Poštnina plačana v gotovini
Znak in priznanje ob občinskem prazniku
Letos naj bi SO Krško ob občinskem prazniku podelila en znak in eno priznanje občine Krško: Marici Živič in Hinku Uršiču. Tako predlaga komisija za odlikovanja in občinska priznanja, ki je med petimi predlogi izbirala skupaj s predstavniki predsedstva SO, izvršnega sveta in političnih strank. Dokončna odločitev je prepuščena skupščini.
Marica Živič je predlagana za dobitnico znaka občine Krško za dolgoletno in vestransko delo v Aktivu kmečkih žena. V času njenega predsednikovanja se je delovanje aktiva zelo razmahnilo. Aktiv je bodisi organiziral bodisi sodeloval pri organizaciji turističnih prireditev, predstavitvah kulinarike, šeg in običajev naših krajev v Sloveniji in zamejstvu. V organizaciji Aktiva kmečkih žena so bili izvedeni tudi številni izobraževalni ciklusi. Gibalo dejavnosti v aktivu je bila prav njegova predsednica, Marica Živič.
Hinko Uršič je predlagan za dodelitev priznanja občine Krško. Je dolgoletni član Planinskega društva "Bohor" Senovo, najštevilnejšega športno-rekreativnega društva v občini. S svojo prizadevnostjo je, še zlasti v času predsednikovanja društu, veliko prispeval k temu, da so člani društva s prostovoljnim delom nadaljevali gradnjo prizidka planinske koče na Bohorju, ki bo, razširjena, predstavljala pomembno planinsko in turistično postojanko v občini in s tem tudi gospodarsko pridobitev.
Kot član mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije deluje kot mladinski vodnik in organizator ter vodja planinskih taborov. Njegovo uspešno delo z mladimi je temelj številčnosti društva, ki po številu mladih planincev sodi v sam vrh v Republiki Sloveniji.
IZ VSEBINE:	
•	Razpis za sredstva za
	podjetništvo
•	Novo vodstvo Vidma
•	Voda iz Ror ne bo klorirana
•	Referendum o kmečki zadrugi
•	Pri tirolskih sadjarjih
•	Prazniki in priznanja
•	Vozni red vlakov
•	Še o beguncih
•	Milan Kučan v Labodu
•	Univerzalna nakupovalna
	kartica
•	Razpis za planinski tabor
•	Romi gredo iz Kerinovega
	grma
•	Tisoč kilometrov s kolesi
Anton Matjašič - zgodba v poduk:
Kako je TES, relativno uspešno podjetje, bil prodan!
I cžkojc sedaj razpravljati o tem. kdo je koliko vedel in koliko je kriv listi, ki sicer ni vedel, pa bi se po uradni dolžnosti morda le moral pozanimati o stvareh, za katere podpisuje pogodbo. Vsekakor smo 28. maja dobili v uredništvo Našega glasa anonimno obvestilo. da v TES-u stavkajo, da so zaustavili proizvodnjo, da ne sprejemajo novega direktorja... Ob našem prvem obisku nas je sprejel gospod Mirko Kunšek. predsednik Pergamovega sindikata v tovarni. Povedal je. da so delavci zaustavili proizvodnjo zato. ker jim je direktor Justin Božič sporočil, da želi Ljubljanska banka prevzeti (odkupiti) tudi tisti del (24 %) tovarne, ki da je ostal še neprodan, ker da je namenjen
Po dogovoru o prenehanju blokade delavcev LB, d.d.: prvi je šel med množico jeznih delavcev predsednik domačega sindikata, Mirko Kunšek, za njim bankin pravnik Roman Setnikar, na koncu pa odstavljeni direktor Justin Božič in Anton Matjašič (s kovčkom). Sedaj sta, pravijo delavci, vlogi zamenjala. Slednji je po nekaj dneh trdih razgovorov vendarle prevzel direktorstvo, gospod Božič pa je njegov svetovalec. Matjašič ga je novemu lastniku priporočil tudi za dogovor o nadaljnjem delu, saj pozna tukajšnje tržišče in razmere v tovarni.
2
Naš glas 6. 12 junij 1992
kasnejšemu prenosu v last delavcev - ob sprejemu zakona o lastninjenju. TES so gradili s sredstvi senovskega Rudnika in z republiškim denarjem, vedno je dobro posloval, delavci so za tovarno žrtvovali veliko (nad)ur dela, po prehodu samoupravljanja na tozde in vseh ostalih kolobocijah pa so svojo lastnino prenesli na Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj Krško in tako ostali brez nje. Prvi del, 76 % deleža, jim je Videm prodal banki zato, da je prišel do potrebnega kapitala.
Sedaj, ko bi morali prodati še ostanek, pa so se uprli. Direktor ni hotel podpisati dokumenta o prenosu lastnine. Zaradi tega in še nekaterih stvari, kisomujih v Ljubljanski banki očitali, so ga odstavili s položaja in na njegovo mesto poslali svojega strokovnjaka, dipl. ing. strojništva Antona Matjašiča. Njim je vseeno, kdo bo lastnik, le svojih pravic ne dajo! Tudi direktorja Justina Božiča niso hoteli izgubiti, ker je tovarna pod njegovim vodstvom uspešno poslovala. O imenovanju direktorja pač odloča lastnik (banka) in zato je prišlo do spora. Gospod Matjašičje kljub grožnjam s stavko prišel v Brestanico, delavci so stroje ustavili (le nujna proizvodnja je tekla - zaradi konkurence), pričela so se pogajanja, v katera se je vključil tudi Dušan Rebolj, predsednik sindikalne konfederacije Pergam.
Žal so delavci TES-a, trmasti rudarju in Bohorci, ki so pač bili na tem, da ostanejo praznih rok, izkazali svoj gnev na tistih, ki niso bili ravno krivi: delavcih Ljubljanske banke. Prišli so pač po uradni dolžnosti: gospod Matjašič, bankin pravnik, gospod Setnikar, spremljevalec bančnega službenega vozila (v katerem se včasih prevaža veliko denarja in dokumentov - tako gospod Matjašič) ter voznik. Pergamovi (Dušan Rebolj) in Vidmovi sindikalisti (Aleksandra Libenšek) so jih končno vendarle prepričali, da ti, ki so jih zadržali v Brestanici, niso pravi krivci za nastali položaj, in šele nato so lahko odšli. Pod zaščito domačih sindikalnih voditeljev in ob ogorčenih protestih, plazu žvižgov. .. Skratka: množica sije dala duška. Očitno pa je vse to dogajanje le imelo smisel, saj so se po temeljitih pogovorih stvari ustalile, delavci so dobili zagotovilo, da ob privatizaciji ne bodo prikrajšani, in proizvodnja je stekla.
Vmes smo izvedeli še za podrobnost: pismo predsednika upravnega odbora TES-a, gospoda Toneta Mohoriča. Govori o avstrijski hipoteki na premoženje TES-a, d.o.o. Brestanica. Ljubljanska banka d.d. je sicer z Vidmom podpisala pogodbo o nakupu 76 % deleža v TES-u. ni pa takrat vedela, da je to podjetje obremenjeno s hipoteko. Želeli so pač samo pomagati Vidmu pri poskusih dezinvestiranja, pogodbo so podpisali 6. 8. 1991 in kupnino plačali še isti dan. V tretjem členu te pogodbe je prodajalec, Videm Krško, izrecno izjavil, da podjetje TES oz. njegovo premoženje ni obremenjeno s hipoteko. Šele naknadno je LB d. d. dobila informacijo, da je TES vendarle obremenjen s hipoteko, da ima obveznosti do firme PLATZEK AG (21. 3. 1991) v znesku 60.000.000 ATS. Pismo razčlenjuje, kdo vse bi moral vedeti za omenjeno hipoteko, kaj vse so posamezni udeleženci teh poslov zagrešili, in variante, kako razrešiti zaplet.
Ljubljanska banka d.d. predlaga več izhodov, a kot edino smotrno rešitev vidijo možnost, da LB d. d. odkupi Vidmove dolgove in prevzame TES v svojo stoodstotno lasnino. S tem se bo izbrisala Platzekova hipoteka in nameravanih 66 % tovarne bo lahko odkupil avstrijski Duropack. Od novega direktorja TES-a. ing. Matjašiča, ki je po opravljenih razgovorih v Ljubljani vendarle prevzel dolžnost, smo izvedeli naslednje:
"Za nazaj bi karkoli v zvezi s sklepom upravnega odbora TES težko komentiral. Posle direktorja sem prevzel praktično I. junija namesto 28. maja. V drugem poizkusu je šlo brez problemov, s tem da smo po štraajku imeli še 2 razgovora v Ljubljani (LB d. d.) s sindikatom in s TES-ovim stavkovnim odborom. Tam smo se dogovorili in skupaj preprečili nadaljnjo stavko. Lahko rečem, daje zmagal razum. Dogovorili smo se za ponoven razgovor na slovenski vladi pri gospodu Sešoku, ministru za industrijo in gradbeništvo (v ponedeljek, 1. junija ob 8.30). Tja sta bila poleg predstavnikov sindikata podjetja in Pergama povabljena še LB d. d. in direktor Justin Božič. Na tem razgovoru sem bil navzoč, dogovorili smo se, da se podpiše pismo o nameri, s katerim se odpravi problem 20-odstotnega deleža za delavske delnice - če jih bo zakon o lastninjenju uveljavil. Ta dokument sta podpisala tudi predstavnik LB d. d., gospod Tone Mohorič. in minister Dušan Šcšok.
NAS GLAS
NAŠ GLAS - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Naklada: 2500 izvodov - Odgovorni
urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefax (SO
Krško): (0608) 21-828, 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o.
- Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5.
marca 1992, se za Naš glas kot izdelek informativnega značaja plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % . - Za točnost podatkov in
informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci,
ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo.
Naš glas 6, 12 junij 1992
3
Glede razrešitve oz. imenovanja novega direktorja pa je bilo dogovorjeno, da opravimo prevzem poslov (primopredajo) še istega dne! Delavci so pričeli delati že v petek, 29. maja, po razgovoru (v drugi izmeni) in od takrat proizvodnja teče normalno. Moram pa omeniti, da je bil potem na željo vodstva sindikata TES še en razgovor na sedežu Pergama v Ljubljani, v sredo, 3. junija, na katerem so sodelovali, poleg ožjega vodstva, stavkovnega odbora in sindikata TES, tudi vsi člani upravnega odbora TES, vodstvo republiškega Pergama ter moja malenkost. Na njem smo ponovno podrobneje obrazložili vzroke za razrešitev direktorja Božiča in zadeve okrog podpisa dokumenta o delavskih delnicah. Trenutno je 100-odstotni lastnik TES-a Ljubljanska Banka d. d. - od 18. maja 1992, ko je z Vidmom f>odpisala pogodbo o prodaji njegovega 24-odstotnega lastninskega deleža. Ta denar bo Videm dobil, ko bo na registracijskem sodišču v Novem mestu pogodba overjena. Ta reč je v teku in bo vsak čas urejena. Malo se vleče tudi zato, ker imajo v Novem mestu težave, ker trenutno obnavljajo prostore in delajo v nemogočih pogojih (sam sem namreč bil tam in to videl!).
Glede na tako kratek čas, kar sem prevzel posle, ugotavljam, da so se razmere v kolektivu dokaj pomirile, da proizvodnja normalno teče. da pa so seveda težave s tržiščem, kot bi tudi sicer bile, in z izterjavo dolga pri kupcih. Vzrok za to je vsesplošna nelikvidnost in finančna nedisciplina v gospodarstvu. Prvi del osebnega dohodka je bil normalno izplačan pretekli petek, drugi del pa nameravamo, skupaj s prispevki, normalno izplačati 18. junija. Tako ocenjujem, da kljub težavam, ki so vsesplošne, podjetje še vedno kolikor-toliko normalno posluje, kar pomeni, da ustvarja dobiček. Gospoda Božiča sem začasno imenoval za svojega svetovalca, trenutno je na dopustu, saj še lanskega ni utegnil izkoristiti...
Ravno včeraj je bil predstavnik Duropacka iz Avstrije (g. Pennin-ger) v TES-u in je v napovedi povedal, da me želi spoznati kot novega direktorja, da bi rad managementu TES-a povedal, da so se še vedno pripravljeni kot partner vključiti v TES in da želi, da ostane vodstveni kader na svojih delovnih mestih. Še posebej je izrazil zadovoljstvo, da so se zadeve v podjetju umirile in da proizvodnja teče normalno dalje. Če bodo stvari normalno potekale, potem bo podpis pogodbe še ta mesec. Od LB d. d. nameravajo odkupiti 66-odstotni delež, banka pa bo v TES-u ostala še vedno partner s 34 odstotki. Potem bo Duropack kot večinski lastnik imel odločilno besedo pri nastavitvi managementa. Moje delovno razmerje je bilo v LB d. d., konec marca sem odšel v pokoj, pa sem se moral ponovno aktivirati. Tu ne nameravam ostati dlje kot za ta prehodni čas. t. j. največ 2 meseca. Sem pa skoraj 28 let preživel v banki, prej sem bil v industriji v Črnomlju - po izobrazbi sem namreč inženir strojništva.
Moram reči. ker sem osebno spoznal veličino osebnosti g. Pennin-gerja. da pomneni to za TES dejansko korak naprej in zagotovljeno perspektivo nadaljnjega razvoja. Duropack je ena vodilnih firm v Evropi na tem področju, saj prodaja na okoli 30 % avstrijskega trga in ima svoj interes za pridobitev dela slovenskega in hrvaškega trga. S tem pa zagotavlja TES-u tudi uspešnost poslovanja, ob tem da ne nazadnje nekaj pomenijo tudi kadri, ki so v naši tovarni, eno od zagotovil za uresničljivost njihovega koncepta! Slovenija nima kapitala in prav gotovo so take partnerske vezi nujne, če hočemo v korak z Evropo naprej in si zagotoviti primerno kakovost proizvodnje, s tem pa tudi prodajo. S prodajo so zagotovljeni tudi osebni dohodki in perspektiva zaposlenih. Žal to ne pomeni, da ho vse teklo zlahka. Treba bo vključiti tudi lastna prizadevanja zaposlenih in širše okolice. Po drugi strani pa to ne pomeni, da se. kot nekateri napovedujejo. razprodajamo tujcem, kajti del deleža še vedno ostaja v domačih rokah.
Vesel sem. da sem vam imel priložnost to povedati. To delo sem prevzel povsem brez materialnih interesov in vesel sem. da se je zadeva umirila. Skoda mi je delavcev, ker je tovarna dobra, in računam, da jih bo Duropack potegnil naprej, da bodo premagali konkurenco! Duropack bi namreč lahko izbral tudi koga drugega, n. pr. Valkarton, pa se je odločoil za TES. Gotovo so vedeli, zakaj so se tako odločili!"
Pravega krivca, kije že pred leti zadevo zastavil tako, da so deiavci TES-a ostali brez lastne tovarne, niso mogli dobiti, zato so pač skušali preprečiti pobeg tistim, ki so jih dosegli: blokiran avto LB, d.d., v njem pa voznik in uradni spremljevalec. Nekaj ur na soncu.
Projekt »Komanditna družba DIB«
združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine je v Galeriji B. Jakca v Kostanjevici 11. junija predstavilo projekt kooperacijske grupacije, ki naj bi svojim članom omogočala dostop do poslovnih informacij v tujini in jim hkrati pomagala pri izvajanju poslov. Projekt predvideva ustanoitev dveh firm, izvajalske Incoop d. o. o. in kooperacijske DIB, organizirane kot komanditna družba s sedežem v Novem mestu. Novomeška družba Invest, ki je osrednji koordinator projekta, skupaj z družbo Pfeifer iz Beljaka vzpostavlja informacijsko bazo za področje Slovenije. Podjetja bodo z vstopom v komanditno družbo dobila pravico dostopa do podatkov o več kot 600.000 firmah po svetu. Za iskanje novih trgov, ki jih slovenskim podjetjem tako primanjkuje, je to zagotovo dobrodošla ponudba.
S kolesi okrog Slovenije:
Tisoč kilometrov v počastitev praznika
Že lani je skupina kolesarjev izmed rekreativne skupine, ki si je nadela ime »Športni Kranjci«, nameravala obkrožiti Slovenijo - na kolesih in v počastitev slovenske samostojnosti. Vojna jim je prekrižala načrte, da so potem kri/urili vsak po svojih dolžnostih in opravkih. Letos bodo zamujeno nadomestili. 20. junija bo sedem (če se kateri ne premisli) kolesarjev iz Krškega odšlo na pot preko Bizeljskega, Ptuja, Radgone, Maribora, Dravograda, Velenja, Kamnika, Kranjske gore, Vršiča, Tolmina, Izole, Postojne, Kočevja, Črnomlja v Novo mesto in Krško. Pot bo trajala šest dni in vrnili se bodo prav na 25. junij - če ne pride vmes kaj nepredvidenega.
Člani skupine so večinoma zaposleni v krškem Papirotiju, po enega pa so potegnili iz Vidma, iz zasebne delavnice in z borze dela. Po finančno pomoč so se sicer obrnili predvsem na lastne družinske proračune in črne fonde, vsem, ki pa so jim ali pa bi jim še morebiti pomagali, se najlepše zahvaljujejo.
Pa srečno pot!
4
Naš glas 6, 12 junij 1992
Lojze Peterle pri krških krščanskih demokratih
"Desnica je ustavljena - kaj sedaj?" aH "Desnica nosi na kup, levica bo pa..."
Še en korak k resnici so napravili krški člani Krščanske demokratske stranke. V ponedeljek, 8. junija, so v goste povabili svojega predsednika, donedavnega (in kot je eden izmed udeležencev izrazil prepričanje - bodočega) predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta.
Gospod Peterle je seveda moral seči v čas, ko so se po volitvah slovenski funkcionarji s takratnim predsednikom ZlS-a Markovičem pogajali za slovenske fante, ko ni hotela popustiti nobena stran. Kljub vsemu smo od takrat dočakali osamosvojitev, ker smo ravnali dovolj enotno, hladnokrvno in vedno le s pravo mero emocij! Dosegli smo tisto, o čemer so sanjale generacije Slovencev, in sedaj smo na nek način zopet na začetku! Z velikimi narodi se moramo ponovno soočiti in poslušati očitke o tem, da tako majhen narod ne more imeti enake teže kot'tisti, ki ga je dvajsetkrat več! Že sama Evropa ni enotna, na njenem pragu pa čakajo tudi druge majhne države. Zato je Lojze Peterle prepričan, da bi narodi v okviru Evrope morali imeti neke vrste lastno zbornico, kjer bi imel vsak izmed njih enako pravico (po en glas). Zlasti ta faza vključevanja v Evropo pa bo imela velik vpliv na naš notranji razvoj!
Sicer pa so združitev Evrope pred leti zasnovali trije krščanski demokrati iz nekoč smrtno sovražnih držav (Nemec, Francoz in Italijan) in ti so tudi prvi dojeli to. kar seje dogajalo na ozemlju nekdanje Jugoslavije ter nas podprli. V njihovem načelu je, da moramo narod gledati kot osebo in če je ta v stiski, ji je treba pomagati - tudi s pravico do samoodločbe! "Žal kaže." ugotavlja gospod Peterle, "da smo bili krščanski demokrati primerni le kot vlečna živina, vse dokler smo služili tistemu, za kar smo se vsi dogovorili!" Je pa po njegovem mnenju izrivanje SKD z odra nespametno za naš razvoj,.saj vodi k bipolarnosti, ki si je ta stranka ni nikoli želela. V napadih vidi boj za oblast, kije v normalnem svetu sicer samoumeven, le da v razvojni fazi. v kakršni je naša družba, ustvarja nepotrebne vrtince. Posledica vrtinčenja pa je nezaupanje tujega kapitala, ki je pač strašno konzervativen in išče samo dobiček, saj je tudi v Evropi linija ljudskih (krščanskodemokratskih) strank prevladujoča. Ne zdi se mu pa potrebno klicati na pogrome proti komurkoli. Narod bi pač moral stopiti skupaj, kot je v vojni, in se ne spotikati brez potrebe. "Končno", pravi Lojze Peterle, "si stranka s 13 % glasov v družbenopolitičnem
zboru enoumja in kakega diktata niti ne more privoščiti". tSo pa stranka tudi v prihodnje ostala konstantna, medtem ko absolutne večine niti v prihodnje ne pričakuje.
Seveda Lojze Peterle ni mogel mimo komentarja o poizkusih juri-šanja na predsedniško funkcijo in o kandidatih za naslednike, mimo povišanja plač v družbenih dejavnostih in državni upravi ter svojega odprtega pisma Janezu Drnovšku. "Napisal sem ga, ker se mi je zdel položaj sila resen," pravi. "Ni prav, da vlada kupuje socialni mir, ker je tako 'deljenje bombončkov' bilo velika napaka. Pred odhodom smo novi vladi pustili dobra izhodišča, da bi lahko skorigirala sindikalne pogodbe. Če bi hoteli, bi lahko plače povišali sami pred odhodom, pa smo živeli raje na zdravih osnovah, s tistim, kar smo imeli. Povišanje plač grozi s ponovno inflacijo, menda se pojavljajo tudi že pritiski na Banko Slovenije, da bi dodatno tiskala denar." Vsekakor pa bo vlada, po besedah g. Peterleta, do volitev težko popravila škodo, ki jo je storila! "To bo slabo vplivalo na privatizacijo (knjižna vrednost), enako je z zamenjavo ministra Kopača - zdi se, da smo se mi zaman trudili, ko smo dosegli prve rezultate. Naša stranka nikakor ne najde opravičila za tako početje."
Tudi sicer je Peterle povedal nekaj kritičnih na račun širjenja državne uprave, ki si ga je privoščila Drnovškova vlada, saj je že samo število novih svetovalcev ogromno.
Kaj misli Lojze Peterle o nuklearki: kot geograf ve, da je tukajšnje območje seizmično živahnejše kot so ostala tla v Sloveniji in tudi trditve v zvezi s tektonsko prelomnico bi morali ponovno temeljito preveriti. Če bi lahko odločal, elektrarne nikakor ne bi gradil v Sloveniji, ker je preveč nevarna, raje bi se odločil za skromnejšo energetsko porabo. Če bodo študije pokazale, da je to možno, potem se vsekakor zavzema za njeno zaprtje do leta '95. Žal pa se te reči
Velika naložba tik pred zaključkom
Voda iz Ror je varna pred onesnaženjem
Okoli 20. junija bo končana gradnja 2,5 km dolgega vodovoda Rore-Narpelj. Procesnega vodenja, ki je predvideno v projektu, sicer še ne bo moč vključiti, ker centralni del v Kostaku še ni nared, kljub temu pa bomo, če bo nujno, vodo iz Ror lahko pili že konec tega meseca, je povedal Janez Kalan, svetovalec v občinskem sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo.
To je največja naložba zadnjih časov, za katero je občina Krško dobila nepovratna sredstva Svetovne banke za vso opremo in polovico vrednosti gradbenih de!. Po predračunu je to 1.650.000 ameriških dolarjev in prve ocene kažejo, da te vsote ne bodo prekoračili. So pa malce presegli čas - rok je bil 31. maj. - za dokončanje del.
