Leto LXIV., št. 8S Ljubljana, četrtek 16. aprila 1931 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inaeratl do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji tnseratt petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnaOJeva ali ca st. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--1 Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PORODNE BOLEČINE ŠPANSKE REPUBLIKE Komunistično rovarenje proti „reakcijonarni" republiki« splošna nesigurnost in desorijentacija otežkočajo uveljavljanje novega režima — Podrobnosti o odhodu kraljeve rodbine Madrid, 16. aprila, s. Madridski uradni list objavlja provizorni statut republike. V posebnem proglasu poudarja provizorna vlada, da hoče republikanska koncentracija, ki je prišla na oblast, solidarno sodelovati tudi pri organizaciji republikanske države. Ustavotvorna narodna skupščina bo določila državljanske pravice. Novi vojni minister Azana, je poveljnikom vseh španskih garnizij poslal pozdravne brzojavke, v katerih priznava patriotizem in disciplino vseh častnikov v dnevih prevrata, šef vojne mornarice je brzojavno sporočil, da so bile na vseh vojnih ladjah razobešene republikanske zastave. Večina diplomatskih zastopnikov Španije v inozemstvu je brzojavno sporočilo svooo demisijo. Kakor se govori, bo bivši zunanji minister Santiago Alba postal poslanik v Parizu, Perez de Ayale poslanik v Londonu m Jose Ortago y Gasset poslanik v Berlina. Pariz, 16. aprila. AA. Ha vas poroča iz Madrida: Ministri nove vflade so prevzeli svoje resore v ministrstvih, kjer pa niso dobili nilkogar od svojih prednikov. Prva ministrska seja je bila včeraj ob 17.30. Budimpešta, 16. aprila, č. Uredništvo lista >As Est« je včeraj dopoldne govorilo telefonski s predsedništvom vlade v Madridu. Sekretarijat predsed-ništva madridske vlade je sporočil listu, da je nova državna oblika Španije konservativna republika Glede programa nove vlade so dejali v predsed-nistvu vlade, da je to program dela in spoštovanja zasebne lastnine. Razen tega bo izvedena agrarna reforma z razdelitvijo veleposestev. Madrid, 16. aprila, s. Provizorna vlada je izdala manifest, ki veli med drugim, da je vlada trdno prepričana, da bodo politične in socialne sile, ki so položile temelj novemu režimu, ohranile tudi disciplino. Od tega je odvisen ugled in usoda mlade republike. Zaradi tega meni vlada, da bodo oni. ki so ji dali moč, tudi delali na utrditvi ugleda republike. Na delu so nasprotniki, da bi izpodkopali sedanjo državno obliko. Pričeli smo z ljubeznijo, z ustvaritvijo atmosfere pravice in spoštovanja, česar Španija dosedaj ni poznala. Da dosežemo ta cilj, smo izdali odredbe za imenovanje predsednika začasne vlade in ministrov ter ukrepe za juridični statut začasne vlade, za amnestijo in za ustanovitev prometnega ministrstva. Madrid, 16. aprila, s. Pred odhodom kralja je prišlo v kraljevski palači do ginljivega prizora. Kralj je izjavil prisotnim, da odpotuje z mirno vestjo. Vendar pa ni mogel govoriti dalje, ker je bil preveč ginjen. O zadnjih trenutkih, ki jih je kralj prebil na španskem ozemlju, javljajo iz Cartagene: Kralj je včeraj ob 4. prispel v Carta-geno. Takoj je odšel v arzenal, kjer so ga pričakovali poveljnik general Ma-gaz, vojaški guverner, štabni častniki vojske in mornarice ter ostali častniki posadke. Vsi so bili v paradni uniformi. Kralj je bil miren ter je pozdravil prisotne. Govoriti ni mogel, ker je preveč ginjen. Izjavil je samo, da ostaja pri tradiciji. V barkasi se je nato podal na križarko »Principe Alfonzo«, ki je od-plula proti Angliji. Kralj Alfonz v Parizu Marseille, 16. aprila. AA. Kralj Ah fonz se je davi izkrcal koi navaden potnik. Nato je najel taksi in se od* peljal v hotel. Ob 12.30 bo odpotoval v Pariz. Kralj je izjavil, da ne sprejme nikogar. Pariz, 16. aprila. AA. Havas poroča iz Madrida: Z brzo vlakom ob 20.25 je včeraj prispelo iz Madrida v smeri proti Hen-devu več članov španske kraljevske rodbine. Kraljica se je v avtomobilu odpeljala v Escorial, kjer je vstopila v vlak na neki majhni postaji, hoteč se tako ogniti manifestacijam. Slovo na postaji blizu Escoriala je bilo pretresljivo. Člani španske kraljevske rodbine so se pripeljali tjakaj v ekspresnem vlaku. Spremljalo jih je mnogo špan- skih monarhistov, ki ostanejo na Španskem. Posebno pretresljivo je bilo, ko so Španskega prestolonaslednika princa Asturskega v nosilnici odnesli v vlak. Ko je vlak odpeljal, so monarhisti vzklikali: Živel kralj! »španski narod je postal igračka komunistov44 Pariz, 16. aprila. Vlak, s katerim je potovala španska kraljica je moral več ur stati v Avili, ker se je vnela os vagona, v katerem se je vozila kraljica. Davi ob \22 je vlak prispel v Bordeaux. Tu je imel dopisnik »Matina« priliko govoriti s kraljico. Kraljica je izjavila, da si španski narod oči vidno ni na jasnem, da je igračka v rokah komunistov. Kralj ni odstopil niti ni nikomur izročil svoje oblasti, marveč se je samo za nekaj časa umaknil v inozemstvo. Madrid« 16. aprila, s. V nasprotju z včeraj objavljenimi vestmi, kralj Alfonz ni podpisal nobene listine o odpovedi. Kralj Alfonz se ni odpovedal prestolu ter se tudi formalno ni odrekel svojih pravic na španski prestol. Samo, da prepreči meščansko vojno, je zapustil prestol ter je naprava prosto pot za republiko. Plemiške rodbine so po večini zapustile Španijo m se preselile v inozemstvo. Kralj Alfonz se namerava naseliti v Švici. Manifest kralja ne bo objavljen Madrid, 16. aprila. Republikanska vlada je sklenila, da se ne objavi poslovilni manifest kralja Alfonza. V manifestu namreč naglasa kralj, da se ni odpovedal prestolu, marveč, da' je smatral le za svojo dolžnost umakniti se za nekaj časa v inozemstvo, da prepreči bratomorno meščansko vojno. Imel bi dovolj moči, da zatre svoje nasprotnike toda kot Španec noče prelivati Španske krvi, marveč hoče počakati, da narod sam izprevidi svoje zmote. Pariz, 16. aprila, s. »Cbicago Tribune javlja iz Hendave, da so se takoj po proklamaciji republike v Španiji emigranti, ki so živeli v Franciji ne daleč od meje, vrnili v Španijo in da so bili na meji od svojih rojakov sprejeti z ve- likim navdušenjem. Carinske meje na španski strani so bile za emigrante ukinjene. Na drugi strani niso francoski carinski uradniki španskim aristokratom, ki so prihajali v Francijo, delali nobenih težkoč. čeprav je nekoliko teh beguncev imelo v svojih avtomobilih vse svoje dragulje in dragocenosti. Madrid, 16. aprila, g. Stavka v Barceloni ni bila izvedena, ker se social-no-demokratske organizacije niso pridružile komunistom. Pač pa je bila v Saragossi proklamirana splošna stavka kot protest proti novi vladi. Proglas za stavko veli, da je nova vlada kljub svojemu republikanskemu obeležju skozi in skozi reakcionarna. Z ab-dikcijo kralja je sicer prišlo do pričakovane osebne izpremembe, ki pa ne zadošča, da bi se zvišal življenjski standard proletarijata. To pa je največji cilj revolucije. Od vladne strani se izjavlja, da bo stavkovno gibanje zadušeno. Tudi v SeviUi je prišlo do nemirov. Komunisti so napadli policijsko jetnišnico ter osvobodili jetnike. Madrid, 16. aprila, %. General Be-renguer je po odstopu kralja brez sledu izginil. Demonstranti v Madridu so ponovno zahtevali njegovo glavo. Be-renguer se more smatrati kot najbolj osovražena oseba v Španiji. Domneva se, da je pobegnil v inozemstvo. Preiskava o diktaturi Madrid, 16. aprila. Republikanska vlada je sklenila uvesti preiskavo o diktaturi Prima de Rivere. Posebna komisija bo zlasti preiskala vzroke španskega poraza v MeKli leta 1921, diktaturo m njene posledice ter izvršila revizijo vojaškega procesa v Jaci. Nadalje je bilo vsem španskim poslanikom v inozemstvu naročeno, da oficijelno obvestijo evropske države o proglasitvi Španije za republiko. Barcelona hoče biti prestolnica Barcelona, 16. aprila. Tukajšnji republikanski krogi zahtevajo, da se proglasi Barcelona za glavno mesto Španske republike. To naj bi se zgodilo že zaradi tega, da bi se popolnoma prelomilo s preteklostjo m pa ker smatrajo, da je Madrid po odhodu kralja izgubil vsako pravico biti prestolnica. Meso se je pocenilo Pred izpremembami kurza v Avstriji Enderjeva vlada bo podala ostavko, da omogoči sodelovanje socialnih demokratov — Novo vlado bo sestavil najbrž kmetijec Wmkler Gradec, 16. aprila, g. Kakor se govori v političnih krosih, bo avstrijska vladna kriza šele prihodnji teden stopila v odločilni stadij. Zvezni kancelar dr. Ender misli resno na to, da bi sestavil veliko koalicijo s socialnimi demokrati, ker vidi, da vlada s svojo majhno manjšino ne more izvesti reform, ki si jih je postavila. Zaradi tega naj bi stopili socialni demokrati v vlado. Ako socialni demokrati ne bi hoteli stopiti v vlado, kateri načeluje krščanski socialec, bo dr. Ender najbrž naprosil člane kmetske zveze Winklerja, naj sestavi koalicijsko vlado. Ta vlada bi nato sestavila za del) časa velikopotezen program, ki bi ga, naslanjajoč se na veliko večino, tudi izvedla. Koncentracijska vlada v Rumuniji Stranke so se končno sporazumele — Nova vlada bo sestavljena še danes Bukarešta, 16. aprila. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih političnih krogih bo kriza rumunske vlade rešena še danes. Obe glavni stranki, narodno kmečka in liberalna sta se končno sporazumeli in pristali na Titulescove predloge glede razpusta parlamenta in razpisa novih volitev z enotnimi volilnimi listami. V koncentracijski vladi bodo sodelovali Maniu, Duca, Jorga, Bratianu in Lupus, le Avareseu odklanja sodelovanje. Lista nove vlade bo bržkone še danes predložena kralju. Sestanek Gandija Bomba v, 16. aprila. AA. Redarstvo ie ukrenilo obsežne varnostne odredbe na glavni postaji, kamor ie prispel indski podkralj Irwin iz New Delhija. Indski podkralj bo imel popoldne sestanek z Gandijem, nato pa bo v soboto odpotoval v Anglijo. Gandi je prispel v Bombav že zarana in imel sestanek z lastniki predilnic o izvozu tkanin. Tirolske manifestacije na Dunaju Dvnaj 16. aprila, g. Prihodnjo nedeljo se bo ob 10. dopoldne na trgu pred Karlovo cerkvijo vršila velika manifestacija Udruženja Andreas Hofer za Južno Tirolsko, pri kateri bodo prvič sodelovali tudi ofieielni zastopniki hrvatskih in slovenskih narodnih manjšin v Italiji. Manifestacija bo združena s spominsko svečanostjo za padle na Tirolski fronti Mestno tržno nadzorstvo je v sporazumu z mesarji doseglo, da so se cene mesu in drobovini znižale Ljubljana, 16. aprila. Ker so se cene živini zopet znatno znižale in so bili n. pr. včeraj pitani voli že po 7 in pol Din, je mestno trž* no nadzorstvo v sporazumu z mesarji doseglo, da so se cene mesu znižale ta* kole: govedina I. vrste prednji del 16, zadnji del 18 Din, //. vrste prednji del 14, zadnji del 16, III. vrste pa po 10 in 12 Din kg. Teletina 1. vrste 22 Din, II. vrste 16 in 18 Din, svinjina domača l. vrste 23 Din, hrvatska I vrste 20 Din, domača 11. vrste 18 in hrvatska druge vrste 16 Din. Ker so bile pa včeraj, kakor smo povedali, cene živine izredno nizke, je tržno nadzorstvo danes zopet zahteva* lo od mesarjev znižanje cen tudi za drobovino, ki se bo jutri že prodajala po naslednjih znižanih cenah: Govedu na: jezik, ki je doslej stal 20 do 22 Din, stane fBoke« v Kotoru, in sicer uradniki v I., zvaničniki v IL. služitelji pa v m. razredu. Ce pa sta na ladji samo dva razreda, imajo uradniki in zvaničniki pravico do I., služitelji pa do U. razreda. Občni zbor Putnika Beograd, 16. aprila. AA. 19. t. m. se vrši osma redna letna skupščina delniške družbe > Putni k«, na kateri bodo podana poročila o delu družbe in o stanju tujskega prometa v naši državi. V letu 1930. je tujski promet napredoval napram letu 1929. v naši državi za 15 %. Enoletna vojaška služba v Grčiji Atene, 16. aprila, s. Z novim vojaškim zakonom, o katerem bo v kratkem razpravljal parlament, se bo vojaška službena doba v Grčiji znižala na eno leto. Zračna trdnjava New York, 16. aprila. AA. »Herald Tribune« opisuje nov Fokkerjev monoplan, ki da je prava leteča trdnjava. Na obeh krilih so postavljene strojnice, ki jih je mogoče upravljati avtomatično. Poizkusi s tem letalom so bili v Feterboroughu in so imeli velik uspeh. Jugoslovenski zastopniki na kongresu MTZ Beograd, 14. aprila AA. Kot zastopniki jugoslovenskega narodnega odbora za kongres mednarodne trgovske zbornice, v kateri so včlanjene vse gospodarske zbornice in vse večje gospodarske organizacije naše države, odpotujejo 20. t. m. v Wa-shington Vladimir Premrl, podpredsednik Zbornice za TOI v Zagrebu, dr. Adolf Čuvaj, tajnik zbornice v Zagrebu, dr. Stevan Popovič, tajnik industrijske zbornice v Beogradu in glavni tajnik jugoslovenskega narodnega odbora. Odkritje spomenika žrtvam »Tftanica« New York, 14. aprila č. Na obletnico znane nesreče prekooceanskega parnika >TitanicaSLOVENSKT NAROD«, dne 16. aprila 1931 Stcv. 85 Nov izredno zanimiv in napeto pisan roman minemo priobčevati v soboto Napisal ga je znani pisatelj ZANE GRET in se imenuje Skrivnostni jezdec Socialno politični zakoni Zanimivo predavanje ravnatelja OUZD dr. J. Bohinjca Za tvornica na Ljubljanici Kako grade novo zatvornico — Kaj vse je treba napraviti pred regulacijo Izubijan a, 16. aprila. V dvorani bivše restavracije »•Ljubljanski dvore je predaval s noči ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec o >Socialnopolitičnih zakonih«. Predavanje je bilo .prav dobro obiskano, dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička Večinoma so prišli predavanje poslušat zasebni nameščenci, med njima tudi mnogo žensk. ZanAmrvo predavanje priobčujemo v celoti. Socialno pravo je moderen pojem in pod njim razumemo skupnost vseh norm, ki so bile tekom historičnega razvoja v posameznih državah ustvarjene, so se tekom časa razvile v posebne pravne ustanove. Socialno pravo je danes samostojno pravna disciplina s široko znanstveno osnovo. Socialno pravo ima pred očmi splošno blaginjo s tem, da posameznika ali cele skupine v gospodarski borbi ščiti ter na ta način izjednačuje nasprotstva med posameznimi socialnimi razredi. Socialni razredi so skupine ljudi v enakem ali podobnem gospodarskem in družabnem položaju, ter se v varstvo svojih interesov skušajo združevati v posebnih organizacijah. V tej cepitvi Človeške družbe v socialne razrede leži jedro tzv. socialnih bojev, katere skuša socialna politika države in drugih faktorjev po gotovem načrtu in programu preprečevati in u blaže vat i. Kot subjekt socialne politike pridejo v prvi vrsti v poštev država, dalje iniciativno ali ekse-kutivno javno-pravne institucije (občine, banovine, zbornice itd.), dalje privatne organizacije in udruženja. Objekt socialne politike pa so one skupine v človeški družbi, ki so v gospodarskem boju zapostavljene, oškodovane, preslabe, da bi same z lastnimi sredstvi mogle zadostno učinkovito braniti svoje interese ter se izpopolnjevati v socialnem in kulturnem pogledu. Sem spada zlasti delavski in nameščenski razred, ki v kapitalistični družbi potrebuje moralno in ekonomično oporo v prvi vrsti. Ta razred poseduje samo delovno silo, zdrave roke, in zdrav razum. Objekt socialne politike je torej zlasti zaščita dela. Delo se ima smatrati za enakovreden pravni objekt, kakor je n. pr. privatna lastnina hiše ali zemlje. Socialna politika kot znanost sloni v mnogih svojih elementih na nar.