 mcinw.
Na dnu sva se /niasla v prostorni dvorani, veliki približno 25 x 15 mclrov, ki st'^jo krasile razne leden ivort)e,<xi5inetr5'>vtl<i|gih sveč. do manjiih ledenih slapov. Naprej sva. zaradi varnosti se vedno pripela na vrvi, presvet ila pn>slor in previdno nadaljevala pol po pt'jševnem dnu pnMÍ najniže nui delu dvi'>rane. Tajn bi sc uieynilo skrivati morebitno nadaljevanje. ki pa ga na žalc>st ni bilo. Čkivek kar ne more verjeli, da se jama pi^ lako obetavnem začetku kar takole konča. Po nekolikih bolj pixlrt^bnem pregledu dna dvorane ,wa ugouwila.da se jama zagotovo se nadaljuje. kersledi prelomu. Je pa to nadaljevanje zatrpano s kamenjem, ki bi ga bilo treba odstraniti, u^-peh t;ikcga početja pa je negotov in odvi.^en predvsem od debeline kamnitega vložka.
Vseeno sva bila z d^iseženim zclozad<woljna, ^aj sva naila nadaljevanje vjami, ki ima katastrsko številko 562 in je tudi sicer najbolj znanajama na Golteh. Po dolgem časuje to tudi piv^ive^e odkriljc kakšne jame na Golteh, kjer siccrpiViiamo kar nekaj jam. Ciolle so namreč lipično kratko ptigiirje subalpidncga karakterja. Najbi>lj globoka jama na Ckil-tehjekvcdno I52metawgjobo-ko brezno B2L. ki smo ga tudi raziskali topol^i jamarji.
B V Ledenici sva biia Dani Urbane in pisec $iavf<o Hostnik.
Kegljanje
Šoštanjčani medobčinski prvalci
Let0i<i\j0 ke^ljaàko sezono so prvi sklenili i^lani druge So^tsitdsk« ekipe, ki so v zadnjem krogu go^lfli zadnjeuvrščeni Obrtnik iz Ce« Ua. (kKstJe so na začetku celo pove<l1i z 2;0, nato pa .seje pomlajena šoštaiyska ekipa zbnila, prevzela igro v svoje n)ke in zmagala s 6:2 in 4787 J 4667. .kostanj: A ;^nidai'742 (0), Kos »JI (0). Aleksič 845 (1), Sečk! 800 (1). Šchič 790 (1). Niwak 8(W (1), S to zmago so Šo.5ianjčanio.svojili prvi> mesto v medobčinski li^ in pridobili pravi-d"» dokvalifikacij za 3. državno ligo. Možno je tudi ncpi^srcdtio na-predovajîje,otem pa bodo prihodnjo sobiMo'oclk'iČale" ekipe v višjih ligah, ťlani 5oštanjske prve ekipe btxlo v,wboio( 16.(30) gostili eki-pť) Konjic, dekleta pa vrstnice Impola (13.0(3).
■ LF.
Strelski šport
Nogometni klub Šmartno ob Pakl
Simon Miheiaic državni Vzomo delo Z miadîmi nogometoši
prvak
Na <fržavnem prvenstvu osnovnih in srednjih z zračno pui^ko v LJumaniJe velik uspeh dosegel Simon Mihelak s Cenira srednjih $ol Vi.'1enje, ki je .s 474 krogi zanesljivo iignal sicer bol.| uveljavljene lekmece.
Pri pionirkah je Ni.sveta Nakič / Oá Antona Aškerca z osebnim rekordom 179 krog^iv osvojila osmo mesto.
Solidno na regijskem prvenstvu
Strelskega prvenstva koroško-s t rs ko-za savske regije v Hrastniku in Rečici pri Laickém so se udeležili tudi velei\jski strelci. Najboljša je bila pionirka Nisvela Nakič, ki je o.svojilu 3. meslo (174), 9. pa je hifa Anita Bodiroglč. Pionirji Mroža so bili ekip« nočetrli s 505 kr<«i (Fllipovič 173. Avberšek 169. Bodirogič 163), ki so s lem izpolnili normo za državno prvenstvo. V posamični razvrstitvi je bit med Velenjčani nj\iboljši Filipovič na 9. mestu.
Pri mladincih je bil Mihelak 4. (54ÍI). normo za državno prvenstvo pa je izpoJnila tudi članica Sabina Suljič s piSioIo,
V finalnem delu regijske pionirske lige v Zidanem mo,uu so velenjske pionirke osvojile 2. mesto s 4S6 krogi (NakiČ 176. Bodi-a'igić i69. Malovrh 145, pionirji pa so bili s 516 krogi 4. (Avberšek 179. Borovnik 172. Pilipovič 165). Pri pionirjih je bil Luka Avberšek 4., pri pionirkah pa Nisvela Nakič 3.
V .^marskem nogometnem klub izjemno veliko pozomosi namenjajo delu / mladimi in najmlaj.simi. Spim/or mlajisih selekcij je družba ERA, ki zagotavlja sred.stva za za normalno delovanje In pravilno strok(»vno deli» z mladimi nog<»metasi.
