Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
{
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 34
23 Gorica - . avgusta 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
KOMUNIZEM IN MORALA
.Komunizem ne pozna nobene morale, ker je materializem, a materializem je negacija, zanikanje vsega, kar je duhovno. Duhovnost mora biti materializmu le fikcija, le 'izmišljotina, le izmišljen pomoček za duhovne cilje. Marx je to odkrito izpovedal. Marx se roga vsem moralnim načelom iri vsej nravnosti. Nravnost mu je le izraz za hotenje gospodujočega razreda. Današnja morala mu je hotenje meščanstva. To moralo je ustvarilo meščanstvo po svoji podobi in priliki. »Ne kradi!« Kapitalistom ne bi bilo pogodu, če bi smel vsak jemati deleže njih bogastva. Zato so zapisali to prepoved na tablo »božjih zapovedi«. »Ne ubijaj!« Kapitalistom ne bi bilo všeč, če bi se smeli delavci dvigniti proti izkoriščevalcem in jih pobiti. Zato so^zopet napisali na talilo božjih zapovedi prepoved:	»Ne
ubijaj!« »Ne prešuštvuj!« Kapitalisti zase te prepovedi nimajo za obvezno — kapitalistom je dovoljeno, kar jim prinaša ugodje, a za delavske sloje pravijo, je prav, da so vezani: urejene rodbinske razmere delavskega ljudstva so tudi za kapitalistično o-o-
l	•	p
gpodarstvo koristne, ker mu do-našajo z zdravim naraščajem zdravih in krepkih delavcev.
Za Marxom je šel oče boljševizma. Lenin. Dobro je pa, kar nasprotuje komunizmu. Prav za prav:	kar	nasprotuje komuniz-
mu. kakor si ga on zamišlja.
Prav tako je Stalinu dobro, kar služi komunizmu po njegovi zamisli ali morda celo le njemu! Ko so imeli Leninovi najzvestejši tovariši o tem in onem drugačne
vsak hip pripravljen raztrgati jo, če mu kaže. Že ko zastavlja častno besedo ali sklepa pogodbe, misli le na trenutno korist in laže. Da bi bila laž nekaj ne-
misli, so se začele »čistke«. Stalin ; častnega, prevara, nekaj moža nevrednega ali kršenje pogodb nekaj tudi za države nedovoljenega, to so komunizmu le »meščanski predsodki«. Sicer tudi drugi lažejo, varajo in prelamljajo pogodbe. a po komunizmu je to načelno dovoljeno ,zakaj komunizmu je vsa morala neumnost. Dobro je, kar služi komunizmu, a kar komunizmu ne godi. to je
je neusmiljeno moril. Saj je umor, ki komu služi, po komunističnih načelili dovoljen in dobro delo! Vse je dovoljeno, kar služi komunizmu ali bolje komunističnim avtokratom.
To je morala — nemorala materialističnega, brezbožnega komunizma. Zato nobena »moška beseda«, nobena pogodba, bodisi še tako svečana, moči in trajnosti.
nima nobene | slabo. To je vsa morala komuni-komunizem je i slov in komunizma.
BOJI NA KOREJI
Po skoro dvomesečnem napredovanju so komunistične čete na Koreji prvič ustavile korak pred mestom Taegu. To je zadnje večje mesto pred Fusanom ter začasna prestolica Južne Koreje. Predstraže severnokorejskih armad so prodrle že v samo okolico mesta ter ga začele obstreljevati, ko se je posrečilo ameriškim in južnokorejskim četam pognati sovražnika nazaj. Tako so nedeljska poročila zatrjevala, da je za sedaj nevarnost za Taegu odvrnjena. Pri obrambi Tae-guja so Amerikanei uporabili tudi težke bombnike B 29, ki so
izvedli bombni napad ob sami fronti, kjer so obsuli s 4000 bombami prostor, na katerem so se zbrale 4 severnokorejske divizije za napad. Vedno bolj uporabljajo Amerikanei v boju na Koreji domače korejske 'čete, ki so jih medtem izvežbali v uporabi modernega orožja. Ali se bo pa posrečilo četam Združenih narodov ustaviti sovražnika pri Taeguju za stalno, je drugo vprašanje. L no je gotovo: če se bodo morali umakniti tudi iz Taeguja, bo njihov položaj na Koreji brezupen.
SCELBA IN KOMUNISTI
V notranjem življenju Italije vseh svobodoljubnih bosta rešila
je v preteklem tednu najpomenljivejši dogodek govor notranjega ministra Scelbe, ki ga je imel v Rimu pred delegati »Italijanske katoliške delavske mladine«. Govor je sledil preiskavi, ki jo je izvršila policija na nekaterih sedežih rimske komunistične partije, ter je zato ostro polemičen.
V	svojem govoru jc minister obračunal z raznimi deli italijanske javnosti. Komunistom je povedal, da dogodki na Koreji ogrožajo svetovni mir in zato tudi Italiji. Vsled tega mora biti italijanssko ljudstvo močno in združeno ter pripravljeno na žrtve potrebne za svobodo, če noče postati žrtev uničenja in sužnosti. Poudaril je tudi, da so zavezniki notranjih sovražnikov italijanskega ljudstva vsi oni, ki podpihujejo notranje spore; gospodarji, ki se nočejo odpovedati visokim dobičkom, ki izrabljajo trenutno konjunkturo in tako netijo socialne nemire; dalje Irgov-ci, ki izrabljajo trenutni položaj, da skrivajo 1)1 ago in višajo cene; industrialci, ki upajo,^ da bodo rešili svoje kapitale, če jih nalagajo v inozemstvu; tudi delavci, ki se pustijo ustrahovati in brez odpora sledijo nasilnim kolovodjem. »Obramba svobode ni dolžnost samo vlade in policije, temveč satno skupna žrtev in pogum
mir in svobodo,« je izjavil minister.
Nato je Scelba apeliral na vse pričujoče, naj se pridružijo o-nim, ki skušajo italijansko ljudstvo in zlasti delavce poučiti in prepričati o zmotnosti komunizma. V tem delu govora je posebno hudo prijel komuniste, ki so ga zato v svojih časopisih obsuli z vsemi psovkami, kar jih more italijanski slovar, ki ni ravno ubog v tem oziru. Iz tega se vidi, da je minister zadel v živo.
Za mesec september se napovedujejo v državi velike delavske agitacije in sta\ke. ker se kapitalisti stalno upirajo izboljšali delavski položaj. V tem bosta
KOREJSKI BEGUNCI
Pred komunističnim prodiranjem in pred bombnimi napadi je zbežalo na jug približno poldrag milijon beguncev, ki sedaj taborijo v obupnih razmerah na onem majlfncm ozemlju, ki je še ostalo v rokah Južne Koreje. Tem beguncem bodo priskočili na pomoč Združeni narodi, ki bodo v ta namen ustanovili posebno podporno komisijo.
verjetno skupaj nastopali obe naivečii delavski organizaciji
CISL in CGIL.
Cene raznovrstnemu blagu, ki so po sporu na Koreji hitro začele rasti, sedaj padajo. Bližajo se zopet prejšnji višini. Vlada je tudi nakupila velike zaloge v inozemstvu ter jih bo vrgla na trg, če bo videla, da trgovci preveč višajo cene. Tako je sedaj trdno upanje, da bo lira ohranila svojo vrednost in da se bodo cene ustalile in deloma znižale.
NOVA VLADA V BELGIJI
Belgija je končno dobila novo vlado, ki jo je sestavil senator Jožef Pholjen iz samih krščanskih socialcev. V parlamentu je vlada dobila zaupnico, ker so zanjo glasovali vsi poslanci krščansko socialne stranke, a proti njej so bili vsi ostali. Iz tega se vidi, da bo v Belgiji, dokler se razmere ne spremenijo, na vladi le ena stranka, ki pa ima večino v senatu in v poslanski zbornici, čeprav šibko.