-gospodar-ski politiki in na sociologiji tako, da skuša ugotovitve in spoznanja teh dveh poslednjih znanosti okoristiti zase. V svojih praktičnih ciljih stremi socialna politika za odstranitvijo razrednih nasprotstev in za preprečitvijo socialnih bojev. Njeno delo je predvsem preventivnega značaja. Delo socialne politike je v glavnem osredotočeno na probleme delavskega in nameščenskega razreda. Zato sta pogosto pojma socialna politika in delavska politika identična. Naravno, da socialna politika ne sme biti osredotočena samo na ta svoj delokrog, na delovni razred ter gre zato še dalje, ozira se tudi na gospodarsko šibkejši srednji stan, n. pr. s starostnim zavarovanjem samostojno pridobitnih oseb (mali kmetje, mali obrtniki in trgovci) in na druga aktualna vprašanja: stanovanjsko politiko, socialno-zdravstveno politiko. Socialno pravo, kot formalen izraz praktične socialne politike je vsebinsko zelo bogato. V eni državi bolj, v drugi manj. Je pa postalo tako važno, da je ono običajno že barometer za kulturno stanje posamezne države. Socialno pravo bi mogli deliti v šest glavnih delov: delovno pogodbeno pravo, delovna ustava, delavska zaščita, delovno sodstvo, socialno zavarovanje in brezposelno zavarovanje. Delovno pogodbeno pravo je najstarejše delovnih prilik, kamor spadajo tudi zakoni in juridično najpopolnejše. Meje so zelo široko potegnjene. Isto obravnava: posredovanje dela, zaščita dela in pomnoževanje delovnih prilik, kamor spadajo tudi zakoni o zaščiti domačenega delovnega trga pred priseljevanjem delovnih moči iz tujih držav. Jedro takzv. delovnega pogodbenega prava pa tvorijo predpisi o vsebini in obliki najemne delovne pogodbe, ki naj ureja vse pravne odnošaje med delavcem in delodajalcem. So to predpisi o sklenitvi in odpovedi delovne pogodbe, predpisi o medsebojnih dolžnostih in pravicah. Tudi tzv. kolektivne pogodbe spadajo sem. Kolektivne pogodbe so v modernem gospodarskem življenju dobile izreden socialno-političen in gospodarski pomen, tako da mnoge države individualnih pogodb (n. pr. Amerika, Nemčija) skoro več ne poznajo, v kolikor pa jih poznajo, je vsebina individualnih pogodb tipično enaka vsebini kolektivnih pogodb. Delovno pogodbneno pravo ali kratko delovno pravo v ožjem pomenu besede se v nekaterih državah široko specijalizira. Tako imamo n. pr. v Avstriji posebno delovno rjravo za igralce, posebno za žurnaliste, za farmacevte, za nameščence na veleposestvih, za delavce v pekarnah, v rudokopih itd. Tudi pri nas opažamo tako specijalizacijo, ki pa je šele v početkih in zelo nepopolna, pomešana deloma v drogo materijo. Tako imamo nekaj specijalnih predpisov v zaščito žurnalistov, v zaščito farmacevtov, igralcev itd. Vsaka stroka skute posebnosti svo- jega delovnega razmerja uveljaviti in želi imeti poleg zaščite v splošnih zakonih kaje n. pr. obči drž. zakon, obrtni red, zakon o zaščiti delavcev še posebno zaščito svojih interesov. Ta razčlenjenost ustvarja nepreglednost veljavnih norm, kar ima za posledico neenotnost judikature. Tudi se v teh specijalnih zakonih pogosto uveljavlja neenakost predpisov, protislovja. Zato je razumljiva težnja moderne socialno - politične zakonodaje po kodifikaciji in unifikaciji celotnega delovnega prava. Delovno pogodbeno pravo je pri nas na začetni razvojni stopnji. Nov je zakon o zaščiti delavcev od 28. februarja 1922, razne službene pragmatike ter pravilniki v najrazličnejših strokah in poklicih. V pretežni večini pa ureja delavsko razmerje še vedno obč. drž. zakon, obrtni red ter rudarski zakon iz 1. 1852. s poznejšimi dopolnitvami. V pripravi je nov obrtni red, nov rudarski zakon in pa tudi nov drž. zakon. Zakon o zaščiti delavcev je poleg zakonov o zav. delavcev nameščencev najvažnejši soc. politični zakon nove države. On je pomanjkljiv in nepopolen, vendar pa ustvarja temelje za boljšo ureditev. Naziv zakona ni pravilen, ker vsebuje tudi pravico, ki spada drugam kakor pod pojem zaščite dela. Določbe tega zakona spadajo deloma v skupino delovnega pogodbenega prava v delovno ustavo. Zakon vsebuje predpise o delovnem času kateri predpisi pa so bili pozneje modificirani s pravilnikom o odpiranju in zapiranju trgovin, predpise o odmoru med delom, predpise o zaposlitvi žensk in mladoletnih delavcev, o zaščiti materinstva, higije-nične predpise. Ti predpisi so izpopolnjeni z naredbo o varnostnih in higijeničnih merah v podjetjih. Zakon govori o pravici združevanja delavcev, po tem zakonu so ustanovljene delavske zbornice in borze dela. Na osnovi pooblastil tega zakona je bila izdana tudi naredba o obratnih zaupnikih, katera pa je zelo nepopolna in ne nudi zaupnikom pri izvrševanju njih važnosti prave zaščite. Predpisi o borzah dela so izpopolnjeni s pravilnikom o posredovanju dela in podporah brezposelnim od 10. XII 1927. (Konec jutri.) Sin belih planin v glavni vlogi Lonis Trenker Pride! Pride! Pride! — Tekme Sokolske župe Ljubljana. 2upne naraščajeke tekme bodo v nedeljo, dne ]9. aprila- Naraščajniki bodo tekmovali v telovadnici Sokola I. na Taboru, narašcajnice pa v telovadnici Ljubljanskega Sokola (Narodni dom). Brate sodnike in sestre sodnice, ki so prevzeli sodniški posel pri tej tekmi, bratsko pozivamo, da se seje točno in zanesljivo udeleže. — Župni vaditeljtiki tečaj za vodnike In vodnice naraščaja in dece se bo vršil v Ljubljanski sokolski župi od 3. do 10. ma. ja L L Mislimo, da ni potrebno še posebej poudarjati važnosti tega tečaja. Dolžnost slehernega društva je. da pošlje v ta tečaj vsaj po eneea člana ali članico. Podrobna navodila bodo v okrožnici- Br. društvene uprave opozarjamo, da o pravem času omogočijo udeležbo svojemu vodniku(-ci) naraščaja aii dece, — 2up. načelništvo. Ljubljana, 16. aprila. G-radbena de.Ia v Ljubljanici zadnje čase Ljubljančane najbolj zanimaijo in po pravici, saj regulacija Ljubljanice vznemirja meščane od nekdaj in vedno bolj ter je takorekoč življenjsko vprašanje mesta, glede na njegovo aktualnost in higijeno in estetične motive. Toda o teh stvareh, zdaj ne bomo več govorili, ni več časa za pur-garsko stokanje m vzdihovanje v slogu preteklih let, regulacija Ljubljanice je dejstvo ne le iluzija ta konkreten predmet zanimanja meščanov. O tem, zakaj se Ljubljančani tako zanimajo za regulačna dela, smo si kmalu na jasnem, brez raspravljanja. Ta dela so tako zanimiva, ker se nam zde tako nenavadna, dogodek, ki smo ga tako težko dočakali, ljudje se pa zanimajo za potek dela tudi zaradi tega, ker so o delu samem še vedno premalo poučeni; hočejo vedeti, kako bo narejeno to in ono in kaj se sploh dela. Pri nas namreč gospodje, ki odločajo o življenjskih vprašanjih našega mesta, najrajši molče o svojem delu. Najbrž zaradi malomeščanske jezičnosti ali kritičnega duha Ljubljančanov, Id prerešetajo vsako stvar in oglodajo tako temeljito, da se lote pomisleki še tako rezerviranih. Zato pa, ako hočemo zvedeti kankori odločilnega in važnega, kar je v zvezd z ured.itv4jo našega mesta, s tozadevnimi načrti ter nameni in glede samega uresničenja ter izvedbe dolgo pričakovanih del — vse to je treba, naravnost rečeno, izvohati. In Ljubljančani tudi intenzivno vohajo ter se brigajo za vse, kar se dogaja zadnje čase v mestu. Tako vsaj sproti zvedo, zakaj gre. V zvezi z regulacijo Ljubljanice je treba najprej zgraditi zatvornico na reki m sicer ob začetku obrežnih zidov na zgornjem koncu reke; to se pravi, voda mora biti zaprta do tja, do kamor se bodo gradili obrežni zidovi, odnosno, do kamor se bo delalo v Ljubljanici. Najprimernejše mesto za zatvornico je ob izlivu Gradaščice v Ljubljanico, kjer je že stala za-tvormdca ob prvi regulaciji pred leti. Ljubljančani še vedno ne vedo, in morda kdo druga tudi ne, zakaj so staro zatvornico podrli, saj ni bila nikomur napoti, n4 ovirala Ljubljanice v njenem teku, saj se je dala odpirati in zapirati po potrebi, pa tudi *plovbee bo pa vse drugo narejeno, gospodje menda tudi na ograje ne bodo pozabili. slavnostno številko v čast pomladi in divjemu petelinu, znal si je pa poiskati tudi sotrudnikov. Kdo jih bo pa našel, Če ne tako izkušen lovec. Iz gledališke pisarne DRAMA. Ljubljanska drama vprizori v petek dne l. t. m. francosko komedijo Življenje je lepo v režiji prof. Šesta za red C. — V soboto IS. t m. pa ie repriza poljske drame Dom osamelih žena za red A. Hamlet v Shakespeare je vem jeziku na našem odru. V ponedeljek dne 20. t. m. gostujejo v opernem gledališču člani angleškega gledališča iz Londona, ki vprizo-re Shakespearejevega Hamleta v originalu. Skupina angleških igralcev (ansambel štele 18 članov) stalno potuje po vsej Evropi ter prireja dramske predstave te klasičnega pa tudi najmodernejšega angleškega repertoarja. V Ljubljani gostujejo to pot prvič. Začetek gostovanja v ponedeljek točno ob 30. uri. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. OPERA. Drevj se vprizori prvič v letošnji sezo-prekrasna VVerdijeva opera Aida. Naslovno partijo poje prvič ga. Juranič, znana odlična sopranitistinja kot Leonora v Trubadurju, Elsa v Lohengrinu rtd. Padamesa poje priljubljeni naš tenorist g. Mario Šimenc, Amneris — ga. Thierryjeva, Kralja — g. Zupan in drugi. Sodeluje pomnožen zbor, orkestra ter baletni zbor. Dirigira g. Neffat. Predstava se vrši izven abonma. V soboto se izvaja Boris Godim o v, opera genioamega ruskega komponista, člana ruske petke — Musorskega. S tem delom počasti naša opera 50 letnico smrti tega velikega mojstra - skladatelja. ?