lil fievflKi. l umonL • nato. 23. septembra uot XLI. leto. dan avećsr ifltnnUn tiaa«lje bi pravnika tet valja po ptjftu prajeman aa g, s* pol leta 22 K, za Satrt ista $ K aa s* masti iK Kdar hodi sam poni, placa 0» atf« )fl K- s- Hi aaročbo nh žataslafcaaj ya*fcqalvs naročnina aa na oainu - Sa - gspisi naj aa ianrolt franke ra& — Bezeasal m a« vračaj*. - a vsa lato 35 K, aa pol lata 13 K, aa čttrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|aM|aao s pošiljanjem na dom za vse leto leto22K,aapolle4allK,BB eatrt lata 6 K 50 h, aa ati mesec 1 K 90 h. — Za Meaaello cdo leto 28 K. Za mm druga detel« in I ■ ari k« aa plačuje od petarcatopaa patlt Hita po 14 h, če se oananlla tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovih slišali it 1 — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklassaeije, omianila, t \. administrativne stvari. ?«£a*itv* teleta* it M. SPMftamnad številka po ti II UftraTBlitTS telefon št. 85« gen] in žveplo nad slovensko LluBijano. Zdaj je prilika, spoznati nemško asopisje v Avstriji. Znana stvar je, |a je to nemško časopisje korumpirano in podkupljivo. Kakor cestna lačuera je to časopisje na razpolaganje vsakemu, kdor je plača. Pa tudi iiifamno je in podlo, polno strupenega sovraštva do Slovanov in pravi zrnz tiste brezmejne hudobnosti, vsled katere je nemški narod najbolj sovražen na svetn. Kar piše to nemško časopisje v zadnjih dnevih o Ljubljni, to smrdi ilo neba. Laž se gomili nad lažjo, podlost nad podlostjo. Vsi nemški listi brez izjeme, liberalni in klerikalni, tekmujejo, kdo bo nesramne j še lagal ter infnnuiejši laži izmišljal * Vsa Ljubljana ve. kaj se je zgodilo. Toda resnica ne govori v prid Nemcem in nemškntarjein in zato jo nemški listi pačijo in otenmnjejo. Največja vseh ini'amij. ki kroži po nemških cunjah je gotovo poročilo o vzrokih streljanju vsled katerega sta bila dva človeka ubita in sedem smrtno ranjenih. Povsod se čita, da je bilo vojaštvo napadeno s kamni, da so bili vojaki ranjeni in da so na to izstrelili salvo. Infernalnejše laži si ni mogoče izmisliti. Nad vsak dvom vzvišene priče potrjujejo, da ni nihee kamenja metal, da torej tudi nihče ni mogel ranjen biti. T© je dokazano tako jasno kakor beli dan. Toda — treba je lagati in izmišljati in lam i je. da se operejo prizadeti vojaki. Zato laž-njiva troitev, da se je metalo kamenje, zato laž, da je vojaštvo izstrelilo salvo. Ni bilo salve. Posamezno so streljali. Bilo je kakor na brakadi. Vemo, da izvirajo vse te infamije od kazinske svojati in vemo, da je tako lagal tudi dr. Eger nemškim ministrom. Za to se bo delal obračun v deželnem zboru in v državnem zboru. Uspeh teh sistematičnih ini'amij je očiten. Po nemških listih je čitati, da je nekdo, ki natančno pozna mnenje vojnega ministra povedal, da smatra vojno ministrstvo postopanje poročnika Maver j a za popolnoma korektno. Kar verjeti ne moremo, da je to resnično, kajti to hi kričalo do neha, če je vojni minister takega mnenja, potem je bil nalagati in prevaran, na vsak način pa bo poklican na odgovor za take izjave, ki bi jejo resnici \ obraz. Ravno taka grozovita je laž, da v Ljubljani noben Nemec ni varen življenja. V vseh teh burnih dneh se ni niti enemu Nemcu en sam las skrivil. Dočini so bili Slovenci že našte-tokrat v Celju in v Mariboru, v Gorici in v Trstu, v Celovcu in v Brežicah telesno napadeni in od nemških banditov pobiti s koli in klani z noži, ne da bi se državna oblast za to zmenila, se ni v Ljubljani nihče niti enega Nemca telesno dotaknil, vziie vsem nesramnim žalitvam in provo-kacijam. ki so si jih dovoljevali. In zdaj pisarijo kazinski obrekovalei, da Nemec ni varen svojega življenja v Ljubljani. Tudi osrednja vlada postopa tako, kakor bi bila v službi ljubljanskih kazinotov. Komunike, ki ga je izdala, pomeni obsodbo deželnega predsednika barona Sehwarzr.. Osrednjii vlada obsoja Sch\varza,a ne, ker je vzel policijsko oblast županu in poklical vojaštvo, ki je poklical vojaštvo, ki je potem brez vzroka dva nedolžna človeka ustrelilo, sedem nedolžnih ljudi smrtno ranilo in mnogo drugih poškodovalo, marveč obsoja ga, ker je županu povrnil policijsko oblast, tistemu županu, ki je .potem takoj napravil red in mir. Ali osrednji vladi mar ni všeč, da je nastal zopet mir, ali ji mar ni dovolj, da je bilo prelito tolike Človeške, toliko nedolžne krvi? Ali se mar osrednji vladi zdi. tla se je še premalo streljalo, ali pa je tako zaslepljena da ne uvideva, da je samo župan v stanu ohraniti-ostali mir in redJ Skoro bi rekli, da vladi ni prav, da je nastal mir in red, vsaj ministra Pradeja izjave so prav take, kakor bi ta nemški minister - rojak imel namen, skaliti mir in red. Kar zahteva Prade, že ni več resno in samo ministrski značaj Pradejev daje tem zahtevam resen pomen. Kako more cesarjev svetovalec Prade tako nastopiti, to je drugo vprašanje in na to se ne bo molčalo. Kakor se vidi. se je združilo vse kar leze in gre po nemški in kliče ogenj in žveplo nad Ljubljano. Ni pa treba, da bi nas to plašilo. Pogumnega srca naprej v delu za pravično slovensko stvar._ Deželni zbori. Gradec, 22. septembra. Deželnemu zboru se je predložil danes proračun za leto 1909., ki izkazuje potrebščin :> 1,04:L4:?(i K, pokritja 17,132.082 K. potemtakem primanjkljaja 13,911.254 K. Došle peticije so se izročile pristojnim odsekom. Posl. dr. P 1 o j je utemeljeval predlog sloven. poslancev glede regulacije Drave do Središča. Predlog se je izročil deželnemu kulturnemu odseku. Gorica, 22. septembra. Danes se je otvoril goriški deželni zbor. Namestnik je imel nemški (!) in slovenski nagovor. Namestnik je nagla-šal, da se sestane deželni zbor v važnem trenotku, ko ima vlada pripravljen obsežen program za gospodarsko povzdigo dežele. — Nato je deželni glavar storil slovesno zaobljubo ter razvijal v daljšem govoru svoj program. L i d c , 22. septembra. Poslanec Bauerle je predlagal, naj z ozirom na nasilstva proti Nemcem (!) v mešo-vitih okrajih vlada predloži državnemu zboru zakonski načrt za ureditev odškodninske dolžnosti. (Kaj pa za nasilstva proti Slovencem v Ptuju, Celju in Mariboru?) Ogrski državni zbor. 15 n d 1 m ] e š t a, 22. septembra. Danes se je (tvorilo zasedanje ogrskega parlamenta. Navzočih je bilo tudi precej hrvaških delegatov. Volitve v delegacije so se odložile na jutrišnjo sejo. Ministrski predsednik dr. Wekerle je v daljšem govoru razlagal m utemeljeval proračun za leto 1901). Pioračnn izkazuje izdatkov 1.555.729.907 kron in dohodkov 1.555,777.976 K, potemtakem 48.069 kron primanjkljaja. Redni dohodki so se zvišali za 110 milijonov, redni izdatki pa za 21, ._> milijona kron. Med izdatki je za investicije milijona kron. Proračun :v<\ šolstvo se je zvišal za 8 milijonov kron. Proračun se je izročil finančnemu odsekn. Novi srbski patrijarh. Kari o A' e c , 22. septembra. Pri današnji volitvi v cerkvenem kongresu je bil izvoljen za patrijarha škof B o g d a n o v i č z o9 glasovi izmed 68 oddanih glasov. Škof Niko lić je dobil 25 glasov. V sandžaku Novi pazar se nekaj pripravlja. Sarajevo, 22. septembra. Rodbine avstrijskih častnikov in podčastnikov vseh posadk v Sandžaku in ob vzhodnji meji Bosne so dobile ukaz, da odpotujejo. Prvi transport, 27 žen in otrok, je prispel včeraj Zvečer V Sarajevo. Iz Sarajeva je odšla kolona 40 vojaških voz, da odpeljejo vojaške rodbine, ki niso ob železnici. D n n a i , 22. septembra. V vojaški li k rogi b zatrjujejo, da morajo vojaške rodbin«' oditi iz Sandžaka za- radi nerazjašnjenih razmer na Turškem in na Balkanu sploh. To se je zgodilo vsled previdnosti, ker država nima v Sandžaku na razpolago sredstev, da bi pri vsakojaki porabi vojaštva priskrbela potrebno varstvo ženam in otrokom. Sicer pa se je tudi po okupaciji Bosne in Hercegovine častnikom prepovedalo jemati seboj žene in otroke. Proračun bolgarskega naučnoga ministrstva. Sofija, 22. seplembra. Za leto 1909. se proračun naučnega ministra poveča za 200.00*1 frankov. Ministrstvo namreč nan erava zvišati plače sodnikom /a 25 do 30 frankov na mesec. Bolgarsko-turški konflikt. So f i j a , 22. septembra. Časopisje piše zelo bojevit: ter naglasa, da Bolgarija pravzaprav ni odvisna država od Turčije, temne bolj suverena kakor Turčija sama. Časopisi pozivajo, naj se Bolgarija tudi ofici-alno proglasi za neodvisno, da se ne pripete več slična preziranja v Carigradu, kakor so se zgodila bolgarskemu zastopniku Gešrvu. Carigrad 22. septembra. Bolgarska vlada je zajedla s polkom vojaštva 310 km dolge, orijentsko železnico. To je turško vlado in vse in-teresovane kroge vznemirilo, dasi bolgarska vlada zagol\\ija, da ostanejo pravice dražbe orijentske železnice nedotaknjene ter je zasedla železnico le zaradi štrajka, da varuje promet. Temu zagon \ ilu pa v ta-rigradu ne verujejo, temuč se splošno govori, da je Bolgarija to storila le iz političnih nagibov zaradi dogodka z Gešovom. Bolgarija baje hoče železničarski »itrajl. izkoristiti za ureditev tega konflikta. Interparlamentarna konferenca o Bosni in Hercegovini. B e r o 1 i n, 22. septembra. Pred-sedništvo srbske narodne organizacije za Bosno in Hercegovino je poslalo predsedniku hm rpnrlamentar-ne konference >Vdečo brzojavko v francoskem jeziku: »Pred 30 leti so evropski diplom.iti. zbrani na kongresu v Berolinu, odločili o usodi Bosne in Hercegovine Srbska narodna organizacija pozdravlja sedaj parlamentarce zbrane v Berolinu, obžaluje, da prebivalstvo Bosne in Hercegovine edino v Evropi nima še te sreče, da bi moglo svoje zastopnike poslati na interparlamentarno konferenco.