»Lahko rečem, da začnemo najmlajk* vzgajati že v vrtcu, to je skupina U fi, ki se potem nadaljuje po starosti v skupinah vxe do U 14. U 16 so kadeti in UlR mladinci. Vse te selekcijc nastopajo v svojih rangih tekmovanja, pri tem pa je nekaj še pv>selxsj pt'membno, Dejstvo namreč, daje nai klub resnično selekcija mladih iz vse 7^gornje in vei^ega dela Sp<idnie Savinjske <ioline, saj pri nas retino vadi 35 mladih i.>d Solčave do Žalca. Vadijo praktično v,sak dan, zanje skrbi pet ireneijcv, poskr-
i
■ '-i
Direktor NH Šmartno ob Paki Aiojz Podgoršek
beli pa smo tudi za ustrezno organizacijo za ta zelo ponjem-bcn del klubske dejavnosti.« pia-VÎ nwi direktor šm.irskega dni-golign?a Alojz Podgoršek,
Vse to je sevedaza razvoj kluba izjemno pomembno, Alojz Pixlgor5ck: »V na.^em klubu se v celoti zavedamo, da samo z vzgojo lastnih katlrov lahko zagotavljamo razv^ nogometne igre. ne samo v Smartnem ob Paki, ampak na celotnem področju, iz katerega črpamo mlade in i^betavne igralcc. Kontinuirano delo leče že deset let. odraz tega pa so rezultati miajSih selekcij. Mladinci in kadeti tek-mujejoeelovprvi državni ligi. v medobčinski ligi na podroqu celjske nogometne zveze so starejši dečki trenutno drugi, mfajii tretji, oboji pa imajo lepe možnosti tudi za vrh.»
Taksno deU> z mladimi seveda terja veliko naporovvseh v klubu. predvsem pa zajetna denarna sredstva, Veqi del zagotovi ERA. ostalo pa morajo sami. «l^.al nïoram povedati, da smo morali uvesti mesečni prispe-
vek siarsev.ki plaêujejcï tisoč lo-laijcv mesečno za vsakega nogtv metaSa. Če hočemo Sc naprej zagotavljati primerne pogoje za razvoj mladih nogomeliiJcv. brez tega pač ne gre.« pravi tlirektor kluba.
Člani mlajših selekcij lorej prihajajo vse od Solčiive lÁo Spod-nje Savinj>ke doline in vseje treba pripeljali na Irening, kar pomeni zelo visok strosek. Alojz Podgoršek: »Dt^slej pri U>kal-nih skupnostih v Zgornji Savinjski dolini še nismo iskati pomoči, očitno pa bomo morali ubrati lutli 10 pol. Še pi'nwbej zato, ker vse od Solčave do Vranskega sploh ni nogometnega khiba, ki bi omogočal vzgojo in razvoj mladih r»>gomeia5cv. Zato upra-vičeius pričakujemo pomoč tamkajšnjih obČin vsaj za delno pokrivanje prevoziîiiî stroškov.«
29. marca 2001
»«Hias
ZANIMIVO
21
HOROSKOP
Oven od 21.3. do 21A
čeprav se ne boste počutili najboije, saj vam bo začetek pomladi povzročal vremensko pogojene težave, boste v naslednjih dneh postorili neveijetno veliko. Tudi partner bo začuden, ko vam bo uspelo storiti nekaj prav neverjetnega, Prijatelj pa vam bo še dolgo hvaležen, saj boste dokazali, kako nesebični znate biti. Končno boslB zadovoljivo uiedili tud finančno stanje. Vendar pazite, da vas ne bo spet zaneslo v pretirano nakupovanje.
Bik od 22.4. do 20.5.
TH

Bilo bi več kot dobro, če bi čim prej opustili stare razvade, ki vam vedno bolj načenjajo zdravje. Ponujajo se vam namreč nove, ki ne le, da bi bile bolj zdrave, če bi jih vzeli za svoje, bile bi tudi donosne. Ker se že nekaj časa močno ukvaijate s sušo v
_ denamici, bi se res splačalo potruditi, Tudi zato, ker ste se tudi
sami naveličali vsakdanjika, ki sploh ni več zabaven.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Malo več resnosti vam ne bi škodib. Zadnje čase se namreč obnašate izredno neodgovorno, kar vam sploh ni v čast, pa še nezadovoljni ste zživljenjem. Nekatere stvari jemljete preveč vsakdanje, poslale so del navade. Zato se vprašajte tudi. kaj vas utruja v odnosu s parineijem. Ta bi za vas naredil vse na svetu, vi pa ste velikokrat ledeno hladni, čeprav ga imate v resnici radi. Kaj, če bi mu to za spremembo tudi pokazali?
Rak Od 22.6. do 22.7.
Nerodno vam bo govoriti o čustvih, čeprav bodo tokrat globoka in iskrena. Nič čudnega, saj se o njih niste imeli nikoli navado pogovarjati, navada pa je še vedno železna srajca. Zanje čase ste precej napeli, Malce je kriv letni čas in začetek spomladanske utrujenosti, malce pa sami, kerseprevečzapiratemedštiri stene. Naj vas potolažimo, da bo to pomlad melanholija hittD izginila, potem pa boste zaživeli veliko bolj prijetno in zanimivo. Sploh, kerse vam bo v kratkem izpolnila velika in stara želja,
Lev od 23.7. do 23.8
Zaljubili se boste, vendar le za nekaj kralkih dni. Če boste ob tem malce izgubili živce, se nikar ne čudite. Ugotovili boste, da vas nekateri ljudje, ki vas privlačijo, enostavno preveč izkoriščajo, da bi se lahko iz vsega skupaj razvilo zdravo čustvo. Nikar ne hitite, čas bo prinesel svoje, predvsem pa boste že kmalu spoznal nekoga, ki vam bo resnično spremenil življenie. Zato bodite do ljudi iskreni in takšni kot ste v resnici.
Devica Od 24.8. do 23.9.