*a-slovno partijo poje evropsko znani pevec in gralec S. Za!e\vski, ki je našemu občinstvu znan kot prvovrstni interpret v imenovani muzikalni ljudski drami. V večjih partijah nastopijo ga. Thierrvjeva, gg. Kovač, Marčec, Rumpel, ga. Poličeva. gdč. Majdičeva, gg. Zupan. Mohorič, Janko in drugi. Dirigent ravnatelj Polič. Čudna rodbina. — Nas je pet bratov in vsak ima eno sestro. — Torej je vas deset. — Kai še! Vseii skuDaJ nas je sest KOLEDAR. Danes: Četrtek, 16. aprila 1931. kotoli* čani: Turibij, pravoslavni: 3. aprila, Bož** slava. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: Aida. Kino Matica: Gospodična tajnica. Kno Ideal: Padli angel. DE2L RNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg, L ^tar. Sv. Petra cesta. Hočevar, Sp. Šiška. Družabni večer smučarskega kluba Ljubljana Ljubljana. 16. aprila. Agilni smučarski kljub Ljubljana je pri« redil sinoči svojim tekmovalcem na čast v spodnji dvorani hotela Miklič dru/abn: ;n pozdravni večer, na katerem ie razdelil tekmovalcem, ki so največkrat zastopali klubske barve, lične diplome obenem pa tudi številna darila, ki so si jih tekmovalci priborili na raznih tekmah. Družabnega večera se je udeležilo mno* go članov, zlasti pa tekmovalcev, navzoči so bili pa rudi predstavniki JZ&S s pred* sodnikom dr. Pireom na čelu, zastopnici SK Ilirije in Skale. Dvorana je bila skorai premajhna za številno družbo, ki je ob poskočnih zvokih harmonike m klavirja kmalu postala dobre volje. Prav prijetno zabavo je prekinil sam predsednik Ljub-ljane g. Ante Gn-idovec, ki je toplo pozdra* vil vse udeležence večera, posebno pa predstavnike JZSS in drugih klubov, s katerimi je Ljubljana v najboljših športnih odnosa* jih. Kakor vsak dober gospodar večkrat pregleda svoje gospodarstvo, je dejal g. Gni« dovec, da ni odveč, 6e se tu pa tam smt>* carji ozro na svoje delo, svoje uspehe in neuspehe. Za dobro organizacijo, za napre* dok je to brezpogojno potrebno. Z zadovoljstvom ugotavlja, da je smučarstvo v letošnji sezoni zopet znatno napredovalo. S prvo mednarodno tekmo nismo napravili samo propagande za nade kraje, temveč so imeh tudi naši tekmovalci priliko vid eri vzorno discipliniranost ter tehnično popolnost češke vrste, kar naj jnm služi za vzgiod. Tudi zanimanje za siraiške skoke je le« t)os zelo naraslo. Uspehi »o biiH vidni že letos. Ko bodo naši tekmovalci izpopolnili še tekmovalno tehniko, smemo upati, da bo glas o našem srcvučarstvu začel prodirati v širni svet. V nadaljnem govoru je g. Gni» dovec povdarjal, da je treba v smučarskih organizacijah složno delati, treba je pa tudi iti preko osebnih ambicij ter mladino idejno vzgajati, kar se pri nas često zanemarja in troši energija za nesmiselne pre* pire. SnHičarstvo čaka na idejnem polju mnogo dela, ki je regulator napredka, bi a* žitelj osebnih nasprotij in velik faktor v vzgoji čHoveka, V imenu JZSS je poadravffl športnike predsednik dr. Pkrc, ki je povdairjal pomen in važnost siuučurstva, športne, moralne in etične vzgoje nase mladine. ČJestital je Ljubljani k njenkn uspehom. V imenu Ilirije je tekmovalce pozdravi in čestital dni« gi podpredsednik dr. Kuholj. v imenu Skale pa g. Žemljic. Vsem se je v imenu tekmovalcev zahvalil smučar Bervair. Bervar, Sfcramel in Frank »o dobiH diplome, ker so največkrat sta rta H za kVubske barve, vsi trije ter še nekateri drugi pa tir* di več lepih športnih darfl ki trofej. Nato se je razvila prijetna zabava, ki je trajala do polnoči đlaeKofrro&ram Petek, 17. aprila. 12.45: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas .plošče, borza; 18: Radio-orkester; 19: Dr. Lapajne: Avtorji in njihove pravice; 19.30: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 20: O potrebi in koristi gospodinjskih Šol (Krekova gospodinjska šola); 20.30: Večer L. M. škerjanca: I. Uvodno besedo govori g. dr. Josip Birsa; II. Umetne pesmi poje g. Mirko Jelačin, m. Klavirski koncert: Tema con variazioni, igra g. L. M. škerjanec, IV. Sentimentalni narodni napevl, poje g, Mirko Jelačin; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 18. aprila. 12.15: Plošče; 14.40: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 18: Viktor Pirnat: Po dalmatinskih otokih; 18.30: Plošče; 19: Pavel Kuna ver: O Krasu; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Ing. Ciril Jeglič: O krasnih vzpenjalkah; 20.30: Samospevi ge. Štefanije Vuk s spremljevanjem violončela in klavirja; 21.30: Dvoboj na harmoniki (Kokalj-Magister); 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Radio-orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan. NOGAVICE i ŽIGOM Najboljše, najrtrajnejše* zato Demokracija. — Povejte mi, kaj je demokracija. — Demokracija je pravljica o tem, da imajo vsi ljudje enake pravice. Stev. *5 >S L O V E N S K I N ARO D«, đne 16. aprila 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Češkoslovaško odlikovanje. Prezi- den-t Masaryk je odlikoval sekcij skega šefa v prosvetnem ministrstvu Dragosiava Djordjevića za državljanske zasluge z redom Belega Leva III. stopnje. — konferenca poštnih ravnateljev. Ravnatelj pošte in brzojava dravske banovine Alojzij Gregorič je na poziv prometnega ministra včeraj odpotoval v Beograd, kjer se danes vrši strokovna konferenca z obširnim programom. Na konferenco so bili poklicani poleg ljubljanskega poštnega direktorja tudi šefi ostalih sekcij. Pri tej priliki se bodo razpravljale strokovne in osebne zadeve. Ljubljanski poštna direktor j« nesel s seboj poleg raznih predlogov za izboljšanje poštne, brzojavne in telefonske službe tudi zadeve, ki interesirajo nameščence, kakor: sistemizacija, pomnožitev uslužbencev, prevedbo kvalificiranih zvani čnikov in služiteljev. izboljšanje gmotnega stanja pogodbenih poštarjev in dr. — Organizacijsko gibanje poštnih uslužbencev. Zadnjo nedeljo se je vršila v Celju glavna skupščina OPO. Udeležba je bila jako lepa in je zborovanje prav dobro uspelo. Na vrsto so prišle vse točke obsednega programa. Izvoljena je bila sledeča nova uprava, v kateri 9o zdaj: Predsednik Josko Oampa. tajnik Ivan RabiČ, blagajnt-čarka Slava Mikuž: odborniki: Anton Boh, Pavla Ciuba. Leopold Cuderman. Jože Dular, Tilen Epih, Joško Jakše, Fran Jereb, Slavko Ljubic, Vilko Smerdu, Joško Stu-kelj, Edo Vujčič in Fran Znidarič, a kakor kooptiran član odbora Franc Pangre, zastopnik jjogodbenih poštarjev. Namestniki odbornikov so: Ciril Ldlek, Alojzij škerjanec. Ivan Metelko, Viktor Rozman, Franc Gabrovšek in Jože Hauptman. Člani nadzorne komisije so pa: Franc Cuderman, Tomo Pokorn, Ivan Rakovec in Jožko Slabina ter za namestnika Janko Hameršak in Lucijan Kovačič. Po končani glavni skupščini se je vršil v počastitev gostov in delegatov ter v razvedrilo članov animiran zabavni večer. — Razpisani zdravniški službi. Centralni higijenski zavod v Beogradu razpisuje v bolnici za nalezljive bolezni mesto se-kundarija. Prošnje je treba vložiti do 90. t. m. Državna bolnica za duševne bolezni v Kovinu razpisuje mesto sekundarija. Prošnje je treba vložiti do 11. maja. — Natečaj za docenta zgodovine umetnosti. Rektorat beograjske univerze razpisuje natečaj za docenta zgodovine umetnosti na filozofski fakulteti v Skoplju. Prošnje je treba vložiti do 15. maja. — Predavanje dr. Wilfana v Zagrebu. Predsednik kongresa narodnih manjšin dr. Wilfan bo v soboto na ljudski univerzi v Zagrebu predaval o raznolikosti problema narodnosti v Evropi. Za predavanje vlada splošno zanimanje. * Redni letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja bo v petek, dne 1. maja t. 1. ob 10. dopoldne v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi sprememba pravdi. — Odbor. Redni občni zbor zadruge »Novinarski dom«, i z. z o. z. v Ljubljani bo v petek, dne 1. maja ob pol 10. dopoldne v Rogaški Slatin? z dnevnim redom v smislu nravil. — Nastop olimpijskega prvaka Prlmo žiča v Zagrebu. Naš znani sokolski in olimpijski prvak Tošo Primožič nastopi 29. t. m. na sokolski akademiji v zagrebškem gledališču z vajami na krogih. Zagrebčani se za njegov nastop zelo zanimajo. — Iz >Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. -5 z dne 15. t. m. objavlja zakon o uradnikih, zakon o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o izvršenju sodb, o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o pravni in sodni zaščiti njunih državljanov in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o izročanju krivcev tor objave glede pobiranja občinske trošarine v 5 občinah dravske banovine v tekočem letu. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. m. je bilo v dravski banovini 26 primerov mehurčastega izpuščaja goved, 3 vraničnega izpuščaja, 3 svinjske kuge, 1 suštavca in 1 svinjske rdečice. — Judje so nacija* Kr. banska uprava je odločila, da se smejo Judje smatrati za nacijo; zato jiiin morajo popisovalci ob ljudskem Štetju dovoliti, da Judje (židje) vpisujejo v rubriki narodnost svojo >aidov-skoc (judovsko) aM >sijottistično^ narodnost. — Zanimiva čevljarska konkurenca. Iz Mostarja poročajo o zanimivi čevljarski konkurenci, na račun katere se smeje vse prebivalstvo. Nedavno je v Mostarju uredila svojo podružnico tvrdka Bat'a. Tvrdki je neki čevljar prodal koncesijo, da je smela tudi popravljati čevlje. Kmalu je bilo v Mostarju ustanovljeno novo domače podjetje, tvrdka Arad in Batak, ki je inserirala, da prodaja čevlje prav tako poceni kakor Bat'a. V odgovor je izšel oglas tvrdke Bat'a, da ves dan brezplačno popravlja pete na čevljih. Toda domače podjetje se ni dalo ugnati. Takoj drugi dan je tvrdka Arad in Batak plakatirala po mestu, da brezplačno popravlja pete, za nameček pa daje še gumijaste podpetnike. Meščani v Mostarju so seveda zadovoljni. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je bilo lopo samo v Zagrebu in Splitu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16.4, v Zagrebu 15.8, v Sarajevu 14.6, v Ljubljani 13.8, v Mariboru 13.4, v Beogradu 14, v Skoplju 10.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763-7, temperatura je znašala —0.6. — Tragična smrt dveh otrok. V vasi Lukovica pri Gračanici se je v torek ponoči v hiši posestnika Jakiča pripetila težka nesreča. Roditelji so 5-letnega sinčka Hasana in 3-letno hčerko Zlato položili v posteljo in zakurili peč v sobi. Ponoči so se pa vral-ea peči nenadoma odprla in dim je napolnil vso sobo. Drugo jutro so našli roditelji oba otroka mrtva. — Obleke in klobuke kemično Cisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Keich. Iz Ljubljane —Ij Zahvala. Odbor akad. podpornega fonda (APF) se tem potom najtopleje za-nvaljuje vsem velikodušnim darovalcem za denarne podpore v prid revnih akademikov ter prosi obenem vse one, na katere se je odbor APF obrnil s prošnjo, naj upoštevajoč tako beden položaj siromašnih akademikov, ne odklanjajo ponižne prošnje! —lj Železniško čuvajnico grade pri železniškem prelazu na Gosposvetski cesti. Včeraj so pričeli graditi moderno čuvajnico poleg stare lesene ob prelazu. Prejšnja Čuvajnica je biLa postavljena pred 80 leti, ko so zgradili železnico, zato je pa sila nepraktična ter ni iz nje mogoč pregled proge, vrata so pa celo v ozadju, četudi je pri čuvajnicah neobhodno potrebno, da se odpirajo na progo. Ker tu odslej križa železnico še cestna železnica, zato je bilo nujno potrebno zgraditi primerno čuvajnico. Novi objekt meri 4.75X 3.10 m. Zgrajen bo iz opeke, zunanji zidovi so 30 cm debeli. Čuvajnica bo razdeljena na dva prostora, na čuvajnico samo s signalnimi napravami in na shrambo za orodje za čiščenje proge itd. Prostor pred vratmi v ospredju bo pokrit s polk rožno železobe-tonsko ploščo, odnosno s podaljšanim kapom železobetonske strehe. S tega pokritega prostora bo imel čuvaj razgled po progi in tu bo tudi zapiral in odpiral prelaz. —lj Oficirski dom v LJubljani. Oficirska zadruga namerava baje zgraditi v Ljubljani oficirski dom, kakršne imajo oficirji po drugih mestih države. Glede stavbrSča še ni padla odločitev, govori se pa, da naj bi stal oficirski dom na levi stran? vhoda v tivolske nasade nasproti Trubarjevega spomenika. To je eden najlepših prostorov v Ljubljani, ki še ni zazidan. —lj Posojilo za razširjenje splošne bolnice. Dravska banovina namerava na zemljišču, kupljenem od Kmetijske družbe, zgraditi več paviljonov za razširjeno splošno bolnico. Za adaptacije in razširjenje bolnice je banovina najela 5,500.000 Din posojila pri Hranilnici dravske banovine. Posojilo bo vračljivo v 20. anuitetah. —lj Opustitev drevesnice na Poljanah. Kmetijska družba opusti drevesnico na Poljanah, ker je ta svet prodala dravakl banovini. Drevesnica se mora do 21. septembra izprazniti. Površnike, obleke In vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. —lj Priprave za tretji most. Včeraj so pričeli s pripravami za gradnjo tretjega mostu Čez Ljubljanico na Marijinem trgu. Prostor okoli Prešernovega spomenika so že zagradi li in so podrli tudi železno ograjo. Postavljati so začeli oder. —lj Tramvajska remiza na Celovški cesti v Zgornji Šiški. Betonsko zidovje za remizo poganja iz gramoznih tal, za uradno poslopje tik ceste je izkopan svet in je v delu opaž. Betonsko zidanje gre spešno od rok. ker je v neposredni bližini u ra m ozn a jama. odkoder se dovaža gramoz v vagon-čkih po tirnicah, ki so položene po stavbnem prostoru. Zdaj je zaposlenih čez 50 delavcev, ko bodo pa stavili ostrešje, bo števik) težakov, tesarjev in zidarjev naraslo na 150 in rajši več ko manj. Uradno poslopje in remiza, ki bo dolga čez 100 metrov in široka več ko 40 metrov mora biti gotova baje do 15. maja. Zato se pa tudi speši z delom. Delavci so zaposleni noč Tn dan in počiva delo samo med 19. in 22. uro. Poleg drugega se izdelujejo na stav-bišču betonske cevi za vodovod in druge podzemske naprave. —lj Prva dela za tramvajski tir iz Zgornje Šiške v št. Vid so se že tuđi pričela. Vozniki dovažajo podpeški kamen in drobnejše kamenje, ki ga razkladajo tik cestišča proti Št. Vidu. Ob dograjeni progi iz Ljubljane do gostilnice >Pri Franceljnu« v Zgornji Šiški so v zadnjem Času preple-skali vse kandelabre in traverze še z lično sivo barvo- Z viško tramvajsko železniško cesto se pa tudi hiti. Včeraj so kopati delavci jarek na Rimski cesti pred Kodelovo hišo in bodo že ta teden v Gradišču. —lj Teniška sekcija S. K. Ilirija sporoča vsem prijavljenim članom, kakor tudi novim interesentom, da se bo pričelo z igranjem 25. t. m., ter bo začetkom prihodnjega tedna sestavljen urnik in razobešen v klubski garderobi na teniškem prostoru. Vljudno se vabi nove interesente, da se prijavijo še do gornjega termina, ker bi se pozneje radi mnogoštevilnih prijav težko ustreglo event. posebnim željam. Nadaljne prijave sprejemajo se v trgovini Goreč, Dunajska cesta, ali pa na tenis prostoru, kjer se lahko tudi izve podrobne informacije. —lj Gospa Ida Juranovičeva ii Zagreba poje danes na odru ljubljanske opere sploh prvič veliko naslovno partijo >Aidec. Pevka je bila zadnje Čase daljšo dobo na Dunaju, kjer se je posvečala pevskim študijam. _lj Elitna srednješolska prireditev bo >Preporodova akademija<, ki se bo vršila v soboto dne 18- t m. v Areni Narodnega doma. Skrbno izbrani program tvorijo orkestralne, pevske in soio-točke. Pokroviteljstvo nad akademijo so prevzeli g. dr. A. Jug in častni damski komite. Prireditev bo pričela toeno ob 20. uri. Po programu ples! Za plesalce bo skrbel izvrstni Sonnv-boy jazz, za n ©plesalce pa dobro založeni buffet. Občinstvo naj upošteva namen akademije, saj je čisti dobiček namenjen Preporodov i koloniji bolehnih članov na Jadranu. Posebnih vabil ne bo, za kar prosimo cenjeno občinstvo, da vzame na znanje. — Odbor. —lj Delavski koncert s predavanjem, ki bo jutri ob 19.30 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, bo zelo bogat in zanimiv. Delavska godba »Zarja« zaigra dr. Doiinarjevo skladbo: »Mlada pota-, venček siov. nar. pesmi pod vodstvom g. kapelnika Fr. Dolinarja. Ga. Štefanija Vukova zapoje Pavčičevo »Uspavanko« in >Pastari-co«. Pri klavirju konaerv. g. Zebre. Član Narodnega gledališča g. Gostič zapoje Ravnikovega »Vasovalca« in »Cej so tiste sta žice«, Adamičevega »Planinca« in Foe-sterjevo arijo iz opere »Gorenjski slavček«. Pri klavirju konserv. g. Zebre. G. Brdnik, kovinar in konservatorist zaigra na gozdni