Nosilec del je trboveljski Rudis, ki je izbral še vrsto podizvajalcev. Oprema in avtomatika sta enaki kot v sistemih Novo mesto in Trbovlje. Isti je tudi projektant. AP Grosuplje, in isti izvajalec tega dela. ELTEH iz Kranja. Vse to se je na omenjenih dveh sistemih izkazalo
Naš glas 6, 12 junij 1992
ne bo dalo narediti brez sodelovanja in dogovora z Republiko Hrvaško, zato so možnosti za zaprtje do tega roka kaj pičle.
Med obiskovalci je bil tudi predstavnik DŠKD Simon Jenko iz Nurnberga. Izrazil je negodovanje, kije nastalo med Slovenci v Nemčiji zaradi zamenjave vlade doma. Zanimalo ga je, ali odhaja pomoč, ki jo tam zbirajo za begunce, resnično v prave roke, in prenesel je željo, da bi tudi njim v tujini omogočili udeležbo na volitvah, ne da bi jim zaradi tega bilo treba potovati v domovino.
Lojze Peterle je odgovoril, da po njegovem mnenju vsa pomoč odhaja v prave roke, da pač nekateri raje darujejo preko Karitas, drugi preko Rdečega križa, da pa to končno niti ni pomembno. Potrebe po pomoči so ogromne in važno je, da se je čim več zbere! Kar zadeva volitve, je bil skeptičen: malo zato, ker jih bo težko organizirati (po klubih se ne da, konzularnih predstavništev še ni dovolj), malo pa zato, ker pač "sedanji oblasti ne diši, da bi se v volitve vmešali glasovi katoliških zdomcev, katerih mnogi so se bili tudi prisiljeni pred prejšnjo vladavino umakniti v tujino". Realno
(sedaj) izvedljiva se mu zdi edinole možnost volitev po pošti. Zavzel se je tudi za drugačno obravnavanje tistih zdomcev ali emigrantov, ki jim je državljanstvo ugasnilo ali jim gaje prejšnja oblast preprosto črtala, in onih neslovencev, ki morajo zaprositi za sprejem v slovensko državljanstvo. Tudi Zakon o državljanstvu bodo skušali še vseeno spremeniti, čeprav je sedaj levica še močnejša, kot je bila v času njegovega sprejemanja.
Na očitke, da se strankarski veljaki v Ljubljani potegujejo samo za svoje stolčke, medtem ko industrija propada, je zatrdil, da tista podjetja, ki so zrasla iz malega in z muko, niso nikolii imela botrov z novci in tudi sedaj niso nikoli nergala čez vlado. Končno je tudi načelo tržne ekonomije tako. da oblast samo ustvari pogoje za delo, ostalo pa je stvar managementa in tržišča. Zato se mu tudi ne zdi bistvena podoba novih regij, saj te ne bodo imele nikakršnih bistvenih gospodarskih pristojnosti. Vsekakor pa bo treba biti previden pri poizkusih, da bi nekatere gospodarske javne službe za male denarje pokupili tujci. To je menda zadnji hip oblast preprečila pri Elektrogospodarstvu in Istrabenzu.
O odnosih s Svetim sedežem in papeževem obisku: Papež ima zelo veliko vabil in vprašanje je, kdaj se bo našel čas, da bo lahko obiskal tudi Slovenijo. Sicer pa, po besedah gospoda Peterleta, nosi precejšen del krivde za to, da z državo Vatikan še nimamo diplomatskih odnosov (kot jih ima Hrvaška) zunanji minister Dimitrij Rupel, ki da je z nekaj netaktnimi potezami (v razgovorih) zadevo pripeljal v neke vrste slepo ulico.
Srečanje so udeleženci zaključili s skupnim družabnim večerom! (Foto: M. K.)
za dobro. Vsi napajalni vodi so iz 300-mm cevi tesal. To je novejši material, ki se pri nas šele uvaja, v Švici, na primer, pa se uporablja že 30 let kot nadomestek za salonit, ki vsebuje zdravju škodljivi azbest.
Dokler bodo drugi vodovodni sistemi delali, se bo voda iz Ror mešala z ostalo, za izboljšavo kakovosti vode iz Krškega polja. Če pa bi v dosedanjih sistemih prišlo do kakršnega koli onesnaženja, bi se Rore vključile stoodstotno. Brege pa bi še naprej dovajale tehnološko vodo.
Gospoda Kalana smo tudi vprašali, kako je črpališče Rore zaščiteno pred onesnaženjem. "Na območju tega črpališča so do 100 m globine vodoneprepustne plasti. Vrtine so še globlje, sežejo 250 m globoko, kar je 50 m pod nivojem morja. Tu se voda, ki priteka iz smeri Bohorja in Brestanice, zelo počasi giblje. Do onesnaženja praktično ne more priti, in te vode tudi klorirali ne bomo," je povedal Janez Kalan.
Vodarna ob črpališču. V zjbirni bazen z 58 kubičnimi metri prostornine se bo črpala voda iz 4 črpališč. V kletnih prostorih so tri črpalke (znamke Vogel), od katerih bosta dve delali s polno zmogljivostjo, ena bo služila za rezervo, ki se samodejno vklopi ob okvari drugih devh. Poleg teh sta še dve črpalki za črpanje vode na Goro. V objektu so še agregat za proizvodnjo električne energije, ki omogoča 100-od-stotno obratovanje sistema, prostor z avtomatiko, skladišče klora in tuši za kloriranje, kar bo služilo za pranje cevovodov.
Vodohran na Trški Gori, dvakrat po 300 kubičnih metrov, 1500 m od črpališča v Rorah. Tu bo zbrana rezerva vode za Krško, zbiralnik naj bi se polnil v času cenejše energije in se praznil v času višje tarife. (Foto: Ljubo Potočnik)
6
Naš glas 6. 12 junij 1992
Od Bučerce do Sremiča odslej po asfaltu
IVllekarski avto pripelje do Bučerce, se vrne v Krško in po drugi strani spet pelje v hrib do vasi Sremič. Šolski kombi tudi in snežni plug prav tako. Tako je bilo doslej, pa poslej ne bo več. Kajti 5. junija so, v čast krajevnemu in občinskemu prazniku, slovesno odprli 1300 m modernizirane ceste. Tako je krog Krško-Bučerca-Sre-mič-Krško v celoti asfaltiran.
Dokončanje tega cestnega odseka je uresničitev že dvajstet let stare zamisli pokojnega Maksa Pogačarja, takratnega predsednika Turističnega društva Krško, da bi sodobna cesta povezala oba kraja in hkrati postala del t. i. vinske ceste, ki naj bi spodbudila tudi turistični razvoj. Idejo so lani znova obudili. Ob veliki pripravljenosti krajanov za sodelovanje in zavzetem delu treh članov gradbenega odbora - Miha Mirta, Jožeta Petrišiča in Janeza Uršiča - je bila glavnina dela opravljena že v treh mesecih. Krajani so prispevali čez polovico deleža, v denarju, delu in zemljiščih, pri dokončanju del pa so naleteli tudi na veliko razumevanje občinskega izvršnega sveta.
Na tem cestnem odseku manjka še prometna signalizacija, sicer pa ima krajevna skupnost, kot je v slovesnem govoru dejal predsednik njenega sveta Jože Habinc, še nekaj "dolga" do krajanov: ureditev ceste do vrha Grmade, povezavo naselij Ponikve in Koritno s cesto Bučerca-Sremič.
Dandanes ni prav veliko priložnosti za tovrstne slovesnosti, zato se je tale ob odprtju ceste kar prilegla. Na desni je Miha Mirt, eden od članov gradbenega odbora: "Včasih je šlo zlahka, včasih malo težje, ampak važno je, da je zdaj cesta dokončana. Čaka nas še ureditev stranskih poti," pravi gospod Mirt, upokojenec Vidma, kjer je začel delati že pred drugo vojno.
Eden od udeležencev akcije pa nam je z malce grenkobe zaupal, da bi bila cesta lahko gotova že pred petimi leti. Že takrat je menda tekla akcija, vendar sta "posameznika", ki sta bila v organih krajevne skupnosti, to ustavila. Z denarjem, ki je bil že namenjen za ta cestni odsek, pa se je potem zgradila cesta do lovskega doma na Libni.
V navzočnosti krajanov in povabljenih predstavnikov občine in Kosta-ka (izvajalca del) je trak prerezal eden najstarejših krajanov, vinogradnik Avgust Resnik starejši. Udeleženci slovesnosti so se nato popeljali po novi cesti.
Prvi nabor v državi Sloveniji
±Tlabor je v naši občini potekal med 11. in 14. majem letos. V tem času je naborna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, tajnik in dva člana, ocenila sposobnost nabornikov za vojaško službo.
Naloga naborne komisije je. da na podlagi predhodno opravljenih zdravniških in drugih pregledov, potreb, kijih ima teritorialna obramba Slovenije, in želja nabornikov oceni njihovo sposobnost za vojaško službo in določi rod oziroma službo, v kateri bo nabornik služil vojaški rok.
Generacija nabornikov letnika 1974 je bila prva. ki je opravila nabor v samostojni državi Sloveniji, zato smo se člani naborne komisije še posebej potrudili, da bi kar najbolj upoštevali njihove želje. Na sliki: predsednik naborne komisije Martin Skorcje prvemu (na sliki) in vsakemu izmed ostalih nabornikov namenil nekaj prijaznih besed in izročil nagelj.
ms. l.
"Vsem nabornikom, ki so opravili nabor, iskrene čestitke in srečno služenje vojaškega roka v učnih centrih!" je bilo zapisano na sporočilu, ki smo ga dobili od naborne komisije. V njej so bili (od leve): Andreja Slapšak (tajnica), Jože Žabkar, Sonja Lah, Martin Škorc, Gordana Rostohar, dr. Anton Sikošek. Nabornik (na desni), za razliko od prejšnjih časov, lahko pred komisijo sedi, in to oblečen!
Naš glas 6, 12 junij 1992
7
Labod - Libna že 10 let
uspešno šiva za nemškega partnerja Erfo
Milan Kučan: "Cilji so sicer visoki, a je tudi volja. Če v ljudeh ne bi bilo volje, bi bili še vedno opice!"
JL/abodova Libna v Krškem praznuje letos deseto obletnico, odkar so njene delavke svojo spretnost, znanje, hitrost in kakovost ponudile na voljo tujemu partnerju. Zaradi te obletnice so tudi tradicionalni praznik tega kolektiva, ki se je skozi leta nekako umestil na osmi marec, letos prestavili' na 16. maj. Takrat so v Libni obletnico zaznamovali s skromno slovesnostjo, ki se je je ob nemškem poslovnežu in ostalih povabljencih udeležil tudi predsednik predsedstva Milan Kučan.
V svojem slavnostnem nagovoru je direktor krškega obrata, Edo Komočar, popisal zgodovino novomeške tovarne Labod, ki se je po vojni razvila iz krojaške delavnice Midic. V vsem naštevanju ob tej priložnosti pa je vendarle izstopal podatek, da so krške delavke v desetih letih uspešnega sodelovanja z nemškim podjetjem Erfo iz Nordhorna naredile 583.801 kos ženskih majic, vrednih 6.990.000 DEM. Nemški partner je pokazal polno razumevanje tudi za težave, ki smo jih imeli v Sloveniji med vojno, res pa so v Libni storili prav vse, da bi se te težave čim manj poznale na njihovem delu. Zato je lastnik tovarne Erfo, Gunter Schmidt, v svojem delu nagovora poudaril, da bodo tudi v bodoče skrbeli za to, da svojim partnerjem iz Slovenije in Hrvaške (tudi tam imajo kooperanta!) zagotovijo delo.
Spominsko darilo za nemškega partnerja, Gunterja Schmidta, iz rok Eda Komočarja. Gospod Schmidt se je ob pohvalnih besedah na račun krških sodelavcev spomnil tudi začetkov njihovega sodelovanja pred desetimi leti: "Predstave o cenah so bile pri vas in pri nas bistveno različne, zato so bila naša pogajanja dolgotrajna in trda! Vsekakor pa je bilo to tudi za vas dobro, delovalo je zdravilno, kot šilce domačega žganja!" Leta 1991 je Erfo izdelal 105.000 bluz, kar pomeni povečanje letne proizvodnje za 60.000 kosov! Delo z njimi, ki se mu reče Lohnarbeit, zaseda 21 % proizvodnih zmogljivosti Libne, v vsem Labodu pa to pomeni ll-odstotni delež! Do konca leta 1992 bodo s tem sodelovanjem obrnili 7 milijonov DEM.
Delavkam Libne, skozi spretne roke katerih gre vsaka izmed narejenih izvoznih bluz in ki vanje vgrajujejo delček svojega zdravja in življenjske energije, je spregovoril tudi lastnik tovarne Erfo, gospod Schmidt: "Nihče ne more tako trdo delati in biti tako zadovoljen kot vi, dragi gospodje iz Krškega. Vaša muzikaličnost in vaše petje sta razglašena v vsej okolici Nordhorna, Marijana ni več le vaša pesem, ampak tudi pesem delavcev v naši tovarni. Labod in Erfo nista samo poslovna partnerja! Vaši in naši ljudje se lahko imajo za prijatelje in kljub temu nismo še nikoli bili z vami povezani tako tesno kot med napadom srbske armade na Republiko Slovenijo. Ta vojna se je razvila v eno najhujših katastrof človeštva in moralno smo zarezani, da vam v kriznih časih damo naročilo."
Predsednik Milan Kučan seje ob vpisovanju v knjigo vtisov v sobi, kjer so organizirali priložnostno razstavo ročnih del Libninih delavk, spomnil ljudskega reka o treh vogalih, ki da jih pri hiši podpira žena. V nagovoru pa je zbranim priznal, da je bila tekstilna panoga sicer vedno pastorek ostali industriji, da pa se je zato naučila spoštovati delo in gaje obdržala danes, ko ga marsikje nimajo. To je tudi nekaj, čeprav sodelovanje z Zahodom ne daje bogatih zaslužkov, terja korektnost, natančnost, točnost...

8
NaS glas 6, 12 junij 1992
Direktor ZD Krško ob dnevu dr. Jožeta Bogataja:
"Ustanoviteljske pravice pomenijo tudi finančne obveznosti"
"Bili smo med ustvarjalci Republike Slovenije, priče in udeleženci lanskih dogodkov v juniju in juliju. Nekaterim izmed nas so ostali v spominu komarji iz Krakovskega gozda, štiriindvajseturna dežurstva, težave pri odhodu v zaklonišče v nedeljo ali pa prešeren klepet po skupni večerji na stopnicah pred ambulanto. Po zaslugi CNN smo prišli na TV zaslone po celem svetu... Kljub temu se je v Sloveniji pojavil sum v naše delo. Usodnega dne smo oskrbeli eno prestrelnino pri našem vojaku in sovražne vojake!" Tako je z dogodki iz lanske vojne pričel svoj nagovor zbranim dr. Rudolf Ladika, direktor krškega zdravstvenega doma.
Vsako leto se zberejo zdravstveni delavci krške občine, da pregledajo svoje minulo delo in se pomenijo o prihodnosti, podelijo priznanja zaslužnim... Tem letnim srečanjem so dali ime Bo-gatajevi dnevi v spomin na pionirja zdravstvenega varstva na območju krške občine, doktorja Jožeta Bogataja. Seveda so lansko leto zaznamovale tudi druge stvari: pomanjkanje denarja v zdravstvu, prenehanje začasnega vodenja v ustanovi in najnižje možno število zaposlenih! "Nižje
se ne da, ker bo to nujno resno prizadelo opravljanje nalog v kolektivu!" je komentiral dr. Ladika.
Letošnje leto obljublja zdravstvenim delavcem spremembe. Iz ministrstva v Ljubljani menda že veje drugačen veter, pričela se bodo pogajanja z zavarovalnico o nadaljnjem sodelovanju in pri njih bi, po besedah dr. Ladike, moral biti kot opazovalec navzoč tudi predstavnik ustanovitelja Zdravstvenega doma. Pogajanja bodo zagotovo trda in ustanovitelj, izvršni svet, naj bi bil pri njih navzoč zato, da se ne bi bilo treba kasneja na dolgo pogajati še z njim o že skoraj dogovorjenih rečeh. Ta pripomba je dobila obrazložitev v zaključnih besedah nagovora, ko si je govornik ob zahvali ustanovitelju zavoda za potrpežljivost in razumevanje zaželel tudi, da "ne bi več bilo besede ČE pri naših postavkah v proračunu. Vemo, da je sprejem ustanoviteljstva povezan z materialnimi sredstvi, da njihov vir ni določen. Zato si poleg razumevanja želimo tudi kakega tolarja!"
Letos uvajajo v krški zdravstveni zavod tudi računalniško obdelavo podatkov. Poleg finančnih poslov bodo namreč pričeli tako obdelovati tudi medicinsko dokumentacijo, želijo si še kake novosti, predvsem pa se zavedajo, da ne smejo zaostajati na področju stroke. Le tako bodo njihovi razpisi zanimivi za mlajši kader, ki mu Krško ne bo več nekje na jugu. Z novim, računalniško podprtim sistemom vodenja evidenc so se navzoči seznanili na srečanju po kulturnem programu, ki so jim ga pripravili učenci koprivniške šole.
Srečanja ob Bogatajevih dnevih krški zdravstveni delavci izkoristijo tudi za podelitev nagrad delovnim jubilantom in priznanj za najzaslužnejše člane kolektiva ali zunanje sodelavce. Letos obhajajo trideset let (če omenimo samo najvišje jubileje) delovne dobe v zdravstvu Justina Jelaršič, Ivo dr. Nemeth in Matjaž dr. Zupančič. Tistim, ki so dvajset let razdajali svoje moči zdravstvu v kolektivu krškega zdravstvenega doma, podeljuje kolektiv k jubilejnim nagradam tudi grafike. Od petih jubilantov z dvajsetimi leti staža sta grafiki za zvestobo kolektivu prejela Štefka Mrgole in Anton Kranjec, poleg njiju pa sta dvajset let služila kolektivu (in prejela grafiki) še Rudolf dr. Ladika in Hidajet dr. Lelič. Za svoje zgledno sodelovanje pri reševanju življenj občanov so letos grafiko podelili tudi zunanjemu dobitniku. Poklicni gasilski enoti Krško. Pokrovitelj prireditve je bilo
predsedstvo krške občinske skupščine (podpredsednik, odgovoren za družbene djavnosti, dr. Stane Sunčič), slovesnosti pa se je udeležila tudi vdova dr. Bogataja, gospa Božena. Poleg njiju sedi dr. Janja Rošker (na sliki v prvi vrsti).
Dvajset let Metalne
V kulturnem domu na Senovem so 16. maja proslavili 20 let proizvodnje v Metalni. V tem obratu mariborskega matičnega podjetja, ki je nastal kot posledica načrtov za postopno zapiranje senovskega rudnika, se je v začetku zaposlilo 268 tamkajšnjih rudarjev. Danes je senovska Metalna, Tovarna gradbene in strojne opreme Senovo, skoraj 100-odstotno izvozno orientirano podjetje.
"Zahodnoevropski partnerji so nas k sreči že v začetku primorali upoštevati evropska merila kvalitete in rokov. Menim, da to še danes predstavlja našo komparativno prednost, na osnovi katere blažimo recesijo ter izgubo nekaterih tržišč," je na slovesnosti ob 20-letnici
Dobitnica spominskega darila Slavica Golob in direktor Franc Lapuh. (Foto: Tone Petrovič)
dejal direktor senovske Metalne Franc Lapuh in še dodal: "Poteze, ki smo jih izvajali v letu 1991 na področju zmanjševanja števila zaposlenih, redukcija v razvojnih službah, opustitev nekaterih 'južnih' trgov itd. so samo kratkoročni ukrepi. Vse nadaljnje aktivnosti bosta
Naš glas 6, 12 junij 1992
narekovali ekonomičnost in tržna podprtost vsakega posameznega projekta. Prilagodljivost mora ostati naša prednost, mlada država pa nam mora za to ustvariti ustrezne pogoje. Zaenkrat ti pogoji niso dobri, posebej ne za nas, skoraj 100% izvoznike."
Na slovesnosti so podelili spominska darila v zahvalo za dolgoletno uspešno delo. Prejeli so jih: Vladimir Rozman (dolgoletni direktor Metalne), Šalih Tubeishat, Andrej Strnad, Franc Gračner, Slavka Golob in kooperant Anton Mirt.
V kulturnem programu so sodelovali recitatorska skupina delavcev OŠ Senovo, Šentjernejski oktet in pihalni orkester DKD Svoboda Senovo.
Zakon nevoščljivosti?!
"To je zakon zavistnetev, tistih, ki hočejo onemogočiti pridne in sposobne ljudi!" se je republiški poslanec Vitomir Gros pred časom hudoval nad predlagatelji zakona, ki je skušal urediti premoienjska vprašanja politikov. Med svojim političnim delovanjem kot poslanci ali vladni funkcionarji ne smejo imeti podjetja in še marsičesa. Tisto zasebno posest (podjetje, obrt...), ki so jo dotlej imeli in s čimer so zagotavljali materialno eksistenco sebi in svojim družinam, morajo v času svojega mandata izročiti v oskrbo najetim ljudem, ne drulinskemu članu ali svojcem! Tisti, ki so zakon pripravljali, so sicer zanesljivo imeli dobre namene, hoteli so preprečiti političnim funkcionarjem, da bi zlorabljali svoj položaj v prid lastnemu dobičku!
Morda nimam prav, a tu in tam vržen kamenček itak vodno gladino le rahlo in kratkotrajno vzvalovi. Za preprečevanje zlorab političnih funkcij v prid zasebnih podjetij, za protipravno pridobivanje koristi torej obstaja tudi nekaj drugih učinkovitih načinov. Jasno je namreč, da je tudi podjetje, ki ga nekdo mora zaradi politične kariere izročiti v oskrbo najetemu managerju, še vedno njegova last in je vsa zadeva hudo daleč od tega, da bi se dejanski lastnik nanjo lahko požvižgal! Torej: komur zloraba položaja ni tuja, bo še vedno našel način, da pride na svoj račun in predvideni zakonski ukrepi bodo delovali predvsem kot slepilo!
Gotovo obstajajo tudi druge, nič manj učinkovite rešitve tega problema. Med njimi naštejmo "zoprno" vohljanje in gledanje pod prste, ki si ga po svetu privoščijo konkurenčne stranke, opozicija in novinarji, oster in učinkovit sistem državnega nadzora (finančna policija, davkarji in kriminalisti...), popis in stalen strog nadzor nad obsegom njihovega premoženja, zakonske rešitve, kakršna je prepoved, da bi poslanci in politiki vseh sort v času svojega mandata trgovali z delnicami ali sklepali pogodbe o poslih med svojimi (tudi družinskimi) podjetji in državnimi institucijami, pa naj bodo te kakršnekoli sorte že. Če poslanci zmorejo, če imajo v družini sposobnega pomočnika ali namestnika, lahko potem kljub svoji funkciji del časa in skrbi namenijo svojemu zasebnemu podjetju. Če bo zaradi tega trpel njihov volilni okoliš, naj z njim obračunajo volilci že pred izvolitvijo, med mandatom ali pri naslednjih volitvah! Možnosti, da bi kdo med mandatom zaradi politične kariere zapravil sicer vpeljano obrt ali podjetje, pa itak ne kaže jemati povsem resno!