Po začetnih zapletih bo kasneje šlo vse tako, kot ste si zamislili. To vas bo ohrabrilo in pokazali boste, kaj vse zmorete. Zato boste pridobili ugled tudi v očeh tistih, ki niso več zaupali v vas. Po svoje so imeli prav, a krizno obdobje je za vami. Pred vami pa lep čas ustvaijalnosti in kreativnih idej, ki jih nikar ne držite le zase, saj so predobre, res pa je tudi, da jih sami ne boste zmogli ure-
sničiti. Zdravie bo povprečno, varujte se prepihov.
m
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Prijateljski nasvet vam bo pomagal, da se boste izognili pravi katastrofi na čustvenem področju. Spet boste namreč videli nekaj povsem drugega v povsem običajni stvari kot vaš partner, Ko boste zadevo rešili in si morali priznali, da ste jo v dani situaciji rešili zelo dobro, se morate zahvaliti prijatelju. Sploh, ker je eden redkih iskrenih, ki vam je še ostal. Previdno z denarjem. In z iz-
vajami v javnosti. Škorpijon
od 24.10do 22.11.
Partner vam bo stal ob strani, kar sicer ni ravno njegova odlika, Nevšečnosti vam bodo tokrat povzročali prijatelii, ki jim vaše ravnanje ne bo všeč ravno zato, ker jim bo tuje. Poskušajte jim pojasniti, zakaj ste se odločili tako, kot ste se, saj bo tako za vse lažje. Če kateri od niih vseeno ne bo hotel razumeti, ga pustite na miru. Ste namreč na povsem pravi, čeprav ne ravno lahki poli. Zdravje vam bo ob koncu tedna malce ponagajalo, zato pazite tudi na prehrano.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Srečni boste, kerse vam bo uresničila dolgoletna želja. Malo manj srečni boste, ko boste poskušali čez noč uresničiti svoje sanje. Ne bo šlo kot po maslu, saj je življenje zelo nepredvidljivo in polno presenečenj. Tudi tokrat jih boste spoznali kar nekaj, a kaj hudega ne bo. Dobra novica je že na poti, za sabo pa bo potegnila veliko dela in truda. Kerzadnje čase živite precej ležemo, vas bo-
do dnevi, ki prihajajo, kar malce utnjdili.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
, ■ čeprav se vam bo v začetku zdelo, da ste zašli v slepo ulico, boste ^^^ tokratzelo hitro našli Izhod iz nje. Sploh se ne zavedate, da imate že nekaj letveč sreče kot pamed, vaše naivečie sreče paže nekaj časa ne opazite in ne negujete tako, kot si zasluži. To je vaš pari:-ner. Če se ne boste spremenili, se nikar ne čudite, če mu bo lepega dne v bližnji prihodnosti prekipelo in bo vajino skupno živl-
jenje postavil na glavo.
Vodnar Od 21.1. do 19.2.
izkušnje so vas naučile, da boste morali biti v prihodnje neko-^ L J likoboljpotrpežljivi,Drugačesekajlahkozgodi,dabostezapravili kJj^^ k tudi stvari, ki ste jih imeli že v rokah, Vsekakor pa ne boste nič ^^ĚÉ^m ^ dosegli, če boste osebam, ki vam lahko resnično pomagali, grozili ^^^^^^ s stvarmi, ki jih verjetno nikoli ne boste mogli uresničiti. Poskusite s prijaznostjo in kakšno uslugo.
Ribi Od 20.2. dO 20.3.
če boste znali ostati hladnokrvni, se vam uspeh ne bo izmuznil iz tok, kar sle si po vsem tem času tudi zaslužili. Ato boste vedeli le vi in redki tisti, ki vas dobro poznajo, vsi ostaii pa si bodo brusili jezike, ker bodo situacijo povsem napak ocenili. Če boste uspeha veseli, to tudi pokažite.
SPOMINGIGA
Aprila in maja bodo zacvetele spominčice. Spominčice dobro uspevajo na vlažnih rastiščih, lepo delujejo kot obroba gred in so redke rastline, ki jih lahko presajamo v polnem cvetenju.
Njeno botanično ime Myosotis izhaja iz grščine. Mus pomeni miš, otis pa uho. Ime izhaja iz predstave, da so spo-minčicini listi oblikovani kot mišji uhlji. Anglež John Gerard jo je poimenoval »škorpijonska trava«. Verjel je, da zdravi pike škorpijona, čeprav škorpijonov v Angliji sicer ni.
Ime spominčica prihaja od starega francoskega imena »ne m'ouliez mye«, kar je prevedeno v nemščino »vregiss mein nicht« in v slovenščini »ne pozabi me« oziroma »spominčica«.
Najbolj poznana legenda povezana s spominčico prihaja iz Nemčije. Nemški vitez je na pohajkovanju s svojo ljubljeno ob reki nabiral šopek spominčic. Nenadoma mu je spodrsnilo in padel je v reko. Preden je padel v reko, je ljubljeni vrgel šopek in zavpil: » Ne pozabi me!«.
Dotaknimo se še barve spominčic. Modraje nebeška, božanska barva. Na srednjeveških slikah je Devica Marija skoraj vedno oblečena v modro.
Domnevajo, da se muhe izogibajo mo-
v (vetličnem ïMw
ř
modrih cvetlic v naravi najmanj.