rog skladbo C. D. Lorenza »Melanholija*. Pri klavirju ga. Vukova. Vodja Sonnv boy jazza in konservatorist g. Dražil zaigra na saksofon skladbo M. Lacke >Wiedooft-s Rubato«. Pri klavirju g. 2ebre. G. C. Štrukelj in g. C. Kristan bosta predavala o delavski Olimpijadi, ki bo letos na Dunaju in o dunajskih znamenitostih- Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. Vstop prost. _lj Občni i bor Osrednje proti tuberkulozne lige v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 19. aprila ob 9.30 uri v dvorani Okrož nega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu je poleg rednih društvenih poročil tudi p red a van te g. PHot ljubavi« ali »Tekmeca nad oblaki«. Film obstoji iz dveh delov in zato traja predstava skoraj dve uri. Cene globoko znižane (.ljudske). —1] Priljubljena veseloigra »Extempo-rale« zadnjič v sezoni na Šentjakobskem odru. V soboto, 18. aprila vprizori Šentjakobski oder zadnjič v tej sezoni priljubljeno velezabavno veseloigro »Extemporale«, ki je dosegla vsled svoje neprisiljene komike že krasne uspehe. Dejanje te duhovite veseloigre je vzeto iz dijaškega življenja in slika težave slabega latinca, osmorica Franc Hoffmanna z latinsko nalogo. Prvo dejanje je v profesorjevem stanovanju drugo pa v konferenčni sobi. Vstopnice se bodo dobile od četrtka dalje v trgovini gosp. Miloša Kamičnika na Starem trgu. _ V nedeljo, 19. aprila gostujejo Sent- jakobčani z isto veseloigro v sokotekem domu na Viču. —Ij Dobava bakrenih kotličev. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 24 komadov bakrenih kotličev za štedilnike v I. in I. mestni hiši za Bežigradom. Ponudbe z zorci bakrene pločevine je predložiti do 25 t. m. pri mestnem ekonoma tu. kjer se tudi dobijo dobavni pogoji. —IJ Mestna elektrarna javlja vsem odjemalcem toka. da se bodo mesečni računi za porabo toka dostavljali po inkasantih na dom kakor doslej, dovoljuje pa si odjemalce opozoriti, da so ti računi plačljivi takoj. Ker bodo irrkasanti v bodoče obiskovali stranke vsak mesec približno ob istem dnevu, naproša elektrarna odjemalce, naj v lastnem interesu omogočijo takojšnji in-kaso v gotovini. Strankam, ki bi računa v 8 dneh oo dostavi ne poravnale, se bo tok brez ooomina odvzel, ker elektrarna zaradi preurejenega knjigovodstva na denar ne more več čakati. V ostalem odjemalce vljudno opozarja na izvleček iz določil, ki je tiskan na vsakem računu, s pripombo, da so ta določila za vsakega konsumentp breznoroino obvezna —4| Družabni večer oficirjev. V soboto prirede oficirji ljubljanske garnizije v restavraciji Zvezde družabni večer, ki se prične ob 21. Vabljeni vsi, ki imajo stalne vstopnice. —H G. Jože Kovač podlegel poškodbam. V ponedeljek smo poročali v težki nesreči, ki se le pripetila v tovarni »Jugo-bntna« v Kranjn, kjer je 251e*ni delavec Jože Kovač padel s stavbnega odra v kotel vrelega škroba in zadobil smrtnonevarne opekline. Vsega opečenega delavca so prepeljali v ljubljansko bolnico. Zdravniki so mu skušali rešiti živlienie, toda vsaka pomoč je bila zaman. Kovač Je v torek ob 14. podlegel strašnim opeklinam. —Ij Nesreča otroka. Drago Novak, sin sprevodnika cestne železnice v Vodmatu, se je včeraj popoldne igral v drvarnici in je padel s kupa drv tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico. Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najceneje pri šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18 Diisseldorfski vampir se kesa Zdaj se mu žrtve smilijo, ko jih je mučil in moril, se mu pa niso Tretji dan senzacijonalne obravnave proti diisseldorfskemu vampirju se je pričel z zasliševanjem prič. Predno so bile zaslišane prve priče, se je pa obrnil predsednik porotnega sodišča na Kiirtena z besedami: »Predno preidemo k zasliševanju prič. bi se rad povrnil na to, kar ste nam povedali včeraj. Svoja grozodejstva ste nam hladnokrvno opisali. Rad bi vedel, če ste se svojih zločinov kesali.« Kurten je prvi hip lovil sapo in požiral sline, slednjič je pa odgovoril: »V dno duše se mi smilijo nesrečne žrtve, posebno pa otrooi. Zdaj sem se docela streznil in obžalujem svoje zločine. Tisk poroča o meni zdaj tako. zdaj zopet drugače. Komedijant nisem. Marsikaj se razume napačno. Potrudil sem se samo, da bi povedal vse jasno in razločno. In vendar se je marsikaj razumelo napačno. Rad bi svoje izjave ponovil m prosim vas, da mi vse verjamete. Verjemite mi, da ne igram komedije. Vse, kar sem storil, iskreno obžalujem. Predsednik: Moje vprašanje se je nanašalo na nekaj drugega. Vedeti sem hotel, če ste se kesali potem, ko ste izvršili svoje zločine. Kurten: Ne, takrat se pa nisem kesal. Potem se je začelo zasliševanje prič. Najprej sta bila zaslišana sodna zdravnika iz Kolna dr. Plempel in prof. Werbeck, ki sta obducirala leta 1913 Ktirtenovo žrtev, malo Kristino Klein. Na podlagi svojega poročila o obdukciji sta izpovedala tudi pred sodiščem in pravila, da sta ugotovila na vratu 91etne deklice, štiri z nožem zadano rane. Na umorjeni deklici sta ugotovila tudi, da jo je morilec oskrunil. Več kriminalnih uradnikov je pravilo, da so bili najdeni na kraju zločina lasje, ki so se ujemali s Kiirtenovimi. Našli so tudi krvav žepni robec z začetnimi črkami P. K. Zanimiva je bila izpoved naslednjih prič, Eden je stanoval v hiši, kjer je bil umor izvršen. Priča opisuje svoje vtise in pravi, da se točno spominja, kako je umorjena deklica ležala. Slišal je krike nesrečnega otroka in pozneje je videl, kako se je obupana mati zgrudila. Druga priča izpove, da je šla baš mimo hiše, ko je stopil iz nje mož, ki se je plaho oziral. Ko ga je dosegel pramen ruči, je brž izginil. Predsednik: Ali ste videli dotičnega moža tako dobro, da ga morete opisati? Priča: Bil je mlad mož v temni obleki. Zagovornik opozori pričo, da je pred porotnim sodiščem v Kolnu, kjer se je zagovarjal kot dozdevni morilec stric Kiirtenove žrtve, izpovedal obtežilno za obtoženca. Zagovorniku se zdi tudi čudno, da more priča izpovedati tako točno zdaj, ko je minilo od usodnih dogodkov že 18 let. Naslednje priče so govorile večinoma o aretaciji Petra Kiirtena. Ljubljanski živilski trg v marcu Poročilo o delovanju mestnega tržnega nadzorstva Izubijana, 16. aprila. Kruhu so zvišali peki ceno, na podlagi uradnih pregledov pa je marca me-prodajalo že 5 .pekov kruh po uradno določena ceni. Uradno se priznava le ceno 4 Din za 1 kg belega in 3.75 Din za 1 kg Osmega kruha. Teža kruha je pri vseh pekih odgovarjala. V kemični pregled v poslan i kruh in moka nista vsebovala neprimernih sestavin. Mesu je ostala cena ista. Znižala pa se je cena masti od 17—18 Din na 16—17 Din m šunki od 28 Din na 22—25 Din. Povpraševanje za suhim mesom Je bilo letos za veliko noč manjše, kakor druga leta, prodalo se je lahko le šunke manjše teže. Na sklep tržnega odseka morajo mešanji vidno izobesiti odredbo o prikladah kosti k mesu. Več mešanje v je blio kaznovanih, ker se niso pokoravali odredbam tržnega urada. Pregledalo se je vse mesnice, opozarjalo na nedostatke, en mesar pa je bil sodnijsko kaznovan ,ker ni imel označenim cen za meso. Divjačine ni bilo, le koncem meseca se je prodalo okoli 50 malih rac po 10 Din. Rib bi se prodalo več, da so cenejše in »e zlasti kan z um morskih veča. Krivda, da so morske ribe primeroma drage, obstoja radi neugodnega transporta Ln pomladanskih viharjev na morju. Rib sladkih vod je bilo malo, mnogo pa se je prodalo karpov po 20 Din kg. Polži so se prodajala 5—6 komadov za 1 Din. Žabe pa po 0.25—0.50 p komad. Mleko se je pregledalo na vseh mitnicah in na kolodrvorih. Odvzelo se je 57 vaorcev in jih dalo preiskati. Od teh je bilo 11 vzorcev slabih večinoma radi onesnaženja, pa tudi radi posnemanja atn za-litja z vodo. 4 prodajalce se je radi po-tvorbe ovadilo sodišču. Mleka je bilo dovolj tudi za velikonočne praznike in se cena ni dvignila. Mlečnih izdelko v in sira je bilo v izohiljoi. Cena kuhanega masla je padla od 32 na 30 Din in čajnega od 46 Dim na 40 Din. Sir je obdržal ceno 24 Din. Povpraševanje ije veliko. Medu je bilo na trgu v zadostni koii-čini in je bila cena zanj 16—IS Din. Od vsake vrste se je vposlal vzorec v kemični pregled. Sadja je bilo domačega malo ter so se prodajala le jabolka, ki so pa