Zakaj tako razmišljam? Revna družba, kakršna smo in še nekaj časa tudi bomo, nima možnosti, da bi svoje odstavljene ali poražene politike odpravljala v pokoj z ustrezno nagrado, ki bi jim omogočala dostojno preživetje. To počenjajo v sosednih državah Avstriji in Italiji! Dejstvo je, da je naklonjenost volilnega telesa včasih muhasta in ljudje svojega kandidata vedno ne sprašujejo po njegovi izobrazbi ali zagotovljeni eksistenci. Seveda se to dogaja v Sloveniji in je ostanek prejšnjega političnega sistema, medtem ko je v državah zahodne demokracije nekdo lahko uspešen politik samo, če je pred tem uspešen poslovnež. Tako po njegovem političnem propadu nikogar ne boli glava za njegovo nadaljnjo eksistenco. Ljudem je vseeno, ali bodo s svojo (ne)izobrazbo lahko dobili novo službo ali ne. V zadnjih letih pred slovensko pomladjo pa je pri nas marsikdo moral bili funkcionar tudi v naslednjem mandatu samo zato, ker je preveč vedel, ni pa imel izobrazbe, da bi lahko dobil kako drugo imenitno ali vsaj dobro plačano službo. Ne delajmo si tega zopet!
________________________________ 9
Skupščina občinske organizacije ZZB:
Ne zastrupljati odnosov med mladimi!
nih organizacij Zveze borcev, ki so vključevale skupno 593 članov. Med njimi jih je 365 imelo status borca. Ta podatek je zbranim na skupščini |M i                                     (1. junija) posredoval pred-
sednik občinske organizacije BP ; :                 Zveze združenj borcev NOV,
¦k  ^^                          Stane Nunčič. Sicer pa je Sta-
^,"                            ne Nunčič svoj uvodni nago-
vor zasnoval kot pregled in javno polemiko z mnogimi V krški občini je bilo ob razmišljanji in idejami, ki koncu leta 1991 devet osnov- krožijo po slovenski javnosti. Vrsta kritik je letela tudi na novo oblast, ki da lahko kot svoj edini uspeh po volitvah (verjetno je mislil na Peterletovo vlado) pokaže le osamosvojitev Slovenije. Še enkrat je ponovil trditev, da NOV ni bila državljanska vojna, kot bi to danes radi prikazali. Zato ZZB ne sme nikoli dopustiti razvrednotenja svojega dela in Osvobodilne fronte. "Gre za obvarovanje slovenskega naroda pred izbrisanjem in pri tem je treba poudariti, da bi tudi izgnanstvo imelo veliko večje posledice, če ne bi bilo narodnoosvobodilnega gibanja, ki je deželo obvarovalo pred izpraznitvijo!" je dejal Stane Nunčič.
Precej pikrih je izrekel tudi na račun krčenja pravic borcev na področju zdravstva in sociale. "Tega ne odpravljajo v nobeni drugi državi, kjer imajo vojne veterane (domobranstvo je pri -tem opredelil kot prostovoljni kolaboracionizem in izdajo!), in protifašističnega gibanja ne zanikajo niti v državah, kjer s.e je fašizem kot gibanje začel," je dejal. Organizacija
pripravlja vrsto publikacij, ki naj pojasnijo medvojne in nekatere povojne dogodke - tudi s stališča zajetih ali pobitih borcev in aktivistov OF, taboriščnikov... Poročal je tudi o lanski ustanovitvi združenja vseh izgnancev, o želji Gorjanskega bataljona, da jeseni pripravi proslavo v počastitev svoje obletnice, o načrtih za obnovo spominskega območja Žumberak-Gorjanci (zaradi gospodarskih interesov), ki je bila zaradi zadnje vojne prekinjena, o obnovitvenih delih v brestaniškem gradu (razstavna zbirka iz življenja in dela trapistov)...
10
Naš glas 6, 12 junij 1992
Po razpravi so udeleženci skupščine sprejeli obsežen program usmeritev za delovanje svoje organizacije. V njem je med drugim zapisano, da bo organizacija v sodelovanju z občinskim upravnim organom spremljala ekonomske, socialne in zdravstvene razmere, v katerih živijo udeleženci NOB, spodbujala svoje krajevne organizacije, da med člani spodbujajo solidarnost, humane odnose in tovarištvo, nudila potrebno pravno pomoč v primerih, ko so kršene pravice in dostojanstvo njenih članov... ZZB si bo tudi še naprej prizadevala za ugotavljanje objektivne resnice in zgodovinsko pravilno vrednotenje NOB, za strpnost in sožitje različno mislečih ter resnično
spravo med Slovenci. "Nedopustno in krivično je obremenjevati mlade generacije s preteklimi delitvami in sovraštvom. Novi izzivi, s katerimi se danes sooča slovenski narod, zahtevajo našo odprtost, usmerjenost v prihodnost in večjo dejavno enotnost," je zapisano v programu. Ker so zaradi vrste vzrokov podjetja, ki so imela patronat nad spomeniki NOV, nekako opustila prevzete dolžnosti, prenaša občinski odbor to skrb na svoje krajevne organizacije. Tej nalogi je dodan tudi ogorčen protest zoper skrunjenje spomenikov NOB, njihovo spreminjanje, neupravičeno preimenovanje ustanov, šol, ulic in trgov, ki spominjajo na NOB.
SDP na savskih valovih:
"Nalijmo si kozarec čiste vode!"
IVozarec čiste vode danes ni več sam po sebi umeven! Pravzaprav si ga moramo Šele priboriti, pa ne samo za nas - za naše zanamce!" To je bilo napisano na listu, ki je v imenu SDP Slovenije sporočal, da bodo člani te stranke v soboto, 6. junija, opravili opozorilni spust po reki Savi med Hrastnikom in Krškim. Konec te ekološko-politične plovbe so združili z zaključkom kolesarske dirke za kriterij mesta Krško, ki je sodila v okvir prireditev ob občinskem prazniku, navzoče pa sta pozdravila predsednik SO Krško Vojko Omerzu in Sonja Lokar v imenu SDP. Krški člani SDP so se odpeljali strankarskim kolegom dobršen del poti naproti in se jim pridružili s svojim čolnom, medtem ko se jim je na zaključku pridružil tudi strankarski
Del posadke krškega čolna se je izkrcal z ostalimi, medtem ko sta dva morala poskrbeti še za varno spravilo čolna!
Med plovbo po reki Savi so udeleženci akcije nabrali vzorčno vrečo smeti, ki so priplavale v njihov doseg!
kolga, minister fca drobno gospodarstvo, dr. Maks Tajnikar. Ta se je v večernih urah srečal tudi s tukajšnjimi obrtniki in gospodarstveniki!
Sicer pa so člani Stranke socialdemokratske prenove Slovenije svojo akcijo utemeljili s podatki. Zadnji dve leti smo v Sloveniji čistemu okolju namenili več besed kot dejanj. Modri planet Zemlja je moder zaradi obilice voda, zato je težko razumeti, da je čista, pitna voda postala redka, dragocena dobrina, ki jo človeštvo ogroža. S tem ogroža svoj obstoj, zato jo je treba zaščititi. V Sloveniji namreč z industrijskimi in mestnimi odplakami, s škropljenjem in umetnim gnojenjem kmetijskih površin tako onesnažujemo naše reke, kot da nas je sedem in ne le dva milijona! Le okrog štiri odstotke skupnih
slovenskih vodotokov je še čistih, preko 15 pa jih je v najbolj onesnaženi kategoriji. Mnogi med njimi (Krka, na primer) so onesnaženi že ob izviru! Iz leta v leto se slabša kakovost talnice... Sava je najdaljša slovenska reka in temu primerno jo najbolj umažemo! Čista je le še v kratkih odsekih pri izvirih Save Bohinjke in Save Dolinke. Od Medvod navzdol je ta reka že v tretjem ali četrtem kakovostnem razredu... Program njene sanacije, začet leta 1988, se je v zadnjih dveh letih praktično ustavil! Savo je treba očistiti in njeno kakovost dvigniti vsaj za en kakovostni razred!
"Zahtevamo, da se obnovi program sanacije Save in da njena energetska izraba nepovratno ne iznakazi lepe spodnjesavske doline!"
Naš glas 6, 12 junij 1992
11
Dr. Maks Tajnikar med krškimi gospodarstveniki:
Nujna bodo skupna prizadevanja in učinkovita povezanost
Med predstavniki krških obrtnikov in podjetnikov ter člani občinske vlade se je v soboto, 6. junija, mudil republiški minister za drobno gospodarstvo, dr. Maks Tajnikar. Z njimi se je pogovarjal o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, in jim razložil, daje do podobnih spoznanj že na univerzi in sedaj, na ministrstvu, prišel tudi sam, ter kako si predstavlja razrešitev vsaj nekaterih. Seveda pa je obveljalo mnenje, da bo gospod minister na temeljit pogovor prišel še septembra!
V imenu vseh je najprej težave predstavil predsednik krške obrtniške zbornice, Ivan Molan: muči jih bližina meje in otežen pretok blaga, zlasti repromate-rialov. Naše naravno zaledje je bil Zagreb, danes pa je vmes državna meja, na kateri izgubiš zaradi formalnosti samo dva dneva, če poznaš carinika! Zato se naši obrtniki, če je le možno in smiselno, raje odpravijo nabavljat v Avstrijo kakor na Hrvaško. Nepremostljiva težava se jim zdi tudi neurejen plačilni promet. Rešitev zanjo in še za marsikaj vidijo v možnosti, da bi lahko tudi oni odpirali svoje žiro račune pri SDK. Ravno tako se jim zdi nesmiselno, da ob tolikšni brezposelnosti ne bi imeli možnosti za nekaj časa (nekaj dni ali mesecev) zaposliti človeka, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, in ga potem, ko ga več ne potrebujejo, vrniti na seznam te ustanove. Pravne ovire so tudi v pripravništvu. Šolski sistem smo zapeljali tako, da smo samo pri nas nekaj sto mladim naprtili pripravništvo. Zanje ni denarja, de-leli bi tudi brezplačno, samo da opravijo to obveznost in si zagotovijo poklic, pa to ni možno, čeprav bi bilo obojim v korist!
Nad formalnostmi se je pritoževal tudi predsednik kluba podjetnikov v Posavju, Emil Veho-
var. Za naše gospodarstvo so edina rešitev povezave z Evropo, če pa človek pripelje program in tujega partnerja, lahko med čakanjem na ureditev formalnosti oba poženeta korenine, tako smo zbirokratizirali našo mlado in malo državo. Pri tem je pohvalil prizadevanje občinskih upravnih organov, da bi pomagali formalne zagate čim prej razrešiti, a na državni ravni so stvari slabše, kot so bile v stari državi. Tudi občinski sekretar za razvoj Franc Jenič je priznal, da imajo vsi skupaj težave s staro zakonodajo, ki je pač še v veljavi, medtem ko je novo podjetništvo hitrejše in ini-
i
ciativnejše. Planski sistem mu je samo v napoto. Zato skušajo pri njih marsikaj preskočiti ali vsaj pospešiti, če le obstaja soglasje vseh resorjev in če lahko pri tem ostanejo  v  mejah  zakonitosti.
Nove projekte in investicije namreč potrebujemo. Zaradi negotovosti se nam dogaja celo nekaj takega, kar se je v Združenih državah leta 1926: raje kot da bi investirali, ljudje kopičijo sredstva v obrestih. Prihranki so preveliki, denar pa se ne obrača dovolj hitro! Oto Sevšek je trdil, da smo z novo državno mejo izgubili prehodnost, s tem pa veliko dobrih gostov, ki so prej prihajali iz Hrvaške. Tudi standard je padel, zato so gostinci, zlasti tisti, ki se ukvarjajo s hrano in turizmom, v hudih težavah. Tudi pri bankah ni pravega posluha. Če človek z njimi uspešno sodeluje dvajset in več let, bi pač moralo tudi ime hiše (firme) nekaj veljati in ga pri posojilih ne bi smeli obravnavati tako kot vsakega povprečneža! Tako pa so posojila namenjena predvsem zaslužku banke, ne pa pomoči in razvoju obrti! Tudi Oto Sevšek je imel pripombo na naš šolski sistem: nekoč so bili naši kadri lahko za vzor avstrijskim, pri nih so se lahko učili, danes pa strokovnega kadra preprosto nima-
mo več! Kreditov ni za širitev proizvodnje, ker si zaposlovanje razlaga vsak po svoje. Če hočeš nabaviti robota, ki bo nadomestil dva delavca, to ne pomeni, da boš dve delovni mesti ukinil, pač pa, da boš širil tržišče, ponudbo... Zato bi še vedno moral biti deležen pravice do posojila, se je jezil Miran Resnik.
Seveda se je obrti in podjetništva Franc Černelič, predsednik krškega izvršnea sveta, lotil predvsem skozi problem delovnih mest. Včasih je bilo dovolj, da si se zaposlil v (nekdanjem) dobro stoječem podjetju, pa si bil preskrbljen za vse življenje. Danes je seveda slika povsem drugačna: delovna mesta kopnijo, morali bi jih zagotoviti skozi drobno gospodarstvo, ki pa je bilo doslej bolj pastorek družbe. Posledice so se najprej pokazale v pomanjkanju ustreznih poslovnih prostorov. Zato se je občinska vlada najprej lotila njihove izgradnje. Tudi odpravljanja birokratskih ovir (zaradi zastarelih zakonov) v tej dejavnosti se je pri izvršnem svetu lotila posebna delovna skupina. Skušajo pripravljati programe, ki pa jih potem republika ne more podpreti, ker nima na voljo denarja, organizirajo izobraževanje, res pa je, da bi se najprej sami posamezniki morali zavedati, da je treba nekaj
storiti zase in se v izobraževalne procese vključiti. Šolski sistem naj bo tak, da bodo učenci, ko končajo program, uporabni delavci, ne pa da bodo tri leta lahko samo asistirali. Nekaj je o programu občinskega sklada za razvoj drobnega gospodarstva povedal tudi Stanislav Čuber, sicer podpredsednik izvršnega sveta, ki pa je pred dvema tednoma postal tudi predsednik sklada.
Minister dr. Maks Tajnikar je
skušal odgovoriti na tisto, na kar je takole, iz rokava, lahko. Zagotovil je, da bo v kratkem v javnosti predlog, po katerem se bo lahko vsak lastnik sam odločil, kaj mu bolj ustreza: žiro račun kot doslej ali pa pri SDK, kjer obstajajo možnosti uporabe kompenzacij, akceptnih nalogov... Tudi sicer se menda zelo intenzivno ukvarjajo z iskanjem načina za ureditev plačilnega prometa, smiselnim urejanjem zavarovanja in zdravstva za obrtnike in podjetnike... Slišal je tudi že pripombe o tem, da so plače delavcev pri obrtnikih in podjetnikih, kot jih terja kolektivna pogodba, previsoko zastavljene. Republika Slovenija ustvari za okrog 60 milijonov SLT izvoznih presežkov, žal pa banka teh sredstev nima s čim odkupiti. Kar zadeva posojila: če bodo ta v devizah, jih bo treba v devizah tudi vračati, saj ni dopustno, da bi ta sredstva ponovno spreminjali v tolarje. Novi zakon o gospodarskih družbah ne bo ločeval obrtništva od podjetništva, zato bi moral biti uporaben za vse, ki se hočejo registrirati v taki ali drugačni obliki. Naravno je sicer, da podjetja rastejo, ne bi pa nam smel biti cilj, da preveč malih podjetij preraste v velika. Bolj pomembno je, da nam naraste število majhnih podjetij z enim ali dve- % ma zaposlenima. Tako je učinek zaposlovanja dosti večji. Tu ljudje v posel vložijo vse, kar premorejo, in si za uspeh zelo prizadevajo.
12
Naš glas 6, 12 junij 1992
Povsod po svetu je samozapo-slovanje izredno pomembno in ponekod (na primer v anglosaksonskih deželah) sploh ne poznajo obrtništva v našem pomenu besede. Dr. Tajnikar trdi, da svojim gostiteljem niti v angleščini ni mogel dopovedati, kaj se skriva pod tem pojmom. Pa na Škotskem, recimo, tudi do 80 % skladov, namenjenih razvoju gospodarstva, vlagajo v infrastrukturo. Za to politiko se bo odločil tudi sam, če bo v prihodnjem letu uspel zagotoviti potrebni denar. Po drugi plati pa mu je všeč sistem organiziranja obrti, kakršnega imajo v Nemčiji: cehovski, z zbornicami, mojstrskimi izpiti... Zatrjuje tudi, da denar, zlasti za dobre, a majhne projekte,
je! Zato, ker je tudi tveganje ob majhni naložbi relativno majhno! To je denar (vsote po 100-200 tisoč DEM) iz t. i. rizičnih skladov, ki ga je v svetu dovolj in ki
ga ponujajo tudi Sloveniji. Če pa hočemo vse to voditi, moramo imeti učinkovito informacijsko mrežo. Iz Ljubljane se pač ne da vedno oceniti, kateri projekt, ki išče investitorja, je dober, in kateri ni! Zato bodo morali skupaj poiskati ustrezno mrežo pospeševalcev, skozi katero bi kanalizi-rali mendarodni denar iz programa Pharos. Ne glede na to, od kod so ali pri kom bodo ti delali:
pri gospodarskih, obrtnih zbornicah ali kje drugje. Pomembno je, da bodo učinkoviti in če ne bodo,
da jih lahko prizadeti sami odstranijo ali zamenjajo! Prav zaradi nadaljnjega sodelovanja so bili ministrovi prvi razgovori posvečeni vlogi gospodarskih in obrtnih zbornic.
Zanimivo je tudi stališče dr. Tajnikarja do podpore razvoju produkcijskih dejavnosti, ki sojo terjali krški obrtniki! Očitno bo le treba preseči razmišljanje, da je edino, kar je vredno in kar ustvarja in kar je treba podpirati, proizvodnja, vse drugo pa je taka ali drugačna oblika parazitizma in nedela. Ministrovo stališče je, da nobeno gospodarstvo ne prenese kampanjskega razmišljanja in da nobena panoga ne more dolgo časa biti favorizirana brez
škodljivih posledic za ostale. Končno tudi ne vidi nič slabega v razmahu npr. drobnih trgovinic, ki so zaradi vzajemne konkurence čedalje boljše. Res je, da v tržnem sistemu marsikaj tudi propade, a za to smo se končno odločili. Po drugi plati moramo vedeti, da razvoj velikega števila manjših podjetij nosi s seboj kup problemov, s katerimi se bodo ta morala spopasti, pa ne bodo imela ne znanja ne kadrov. To je celotno področje marketinga, pravnih in finančnih svetovanj, logistike, zunanjetrgovinskega poslovanja... Vse to je tudi trdo, strokovno delo, dragoceno, če je dobro opravljeno, in ga bo tudi moral nekdo obvladati ter prodajati svoje storitve!
Novo vodstvo družbe Videm:
Kakovosten kader za hitro ukrepanje in prodor v višji cenovni razred
Novi predsednik novega upravnega odbora, Rado Barovič, je sklical svojo prvo tiskovno konferenco 14. maja, 21. maja je upravni odbor sprejel ponujeni odstop dosedanjega generalnega direktorja Vidma, Franca Čarga, in 1. junija je pričel delo novi direktor, gospod Rolf Norman, 49-letni Šved, ki je pred tem delal v ZDA.
"V Sloveniji imamo sedem papirnic, šest jih je krizo po vojni uspešno prebrodilo, v Krškem pa so se problemi zaostrili preko mere.
Daleč smo od tega, da bi bilo za stanje Vidma krivo njegovo sedanje vodstvo. To je stvar nekdanjih hipotek! Sedaj je vprašanje, kako ponovno ujeti ritem, da bo Videm ponovno postal dober, kredibilen! Problem je tudi v tem, daje v preteklosti bila lestev kakovosti postavljena na 60 cm v Sremski Mitrovici (v Jugoslaviji) in da jo imamo sedaj v Avstriji na dveh metrih! Zaustaviti bo treba drsenje Vidma navzdol, to je sedaj zelo težko in boleče bo pričeti delati nove vrste papirja, ki prinašajo dobiček... Sicer pa krški papirničarji lahko le 20 % papirja prodajo na slovenskem tržišču. Vse ostalo morajo nujno izvoziti!" Nekako tako je svoje poglede na Videm predstavil novinarjem predsednik upravnega odbora družbe Videm, gospod Rado Barovič, na svojem prvem srečanju z njimi, 14. maja.
Po njegovem osebnem prepričanju je bil koncept podjetništva v Krškem (Vidmu) dobro zastavljen, mora pa vse skupaj dajati profit! Podjetje je pač odgovorno za sebe in ne, tako kot dolga povojna leta, za komuno, v kateri se nahaja. Napovedal je novi management in pojasnil, da pač iščejo najkakovostnejšega človeka, ki je trenutno prost na borzi strokovnjakov. Novi management bo gotovo imel svoje poglede o organiziranosti in kadrovski zasedbi v podjetju, a zaradi tega se ga še ne kaže bati in ga sprejemati zgolj kot tujca. Tovarna potrebuje znanje in izkušnje in če jih ni doma, jih mora poiskati tam. kjer so! Hkrati je gospod Barovič apeliral na zaposlene, zlasti na strokovni kader, naj ne beži iz tovarne. Tovarna kakovostne, šolane ljudi potrebuje in krško okolje jih nikakor nima na pretek. Zato naj bi ljudje, po besedah Rada Baroviča, počakali vsaj toliko, da bodo lahko poiskali svoje bodoče mesto v tovarni. Prepričan je, da je moralna dolžnost vsakogar izmed članov kolektiva, da svoj odhod uskladi s koristmi tovarne. Hkrati meni. da se tudi upniki zavedajo, da je najslabši dolžnik mrtev dolžnik, zato bo morala prenova Vidma imeti vsestransko podporo. Če preobrat v podjetju uspe. bodo od njega imeli korist vsi. sicer pa škoda ne bo huda samo v Posavju,
Popravek
Novemu predsedniku Upravnega odbora družbe Videm, gospodu Radu Baroviču, smo v prejšnji številki Našega glasa po nesreči pripisali akademski naslov "dr.".' Gospod Barovič nas je opozoril na to, da nima takega naziva, zato se mu za napako opravičujemo. Bilo je storjeno v naglici in resnično ne namenoma.
U Urednik
Franc Čargo o ponujenem odstopu s položaja generalnega direktorja:
Franc Čargo, nekdanji direktor Vidma, po ponujenem odstopu, ki ga je upravni odbor sprejel nekaj dni zatem: "Moj odstop je povezan z lastno kredibilnostjo. Veste, da smo januarja šli v presežke delovne sile, ker naj bi bili dobili obratni kapital, tega pa ni bilo. Druga zadeva, s katero se ne strinjam, je struktura upravnega odbora: upniška upravljalska struktura v bistvu skrbi za sebe in ne za tovarno. Napovedani novi management s strani Ljubljanske banke obljublja denar, kar pomeni, da jaz z vsako sekundo odloženega odstopa zavlačujem rešitev. Naj bo to torej čim hitreje! Katastrofa pa bo, če pridejo z novim managementom tujci, ki se v tej zmešnjavi poslov ne bodo znašli, in takrat ne bo obratnega kapitala!