Modra in rumena sta barvi, ki privabljata žuželke opraševalke. Ta barvna kombinacija je pri spominčicah zanimala tudi Cristiana Sprenglel-a, župnika v Spandauu v Nemčiji. Sprengel je proučeval vlogo barv cvetov rastlin v procesu opraševanja s pomočjo žuželk. Zaradi zanimanja za botaniko je zanemarjal svoje župnijske dolžnosti in odstavili so ga z mesta župnika. Leta 1793 je objavil knjigo Nova razodetja čarobnosti narave v zgradbi in opraševanju rastlin. V knjigi je opisano njegovo prepričanje, da ima vse v naravi določen smisel. Kakorkoli, delo s strani sodobnikov ni bilo s sprejeto z navdušenjem in tudi nadaljnjih objav mu niso dovolih. Šele leta 1841 je njegovo delo prebral Charles Darwin, spoznal resnico, ki je bila zapisana v njej in le to uporabil pri svojih raziskavah.
Vir: Diana Wells, 100 Flowers and How They Got Their Names
de, zato so mlekarne in embalaže mlečnih izdelkov pogostokrat modre. V vrtovih je modra barva redka, saj je
	. NATAéADOLEJŠUp.
Sî	Gorièka 46
	3320 Velenje
kultura o^ja -telefon: 041/269-707	
PoŠta Slovenije
Nove znamke
Pošta Slovenije na leto izda 25 do 30 najrazličnejših priložnostnih znamk, s katerimi zaznamujejo tudi zanimivosti in znamenitosti naše države, med slednje gotovo lahko uvrstimo nove priložnostne znamke, ki so izšle 21. marca. Serijo znamk s slovenskimi planinami nadaljujejo s prikazom Jalovca in triglavske rože, serijo "minerali in fosili" pa z znamkam "fluorit" in "fosilna morska zvezda."
Za ljubitelje stripov bosta izšli znamki s stripvskimi junaki. Tokrat sta to kavboj Pipec in Rdeča pesa. Priložnostno znamko so izdali tudi ob 1000 - letnici Solkana. Prihodnja izdaja priložnostnih znamk bo izšla 23. maja, z njo pa bodo začeli novo serijo o cestnih vozilih.
Seveda lahko ljubitelji znamk še vedno glasujejo za najlepšo priložnostno in redno znamko v letu 2000, Pošta Slovenije pa glasovnice pričakuje do konca aprila.
ASTRA VIVA - KLJUČ V ROKO!
OPEL CREDIT
Skoraj tako preprosto lahko odslej sedete v svojo novo Astro!
Prispela je namreč Astra Viva, poseben model z močnejšim motorjem 1,2L {75 KM) in ugodno ceno: 2.177.000 SIT
Podrobnejše informacije pri pooblaščeni!! trgovcili z vozili Opel.
OPEL^
AVTOCENTER CELEIA, Mariborska cesta 107, CEUE.tel.: (03) 42 54 600; PE ROGATEC, Mersijeva 11, ROGATEC tel,: (03) 81 07 100;
AVTOHIŠA JAKOPEC, Kosovelova 16, VELENJE tel.: (03) 5 864 380;
AH JAKOPEC & PANDEL, Pohorska 12, SLOVENJ GRADEC, tel.: (02) 88 38 100
Po mejah Konovega
Pohod po meji krajevne skupnosti Konovo, ki so ga pripravili ob letošnjem krajevnem prazniku člani planinskega društva in KS Konovo, je tudi četrtič več kot uspel.
Topla in sončna nedelja je na pot, ki je trajala vse od osme ure do sredine popoldneva, ko so se ustavili na domačiji Špital v Šembricu, zvabila kar 142 ljudi vseh starosti. Najstarejši jih je štel 72. Pohodniki so bili zadovoljni, organizatorji pa tudi. Zato se bodo prihodnje leto gotovo spet odpravili po isti poti.
■ bš
:. j ! ! . ■

m -t
^ m

KINO VELENJE

SCARY MOVIE-FILM DA TE KAP
komedija
Režija: Keenen ivory Wayans Vioge: Carmen Eiectra, Dave Siieridan Dolžina: 90 minut Četrtek, 29.3., ob 17.30 Petek, 30. 3., ob 17.30 in 22.30
Sobota, 31.3., ob 17.30 in 20.00
Nedelja, 1.4., ob 17.30 Ponedeljek, 2.4., ob 17.30 Torek, 3.4., ob 20.00 Sreda, 4. 4., ob 20.00
Predrzna komedija, \(\ se učinkovito ponorčuje iz grozljivk, najstniških komedij in trilerjev v želji, dazamesi nesramno zmes, pred katero noben film ne bo več varen, Ta sprevržena zgodba z nešteto grozljivimi presenečenji in nezaslišanim, strupeno satiričnim humorjem, bo grozljivke in akcijske filme postavila na glavo.
DAJ NAPREJ
drama
Režija: IVlimi Leder Vioge: Heien Hunt, Kevin Spa-cey, Haiey Joei Osment Dolžina: 123 minut Četrtek, 29.3., ob 20.00 Petek, 30.3., ob 20.00 Sobota, 31. 3., ob 22.00 Nedelja, 1. 4., ob 20.00 Ponedeljek, 2. 4., ob 20.00 Torek, 3.4., ob 17.30 Osnovnošolski učitelj svojim učencem na začetku šole vsako leto dodeli nalogo za celo leto. Tokrat je eden izmed njegovih učencev vzel zadevo zelo resno. Nalogo, kako spremeniti svet na boljše je spremenil v veliko gibanje Daj naprej. Ljudem, ki so v stiski pomagaj tako, kot si sami ne bi mogli pomagati, za uslugo pa mora vsak, ki dobi pomoč pomagati trem drugim ljudem. Seveda prideta na vrsto tudi učitelj In fantova mama.
mikin ÁÝMhík
Petek, 30. 3., ob 18.00 Nedelja, 1.4., ob 18.00
ERIN BROCKOVICH
melodrama
Režija: Steven Soderbergli
Vloge: Julia Roberts, Albert Finney
Dolžina: 131 minut
Julia Roberts - oskarza glavno
žensko vlogo!