Težave Pholienove vlade niso
majhne. Najtežja je brez dvoma utrditev notranjega miru, ki je toliko trpel ob reševanju vprašanja kralja Leopolda. Znak notranjih težav je tudi umor komunističnega poslanca Lahauta, ki je postal žrtev atentata. Do sedaj niso še odkrili krivcev, a vsekakor je la politični zločin znak težke notranje krize in velikih napetosti, ki še vedno vladajo v širokih plasteh belgijskega ljudstva.
KOMUNISTIČNA VZGOJA
V	Piacenzi je imela Zveza italijanske komunistične mladine od 14. do 17. julija festival z raznimi tekmami, pevskimi nastopi, plesi in drugimi zabavami. Posebna novost pri tem festivalu je bila obljuba, da bo posloval pri tej priliki poseben urad za po-loke in razporoke, ki bo izdajal potrdila o simbolični poroki med dekleti in fanti. Kakor je razvidno iz teh potrdil, bi se fantje in dekleta pri tej poroki zavezali, da bodo 1) prebili skupaj štiri dni sreče, 2) da bodo sporazumno in enakopravno reševali vsa vprašanja glede življenja v taborišču in 3) da se bo-
do skupno borili za mir na svetu.
Zdi se, da imenovani urad za poroke in razporoke zaradi prepovedi oblasti ni deloval, in uboga mladina je bila prikrajšana za štiri dni razbrzdanega življenja. Festival je končal s polomom, toda ostalo je dejstvo, s kakimi brezvestnimi obljubami spravljajo komunisti mladino skupaj in s kakimi metodami jo vzgajajo. Zato bomo tem bolj razumeli, kako umestno je bilo, da je sv. stolica 29. julija tega letu obsodila komunistične mladinske organizacije pa tudi tiste, ki pošiljajo svojo mladino tem organizacijam v vzgojo.
VISOKI KOMISAR ZA BEGUNCE
V	Ženevi so na drugem zasedanju Gospodarskega in socialnega sveta, ki se je pred kratkim zaključilo, odobrili načrt za ustanovitev visokega komisarja za begunce. Naloga visokega komisarja za begunce bo, da bo skrbel za evropske begunce, ko bo končala svoje delovanje mednarodna begunska organizacija lito. Načrt za ustanovitev visokega komisarja mora še odobriti glavna skupščina OZN, ki bo zasedala prihodnji mesec v Lake Succes. Visokega komisarja bo izvolila glavna skupščina za dobo treh let na predlog glavnega taj-
TURŠKE ČETE ZA KOREJO
Poveljstvo Združenih narodov je pristalo na turško ponudbo, da pošlje oddelek 4500 mož na Korejo. To pomoč je Turčija ponudila na poziv Varnostnega sveta, naj vlade članice OZN pošljejo kopne čete na Korejo. Sedaj se
v Ankari razgovori glede načina odpreme teh čet na Korejo.
Poleg Turčije so do sedaj ponudile kopne čele za Korejo tudi Kitajska, Avstralija, Velika Britanija, Nova Zelandija, Filipini in Kanada.
SEJE VARNOSTNEGA SVETA
Varnostni svet je zopet zasedal ves pretekli teden, a ni prišel do nobenega zaključka. Vse delo se je prav za prav osredotočilo na besedni dvoboj med predsednikom Jakobom Malikom, kot zastopnikom Sovjetske zveze, ter ostalimi'delegati. Zopet smo prisostvovali enemu tednu mlatenja prazne slame, bi rekli po domače. Indijski delegat si je pač pri-
zadeval, da bi s svojim predlogom o novi šestčlanski komisiji za Korejo, pripravil Svet do praktičnega dela, a se mu iji posrečilo, ker so njegov predlog zavrnili oboji, Malik kot ostali člani VS.
nika OZN. Sedež komisarja bo v Ženevi. Stroške za oskrbo beguncev bodo krili s prostovoljnimi prispevki.
RAZPOROKA
V	URAGUAYU?
Uruguayskemu parlamentu so predložili načrt zakona, na podlagi katerega bi bila dovoljena razporoka zakoncem po štirih letih ločenega življenja. Ta zakonski načrt podpirajo vse narodne stranke razen katoliške, ki vodi odločen boj zoper odobritev te protikrščanske postave. Katoliško časopisje povdarja, da bi ta postava, ko bi bila sprejeta, odprla široko pot k razporoki; zadostovalo bi namreč, da na pr. mož zapusti za štiri leta svojo ženo in otroke in kot plačilo za lo nezvestobo bi mu postava dovolila, da doseže razporoko in se na novo poroči.
PRISPEVAJTE za f L- Kemperletov sklad!
V	STRASSBURGU NIČ NOVEGA
Na sestanku zatopnikov Evropske zveze v Strassburgu se ni zgodilo nič posebnega. Churchillov predlog o kupni evropski armadi je zbudil precej odobravanja, a je dejansko težko izvedljiv. Precej so razpravljali o izvršitvi Schumannovega predloga o jeklarsko-premogovni zvezi.
TRINAJSTA NEDELJA PO BINKOŠT1H
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 17, 11-19)
Tisti čas, ko je potoval Jezus v Jeruzalem, je šel po sredi skozi Samarijo in Galilejo. In ko je prihajal v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož, ki so se ustavili od daleč in so povzdignili glas ter rekli: Jezus, učenik, usmili se nas! —• Ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite in pokažite se duhovnikom! — In med potjo so bili očiščeni. Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom Boga slavil: in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: Ali ni bilo deset očiščenih ? Kje so pa deveteri? Ali se ni našel nobeden drug, da bi se vrnil in dal čast Bogu, razen tega tujca? — In rekel mu je:	Vstani	in pojdi, tvoja vera
te je rešila.
Bridko se Jezus pritožuje zaradi nehvaležnosti ozdravljenih gobavcev. Samo eden se mu je prišel zahvaliti, vsi drugi so v trenutku pozabili na pravkar prejeto dobroto in dobrotnika. —
V	sedanjih časih bi Jezus prejel še mnogo manj hvaležnosti, njegove tožbe bi bile še bolj grenke. V pretekli vojni smo celo doživljali, da so se dobrote po-plačevale s smrtjo, kakor se je n. pr. zgodilo vseučeliškemu profesorju Erlihu v Ljubljani in mnogim drugim.
Vsak človek bi moral imeti zelo razvit čut hvaležnosti, komur manjka ta lepa poteza v značaju, mu manjka veliko. Živimo v družbi iu smo vsak hip odvisni drug od drugega. Nešteto uslug prejmemo vsak dan. Mati me zjutraj zbudi, mi pripravi zajtrk, mi ga prinese na mizo; skrbi za hrano čez dan, za obleko, za perilo; itd. Služkinja mi morda osnaži čevlje, natakarica v gostilni mi prinese naročeno vino, v trgovini mi postrežejo z zahtevanim blagom in toliko in loliko drugih stvari.
Res je treba veliko teh uslug plačali z denarjem, toda to je
premalo. Denar je nekaj mrtvega, brezosebnega. Naravnost žaljivo je, če denarja ne spremlja beseda hvaležnosti, zahvale. Zahvala mora biti topla, doživeta. Ne sme biti gola fraza vljudnosti, ki jo ponavljam kakor papiga. Prihajati mora iz srca.
Nekateri znajo biti do drugih ljudi prijazni in hvaležni, doma v družini pa so trdi in neprijazni. Nikdar se ne sliši iz njihovih ust beseda ,prosim’, ampak goli ,daj mi’!... Seveda potem tudi ni slišati besede ,h\ala’. Na tak način se gotovrt ne smejo vračati neštete usluge, ki jih vsakdo prejme v družini.
Značilno je, da toliko pregovorov govori o nehvaležnosti. .Nehvaležnost je plačilo tega sveta’, pravi eden; drugi:	.če
hočeš imeti sovražnike, posojaj denar’.	»
Če si že ljudje med seboj ne znamo biti hvaležni, smo še nmogo manj do Boga. Nič ne znamo ceniti njegovih naravnih in nadnaravnih darov.
Vzgajajmo se k hvaležnosti. Starši naj skrbijo, da se jim otroci za vsako malenkost zahvalijo. Ne bojmo se, da bomo preveč hvaležni. Hvaležnost ni slabost. kakor hoče vedeti napredna modrost’, ampak je krepost. Stara resnica je, da je zahvala najboljša prošnja.