V to delo sem vložil sebe, izgubil sem lastno kredibilnost. Za to firmo sem si izposodil veliko denarja. Zato so vsi poslovni partnerji jezni na mene, jezni so tudi delavci, individualci in banke! Krog je tako sklenjen. Zato mi mora biti edini cilj, da Videm splava, ker mi drugi cilj sploh ne preostane. To zahtevam tudi od svojih strokovnih delavcev. Če bo Ljubljanska banka zaupala delo novemu strokovnemu managementu, potem jaz tu sploh ne vidim ne vem kako velikih težav! Leto, dve, tri trdega dela bo treba, da bo firma profitna na evropskem trgu, kar bi Slovenci radi. Upam, da bo upravni odbor sprejel dejstvo, da je Videm v zadnjih štirih mesecih vendarle dosegel uspehe. Nekajkrat sem bil prisiljen potegniti poteze, ki so bile zelo negativne za Ljubljansko banko, zato je prišlo tudi do spora med menoj in njimi.
Še enkrat pa poudarjam, da celuloza in papir ne bosta mogla preživeti toliko delavcev in bo treba narediti še nekaj poleg. Čeprav so stroški delovne sile edino primerljivi s svetovnimi stroški. Finančno poslovanje Vidma bo pregledala močna republiška revizijska komisija SDK, ki prihaja te dni v Videm. Mislim, da se bomo z njimi lahko objektivno pogovorili o tem, kaj so vzroki izgube, koliko je prispevala vojna, koliko izguba trga, kaj so notranje in moje osebne napake. To je potrebno zaradi javnosti, sindikata in delavcev. Sindikat je imel veliko vlogo. Pri ustanavljanju nove, mešane družbe, se je pokazal dokaj močnega, kar je še posledica prejšnjega samoupravljanja in nekdanje velike vloge delavcev (zahteve po polni zaposlenosti, za katero mora odgovarjati nekdo drug). To je kultura, ki je povezana s splošno slovensko mentaliteto. Ne opravičujem sebe za dejanja, bom pa tudi sindikat malo kritiziral, ker mislim, da tudi njihova taktika ni vedno bila na pravem mestu, predvsem, da ne bi sedaj prišlo do različnih konfliktov in preprečevanja iskanja izhoda, t. j. razvoja podjetništva v Vidmu. Rekel bi rudi, da je zaradi velike količine dela, ekipa z menoj na čelu utrujena. Zmanjkalo je elana, ki bi ga morali pokazati predvsem pri notranjem komuniciranju v času štrajka. Takrat smo mi še vedno skakali in iskali nove posle, da smo lahko tovarno zagnali, v bistvu pa smo zagrešili napako pri preskromnem notranjem komuniciranju, razgovorih z delavci, ki jih je v času krize pač treba opravljati!
Za primerjavo morda še iskrica: V Kanadi se sedaj v veliki papirniški družbi British Columbia pogajajo z delavci in verjetno bodo šli v štrajk. Management se takrat pogovarja z vodstvom sindikata, medtem ko tovarna stoji. Enako je v Italiji. Dejstvo je, da delavci dobivajo v času štrajka plačo po prejšnjih pogodbah, naši pa dobivajo majhne plače, pa še te so 80-odstotne. Zato je v določeni meri revolt opravičljiv. To pomeni, da management lahko mirno dela in išče rešitve. Za naprej bo morala Slovenija te stvari urediti sistemsko, ker je management sicer preobremenjen."
13
temveč bo segla vsaj še do ljubljanskega Inštituta za papirništvo, z njegovo 30-40 letno zgodovino, papirničarji si bodo morali iskati celulozo drugje...
Blokada Vidmovega žiro računa je znašala 14. maja okrog 650 milijonov SLT, ki jih dolguje večinoma banki, in tega dolga za nazaj niso mogli sanirati. Sicer pa je, po besedah prejšnjega direktorja Čarga, Videm tisti čas že posloval pozitivno (tekoče), le dolg je predstavljal prevelik balon, ki je zaviral napredovanje. Po predvidevanjih Rada Baroviča naj bi do konca leta 1992 prišli v področje pozitivnega poslovanja. Temu v prid govorijo tudi zunanje okoliščine (povpraševanje po celulozi...), leta '93 pa naj bi že začeli ustvarjati (polniti) fonde, ki so pogoj za normalno reprodukcijo. Pri tem računa
Videm:
Jezni varčevalci iz Zagreba in Varaždina, ki imajo svoje devizne prihranke v Ljubljanski banki, so se na svoji poti v Ljubljano (18. maja), ustavili tudi v Vidmu. Edini vzrok: hoteli so dobiti informacijo o poslovanju firme Videm. Lastništvo nad njo so si izbrali, kot možno rešitev za svoje nepovr-njene prihranke na računih Ljubljanske banke.
Okrog stotim zbranim varčevalcem je^v krškem Kulturnem domu posredoval osnovne podatke o Vidmu in o dogajanju v njem, gospod Miloš Medved. Jezni varčevalci so se pogovorili tudi s predstavniki Ljubljanske banke v Posavju, nato pa so, v skladu s svojim programom, nadaljevali pot v Ljubljano.
Mira Urek
Franc Čargo na svoji zadnji tiskovni konferenci: "Kar zadeva grožnje hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke: dali bomo javen odgovor o tem, kako je tudi Videm zaradi vojne na Hrvaškem veliko pretrpel in z njihovimi varčevalci nimamo veliko skupnega!"
na tri vire sredstev: državna sredstva, četudi ne vsa likvidna (lahko se del dolga spremeni v lastninski delež), sredstva upnikov oz. odprodajo banki (dezinvestiranje) in morebitne dodatne suporte iz poslovnega sveta. Rado Barovič loči tudi dve vrsti upnikov: delavce z njihovim 20-odstotnim deležem (za lastninjenje) ter ostale upnike!
Beseda je stekla tudi o denacionalizaciji. Obstoj družine Bonač in njen zahtevek v tem trenutku zadržuje marsikaj (tudi) neprijetnega. Sicer pa pripada Ljubljanski banki delež (tudi v upravnem odboru), ustrezen njeni terjatvi. Izvedeli smo, da sicer tisto, kar je bilo po vojni od Vidma nacionalizirano, niti ni več tu. To sicer v odnosih do družine Bonač ničesar ne spremeni, a v trenutku, ko je po vojni (5. maja 1945) vanjo stopil prvi partizan, je bila to sodobna evropska tovarna. Šele potem so del njene opreme (brusilnico), odmontirali in odpeljali v Čačak.
Naloge nove vodstvene skupine
Na naslednji tiskovni konferenci (29. 5.) je Rado Barovič povedal, da profitabilnega poslovanja ni in da to seveda s seboj prinaša visoke obresti: dvakrat večje od fonda plač! Zato mora tovarna delati, izdelovati izdelke, ki ne prinašajo izgube v prodaji, hkrati pa je treba sproti mašiti vse luknje, skozi katere odteka denar hitreje, kot priteka. Za vse to je potrebno novo vodstvo in svež kapital. Izvedeli smo, da je novi direktor Vidma, gospod Rolf Norman, Šved, ki je bil zadnja leta zaposlen v ZDA, da nihče izmed članov v njegovi ekipi ni starejši od 50 let in da bo pričel delati v ponedeljek, 1. junija. Gospod Norman je končal Kraljevsko univerzo v Stockholmu, po stroki je celulozar, nazadnje pa je vodil Beloitovo prodajo v ZDA.
Gospod Norman je takoj zasedel s kadri ključna mesta v tovarni, to je tam, kjer vedo, da je treba ukrepati takoj. Ostalo urejajo postopoma. Gospod Barovič namreč še vedno verjame, da jeVidem dobra tovarna in dober kolektiv in si zato zasluži hitro pomoč - in jo bo tudi dobil! Novi direktor dela v skladu s slovenskimi zakoni, ljudje
14
Naš glas 6, 12 junij 1992
iz prejšnje Vidmove vodilne ekipe so zagotovili, da so še pripravljeni sodelovati. Med prvimi nalogami (ob kopici ostalega dela, seveda) Ralf Norman pripravlja načrt investiranja v tisto, kar ne predstavlja tveganja ali celo nosi profit, in program nujnih finančnih pogojev, ki omogočajo zagon. Sredstva bo seveda treba dobiti od banke! Sicer pa bo novi Vidmov prodor v novi cenovni razred temeljil na kakovostnih papirjih in na brezklorni beljeni celulozi za evropsko tržišče. Za oboje je potrebno znanje in tega so pritegnili k sodelovanju v novo vodstveno skupino. Ti ljudje se bodo prilagajali potrebam, tam bodo, kjer bo škripalo: proizvodnjo papirja bodo kadrovsko "pokrivali" ves čas, celulozno pa le, dokler bo to potrebno, vzdrževalno službo nameravajo očistiti vseh balastov in zagotoviti, da se bo ukvarjala samo z vzdrževanjem. Hkrati se bodo morali lotiti nadzora nad cenovno politiko in zmanjšanja nihanj pri kakovosti. Ta mora biti stalno zagotovljena. Pri delu bodo sodelovali tudi domači ljudje! Tudi ti se bodo morali navaditi dinamike poslovanja in dnevnih sprememb na tržišču, ki ne upoštevajo nikogaršnjih načrtov in ki so po svetu povsem normalna stvar. Pogodbo so z novim strokovnim managementom sklenili okvirno za tri leta!
Že takrat so člani upravnega odbora vedeli, da se je površina pisarn v tovarni, ob padanju proizvodnje, v zadnjih letih povečala za 5-krat. V prihodnje bo potrebnih veliko manj ljudi, o njihovi namestitvi pa se bo novi direktor odločil po temeljiti analizi in pogajanjih s sindikatom. Izkušnje s sindikatom (trdim pogajalcem) je menda itak že prinesel s seboj iz Združenih držav! Vsekakor se pa direktor, po
Na zadnji tiskovni konferenci je bil tudi predstavnik Vidma v upravnem odboru, Milan Šetinc: »Dogodki zadnjih let v Vidmu so lahko v posmeh vsem službam nadzora!« Tudi novinarjem je očital, da smo zaradi političnih stališč tolerirali marsikatero nepravilnost v podjetju. »Če bi se oglasili prej, bi bilo prej konec vsega skupaj!« je rekel.
besedah g. Baroviča, ne bo nikoli ukvarjal s prezaposlovanjem delovne sile! Že zato ne, ker so plače v ceni Vidmovih izdelkov zelo majhna postavka. Sicer pa je predsednik upravnega odbora skušal preko novinarjev vplivati tudi na državo, 9-odstotnega lastnika (upnika). Na podlagi tega deleža bi morala vlada imenovati svojega predstavnika tudi v upravni odbor, pa ga nekako ni in ni bilo!
NAS GLAS
SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE
Gospodarsko gibanje navzdol
Izredno zasedanje vseh zborov občinske skupščine v ponedeljek, 8. junija, je bilo posvečeno gospodarstvu v občini Krško. Zahtevo po takšni razpravi je bilo v skupščini slišati večkrat, posebno je zadnje čase vztrajal pri njej Miran Resnik, sicer tudi podpredsednik SO Krško za področje gospodarstva. Morda zaradi izkušnje z razprave o gospodarstvu, ki je v skupščini enkrat že bila, pa ni dala nobenih rezultatov, je predsedstvo SO tokrat sklenilo povabiti vodstva podjetij, podjetnike, obrtnike, Zavod za zaposlovanje, SDK, Gospodarsko zbornico; v imenu stranke je prišel samo predsednik zelenih.
Osnova za razpravo je bilo gradivo nekaterih podjetij in statistična analiza za celotno gospodarstvo občine za preteklo leto in prve mesece 1992. Oboje je dopolnil še predsednik IS Franc Černelič. Številke kažejo katastrofalne rezultate: padec industrijske proizvodnje za 19, 5 %, izvoza za 64 %, uvoza za 83 %, realnih osebnih dohodkov za 20 % (1991), samo 1 -odstotni delež akumulacije v skupnih pri-
hodkih (1991), povečanje izgube za 201 % (1991), vztrajno povečevanje nelikvidnosti, naraščanje brezposelnosti (1279 konec preteklega leta, 1377 konec letošnjega aprila). Dodatno povzroča probleme nedefinirana lastnina. Nekdanje TOZD, sedaj podjetja hčere firm iz Novega mesta, Maribora itd., se niso osamosvojile, ko je bil čas za to. Bojazen, da bo iz občine iz njih odtekal denar na druga območ-
ja, je precej velika. Že sedaj je občina Krško, ki se je še ne dolgo tega ponašala s 4. mestom, zdrsnila k dnu lestvice slovenskih občin. Skrajni čas je, po besedah Braneta Janca, da v občini strnemo vrste in se temu drsenju navzdol, umiranju in hlapčevstvu naših podjetij upremo.
Najbrž bi bilo odveč tukaj naštevati podjetja izgubarje. Kateri so največji, je javnosti itak že dobro znano, sicer pa velja, da se nobenemu podjetju, niti tistim, ki poslujejo pozitivno, ne godi prav dobro. Vsa več ali manj pestijo nelikvidnost, visoke obresti, finančna nedisciplina, dolgovi, pravne praznine, pomanjkanje dela in kapitala, zože-nje trga, izvoznike pa še neustrezen tečaj.
O razmerah v podjetjih so podrobneje govorili njihovi predstavniki, večinoma direktorji. Vabilu predsedstva so se odzvali iz M-Agrokombinata, M-Presk-rbe, M-Hotela Sremič, Kostaka, SOP d. o. o. Ljubljana, Novolesa p. o. Straža, Novolesa - Lipe, Bora, Kanuja in Sigmata, Sava-projekta, NEK, Metalne Senovo, TES, Transporta, LB Krško in Laboda.
Razen državi, ki ji doslej ni uspelo ustvariti globalnih pogojev gospodarjenja, so nekaj kritike namenili tudi občinski skupščini in izvršnemu svetu. IS je prema-
lo agresiven v nastopu do države, manjka mu idej, posluha za sugestije, ni zmožen pripeljati kakega novega projekta v občino (Brane Jane, Transport). IS nima (dolgoročne) strategije in zato je njegova operativnost videti kot zaletavanje iz ene smeri v drugo. Podcenjuje družbena podjetja in nič ne vlaga vanje, čeprav dajejo največ dobička, v njih je največ zaposlenih, ki pa imajo najnižje plače (Peter Ži-gante, Savaprojekt). IS ni izrabil priložnosti za veliko vsoto nepovratnega denarja, ki bi ga lahko dobil za sanitarno deponijo od Svetovne banke, kajti črpanje tega denarja je možno le do konca tega leta (Silvana Mozer, Kostak). IS in občina v celoti sta premalo agresivna z zahtevo za odškodnino na račun nu-klearke (Franc Pipan, delegat v republiški skupščini).
Tudi pobud in konkretnih predlogov ni manjkalo. Ta skupščina, IS in poslanci v republiški skupščini naj se potrudijo predvsem za dvoje: sanacijo bank in sprejetje zakona o lastninjenju, ostalo bo gospodarstvo že samo opravilo (Milan Bajželj, Novoles Straža). IS naj vladi predlaga regresiranje in znižanje tekočih obresti, kreditiranje primarne kmetijske proizvodnje, evropske obrestne stopnje, izenačenje zasebnega in družbe-
Naš glas 6, 12 junij 1992
15
nega kmetijstva v programu razvoja (Ivan Kozole, M-Agro-kombinat). Občina naj zmanjša javno porabo in zveča investicijsko (Jože Mulej, GZ - Območna zbornica Posavja). Zmanjša naj se število členov v dogovarjanju za investicijska dela, da bo bolj učinkovito in cenejše (Ivan Molan, Obrtna zbornica, delegat v občinski skupščini). Današnje zlo - divja privatizacija ima začetek v preoblikovanju nekdanjih TOZD v podjetja. Marsikatero odločitev od takrat bi se dalo pravno spodbijati (Franc Pipan) in za to bi bilo smiselno plačati kakšnega odvetnika iz proračuna (Niko Žibret, delegat v občinski skupščini). Ustanovi naj se občinska komisija (in se razširi s strokovnimi sodelavci) za arbitražo vseh aktov pogodbenih razmerij med "materjo" in "hčerjo", naredi naj se delitvena bilanca pred organizacijo v letu 1990 in se ugotovijo dejanski dolgovi, ki so prišli v prisilno poravnavo. Sprejme naj
se moratorij nad spremembami v upravljanju in vodenju družb, tudi nad izpeljavo zakona o lastninjenju, dokler se vse omenjeno ne razreši (Vida Omerzel, Kanu).
Kaj s temi in še mnogimi drugimi predlogi? Predsednik Černelič je ponudil, da bo izvršni svet pripravil sklepe in jih dal verificirati skupščini na naslednjem zasedanju. To pa bi se po mnenju predsednika Omerzuja preveč zavleklo, zato je predlagal, naj bi IS takoj izdelal program in ga kar najhitreje začel izvajati, in temu ni pravzaprav nihče oporekal.
Morda še to: Zasedanje se je začelo s 13 delegati v zboru združenega dela, 14 v družbenopolitičnem zboru in 15 v zboru KS. Proti koncu je bilo vseh skupaj še 26, torej niti za en sam zbor. In 4 člani izvršnega sveta, vključno s predsednikom. TV snemalec pa tokrat sploh ni prišel. Žal.
Odgovori na vprašanja delegatov
Sanacija gramoznic za pepel
tlektrofilterski pepel podjetja Videm se je deponiral v gramoznicah, imenovanih A, B in C, ki se nahajajo na levem bregu reke Save na območju med Nuklearno elektrarno Krško in mejo z občino Brežice. Deponiranje je potekalo na osnovi dovoljenj in odločb, ki jih je po pridobitvi mnenj in soglasij izdal upravni organ Skupščine občine Krško. Redni nadzor nad izvajanjem del je v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/80) opravljala razvojna služba podjetja Videm.
6. 5.1992 je bil opravljen tehnični pregled omenjenih gramoznic. Takrat so upravni organ občine Krško, strokovne in inšpekcijske službe ter investitor ugotavljali skladnost izvedenih del s pogoji, izdanimi v soglasjih in odločbah, ter potek sanacije. Komisija je ugotovila, da so dela,
predvsem na deponijah A in B, v glavnem zaključena, na deponiji C pa je zaključen le del, ki gravitira na občino Krško. - Vse tri gramoznice so namreč že zapolnjene s pepelom in so, razen dela gramoznice C, prekrite z lubjem, ki preprečuje prašenje elektrofilterskega pepela v okolico. Del gramoznice A je zasajen s topoli, ki kažejo zadovoljivo vitalnost. Na nekaterih delih gramoznic pa bo potrebno izvesti še komprimacijo terena.
Pri gramoznicah A in B sta bila v letu 1985 postavljena vodnjaka za spremljanje kvalitete podtalnice, in sicer na osnovi karakterističnih kovin vanadija in kadmija. Meritve, ki jih je opravil Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto, nam kažejo, da je bila prisotnost omenjenih kovin pod mejo detekcije aparature. Ker so bile zadnje analize pod-
IZ VLADNIH DOKUMENTOV... ...NA NAŠE MIZE
Gospodarstvo je Samostojno - Nekaj članov krškega izvršnega sveta je ob obravnavi gradiv, ki naj bi služila kot podlaga za razpravo skupščinskih zborov o gospodarstvu v občini, menilo, da niso dovolj celovita, usklajena... Glavne poudarke iz zbranih materialov sta zbranim posredovala Ivica Puntar in Franc Jenič (Sekretariat za razvoj), ki sta tudi pojasnila, zakaj je poročilo v taki obliki. Informacijo so pripravili tako kot vedno: na podlagi podatkov SDK. Drugi del gradiva pa predstavljajo poročila določenih podjetij, ki imajo specifično problematiko. Izvršni svet teh poročil ne more spreminjati, tudi njihova sinteza ne pride v poštev, ker so jih dostavila le nekatera podjetja! Izvršni svet namreč nima več instrumenta, da bi podjetja v občini prisilil, da mu pošljejo podatke o svojem poslovanju. Zakon tržišča in nevmešavanja politike v gospodarstvo! (17. redna seja IS, 26. maja 92)
Zapiranje Rudnika — Na Senovem je to postalo ponovno aktualno. Krški izvršni svet je zadolžil svoj sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve, da obdrži stike s podjetjem Rudniki Slovenije, dokler ne bo pripravljen projekt zapiranja in imenovana komisija za koordinacijo dejavnosti ob zapiranju Rudnika Senovo. (17. redna seja IS, 26. maja 92)
Sklad za razvoj malega gospodarstva - Gradivo za ustanovitev sklada je krški izvšni svet sprejel po nekajkratni razpravi, v kateri so si posamezniki skušali razjasniti, kaj lahko je tak sklad in česa ne more doseči. O vsebini odloka, s katerim se ustanavlja omenjeni sklad, bodo razpravljali tudi skupščinski delegati. V upravni odbor sklada so bili imenovani Stanislav Čuber - za predsednika, za člane pa Ivan Molan, Mate Drmič, Emil Vehovar, Ivan Hvala. Boris Resman in Slavko Dimič. Sklad naj bi bil tudi mesto, kjer bodo različne interese izpričali vsi, zainteresirani tako za razvoj gospodarstva kot za različne oblike pomoči, posojil, spodbujevalne ukrepe vlade in (bodimo odkriti, saj za to gre.) se skušali potegniti za svoj del posojilnega kolača. Ravno tako bo sklad dolžan obračati in ple-menititi sredstva, s katerimi bo razpolagal. Predsednik IS Franc Černelič je o tem razmišljal tudi drugače. Podjetniki in obrtniki, ki sicer niso vključeni v nikakršno obliko organiziranja (klub, zbornica...), bodo lahko preko te ustanove s svojimi zahtevami sooblikovali razvojne zahteve. Tudi za razvoj malega gospodarstva bo namreč treba denar preusmeriti od kod drugod in v časih, ko se stiska veča, to sploh ne bo lahko. Zato bodo tudi dogovarjanja o delitvah in prednostnih razvrstitvah trda. Tako bo morda tudi manj polemik o rečeh, ki sta jih tako komisija pri IS kakor tudi sam izvršni svet že javno pojasnila. Končno je cilj in naloga državne uprave predvsem ustvarjati sistemske in normativne pogoje, zato se tako družbeno kot drobno gospodarstvo ne bi smelo opirati izključno nanjo. Pomoč, ki jo uprava lahko nudi, je pač lahko le drobna (v lajšanju in pospeševanju upravnih postopkov) in če bo gospodarski uspeh podjetij odvisen le od obsega vladne finančne podpore, potem v firmah tudi ne bo hude prodornosti. (17. redna seja IS, 26. maja 92)
Spremembe zazidalnega načrta - v mestnem centru in v
naselju Videm predvidevajo, da bo na področju med Kurirsko ulico in Ulico Slavka Rožanca na Vidmu namesto stolpnic postavljeno naselje individualnih stanovanjskih zgradb. Ta sprememba pomeni zmanjšanje gostote poseljenosti prebivalstva. (17. redna seja IS, 26. maja 92)
Za kioske in stojnice bo več svobode - Občinski upravni
organ se sooča s številnimi zahtevami za postavitve prodajnih stojnic in kioskov na različnmih mestih. Te so namreč manjša investicija od zidanih objektov (lokalov). Zato je krški izvršni svet sklenil, da sprosti doslej ostro začrtane omejitve postavljanja teh objektov. Kioski in stojnice morajo biti industrijsko izdelani (tipizirani), imeti morajo vse z zakonom predpisane priključke in urejeno okolico. Odlok bo strokovna služba še dopolnila, nato pa ga bodo za mesec dni dali v javno razpravo. (17. seja IS, 26. maja 92)
16
Naš glas 6. 12 junij 1992
IZ VLADNIH DOKUMENTOV... ...V NAŠE ŽIVLJENJE
Z novimi cenami za veterinarske storitve ne bo nič -Qolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto je krškemu izvršnemu svetu posredoval svoje poslovno poročilo za leto '91 in predlog za povišanje vrednosti točke za pristojbine za veterinarske sanitarne preglede in dovoljenja. Direktor zavoda, mag. Franc Colarič, je utemeljeval predlog s trditvami, da njihov zavod posluje ne-profitno. Vzrok za to je blokada povišanja cen veterinarske ure, ki jo izvaja občina Novo mesto, medtem ko ji druge občine sledijo. Izvršni svet je sklenil, da bo vrednost točke za pristojbine 3,89 SLT, ob nadaljnjem določanju teh pristojbin pa bo upošteval mnenje koordinacije, ki jo organizira zavod sam. Izvedeli smo, da tudi ta t. i. koordinacija na svoji seji, ki je sledila, ni sprejela povišanja cen!