bila Izbrana. Cena 8—12 Din. Toliko več pa se je letos prodalo pomaranč, katerih se je pokupilo zelo veliko. Cena je bila 9 Din za kg. Sočdvja Je bilo dovolj on primeroma zelo poceni. Karfijola se je prodajala po 5—6 Din. Gdavnata solata 8—9 Din. Novine v marcu so bile: artičoke, grah v stroč-ju, finoke, glavnata mehka solata ter domača berivka. Manjkalo je regrata radi mrzlih dni. Regrat (je postal zelo priljubljen pri Ljubljančanih kot solata, radi svojih zdravilnih snovi. Kislega zelja je bilo dovolj in sicer kmetskoga po 3 Din kg. Perutnina, Kokoši in petelinov je bilo dovolj, piščancev še ni bil-o na trgu. Povpraševanje je veliko. Bolje so se prodajali mladi golobi. Jajca so se pocenila komad po 0.75 do 1 Din. Povpraševanje majhno radi preobilice blaga. Velikonočnih butar i c za cvetno nedeljo se je prodalo 8000 komadov. Povpraševanje je bilo zelo veliko. Sadik sadnega drevja se je pripeljalo vseh vrst. Glasom sklepa tržnega odseka morajo biti etikiirane po skupinah ter korenine zavarovane. Prepovedalo se je prodajati vrtnice in semena eksotičnih rož po nepoklicanih. Oljke so prodajala dobrodelna dru-•štva v korist revežem ter se je prodajo po drugih omejilo. Pregledalo se je vse mesnice in pekarije ter prodajalne radi prepovedi zavijanja življenjskih potrebščin v makulatura i papir. Nedostatke se je grajalo 'n zahtevalo, da se uporablja le čist papir. V kemični pregled se je vpo-slalo 68 vzorcev mleka, mlečnih izdelkov in medu. Vzorci so bili po večini dobri, kisla smetana pa je bila slaba radi premajhne vsebine maščobe. Nedostatek se bo odpravilo s tem, da bodo morali vsi plačati visoke pregledne stroške. Tržni odsek je imel eno sejo, na kateri je razpravljal o vseh aktualnih zadevah trga, zlasti o dodelitvi prostorov, o določanju cen vseh najvažnejših življenjskih potrebščin. Nabralo se je 15.678 Din tržnine in 5768 Din prostorne, kazni so znašale 100 Din. Glasom statistike mestnega tržnega nadzorstva v Zagrebu za mesec februar prednjači Ljubljana glede nizkih cen drugim mestom. V nekaterih postavkah se zdi, da Ld-ubijana zaostaja glede nizkih cen za dragimi mesti, je pa treba pri tem upoštevati, da je blago kvalitativno mnogo boljše ter ima iz naravnega razloga zato višjo nakupno kakor tudi prodajno ceno. Opaža se to pri mesu, zlasti pri teletini, govedini Ln slanini, ki se zadnja po drugih krajih prodaja s kožo vred, pri nas pa brez kože. Visoko stopnjo pa zavzemata mleko in krompir ter je posebno postavka o mleku visoka. Mleko je dražje, nego drugje, ko se vendar pri nas vsa mestna okolica bavi z mlekarstvom, ki Je zlasti močno razvito po deželi Ln bi bilo zato lahko mleko najcenejše. Iz Celja —c Gostovanje ljubljanske drame v Celju. V torek 21. t. m. ob 20. bo gostovala ljubljanska drama v mestnem gledališču z Leon id a Andrejeva .»Mladoletjeni«. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Gori-čar St Lesikovšek. Gledališka uprava sporoča, da morajo vsi, ki imajo gledališke vstopnice abonirane v predprodaji vstopnice najkasneje do drevi dvigniti, ker se dalje ne more na prav nikogar čakati. Kupljene vstopnice se v predprodaji, pa tudi pri gledališki blagajni ne vzamejo več nazaj. Zanimanje za predstavo >Mladolet-je< je tako veliko, da se ne more za nesigurne abonente čakati, publiko, ki prihaja po vstopnice, pa zavračati. Koncert ge. Pavle Lrovšetove in njene hčerke gdč. Majde bo v soboto dne 18. aprila v Ljudskem domu. 5709 —c Opozorilo davkoplačevalcem . Mestno načelstvo v Celju razglasa: V smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih in tozadevnega (pravilnika je zapadel 1. aprila v plačilo drugi četrtletni obrok zgra-darine, pridobnine, rentnine družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnice. Vplačajte torej četrtletne obroke nemudoma ali vsaj najkasneje do 15. maja, da se izognete zamudnim obresti m, kakor tudi eksekuciji, ki bo uvedena po 15. maju. Dostavek za davkoobve-zance, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi opravljenega p ioni. '-va četrtina zapade v plačilo 30. u u. Stran 4 >SL0VEN8KT NAROD«, dne 16. aprila 1981 ^tev 85 Aleksander J ako vije v: 6. Minila sta dva tedna. Ves ta čas se Zeljonin ni bril. Oči so bile videti dvakrat večje — tako velike so se zdele v primeri z upadlim obrazom. Lične kosti so kakor vogali molele iz goščave neobritih ščetin. Zgodilo se je včasih, da je cele dneve ležaJ nepremično na postelji in če je pred večerom prišla Zinaida Lvovna, je morala dolgo čakati, pTeden je Zeljonin vstal in se oblekel. Zanemarjal je službo in delo. Skoraj vsak dan je hodil k preiskovalnemu sodniku. — Vedeti hočem, kdo jo je zastrupil in kdo je ta neznani mi G. Tako je izjavil sodniku. In sodnik ga je na široko izpraševal o vseh znancih, ne samo o moških, temveč tudi o ženskah, ter o njih opravilu. Zeljonin je moral Zinaidi Lvovni povedati vse, o čimer je govoril sodnik. Preiskava jo je silno zanimala. Toda med njima je stala stena nejasnosti in, kar je bilo glavno, njegova nejevolja. Samo enkrat sta se odkrito porazgovo-rila. — Toda, Vladimir Petrovič, ne obupajte vendar Vsaka stvar ima svoje meje ... Kar poglejte se, saj niti samemu sebi niste več podobni. To se ve. Vera Jevgenjevna je bila idealna žena. toda ... — Molčite, prosim vas! — jo je srdito prekinil Zeljonin. — Vse žene so idealne, da bi jih hudič vzel! — O, o! — se je začudila Zinaida Lvovna. — Kaj vam pa je? Na koga to meri? — Idealna žena! — Zeljonin se Je zlobno zakrohotal. — Ali pa veste, kaj so pri tej idealni ženi našli v torbici? Drhteč od jeze in užaljenega ponosa ji je povedal vse o pisemcu in o tajin-stvenem G, čeravno ga je bil sodnik neštetokrat prosil, naj tega ne pripoveduje nikomur, dokler traja preiskava. Zinaida Lvovna je bila ganjena. Sedela je vsa bleda in podbradek se ji je tresel. Naposled ni mogla več vzdržati m je zaplakala. —Vera, Vera! — je dejala tegobno. — Kako nad verjamem? Vas da je varala? Kako je bik) to podlo! Z robcem si je obrisala oči. Zerjo-nina je njeno sočutje ganilo. — Vi pa pravite — idealna žena. — Kaj sem mar vedela? — Vi ste bili njena najboljša prijateljica, ali vam ni nikoli pripovedovala o svojih pustolovščinah? — Kaj pa mislite? Kako naj bi mi mogla to povedati? — In vi sami niste ničesar zapazili? — Kako bi dejala... Nekoč sem nekoliko posumila, pa sem si to misel takoj izbila iz glave ... — A-a, torej je vendarle nekaj bilo? — Ne vem, če je bilo kaj, toda dvakrat sem jo videla na ulici z moškim. Oba sta se smejala in obraz jima je žarel ko zaljubljencema! — Ko zaljubljencema? Aha, evo, idealna žena! Razburjeno je pričel stopicati po sobi in mrmral: — Kako neumni smo mi moški, ki tako brezpogojno verjamemo svojim ženam. — Toda, kdo je neki ta tajinstveui G? — Preiskovalni sodnik je napel vse sile, da ga izsledi. — Najbrž jo je tudi okradel. Kaj ji ni nekaj zmanjkalo? — Da, ura je izginila in denar. Toda mogoče je, da je vse to izginilo v bolnišnici. — In nikogar ne sumijo? — Največja sumnja je padla — name. Sodnik me je že štirikrat zaslišal. —Štirikrat? Pomislite, mene je rudi klical k sebi in me izpraševal o vas in o tem, če se nista mogoče prepirala. Zasmejala se je. — Uverila sem ga, da ste idealen mož. 7. Otopel in izčrpan od srda je Zeljonin preživel te dni, ne da bi vedel, kaj se prav za prav godi okoli njejra. Za- nemaril je vse svoje posle. Ali pa tudi more človek delati, če ga tare bol, ki ji ni enake? Podnevi se je ko prej po cele ure valjal po nepostlani postelji in gledal v strop. Od mržnje in jeze je bal že ves utrujen. Na pomoč je klical razum in spomin. Od stvarjenja sveta varajo žene svoje može, možje pa žene. Mali otroci vedo, da je pramati Eva varala Adama s kačo (ker drugih moških ni bilo) in da tu prav za prav niso bila vzrok jabolka... In ali mar ne temelje vsi genialni romani svetovnih pisateljev na enem in istem: žena vara moža? Ti torej nisi ne prvi ne poslednji... — Toda... Jaz sem vendar veroval. Brezpogojno sem veroval... — Ali drugi, možje mar niso verovali?... Ali niso tudi oni ljubili? Nekje v najtemnejši globini svojega bitja je mislil o sebi, — on da je poseben, edinstven m da bi napram njemu ne smela biti verolomna... Toda, kaj naj stori, če je tu