OTROŠKA MATINEJA :
Sobota, 31. 3., ob 16.00 Nedelja, 1.4., ob 16.00
MIŠEK STUART LITTLE
Družinska komedija
Dolžina: 90 minut Sobota, 31.4., ob 19.00
DAJ NAPREJ
drama
FILMSKI CIKLUS: OSKARJEVCI 2001
Ponedeljek, 2.4., ob 19.00 Torek, 3. 4., ob 19.00
BRODOLOM
pustolovska drama
Vlogi: Tom Hanks, Helen Hunt 2 nominaciji za oskarja!
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT predpremire 700 SIT otroške matineje 400 SIT Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo
predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!
OSKARJI 2001 -73. podelitev:
5 - GUDIATOR
(kostumografija, ton, specialni efekti, glavna moška vloga-Russeil Crom), film 4 - PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ
(scenografija, kamera, glasba in tuji film) 4 - TRAFFIC
(montaža, stranska moška vlo-ga-Benico del Torro, adaptirani scenarij In režija- Steven So-derbergh)
1 - ERIN BROCKOVICH
glavna ženska vloga - Julia Roberts
I - POLLOCK
ženska stranska vloga (Marcia
Gay Harden)
I - U 571
zvočni efekti
I - GRINCH
maska
I - WONDER BOYS
pesem (Bob Dylan) I - ALMOST FAMOUS
originalni scenarij
SClUh /LMMHR. KOOMS
KRONE
MORAVSKE TOPLICE Dolga UJ. 1
Prví maj v Moravskih toplicah Ugodna ponudba v Krone
6dni, 5-krat polpenzion, 1-krat svečana večerja z živo glasbo] (od 27. 04. do 02. 05. 2001) Cena samo: 22.000,00 SIT!
Rezervacije:
fel.: (02)-526-1434 aii (02)-548-1646, gsm: 041-404-648 _
Sprejemamo že tudi rezervacije za poletje! (Prijetno bivanje!]
zaposlimo 1 delavca na delovno mesto
monfažer-sesfavijalec (zimski vrtovi, nadstreški, bazeni, rastlinjaki]
Pogoji;
-	IV, ali V, stopnja izobrazbe tehnične smeri (strojna, lesno, gradbena)
-	občasno delo na višini
-	vozniški izpit B kategorije
fókličite v PRIZMA d.o.o., Koroška 56c, tel; 897-37-51
DEŽURSTVA
® Sanolabor
Družba z dolgoletno tradicijo pri prodaji medicinsl<e, laboratorijske in zdravstvene opreme ter pripomočkov in zdravil vabi k sodelovanju
Prodajalke/ce za prodajalno v Velenju
*	farmacevtski tehnik
(opravljen strokovni izpit je zaželen)
*	osnovno znanje računalništva
*	sposobnost za komuniciranje s kupci
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi tega oglasa.
SANOLABOR, d. d., Leskoškova 4,1000 Ljubljana Tel.: 01 585 42 11 Fax: 01 524 90 30
MI
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane ^vamvanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAIVIO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 29. marca - dopoldan Slavič, dr. med., popoldan Puvalič, dr. med., nočni Grošelj, dr, med. in Urbane, dr. med.
Petek, 30. marca - dopoldan Friškovec, dr. med,, popoldan ni podatka, nočni Puvalič, dr. med. in Klemene, dr. med. Sobota, 31. marca-dežurni
Friškovec, dr. med. in Vrabič, dr med.
Nedelja, 1. aprila - dežurni Friškovec, dr med. in Vrabič, dr. med.
Ponedeljek, 2. aprila - ni podatkov
Torek, 3. aprila - ni podatkov Sreda, 4. aprila - ni podatkov
Zobozdravniki:
31. marca in 1. aprila-Boris Žmavc, dr stom,, v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje {od 8, do 12. ure)
mmEMï^^m
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Od 30. marca do 6. aprila-Mateja SWarnik, dr vet. med., gsm 041/919-098.
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Te/efon/faxí 03/ 572 80 80
POSEBNA PONUDBA
0UEZVEZ0A12/1L	184,90
SLADKOR 50/1 KG	142,90
MOKAT500 25/1 KG	92,90
ALPSKO MLEKO 3,2% 12/1L	139,90
KAVA BAR 100G	139,90
OREHOVA JEDERCA1 KG	849,90
KRMNI JEČMENI KG 42,50 BRIKETI H0BYD0G15KG 2.790,00 SUBSTRAL ZA ROŽE 2L 849,90 SADNI SIRUP 51 samo 899,90 JERUZALEMČAN12/1L 318,90 JAJČKA 10KOM	139,90
V KMETIJSKI TRGOVINI LAHKO KUPITE PO ZELO UGODNIH CENAH UMETNA GNOJILA, VRTNA SEMENA. SEMENSKI KROMPIR IN VEUKO VRST SEMENSKE KORUZE NOVOST-PRODAJA KRMIL PROIZVAJALCA EMONA UUBUANA -BLAGOVNA ZNAMKA ZLATO ZRNO. CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG
*KĐOR VARČUJE V TRGOVINI KOŠARICA KUPUJE!*
GIBANJE PREBIVALSTVA	
upravna enota Velenje	Velenje, Tomšičeva C. št. 29; Terezija Mlačnik, roj. 1916, Krnica št. 23; Frančiška Skaza, roj. 1926, Podkraj pri Velenju št 5; Marija Oštir, roj. 1917, Velenje, Šalek št. 65.