Sicer pa je po mnenju mag. Colariča krška enota tega zavoda najbolj vzorna in najbolj pozitivna enota izmed vseh v Posavju, je pa edina, ki nima lastne lokacije. Zato tudi nima kam vlagati sredstev, ki jih ji osrednja hiša mora nakazovati na račun amortizacije. Andrej Kovačič, občinski sekretar za kmetijstvo, je pojasnil, da je krška enota dobro delala zato, ker ji je proračun dodajal sredstva. Dogovorjen je bil tudi delež za novo zgradbo, vendar je pri tem dejavnost enote zamrla, potem ko so zavrnili njihov predlog za preselitev v objekte v Žlapovcu. Med člani izvršnega sveta in direktorjem zavoda je prišlo tudi do prepričevanja. Vlada je kot pogoj za ureditev prostorskih težav krške veterinsrske postaje terjala program njihove dejavnosti in vpliva dejavnosti ustanove na okolje, medtem ko je mag. Colarič zatrjeval, da so iz zavoda tak program že zdavnaj poslali v Krško, pa je očitno obtičal pri nekom v predalu. Da bi pospešili razreševanje nastalega problema, so se udeleženci domenili, da bo zavod izvršnemu svetu ponovno poslal zahtevani dokument. (16. redna seja IS, 4. maja 92)
Vrednost akontacijske točke - Za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v drugem trimesečju leta '92 znaša za proizvodno-poslovne prostore 0,071 SLT. (16. redna seja IS, 4. maja 92)
Kabelski TV sistem na Senovem bo dokončan - Izvršni svefupošteva pogodbo, sklenjeno med bivšo SKIS in odborom za izgradnjo KTV, in bo iz fonda najemnin zagotovil sredstva za dokončno priključitev individualnih naročnikov na KATV Senovo in Brestanica. Spremljanje te investicije in skrb za njeno financiranje do dokončanja je izvršni svet poveril sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo. (16. redna seja IS, 4. maja 92)
Nore pristojbine za vozniške izpite - Izvršni svet je potrdil predlog. Tako znaša pristojbina za teoretični del vozniškega izpita 490 SLT, doplačilo za dodatne kategorije pa bo 260 SLT. Preverjanje znanja za voznike koles z motorjem bo veljalo 300 SLT, za preverjanje znanja in potrebne spretnosti pa bo treba odšteti 320 SLT za kategorijo A, 580 SLT za B. 800 SLT za C, E in in 260 za F. Te cene veljajo že od aprila dalje, izpitni center pa je bil ob njihovem predlaganju tudi mnenja, da jih bo treba pogosteje prilagajati nenehni rasti funkcionalnih stroškov poslovanja... Izvršni svet je tudi imenoval Staneta Cizla za podpredsednika komisije za vozniške izpite v Izpitnem centru Krško. (16. redna seja IS. 4. maja 92)
talnice pri deponijah A in B opravljene v letu 1986, mora Videm na osnovi ugotovitev inšpektorjev v maju 1992 ponovno naročiti analize vzorcev v dosedanjem obsegu, rezultate analiz pa mora posredovati inšpekcijskim službam.
V dneh 3. 11. in 15. 11. 1988 je strokovna institucija opravila meritve radiokativnosti mokre tehnološke deponije elektrofil-terskega pepela. Iz rezultatov je razvidno, da virov nevarnega sevanja niso odkrili.
Na zahtevo republiškega sanitarnega inšpektorja mora Videm opraviti meritve radioaktivnosti elektrofilterskega pepela na deponijah A, B in C ter rezultate posredovati republiškemu sanitarnemu inšpektorju.
Komisija   je   predlagala,   da
upravni organ po opravljenih prej opisanih nalogah dovoli nadaljnjo rekultivacijo površin v gozdarske ali kmetijske namene.
Trenutno elektrofilterski pepel odlagajo v gramoznico IGM Sava, v skladu s sprejetim Odlokom zazidalnega načrta Gramoznica Stari Grad na levem bregu Save (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85). Redni nadzor nad izvajanjem del opravlja razvojna služba podjetja Videm, inšpekcijski nadzor nad eksploatacijo in sanacijo pa v skladu s 13. členom omenjenega odloka urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Krško. ¦ Pripravil:
Darko Anžiček, dipl. biol., svetovalec predstojnika
Franc Jenič, dipl. oec, sekretar
Proizvodnja lovskih nabojev na Raki
Na skupnem zasedanju zborov SO Krško dne 9. 4. 1992 je bilo postavljeno vprašanje, kakšen je objekt, ki se gradi v zvezi s proizvodnjo lovskih nabojev na Raki in kako daleč je že pridobivanje dokumentacije ter kako bo vse to vplivalo na okolje.
Odgovor:
Podjetje Alpves, katerega lastnik je Emil Vehovar z Rake, ima na Raki zgrajene poslovne prostore, v katerih opravlja kovinsko dejavnost. Poleg te dejavnosti ima podjetje v svojem nadaljnjem programu razvoja željo, da uvede proizvodnjo lovskih nabojev. Ta proizvodnja zajema dobavo sestavnih delov (tulci, smodnik, šibre, inicialne kapice, embalaža), sestavljanje oziroma polnjenje tulcev s smodnikom, šibrami in inicialnimi kapicami, skladiščenje ter prodajo izdelkov. Zato narekuje izgradnjo proizvodnega objekta, skladišča smodnika in inicialnih kapic, skladišča gotovih izdelkov (izdelanih lovskih nabojev) ter zunanjih površin za transport in parkirišča.
Navedena tehnologija zahteva določene varnostne ukrepe oziroma odmike od obstoječih objektov, ki jih določijo posamezni republiški resorni upravni organi (ministrstvo za notranje za-
deve, ministrstvo za obrambo itd.) v upravnih postopkih. Z vidika varnosti je predvideno, da se celoten kompleks ogradi in varuje z elektronskimi varnostnimi napravami. Zaradi značaja proizvodnje obstaja potencialna nevarnost eksplozije, zato je lokacija te proizvodnje predvidena izven stanovanjskih površin, tako da bi bilo možno zagotoviti vse varnostne ukrepe. Proizvodnja ne bo povzročala prekomernih emisij onesnaženja v okolje. Varnost občanov in okolice bo zagotovljena z upoštevanjem varnostnih odmikov, ki bodo določeni v dokumentaciji, s primernimi zemeljskimi in drugimi ba-rierami, z lahko konstrukcijo objekta ter upoštevanjem predpisov in zahtev glede varstva pri delu ter manipulacije z eksplozivnimi sredstvi.
Ker veljavna prostorska dokumentacija tovrstnega posega ne obravnava, je Savaprojekt Krško izdelal prostorsko presojo možnih lokacij. Za najbolj primerno se je pokazala lokacija v neposredni bližini obstoječega proizvodnega kompleksa podjetja Alpves na Raki. S tem v zvezi so bili izdelani sprememba in dopolnitev dolgoročnega ter srednjeročnega plana občine Krško in osnutek Odloka o zazidalnem načrtu Obrtna cona Ve-
Naš glas 6, 12 junij 1992
17
hovar Raka. Dokumenta sta bila posredovana v obravnavao Izvršnemu svetu SO Krško.
Izvršni svet SO Krško je 17. 2.1992 navedeno dokumentacijo obravnaval in v skladu s 37. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in 37/ 85) sprejel sklep o javni razgrnitvi. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 10/92. V skladu s sklepom o javni razgrnitvi je KS Raka 23. 3. 1992 organizirala javno razpravo.
Zaradi pomembnosti vsebine je krajevna skupnost na javni razpravi sprejela sklep, da izvršni svet podaljša javno razgrnitev zaradi tega, da bo javno razpravo organizirala še enkrat. Ponovne javne razprave še ni bilo, zato je bila KS Raka z dopisom sekkretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve z dne 11. 5. 1992 opozorjena, naj jo čimprej organizira, da bomo lahko nadaljevali postopek na tej nalogi. ¦ Franc Jenič, dipl. oec, sekretar
Bencinski servis v Brestanici
Investitor Petrol Ljubljana se je odločil za rekonstrukcijo bencinskega servisa v Brestanici zaradi izrabljenosti enoplaš-čnih cistern za gorivo ter zaradi nepopolnosti ponudbe z gorivi.
Za rekonstrukcijo se je odločil še iz naslednjih razlogov:
- zemljišče je v celoti last investitorja;
- pospešeni postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja vodi republiški upravni organ (lokacijska razprava je bila 21. 5. 1992);
- sredstva za celotno investicijo zagotavlja Petrol Ljubljana.
Vsa navedena dejstva zagotavljajo izgradnjo v letu 1992.
Iz študije prostora na obstoječi lokaciji je razvidno, da prostor omogoča realizacijo celotne Re-trolove trgovinske ponudbe razen gostinstva.
Prometni režim na rekonstruirani črpalki bo omogočal krožni promet tudi za tovornjake in pri-količarje. ¦ Pripravil: Alojz Fabjančič, d.i.a., svetovalec predstojnika
Franc Jenič, dipl. oec, sekretar
Najmanj varni smo v prometu
Po oceni delavcev policijske postaje Krško so bile varnostne razmere v občini preteklo leto dokaj dobre. Zmanjšalo se je število kaznivih dejanj in kršitev javnega reda. Zaradi zmanjšanja prometa je bilo boljše stanje na železnici. Bilo je manj požarov. Večjih primerov onesnaževanja okolja niso zasledili, razen izteka gnojnice v potoke v Podbočju in na Raki. Tudi prometno varnost so ocenili dokaj dobro, kljub temu pa je komandir policijske postaje Štefan Hren temu področju namenil precejšen del poročila za skupščino, od koder so tudi tukaj navedeni podatki.
Raziskanost kaznivih dejanj v letu 1991 sicer kaže manjši odstotek kot za leto 1990, če pa prištejemo še tistih 34 dejanj, razrešenih v letošnjem januarju, ki so jih zagrešili mladoletniki v preteklem letu, potem se odstotek raziskanosti dvigne z 38 na 68.
ško bi po njihovem mnenju lahko popravili le semaforji. Lani so obravnavali 1766 oseb zaradi 2435 kršitev cestnoprometnih predpisov. Obe številki sta manjši kot za leto 1990. Nezgod je bilo 219, leto prej 134, kazenskih ovadb 31, v predhodnem
Prometne površine v naši občini so tudi po oceni policistov v precej slabem stanju, prednja-čita cesti Drnovo—Arto in Bresta-nica-Koprivnica. Slaba je prometna signalizacija. Varnost v križiščih Ceste 4. julija z Zdolsko in Ceste krških žrtev z Leskov-
Tudi uslužbenci so ljudje
Dilo je v petek ob trinajstih, prvi petek, ko naj bi krška državna uprava končala svoj delovnik ob trinajsti uri. Ljudi takrat seveda ni zmanjkalo, pred nami, delavci tega kolektiva? pa se je pojavil problem. Morali smo ga rešiti, ker smo morali podaljšati registracijo enemu izmed službenih vozil, da bi bilo uporabno za delo čez soboto in nedeljo! Med našim prepričevanjem, kaj storiti, se je že oglasil z repa vrste: "Vi ste tu zaradi nas, kako morete nehati delati ob enih, če smo še tu?!" Ne spominjam se natanko besed, ker me je šokiral, a smisel je bil točno tak, ton grob in žaljiv. Ko smo mu poskusili dopovedati, naj se ne znaša nad nami, je samo še bolj zatrmoglavil, nam očital, da je brezposeln (avtu je prišel podaljšat registracijo), in sploh se ni vprešal, ali ima morda kateri izmed nas tudi koga brezposelnega doma.
Takrat sem postal pozoren na odnos ljudi - strank do delavk v državni upravi in verjetno do vseh, ki so v podobnem položaju. Moja mini anketa je samo na sekretariatu za notranje zadeve odkrila kopico surovežev, žaljivcev, sebičnežev, da o inteligenčni plati takega početja sploh ne govorimo. Nekdo, ki doma s kravo gotovo dela lepo, ker sicer z mlekom ne bi bilo nič, je referentko med vsesplošnim zmerjanjem naganjal k sebi v hlev kidat. Drugi, ki je skoraj deset let prebil v tej isti hiši in jo pozna do obisti, se je dri zato, ker so prišli iz Ljubljane delavci in so za čas popravila izključili računalnik. Gotovo še nikoli ni opazil, da delavci ministrstva iz Ljubljane pridejo takrat, ko pač pridejo! Žaljivk in vpitja ne manjka, predvsem jih pa ni malo, ki so sveto prepričani, da nekaj velja samo delo v proizvodnji, vsi ostali pa so samo zajedalci. Prejšnja oblast je, v strahu pred svojo senco, pač našuhtala delavce v proizvodnji (vi ste oblast!) na one v pisarnah (ki jedo kruh vaših žuljev!). Tako so morali biti uradniki (šolani in zato potencialno glasnejši sloj!) tiho, delavci pa so lahko rogovilili. Delavci so že zdavnaj pogruntali, da so nafarbani. Od vsega skupaj pa je ostalo le to, da ogromno ljudi misli, da lahko vso svojo nejevoljo znesejo nad refenenti. Pri tem sploh ni več pomembno, kdo in kaj so, ampak kakšni so kot ljudje.
Nočem nikogar zagovarjati, a če Stojijo ljudje v vrsti pred referatom in hodijo drug za drugim skozi vrata, potem tisti, ki sedi notri za mizo, gotovo nima možnosti, da bi lenaril. O tem povedo tudi podatki. Samo v krški občini so v času od 27. januarja zamenjali 1.938 osebnih izkaznic (z vsako je 5 minut dela), 2.550 vozniških dovoljenj (po 15 minut), 2.442 potnih listov (15 minut), 3.343 registrskih tablic in prometnih dovoljenj (15 minut), dobili pa so še v obravnavo 743 enostavnih (lahko rešljivih) vlog za dodelitev državljanstva. Dela je čez glavo dovolj in, verjemite, veliko lažje ga bo opraviti, če se bomo vsi skupaj malo lepše obnašali.
Zasedanja 4. junija ni bilo
t-A v četrtek, 4. junija, je bilo sklicano zasedanje občinske skupščine, a je odpadlo zaradi nesklepčnosti v vseh treh zborih. Za nosvi datum sklica se predsedstvo skupščine se ni odločilo, kljub temu pa objavljamo povzetke gradiv, ki bodo obravnavana (razen predloga odloka o komunalnih odpadkih).
18
. Naš glas 6. 12 junij 1992
Javna dela
v Valvasorjevi hiši
V OBJEKTIH, KI SODIJO H KOMPLEKSU
Valvasorjeve hiše - gre za tri zgradbe - so se končno pričela gradbena dela. Nekatera sodijo v sklop priprav na slovensko prireditev ob tristoti obletnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja, druga pa bodo preprosto pripeljala do zaključka ureditve tega dela krškega mestnega jedra. Pri predsedniku krškega izvršnega sveta, Francu Černeliču, smo izvedeli, da so v bistvu pričeli raziskovati. Rušijo nepotrebne zidove in raziskujejo ves kompleks. Skušajo se čim bolj približati osnovni (prvotni) obliki prostorov.
"Že prve sondaže so nakazale možnost, da bo avtentična arhitektura zagotovila izredno lep prostor. Kaže tudi, da bo potrjena teza, da bo možno glavnino prostorov v vsem kompleksu zgradb nameniti lokalom, ki bodo lahko vrnili vložek," pravi Černelič. Zgornji del, zlasti v Valvasorjevi hiši, bo možno nameniti predstavitvi znamenitosti krške občine, našel pa se bo prostor tudi za prestavitev poročne dvorane iz občinske upravne zgradbe.
Ob obisku smo na gradbišču našli štiri mlade delavce, ki so vključeni v program javnih del in se ukvarjajo s prej omenjenimi raziskavami. Skupino vodi strojni tehnik Ljubomir Kovač (na sliki desno) in po njegovih besedah bo ta faza del trajala okrog mesec dni.
letu le 14. V prometnih nezgodah je bilo 10 mrtvih in 67 poš-kdovanih, obe številki sta večji kot leto prej. Krški del magistralne ceste Ljubljana-Zagreb lani ni vzel nobenega življenja, tudi poškodovanih je bilo manj kot prejšnje leto. Nasprotno pa se gostijo nezgode na magistralni cesti Dmovo-Arto in na regionalnih cestah. V celoti je več nezgod v naseljih. Lani jih je bilo 34 s 6 mrtvimi in 36 poškodovanimi, leta 1990 pa 37 s 3 mrtvimi in 46 poškodovanimi. Izven naselja se je lani zgodilo 27 nesreč s 4 mrtvimi in 31 poškodovanimi, leta 1990 je bilo 16 nesreč s 5 mrtvimi in 14 poškodovanimi. Med otroki je cesta lani vzela 1 življenje, poškodovanih je bilo 12; to je sicer nekoliko manj kot leta 1990, vendar še ni razlog za zadovoljstvo. Vzroki prometnih nezgod so standardni: neprimerna hitrost na prvem mestu, nato izsiljevanje prednosti in nepravilno prehitevanje. Omeniti je treba še nezgode s traktorji: v 6 nezgodah sta 2 voznika izgubila življenje, leta 1990 sta bili taki nezgodi 2 in brez smrtnega primera.
Mladi in kriminal
Lani je policija obravnavala 27 mladoletnikov, osumljenih, da so storili kazniva dejanja. To je sicer za 2 manj kot leta 1990, vendar so tokrat storili več kaznivih dejanj. Osumljeni so bili velikih tatvin, tatvin in kraj motornih vozil. V dveh primerih so se združevali v skupine. Enak pojav so zaznali policisti celo pri otrocih. S policijo se je soočilo 22 otrok zaradi 13 dejanj (leta 1990 je 15 otrok izvršilo 7 takih dejanj). Lotevajo se tatvin in uničujejo tujo imovino.
V preteklem letu je imela policija tudi nekaj neobičajnega dela. Z njim se je srečala ob agresiji na Slovenijo in terorističnih akcijah pripadnikov JA na dajnovo-dih. Komandir policijske postaje je poudaril izjemno angažiranost policije ob lanskih dogodkih in dobro sodelovanje občanov z njo. Novost v preteklem letu je bil tudi začetek varovanja državne meje na Gorjancih. Težave privajanja na nov režim so doslej že mimo. Potnike brez ustreznih listin policija zavrača, prebivalci ob meji pa so novost sprejeli brez večjih negodovanj, zatrjuje v poročilu za skupščino komandir Štefan Hren.
Za zaščito Ajdovske jame
NA SENOVEM SO PRED KRATKIM ZA-
čeli graditi novo kanalizacijo odkolektorja pri Domu XIV. divizije do Trga rudarjev. Vključena bo v kanalizacijski sistem Brestanica-Se-novo in to pomeni, da odplak ne bodo več odvajali v potok kot doslej. (Foto: Tone Petrovič)
Uosedanja raziskovanja Ajdovske jame pri Nemški vasi so pokazala, da je to spomenik visoke arheološke, kulturne in zgodovinske vrednosti, tudi v evropskem merilu. Zato že dlje časa teče postopek za zakonsko zaščito tega najdišča, ki naj bi zagotovila tudi vnaprej nemoteno izkopavanje in raziskovanje.
V ta namen je Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravil osnutek odloka o razglasitvi Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik. V njem je predviden za območje spomenika prvi varstveni režim, kar pomeni, da je na tem območju dovoljena le tradicionalna kmetij-sko-gozdarska   raba  prostora,
gradnja ni dovoljena, kršitelji pa so kazensko odgovorni.
Krška občinska skupščina je decembra 1990 sprejela osnutek odloka, predlagatelji pa so na zahtevo skupščine z vsebino odloka in razlogi za zaščito seznanili lastnike parcel, ki jih zadeva odlok. Izvršni svet je zato sklenil, da skupščini predlaga, da odlok dokončno sprejme.
Spomenik Ajdovska jama ima v prvi vrsti pedagoško-znan-stveno funkcijo, eden od členov predlaganega oodloka pa določa, da mora biti dostopen tudi širši javnosti. Zato je bila sprejeta pobuda, da bi že v sedanji fazi, ko izkopavanja še niso končana, v eni od najbližjih hiš uredili informativno postajo o Ajdovski jami.
Naš glas 6, 12 junij 1992
19
Delavska univerza in Valvasorjeva knjižnica narazen
Delavska univerza in Valvasorjeva knjižnica sta bili sprva ustanovljeni kot samostojni ustanovi, združili sta se leta 1984. Razlog ni bil strokovne narave, pač pa je združitev zahtevalo registrsko sodišče v Novem mestu, češ da imata vsak zase premajhno število zaposlenih za izvajanje samoupravljanja. Danes to ne pomeni več nobene ovire
in obe instituciji želita naprej delovati kot dva samostojna zavoda. Zato je ob predlogu, da se Delavska univerza in knjižnica razdružita, skupščini predložen tudi predlog sklepa o ustanovitvi dveh javnih zavodov: Valvasorjeve knjižnice Krško in Posavskega centra za permanentno izobraževanje Krško.
MDB - Obrtniška ulica
Ulica mladinskih delovnih brigad v Leskovcu naj bi se poslej imenovala Obrtniška ulica. Novo ime je predlagalo Obrtno združenje Krško, odločitev pa mora sprejeti občinska skupščina. Stroški takega preimenovanja se razdelijo na občinski proračun in prebivalce ulice. Zamenjava dveh uličnih tabel in 35 hišnih tablic bi stala okoli 32.000 tolarjev, cena zamenjave reklamnih in poslovnih znakov obratovalnic (18 jih je v ulici) ter osebnih dokumentov prebivalcev pa še ni izračunana.