« Brzojavko je podpisal predsednik srbski narodne organiza-zije, Dušan Vasiljevič. Odmevi ljubljanskih dogodkov v Trstu. Ves dan je v ponedeljek vrelo v tržaških Slovencih radi krvavih dogodkov, ki so se dar prej vršili v Ljubljani. Na večer se ie bilo zbralo pred »Narodnim dom.m« mnogo stotin slovenskih de'avcev in trebalo je vse zgovornosti državnega poslanca dr. Rvbafa, da jih je pomiril in jim ubranil, da nis > šli demonstrirat pred hiš*> nemškega »Turnvereina«, v ulico Coroneo. Dali so se pa umiriti le pod pogojeni, d: skliče politično društvo »Ed-Nost« protestni shod in da se še včeiai v ji lro razobesi na »Narodnem domu« zafetava na pol droga- No, poli lično društvo »Edinost« ni moglo -klic;/4i shoda že za včeraj, ker mora — seveda — sklicanje shoda sklenit* društveni odbor r seji in se je ta s?ja vršila šele snoči. Vendar se je pa protestni shod vršil. Sklicala ga je »Narodua delavska organizacija«, to še tak-, mlado, a vendar ze tako krepko in agilno društvo. Ta shod se je vršil snoči v prostorih »Narodne delavske o i anizacije«, in ti prostori so bil: nat.rčeno polni. Za predsedniško mizo Je bila razvita modra zastava ^>N?r odne delavske organizacije«, a na je bil v znak žalovanja pripet črn liak; istotako so bile v črnem ix>vite vse plinove svetilke v društvenih prostorih. Na shodu so govorili pieusednik »Narodne delavske organ, aeije« dr. Josip M a n d i č , >odpr« cisednik Jaklič, dr. R v b :\ f m še drugi govorniki. Vsi so tolažili ogorčene ljudi in jim polagali na srce, naj nikar ne prirejajo nikakih pouličnih demonstracij. — Posebn . lepo je povedal tovariš Jaklič. Rekel je, da tržaški Slovenci ne smej O v Trstu demonstrirati proti Nen-cm, ker v Trstu sploh Nemcev ne -me biti; če se pa demonstrira proti njim, se b tem 1( svetu pokaže, da so vendar res tu. ►Ce bi jim mi razbili par šip — je dejal — bi bilo to za nas korak nazaj: do sedaj neznani tržaški Nemci, bi takoj postali slavni; mi jim pa ne sinemo delati reklame, mi jim ne smemo pomagati do slave!« — Med drugimi govorniki je govoril tudi neki član »Šišenskega Sokola«. Udeleženci shoda so bili skrajno razburjeni tt r so z raznimi vzkliki dajali izraza svojemu ogorčenju. — Proti LISTEK. Nekoliko komentarja k cerkvenim govorom naše duhovščine. L . . . ič. (Dalje.) Kaka pa je izobrazba v semenišča. Kar se uče, uče se vse čisto enostransko; na vse morajo semenišeni-*i gledati skozi dogmatična očala. Pitajo jih s samimi dogmami, zaprte Hpajo kakor ujetnike. Tak semen i š. uik sploh ne sme ničesar drugega čitati kot take stvari, katere odobri škofova cenzura. On ne sme imeti o Pravi vedi niti pojma. Zato pa vidijo, da jezuitje sami zahtevajo, naj odstrani teologične fakultete z Tseučilišč, ker se boje, da bi se taki slušatelji bogoslovja ne »zastrupili« s svobodno vedo, katero se goji po univerzah.. Višji cerkveni dostojan-Jfreniki se sploh boje izobraženih •krikov, ker se boje modernistov. Jagodi se celo, da kak škof kakemu D01J nadarjenemu semeniščniku sam ^♦tuje, da naj rajši zapusti semen i-***** ter naj kot ekslemenatar deluje 2a katoliško stvar. — Sploh si dan- danes hijerarhija zelo rada najemi laike, da delujejo za njeno politiko. In na svetu je še vedno dovolj takih ljudi, ki prodajo za materialni dobiček svoje prepričanje. Hijerarhija tudi prav nič ne upošteva nravne inferiornosti in kompromitiranosti raznih individijev, ki se zatekajo v njeno naročje. — Da se povrnem zopet k izobrazbi duhovščine, pripomnim, da je naravnost smešno, da se bogoslovci, ki nimajo niti pojma o vedi, svetu, življenju, smatrajo za akademike. Ako analiziramo še nekoliko bolj detajlirano izobrazbo duhovščine pri nas, vidimo, da obstoji »Splošna« izobrazba naše duhovščine v tem, da predela dr. Kreka »Krščanski socializem«, ali bolje »Socialne zmote«. S tako socialno modrostjo se pač samo gorenjskemu kmetu more imponirati. K »splošni« izobrazbi naše duhovščine spada še čitanje klerikalnih listov in igranje taroka. Večina dnhovnikovr se vda, ko pride v prakso, duševni letargiji in o nizki stopinji izobrazbe mnogih duhovnikov priča že njihova fiziognomija. Precej duhovnikov se dobi, ki glede izobrazbe ne prekašajo dosti tistih nekdanjih svojih potujočih duhovnih sobratov, ki niso znali mnogo več kot citati mašo; hodili so namreč iz kraja v kraj in kakor najame dandanes gospodar pastirja, da mu pase živino, tako so najeli prebivalci kakega kraja takega po svetu se poti-kajočega duhovnika, da jim je bral mašo. Duhovniki nimajo potrebne srednje splošne izobrazbe, niti potrebnih življenskih izkušenj, ker so bili nasilno iztrgani iz življenja. Zato pa nimbus duhovniške učenosti hitro izgine, kjer se masa izobrazi. To pa tudi občutno zmanjša avtoriteto duhovnikov. Vsled tega pa je iz stališča duhovščine čisto razumljivo, zakaj so duhovniki sovražniki prave ljudske izobrazbe. To bi bili nekateri globlji vzroki, zakaj je hierarhija proti vedi zlasti pa proti popularizaciji vede, naj se že pojavi kakorkoli. Tako vidimo tudi pri nas, kako deluje duhovščina n. pr. proti ustanavljanju ljudskih knjižnic od strani naprednih ljudi. Ljudske knjižnice imajo namen širiti izobrazbo med najširše ljudske mase. Da duhovščina nastopa energično proti temu gibanju, nam mora biti sedaj po našem razmotri van j u pač razumljivo. Sicer tudi klerikalci »delujejo« za »ljudsko izobrazbo« po svojih društvih. Toda to so društva, ki zaslužijo po vsej pravici ime duševnih klavnic. Tam se ubija ljudem razum. Hujska se jih, meče se jim v oči pesek, da bi ne videli, kje sije solne e prave izobrazbe. Rezultat tega kleri- kalnega »izobraževalnega delovanja« se že kaže: podivjanost, nestrpnost; pri klerikalcih govori kamenje in |>oleno. Klerikalci ustanavlja jo tudi svoje knjižnice. Vse, kar ima v naši literaturi kaj vrednosti, je pisano v protiklerikalnem duhu, če je tudi morda avtor duhovnik. Ako so torej klerikalci dosledni, ne morejo imeti v svojih ljudskih knjižnicah drugih knjig, kakor masnih bukvić, katerih pa slovenska duhovščina niti ni zmožna sama napisati, ampak pita bigotno maso povečini s samimi prestavami; nadalje spadajo v klerikalne knjižnice pobožne knjige »Mohorjeve družbe«, kakor: »Zgodbe sv. pisma« z zavitimi razlagami, »Življenje svetnikov«, razni »Koledarji« z misijonskimi poročili in drugo podobno blago. Tako čtivo pa ima le negativen uspeh. Ljudi napravi še bolj pasivno vdane v »božjo« in duhovniško voljo, še bolj zabite. To pa ravno hijerarhija želi, da bi mogla se nadalje neomejeno gospodovati nad narodom. Zlasti pa duhovščina sovraži šolo, ki naj bi bila glavni vir ljudske izobrazbe. Mislim predvsem ljudsko šolo. V prvi vrsti napadajo, sramote učitelje. Jemljejo jim ugled. Huj-skajo na nje nezavedne ljudi. Učiteljem škodujejo duhovniki, kjer le morejo. Uničiti skušajo vsakega učitelja, ki neee postati farovški hlapec. Na videz se dandanes delajo duhovniki kot prijatelji šole, za hrbtom pa šolo oškodujejo, če le morejo. Ako se jim potem to očita, se vedno jezuitsko izvijajo. Klerikalci so za skrajšanje dobe obveznega šolskega pouka; nasprotujejo celodnevnemu pouku in sploh ustanavljanju šol. Klerikalni poslanci