■ Smrti: I	
Marija Potočnik, roj. 1921, Gornji grad. Spodnji trg št. 6; Viktor Podgoršek, roj. 1936,	
It A »I O V E L K J ti
8 : 897 5005
ČETRTEK, 29. marca:	g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.0Q Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasvetli; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 30. marca:	g.OO Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec;, 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9,00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost;; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 31. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7,55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje,kaj; 16.30Poročila;18,00VimenuSove; 19,00 Na svidenje,
NEOEUA,!. aprila:	6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; I, blok čestitk; 14,45 EPP; 15,00 II, blok čes^tk; 15,45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 2. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6,55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30,8,30 in 9.30 Poročila;, 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Brez pardona; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
T0REK,3.oprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Pomčlla;
6,55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18,00 S.O.S, - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 4. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 6.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17,00 Mi in vi; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
V tednu od IS.marca 2001 do 25.marca 2001 so povprečne dnevne koncentracije 802, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
21 ,marca 2001 AMP ŠOŠTANJ 180 mikro-g S02/m3 24,marca 2001 AMP ŠOŠTANJ 190 mikro-g S02/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od 19.marca 2001 do 25.marGa 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
1000^							
							
							
700«							
							
							
		I					
							
300«							
							
							1
	éOénNJ TOPCLdiCA ZAVOONJE			GRAŠKA VELENJE VEIIKtVRH âKALE euu			
{S19.mar Q20.mar ■ 21.mar □22.mar S23.mar □24.mar Q25.mar |							
							
29. marca 2001

OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
NOVO ZAMRZOVALNO SKRINJO
prodamo 15% ceneje. Telefon 5893-280.
DELO
ISCEMO ZASTOPNIKE za
področje cele Slovenije. Telefon 01/500-41-62. BIO NOVA SKKd.o.o. Stegne 25.1000 Ljubljana.
PRODMALNA OBUTVE TUR-BO-SCHUK v Veienju vaĎl k sodelovanju prodajalko obutve. Plsie ponudbe pnčakuje-mo v 8 dneh na naslovu: STI-EFELKONiG d.0.0. Šentljska C. 49, 2000 fVlARISOR,
^Pove6a^dvoj dohodek. Naàe ® Ss poOjetia je v procesu Širjenja Ir> ^ g potrebuje sodelavce za x Q honorarni In polni delovni 5as. ^ Q Redne zaposlitev. Izku$r\)e nlso^ Kpotredne. PoKličttei035 411- K pen. pol. ed 8, do 17. uro.Q QM^OUNKd.O.O.	Q
KOLESA
DOBRO OHRANJENO športno žensko Kolo na 12 prestav, varilni aparat, lahek gumi voz,prodam. Telefon C31/671-824. ROGOVO OTROŠKO KOLO. Z3 starot 4 ()o 6 ietprodam. Telefon 5862-210.
LOKALI
V CENTRU VELENJA oddamo ali prodamo več pisarn za marjše firme Telefon 03/587-40-61.
OSTALO
ZA VRAČILO BANČNE KARTICE
se Ivica S. najditelju iskreno za-hvaijule.
POSESTI
HA DOBRI LOKACIJI v Lokovici prodam zazidalno parcelo. Telefon 5866-046.
STIKI-POZNANSTVA
PRUAZNA GOSPA. 60-letna, 2ell Spoznati moškega do 73 let. Kom. tel. 090/74-42. SIMPATIČNA. 50-letna privatnica, gostinka, želi spoznat' poštenega moškega, do 61 let starega. Kom. tel. 090/74-42. USLUŽBENKA. 38-letna,jšče prijatelja do 46 let Kom. tel. 09CV74-42.
RAZNO PRODAM
DVE NOVI [n dve majo rat^jeni gumi Semperit.175X 70x13, prodam. Telefon 5865-915. KOSILNICO BCS, tip 720, prodam. Telefon 031/545-304. KARTO ZA PREMOG, 5,41, prodam 23 55.000 SIT Tel. 586-51-47. SEDEŽNO GARNITURO, dvosed in dva fotelja, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel. 5864-173. ROLERJE ROCES, št 36. zelo dobro ohranjene prodam za 8000,00 SIT Telefon 5866-082 popoldan.
STREŠNO OPEKO "Kikinda, model 272", 1100 kom. prodam. Telefon 03/58-82-571. ZAMRZOVALNO OMARO, 50-litr-sko In nov baldahin za Adiia prl-kolico2+1,prodam.Telefon 03/5893-034 aH GSM. 031/776-482.
ZELO DOBRO OHRANJENO posteljo Z jogi jem, 90x190 cm, prodam. Telefon 5863-038. RABUENO USNJENO SEDEŽNO GARNITURO, predam po simbolični ceni. Telefon 031/348-660. ULEŽAN HLEVSKI GNOJ prodamo. (budimo tudi prevoz. Telefon 041/344-883.
KLETNA VRATA, lesena, dvokril-
na. 134 x 201 cm, ugodno prodam. Telefon 031/366-243. DOMAČE VINO. šma/nico in izabelo, prodam. Telefon 5888-594. KROMPIR, ročno pridelan, neškropljen, prodam. Telefon 02/88-55-812.
STANOVANJE
VEČJE STANOVANJE najamem ali odkupim. Tel. 031/675-510.
VOZILA
JUGO 55, neregistriran, v voznem staniu in Evroprikicp za golf I ali II, ugodno prodam. Telefon 031/774-520.