"Predelana" komisija
\J obveznosti občine Krško, da pripravi sklepno slovensko proslavo ob 300-letnici smrti J. V. Valvasorja in o nesoglasjih v skupščinski komisiji, ki vodi priprave na proslavo, smo v Našem glasu že pisali. Slednja so se zaenkrat končala tako, da
je predsednik komisije Vojko Omerzu nepreklicno odstopil od te funkcije. Skupščina je zato dobila predlog za "rekonstrukcijo" komisije: za njenega predsednika naj bi imenovala Franca Černeliča (prej namestnika predsednika), za njegovega namestnika pa Metoda Sonca.
Srečanje geodetskih uprav
SAMO TEHNIČNE PODROBNOSTI GEO-
detske stroke - Predstojniki geodetskih uprav Slovenije in Hrvaške so se 26. maja sestali v Krškem, ker je to približno na pol poti med Ljubljano in Zagrebom. Skupini sta vodila direktorja obeh geodetskih uprav, Božo Demšar) in Branko Gojčeta.
Njihova naloga je bila, da določijo tehnične podrobnosti stroke, s čimer bodo olajšali postavitev meje med državama. "Gre samo za dogovor strokovnjakov, ki bodo zagotovili kar največjo možno natančnost pri prevzemanju evidence o mejni črti med državama. Ta bo morala temeljiti na najsodobnejših geodetskih postopkih," pravi Zelj-ko Gašparinčič, direktor krške geodetske uprave. Zakaj? Zato, ker bo treba ponekod (v Prekmurju) določiti državno mejo tudi pri domačijah, ki imajo hišo na eni in gospodarska poslopja z dvoriščem na drugi strani! Ravno tako dela v brežiški občini težave reka Sotla, ki je ni tam, kjer je bila nekoč. Reko so prestavili, meja pa je ostala. Nekoč to ni bilo pomembno, danes pa je...
DOLGO IN TEŽKO PRIČAKOVANA RE-
konstrukcija ceste BREST ANICA-SENOVO se morda utegne malo odmakniti. Zakoličili so traso in pločnik, če bo po njej zgrajen, bo segal tik do hiše Hrušovar. Lastnica seveda ni zadovoljna, smo slišali na Senovem, in na to najbrž ne bo pristala. Franc Glinšek, sekretar sekretariata za gospodarsko infrastrukturo, nam je dal tole pojasnilo: "Strinjam se, da to ni prijetno, ampak taki primeri so tudi drugod. Kljub temu se bomo še pogovarjali o drugačni možnosti, projektant je že izdelal predlog za odmik." Mi se seveda ne bomo postavili ne na eno ne na drugo stran, ampak bomo Senovčanom zaželeli čim prej novo cesto, saj se po takem hudourniškem grabnu (glej sliko) zdi škoda voziti celo občinski avto, kaj šele lastnega! (Foto: Iztok Kolar)
"NATAŠA" JE IME NOVE PRODAJALNE
v Spodnjem Starem gradu (št. 62) v krajevni skupnosti Dolenja vas. Mlada lastnica Nataša Munič (na fotografiji) je končala trgovsko šolo v Brežicah, opravila pripravništvo v krški Preskrbi in - za nekaj mesecev pristala na seznamu iskalcev zaposlitve pri posavskem Zavodu za zaposlovanje. Družina je stopila skupaj že pred tremi leti in doma so uredili prikupen lokal, v katerem sedaj kraljuje (lepa beseda za trgovski poklic, poln prenašanja različnih bremen!) Nataša. Cene so pri Nataši grosistične, prodaja pa možna tudi na drobno, vsaj tako zagotovilo smo dobili. Na zalogi ima trenutno vse vrste pijač in čistil, medtem ko bo pričela s prodajo osnovnih živil takoj po nakupu hladilne vitrine.
Muničevi so se namreč vključili tudi v republiško akcijo "1000 delovnih mest" in sredstva, ki jih bodo od tam dobili, nameravajo vložiti v nabavo dodatne opreme. Vsekakor je njihov cilj, da bi zagotovili okoliškim prebivalcem možnost oskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Prodajalna je odprta med 8. in 12. ter med 15. in 19. uro. Ob sobotah in nedeljah delajo med 7. in 12. uro.
20
Naš glas 6. 12 junij 1992
Ob prvi obletnici Društva izgnancev:       Koliko ObČlH SI ŽGHtTlO ^
Poslanica
in dan odprtih vrat
IVluzej izgnancev in internirancev je pripravil v nedeljo, 7. junija, dan odprtih vrat. Razstavljeni zbirki (predvsem tisto o izgnancih) si je ogledalo 176 odraslih obiskovalcev in 36 otrok. Obisk je bil predvsem v popoldanskem času. Večina obiskovalcev je povedala, da so bili tudi sami izgnani. Prišli so iz Kopra, Maribora, Raven na Koroškem, Celja, Velenja, večina pa jih je bila iz Posavja. To nam je sporočila kustosinja muzeja na gradu v Brestanici, Irena Furst.
Je pa Društvo izgnancev ob prvi oblenici svojega obstoja in 7. juniju, dnevu slovenskih izgnancev, izdalo sporočilo, v katerem je zapisano, da želijo živo ohraniti zgodovinsko izročilo, ki bo večno govorilo o divjem nasilju nečloveškega načrta, da iztrebijo slovenski narod v osrčju Evrope. "Slovenski izgnanci smo namreč med prvimi občutili zločinskost genocida nad narodom," je zapisano v uvodu sporočila, ki ga je podpisal predsednik Društva izgnancev, Vlado Deržič.
Izmed ostalih nalog, s katerimi se društvo ukvarja, navedi-mo, da jim njihov program nalaga urejanje vprašanja vojne odškodnine. Slovenski izgnanci niso nikoli prejeli vojne odškodnine za trpljenje v izgnanstvu niti za odvzeto in uničeno premoženje, nadomestilo za prisilno delo, nemožnost šolanja ter zdravstvene in socialne posledice zaradi pritiskov in mučenja v izgnanstvu. Zato Društvo izgnancev poziva organe slovenske oblasti, naj od nemške države zahtevajo plačilo še preostale vojne škode, podobno kot so to uspešno storile druge evropske države.
"Minula Jugoslavija je dobila del vojne odškodnine in ugodne kredite na ta račun. Del tega bogastva, ki ga je izplačala ZR Nemčija, je prišlo tudi v Slovenijo. Zato trdimo, da se je sedanja družbena lastnina obogatila tudi s sredstvi iz dobljene vojne odškodnine in ugodnimi krediti iz tega naslova.
Ko se sedaj družbena lastnina spreminja v privatno, je treba to upoštevati in iz tega poravnati del dolga slovenskim izgnancem med drugo svetovno vojno. Zato slovenski izgnanci pričakujemo, da se bo v tem smislu dopolnil zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in drugi podzakonski akti. Tudi ob delitveni bilanci z bivšo Jugoslavijo bi bilo treba terjati še del sredstev, ki jih je ta dobila od ZR Nemčije...
"Večerni koktajl"
O/
zakljiuk.it programa prireditev v sezoni 1091/92 in v počastitev prazniku krajevne skupnosti Krško bo v Kulturnem domu 12. junija oh 20. uri prireditev z naslovom Večerni koktajl. Nastopili bodo: Korona iz Roštanja, Trio Sotošek iz Koprivniee, Kazina iz Ljubljane, Miran Kozole s Senovega, Imagine iz Krškega, Marlizz s Ptuja. Tam-bttraški orkester Artiče. Elizabeta in Drago Križanič iz Brežic. Tatjana Vertovšek iz Koprivnice, Moški pevski zbor Brestanica, Vida Kuselj in Ivan Mirt. Isti večer bo na ogled tudi razstava najnovejših del slikarja Jožeta Kotarja iz Novega mesta.
V občini so bile konec maja in v začetku junija pogovori svetov krajevnih skupnsti o bodoči lokalni samoupravi, kakor si jo je zamislil Odbor za lokalno samoupravo Skupščine Republike Slovenije in jo predstavil v tezah za zakon o lokalni samoupravi, tem pa dodal še avtorsko gradivo o možnem oblikovanju novih občin in pokrajin. Lokalna samouprava je utemeljena v slovenski ustavi, izhodišče za njeno zakonsko ureditev pa je Listina o lokalni samoupravi Sveta Evrope. Tako je torej lokalna samouprava ena od točk približevanja Evropi, proces preobrazbe vanjo naj bi bil zaključen v približno 3 letih. Udeleženci pogovorov so imeli priložnost poslati pripombe omenjenemu odboru in tako vplivati na izdelavo osnutka zakona, pri katerem pa bo imela besedo le republiška skupščina.
Po predlogu za novo organiziranost naj bi iz današnje krške občine nastale 4 nove, Senovo, Krško, Leskovec in Kostanjevica, in tako so bili tudi locirani pogovori: v Kostanjevici za sveta KS Kostanjevica in Podbočje; v Krškem za svete KS Krško, Gora, Zdole, Dolenja vas in Veliki Trn; v leskovcu za KS Leskovec, Krško polje, Veliki Podlog, Se-nuše in Raka; na Senovem za KS Senovo, Brestanica Rožno-Presladol in Koprivnica.
Pripomb k tezam za zakon pravzaprav ni bilo, vendar dejanske želje o bodočih občinah zadevajo tisto, po kateri je eden od pogojev za nastanek občine 3000 prebivalcev na zaključenem območju. Ta kriterij je ponekod ovira, po stališčih svetov KS naj bi pri nas nastalo 7 občin:
Senovo, Brestanica, Krško, Leskovec, Raka, Podbočje in Kostanjevica. Podrobneje gre za naslednje: na Senovem zagovarjajo skupno občino štirih KS, tako kot je predlagano v gradivu, saj menijo, da ima cela senov-sko- brestaniška dolina toliko skupnega, da bi jo bilo nesmiselno deliti. V Brestanici želijo svojo občino, v katero bi sodila še sedanja KS Rožno-Presla-dol; takšna občina se jim zdi zaradi omejenih pristojnosti bodoče občine boljša, ker je manjša od predlagane, zato lažje obvladljiva in bolj učinkavita; v Leskovcu se strinjajo s predlaganim obsegom, so pa poudarili, da bodo res vztrajali, da se meja te bodoče občine uskladi z mejo katastrske občine (tako postane leskovški tudi predel od Vrbine
Predsednik SO Krško Vojko Omerzu je pojasnjeval gradivo o bodoči lokalni samoupravi ob pomoči Marjane Breznik, pravnice iz sekretariata za notranje zadeve. Trikrat namesto štirikrat, kajti v Krškem seje zbralo tako malo ljudi, da razgovora potem sploh ni bilo! Najboljša udeležba je bila v Leskovcu, prišlo je 21 predstavnikov iz vseh petih krajevnih skupnosti.
Naš glas 6, 12 junij 1992
21
do dijaškega doma); male krajevne skupnosti, ki naj bi po predlogu postale del občine Le-skovec, bi raje ostale v občini Krško; KS Raka morda tudi, še raje pa bi sama postala občina; KS Kostanjevica želi postati samostojna občina, Podbočje nikakor noče biti njen del (česar jim Kostanjevičani na koncu sploh niso zamerili), ampak samostojna občina ali del občine Krško.
Vprašanja na razgovorih so veljala predvsem "aparatu" v bodočih občinah in financiranju. O prvem teze seveda ne ponujajo odgovora, kajti o tem bo odločal svet bodoče občine kot
njen najvišji organ. Financirala pa naj bi se občina z lastnmi davki ter dnjgimi dajatvami in prihodki in še z republiškimi sredstvi za t. i. izravnavo, če lastnih ne bi imela dovolj. Kljub temu nekako ostaja bojazen -na eni strani, da se bo spet razrasla občinska "uprava" (seveda ne gre za državno upravo, kakršna je dansl), in na drugi, da bodoče občine - predvsem je bilo to slišati z gospodarsko šibkih območij - ekonomsko ne bodo dovolj močne za vse svoje naloge in bodo zaostajale v razvoju. Od tod tudi težnja t. i. malih krajevnih skupnosti, da bi ostale v občini Krško.
Kmečka zadruga - da ali ne?
Referendum bo 23. junija
Zadnja dva tedna so v občini tekle razprave o ustanovitvi kmečke zadruge, ene zadnjih v Sloveniji. Iniciativni odbor, ki je organiziral razpravo, je 7. junija sklical tudi skupni zbor kmetov kooperantov in delavcev Agrokombinatove bivše Temeljne organizacije kooperantov, 23. junija pa bo referendum za okoli 400 kooperantov in 180 delavcev TOK o tem, ali obe imenovani strani želita, da se premoženje TOK transfor-mira v zadružno premoženje in se z njim ustanovi kmečka zadruga kot pravna naslednica TOK.
Nova zadruga bi po ustanovitvi uredila premoženjska in lastninska razmerja s podjetji in drugimi pravnimi osebami po določbah, ki veljajo za vračilo nekdanjega zadružnega premoženja. V krškem primeru - tako so na tiskovni konferenci pretekli mesec pojasnjevali člani iniciativnega odbora - bi zadrugi pripadlo 45 % premoženja Agrokombinata razen PE Sadjarstvo in PE Farma. To naj bi bilo poleg celotne TOK (trgovina, servis, hladilnica, odkupno skladišče in denar na žiro računu) še 45 % PE Vinogradništvo - kleti in klavnice. Zadrugi bi seveda pripadla tudi bivša lastnina izven Agrokombinata, npr. zadružni domovi.
Ob tem pa ostaja odprto še eno pomembno vprašanje: kaj pomeni lastnina holdinga Mercator. Ta je namreč lastnik 51 % premoženja krškega Agrokombinata in niti zakon niti kmetijsko ministrstvo niti Zadružna zveza doslej niso mogli dati odgovora o tem, ali bi bodoči zadrugi pripadlo 45 % celotne lastnine ali le tistega dela, ki ostane, če se odšteje omenjenih 51 % .
Nesporna pa je pravica do transformacije premoženja bivše TOK v zadružno lastnino in ta je po besedah članov iniciativnega odbora kljub likvidnostnim problemom sedanje TOK smiselna vse dotlej, dokler vrednost premoženja presega nelikvidnost.
Kaj naj bi prinesla nova organiziranost? Predvsem naj bi kmetom omogočila odločanje o poslovanju. Kar zadeva proizvodnjo hrane in njeno ceno, pripravljala nove zadruge zagotavljajo, da je njihov cilj zmanjšanje števila posrednikov med proizvajalcem in kupcem. Zaposlenim tega dela Agrokombinata zagotavljajo pravice delovnih razmerij, ki izhajajo iz zakona.
O obliki organiziranosti bodoče zadruge niso delali konkretnih načrtov. Enostransko predstavljanje samo prednosti, ne pa tudi slabosti zadruge ter pomanjkanje predstave o prihodnosti so iniciativnemu odboru očitali delavci Agrokombinata na nedeljskem skupnem zboru. Njihova zahteva je bila, da pred referendumom dobijo simulacijski
Nadaljevanje na naslednji strani
TA NAŠA SLOVENIJA JE PA RES SPO-
sobna rediti parazite! Ta, recimo, je zanesljivo še iz prejšnjega režima, saj ga izdaja v rogovili (kostanja) trdno ukoreninjeno in za pest debelo deblo! Če bi se bil skril v vrsto, med ostale, ga še ne bi zelo hitro opazili! Tako pa je hotel biti prvi in takoj smo ugotovili njegovo pravo naturo!
Travnike
kosite pravočasno!
NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO JE ZA
travnike 9.064 ha ali 52 % vseh kmetijskih površin. Pretežni del tega tvorijo t.i. absolutne travnate površine, kar pomeni, da je na njih možna le pridelava krme. To pa najučinkoviteje izkorišča vodilna panoga v živinoreji - govedoreja. Kakovost voluminozne krme je pogoj za doseganje zadovoljivih rezultatov pri prireji mleka in mesa!
Razen od sestave travne ruše je kakovost krme odvisna od tehnične oskrbe travnika in načina sušenja. Pomembna sta predvsem čas košnje in spravilo krme. Če želimo pridelati dobro prebavljivo krmo, moramo kositi v začetku latenja trav, ker s tem ob primernem gnojenju povečamo število košenj v sezoni. Krma, pokošena v tej fazi, ima tudi najugodnejše razmerje beljakovin in ogljikovih hidratov. V kasnejših fazah (cvetenje in odcvetanje) pa se manjša količina prebavljivih beljakovin in veča količina vlaknin.
Mrva, košena v fazi latenja, ima ca 13 % beljakovin v suhi snovi ter 29 % surovih vlaken. Z zorenjem (cvetenje, odcvitanje) pa pade vsebnost surovih beljakovin na 11 %, medtem ko je vlaknin že kar 35 %. Hranilna vrednost krmil je tako zmanjšana, zaradi večjega obsega balasta ima živina občutek sitosti, medtem ko so prizadete prireja ter kakovost in količina mleka. (G. M.)
22
. Naš glas 6, 12 junij 1992
projekt bodoče zadruge, ki bo izhajal iz sedanjega ekonomskega stanja, in še osnutek pravil, v katerih bo predvideno, da tudi delavci lahko postanejo člani zadruge. Iniciativni odbor so razširili s po enim predstavnikom sedanjih treh poslovnih enot bivše TOK.
Datuma referenduma pa kljub omenjenim zahtevam niso prestavili na kasnejši čas. Po besedah Ivana Kozoleta, direktorja Agrokombi-nata, je najvažnejše, da se sedanje stanje - imenoval ga je agonija -čim prej razreši, ne nazadnje tudi zaradi bank in tujih partnerjev, ki so pripravljeni sodelovati, a se v nejasne razmere nočejo spuščati. Če k temu dodamo še zagotovilo člana iniciativnega odbora Tonija Koršiča, da ne želijo prekinjati proizvodnih in poslovnih tokov, potem bi smeli pričakovati (spo)razumno rešitev - v prid kmetijstva.
STROJ IN POSADKA SO IZ NEKIH DRU-
gih časov, vsakakor pa ne kaže zanemariti ne enega ne drugega. Če bomo še naprej tako gospodarili, kot sedaj kaže, bo proste delovne sile na pretek, kak ogrebač se bo tudi še našel ali pa dal narediti doma, na fuš (to naši ljudje še znajo), pogonsko gorivo in traktorji pa bodo predragi! Morda bomo končno pričeli računati, pri kolikšni kmetiji se še izplača imeti konja in kdaj pride v poštev lasten traktor, kdaj pa skupinski (mini zadruga!)
ČE  GLEDATE ŠE TAKO NATANČNO,
na tej fotografiji ne boste zasledili prehoda za pešce in tudi ne prometnega znaka zanj, čeprav je tu nekoč bil in skoraj gotovo ga ni nihče naročil odstraniti, ker je tu promet vozil in pešcev čez vozišče vse preveč gost! Izbrisala so ga kolesa tod vozečih prometnih sredstev. Glede na to, da velika večina voznikov ne ustavi pred prehodom za pešce niti takrat, ko jim to zakon izrecno narekuje (kadar je tam zaradi čakajočega pešca že zaustavljeno vozilo!), se sploh ne kaže čuditi, da hladnokrvno vozijo mimo pešcev, ki čakajo pred prehodom, ki bi ga lahko videli samo s tretjim očesom! Dobro bi bilo, če bi novonastajajoči register cestnoprometne signalizacije izvajalca (verjetno je to Cestno podjetje) zavezal tudi k temu, da MORA horizontalna signalizacija biti VEDNO DOVOLJ VIDNA in spoznavna. Na cesti, po kateri se vali neskončna reka regionalnega prometa, pač ne more zadostovati njihovo priljubljeno spomladansko farbanje!
Gospodarska infrastruktura:
Še dva semaforja
SEMAFORJA PRI NAKUPOVALNEM CEN-
tru in Podmornici - Že v letu 1991 se je Sklad stavbnih zemljišč v občini Krško odločil za semaforizacijo križišča med magistralno in lokalno cesto pri Nakupovalnem centru. Takrat so stekle tudi priprave na njeno uresničitev: štetje prometa in izdelava projekta. Ena izmed cest sicer nosi ime CKŽ, a je magistralka (med Drnovim in Zidanim Mostom), zato je v pristojnosti Republiške uprave za ceste. Z njenim predstavnikom, Janom Sajevicem, so Krčani tudi navezali stike, ki so omogočili uvrstitev semaforizacije omenjenega križišča v letošnji republiški delovni program.
Republiška uprava za ceste je na podlagi rezultatov štetja prometa iz izdelanega projekta naročila izdelavo presoje o upravičenosti semaforizacije v tem križišču in ta je verjetno bila dokončana v maju. Če bo "presoja" pozitivna, bo polovico potrebnih sredstev za semaforizacijo zagotovila Republika, polovico pa občinski Sklad stavbnih zemljišč.
Za križišče pri Podmornici predvidevajo izvedbo štetja prometa in izdelavo projekta v letu 1992. Tu je ena izmed cest regionalna (C. 4. julija), zato se bodo investitorji ponovno potegovali za del republiških sredstev, nam je povedal sekretar Sekrtariata za gospodarsko infrastrukturo, dipl. ing. Franc Glinšek.
Obnova signalizacije v občini
PROMETNA IN NEPROMETNA SIGNA-
lizacija - Da bi izboljšali cestnoprometne razmere, je Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo že v letu 1991 pristopil k sistematičnemu urejanju signalizacije na lokalnih in komunalnih cestah v občini Krško. Zanje je namreč dolžan skrbeti. Zato so tudi naročili projekte za komunalne ceste celotnega območja in za 60 kilometrov lokalnih cest. Projekt za komunalne ceste je v zaključni fazi izdelave, projekte za onih 60 kilometrov lokalnih pa že uresničujejo. Na njih postavljajo prometno signalizacijo. V sodelovanju s krško območno enoto Zavarovalnice Triglav (njihova sredstva za prometno preventivo) so naročili in izdelali 200 kosov vertikalnih prometnih znakov. Tudi za leto 1992 je že podpisana enaka pogodba o projektiranju in sofinanciranju postavitve cestnoprometne signalizacije na nadaljnjih šestdesetih kilometrih lokalnih cest in še 200 prometnih znakov.
Tako v Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo sklepajo, da jim bo v dveh letih uspelo obnoviti cestnoprometno signalizacijo v občini. Vzporedno s postavljanjem znakov bodo zarisovali tudi horizontalne označbe. Projektiranje in postavljanje signalizacije spremlja tudi nastajanje računalniško podprtega sistema katastra cest na območju naše občine. Ko bo ta sistem dokončan, bodo na enem mestu na voljo vsi podatki o tehničnih elementih cestišč, o prometni signalizaciji, s katero so opremljena, o opravljenih vzdrževalnih delih in o novem stanju cestišč. Za nadaljnjo izpopolnitev tega sistema bo verjetno potrebno sodelovanje več pooblaščenih služb.