se bolj trudijo za podporo v popravo farovških hlevov kot pa za šolska poslopja. Kdor ima oči, to vse lahko opazuje po naši domovini. Duhovščina grdo laže, če pravi, da je prijateljica šole. Hijerarhija sploh druge šole neee, kot cerkvene. Namen cerkvene šole pa je vzgajati sužnje, ki bi bili ponižni, pokorni in slepo poslušni duhovniški in tej prijazni posvetni oblasti. Da pa se v človeku vzgoji sužensko voljo, se mu mora ubiti razum. Na to deluje po današnjih avstrijskih ljudskih šolah poučevanje verouka. Po deželi se dobi dovolj duhovnikov, ki smatrajo šolski obisk le v toliko potreben, da se nauče otroci potrebnih molitve*, za spoved in obhajilo. Duhovščina tudi gotovo ni brez namena in vzroka razširila med našim ljudstvom prazne vere, da bodo namreč takrat zelo slabi časi, ko bo v vsakem kotu šola, da bo takrat prišel Antikrist. (Dalje prihodnjič.) koncu shoda je prikorakala pred hišo, v kateri ima »Narodna delavska organizacija« svoj sedež, cela stotnika policistov. — Sploh je policija snoči, kakor tudi že v ponedeljek zvečer skrbno zastražila »Turnvereino-vo« hišo in druga nemška gnezda, kakor kavarno »Wien« v Dunajski ulici in druge. — Vendar se je govornikom posrečilo potolažiti ogorčene ljudi in jih pregovoriti, da so se mirno razšli. — Ljudje pa niso bili ogorčeni le na Nemce, na vlado itd. Ne, bili so ogorčeni tudi — žal, prežal, da moramo to povedati — na svoje lastne brate, na nekatere tržaške Slovence. Povedali smo že v začetku, da so tržaški slovenski delavci zahtevali že v ponedeljek zvečer, naj se včeraj na »Narodnem domu« izobesi v znak žalov* :ija zastava na pol droga. Najlepši prostor za izvešenje zastave ima v »Narodnem domu« »S 1 a v -3 a n s k a čitalnic a«, ona ima namreč balkon v prvem nadstropju in na glavni fasadi palače. No, šli so ljudje v »Čitalnico« in prosili čuvaja, da bi smeli na balkonu razobesiti zastavo. Čuvaj je pa rekel, da ne sme dovoliti. Nato so šli dotični k predsedniku »Čitalnice« in ga prosili dovoljenja, da razobesijo zastavo, in ta jim je rekel, da tega ne sme, da mora to dovoliti odbor v posebni seji. Vendar je pa slovenska troboj-nica povita s črnino na pol droga v znak žalovanja visela z nekega okna glavne fasade »Narodnega doma«. Visela je raz okno poštenega Nemca, gospoda Koglna. Izvesila sta jo na g. Jakln* in pa vratar Antončič! Venci. Na krsti je bilo položenih okrog 60 venoev. Radi velikanskega navala občinstva na pokopališče nismo mogli vseh zabeležiti. Tu navajamo le nekatere : Belo- rd e 5 i trak: NeŠtastym obe tem — Ceska obec v Lublani. Trobojni trak: Zadnji pozdrav — tovariši Narodne tiskarne. Črn trak: Klub tiskarskih strojnikov — svojemu tovarišu Trobojni trak: Narodna tiskarna — svojemu sotrndniku. Bel trak: Žensko osobje Narodne tiskarne. Črn trak: Društvo tiskarjev — svojemu Članu. Bel trak: Zadnji pozdrav ljubljenemu Rudolfu Trobojni trak: Za narod svoj Ste kri prelili, sladko zdaj spavajte v gomili — Višja dekliška Šola. Bel trak. Nesrečnima žrtvama — tri slov. dekleta. Trobojni trak: Nedolžnima žrtvama — Polit, društvo za Vodmat. Trobojni trak: Mučenikom naše ideje — narodno-radikalno di-jaštvo. Bel trak: Nepozabnemu sinu in bratu — nesrečna rodbina (Lun-drova). Rdeč trak: Politično in izobraževalno društvo za Dvorski okraj. Bel trak: Nepozabnemu sinu, dragemu bratu (Adamičevi). Bel trak: Nedolžni žrtvi — sošolci. Trobojni trak: V spomin nedolžnima [Žrtvama — žalujoči H. b. Trobojni trak: Nedolžni žrtvi — sošolci. Trobojni trak: Bodi Vama najčastnejši spomin — Slov. zidarsko in tesarsko društvo. Bel, moder in rdeč trak: Slovenskima mučenikoma — Slovensko društvo. Bel in zelen trak: Nedolžnima žrtvama — mestna občina ljubljanska. Bel, moder in rdeč trak: Nedolžnima žrtvama — I b I. gimnazije. Bel, moder in rdeč trak: 20. septembra 1908 — tovariši osmo-šoloi. Bel, moder in rdeč trak: Pevsko društvo „Slavecu — svojemu zvestemu članu. Trobojni trak: Nedolžni žrtvi — šestošolci (II. drž gimn.). Rdeč trak: Žrtvam —- Jugoslovanska sooijalna demokracija. Bel, moder in rdeč trak: Politično in prosvetno društvo za Krakov o in Trnovo — narodnima mučenikoma. Trak v hrvaški trobojnioi: Nasilničkim žrtvam — Hrvati u Ljubljani. Bel, moder in rdeč trak: Blag spomin nesrečnim žrtvam — VI. b (I. drž. gimn.). Bel, moder in rdeč trak: Bodi Vama najčastnejši spomin — Slov. sokolska Zveza. Bel trak: Nedolžnima žrtvama — II. a H. drž. gimnazije. Bel trak: Zadnji pozdrav — ljubljanske vlagatelj i ce. Trobojni in rdeč trak: Delavci južne železnice. Rdeč trak: Nedolžnima žrtvama — Zveza mizarjev. Bel trak: Nedolžnima žrtvama vama — tretješolci H. drž. gimn. Bel trak: Nedolžnima žrtvama — sošolci II. drž. gimnazije. Rdeč trak: Ljubljansko prosto voljno gasilno in reševalno društvo. Um trak: Produktivna aadruga ljubljanskih miaarjev — nedolžnim žrtvam. Bel, moder in rdeč trak: Nedolžni žrtvi — učiteljski zbor II drž. gimnazije. Trobojnica: Narodnima mučenikoma — Narodno ženstvo. Rdeč trak: Zveza zidarjev. Trobojnica: „Mladikau. Bel, rdeč in moder trak: Nesrečnima žrtvama — Pevsko društvo „Ljubljana". Crn trak: Zadnji pozdrav — Angela Češnovar. Bel, moder in rdeč trak: Slovenskim žrtvam — tovariši uči-teljiščuiki. Bel, moder in rdeč trak: Zadnji pozdrav narodnim žrtvam — Slov. pevsko društvo „Zvonu. Trobojnica: Nedolžnim žrtvam — Katoliško narodno dijaštvo. Bel, moder in rdeč trak: Zadnji pozdrav padlim žrtvam v Ljubljani — Rožna dolina. Orna in rdeča trakova: Zadnji pozdrav sodrugu bratu — Osobje skladišča c. kr. priv. južne železnice. Dnevne vesti. V Ljubljani* 23. septembra. — Izredna seja občinskega sveta ljubljanskega bo danes zvečer o b 6. Na dnevnem redu je ena edina točka: Poročilo predsedstva. — Ranjenci v nedeljo. V nedeljo je bil pri grozodejstvu na Po^a-čarjevem trgu ranjen tudi trgovski poslovodja g. Filip T u r k. Krogla, ki se je odbila najbrže od stene sosedne hiše, je zadela Turka v stegno in obtičala v njem. — V nedeljo zvečer ob četrt na 10. je stal na stopnicah pred frančiškansko cerkvijo Jos. okraju a r. Nakrat so pribrali na Marijin trg Belgijci. Eden izmed njih ga je udaril s puško po nogah, da je padel na tla. Na tleh ležečega je dvakrat sunil z bajonetom v hrbet. Skrajnar je pokazal raue v našem uredništvu. Obvezal ga je dr. Ivan O r a ž e n. Priče, ki so videle ta dogodek, se naj zglase v našem uredništvu. — V nedeljo zvečer ob 8. uri 55 minut je šel Matija J e n c s hlapcem pri Urbancu zapirat hišna vrata. Baš ko je zapiral vrata, so prilo-mastili Belgijci in ga napadli. Potisnili so ga z vratmi ob steno in ga obdelovali z bajoneti, ranjen je bil na obeh rokah, na komolcu in na strani pod pazduho. — Vojaštvo 27. pešpolka so pred kazino stoječi nemškutarji in Nemci pozdravili s »Heil«-klici, in častniki so na ta pozdrav salutirali! S tem se je pokazalo, da vlada med kazi no t i in častniki 27. pešpolka popolno soglasje. Ker pa je pri 27. peš-polku več čeških, poljskih in celo slovenskih častnikov, poživljamo vse slovanske častnike, naj ne prestopijo več praga kazinskih prostorov, kjer se uganja najodurnejša protiavstrij-ska in protislovanska politika. Znano je, da so vsi oficirji primora -n i biti člani kazine in da se jim pri gazi brez vprašanja odteguje članarina. Tega nasilstva mora biti konec! — Nemški dragonci. Trdi se, da so med dragonci izbrali za asistenco same Nemce in nemškutarje, med tem ko so Slovenci morali strašiti v hlevu. Bili so torej le n e m š k i dragonci, ki so se dali v službi napojiti od Koslerjeve pivovarne. — Železniški uradnik Pavliček hujska. T radnik Pavliček na južnem kolodvoru je v uradu te dni spregovoril naslednje krilate besede: »Ich werde schon den Schweinen und Hunden zeigen; einem jeden Windi-schen werde ich beini Gepaek 3 K mehr verrechnen, dam it sie weniger fur die »C. M. družba« haben \ver-den.