TOYOTO CARINO IIXLI1,6,110
KM, limuzino, odlično ohranjeno, poceni prodam. Telefon 587-5124. AVTO FIAT 126, dobro ohranjen,prodam. Telefon 5882-483. FORD FIESTO, letnik 95, prodam za 650.000 SIT In stanovanje 54 m2vŠoštanju, Tel, 031/231-842. FORD ESCORD 1,8 D, elegance, 1.92, reg. do 10/01, temno rdeče metal barve, prodam za 670.000 SIT GSM 031/589-229.
ŽIVALI
KRAVO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev, drugega teleta, prodam. Telefon 041/568-595. TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. Tel, 5895-180. TELICO SIMENTALKO, brej0 7 mesecev, težko 500 kg in bikca simentaica, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041/546-236.
PRODAJA MLADIH NESNIC
bol.4. od 8.-8.30 uev Šaleku.Tel.:02/87 61 202.
JARKICE, grahaste In rjave, nesnice, prodajamo. Krajne, telefon 5472-071,
BIKCA SIVCA130 kg težkega prodamo v celoti ali polovico. Telefon 5869-987.
V SPOMIN
Mineva 5 Icu ko sc s poli v hribe ni vmil
ALOJZ ŠTRAVS
iz Vinske Gore
Nebo je vodno jasno nad gommi, oblakov ni, ňe v duši je jannimi; veš. vsJioie to smo v.apisaii sami, za Tabo pa občuti se praznina.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Ijiibii Bi življfínjfí, ljubil si zemljo, ijubiisi nas. Tiho in lnyleče, hivz slovesa, odi^cl si od nas.
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedek
TONE ZIDAR
14. L 1929 - 23.3. 2001
Zahvala vsem za izrečeno sožalje, darovano evclje in sveče 1er gospodu Vehovarju za opravljen obred. Hvala govorniku Stanetu Planincu za poslovilne besede, rudarski godbi, častni sirazi, pevcem, pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Hvala vsem sosedom iz Ceste IIL Posebna hvala družini Boček za pomoč v težkih trenutkih.
'/alujoči žena Jožefa, sin Rajko z firi^iiio, .vi« Stane z družino, posebno pa vnitki Iio.šfjan, Aleksandra. MatjaL Sestre Ani, Mari, íj)jzka in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in lasta
VIKTORJA PODGORŠKA
iz Tbmšičeve 29 v Velenju 14.2.1936 - 19.3.2001
.se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Gorenju Ciostinska enota za denarno pomoč in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi domači.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, moža in brata
IV^ADREVA
iz Smartnega ob Paki 22.4.1940 - 22.3.2001
Me boley.en je dojela. Še poslednjo moč mivzolo. Ob» kako bi rad bil zdaj z vami, kot sow bil nekdaj.
se iskreno zahvaljujemo gospodu Stupaiju, dr. med,, za pomoč pokojnemu in nam, družini PovSe, vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem ter go.spodu župniku.
Žalujoči: žena EUca, hči Majda z Urosenu brata franc z dnižino in Tone, sestre Mici,
Ivanka in EUca z drtizinatni»
ZAHVALA
Kraika in kruta bolezen je iztrgala iz nase sredine drago mamo, hčerko, sestro, teto in svakinjo
IRENOAVBREHT
19. 9.1962-23.3.2001
Ne jokajte ob mojem grobu, In iiJio k njemu pristopite, vadile, kuka trpela sem in vi^.ni mir mi ^Aiželite.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, župniku, govorniku in pevcem. Še posebej hvala osebju Splošne Bolnišnice Celje in osebju Kliničnega centra Ljubljana, ki so se trudili po najboljših močeh. Hvala vsem za tolažilne besede in izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ob njenem zadnjem slovesu.
Žalujoči: hči Ur^ka, mama Ivanka, ate Jože, brat Peter z dndino, sestra Valerija z
Danijem ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, tasta in brala
MATUA MIKLAVŽINA
iz Preserij pri Braslovčah 24. 2.1922 • 20.3.2001
Man)c. na 7. pomladanski dan. A /o dan je Tebo Bo^i poklical stran. Ti veliko hi nidi šo povedali In se v Tvoje trpeče oči zabadali. Jn delo in trpjjenje, hilo T\'oje življenje.
se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Cîorenja
Informatika in Priprave proizvodnje KA za darovano
A dobrota Tvojega srca, nikdar no bo pozabljena.	i" izrečena ustna in
pisna sožalja.
I Ivala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih irenuikih
slali ob strani.
Žalujoči žena Vera, sin Malija z družino, hči Majda Turnsek z družino, sestri ter
ostalo sorodstvo.
Vilma Fece, dobitnica visokega republiškega priznanja
VELENJE — V četrtek popoldne so v prostorih velenjske mestne hiSe podelili visoko priznanje, srebrni znak civilne zaščite RS, članici občinskejja i^taha Civilne zaščite in ekologinji iz podjela Gorenje Vilmi Fece.
Plakclo jc po besedah župana Srečka Meii:i. ki ji jo jc izročil p(i sîavncislnem podpisu ptigodb o financiranju gasilskiii dru^lcv, dobila predvsem zaradi svojega odgovornega odnosa dt> okoljcvarstvenili problemov in strokovne pomoči gasilcem pri gaSenju poiiara v galvani. Fecclova namreč natančno po/.na nevarne snovi v podjetju, zato je biki s svojimi informacijami in nasveti nepogrešljiv člen pri uspeSncm gai5-enju požara, ki bi lahko bii, čc ne bi bila akcija tako učinkovita. res katastrofalen za podjetje in dolino.