NEDELJSKA MOLITEV VSEMOGOČNI VEČNI BOG, POMNOŽI V NAS VERO. UPA-NJE IN LJUBEZEN:	IN, DA
BOMO MOGLI DOSEČI. KAR OBETAŠ, STORI, DA VZLJUBIMO, KAR UKAZUJEŠ.
Koledar za prihodnji teden
27. avgusta. NEDELJA. Trinajsta pobinkoštna. Jožef, Kal spoznavalec.
28. PONEDELJEK■ Avguštin, šk.
29. TOREK. Obglavljenje Janeza Krstn ka.
30. SREDA. Roza Ljmska, devica. 31. ČETRTEK. Pavlin, škof.
1. september PETEK. Eg dij, opat. Prvi petek.
2. SOBOTA. Štefan, kralj. Prva sobota.
SVETO LETO
GORIŠKO ROMANJE V RIM
Naš prevzvišeni nadpastir je v I škofijskem listu za mesec avgust naslovil na naše romarje sledeča oznanila in priporočila:
Le malo časa nas še loči od dneva, ko se bomo napotili v Rim, da opravimo pobožno romanje in zadobimo svetoletne odpustke, — Za romanje se je priglasilo preko 1500 naših vernikov. To nas srčno veseli; saj imamo pred očmi korist, ki jo bo deležno toliko duš.
Smatramo pa za potrebno, da opozorimo romarje, naj se naša pot izvrši v duhu spokornosti. — Nesimo v Rim: globoko vero, živo željo, da bi videli Petrovega naslednika in prejeli njegov blagoslov. — Pojdimo tja z velikodušnim sklepom, da bomo z romanjem zadoščevali za svoje grehe in da bomo po zadobljeni odvezi začeli novo življenje v Kristusu.	,
Romarji naj se zavedajo, da
naše romanje ni zabaven izlet, ampak da je delo spokornosti in žrtvovanja, ki ima nadnaraven smoter.
Na romanje se je treba pripraviti s zbranostjo in molitvijo. — Po župnijah naj župniki zbero vsaj kak večer romarje, jim kaj koristnega in spodbudnega povedo in naj z njimi molijo za srečen izid romanja.
V	jutru pred odhodom naj se romarji udeleže sv. maše in če je mogoče naj prejmejo sv. zakramente.— V vlaku naj bo njih obnašanje resno; spokorna je naša pot. Zato naj se na potovanju vrste sv. pesmi z molitvijo in resnimi koristnimi pogovori.
Romarji naj prenašajo brez godrnjanja težave potovanja, vročino, trudnost. Vse to naj darujejo Bogu za spreobrnjenje grešnikov in zato, da bo sv. leto obrodilo obilen sad povratka k Bogu.
Potrudijo naj se, da bodo ubo-
gali reditelje romanja, zlasti ob prihodu v Rim in v stanovanjih, ki jim bodo odločena. — Ravno-tuko naj se potrudijo, da bodo medsebojno in vsem drugim da-juli dober zgled, zavedajoč se, da s tem vrše apostolat svetega zgleda, ki je vedno nad vse koristen.
Ni nam treba še povdarjati, da mora vsak romar opraviti dobro sv. spoved in prejeti pobožno sr. obhajilo ter predpisane molitve pri obisku štirih bazilik. Molih jih bomo skupno.
Naš povratek bodi poln svetega in dostojnega veselja, da ne bomo izgubili obilnih sadov milosti, ki jih bomo nabrali v središču krščanstva.
J' oščimo Sebi in vsem romarjem, da bi naša pot bila srečna in dobičkonosna za naše duše in v tem upanju vse iz srca blagoslavljamo.
Gorica. I. avg. 1950.
t Karel, nadškof
ROMANJE GLUHONEMIH
Že tretja skupina gluhonemih svetoletnih romarjev je bila te dni v Rimu. Navžoči so bili gluhonemi iz Italije, Francije, Švice, Španije, Portugalske, Nemčije, Belgije, Nizozemske in iz obeh Amerik. Številne gluhe romarje — 2000 — so vodili predsedniki njih udruženj, ki se zanje žrtvujejo. Sprejeti so bili tudi pri sv. očetu, ki jim je tudi govoril in je neki duhovnik s znamenji mutastih tolmačil papeževe besede. Sv. oče je tolažil gluhoneme, da ako na tem svetu pogrešajo dragocenega sluha, bodo v nebesih slišali in z drugimi svetniki prepevali slavo božjo.
Proglasitev Marijinega vnebovzetja za versko resnico
List »Osservatore Romano« je prinesel nad vse veselo vest, da namerava sv. oče držati 30. oktobra t. I. tajni konzistorij ter sporočiti pri tej priliki krščanskemu svetu, da misli 1. novembra, to je na praznik vseh svetnikov proglasiti v vatikanski baziliki Marijino vnebovzetje kot versko resnico.
Marijanske procesije na Tržaškem
Na god sv. Jerneja so imeli v .Mačkoljah prvo procesijo v spomin na lansko Marijino romanje. To nedeljo 27. avgusta popoldne ob petih ho spominska procesija v Dolini in Boljuncu. Naslednjo nedeljo bo v Bazovici in po rimskem romanju velik romarski shod za vse tržaške župnije na Opčinah in sicer 17. sept. Za Marijanske procesije, ki se vršijo pri belem dnevu veljaj splošno to: vsi udeleženci naj imajo v rokah cvetje; pri večernih procesijah pa nosimo vsi prižgano svečo. Bolj važno pa je to, da vsi lepo in zbrano in glasno molimo ter prepevamo. — Verniki iz mesta, ki se nameravajo udeležiti procesije v Dolini-Boljuncu, naj se odpeljejo iz Trsta ob pol štirih ali ob petih, nazaj pa ob osmih.
PATER LEOPOLD - JUNAK SPOVEDNICE
Ob osmi obletnici smrti služabnika božjega o. Leopolda iz Ercegnovega pri Kotoru je izdal o. Pietro da Valdi porro četrto izdajo njegovega življenjepisa pod naslovom: Un eroe del confessio-nale (Junak spovednice). Naslov knjige izraža bistvo delovanja o-četa Leopolda, ki je prebil v spovednici tudi do 15 ur na dan, in | to samo , Padovi neprestano skozi 40 let, kjer je tudi umri v starosti 76 let v sluhu svetosti.
Kar je na vernike tako globoko vplivalo, je bila njegova dobrota in prijaznost do vseh, posebno pa do tistih, ki so hodili k njemu k spovedi ali iskat pri njem tolažbe. Če je moral na pr. oditi iz spovednice, je storil to le za kratek čas, potem ko se je opravičil pri okoli stoječih vernikili z besedami: »Dovolite, gospodje, da se nekoliko odstranim! Oprostite in potrpite, saj se vrnem takoj!«
—	in ko se je po kratki odsotnosti vrnil v spovednico, je smehljaje se govoril:	»Zopet
sem tu, zopet sem pri vas,« nakar je povabil najbližjega k spovednici: »Prosim, gospod, poslu-žite se, poslužite se!« Nadvse zanimivo je, da se je o. Leopold poslovit od vsakega spovedanca s lemi in podobnimi besedami: »Hvala vam, gospod, hvala vam!« Te besede, ki jih je tako odkri-
,Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
I tosrčno in iskreno izgovoril, so j izdajale njegovo notranje veselje, ki ga je čutil v svojem srcu, ko je vršil božje delo v korist neumrljivih duš. Te neobičajne besede So segale globoko v srca spovedancev ter jih napolnile z občudovanjem in resničnim ga-njenjem. Tem ljudem se je zde-Jo, kakor da jim je hotel spovednik s svojo zahvalo to-le povedati: »Hvala Vam za zaupanje, ki sle mi ga izkazali s tem. da ste mi odprli svoje srce ter mi odkrili svoje boje in težave! Hvala Vam za živo vero, ki ste jo izpričali s tem, da ste gledali v moji revni osebi samega Jezusa Kristusa, delivca odpuščanja in usmiljenja! Hvala Vam za veselje, ki ste mi ga napravili s tem, da ste mi dali možnost in priložnost, podariti Vaši duši nadnaravno življenje ter jo ozaljšati s posvečujočo milostjo božjo!«
Veselje o. Leopolda je bilo v resnici veselje, ki ga je čutil e-vangeljski oče ob vrnitvi svojeua izgubljenega sina, veselje žene, ki je našla izgubljeno drahmo, veselje dobrega pastirja, ki je našel izgubljeno ovco ter jo vesel zadel na svoje rame. Tako in podobno veselje čuti vsak pravi duhovnik, ki v zakramentu sv. pokore spravlja grešnike z razžaljenim nebeškim očetom.