« Zahtevamo, da se takoj uvede proti temu fantalinu preiskava in da se ga spodi s slovenskega ozemlja. Za to imamo zanesljivo pričo. — Prade in Eger za nemške napise v Ljubljani. Minister Prade je brzojavil dr. Egerju, da naj se zopet natikajo nemški napisi. Nemški trgovci vun z nemškimi napisi! Slovenci obdržimo samoslovenske. Minister Prade in dr. Eger pa bosta redila nemške trgovce. — Schade, dass nieht mehrere gefallen sind! Tako je zaklical stot nik 27 pešpolka, ko je dr. Mathlas pred »Slonom« sporočil, da so padle žrtve. — Generalu Maverju segel v roke. Očividci trdijo, da je domobranski general podal roko Mayerju, ko je primarširal po streljanju pred pošto. Tudi drugi oficirji so mu laskavo gratulirali. — Run na »Kranjsko hranilnico« traja nevzdržno dalje. Včeraj si je »Kranjska hranilnica« izposodila od zavoda »Kredit - Anstalt« 250.000 kron, danes pa 150.000 kron. Tudi mnogo slovenskih trgovcev je porav nalo svoje obveznosti pri »Kranjski hranilnici«. — Uradnik »Kranjske hranilnice« Dzhnski je ovaden radi tega-le dogodka: Gospa Stark v Predilnih ulicah št. 10 je v ponedeljek odredila, da se ima razobesiti na hiši čina zastava. Zastavo je nesel v podstrešje delavec Ferdo Štrukelj. Ko je ta prišel do stanovanja Dzimskega, ga je ta nahrulil s temile besedami: »Verfluchter windiacher Hund, wenn du nieht gleieh gehst, komine ich und schiesse dich nieder.« Na razpolago so tri priče. — Krvavi dogodek na Pogačar-jevem trgu. V kritični noči je opazoval dogodke na Pogačarjevem trgu tudi g. ravnatelj Ivan S u b i e. G ravnatelj zatrjuje kategorično, da je bilo na trgu, ko je padla prva žrtev, samo kakih 15 do 20 oseb, ki so popolnoma mirno opazovali dogodke, vojaki so streljali na ljudi posamno kakor na zajce. G. ravnatelj je popolnoma razločno slišal besede poveljujočega častnika: »Wer živio sehreil, iiiederschissen.« — Obnašanje ravnateljev srednješolskih zavodov v Ljubljani o priliki sprevoda narodnih mučeni-kov je zelo značilno za njihovo hlapčevstvo nasproti vladi in skrajno škandalozno nasproti gojencem slovenskih njihovih zavodov. Edino II. ljubljanska gimnazija in višja dekliška šola z licejem se je oficija.-no udeležila mrtvaškega sprevoda, drugače pa nihče. Na prvi gimnaziji so se dijaki le vsled lastnega nagiba v zelo obilnem številu udeležili sprevoda, na realki so imeli pouk vkljub temu, da so pokopavali nedolžno žrtev, kolego tolikih slov. dijakov, najbolj obsojanja vredno pa je postopanje ravnatelja Črnivca na učiteljišču. Vkljnb prošnji vseh slovenskih učitelj iščni kov je letel v vsak razred posebej prepovedat udeležbo pri sprevodu. Kaki nagibi so ga gnali k temu vsega obsojanja vrednem koraku je znano. Učiteljišče je vendar v častnem številu spremilo naši narodni žrtvi do centralnega pokopališča. — »Človekoljubnost Nemcev <. Pod tem naslovom smo včeraj ponatisnili iz »Slovenca« notico, v kateri je bilo rečeno, da je soproga finančnega nadsvetnika gosp. Lenarčiča, ko so se začuli prvi streli, ploskala in klicala »bravo«. Kakor smo se prepričali, je to glede gospe Lenar-čičeve popolnoma neresnično, kar s tem lojalno konštatujemo.V teh dneh razburjenja je pač umljivo, če se je »Slovencu« zgodila ]M>mota, katero smo mi potem v dobri veri ponatisnili. V naši notici, ki pa je bila zaplenjena, smo govorili samo o Kula v-č e v i h in o S i m i. Kot izraz soža-lja in sočutja z nedolžnimi žrtvami krvave nedelje, je gospa Lenarčiče-va danes izročila našemu uredništvu 20 K za nagrobni spomenik teh žrtev. — »Ohne Rucksicht einen jeden niedersteehen«, je kričal v nedeljo zvečer neki oficir 27. pešpolka, ko je s svojo četo divjal po ljubljanskih ulicah. Priče so tu. — »Gesindel, \Vindische Hun-de!« so bili navadni izrazi, ki so jih klicali vojaki 27. pešpolka v nedeljo zvečer, ko so zabadali Slovence in Slovenke po Ljubljani. Priče so na razpolaganje. — Trgovec Mihelič na Karlovski cesti je včeraj zaprl le za par min it svojo trgovino, potem jo pa zopet odprl. Njegovi odjemalci še ne vedo, kakšen zagrizen nemškutar da je. Informatorica avstrijskih ministrov. Daleč so prišli avstrijski ministri. Zdaj se celo dajo informirati o ljubljanskih razmerah od take osebe, kakršna je znana Lina Krcu-ter, rojena Galle. Ta ženska je bila pri različnih ministrih in jim je pravila, v kaki nevarnosti je njeno življenje. Da kak minister s tako žensko sploh le govori. — Nemška vzgoja. V Ljubljani živi neki W e t t a c h , ki se je s strganimi hlačami priklatil v Ljubljano in zdaj živi od premoženja svoje žene, vsled česar mu je omogočeno, da živi brez dela. Njegova dva fanta sta snoči o p 1 j u v a 1 a na Bleiwei-sovi cesti nekega slovenskega fania, ki je imel na roki črni trak, znak žalovanja. — Skrajna sirovost. Uradnik la-bačne tovarne Z e 1 1 i c h in njegova žena Sta navdušeno ploskala, ko sta slišala streljanje vojaštva, rekoč nuj le postiele kranjske pse. Ko je drugi dan služkinja prosila gospodinjo do voljenja, da bi šla v mrtvašnico kropit ustreljene žrtve, ji je Zellichovka rekla: ejaz imam posle za delat, pa ne za kranjske pse kropit.« Zellich stanuje v Sodnijskih ulicah štev. 4, v L nadstropju. — Glede lekarnarja Mard^t-sehliigei-ja so nam poslali ljubljanski Čehi sedeče pojasnilo: »V ponedelj-ski številki vašega cen j. lista smo brali sirovi izraz tukajšnjega nem čurja, lekarnarja Mardetschlagerja, ki se je taks brutalno izrazil proti poročniku Maverju: »Schiessen Sie die windischen Schweinehunde nieder.« Češka družba ljubljanska od ločno protestira, da bi se ta človek pred kom izdajal za Čeha, ker samo pod tem plaščem misli on svojo eksistenco med Slovenci pridobiti. Mar-detschlager ni nič drugega, kakor nekaj češko govoreč Nemec in je bil od nekdaj v češki družbi ignoriran in nemogoč. — Ali jim je res vse dovoljeno? V ponedeljek popoldne je sla gospa Elizabeta Leskovčeva, žena železniškega kontrolnega paznika, stanujoča na Sv. Martina cesti, s svojim sinčkom mimo vojašnice Belgijcev. Več vojakov je gledalo skozi okno in divje kričalo nad njo. Psovanja ni uuie-la, ker se vrši redno v blaženem bla-godonečem gornještajerskeni narečju. V tem ji pa eden izmed vojakov zakliče: Smo streljali te proklete civiliste, pa jih bomo še! Franz Hollerl, znani privandrani gostilničar v Slomškovih ulicah,je kazal naravnost peklensko veselje nad nedolžnima žrtvama, veselje, ki ga je zmožno samo zavrženo nemško srce. Prevčerajšnjim je namreč Hollerl srečal mesarja Milana Kozaka.; govorilo se je o strelih in padlih žrl vab. In Hollerl se je krohota je po-norčeval iz teh nesrečnih žrtev in slovenskega mesarja, češ: »Nun vvird hoffentlich wohl billiger das Fleisch?« .. ► Na to nekvalificirano opazko, ki je polna narodnega s<> v rast \ a, mu odgovarjamo, da bo to meso zanj silno drago, tako drago, da bo moral odvandrati, odkoder je prišel! Mi ga bomo kot gostilničarja seveda po svojih močeh podpirali! Demonstracije v Kamniku. V soboto so bile v Kamniku demonstracije proti Nemcem. Demonstrant je so v kopališcnem parku vse nemške napise prevlekli z barvo, da jih ni mogoče čitati. Razbita sta dva kipca pri vodovodu. Napovedani koncert v kopališču je moral izostati. — Hrvati za Slovence. Vsi hrvaški listi imajo uvodnike o dogodkih v Ljubljani. Vse te s toplo ljubeznijo pisane članke bomo po možnosti priobčili. Včerajšnje „Hrvatsko Pravo" priobčuje sledeči dve pesmici: Živila Slovenija! Nek lome se krotke slovenske grudi Od krvolok i jen »nemških« handžara. Jer pune su slatkog rodoljubnog žara Spram rodjenoj miloj slovenskoj grudi. Po slovenskoj zemlji krvca se rudi — Puši se vrela s krvavog oltara — — — Niemac kleti ubija i hara Slovenaca krotkog, pitome čudi. Sam mu se nudi, život svoj mu daje, — I Slovenija sva već krvava je — — — Ah, Ona pati — — biednog li naroda! — — A iz krvi vruće Njenih sinova — lz onih gustih krvavih dimova Racija se nova slovenska sloboda! Petnaestgodišnjem mučeniku slovenskoga naroda učeniku Adamiču. Ti rano za svoj b'jedni narod pade, — Još mlada Ti si i premlada žrtva! A zemlja, evo, krije Tebe mrtva I mnoge s Tobom mladeničke nade. Več jedan stupac od velebne zgrade Slovenstva moćnog zemlja krije crna, Od ubojitog što se zruši zrna Zločinačkog . . . da, od njeg Sloven pade! 1 ono srce, što uv jek kucalo Za svoj narod, za njega je i palo! Ah, mal je spomen »Heronejskog lava« Za takvu žrtvu! — Palma, lovorika Malen dar su za takvog mučenika! Al dosta mu je: Mučeniku slava! — U strel} e ni Ivan Adamič je bil človek najmirnejšega značaja, kakor nam naznanja oseba, ki ga je poznala od mladih nog. Bil je nekoliko bolehen. Na dan nesreče, to je v nedeljo, je bil ves popoldan doma in se pripravljal za šolo za drugi dan. Ker je prišel ta dan k Adamičevim neki prijatelje iz Amerike, prosil je Ivan Adamič svojo mater, naj bi smel iti ž njim nekoliko ven. Mati mu je dovolila, a mu sabičila, naj pride gotovo ob 8. ali vsaj ob 