NEPROMETNA   SIGNALIZACIJA   NAJ
bo enotna, učinkovita in lepa - Sklad stavbnih zemljišč je že v letu 1989 naročil izdelavo projekta neprometne signalizacije za območje občine Krško. Sem sodijo turistične table s skicami ali zemljevidi, označbe smeri in pomembnih lokacij, objektov, ustanov, storitvenih dejavnosti... Gre skratka za uvajanje nekakšnega neprisiljenega reda v informiranje ljudi (zlasti tujcev) in v propagandna sporočila za posamezne storitve. Omenjeni projekt predvideva postavitev 74 tabel za označevanje smeri (poti) do posameznih podjetij, 100 podobnih tabel za posamezne obrtnike in štiri večje table, namenjene obeleže-
5
Na5 glas 6, 12 junij 1992
23
vanju naselij. To so pregledne karte pomembnih lokacij v mestu za Brestanico, Kostanjevico, Krško in Senovo. Pred uresničitvijo tega projekta (postavitvijo) pa bodo seveda odstranili vso dosedanjo neprometno signalizacijo, ki ni bila izdelana v skladu z omenjenim projektom.
Pogodbo (koncesijo) za izdelavo označb in postavitev je sklad podpisal s podjetjem Point, ki bo dela opravljalo s pooblastilom upravnega organa. Postavitev tabel za označevanje naselij in turistične signalizacije bodo financirali iz taks, ki jih bodo pobirali na podlagi sklepa občinskega izvršnega sveta. V predvidenem roku petih let bodo tako (po pogodbi!) postavili 170 neprometnih označb! V občinskem sekretariatu za gospodarsko infrastruktuo upajo, da bo s tem ukrepom na področju neprometne signalizacije zavladal red in da bo obveščenost ljudi zaradi tega večja. Najmanj, kar bi morali, je namreč to, da dohitimo sosedni občini.
Sicer pa znaša cena ene take (standardizirane) table protivrednost 75 DEM, izvajalec mora za naročnika pridobiti ustrezno dokumentacijo (soglasja), že prej omenjena taksa ob postavitvi pa znaša protivrednost 200 DEM. Cestno podjetje in Kostak zaposlujeta vsak po eno skupino desetih delavcev iz programa javnih del (o Kostakovih smo že pisali!), ki čistijo bankine in mulde ter postavljajo signalizacijo.
CARINARNICA V KRŠKEM SE JE PRE-
selila k SOP-u. Tisti, ki so na poti domov ali po vsakdanjih opravkih bili obsojeni na gibanje okrog krške železniške in avtobusne postaje, so bili takih prizorov vajeni. Kolona tovornih vozil se je ob konicah pričela že pred hotelom in dosegla višek zgoščenosti na parkirnih površinah okrog avtobusne postaje in tržnice. Nemogoče bivalne razmere za stanovalce, ogrožajoče delovno okolje za carinike, prometni zamaški za avtobusni promet in servisne službe (komunalno idr.)... Sedaj je tega konec! Carinarnica se je preselila k SOP-u.
ŽE NEKAJ ČASA OPAŽAMO, DA SO SE
odsluženi prometni znaki navadili hudo nemarno poležavati ob cestišču. Kdo ve, ali bo novi, računalniško vodeni kataster cestnoprometne in neprometne signalizacije vpisal tudi te relikte izvajalske nemarnosti in predvidel, kdo mora z njimi nekja storiti in kaj?
ČE BI POVPREČNI NEMŠKI MALAR S
čudno pobritimi brki in kasnejši povampirjeni kaplar vedel, da bo slavno ljudsko vozilo, Volkswagen, ki si gaje on zamislil kot znamenje minimalnega standarda za svoje nadljudi, z delnimi izboljšavami uspešno merilo kilometre ne ravno najboljših cest v deželi, ki jo je hotel napraviti za nemško... Samo malo je bilo treba pobrkljati po njegovem zadku, pa je že odločno zabrnel. Gotovo bi se njegovemu stvaritelju na ustnice prikradel sicer menda hudo redek smehljaj!
24
Naš glas 6. 12 junij 1992
Posavska stanovanjska zadruga z Adutom
Kazmišljanja o novi vsebini naše zadruge so nas pripeljala do sklepa, da je treba njeno poslovanje razširiti," pravi direktor
Posavske stanovanjske zadruge, Drago Šterban. V iskanju drugih oblik dohodka so se odločili za novo dejavnost, ki se širi v slovenskem prostoru. Gre za izdajo prve slovenske univerzalne nakupovalne kartice, ki nosi ime ADUT. Podjetje Adut so skupno ustanovili Stanovanjska zadruga Šentrupert, Razvojni center Domžale, KVM Ribnica in Posavska stanovanjska zadruga. "Prednost naše kartice je to," pravi Drago Šterban, "da lahko njen imetnik z njo nakupuje po vsem trgovinskem sistemu cele SLovenije. Za pristop k projektu smo se odločili po izkušnjah iz zapadnega sveta, kjer že dolgo prevladuje trend zmanjševanja gotovinskega poslovanja na račun t. i. plastičnega denarja (nakupovalne kartice)."
Kartica ima določene prednosti tudi pred uporabo čekov, saj je poslovanje z njo dosti bolj praktično in preprosto. Tudi zamik plačila ni zanemarljiv, saj je najmanj šestnajstdneven! V Posavju je že preko 100 prodajaln, v katerih poslujejo z Adutovimi nakupovalnimi karticami. To so sistemi Preskrba, Posavje, Brežičanka, Darja d.o.o., Terme Čatež, Opekarna in Keramctal iz Brežic, TKI Globoko, več je tudi manjših, zasebnih prodajaln, cvetličarn in delikatesnih prodajaln. Povsod tam, kjer poslujejo z Adutom, je na vidnem mestu postavljen znak, da ga lahko imetniki kartice (okrog 600 jih je trenutno
vseh skupaj!) spoznajo. Članarina znaša 700 SLT, pristopnina pa 1.000, vse dodatne informacije pa nudi Posavska stanovanjska zadruga (tel. 32-741).
Drago Šterban nam zatrjuje, da bo med naslednjimi ugodnostmi za imetnike njihove kartice tudi vstop v sistem SKB. Sicer pa je s kartico možen enkraten nakup do protivrednosti največ 500 DEM (pri posameznem prodajalcu) in njen lastnik (tudi zaveže se!!) je dolžan sam skrbeti za likvidnost svojega računa. Če pa prodajalec preveri kupčevo boniteto v centralnem registru v Novem mestu, nakupovalna vsota ni več omejena.
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KRŠKO Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve Krško, Cesta krških žrtev 14
Datum: 10. 5. 1992             RazpiS
za pridobivanje sredstev za razvoj podjetništva
Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve obvešča vse zainteresirane fizične in pravne osebe, da je Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva objavil razpis za pridobivanje sredstev za razvoj podjetništva. Razpis je permanenten in traja do konca leta 1992 (objavljen je bil v časopisu Delo z dne 21. 4. 1992).
1. OBRAZLOŽITEV
IN NAVODILA K RAZPISU
Prosilec mora Skladu Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (Njegoševa 8 a, 61000 Ljubljana) predložiti vlogo, v kateri jasno navede želeno obliko pomoči sklada. Prosilec vlogi (za posojilo, subvencioniranje ali jamstvo) priloži investicijski program oziroma poslovni načrt.
Sredstva za razvoj v obliki posojil oziroma subvencij so dopolnilna sredstva od celotne predračunske vrednosti investicije in lahko zanje zaprosi, kdor ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj 10 % posojila poslovne banke ali druge finančne institucije. Višina predračunske vrednosti investicije za posojilo oziroma subvencijo je lahko največ 2 mio DEM v tolarski protivrednosti. Za pridobitev teh sredstev
mora prosilec izdelati investicijski program v skladu z metodologijo priprave in preverjanja manjših investicijskih programov, ki jo je v skladu z določili 12. člena skupne metodologije za ocenjevanje družbene in ekonomske upravičenosti investicij in investiranja pripravila Ljubljanska banka d.d. skupaj z ministrstvom za malo gospodarstvo. Investicijskim elaboratom mora prosilec priložiti tudi strokovno mnenje banke.
Za investicijo s predračunsko vrednostjo do 100.000 DEM v tolarski protivrednosti pa prosilec predloži le poslovni načrt, ki vsebuje zlasti:
-  osnovne podatke o investitorju, boniteto ter podatke o vodstvu programa,
- opis programa z vidika tržnih možnosti (input, output), tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
- vire financiranja,
- predvidene rezultate programa.
Pri dodeljevanju sredstev za razvoj podjetništva bodo upoštevani tudi cilji pospeševanja razvoja malega gospodarstva, ki so določeni v zakonu o razvoju malega gospodarstva. Ti cilji so:
- povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov,
- pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva, zlasti na mednarodnih trgih,
- pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva,
-  pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti,
- pospeševanje ustanavljanja enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja.
POSOJILA
lahko znašajo največ 50 % predračunske vrednosti investicije (če gre za naložbo v novo enoto malega gospodarstva) oziroma do 30 % predračunske vrednosti investicije (če gre za širitev dejavnosti). Sklad posoja sredstva po obrestni meri, ki je za 50 % manjša od poprečne obrestne mere, ki velja za posojila poslovnih bank z valutno klavzulo.
NaS glas 6, 12 junij 1992
25
SREDSTVA ZA SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE
je mogoče pridobiti do polovice predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za novo enoto malega gospodarstva, in do 30 % predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za širitev dejavnosti. Ravno tako lahko višina subvencionirane obrestne mere oziroma drugih pogojev za vračanje posojila doseže največ 50 % obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer se realna vrednost glavnice ne sme zmanjšati. Posojilo mora vsebovati valutno klavzulo.
JAMSTVO
sklada lahko pridobi prosilec za investicije v nove enote malega gospodarstva in za tuje kredite za enote malega gospodarstva, katerih predračunska vrednost ne presega 2 mio DEM v tolarski protivrednosti. Za pridobitev jamstva sklada mora prosilec zastaviti nepremičnino ali premičnino po knjižni vrednosti, ki je vsaj 1,5-krat večja od pridobljenega jamstva.
2. VSEBINA RAZPISA
Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva objavlja na podlagi 6. člena Zakona o razvoju malega gospodarstva (Ur. list RS, št. 18/91) in Sklepa o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva (Ur.list RS, št.20/91)
RAZPIS
ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA
1.  Začetni znesek za pomoč pri razvoju podjetništva v letu 1992 znaša 400 mio SLT.
2.  Oblike sredstev za razvoj podjetništva so naslednje:
- izdajanje jamstev (garancije za kredite domačih ali tujih oseb),
- subvencioniranje obresti,
- dolgoročno kreditiranje.
3.  Sredstva za razvoj podjetništva lahko pridobijo naslednje gospodarske enote:
- podjetja, ki zaposlujejo do 125 zaposlenih v dejavnosti prometa in zvez, trgovine na debelo, gostinstva in turizma, obrti in obrtnim podobnih dejavnosti ter osebnih storitev, stanovanjsko-komunalne dejavnosti in urejanja prostora, finančnih, tehničnih in poslovnih storitev,
-  podjetja, ki zaposlujejo do vključno 50 zaposlenih v dejavnosti industrije, rudarstva in gradbeništva,
- obrtne zadruge,
-  zasebniki - fizične osebe, ki opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost.
4.  Pogoji za pridobitev sredstev sklada so določeni v Sklepu o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanja enot malega gospodarstva (Ur.list RS, št. 90/91).
5.  Prosilec mora predložiti skladu naslednjo dokumentacijo:
- vlogo, v kateri jasno navede želeno obliko pomoči sklada,
- poslovne načrte ali investicijske elaborate v skladu z metodologijo Sklada RS za razvoj malega gospodarstva,
- strokovno mnenje banke (za investicijske elaborate).
6. S prosilcem, ki mu bodo sredstva odobrena, bomo sklenili ustrezno pogodbo glede na obliko pomoči.
7.  Razpis za pridobitev sredstev za razvoj podjetništva je permanenten in traja do konca leta 1992.
Informacije dobite na Skladu Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Njegoševa 8 a, tel. in telefax 061-320-294, vsak torek in četrtek od 10. do 13. ure.
¦ Sekretar: Franc JENIČ
44
Po pravilih stroke
44
"Slovenija je samostojna država, tuji diplomati, ki bodo bivali pri nas, ne bodo ostajali samo v Ljubljani, ampak bodo prihajali na vse konce, tudi v Posavje. Ljudi v gostinstvu in turizmu moramo zato maksimalno prosvetliti: usposobiti se morajo za postrežbo po vseh pravilih stroke in znati morajo tuje jezike," je prizadevanja Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije pojasnil svetovalec za gastronomijo Anton Strajnar.
Omenjeno združenje je namreč 26. maja pri Treh lučkah pripravilo srečanje slovenskih vinarjev, pivovarjev in nekaterih proizvajalcev v živilstvu, ki so finančno, materialno ali kot predavatelji doslej sodelovali pri izobraževanju gostinskih delavcev po posebnem programu združenja. Srečanje je bilo namenjeno dogovoru za nadaljnje izobraževanje, ki ga bodo to zimo, to je sedaj že znano, organizirali pri nas, v hotelu Sremič. Posavska regija je bila po besedah g. Strajnarja v tem izobraževanju doslej bolj pomanjkljivo zastopana, zato tokrat pričakujejo od tu večjo udeležbo.
Združenje za gostinstvo in turizem je 4. junija pri Treh lučkah razglasilo nove svetovalce za vino. Naziv somme-lier sta si iz naše občine pridobila Robert Blazinšek (poslovodja Treh lučk) in Oto Sevšek (Žolnir, Kostanjevica), na celotnem posavsko- dolenjskem območju pa še poslovodja gradu Mokrice in dva profesorja novomeške gostinske šole. Sicer pa je šolo za svetovalce od 34 udeleženih uspešno končalo 25 gostincev. Še to: direktor krškega Hptela Sremič Peter Markovič je dobil častno diplomo sommeliera, z vso opravo, ki sodi zraven.
Vlaganje v objekte in opremo v gostinstvu in turizmu je premalo, veliko bo treba vložiti predvsem v ljudi. Kadri lahko največ prispevajo k uresničevanju cilja, da turizem v Sloveniji postane ena primarnih gospodarskih panog. Določen napredek je po oceni g. Strajnarja že viden in po njegovem prepričanju so že mimo časi, ko so se v gostinske šole vpisovali samo slabši učenci. Od nas samih je tudi odvisno, ali bomo dobre kadre znali obdržati doma ali pa bodo, kot doslej, najboljši odhajali v tujino.
Anton Strajnar, ekonomist hotelirstva (na desni), Robert Blazinšek in gosta - pri Treh lučkah.
26
- Naš glas 6, 12 junij 1992
KATV:
najtežji
koraki vzhodno od Krškega
Anton Pleterski
K o sklepu, ki ga je izvršni svet sprejel enkrat pozimi, da bo namreč pri gradnji sistema KATV podpiral tiste, ki bodo zraven pripravljeni tudi sami delati, so stekle akcije in sistem je bil dokončan v Sotelskem, delu Leskovca do vključno Gmajne, v posameznih primerih (v skladu s kriterijem IS) v Dolenji vasi, precej na Senovem in v Brestanici (neizvedenih še 30 priključkov). Za 50 naročnikov v Venišah, kjer akcijo vodi poseben mini odbor, naj bi se dela zvrstila še ta mesec.
Težje se premika v krškem delu. V Vrbini manjka še 5 priključkov, nekaj v Sp. Starem Gradu in na Libni, v Pesjem še 5. "To naselje je najbolj problematično," poskuša pojasniti Anton Pleterski, strokovni sodelavec pri skupščini KATV. "Med hišami je vsa instalacija že zdavnaj napeljana, potrebnega je še 1,5 kilometra primarnega kabla in ta predstavlja največjo oviro za dokončanje sistema v tem naselju. Zanj in za dodatni material (brez izkopa) je v tem delu potrebno 900.000 tolarjev, kar je velika investicija in težko je pričakovati, da jo bo IS letos zmogel vso. Za primerjavo: za celotno naselje Leskovec zadostuje 1,5 milijona."
Denar iz proračuna priteka v majhnih obrokih, ampak daje vsaj upanje, da bo sistem enkart vendarle dokončan. Dosedanja vrednost sistema je (neuradno) ocenjena na okoli 783 tisoč DEM, za popolno dograditev, kot je bila načrtovana, bi bilo potrebnih še 5 milijonov tolarjev.
Delovno srečanje izgnancev s poslanci
V torek, 19. maja 1992, je vodstvo Društva izgnancev Slovenije na gradu Brestanica organiziralo delovno srečanje s skupino poslancev slovenske skupščine na čelu s predsednikom DPZ dr. Ludvikom Toplakom, ministrico za borce in invalide go. Anko Osterman in predstavniki posavskih in sosednih občin. Predstavniki društva so goste seznanili z dosedanjim delom društva, še posebej s socialno, zdravstveno, pokojninsko in odškodninsko problematiko izgnancev.
Zelo bogat vsebinski razgovor je bil strnjen v ugotovitev, da se društvo kljub komaj enoletnemu delu zavzeto in z vso odgovornostjo loteva reševanja problematike izgnanstva, kar je tudi namen in cilj društva. Zavzeto je bilo stališče, da je pri tem potrebno angažiranje vlade in vključitev te problematike na dnevni red skupščine R Slovenije. Popisana vojna škoda skupaj z drugo dokumentacijo nudi dovolj dokaznega gradiva za utemeljitev odškodninskega zahtevka do ZR Nemčije. V ta namen naj bi se imenovala posebna medresorska komisija. Ker je ZRN delno nakazano vojno škodo Jugoslaviji namenila kot gospodarsko pomoč (Kapitalhilfe) za industrijski razvoj, bi morali to upoštevati tudi v zakonu o lastninjenju, dopolniti pa je treba tudi zakon o socialnem in pokojninskem zavarovanju za socialno in zdravstveno ogrožene izgnance. Ne glede na morebitne pomisleke o primernosti časa mora R Slovenija po diplomatski poti zahtevati od ZRN odškodnino, kot je bila ta realizirana za nekatere evropske države. Dana je bila tudi pobuda, da se 9. junija, ob obletnici odhoda prvega transporta izgnancev, nameni oddaja TV - Žarišče predstavitvi izgnanstva.
Zelo ploden in konstruktiven razgovor vzbuja upanje, da izgnanci v novi slovenski državi ne bodo več odrinjena in pozabljena kategorija, saj gre končno za odpravljanje krivic in za priznanje prvim žrtvam nacistične raznarodnovalne politike in genocida nad slovenskim narodom.
¦ Za Društvo izgnancev: Irena Furst
NEK: Remont '92
(9. 6. '92) V krški nuklearki že nekaj časa poteka remont - zavira ga pomanjkanje denarja, naše redno poročanje s tiskovnih konferenc moti mesečno izhajanje Našega glasa, a objavimo lahko popis del, opravljenih na remontu do 9. junija. Nekatera so še v teku.
V primarnem delu so prestavili celotno gorivo (121 gorivnih elementov) iz reaktorske posode v bazen za iztrošeno gorivo, dokončali pregled stanja zvarov na stenah reaktorske posode in v reaktor vrnili njegovo notranjo konstrukcijo. Trenutno še teče revizija motorja reaktorske črpalke št. 2, pregledujejo cevi na uparjalniku št. 2 z metodo vrtinčastih tokov (Eddy Current), na uparjalniku št. 1 pa že poteka cepljenje cevi, ki so degradirane nad določeno mejo. Deloma so zdrenirali primarni sistem, izvajajo pa remont ventilov na primarni strani ter pregledujejo stroj za zamenjavo gorivnih elementov v reaktorju.
Na sekundarnem delu so odprli vse tri rotorje turbin, jih odstranili iz ohišja, pregledali z ultrazvokom in sedaj sanirajo (varijo in brusijo) manjše poškodbe na lopaticah nizkotlačne turbine. Remont turbine zamuja zato, ker rezervni deli ne prihajajo pravočasno (carina) ter zaradi tega, ker je treba sanirati nepredvidene poškodbe. Končali pa so zamenjavo vseh štirih cevnih snopov kondenzatorja in sedaj zaključujejo varjenje snopov na osnovno konstrukcijo kondenzatorja. Končan je remont dieselskega generatorja št. 1 in po njegovem uspešnem testiranju so se lotili še drugega generatorja. Opravljajo tudi vzdrževalna dela na razdelilnem polju, glavnem transformatorju in stikalih.
na črpalkah, motorjih, stikalih, pregledujejo sekundarne cevovode in opravljajo ostala dela na pomožnih sistemih elektrarne. Vsa dela opravljajo v skladu z načrtom Remonta '92.
Zaradi nezmožnosti plačevanja carinskih obveznosti za prispele rezervne dele in zamude pri inšpekciji reaktorske posode se bodo remontna dela podaljšala za približno dva tedna. (M. P.)
Dela na nizkotlačni turbini
NaS glas 6, 12 junij 1992
27
KMETIJSKI NASVETI
Opazovalne naprave in spremljanje pojavov bolezni
Velikokrat je težko napovedati, kdaj se bo določena bolezen ali škodljivec pojavil. Za točno napoved so potrebni podatki o temperaturi, zračni vlagi, količini padavin, času omočenosti listov, prisotnosti trosov in podobno. Take informacije je mogoče spremljati z raznimi klimatskimi merilnimi napravami.
KMS - klimatska merilna postaja je naprava, ob pomoči katere lahko bolj pravočasno škropimo in tako izboljšamo kvaliteto pridelka. Ponavadi se v nasadih in posevkih lotimo škropljenja preventivno, to je neodvisno od nevarnosti infekcije oziroma okužbe z boleznimi. Kot je znano, so za pojav infekcije odločilne vremenske razmere. Spremljanje teh podatkov z omenjeno napravo in kasnejša obdelava podatkov nam omogočata, da točno določimo čas škropljenja. Prednosti takega spremljanja je, da lahko izvajamo usmerjeno zaščito, varujemo okolje in tudi zmanjšamo stroške škropljenja.
Z napravo KMS lahko spremljamo pojav škrlupa na jabolkih, hruškah, na vinski trti peronosporo, v krompirju krompirjevo plesen, pepelasto plesen kumar itd. V krški občini imamo to napravo tudi postavljeno, in sicer za spremljanje pojava krumpirjeve plesni ter pepelaste plesni kumar.
BURK A RD - naprava za ulov trosov ali lovilec trosov je naprava, ki ima vakumsko črpalko in vsesava zrak, z njim pa tudi trose gliv, ki povzročajo okužbo. S pregledom lepilnega traku, na katerega se trosi prilepijo, ter s pomočjo naprave KMS se lahko čas škropljenja še bolj natančno napove. Ta naprava je v Krškem letos prvič postavljena, in sicer za spremljanje pojava plesni kumar.
FEROMONSKE VABE so vabe iz plastike ali kartona. Premazane so s posebnim lepilom, ki je odporno na vremenske razmere, in imajo kapsulo, ki privablja samce metulje. S temi vabami je mogoče spremljati pojave leta metuljev, kot so npr. jabolčni zavijač, sadni zavijači, grozdni sukači, koruzna vešča. Na osnovi ulova teh metuljev je mogoče napovedati čas škropljenja.
Na podlagi teh meritev in opazovanj daje napoved za škropljenje prognostična služba Kmetijskega zavoda Ljubljana na tel: 061/9823, poleg tega so obvestila tudi na radiu Brežice.
¦ Kmetijska svetovalka Smiljana Tomše, dipl. ing. agr.