Grob sv. Benedikta in njepove sestre
V	slavnem samostanu sv. Benedikta v Montecassinu obnavljajo baziliko, ki je bila v zadnji svetovni vojni porušena. Da bo delo v vsakem oziru popolno, so se odločili, da premestijo tudi glavni oltar, pod katerim počivata že štirinajst stoletij ustanovitelj samostana sv. Benedikt in njegova sestra sv. Skolaslika. lega dela pa nemorajo izvršiti, ne da bi odprli grobnico. Upoštevajoč za take slučaje predpisana navodila so odprli grobnico ter našli žaro s svetimi ostanki; ki so jo prenesli v bližnje začasno bivališče benediktincev. Na žari je napis v latinskem jeziku: Sv. Benedikta in sv. Skolastike svete kosti in pepel« z datumom 7. avgusta 1659 in z imenom opata Angela a' Neapoli, ki je pred 291 leti zadnjič pregledal žaro. Vsi pečati žare, ki je svinčena, so bili nedotaknjeni. Nato so cerkvene oblasti odprle žaro. ki ima dva
predela. V prvem predelu so ležale kosti sv. Benedikta, ki so še dobro ohranjene, v drugem predelu pa so našli le majhne delce in prah sv. Sholastike. Svete ostanke je pregledalo tudi pet zapriseženih zdravnikov-profesorjev iz neapolskega in rimskega vseučilišča. ki so izpovedali, da gre za ostanke moškega in ženskega trupla in da je bila ženska (sv. Sholastika) majhna in šibka, medtem ko je moral biti moški (sv. Benedikt) bolj visoke in vitke postave, starejših let. navajen na delo in molitev, ki jo je stoje opravljal.
Naj bi važen dogodek zopetnega odkritja tako dragocenih svetinj pomenil pa tudi prinesel srečo in mir vsem narodom, kar se bo gotovo izpolnilo, če se bodo \si ljudje in narodi držali znanega gesla sv. Benedikta in njegovega reda: Moli in delaj!
Škofovsko posvečenje v Pazinn
Dne 23. julija je dobil škofovsko posvečenje apostolski adm nistrator za hrvatsko Istro msgr. dr. Dragotin Nežic. Posvečenje se je izvršilo v paz nski župni; cerkvi, kjer je sedež apostolske administrature. Novega škofa je posvetil '»trski rojak msgr. dr. Jo,sp Ujčič, beograjski nadškof; soposvcčevalca pa sta bila msgr. dr. Burič, škof iz Senja, ter msgr. dr. Držečnik, škof in apostolski admini* strator mariborski. Posvečenju je prisostvoval msgr. Od', namestnik apostolskega nuncija v Beogradu. Dr. Nežic se je rod 1 na Reki Pr Jastre* barskem leta 1908; za mašnika je b:l
posvečen v Zagrebu leta 1930. V'šje bogoslovne študije je izvršil v Rimu, kjer je dosegel doktorat iz teologije.
V	domovini je vrši razne službe; nazadnje je bil za profesorja v za* grebškem semenišču. Tu ga je leta 1947 dohitelo imenovanje za apostol* skega administratorja v Istri s sede* žem v Pazinu. Sedaj ko se je msgr. Toroš preseli na Kostanjevico pri Gorici, upravlja msgr. Než:č vso Istro, to je vso puljsko jn poreško škofijo ter hrvatske dele tržaške ško* Uje. Sedež njegove administrature je še vedno Pazin v osrčju Istre. V Pa« zinu je tudi malo smenišče za Istro.
Strah ima velike oči ■..
V	»Soči« z dne 19. t. m. stoji uvodnik »Nov: ih stari križarji« kot krik strahu in groze. Uvodnikar hoče tuko rekoč pretresti! vso svetovno j a v« post z odkr tji o noivo napovedani »križarski vojski«, ki grozi, da ho zbrisala z obličja zemlje »vsakega poštenega in naprednega demokrata«. Na nam:"g Vatikana sc je postavila
na čelo križarski armad' janičarjev goriška nadškofija in v štandrežu se je že začela ofenziva proti korifejem slovenstva: »to je proti slovenskemu demokrat enemu tisku in proti De* mokratični fronti Slovencev v Ititiji«.
V	duhu namenov svetega očeta za sveto leto sta vodstvi Apostolstva molitve in Marijinih družb v Rimu
povabil', vernike vseh narodov, naj v tem svetem letu pomnožijo svoje mol .tve ;n žrtve, da bi od Boga kar izsilil ji bogatih duhovnh milo* sti, /.lasti svobodo Cerkve ter spre* obrni tev zakrknjenih grešn kov in od vere odpadih materialistov. Slo ven« ski duhovniki so že v marcu i/da* li v Gorici majhno knjižco z našlo* vom » V duhovno kr .žarsko vojsko«, kjer razlagajo vernikom zgolj duhov* ne namene in sredstva tega razšjrje* nega duhovnega g'.ban ja. Katoliški glas je že večkrat opozoril javnost na to knjižico ',n dušni pastirji so jo žr mesece širil? med svoj ini verniki.
Sočjn uvodnikar, ki spada najbrže pod štandrešk, farni; zvon, im ki se* veda nima pojma o duhovnih podvi« g;h svetega leta, je padel skoro v nezavest, ko je sl išal, da je tud. stan* dre.ški župnik priporočal svojim žup*
ljanom mol.tveno gibanje »Duhovne j križarske vojske«. Kot v apokalips I t.čnih priv',dih je uzrl kar cele ar* made »novih križarjev«, k, bodo z j ognjem ;in mečem pokončali komu* j rtist čne brezverce, in pričeli bodo | prav v Štandrežu z dopisnikom »dc* I ir.okratičnega tiska« ter duše »Demo ! krat čne fronte Slovencev v Italiji«, j
Strah ma velike oči. Zato naj sc | pomiri Soč’n uvodnikar, ker mu ba* I je ne bije še smrtna ura, čeprav b ] ne bilo ne umestno, če b se včasih | tudi nanjo spomnil.
Zaradi nenadnega preplaha so se Sočieemu dopisniku zavrteli v glavi vsi podatki, da je v svojem članku nan',zal vrsto zgodovinskh neresnic in netočnosti ter običajnih fraz o »domačih in tuj h izkoriščevalcih«.
Uboga »Soča«, ki sprejema za uvodnike tako plitke ',n. puhle članke!
za kmete, obrtnike, trgovce, mehanike itd. Za te otroke nima nižja srednja šola nobenega pomena ali vsaj tistega pomena nima, ki ga ima zanje strokovna šola. kjer se naučijo dijaki stvari, ki so za njihov bodoči poklic velike važnosti kot knjigovodstvo, blagoslovje, praktično računstvo. strojepisje, stenografija, poleg predmetov, ki se jih učijo na gimnaziji, to je slovenščine, italijanščine, zemljepisa in zgo-
dovine in še nekaj bolj postranskih predmetov.
In zato poudarjamo še enkrat: Kdor nima namena dati svojim otrokom višjo izobrazbo .naj jih pošlje v slovensko strokovno šolo. Vsak naš otrok mora stopiti po ljudski šoli v eno ali drugo izmed slovenskih srednjih šol. Nihče naj ne ostane doma! Tudi najbolj oddaljene vasi naj storijo svojo dolžnost! Malo nas je, moramo biti tudi glede izobrazbe na višku.