9. domov, kar je sin obljubil. Ob 8 se je vračal Adamič proti domu Vse ulice se bile zaprte, nikjer ga niso spustili skozi. Končno je prišel v Šolski drevored, kjer je bilo več ljudi. Tu so se zapodili proti njim vojaki in ko je občinstvo bežalo, streljali za njim. Adamič je tekel, kolikor so ga nesle noge, in prihitel ravno do Kolo vratarje ve gostilne, ko je priletela krogla vanj, da se je zgrudil na tla. Strel je prišel vanj od zadej Njegova smrt je tragična toliko bolj, ker je bil, kakor rečeno, miren in ni nikdar nikjer nič kričal. Ne more se pričakovati, da bi bil delal kakšne rabuke. Če bi mu bil dal orožje v roke, bi ga še rabiti ne bil znal. — Prizor ¥ nedeljo zvečer prod Kazino. Okoli 1 , 8. zvečer sta ali po Selenburgovih ulicah od pošte proti Gradišču dve gospodični. Držali sta se skupaj pod pazduho. Ko sta bili pri Frankheinovi brivnioi, (prišel je iz gneče Nemcev, ki so stali pred kazino, kazinot in udaril z vso silo s palico eno izmed gospodičen čez hrbet. Potem je stekel v kazino in vsi tova riši za njim. Ko sta se gospodični pritožili pri orožnikih, ki so stali na drugi strani oeste pod kostanji, na-hrulili so ju, naj bi šli domov. Ko sta rekli, da sta namenjeni tja sta še par besedi ie pregovorili, n88 vil jima je orožnik bajonet z b, dami : n Na prej, proč, sioer zabodeJ — Komike loži. Grafika „Tag, postu ima v Ljubljani hudobnega u nivoa za dopisnika, ki si je izrni^ gorostasno laž, da je videl med tistii ki so metali kamenje na voji tudi (?) nesrečno mlado žrtev Adarajj in njegovega brata (?) Takih hudob nih laži je zmožna le nemška hijea Nemški lažnik je tudi slišal p<\h revolverje proti vojakom, Česar slišala živa duša v Ljubljani, niti jaki sami. Nadalje je nesramni obr kovalee videl na Mestnem trgu gr slovenskih deklet, ki so pljuvale poročnika Koniga ter metale kamenjj kakor točo na vojake Lažnivi dopi, nik pripoveduje, da se ie vozil v nj deljo ob 6 uri zvečer na tramvaji poleg policijskega uradnika Topliki in nekega slovenskega gospoda. Upanj da se g. Toplikar spomni na ime u nesramnega obrekovaloa ter ga nazoj slovenski javnosti, da mu vsak pos človek pljune v obraz. — „Da haben vir Futter euch," je kričal v nedeljo zvečer Prešernovem trgu neki prostak pešpolka Belgijcev, ki je korakal vrsti mimo par Slovencev, ki so st pred Prešernovim spomenikom, tem je kazal zadaj na torbioo, je imel spravljene patrone. — Poročnik Maver — h Strehe Ga. Marija H»yne v Sloj škovi ulici 5 je krvavo proslulega roČnika Maverja včeraj iz stanovanji vrgla. Danes je Maver zahteval 0j škodnino za 6 dni do 1. oktobr Dobil je 6 K, katere bode še krvav potreboval. — Prl|azan človek. Urad sluga pri carinski filijalki na pošti, se piše za Zupana in je doma tržiškega okraja, se je silno raij veselil, da sta bila ustreljeni dva nedolžna Slovenca in da jih sedem smrtnoranjenih Javno ie Človek klical: „Ti prekleti Slol venci so vendar enkrat dol bili... Še premalo so dobilij — v Maaftke lista so pia dr. Eger in njegovi kazinotski močniki, da so prišli Slovenci k tarju Meisetzu in od njega oziro ma od njegove žene zahtevali kip od stanovanja, da bi poropali slu njeno zlatnino. Včeraj sta šla gg. Pegan in dr. Windisoher k Me setzu in njegovi ženi vprašat, na tem resnica. Meisetz in njego? žena sta izjavila, da je to pori čilo od konca do kraja n< sramna laž in obljubila sta, da pc šljeta infamnima graškima dneve koma popravek. — Značllon slnčaf. Na Zalcš cesti pred Flegarjevo gostilno sta tularni orožniški četovodja Šfcarja orožnik Žagar naletela na štiri ki ske iante, ki so korakali v mest Ustavila sta jih pred bolnico in ji kiatko malo prepovedala iti v sto. Obenem so jih začeli preiskovt Če imajo kako orožje pri sebi. Fantjj seveda niso bili oboroženi. Ko *a se orožnika o tem prepričala, fante spodila nazaj. Slišalo se je je eden žandarjev rekel: „Prokle* barabe, boste šii.u Neki fant je od govoril: „Mi nismo nobene barab«] Na to je orožnik zaklical: *?a velike barabe ste", snel puško z rami in stekel za fanti. Kaj se je zgodiiJJ potem, tega očividci niso videli. — Občinski otVor alovenskil občine Rateče na Gorenjskem jj pri današnji seji storil sledeči sklep Občinski odbor slovanske občine Bij teče (Gorenjsko) izreka svoje globoM obžalovanje, da je v Ljubljani v »H deljo dne 20. septembra 1908 bra vsake potrebe streljalo avstrijsko voj jaštvo na avstrijske državljane in pn tem ubilo več nedolžn h ljudi. ObčiBJ ski odbor slovenske občine Batdj (Gorenjsko) protestuje najodločneje proti rabi orolja, zahteva neiipro?^ kaznovanje vseh vojaških in oivM krivcev, se izreka v imenu svoj« občanov solidarnega s slovensku! prebivalstvom bele Ljubljane in svei čano izjavlja, da bodo vsi nali ob Čani odslej neizprosno izvajali „Svoji h svojim." — Poziv slovenskemu Wj stvul V spomin na grozno noč -H septeaftbra t. 1. zbira slovensko *eBj stvo od vseh narodnih žen p?1 s pevke, ki jih je oddati pri bl»1 gajni razstave „Otrok". Pomej« se skliče seja darovalk, ki skup0 odloči, v kakšen dobrodel«' namen se porabi nabran' vsota. — Vozna pošta Erftko-Kost* njevlca izdaja samonemške voi& listke. Prosimo vse poklicane faktorji naj poskrbe, da se to odpravi. — Ob celjskih izgredih » mošnjih nemških kulturonoscev n* pram mirnim Slovencem zadnjo nr deljo dne 20. t. m. Opustošili* večinoma najeti in plačani p*et* pači in razbij alci oeljskim Slovenci razno imovino (razbili so sipe table z napisi, porušili zaiuzrje in *' tvornice in dr.) Pri tem so bili oSltf do vani zavodi: Ljudska hram ni oa in posojilnica, Zadružna trgovina, Zadružna tiskarna, okoliška deška šola, Dekliška šola pri šolskih setrah, slov. gimnazija. Delavsko podporno, d r u š t vo; trgovoi; K. V a n i č, M i k 1 a v o (trafika), A. Koleno — vsi trije v „Narodnom domuu —, J o s. M at i 5, R. S t r m e o o k i, P. Majdi č hotel „Beli v o lu (prej Tertsohek); dalje odvetnika dr. J o s. Serneo in dr. J. Hrašoveo, zastopnik banke „Slavije", Likar, modistinja L. P i c k, briveo I. K a -p u s. — In ta vsa devastacija vršila se je coram policije! Še le ko je bilo v*e drobno in &o so se vsi došleoi pri rasnih vlakih roparsko napadli in naklestili, je interveniralo glavarstvo. — Med razgrajale! v Celin 20. sept. odlikovala se je najbolj razbojniška tolpa iz Ptuja, ki je slišala na klic nfufoigu. Bilo jih je menda res 50. Ta drhal je najbolj pustošila slovensko posest. „Heil Pettau" !u — Nemčurske brutalnosti na Spo d d jem Štajerskem. Iz Maribora se nam piše: Maribor seveda ni smel zaostati za Ptujem. Kako tudi! Saj je vendar Maribor dal zadnjič v Ptuj glavni kontingent za pobijanje Slovencev. Tisto drhal, ki je v soboto zvečer v Mariboru metala kamenje, razbijala šipe in napadala mirne Slovence, tisto drhal smo vi deli že v nedeljo, dne 13 t. m. v Ptuju in tista drhal peljala se je v nedeljo v Celje, da pomaga tudi tam vbijati s palicami nemško kulturo. To je torej ^prva spodnještajerska privilegirana zadruga za pobijanje Slovencev" s sedežem v Mariboru s filijalkami v Ptuju in Celju. Kakšne privilegije ima ta „sodrgau, to smo v deli pri nesramnem napadu v Ptuju, to smo videli v soboto v Mariboru in v nedeljo zopet v Celju. Povsod enak sistem pod varstvom nemške mestne policije. Tako se je v Mariboru v soboto zvečer že ob 8. uri nabralo polno ljudi pred „Narodnim domom", ki se čakali na „bombardma", toda mestna policija ni o tem ničesar vedela. Na grajskem trgu, torej na naj živahnejšem prostoru, rabili so razgrajači cele pol ure, da se jim je posrečilo odžagati slovenski napis od klerikalne „ljudske posojilnice", toda policija tega ni videla. Slovensko ljudstvo v okolioi je silno ogorčeno, posebno značilno je to, da Jjudstvo dobro ve, da so vzrok demonstracijam v Ljubljani surovi izgredi ptujskih nemČur-jev proti mirnim Slovencem, doČim so z novimi izgredi v Mariboru in Celju dotični Nemci le pokazali, da odobrujejo nemške lopovščine v Ptuju. Demonstracije v Ljubljani so bile le protest proti sirovo-atim v Ptuju, nemški izgredi v Mariboru in Celju pa so nadaljevanje in odobravanje ptujskih nemških barabskih napadov. To je treba pribiti! — Nemci streljalo na Slo vence Uradniki nemške tovarne na Polzeli (Savinska dolina) so v nedeljo na cesti med Celjem in Žalcem stre 1 j a 1 i brez povoda na Slovence. Oddali so kakih 10 strelov Položaj je bil ta: Povodom slavnosti in veselice v