dejstvo, strašno dejstvo: — Poljubljam tvojo brada-vičico-zvezdico. Zinaida Lvovna je zmerom po službi prihajala k njemu. Pospravljala mu je sobo in ga bodrila: — Ni vam treba tako obupava«: Njej edini je Zeljonin zaupal tajnost svoje tuge. — Lažje bi prenesel Verino smrt, ko to, da se mi je izneverila. Tu pa je bilo hkratu, smrt in nezvestoba. — Kaj hočemo? Bodite možati in skušajte se čim prej pomiriti. Zinaida Lvovna je o tem (o smrti in nezvestobi) govorila s tako navadnim glasom, tako enostavno, da se je Zeljo-ninu včasih zazdelo, kakor da se vobče ne bi bilo zgodilo nič posebnega. Toda samo včasih, za kratke minute — potem pa spet srd, bol, topost. Vendar pa je zmerom čakal na to — čeprav neresnično — uteho. Postala mu je potrebna ko pijancu čašica žganja. Zinaida Lvovna je prihajala zmerom lepo oblečena, si pripasala predpasnik, obrobljen s čipkami, in kakor prava sobarica čistila, pometala in z ljubeznijo prekladala vsako stvar. Ka- kor bi lepa igralka igrala svojo vlogo.. I Zeljonin je nejevoljno sledil kretnjam njenih rok in gledal, kako prestopa z enega mesta na drugo. Navadil se je bil že njenih posetov, čakal je nanje — odbilo je pet in ona je prišla. Kar nejevoljen je bil, če je zakasnila. V torek, — to je bilo že tretji teden — ni prišla ni ob petih ni ob šestih in vobče ni prišla. — Seveda, kaj sem ji prav za prav jaz? Spomnil se je, kako mu je Zinaida Lvovna pred tremi leti nekoč iznenada odkrila svojo ljubezen. Toda to je bilo pred tremi leti. Koliko vode je že preteklo od takrat! Meniška republika V Informativni knjigi dr. G. A. Far-maleidisa »Sodobna Grčija«, je tudi poglavje o verskih in cerkvenih razmerah. V Grčiji je 290 samostanov, v katerih prebiva 3872 menihov. Najzanimivejši so samostani na gori Athos. Ta gora, znana tudi pod imenom Ajion Oros, kar pomeni sveta gora, je visoka 1953 m in ima na vrhu meniško republiko, v kateri je 20 utrjenih bizantinskih samostanov — mesta, 17 je grških, 3 si pa dele Srbi, Rusi in Bolgari. Samostani so kot rečeno utrjeni, obdaja jih debelo zidovje in na prvi pogled bi človek mislil, da vidi pred seboj pravo srednjeveško trdnjavo. V samostanih pa so krasne cerkve, okrašene z najlepšimi slikami, knjižnice so polne bizantinskih rokopisov, saj je v njih 17.000 kodeksov, med njimi 3552 pergament-nih. Menihi žive strogo ločeno od zunanjega, posebno pa ženskega sveta in imajo dovolj časa. pa tudi energije, da se ukvarjajo z znanostjo in umetnostjo. Na gori Athos pa najdemo rudi živo sliko srednjeveškega grškega cerkvenega življenja. Teh 20 samostanov tvori neodvisno meniško občino ali nekakšno republiko, ki jo upravlja 20-članska »zbornica« odnosno zastopstvo samostanov z zakonodajno, izvršilno in sodno močjo. V cerkvenem pogledu je občina odvisna od carigrajskega patrijarhata, ne pa od cerkve grške države. Chicago Po ljudskem šietju. ki je bilo lani 1. aprila, šteje Chicago 7«i.i h,o* prebivalcev in je četrto največje mesto n;i svetu. 2e pred vojno je veljalo po Številu Čehov za drugo češko mesto takoj za Prago, zdaj pa tekmuje z Urnom, če ga ni že prekosilo. V Chica-gu izhajajo štirje češkoslovaški dnevniki ter več tednikov in mesečnikov. Čehosiovaki imajo v mestu več bank in mnogo društev. Seveda pa Chicago ni bilo vedno tako veliko, kakor je sdaj. Tudi na tem mestu se je pokazalo, kaj pomeni tempo ameriškega življenja. Pred 100 leti je bilo Chicago -e vas, v kateri je prebivalo celih 70 prebivalcev. Leta 1850 je bilo Chicago že mesto in štelo je 30.000 prebivalcev. Leta 1900 je pa štelo Chicago že 1 milijon 699 000 prebivaleevč V zadnjih 30 letih je torej mesto neverjetno naglo napredovalo. Pred 20 leti je zavzemalo mesto 500 km2 prostora, zdaj ga pa zavzema že nad 1000- Chicago je največje prometno križišče na svetu, za Newyorkom in Londonom največje trgovsko mesto in za Filadel-fijo mesto, v katerem se največ izdeluje. Tovarn je v Chicagu okrog 15000. Od leta 1875 je Chicago sedež svetovne žitne trgovine in na chicaški blagovni borzi se določajo cene žitu za ves svet. V Chicagu se izdeluje največ železa in jekla na svetu in tudi največ železniških vagonov (Pullina-novih) gre iz tega mesta po vsem svetu. Chicago ima pa med vsemi velemesti tudi največ banditov. Čuden najemnik. — Tu je vaša soba, gospod. In kdaj naj vas zbudim? — Kadar bom ležal doma, me sploh ni treba zbuditi. Će bom pa ležal na stopnicah, me zbudite takoj, čim me najdete. Pri zobozdravniku. — Gospod doktor, zdrav zob ste mi izpulili. — Bodite veseli, da je zunaj, predno je vam začel gnili kakor tale sosedni. ZA LEPE SPOMLADANSKE DNI JAMO PLATNENA OBUIC0 Vrsta 4542-05 Te smo za Vaše otroke priredili s podpetnikom. Najdovr-šenejši so is lahki. Zlasti lepo pristojajo belim oblekam. Vrsta 4232-37 Otroški platneni čevlji bele, rjave in črne barve. Ob soln-čhih dneh najprimernejša obutev za otroke. Vrsta 4235-37 Lahki ln posebno udobni platneni čevlji sive barve s trpežnim gumastim podplatom, moški in ženski Din Vrsta 1137-7 B Moški platneni polčevlji s trpežnim gumastim podplatom in peto. Nepogojno potrebni za bele obleke. T^aJiki 90, nogi ugodni, izdrže dolgo. Vrsta 1195-03 Okusni in lahki platneni čevlji iz belega ripsa in tako dovršenega kroja, da bodo zadovoljili tudi dame največjega okusa. Vrsta 2145-09 Te smo priredili preprosto okrašene, z gumastim podplatom, z vložkom in nizkim podpetnikom, ki povečuje udobnost. Ur. 214. Za male prince in princeske aajmodernejši vozički v zalogi pri JOSIP K VEDER Krekov trg 10 AKVIZITERJE za privatne odjemalce išče denarni zavod. Ponudbe solidnih gospodov prosimo pod šifro »Osigurana štednja« 44/L na upr. Slovenskega Naroda«. RAZPIS POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI razpisuje oddajo kleparskih del za palačo ob Gajevi ulici. Potrebni podatki se dobe od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 30.—. Zapečatene in pravilno sestavi jene ponudbe je vložiti do 22. aprila do pol 12. ure dopoldne pri podpisanem zavodu* POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANL URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKIZ, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15. 1345 VOLNO za modroce zelo poceni razprodaja Sega, Cankarjevo nabrežje 5/L 1326 Gostilničarjem in privatnikom nudim krogle (liguum santum) kakor tudi kegle za kegljišče in balinanje po najnižjih cenah Lovrenčič Viktor strugar Ljubljana, Zalokarieva ul. 13 Deske. trame. letve raznih dimenzij za stavbe, ograje ln pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija", d« z o. z«, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—95 Likanje moške ali damske obleke Din 18.— obračanje Din 300.-- Garderobo najhitreje zlika, kemično sčisti in posije (vstavi novo podlogo) WALLET EX-PBES, STARI TRG 19. — Na željo se obleka kemično ščisti in pošlje v 24 urah. Na likanje se lahko počaka. Po obleko se pride na dom. — Na deželo se pošlje z obratno pošto. 1352 Čopiče vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG ŠTEV. 8 (poleg kino Matice) KONJ NONIUS 4 leta star, zelo lep, dobro uvožen ln jahan, poceni naprodaj na gradu Volčji potok, pošta Radomlje. 1350 HOTEL Z GOSTILNO dobro idoč, renomiran obrat, na glavnem trgu poleg cerkve prometnega s reškega mesta v Hrvatskem Zagorju, naprodaj, kompletno opremljen, z večletno najemninsko pogodbo proti zelo nizki najemnini radi smrti lastnika za Din 70.000. Gostil-ničarska poslovnica Pavleković M. S., Zagreb, Ilica 146/1. 1348 NA BLEDU želim službo natakarice ali sobarice. Sem vsestransko zmožna. Pojasnila daje Mici Hren, pošta Stična, Dolenjsko. 1349 GOSPA izvežbana v trgovini in pisarni, išče zaposlitve. Cenjene ponudbe pod »Pametna/1346« na upr, 2.Slov. Naroda«. OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Poizve se v trgovini: Sredina 11, Prule. Elitni kino Matica Telefon 2124. Sot/rtufvjo! ikrutcuot Thumg Hibe Bressa/& Vsa Ljubljana se smeje od srca in vsi priznavajo, da je to najboljši govoreči film te sezone! Oglejte si ga še Vi! Predstave ob 4*« 7« in 9. uri zvečer! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. i Urejuje Josip Zupančič. — Za >Marodno tiskarno« Fran Jeseraek. — Za upravo ln inseratni del usta: Oton Cnristof. — Val v LJubljani.