Nagrajenka je po podelitvi povedala, da to zagotovo ni le njeno priznanje, ivnpak priz.nanjc vsem v občinskem štabu civilne zaščite in vsem gćisilcem, ki so požrtvovalno in disciplinirano pomagali ukrotiti ognjene zublje. Zgovorno in simpatično Vilmo Feeevam bomo pi.)drobneje prestaviliv naslednji Številki Nčišega ča.sa.
■ bš
Srebrni znak civilne zaščite Je nagrajenki izroču velenjski župan Srečko Meh.
Slavnostni podpis pogodbe na MO Velenje
Gasilci zadovoljni, občina pa tudi
Po zakonih o gasilstvu, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambi in zakon» o zaščiti ter reševanju ima me.stna občina Velenje s prostovoljnimi gasilskimi društvi podpisane pogodbe o opravljanju javne gasilske službe. Za zagotovitev sredstev za redno delovanje pa so v četrtek popoldne velenjski župan Srečko Meh in predsedniki gasilskih društev podpisali aneks o financiranju te službe.
Sredstva so namenjena xa delovanje druiilev, nakup osebne zaščitne opreme in nakup drobne tehnično reševalne opronie. Osnova za razdelitev sredstev jc usklajena in potrjena kate-
Že tretjič so pokazali korajio
Kar 48 nastopajočih
ŠKALE • Pred dvema letoma je kullumo društvo Škiile prvič »rganiziralo /abiivno pria-dite\ i nasl<»v<im Po domače - ko-r^jža velja. k<0 je bil ra/log?
"Vedeli smo," pojasnjuje predscdniea dru.štva Rosvita Vugrinec. " da je v Skalah kar nekaj ljudi, ki radi pojejo, igrajo na različne inštrumente, pišejo pesmi itd. in nimajo priložnosti, da hi to pokazali širši množici. Zato sc je KD odločilo, da organizira prireditev, ki ne bo tekmovalnega značaja, ampak bodo na njej lahko
uživali (ako nasto- _
pajoči kot občinstvo. Že prvo leto je prireditev dobro uspela in seje na njej predstavilo 35 nastopajočih. Odziv publike, kakor tudi nastopajočih je bil vzpodbuden in ziito seje društvo odločilo, da b<i ta prireditev postala tradicionalna. Nasletlnje leto. na II. prireditvi, seje predstavilo še več nastopajočih in prireditev je bila še bolje obiskana."
Minulo soboto se je na škal-skem odru zvr^tilo kar 48 nastopajočih v dve uri trajajoči prireditvi. Dvorana je bila do zadnjega kotička p<5lna in več kot 200 ljudi je rc.snično uživalo ob poslašanju starih pesmi, ki sojih pele različne pevske skupine ali posamezniki, ob poslušanju melodij, ki so jili iz svojih frajtonaric izvabljali domači muzikantje vseh starosti, ob čarovnijah škalskih čarodejev, ob melodijah drugih inštrumentov ter še po.sebno ob ztiravem humoiju. Večina nastopajočih
je letos niistopila že tretjič, njim pa so se priključili novi tiilenii. Nadvse se je izJ<azala tudi domači gledališka skupina, ki je program nastopajočih povezovala na svoj.stven način, kot ekipa 'rv doiicr dan in s svojim nastopom nasmejala obiskoviil-ce v dvorani. "Vsi so tudi letos obljubili, da bodo prišli zopel prihodnje leto," še dodaja Rosvita Vugrinec. Da bodo prihodnje leto znova pripravili to prireditev, je seveda razumljivo, kot tudi, da se bodo prijavili novi talenti.
GD Šentilj
Veselje ob novem vozilu
člani Pn»stovoljnega gasilskega društva Šentiy so od srede tega meseca bogatejši za novo vozilo, ki 1m> služilo za prevoz moštva in opreme.
Kako .so domačini sprejeli .svoje gasilce in skupno pridobitev, zgovorno priča posnetek.
■ M.H.
Predsedniki prostovoljnih gasilskih društev iz MO Velenje so z občino podpisali aneks k pogodbi o financiranju
gasilstva.
goriz.acija prostovoljnih gasilskih društev v MO Velenje. MO Velenje je po občinskih podatkih ena redkih, čc ne celo edina občina, ki ima urejeno financiranje gasilske dejavnosti na ta način, ki d( ilgoročno zagotavlja delovanje prostovoljnega gasilstva. Poleg teh sredstev so v občinskem proračunu zagotovljena tudi finančna sredstva za posíxiobitev oziroma nakup novih gasilskih vozil, Kot smo slišali na slavno.stnem podpisu pogodbe, je naslednje na vrsti PGD Bevčc, ki bo letos z občinsko ptmiočjo dobilo nov gasilski avto.
■ Bš
t i
^ ^
HAFIU' ^
■•■'m

Tudi Fata
1 láiiAáilllil
ADUT
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
rezalni stroj R 502 lâ
CEUE DRAVOGRAD KOČEVJE UUBUANA MOZIRJE PREVAUE ŠOŠTANJ VELENJE VINICA ZAGORJE ŽALEC
veliki gospodlnjsld aparati mali gospodiniski aparati
akustika steklo, porcelan, posoda, gospodinjski pripomoiki
ročna orodja električna ročno orodja pribor in pripomočki za delo
ilUUUj
elektro material
vodovodni in toplovodni material vijaino blago in žeblji barve, laki, pleskarski material lesni program lesene talne obloge keramika in sanitarna keramika vrtni program
set kozarcev (vrč 6+1) ;:n
i - USB®