Celju dne 20 t. m. je prikorakalo 50 fantov iz Savinske doline ob polu 8 uri zvečer v Celje. Pred mitnico so jim Nemci zaprli pot in vpili: ^Gehen Sie nach Laibach, hier ist deutscher Boden." Fantje se pa niso ustrašili in korakali dalje do „Narod-nega doma", kjer so jih Slovenci z burnimi „Živio"-klici sprejeli. Ob 9. uri je bil alarm in vojaštvo rekvirirano, ki je zasedlo vse ulice, ki pe ljejo do „Nar. doma". Slovenci so vojake sprejeli s klici: „Živio vojaki!" Obnašali so se dostojno. Ob polu 1. uri zjutraj Šli so vsi Savin-cani skupno proti domu, in sicer so se peljali počasi na vozeh v Žalec. Naenkrat jih doide v najhujšem teku se nahajajoč voz, na katerem so sedeli trije Nemci iz tovarne na Polzeli. Dirjali so v galopu in streljali brez povoda na Slo-vence. Fantje niti peli niso. Strt-b^ kočije so imeli odprto. Eden Nemec je stal v vozu, tako da je gledal Čez streho, druga dva sta ga držala, da je lažje Čez streho streljal, Ko bi Nemci ne bili imeli dobrih ko nI, raztrgali bi bili te izzivače naši fantje. Nesreče ni bilo. Napadli so naše fante brez povoda, prav tolovajski sredi ceste. Stvar pride pred sodnijo. — Ha Sv. Petra cesti st 12, v hiši tevtona Freibergerja, se nahaja trafika, ki ima skoro izključno slovenske odjemalce. Trafiko ima neka stara baba nemčurskega mišljenja. Ta babaje snoČi pri odprtem oknu sramotila in psovala Slovence. Neki mimo idoči gospod je slišal to ostudno psovanje, je stopil v trafiko in ji povedal babi kar ji gre. Rekla je, da ne potrebuje slovenskih odjemalcev. — I. C. Maver veletržec s suknenim blagom in lastnik menjalnice ima pri menjalnici nemški napis T,Wecnselstnbeu. VeČ gospodov je VČeraj Slo v menjalnico prosit naj se odstrani nemški napis, a reklo se jim je: Če pride sto Slovencev, se to ne zgodi. —Služba na l|nbl|anskem telefona. Ne vemo kdo vse ima opravila v centrali ljubljanskega telefona. Opozorili pa bi g. ravnatelja Lebana, da zaupanje naše v ura dao tajnost ne more biti trdno, Če slišimo Nemoe govoriti med sabo, kaj je deželna vlada telefonično poročala na Dunaj in obratno. — V različnih gostilnah so gostje snoči odklanjali Koslerjevo pivo in zahtevali, naj gostilničar toči drugo pivo, sioer izostanejo. Povsod se je slišalo: Koslerjevo pivo je samo za dragonoe. — Po celi deželi Kranjski so bile včeraj razobeŠene črne zastave in po vseh cerkvah so peli zvonovi, vsa dežela je žalovala z Ljubljano in jokala . . . — Žalovanja v Cerknici. Piše se nam dto 22. t m. ob 4 pop.: Ves trg je v zastavah, ovitih s Črnimi tančicami. Zdaj, ko vam to pišem, pojo žalostinke naši zvonovi ubogim žrtvam. Vsi smo edini, liberaloi in klerikaloi; kri, ki je po nedolžnem tekla za slovensko stvar, nas je zdrulila. — Demonstracije v Logatcu so bile snoČi, ter je bdo več nemških tabel uničenih. Na gorenjelogaški pošti so sneli orla, ga razbili in vrgli v graben. Žandarmarija se nahaja v Ljubljani ter je samo eden orožnik opravljal vso službo. — Vesti iz Domžal. Domžalski tirolski tovarnarji so začeli, da se maščujejo za ljubljanske dogodke, kar b r e z p o v o d a o d p ušč a t i slovenske delavce. Tovarnar Oberwal-der je brez najmanjšega vzroka kar enostavno vrnil očetu nekega svojega delavca delavno knjižico ! Ošabnega Tirolca bomo že primerno poučili, da se zoper tako samovoljno in krivično postopanje še dobe na Kranj • skem postave in oblastva! —V Domžalah je trgovina, kjer prodaiajo Siidmarkine vžigalice. Slovenci pa vkljub temu prav pridno nosijo tja svoj denar. — Domžalski Tiroloi so speljali deželno vlado imenitno na led:' v nedeljo so zahtevali brzojavno orožniške asistence, češ da niso svojega življenja varni. Uslužni gospod Schwarz jim je brž poslal iz Ljub ljane kar deset žandar j ev „na pomoč". Ko so pa v Ptuju pobijali mirne Slovence in je že tekla slovenska kri, ni imel okrajni glavar nobenega bajoneta na razpolago. No, žandarji so brž izprevideli, da so potegnjeni in včeraj so se vsi odpeljali nazaj v Ljubljano. — „Sokol" na Jesenicah je v odborovi seji sklenil resolucijo glede ljubljanskih dogodkov. Objaviti je ne moremo. — Poštni uradniki v Trstu morajo znati slovensko« Dosedaj poštnim konceptn m uradnikom v Trstu ni bilo treba znati slovensko ali hrvaško, temuč so bili v ta namen nastavljeni posebni prestavljalci. Ko so nedavno ti tolmači prosili za z vi sanje honorarja, je trgovinski minister sploh ustavil izplačevanje honorarja za prestavljaloe, češ, da v Trstu morajo biti vsi uradniki vešči slovenskega ali hrvaškega jezika. Tako poroča „Piccolo". — Profesorska vest Da izgo- tovi latinsko slovenski šolski besednjak, je dobil ravnatelj na II drž. gimnaziji v Ljubljani Franc Wies-thaler dopust za Šolsko leto 1908 09. — Za deželnega šolskega nad-ZOvnika na Goriškem bo ba«e imenovan prof. Streinz z Dunaja. Pred leti je poučeval v Gorioi. Streinz je pravi sovražnik Slovencev, kar je pokazal med GoriČani, ki protestirajo proti namenu ministrstva poslati tega moža k njim. — Ic Šolske Službe. Dosedanja provizorična učiteljica v Trnju gdč. Angela Cerar je imenovana za provizoriČno učiteljico v HruŠioi v ljubljanski okolioi. Interimistično vodstvo šole je prevzela definitivna učiteljica gdč. Marija Cepuder. Ab-solvirani učiteljski kandidat g. Ivan Dimnik je imenovan za pomožnega učitelja na III. mestni dekliški ljudski šoli v Ljubljani. Za učiteljico na privatni šoli z nemškim učnim jezikom v Tržiču je imenovana izprašana učit. kandidatinja gdč. Margareta Ba rtolo tti Pogreb slovenskih mučenikov, ki je bil tako velečasten in sijajen, kakor ga še ni bilo na Slovenskem, je oskrbela narodna tvrdka Turk & Vidali, kateri gre za točno in krasno oskrbljenje najtoplejše priznanje. Začetek aozono slovenskega gledališča. Na željo ravnateljstva nemškega gledališča se sezona slovenskega gledališča ne začne 2 oktobra, nego že 1. oktobra t. 1.. in sioer z ruskim igrokazom „G o s p a m a -jorka", spisal Ipolit V. Spažinskij. Ant Mogllčv katerega smo včeraj omenili v notici „Apel na usmiljena srca", ni dijak na tukaj-šji strokovni šoli, kar s tem popravljamo. Včerajšnjo brsolavko „Narodne atranka" iz Celja nam je tiskarski škrat grdo popačil. Mesto beaede „veležalostnegau mora stati „velečastnegau nastopa. P n gg abonenta lož in sedežev v slovenskem gledališču opozarja ravnateljstvo, da sprejema oglasila in prijave le še jutri in pojutrišnjem ga. Marija ŠeŠarkova v trafiki v Šelen-burgovih ulioah, oziroma fin. kontrolor Fr. Rozman v Wolfovih ulicah. Mesto venca na grob 20, aapt padlim žrtvam je profesorski zbor I o kr. drž. gimnazija v Ljubljani družbi sv. Cirila in Metoda daroval 50 kron Upamo, da bode ta rodoljubni zgled našel posnemovalcev v ostalih slov. korpo-raoijah. Dražbi sv Cirila In Metoda je poslalo „Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj v Ljubljani" 20 K mesto venca na krsto po nedolžnem padlim žrtvam. — Rodo ljubi v Radovljici so dali izraz so-žalja radi žrtev brzojavno v „Slov. Narod". Za to brzojavko se je nabrala tolika vsota, da dobi prebitka okolu 20 K naša Šolska družba. Obenem so nabrali in družbi izročili 20 K 44 v rodoljubi, zbrani v Auerjevi gostilni. Hvala! V it Andražu pri Gorici so namesto sožalne brzojavke zaradi ljubljanskih žrtev nabrali za družbo sv. Cirila in Metoda 5 K 34 v, kateri denar se je izročil goriški podružnici. Javno predavanja. Odbor „Splošnega slovenskega ženskega društva" priredi v četrtek, 24 t. m. v „Narodnom domu" javno predavanje, in sicer bo predaval gosp. dr. E. Bretl o negovanju zob pri otroku. toncert „Društveno godbe- v razstavi „Otrok" se je v nedeljo zepet prav izborno obnesel. Privabil je v to na vse strani zanimivo razstavo zopet piav veliko število posetnikov in zopet je bilo v razsežnih razstavnih prostorih živahno vrvenje. — V Šolski skupini sta mestna slov. dekliška osemrazrednica prisv. Jakobu in I mestna dekliška ljudska šola v Ljubljani razstavili ženska ročna dela, risalne izdelke, učila in podrobne učne načrte za ženska ročna dela. Delavnica šolsko oprave P. Jo-hannes Miiller na Dunaju pa je razstavila moderne reformne šolske klopi po Rettigovem sistemu, ki omogočajo higieniČno sedenje in temeljito snago. Za kranjske Šole izdeluje take klopi domača tvrdka Franc Burger v Ljubljani. — Šolske potrebščine, peresa, svinčnike, papir, zvezke in dr. je razstavila domača tvrdka Ivan Bonač v Ljubljani. — O razstavi, njeni uredbi, njenem pomenu in uspehu prinesemo te dni poseben podlistek. Vlom. Pri Jožefu Kregarju v Klečah je bilo vlomljeno v hišo in odnesene več obleke in dragocenosti. Tatu so na sledu. Novo prosto voli no gasilno društvo se je ustanovilo v Doberniču pri Novem mestu V prvi razred mest** realke V Idriji je letos nanovo vs opilo 57 uČenoev, sedmi razred šteje 25 aSencev, vseh učenoev s pripravljalnim razredom vred je 318 Na zavodu poučujejo razven nam. učitelja Drago-tina Lapajneta iste učiteljske moči kakor lansko šolsko leto. V idrijskem rudniku se je mi- nolo soboto ponesrečil rudar Ivan P e 1 h a n. Ko je opravljal v Jožefovem jašku tesarska dela, so od zgoraj po neprevidnosti spustili vedro (šalo), ki je s silo priletelo nanj in ga potisnilo. Pelhan, ki je oče več otrok, po zdravniški izjavi najbrže ne okreva. To je v kratkem Času že druga nesreča v tem jašku. Sin proti Očetu Pred tržaškimi porotniki je stal včeraj 32letni Čevljar Fran PalmiČ iz Lovrane, ker je 11. julija tako udaril očeta po obrazu, da mu je izbil oko. Obsojen efbil na eno leto težke ječe. Štirje poskusen! samomori. V Trstu so se v nedeljo dogodili štirje poskušeni samomori. 