PROTEST SKSZ V TRSTU
ZOPER ARETACIJO dr. SFILIGOJA
1) Nismo sicer poklicni pravniki, vendar se nam zdi, da je aretacija dr. Avg. Sfiligoja, ki bi moral zaradi razsodbe »Posebnega sodišča za zaščito države« odsedeti še 17 let zapora, neposlovna. Ko je umrl Duce, smo mislili, da tudi »Posebnega sodišča« ne bo več. Vedno smo slišali, da je bilo to sodišče protiustavno. Če je bilo temu tako. so bile vse razsodbe tega sodišča nične. Potem zaradi teh razsodb nihče ne sme biti aretiran.
2) Ob zadnjih administrativnih volitvah v Trstu so nam italijanski volilni govorniki v imenu svojih strank obljubljali avtonomijo, kadar pride Trst pod Italijo. Ob aretaciji dr. Sfiligoja pa je jasno, da so te obljube ničvredne.
3) Vsako resnično demokratično ljudstvo spoštuje voditelje in
narodne ustanove drugih narodov. Sedanje postopanje s Slo-venci v Trstu pa priča o vplivih stare avtoritarne miselnosti. Slovenskim voditeljem in organizacijam se skuša preprečiti vsalc vpliv na javno upravo. To gre tako daleč, da se v Trstu ignorirajo vse slovenske dobrodelne ustanove celo pri	delitvi ame-
riških podpor.
4)	Nas boli. ako se dela krivita kateremukoli ljudstvu kjerkoli na tem svetu. A prav zato obžalujemo, da se bo zaradi aretacije dr. Sfiligoja	oslabil vtis,
ki ga ima na svetovno javno mnenje prizadevanje Italijanov za zboljšanje razmer	v coni B
ST O-ja.
Trst 21. avg. 1950.
Slov. kršč. soe. zveza v Trstu
Ne podcenjujmo strokovne šole!
Zadnje čase se piše precej o naših srednjih šolah. Povsem odobravamo, da se poudarja dolžnost slovenskih staršev, da poskrbijo za vzgojo svojih otrok s tem, da vpišejo svoje otroke v slovenske srednje šole. Tudi mi smo mnenja, da je izobrazba najlepša dota, ki jo dajo lahko starši svojim otrokom, vendar nam da odkrito povemo — ne ugaja. da se na vse pretega povzdiguje in priporoča nižja srednja šola ali gimnazija, pri tem pa da se pušča naša strokovna šola popolnoma ali skoro popolnoma ob strani. Tako podcenjevanje stro-
kovne šole se nam ne zdi na mestu in tudi ne odgovarja resničnim potrebam našega ljudstva. Priznavamo, da so z gimnazije odprte našim dijakom poti na vse strani. Iz nižje srednje šole prestopiš lahko na višjo ali pa greš na učiteljišče ali na kako drugo višjo srednjo šolo. In zato smo tudi mi mnenja, naj starši, ki imajo kake višje namene s svojimi otroki, vpišejo te otroke v nižjo srednjo šolo. Toda mi vemo, da je vse polno staršev, ki nimajo namena dati svojim otrokom kako višjo izobrazbo in ki so svoje otroke določili za dom,
KULTURA
KMETIJSKI PRIROČNIK
Urad za gospodarsko sodelovanje (ERP) v Trstu je pred kratkem izdail za slovensko prebivalstvo na področ* ju STOja res lepo in podučno knjigo z naslovom:	»Kmetijsk'	priročnik«.
V	prvem delu k n j ge, ki je krasno in bogato ilustrirana na finem trpež* nem papirju sta strokovnjaško obrav* nani. zlasti dve kmetijski panog : živinoreja jn vinogradništvo. Drug del vsebuje koledarske dneve od I. julija 1950 do 30. junija 1951. Vsak teden ima svojo stran s prostorom za kmetove zapiske, z raznim1 živ* Ijenjskimi reki in z navodili za krneč* ko delo, ki je tedaj najbolj nujno. Ob koncii vsake stran; je pojasnjeno
kobko dobrin je Svobodno tržaško ozemlje prejelo od Marshallovega načrta v prvem letu njegovega pošlo* vanja. Knjigo vsem slovenskim go* .-.podarjem prav toplo priporočamo, ker se bodo marsikaj koristnega na* učT iz nje. Škoda, da tudi naši go* riški kmetje ne dobe kaj podobnega v roke.
pa se je pojavilo na trgu tudi že zmrznjeno mleko v pljščicah.
Industrija, ki izdeluje zmrzovalo'* ke, se naglo razvija: lansko leto so prodali 800.000 tak h hladilnikov. Letos bo to število preseglo milijon.
Doslej so poizkusil uporabljati v zmrznjenem stanju okrog 1.200 do 1.300 različnih živil. Od teh j h je okrog 400 že v prodaji. Potrošnja teh živil stalno narašča. Predvideva* jo, da bo leta 1955 Amerika pripra* vila 13 milijonov ton zmrznjenih jedil. List »Journal of Commerce« pa napoveduje, da bodo leta 1957 porabili polovico vsote, ki jo država potrošš 7.a prehrano — to je okrog 10 nvlijard dolarjev — za nakup zmrznjenih jedi. To je res ogromna številka, če pomislimo, da ena iz* med največjih ameriških industrij, to je avtomobilska, proda letno za dve milijardi dolarjev avtomobilov.
Odkod pa jzvira ta način priprav« ljanja jedil? Kdo je dal za to pobu* do? Kot mnogo drugih pojavov, so tudi, do te novosti' pr šlj, popolnoma slučajno. Približno pred 30 leti ie nek' trgovec s kožami1 iz Glou* chestra v zvezni državi Massachu* setts po imenu Gorence Birdseve
Prvo nedeljo v septembru vsi v Števerjan na koncert našega pevskega zbora; spored je zelo pester! Pričetek ob 4h popoldne.
KUHINJA BODOČNOSTI
ČUDA- ZMRZS1ENIK JEDIL
V	ameriškem domačem gospodar* stvu jc nastal nek izreden pojav, k' vzbuja vedno večjo pozornost go* spedarstvenikov in sociologov: upo* raba zmrznjenih jedi. Milijoni1 Arne* ričainov so v nekaj letih spremenili svoj nae n prehrane. Danes uživajo številna živila mnogo več v zmrznje* nem stanju kot pa sveža. 1 a pojav se fantastično razvija. Naj vam na« vedemo le nekaj primerov. Neka petrolejska družba, ki’ deluje v Perzijskem zalivu, je v Združenih državah naročila za prehrano svoj h delavcev ' 14 ton zmrznjen h živ i. Letalsko poveljstvo je že priprav lo poseben načrt, da bi med berlin* skim »zračnm mostom« pošiljalo prebivalstvu vnaprej kuhana in na* to zmrznjena jedila, da bi s tem
lahko štedSi kurivo, ki ga Berlnča* ni uporabijo za kuhanje hrane. Ne* ka knjiigarna je jzdala posebno ku* harsko knjigo, kjer so navodila le za pr pravljanje zmrznjenih jedi. Univerza v Ohio je odprla posebno šolo za študente, ki se hočejo po* drobno seznan ti s pripravljanjem zmrznjen h jedi:	Seznami semen
imajo pri vsak: rastlini označeno, če je primerna za uživanje v zmrz* njenem stanju ali ne. Po raztvh ameriških mestih imajo števlne stavbe ogromne skupne hladilnice, kamor nosijo stanovalci taka jedila. Za vzdrževanje hladiln ce prispeva* jo mesečno po 2 dolarja. Ta ledena jedila pa so prinesla v prehrano tu* di nekatere novosti. Tako na pr * mer: zmrznjene žabje krake jz Kube ali zmrznjene pomarančne krhlje, namočne v med s Formoze. Sedaj
imel opravke v Labradorju. Tam je ulov 1 ribo, ki je zdradi nizke tem* perature takoj zmrznila. Čez nekaj dni je hotel ribo umiti v vod', pa je z začudenjem opazil, da je rba začela premikati rep jn popolnoma oživela, čim se je led razstopil. Stvar ga je najprej zabavala, nato pa je pričel premišljevati. Ni b;lo nobene* ga dvoma. Riba je b la sveža in ži* va. V ledu se je. ohranila sveža. Čemu? Iz katerega vzroka? Popol* noma jasno: zaradi nizke tempera* ture. »Torej — si je dejal Brdseve, ki n; bil brez iznajd"teljskcga duha
—	če b, postavli pod isto tempera« turo tudi druga živila...« Birdseye se je zamslil. Morda je odkril, kot je pozneje kaj rad dejal, eno izmed tajnosti narave.