201etna hišna Valentina Suha je skočila v morje, 351etni bančni uradnik Rudolf Kraus se je dvakrat ustrelil v glavo, 21-letna zasebnioa Ema Saoooni je pila kar bolo vo kislino, llletui fantek Silvij Što k si je pa istotako hotel "vzeti" življenje. Izmed teh oseb je samo Kraus v smrtni nevarnosti. Za ranami Je umrl v Trstu bančni uradnik Rudolf Kraus, ki se je ustrelil v glavo. Kap Je zadela v Trstu 52letnega Franca Kocjana. Bil je takoj mrtev. UŠOl Je Vinko Luštrek, 13 let stari čevljarski vajenec, dne 21. t. m. zjutraj svojemu mojstru A. R. v sod-nijskih ulicah Št. 4 in »oboj vzel zaupanih mu pet kron. Naj se ga prime, kjer se ga dobi in nazaj privede k mojstru ali na varstveno sodišče v sobo Št. 31. Pomlad in Jeaen. Gospodična F a n č i Damjan iz Litije nam je poslala krasno jabolčno cvetje. Zanimivo pri tam je, da je pri tem cvetju listje še ostalo od zgodnje pomladi, kar jnapravJja nežno cvetje le lepše. Srčna hvala! Prvi „Kinematograf Pathe" prof „Edison" na Dunajski cesti nasproti kavana „Evrope11 ima od danes do vštetega petka sledeči ve-lezanimiv spored: Moji bližnji plešejo. (Komično). Pomorščakov pes. (Žaloigra v 10 slikah) Bomba. (Komično). Dan sicililanskega eremita. (no naravi posneto). Ponarejen denar. (Žaloigra v 15. slikah) Skrivnostni vitez. (Krasna projekcija v barvab). Koristna brada. (Jako smešno). Priporočamo ! Um 80 Je omračil danes ponoči trgovcu lesnine Jožefu Sterletu. Nesrečnež se je ob pol 2 zbudil in za čei vpiti, da ga hočejo zgrabiti, potem pa planil pokonci, zgrabil za nož ter se z njim zabodel v levo stran prsi. Prvo pomoč mu je dal zdravnik g dr. Fodransberg, ki je odredil, da so ga nato odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnioo. LJubeznJiva mati je Marija Eisterjeva iz Brežic. Navedeuka je dne 21. t m. zapustila doma dva otroka ter se odpeljala v Ameriko. Pobegnil je neznano kam dne 20 t m. iz Celja 161etui dijak Oskar Potiorek. Orožni Št VO ie prijelo v Železnikih prisiijenca Franceta Špička, ki je dne 16 t m. pobegnil od dela na Savi pri Jesenicah. Izgubljeno in najdeno. Zaseb- niča g. Vincenoija Kliirova je izgubila srebrno uro, vredno 40 K. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena škatulja in košara stare obleke. — Jožefa Semetova je izgubila zlato uro, vredno 48 K. — Stražnik Fran Možina je nase) črn dežnik. — Železniški uslužbenec Andrej Japelj je našel denarnico z nekaj dragocenostmi. — Gospod Fran Brate je izgubil zlat prstan. — Stražnik Fran Perme je našel pelerino. — Kurjače va žena Apoloni j a Fajdigova je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Gospa Majdičeva je izgubila črno ročno torbico v nji črno nsnjato denarnico z bankovcem za 20 K in nekaj drobiža, dva robca in svilnate rokavice. — Elizabeta Majdičeva je izgubila črn plet. Telefonska in brzojavna poročila. „Fremdeiblatt" in ljubljanski Izgredi. Dunaj, 23. septembra. Današnji večerni list „Fremdenblatta" ljuto napada poslanca in župana Hribarja in nSlov. Narod". List zatrjuje, da belgijci niso sovražno postopali proti prebivalstvu, marveč so se samo pokorili ukazom svojih zapovednikov. Narodna sovražnost je popolnoma — izključena. (Mi bomo z ogromnim dokaznim m*-terial-m pokazali baš nasprotno. Oflciozoo naj sedaj le previdno molče! Opomba uredništva i — Končno napada ^Fremdenblatt4* „Slovenski Narod", Češ da je on povzročil in zakrivil vse izgrede. (To je lepo, da vladno glasilo pripisuje našemu listu toliko moč in takšen vpliv na slovensko javnost. Ker pa mi to javnost bolje poznamo kakor on, moramo to pri poznanje hvaležno odklanjati. Opomba uredništva.) Proti ljubljanskim dogodkom. Dunaj, 23 septembra. Zveza niŽjeavstrijskih kmetovalcev je sklenila protest proti ljubljanskim dogodkom ter pozvala vlado, naj slovenske izgrednike kaznuje z vso strogostjo. (Kaj pa izgredniku v Ptuju, Mariboru in Celju? Ti pa naj dobe pohvalo, kaj ne? Opomba uredništva.) Goriški deželni zbor. Gorica, 23. septembra. Današnja seja silno burna. Slo se je za ve rili-kaoijski odsek. Dr. Franko predlagal odsek 9 Članov, dr. Maran i pa deset članov. Pri razpravi je bilo obilo število raznih gorvornikov. — Posebno|seje gnal Gregorčič za pravico odborniŠkega mesta, češ da morajo slov. klerikalci dobiti mesto v odboru. Klerikaloi bi radi ovrgli izvolitev Jos. Štreklja in dosegli potrditev izvolitve Berbuča. Celo dr. Fran-kovo izvolitev hočejo izpodbijati. Gregorčiča je pošteno okrcal državni posl. Strekelj češ da sta Gregorčič in Fon izključila njega iz delegacij, doČim se goriški laški poslanci vrstijo Maranijev predlog je padel s 15 proti 13 glasovi. Nato so zapustili dvorano laški liberaloi in slovenski klerikalci. Dr. Pajer je rekel, ker so njegovi somišljeniki odšli, da ne more več predsedovati. Seja je bila sklepčna, ker je bilo prisotnih 16 poslancev. Obstruirala sta sklep od oesarja potrjena deželni glavar dr. Pajer in njegov namestnik dr. Gregorčič. Bolgarski knez v Pesti. Budimpešta, 23. septembra. Bolgarski knez Ferdinand s soprogo se je danes pripeljal semkaj. Na kolodvoru sta ga sprejela nadvojvoda Josip in minister baron Aehrenthal. Opoldne je cesar sprejel kneza v posebni avdijenoi. Izrazi aoialja. Koper« 23. septembra. Zgražajoči se nad nemško brutalnostjo kličemo: Slava padlim narodnim mučenikom!— Koperski učiteljiŠČ-ni ki. Bovec, 23. septembra. Izražamo svoje ogorčenje nad prelivanjem slovenske krvi. NajiskrenejŠo s o žal je ! — Čitalnioa Bovec. Domberg, 23. septembra. Društvo „Naprej* v Dornbergu ganjeno vsled nedolžnih Žrtev najglobleje so-žaluje z Ljubljano in skrajno ogorčeno protestuje proti nemškemu nečloveškemu barbarstvu. Žili, 23. 'septembra. Ob svežih grobovih nedolžnih narodnih žrtev plakamo z Ljubljano, duša nam tre-peče bolesti, gne>v nam krči pesti nad ranami c kr. orožja. Za rano dve rani. — Žirovski Sokoli. Zagreb, 23. septembra. Zaplemba na HrvaŠkem radi ljubljanskih dogodkov. Včeraj so bile „Novosti" zaplenjene radi uvodnega članka „Kr v a vi dani u L j ubijani" — „Ljublj ana u crnini.u Drž. pravdnik Akurti je v tem članku našel zločin § 65 si. a) b) kaz. zakona. Radovljica, 23. septembra. Žaluj slovenski rod, ker je ob šestdeset-letnioi probujenja narodov še mogoče na domaČi slovenski zemlji streljati zavratno nedolžne žrtve. — Radovljiški narodnjaki. Šoštanj, 23 septembra. Ljubljana tužna, le o zri se po slovenski domovini, Še boš videla, da s tabo se solzi Slovenec vsak in da mu stiska pest v gorje, ki so ti jo morilci po-uzroČili, ko so ti dobra in nedolžna sina dva ubili, prelita kri nedolžnih žrtev kliče po osveti, zahrbtni ubijalci vsi na vek naj bodo prokleti. — Sokol v Šoštanju. Žiri 23 septembra Nad nedolžno umorjenimi žrtvami, ki so padle pod krutim vodstvom poročnika Maverja, izreka največje sežalje. Fej nemčur-stvu! — Gasilno društvo Do-b r ače v a. Tolmin, 23. septembra. Trg Tolmin je dal duška ogorčenja nad nedolžno umorjenimi in smrtno ranjenimi žrtvami v Ljubljani s tem, da je razobesil zastave žalos'inke ter odločno protestiral prot srednjeveški birokraciji in brutalni sili izvestnih nam smrtnosovratnih krogov. — Tolmin oi. Sv. Križ, 23. septembra. Vojaško nemški in politični brutalnosti