Ko sc jc vrnil v Združene države, jc pričel trgovati na debelo z r ba* mi in je napravil več poizkusov. Vzel jc polenovko n jo ohlajeval na dva različna načna. Nekaj rib je pustil, da so zmrznile, počasi’ s postopnim znzanjem temperature. Druge pa je dal v posebni zmrzo* valnik z naglim hlajenjem.
( Nadaljevan je)
Dr. METOD TURNŠEK :
omšef rta planina..."
(NOVELA)
Ciril Jelnik se je že po drugem letniku na vseučilišču v Ljubljani odločil, da pojde odsluževat domovini predpisani vojaški rok. Zanj, akademika medicinca, je bil sicer skrajšan, vendar se mu je, ko je zlezel v vojaško suknjo »preljubi ta vojaški stan«, kaj zdel dolgotrajen, pust in dolgočasen. Imel je pa Ciril vsaj to erečo, da se mu ni bilo treba pretegovati po vežbališeih. Niso se izpolnili upi pestovaje, ki je Cirilu že v zibki bila trdo povezovala noge s plenicami in povoji, da bi postal kdaj dober vojak pešak. Tudi Cirilovo deško navdušenje med prvo svetovno vojno, ko je na paši tako pogumno bil nosil leseno »puškico nabasano, sab-ljico prepasano«, ni rodilo uspeha. Ciril se je v svoji resnični vojaški službi srečno iznebil slehernega orožja. Po nekaj osnovnih vojaških vežbah, ki so se teden dni po dve uri dnevno vršile na dvorišču ljubljanske vojaške bolnice, so ga brž namestili na zdravstvenem oddelku pri Štabu Dravske divizije. Tu je v pisarni Vojaškega zdravnika, podpolkovnika dr. Luja Devetaka, prave hrvatske dobričine, zbiral zdravstvena poročila 'seli edinic Dravske divizije iu jih v štirih izvodih raz-
pošiljal na višja, armadna poveljstva. Vsakih 14 dni je zdravnika podpolkovnika spremljal tudi k višjemu pregledu bolniških okrevancev zaradi njih bolniškega vojaškega dopusta. Tu je klical okrevance pred komisijo treh zdravnikov ter nato zapiske z odobrenim ali odklonjenim dopustom razpošiljal pristojnim poveljstvom. Tu in tam je pa na medicinca Cirila prišla še vrsta, da je na tem ali onem bolniškem oddelku moral v službi nadomeščati kakšnega dijaka — vojaka bolničarja.
Nekoč je Ciril imel nočno službo na kiruškem oddelku. V neki sobi je med operiranimi vojaki bolestno ječal mlad fant, doma iz blejske okolice. Vzdihoval je in klical po domačih, tožno je izgovarjal imena svojih dragih in koprnel po svojem kraju, jezeru, domačem Blejkem jezeru in po belem Triglavu... Ciril ga je poslušal in opazoval. Sprevidel je, da sta se mladeniču čarobno domače jezero in bajni gorski velikan vsesala nekam v dno duše. Pristopil je k fantu, Janez Janža se je pisal, in mu začel ljubeznivo govoriti, naj bo kar miren, kajti še preden bo minil teden dni, bo gotovo že doma in bo spet videl svoj Bled, svoj Triglav in svoje drage. Janez je široko odpiral svoje oči, ustnice so mu drgetale. Bolj kot obkladki na vroče čelo in injekcija v roko so ga začele miriti in tešiti te besede. Vzdihi po domu in domačih so postajali lišji in bolj umirjeni. Proti jutru, ko se je Janez po kratkem spancu prebudil, je z očmi iskal Cirila. Pomignil mu je s trudno roko, naj pride bliže, tik k postelji. Ciril se je sklonil k njegovemu obrazu, Janez pa ga je milo poprosil, naj se zares potrudi, da bo
gotovo dobil bolniški dopust, da bo že kmalu stisnil roko materi, očetu, sestri in še »komu«. Zadnjo besedo »komu« je fant izrekel tako mehko, nežno, ljubeče, da je Ciril takoj uganil, da gre za njegovo dekle. Kar zasmilil se mu je fant. Hkrati pa je tudi Cirila obšel ljub spomin na akademičarko Elico, dekle s sinjimi očmi, zlatimi lasmi, zalim, vedrim, sončnim obrazom in zvonkim, radostnim glasom... »Ej, morda je tudi Janeževo dekle,« si je sam pri sebi v misli dejal Ciril, »roža in pesem, ki sanjaš o njej dan in noč...« Se razume, da Ciril mora pomagati in bo tudi pomagal takšnemu fantu, navrh še težko operiranemu, trpečemu fantu.
»Seveda, Janez! Čim bo komisija dopust odobrila in bo predsednik komisije podpisal, bom nemudoma, še tisti dan, obvestil tvoj planinski polk in tudi na kiruškem oddelku bom posredoval, da se boš še tisti dan odpeljal domov. Saj razumem, kako je, če srce hrepeni po dragih in ljubih...«
Janezu so se zasvetile oči. Globoko je vzdihnil. Potem je pa segel po Cirilovi roki in v ikreni hvaležnosti dejal:
»Veste, potem me pa gotovo morate prUi obiskat k nam na Ribno! Ali mi obljubite?«
Ciril je bil presenečen. Kaj takega se ni nadejal. Povabilo mu je bilo zelo ljubo. Ali kaj, ko je Ciril v vojaški službi, kjer le kdaj pa kdaj more izlesti iz utesnjenih vojaških zgradb. Vendar Ciril Janezu ni maral zbroditi njegovih lepih sanj in nad, užaliti ga v njegovi plemeniti dobroti.
»Seve, Janez, prav rad, če bo mogoče!«
S
o
D
Tržaško romanje v Rim
Na praznik M. rojstva 8. sept. zjutraj ob šestih se odpelje 265 slovenskih tržaških romarjev v Rim. Nazaj se vrnemo v torek na praznik Marijinega imena 12. sept. Tako bo vse naše romanje pod posebnim Marijinim varstvom. — Vsem romarjem sporočamo sledeče:
i V nedeljo 27. avgusta popoldne ob petih pridite prav vsi v dvo-
rano Marijinega doma id. Risorta
3.	Vsi se zavedajmo, da gremo na dolgo, pomembno pot in se moramo zato v vsakem oziru lepo pripraviti, spoznati in porazgovo-riti. Na sporedu tega shoda je tudi skioptično predavanje o Rimu. Naj se vidi iz tega našega prvega srečanja, da bo naše romanje lepo, disciplinirano in koristno. Zato, vsi priglašeni romarji vljudno vabljeni!
drugi zemeljski polobli. Potovanje čez morje jn nazaj zelo viTko sta* ne. Kljub temu ‘i Oolinčani 'n no* vomašnikov sorodniki prav nič ne pomišljajo. S skupnimi močm' bo vse šlo. Mogoče se bo našel tudj v drug'h vaseh i.n v mestu neznan do* brotnik in tako bo veliko- breme za dolinsko župnjo manjše. Če bj hote! kdo dati skromni dar za novomašni* kovo po-t v domovino, naj izroči dar svojemu duhovniku ali ga pusti v knjigarni Fortunato v Trstu. Na prvi pogled se zdi, vse to razmeta* vanje denarja, a v resnic" ni. V Do* lini nismo imeli novomašnjka dc* mačina že 85 let. V tem sv. letu nima naša škofija nobenega slov.
uovomašnika. Razmere so danes povsod take, da ž vi zgled novomaš* nika domačina stori veliko dobrega, kar je brez dvoma, v duhovno kor st premnogih. — Po vsej prilik: bo nc* va maša v DoTni na zadnjo nedeljo v oktobru ali na prvo v novembru. Takrat bo- v Dolini tud' običaj* ni jesenski shod Marijinih družb in Apostolstva molitve.
Iz Madrida v Španji
Udeleženci tretjega ideološko štu* dijskega tečaja Zveze slovenskih ka* toliških vlsokošolcev v Madridu pošiljamo vsem Slovencem na Pri* morskem prav lepe pozdrave.
Podgora
Podgorska župnija je preteki; teden doživela zares pomenljiv dan. Veseli* lo nas je, ko smo v zadnji' številki »Katoliškega glasu«, čitali o- vnetem pripravljanju na procesijo z Mariji* nim kipom. S to procesijo1 se bo za* čelo - romanje in obisk Matere božje po vseh naših hišah in družinah. Procesija b’ morala začeti po napo* vedih že 15. avgusta zvečer. Ljudstvo se je že zbralo in vse je bilo pri* pravljeno za razsvetljavo jn okrašenje ter udeležbo. Z zanimanjem smo po* slišali- govor msgr. Močnika. Pa te* daj se je’ vlila dolga ploha dežja, ki nam je zabranda pričakovano proce* sijo. Vse slavje je bilo preneseno na večer naslednjega dne, to je 16. avgusta. Udeležba je bila velika, so* delovanje tudj nad vse pričakovanje! Kako lepo je bilo videti dolgo pro* eesijo s krasnim okusim razsvetlje* njm Marijinim kipom, pred katerin) je med preteklo vojno jokalo in mo* lilo toliko Podgorcev! H’še, okna, z:* do vi in kar robovi- ulic so žareli v razsvetljavi, ognjih :n okrasitvi prav kot bi hotele vse družine smatrati v vsem tem začetek svojega lastnega prazn ka, ki bo za vse posamezno zažarel kdaj v bodočih mesecih, ko ho po koledarju prišel dan obiska Marij nega. V procesiji smo poslu* Žali ubrane in mile pesmi1 ter pobož* ne molitve. Videli: smo vse številne udeležence, pobožne gledavce, p oseb* no pa smo občudovali pridna dekleta in fante nosilce ter sodelovalee. Lepa se nam je zdela skupina prvoobha* jcneev. Občudoval" smo število »an* gelčkov« z lepim perutmi, a najbolj nam je bila ntjla skupina deklic Mn* rijinega vrtca, ki so, lepo opravljene, pobožno stopale pred kipom. Jasno je Kilo, da je v tej mladini veliko dobrega semena za upanje polno bo* dočnost obširne župnije. Slednjič je ves sprevod dospel d<> cilja, to jedo hiš, k.| so ob meji podgorske žup*
ni je z bližnjim Ločnikom. Tam je j pred zbrano množico naš g. župnik z vnetimi besedami1 in molitvijo, ter blagoslovom izročil kp prvi družini. Kip na lepem nosilu pa sedaj nada* ljuje vsak dan obisk drugi1 družini. Kot se vidi in sliši’, je vsak večer veliko zanimanje in udeležba v ti* stem delu Pcdgore. Prav lepo je, da se tudi najoddaljenejši delj vasi tako primerno skažejo v pobožnosti do Marije. Z odkritim veseljem vse to belež imo; čestitamo vsem vnetim s o* delovalcem in udeležencem ter vošči* mo celi podgorski župniji in vernim družinam poseben Marijin blagoslov in varstvo v lepem nastopu ;n na* predek na pravi versk potk
Nova maša v Dolini
Smo v času novih maš, a nove maše na, Tržaškem nj. To leto nima naša škofija nobenega slovenskega novomašnika. Včasih smo rekli ta* ko: domačega novomašnjka nimamo, zato pokličimo tujega, samo da bo lepo. Toda tudi tega ne bo treba delati na Tržaškem. Imamo pravega novomašnjka domačina, le da ni študiral v Evrop: in ne bo deloval v naši škofiji. Ta novomašnik je e. g. Lovriha Marij, domačin iz Doline pri Trstu. Kot trinajstletni fant’č je odšel s starši (oče je iz Doline, matj, iz Mačkolj) v Argentino in tam bo prve dni oktobra . posvečen v duhovnika. Takoj po posvečenju se bo odpeljal v Evropo in bo v svoji rojstni župnij' v Dolini pel prvo sv. mašo.
Zelo verjetno si kakšen bralec upravičeno misli:	kje je še jesen,
čemu že sedaj pišete o tem? — No* va maša je navadno skrb novomaš* niko-vih sorodnikov ir) domače žup* nije. Novomašnik navadno štud ra v domovini n tako se praznik z majhnimi strošk’’ lahke lepo pripra* vi. Toda v našem primeru je zelo drugače. Novomašn k je daleč na
V
o
N
Srečanja ob bloku v Gorici
Ker so med tednom dovoljeval: medsebojne izmenjave darov, so ljud* je mislil, da bodo v nedeljo lahko ustregL vsaj tako želji; svojcev iz one strani. Vendar, kot izgleda zaradi dogodkov iz pretekle nedelje, je bil blok pr »Rdeči hiši« popolnoma za* prt. Več tisoč ljudi je na obeh krajih čakalo zaman na srečanje. Žalostno je bilo gledati ljud’, kj so prišli iz notranjosti države polni dobrot, vračati se brez da hii kaj oddali. Po izjavah raznih predstavnikov oblasti, izgleda da, ko se pogovorijo medse* bojno o proceduri Italija in Jugoslavija, bodo ob'čajni razgovori spet dovoljeni. Logično, da do tega, kot se je zgodilo preteklo nedeljo, ne pride več.
Nova cerkvena imenovanja na Hrvatskem
Msgr. dr. Gabrijel Bukatko. ka.no* nik križevške škofije, je bil imenoa '■an za apostolskega administratorja te škofije, ki obsega vernike vzhod* nega obreda raztresene na Hrvat* skem. Novi administrator je dovršil višje bogoslovne nauke v Rimu ter postal doktor bogoslovja.
V Zadru je msgr. Mate Markovič. C ndotn generalu- vikar, bil imenovan za apostolskega protonotarja s pra* vico podeljevanja zakramenta sv. birme.
Prav tako je bil imenovan za apo* slolskega protonotarja župn'k v Ose* ku msgr. Jos p Šeper.
Mašniški jubilej
V Gorici je na praank Marijinega vnebovzetja praznoval tridesetletnico nove maše stolni kanonik msgr. dr. M-rko Brumat. Jubilantu iskreno če*
stitamo in voščimo skorajšnjo okre* pitev zdravja za plodonosno delo za na dalj nih 30 let.
Dr. Miha Toroš — na Kastanjevici
Dr. Toroš, namestnik ap. admini* stratorja za jugoslovanski, del goriške nadškofije se je za stalno naseli v Kostanjevici nad Gorico.
Priziv
Obramba aretiranega predsednika SDZ za Goriško dr.ja Avg. Sfiligoja je vložila pred dnevi priziv na sodni dvor v Benetke proti izvajanju krivične obsodbe proslulega fašističnega »tribunale speciale«. S prizivom je bila priložena tudi prošnja za začasno svobodo. Ker bo proces za jevizi-jo gotov bolj dolg, smo prepričani da bo sodni dvor, upoštevajoč tozadevni zakon, dovolil aretiranemu takojšnjo začasno svobodo.
Akademija v Spomin padlim
V7 Torontu (Kanada), se je dne 11. junija vrš la akademija v spomin padlm žrtvam zadnje vojne. Pod vodstvom g. Renerja je zapel mešan zbor nekaj prav lepih pesmi, kj so pr peljale prisotne nazaj v lepe čase jn pa nekaj žalosti-rtk. Nakar je go* vomik orisal ves slovenski medvojn: križev pot. Kot zadnja točka na pro* gramu je pa bilo darovanje 'z »Črne maše«.
Slovenska cerkev v Kanadi
V	Torontu (Kanada) se je' ustano* vil odbor, ki si je s zbiranjem pr* spevkov, zadal nalogo, da postavj na* š:m izseljencem novo cerkev in dvo* rano. Odbor je bil tudi pri Nj. Emi* nenci, kater-' je obljubil da, ko bo že
zbranih 12,000 dolarjev, tud’ on priloži še 3000.