tiran-stva fej! Prelivalci, pivci slovenske krvi Iz potokov nedolžne slovenske krvi vzklij svoboda Slovencem! — Mermolj a. Zagorje, 23 septembra. V znak sožalja nedolžnim žrtvam so vihrale Črne zastave in od 4. do 5. je na zahtevo ljudstva v župni cerkvi zvonilo. Ljudstvo je skrajno ogorčeno nad nasilstvom nemške podivjanosti ter bode odločno izvajalo geslo „Svoji k svojim". Hrastnik 23. septembra. Živela sloga v boju zoper skupnega sovražnika! Grobovi nedolžnih žrtev naj bodo mejnik v zgodovini slovenstva. — Narodna Čitalnioa. Škofja Loka, 23. sept. Včeraj je bila vsa Škofja Loka v Črnih zastavah, zvonovi zvonili, prodajalne zaprte. — Danes je sklenil občinski odbor resolucijo, s katero izraža svoje ogorčenje nad pobalinskim napadom na mirne skupščin ar je v Ptuju, protestuje zoper brutalno postopanje vojaštva pri dogodkih v Ljubljani ter se pridružuje žalovanju slovenske metropole po nedolžnih žrtvah — Len Ček. 2iri» 23. septembra. Nad padlimi žrtvami izrekamo sožaje. Fej nem-Čurji! — Gasilno društvo Žiri. Postojna, 23. septembra. Gasilno društvo pPoitojna" izraža svoje so-Čut e nad nedolžnimi žrtvami. Rateče, Gorenjsko, 23. septembra. Gorenjski rateški fantje protestujemo proti brutalnosti 27. pešpolka. — Mladeniči, zbrani pri Kava-lar j u. Javna prošnja. V bolnici leži 6 nesrečnih žrtev osodepolne noči 20. septembra s teškimi ranami, ki bodo imele posledice morebiti za celo življenje. Da se jim olajša njih položaj s primernim zboljšanjem hrane in jim da, ko zapuste bolnico, nekaj sredstev vsaj za bližnjo bodočnost, ker so popolnoma brez njih, prosim dobra srca, da se blagovoli* spomniti teh nesrečnih žrtev in poslati kak dar na vodstvo deželne bolnice, ki bo gotovo v smislu blagih darovateljev razdelilo došle podpore. V Ljubljani, 23. sept. 1308. Dr. V. Gregorič vodja deželne bolnice. napake š&ti^ifiLSSt voda) k vinu, konjaku itd Je boljši »Tempeljski vrelec41. Dobiva se pri firmah M. Rastner in Fater Lassnik v LjubUani. 3075 - 4 Od visoke c. kr. vlade dovoljen Bata svetinja Bitota, Paril, RIb HiV ™* n/u-ln ne ^ 300«—25. u čistilo sobe Izdeluje: O. Sey dl Stritarjeve ulice 7 4 4r za prtkrojevanje in šivanje 2359-4 i Kemik dr. Ing. Hirsch, Olomnc Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da je »aevdlia" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 2 Proti prahajem, luskinam io izpadanja las deluj« najbofjs« prlznanu Eme Schlehan v LjubUani, Židovske ulice štev. i. Učenke se sprejemajo vsak dan. Prodaja Ure lev po meri. min t=>n katera okrepćuje lasisće, odstrani nj* make in preprečnie izpadanfe laa. i steklen t e» x navodom 1 kronn. Razpošilja aa s obratno pošto ne manj kot dve steklenici Zaloga vaah preizkušenih zdravit, madic. mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiškfh obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d. Del lsk&ra^ Milana Lensteba v LJubljani, Rssljm cesta it. I poleg novozgrajenega Fran Joiefoveg* »rrKH 19 O« tU tb 36 co Zahvala. 3384 NeuteSljivo žalujoča rodbina Adamič se ob preranem grobu svojega gorko ljubljenega sina, brata, svaka in strica Ivana jokajoč zahvaljuje vsem, ki so ga spremili k večiiemu počitku, osobito pa preblagorodnemu gospodu županu ljubljanskemu in državnemu poslancu Ivanu Hribarju, slav. občinskemu za-stopu, častiti duhovščini, zvezi slovenskih pevskih društev za tolaiilno petje ter vsem drugim društvom od tu in slovenskih krajev. Zahvaljuje se tudi gorko za vse neb roj ne tola-žilne izjave in sočutne besede. jtaj bi kri nedolžnega ne bila prelita zastonj! Žalujoča rodbina Adamič. ^ Julij Dereani okrajni zdravnik v Kamniku OdpOlUJa 3372 2 od 21. t. m. 9o 8. oktobra t. I. ličen gospodično ki je popolnoma zmožna slovenščine v besedi in pisavi, k 2 otrokoma za popolno izuČenje slovenskega jezika. Otroka hodita v tretji razred. Želim nekoliko izurjenja tudi v šivanju in pa eventualna izpričevala o dosedanjih službah. 3381—1 Naslov pod nR, M.u na upravni-štvo „Slov. Naroda". V slovo) 3379 Jf odhodu 13 Ljubljane klčeta vsem dragim kolegom, prijateljem m znancem krepak »Ma jdar r Anton Žtender. Ciril Tušek. Čistilo za čevlje GLOBIN f—I co OO co Novo hišo I velikim vrtom, iz katerega ae proda za 800 K na leto, in ki ima vpeljano špecerijsko trgovino, poleg te se lahko dobi gostilna in trafika, stoji na najlepšem prostoru v novem delu Ljubljane, se proda. Gotovine ni treba velike. 3336-3 Pojasnila daje J. Toni, mesar Lingarjeve ulice v Izubijani H. Volk v Šoštanju, Štajersko. Kemična pralnica 3Fr. Seuitig,1 mm. mmm mit \ u miffljl a L11 Kdor hoče varno, mirno in hitro hBib —— lauiuAiuu detetae „tada potrjenega glavnega zastopnika: Zaboje že rabljene, v vsaki velikosti in množini, hupi J. Bazbaršek v Šmart- nam pri Litiji, kamor naj se stavijo ponudbe. 3382—1 Išče se lopo opremljeno stanovanje z dvema sobama in 4 posteljami. Ako mogoče z vso postrežbo in hrano. Ponudbe pod „3378" na uprav. „Slov. Naroda". 3378-i f CO I—I najlepši blesk ohrani usnje mehko In ln celo. H90 6 6 u Odprava potnikov samo z najno vej širni parniki „velikani": 2343 12 Ka»senn Aug. Victiria, nosi 25.000 ton Amerika...... 24.000 „ President Lincoln . „ 20.000 „ President Gront . „ 20.000 „ Vožnja LJubljana - Hamburg traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo l1 ._, dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlakov po celi Črti od Avstrijske meje (Eger) naprej. Otvoritev jesenske in zimske sezone! F Popolnoma sortirana zaloga = za jesensko in zimsko sezono = In nojuečjo Izbira moške In domske obleke ter s kouft*^ oije* za dećke in deklice*. g Za vse v snaženje Izročene stvari se Jamči. 30.0-8 _ Preuzemnicn OblSk za gjabljano pri J. MAGDICU krojaču Miklošičeva cesta St. 10 2716 Glavna zaloga v lekarni Ub. pl. TrnhčczvJg g UubUanl. Primarius | dr. U. Gregorič ? kronska ustna ooda EUODIIf Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. I 110 8015 kapljic v kozarec vode. Cona 2 kroni. S s « m m II i Glavna zaloga v lekarni Ub. pl. TrnKdczvJa 11 UubUanl x ..Angleško skladišče oblek"*j O. Bernaiovič V Ljubljani, Mestni trg štev. 5. ▼& Spretni zidarji - se iščejo za Zagreb, (plače do 520 K, delo traja vso zimo) pri arhitektih H0NIGSBERG & DEUTSCH, c. in kr. dvorna stavbnika. 3335-3 Svoll K svojim' Velika zaloga Sroll k svojim Pozor krčmarji! kadar kupujete vino ali grozdje! Stanujem v Poreču že mnogo let in poznam popolnoma tukajšnje razmere glede dobrih in manj dobrih vin in se zatorej priporočam vsem krČmarjem, naj se zanesljivo obračajo na me pismeno ali nstmeno, ker posredujem v vseh razmerah brezplačno. Martin Sreboth, vsakovrstnega pohištual od navadne do najfinejše vrste po najnižjih cenah. I PETER JERAJ | TRST, ulica Vincer.20 ini Stev. 13 3171-5 ter vogal ulloo Sv. Katarina. 3279-4 Kl8inmayr & Bamberg v Ljnbljani, na Kongresnem trgn štev. 2. prlporo*« »w«J» Popolno zalogo Izredna državna loterija. Na najvišji ukaz Njego/»Sžc. in kr.apost. Veličanstva vseh na tukajšnjih in zunanjih II. državni gimnaziji, na o. kr poučnim jezikom, na o. kr. višji ženskem učiteljicu, na mestnem šoli tukaj, na zasebnih, ljudskih učiliSčih, zlasti na o. kr. L in državni gimnaziji z nemškim realki ter na o. kr. moškem in dekliškem liceju in višji dekliški in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjij ¥ najnovejših izda|ah io po najnižjih cenah. Zaznamki navedenih knjig se dobivajo zastonj 3213-10 Sprejmem takoj kUuMe&raJi ipzr- pomočniku ki zna delati vsakovrstne tehtnice (vage). Delo trajno. Zahteva plače naj se naznani pismeno. 338)—i Iv. Rebek v Celju. laiajatelj la aacararal araaaUc ■••t« Baala.l.alaa. Izredna jubilejstau loterija za dobrodelne namene t. ki. domotranstoa in žandaimeiUe Ta denarna loterija,' dovoljena, obsega 17.984 dobitkov o sotoolnl o skupnem znesku 513.760 R- ££ 200.000 K Srečkanje bo nepreklicno 22. oktobra 1908, 3046-5 £na srečka stane 4 krone. Srečka ae dobivajo pri oddelku za državno loterijo na Dunaju III Vordere ZoUamtstraase 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih In železniških uradih, v menjalnicah L t. d Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke ce dostavljajo poštnino prosto. t kr. loterlJsko-đohođnlnsKo raonoteUstoo. 0dd,,fok.."iirt""e Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlarti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjkajočimi se vplačili. Vsak I član