Nove maše v Ljubljani
V	ljubljanski stolnici je bilo 29. jun ja mašniško posvečenje. Usa Slo* venčja je dala letos samo 7 novo* mašnikov: 3 Primorcj, 3 salezijanc; in 1 Ljubljančan. No-vomašne sloves* no st! so b le povsod zelo lepe zlasti v cerkvj. 2. julija je bila nova maša v Idrijv 9. julija je g. Stanko Ipavec opravil prvo sv. daritev v Desklah, 14 dni kasneje pa je imel ponovitev nove maše v svojem rojstnem kraju, v Ročinju. 16. julija je bila nova ma* ša v f-hušnjem pri; Kobaridu.
Letošnje število novomašnikov je res majhno, toda z ozirom na raz* mere, v katerih živjo Slovenci za železno zaveso, moramo biti Bogu hvaležni za to število.
Nova preganjanja vere
Kot poroča radio Leningrad, pri* pravlja boljševizem strahotno propa* gandno vojno proti veri. V ta namen so javni organi izbrali ter izuči* 1; 500 tisoč novih propagamlstov, ka* teri naj bj se vi'li; kot morje med razne narode in jih skušali odtrgat' od Boga. Nova brezbožniška armada, vedno po poročil h istega radia, ima namen razdeliti 20 milijonov brošur 'n to v raznih jezikih. Politbiro v Moskvj se pač dobro zaveda, da edi* m jez komunističn" ideologiji je pač dobra verska vzgoja!
V NEDELJO, DNE 27. AVG. OB 6h POPOLDNE PONOVI BAZOVIŠKI ODER V NOVI DVORAN I NIKODEMIJEVO ŠALOIGRO:	POSTRŽEK. Č E
SE ŽELITE OD SRCA NASMEJATI. PRIDITE!
Prefektura sporoča
Ker je b lo odločeno, da naj bodo v dnevih 16., 17., 18., 21., 22., 23., 24. :n 25. avgusta popoldan zaprte trgo* vine jestvin v Gorici in Tržiču, pre* fekt, da ustreže željv odjemalcev, pripušča trgovcem možnost odprtja trgovine tudi v teh popoldnevih
Darovi za sklad L. Kemperleta
Ne:menovani 2000.— lir. Neimenovani 2000— lir.
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE
P. n. Julija Erjavec * Petrovčič 400; Kavč'č Ana 300; Neimenovani 3764; neimenovana v Doberdobu 250; ne* imenovana .učiteljica F. 1000.— lir.
Vsem dobrotnikom srčna hvala in 'zagotovilo hvaležnosti in molitve.
Odgovorni urednik:	Stanko Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
»Mogoče? Če drugim morete pospešiti dopust, si ga vendar boste preskrbeli še zase!« je nekoliko začudeno in hkrati bistro zaključeval Janez.
»Zares, Janez! Bom pa poskusil!« Kot prijatelja sta si akademik medicinec in gorenjski kmečki fant stisnila roke.
Ko je blejski Janža Janša že nekaj tednov srkal sladkost domačega kraja, je tudi medicinec Ciril Jelnik. na istem kiruškem oddelku bil operiran za neko manjšo stvar. Zdravnik operater se je pošalil z medicincem Cirilom, če se bo potegnil za bolniški dopust. Ciril je pa takoj zagrabil za trnek nastavljene besede in dejal: »Gospodine doktore Martinoviču, zakaj pa ne, če mi ga daste!«
Zdravnik kapetan se je debelo zasmejal:
»Vraga, ti si pa pogumen! No, pa vloži prošnjo! Bomo, bomo pa videli...«
Ciril je vedel, da beseda ni konj in da papir vzdrži vsako pisavo in vsako željo. Pa je napravil prošnjo. Če se posreči, si je mislil Ciril, si bo obliznil vse prste, če pa ne, bo pa tudi prebolel. Vendar kot nekak »član« komisije pri višjem pregledu, dasi je bil le za peto kolo, je pa le upal, da se bo njegov primer pač mileje, bolj usmiljeno presojal. Glavno je, da je vedel vsaj neko stvarno osnovo, namreč operacijo. Zato se je ( iril kar resno začel vdajati svetlim upom. Na obisk blejskega Janeza je že. računal, še najbolj se je pa radostil, kako lepo bi bilo, če bi res dosegel dopust in bi z Elico naredila izlet v planine... (Res bi Cirila na dopustu potrebovali tudi doma za kmečko delo, kdaj
ga še niso porabili?, ali zdaj v akademskih letih, ko ima Ciril že svoje dekle, si pa menda le sme privoščiti kaj počitnic, večji izlet v planine.) Joj, to bi bilo kaj, planinski izlet z Elico!
Ciril je svojo prošnjo za višji pregled vrinil nekje sredi med druge vloge, to pa zato, da bi r njo komisije že spočetka preveč ne presenetil in pa da bi prošnja gotovo prišla v pretres že sedaj, ker se že bliža september in se za planine Cirilu mudi. Proti vsemu pričakovanju pa je pri višjem pregledu kot predsednik komisije prisedel sam brigadni general Popovič. Cirila je kar zazeblo. General, velik, močan mož s temno poltjo in gostimi črnimi lasmi, je bil oblečen v elegantno poletno generalsko uniformo. Bela svilena bluza se mu je krasno lesketala. Debeli zlatovezeni trakovi so mu dičili ramena in krog rokavov so se mu vili zlati našivi. Ne da bi odložil svetlo sabljo, je general kar sedel k mizi. Čiin.se je na stolu le malo bolj zganil, je sablja zažvenketala.
Med trojico zdravnikov v komisiji, je general bil spočetka zelo natančen in strog, silno neradodaren z dopusti. Izpod košatih, gostih črnih obrvi so mu oči živo, samozavestno pobliskovale. Medicinec Ciril (pred generalom in komisijo navaden »redov — dijak«) je s precejšnjo bojaznijo porival generalu vloge v pregled in za podpis. General jih je strogo premotrival. Zdaj je podpisal, zdaj spet napravil čez vso stran dolgo, trdo, črno črto. Ciril je že docela obupal, da bi s svojo prošnjo prodrl. Še umakniti jo je nameraval. Toda upravnik bolnice, sanitetni polkovnik, je na srečo dal prinesti generalu dobre turške črne kave. Čim je ge-
neral zvrnil nekaj čašic, ga je obšla Židana volja in so poslej dopusti kar kot dež lili iz generalove dobrote.
»Zdaj pa že! Zdaj se pa tudi jaz česa nadejam!« si je Ciril dajal pogum. Ilitel je s porivanjem vlog in naglo je za generalovo roko s pivnikom popival mo« gočne generalove čirilske podpise. A bolj ko se je bližala Cirilova prošnja, bolj je medicinec postajal vznemirjen. Vraga, treba bo odgovarjati! Kdo ve, koliko vprašanj utegne zastaviti general! Kako neki li bo? Pri zadnji vlogi pred svojo prošnjo je Ciril bil že dokaj nestrpen in razburjen. Še preden je dokončal general svoj podpis, mu je ciril z eno roko že hitel porivali svojo prošnjo, z drugo roko mu je pa že podpisano vlogo za hip prehitro izmaknil, odtegnil nerodno, da je pero na papirju široko prasknilo ter je iz njega črnilo štrknilo —- generalu na bel rokav. Trije črni madeži so grdo zarežali na svetli generalovi svili... General je žvenketaje s sabljo skočil s stola in zdivjal...
»O ti prokleti Slovenac! Sunee ti žarko!...« In še cela ploha srbskih vragov je začela grozotno padati na Cirila. Ta se je sicer skušal opravičiti, pa so ga kar zasipavali celi roji srbskih »svetcev«.
General je s stisnjenimi pestmi in trdimi korakimi meril sobo. Sablja za njim je nevarno grozeče podrsavala.
»Meni, srbskemu generalu, to narediš... Prokleti Slovenac! Čakaj, li bom že nabrenkal!... Vsi Slovenci ste uporni! Prav včeraj sem nekega slovenskega redova
( Nadaljevan je )