Intervencije v kmetijstvu za leto 1992
IVmetovalce bi rad opozoril, da je v Uradnem listu Republike Slovenije izšel razpis za finančne intervencije v letu 1992, namenjene kmetijstvu. Želim poudariti, da je letos ne-
ČLANI GASILSKEGA DRUŠTVA SENO-
vo se od preteklega tedna veliko zadržujejo pri svojem domu, kajti sklenili so razširiti klubske prostore. Vse je seveda prostovoljno, tako delo kot sredstva - taka je pač navada pri gasilcih. In ne samo senovskih, tudi brestaniški so se menda lotili nečesa podobnega; o tem pa kakšno besedo več prihodnjič. (Foto: Tone Petrovič)
koliko manj denarja namenjenega za govedorejske investicije, praktično je na voljo le denar za govedorejo v hribovitem svetu. Več pozornosti je namenjene razvoju prašičereje, sadjarstva, vinogradništva, zelenjadarstva in dopolnilnih dejavnosti.
Razpis je izšel tudi v Kmečkem glasu in Naših brazdah, tako da večino navedenega že poznate. Vse podrobnejše informacije dobite v Kmetijski svetovalni službi, kjer vam bomo radi pomagali in tudi svetovali.
Finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva bodo raznovrstne, različne po namenih in višini. Za kmete je seveda zelo važno, da so sredstva letos še nepovratna. Dodeljevali bodo regrese, nadomestila in podpore. Vseh je preveč, da bi jih našteval. Navajam le najpomembnejše.
V govedoreji je predvideno regresiranje za 8.500 živali. Regres na glavo bo 9.000 tolarjev. Predvideno je npr. nadomestilo za 370 milijonov litrov neoporečnega mleka. Določevali bi ga do 5. v mesecu za nazaj. Podpore bodo dodeljevali za novogradnje in rekustrukcije hlevov in drugih spremljevalnih objektov, seveda samo v hribovitih predelih. Skupaj gre za 32,8 milijona tolarjev. Porabljeni naj bi bili za ureditev 1.100 novih stojišč za krave molznice in za rekonstrukcijo 800 obstoječih stojišč. Za nova stojišča bi odobravali po 30.250 SLT na vsakega, za obnovljena pa 13.500 SLT. Zgradili naj bi tudi 1.000 novih stojišč za pitance, obnovili bi jih 750. Predvidena zneska sta 18.500 oziroma 9.000 SLT za vsako stojišče. Pri urejanju spremljevalnih objektov v novogradnjah bi za vsako stojišče pripadla podpora 1.680 SLT za sušilno napravo, po 886 SLT za kvadratni meter mlekarnice, po 324 SLT za kvadratni meter senika, po 886 SLT za kvadratni meter gnojišča itd. Glede izravnave stroškov pridelave bo
28
Naš glas 6, 12 junij 1992
veljalo, da bodo ob splošnih pogojih (predvsem gre za težo) dobili rejci za vsak liter mleka v hribovsko-kraških oziroma gorsko-višinskih območjih plačano po 1,50 SLT več kot nižinski kmetje. Prirast mesa v višinskih predelih oziroma na planinski paši pa bo npr. pri govedi deležen dodatne podpore do 10 tolarjev za kilogram žive teže.
V prašičereji bodo odobravali regrese za nakup plemenskih živali za prvo naselitev od 6 do 13.100 SLT, odvisno od kategorije. Če pa bo rejec rejo samo obnavljal, bo nabavna cena plemenskih živali regresirana do 13.000 SLT. Denar bi med drugim porabili za nakup 300 nebrejih in 2.000 brejih mladic prve naselitve oziroma za 1.100 nebrejih in 9000 brejih mladic pri obnovi črede.
Podpore za koncetracijo prireje prašičjega mesa bodo odobravali samo v primerih, ko bo zagotovljeno povečanje proizvodnje najmanj za 25 % in če bo prosilec imel zadostne površine za pridelavo večine osnovne potrebne krme, in to take površine, ki omogočajo neškodljivo uporabo gnojevke p=09 oziroma gnoja! Tudi rejci konj, drobnice in kuncev lahko računajo z regresi za nakup plemenskih živali, podobno velja za regresiranje selekcioniranih čebeljih matic. Podpirali bodo tudi razvoj sladkovodnega ribogojstva.
Uporaba kakovostega semena pšenice in rži bo stimulirana z regresom po 6,50 SLT za kg (za skupaj 6.850 ton semena). Pridelovalci ajde bodo dobili po 46,50 SLT regresa za kg.
Denar bo tudi za spodbujanje obnove nasadov s kakovostnim sadilnim materialom (sadnega drevja, hmelja in vinske trte), semenskega krompirja (za skupaj 2 milijona kg po 4,50 do 15 SLT za kg), za podporo razvoja zelenjadarstva (plaste-njaki do 1000 kvadratnih metrov). Nekaj podpore bodo dobili tudi v kmetijskih znanstvenih in raziskovalnih organizacijah (za literaturo, opremo, strokovno usposabljanje, stroške mednarodne aktivnosti ministrstva). Sofinancirali bodo poskusne centre za vinogradništvo in sadjarstvo in vrtnarske centre. Finacirali pa bodo tudi različne pomembne nacionalne projekte (od dokončanja izdelave in vzdrževanja agrokarte do rezerv živalskega in rastlinskega semena), podpirali dopolnilne dejavnosti na kmetijah in prispevali tudi za obrambo pred točo, zagotavljali regresiranje pogonskega goriva itn.
V prispevku so le na kratko predstavljene najvažnejše programske postavke. Za podrobne informacije pa vas še enkrat vabim, da se oglasite v Kmetijski svetovalni službi, kjer vas bomo seznanili še z vzpodbudami, kijih kmetijstvu namenjajo občine iz svojih proračunov.
¦ Vodja KSS Krško: Toni Koršič, ing. agr.
Dvodnevni strokovni izlet sadjarskega društva v deželo:
Kjer je zemlja tako dragocena, daje izpod sadja sploh ni videti
i osavsko društvo sadjarjev je 3. in 4. junija organiziralo izlet v Italijo, na Južno Tirolsko. To deželo smo si lahko zapomnili po kopici bombnih atentatov, ki so pred leti pretresali njeno središče Bolzano (Bolzen). Takrat so se nemško govoreči državljani borili za pravice, ki jih njihovi rojaki na avstrijskem Koroškem še danes ne priznajo slovensko govoreči manjšini. Očitno so trmasti Tirolci dosegli svoje, saj prvi dan, ko smo v pokrajino prišli pravzaprav ponoči, nekako nismo imeli pravega vtisa, da smo v Italiji. Vse table in napisi so bili v nemščini, tu in tam se je sramežljivo stiskalo tudi italijansko besedilo... Ljudje so govorili nemško... Naših 120 udeležencev izleta, članov posavskega sadjarskega društva, sije pač prišlo ogledat tamkajšnje kmetijstvo, ki pa temelji na sadju. Živine skorajda nimajo, gnojijo z umetnimi gnojili, upoštevajo stroko, včasih pa malo tudi sami poeksperimentirajo. Tako so se nekateri že lotili tudi super gostih nasadov, čeprav je njihova pospeševalna (svetovalna) služba še izjavila, da rezultati poizkusov te možnosti še ne nakazujejo. Izlet sadjarjev so omogočila vodstva posavskih občin, FBB d.o.o. Koprivnica in podružnica Slovenske kmečke zveze. Še zlasti so udeleženci izleta hvaležni krškemu predsedniku izvršnega sveta, Francu Černeliču, ki se je odzval vabilu in si ogledal nov način sanjarjenja. Računajo, da bo tako tudi v uradnih razgovorih sodeloval nekdo, ki bo vedel, o čem govori, kadar bo beseda nanesla na načrte kmetijcev in njihove prošnje za pomoč.
Pri takih nasadili in taki škropilni tehniki ni nič nenavadno videti nasad, iz katerega se dviga oblak kapljic. Ta oznanja, da se med drevesi ali trsnimi vrstami vozi majhen traktor in škropi nasade. Tirolska brez oroševanja in namakanja ne bi nikoli mogla posatati tako razvita sadjarska dežela, kot je danes. Namakalne in oroševalne siteme je sfinancirala država (Italija), vodo črpajo iz arteških vodnjakov ali zajetij. Na sliki je razstavljen sistem namakanja "kapljica po kapljica", ki porabi manj vode, za delovanje pa potrebuje manjšo črpalko. Iznajdljivi tirolski sadjarji pa, če se le da, zadevo uredijo ceneje. Nad nasadi uredijo zajetje meteorske ali izvirske vode in potem namakalni ali oroševalni sistem poganja težnostna sila.
Na5 glas 6, 12 junij 1992
29
Okrasnega vrta okrog hotela, kakršen je na tej sliki, si na Tirolskem ne privošči veliko ljudi. Še ohišnice so sila redke! Ljudje preprosto živijo od sadja, vse ostalo pa si lahko kupijo z zaslužkom! Zato pa je s sadjem zasajeno skoraj čisto vsako področje, tudi najbolj strma, taka, kakršnih je pri nas brez števila. Nasadi segajo tik do hiš (tudi bolnišnice, hoteli in cerkve niso izjema!) in do roba ceste. Je pa res, da imajo v tistih krajih večinoma v rezervoarjih neosvinčeni bencin!
Potoke in reke so zmeliorirali in bregove v bistvu obzidali. Tako so nekatere spremenili v hudournike, a to ima tudi dobro stran. Reko Adige (Etsch), ki se je nekoč razlivala po vsej dolini, poplavljala, redila malarične anofelese in drugi mrčes, je vlada ukrotila, odstranila ledeniško kamenje in kmetje, ki so prej lahko vzgajali sadje samo po obrobnih bregovih, so se lahko preselili v dolino ter združili svoje znanje in izkušnje z naravnimi pogoji. Ta proces je na svojih posestih zasnovala že cesarica Marija Terezija leta 1840, saj je bila v zamočvirjeni dolini celo trava tako kisla, da je še konji niso marali jesti. Od takrat so se s tem projektom ukvarjali in ga dopolnjevali čisto vsi, ki so vladali nad tem območjem, celo Mussolini.
S Tirolci so slovenski sadjarski strokovnjaki (Muster, Kravos, Lomberger, kije izlet vodil) navezali stike že leta 1963. Takrat so se lahko oni učili pri nas, danes pa je obratno, a stikov niso pretrgali! Vedo pa ti ljudje povedati, da tamkajšnji sadjarji svoje delo in drevesa ne gledajo skozi ljubezen, pač pa skozi posel. Kljub temu imajo svoje nasade radi, na njih so ponosni, trdijo, da moraš drevesu vsak dan reči "Dober dan!" in se z njim malo ukvarjati!
Južna Tirolska - sadjarski vrt Evrope
Na kratko bi rad predstavil deželo Južno Tirolsko, kot jo na hitro vidi sadjar oziroma naključni obiskovalec. Na vsakogar naredi močan vtis že pogled iz mimo vozečega avta. Kamor koli človek obrne oči, povsod so samo jablane. Po dolini se razprostrirajo v dolžini 120 km in 3-4 km na široko. Sleherni košček zemlje je zasajen z njimi. Drevesa rastejo praktično do oken hotelov in hiš. Glede na tako intenzivno izkoriščenost zemlje bi omenil samo podatek, da je v teh krajih zemlja dragocenost in je njena cena menda najvišja na svetu. Tako trdijo domačini, saj je stane kvadratni meter 100.000 LIT (pomeni: 1 ha = 1.400.000 DEM - op.pisca).
Južna Tirolska ima 17.000 ha sadovnjakov, kar pomeni 20 % vseh nasadov v Italiji. Pridelajo okoli 650.000 ton jabolk, kar je 25 % vse italijanske proizvodnje in kar 8 % evropske. Povprečna velikost kmetije je 3,5 ha, parcele pa 1,5 ha. Od sadjarstva lahko družina živi, če ima vsaj 4 ha sadovnjaka. Kmetje živijo od sadjarstva in turizma, ki je v teh krajih močno razvit.
Sorte, ki so zastopane v teh krajih: zlati delišes 50 %, stare sorte (morgenduft) 15-18 %, rdeči delišes 8-9 %, grenny smith 6 %, gloster 5 %, 6-7 % jonagold, elstar 2-3 %, 2-3 % gala delišes, idared pod 1 % .
Struktura nasadov: 113 viskodebelnih, 1/3 srednjedebelnih in 113 gostih. Pomeni torej, da imejo še stare nasade, ki jih postopoma krčijo in obnavljajo.
Prodaja sadja poteka večinoma preko zadrug (80 %). Velet-rgovci poberejo 15 %, mali trgovci pa 5 %. Velika večina sadjarjev je včlanjenih v zadruge.
Glavni značilnosti, ki ju opazi sadjar, sta: vsi, brez izjeme, redčijo plodove (kemično in ročno) in vsi nasadi so oroševani in namakani.
Kaj več o tej poučni ekskurziji pa kdaj drugič.
¦ Toni Korsič. predsednik Društva sadjarjev
Agencija VAS, ki nam je organizirala spanje v 30 km oddaljenem hotelu, ni videla le tega, da je ta čisto novi hotel Rio Stava (Stava je vas, ki jo je v bližini uničil zemeljski plaz) takorekoč sredi Dolomitov! Po ovinkasti cesti smo se do njega vozili tri ure. Hotel še nima urejene okolice, ravno na jutro ob našem odhodu so prišli vrtnarji s tovornjakom, polnim okrasnega drevja. Ima pa hotel v tej (napol) divjini že nekaj: zabojnik za zbiranje odpadnega stekla!
Še en sadjarski traktor. Avstrijski predpisi dovoljujejo tako konstrukcijo zaščitnega loka, da ga je mogoče upognhi. Tako lahko traktor zapelje tudi v vinograd. Na južnem Tirolskem so namreč vsi vinogradi na latnikih, torej so visoki 1,2 do 1,8 metra! Kolesi, ki sta na pokonci obrnjenem priključku, med delom nosita škropilni komplet za herbicide ali ustrezen okopalnik za obdelavo zemlje pod drevesi. Škropilne šobe (priključek na tleh poleg traktorja!) so tik nad tlemi, podrast jim odmika preprosta gibljiva cev, ki se lahko drevesom ogne.
Dan sadjarske tehnike v Appianu (Appen) - elektronika v službi sadjarstva: spremlja pojave bolezni in opazuje vreme. Sem seveda sodi tudi osebni računalnik z ustreznim programom.
Razvoj škropilne tehnike je usmerjen predvsem h kakovostni in učinkoviti zaščiti drevja in čim manjši porabi kemikalij, ki onesnažujejo okolje. Pri nadzorovanju šob se vedno več uporablja elektronika.
Naš glas 6, 12 junij 1992
Mulčer, ki kosi tudi pod in med drevesi v vrstah. Zato so rezila gibljiva in se samodejno (posebej občutljivo elektronsko tipalo na hidravliki) odmikajo drevesnim deblom. Kljub dragi in visoki tehniki, ki jo imajo na voljo, pa smo se na lastne oči prepričali, da v ekstremnih strminah najbolj zaleže navadna kosa, priključena na stroj z eno človeško močjo.
Sadjarski traktor je ozek (90-120 cm), lahko ima zaščitno kabino ali pa tudi ne in je primeren za med vrste, ki so sajene od 2,5 do 3,2 m, za v strmine so traktorji še ožji. Ob taki tehniki se gostota nasada lahko poveča do 40 %, kar vsekakor ni zanemarljiv izkoristek obdelovalne površine.
Naš glas 6, 12 junij 1992
31
Kam in kako z Romi ?!
o tem, kako rešiti romsko vpfašanje, je bilo v krški' občini izrečenih že veliko besed, dokončne rešitve pa ni in ni. Verjetno je tudi ne bo - tako dokončne in hitre, kot bi si jo morda kdo predstavljal. Zaprek je cela vrsta, od splošnih socialnih in življen-skih do kulturnih. Vse to je na določen način Rome vedno oddaljevalo od ostalega okolja, jih delalo drugačne, neprilagojene pojmovanju in vrednotam ostalih ljudi. Ob-temu je treba povsem resno upoštevati še, da so Romi ljudstvo, ki ima vse pravice do svoje kulturne in etnične avtohtonosti, zato je lahko vsaka razselitev (ideja: vsaki krajevni skupnosti eno družino Romov, pa naj se ukvarjajo z njimi!) označena kot kulturni genocid in poizkus asimilacije. Očitno torej morajo ostati skupaj. To pa še ne pomeni, da se Romom ni treba naučiti prilagajati ali podrejati se vrednotam in obnašanju okolice.
Romi kradejo in prosjačijo zato, ker je to zanje stvar preživetja! Pred leti so odgovorni v Krškem izračunali, da morajo nakrasti za 40 milijonov dinarjev poljščin (kje so tisti časi in cene!), če hočejo preživeti. Če naj se ne preživljajo s tatvinami, morajo delati, delati pa ne znajo. Tudi higienskih navad nimajo, ker jih ni nihče naučil ničesar o tem, ker nimajo pri roki vode, ker... Še in še je stvari, ki jih delajo drugačne od nas, "čivilov", samo zato, ker jih ni nikoli nihče vztrajno in resno učil, kako se tem stvarem mora streči drugače. Očitno bo treba začeti pri začetku in upajmo, da so najnovejši izo-bražvalni, vzgojni in še drugi programi, ki so se jih lotile različne službe v občini Krško, resnično učinkovita pot. Romski otroci sicr hodijo v vrtce in šolo, a dokler se
Eden od poglavitnih vzrokov spora med Romi in okoličani so konji, ki jih njihovi lastniki pasejo vsepovsod. Če ni drugače, tudi sredi mlade pšenice! Odkar se je med Romi začela širiti pismenost, so napravili tudi vozniške izpite, si nabavili stare avtomobile in konj je nekoliko manj.
bodo vračali v vedno enako okolje, je upanje za resnični napredek sila majhno. Ukrepi, ki omejujejo nas, ostale državljane Slovenije, so, če jih bomo dosledno izvajali tudi nad našimi Romi, sicer videti nekoliko rigorozni, a zakaj bi bilo treba tolerirati njih tam, kjer ostalim ne gledamo skozi prste? Vsak začetek je težak. Tako kot mora vsakdo izmed nas imeti stalno bivališče in ga lahko legitimira policist vsakič, ko ga sreča, mora to veljati tudi za Rome. Klateštvo naj ne bo dovoljeno nikomur. Seveda ne obvladajo raznih gospodinjskih veščin (pranje, likanje, higiena...), ne znajo delati, ne... Teh nejev je čuda! A če morajo naši otroci obvladati vse to, bodo prej ali slej morali tudi Romi, če naj postanejo malo manj romski! Vsekakor pa ne smemo od njih pričakovati, da se bodo spremenili sami od sebe in čez noč. Tudi jih ne smemo gledati skozi našo dioptrijo: češ, če si moramo mi vse zagotoviti sami, naj si tudi oni! Oni si niso znali pomagati v dva tisoč letih in več in slabo kaže, da bi se v kratkem spremenili sami od sebe! Upoštevanja vredna je izkušnja iz občin na severovzhodu Slovenije. Izmed vseh naših krajev so največ vložili v svoje Rome in z njimi imajo najmanj problemov. To je še vedno najcenejše in vodi k spremembi!
Cisterno pitne vode so dobivali v Kerinov grm enkrat tedensko in seveda je bila v dveh dneh prazna! Ob našem obisku je obveljal dogovor, da bo voda prišla večkrat. Očitno bi se uporabe vode postopoma (ali zelo postopoma in previdno) navadili, če bi jo imeli.
Delovna skupina čaka novo verigo za motorko, ostali .«« odšli na teren po opravkih. V severovzhodnih občinah imajo očitno učinkovit sistem stimulacije: /;i odsotnost otrok od pouka družini odtegnejo del denarja od do-klad, podpor... (slika na naslednji strani)
32
Od pol hektarja velike parcele je nastala pušča, velika štiri hektarje. Ko je naš vodič z občinskega sekretariata za kmetijstvo, Rafko Kranjc, pobaral tole družino, zakaj so prekršili dogovor in svoj šotor postavili tako daleč od naselja, je dedec bil prepričan, da to itak ni pomembno. "Saj tukaj nobeden ne kosi!" je menil, ni pa komentiral, zakaj tam ne more nihče kositi.
Sekanje zarasti v romskem naselju še kar dobro napreduje - zastoj ob našem obisku je menda nastal, ker so morali po novo verigo za motorno žago! Vzporedno z izginjanjem zelenja raste kup nesnage, ki so jo prebivalci naselja leta in leta nabirali in odlagali naokrog. Sedaj jo morajo zbrati in odstraniti in ob koncu dela bo kup očitno kar zgovoren.
Naš glas 6, 12 junij 1992
Komasacija bo stekla!
Akcija komasacije in agromelioracije je obsegla skupno 800 ha obdelovalne zemlje, začela se je pred dvema letoma in danes je Krško polje večinoma že skomasirano. Razen Kerinovega grma, naslova, ki je pripadal Ivanu Kovačiču, ki ga od lastnikove preselitve v Spodnji Stari Grad ni več (hišo so porušili!) in na katerega se več ne more prijaviti tudi cela vas Romov. Seveda ne kaže, da bi ostali del tamkajšnjih prebivalcev kar izpuhtel, zato jim je občinski izvršni svet zagotovil novo selišče - na območju opuščene raketne baze pri Gorici. Dobili bodo tudi parcele zemlje za vrtove! Upravni organ namreč hoče zaključiti komasacijo na tem območju in ravno Kerinov grm je to zaviral! Prvotno družbeno ozemlje, veliko pol hektarja, je naraslo na 4 ha, saj so lastniki sosednih parcel postopoma opuščali obdelovanje zemlje v neposredni bližini zaradi škode, ki so jo na poljščinah povzročali Romi. Naselje in pušča sta se širila, škodo so delali še na ostalih 20 ha okoliških njiv ter po vsej občini - nekoliko manj intenzivno. Seveda nihče ni želel po komasaciji dobiti parcele na tem koncu.
Sedaj je premik že usklajen, počistiti pa je treba naselje in njegovo okolico. Lastniki parcel, ki so drugod to morali opraviti sami, so se seveda uprli, saj so bili že tako oškodovani. Tudi drugačne delovne skupine ni bilo mogoče spraviti skupaj. Zato se je sekretariat za kmetijstvo v občini Krško, ki ima na skrbi celotno akcijo, pogodil z Romi, da bodo oni posekali zarast in počistili nesnago, ki so jo sami navlekli. A vseeno je to verjetno edina rešitev. Romi delajo in nekaj bodo tudi zaslužili. Ob našem obisku (maja) jim je ostalo le še nekaj zarasti, sredi naselja so nabrali kup navlake, sicer pa so vsi živeli v pričakovanju selitve in parcel zemlje. Koliko so se tega bali in koliko veselili, nam ni uspelo dognati.
"Zaigrajmo - zapojmo - zaplesimo"
IVIjub začetni tremi, ki nas je spremljala ves čas priprav in pred samim začetkom republiške revije z zgornjim naslovom, smo varovanci Delavnice pod posebnimi pogoji iz Leskovca pri Krškem svoj nastop uspešno opravili in poželi glasen aplavz v polni kristalni dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, ki je 8. maja gostila 24 skupin zavodov za usposabljanje iz cele Slovenije, katerim se je ob koncu pridružilo še 18 skupin, ki so zaradi velikega števila prijavljenih istočasno nastopale v Atomskih Toplicah.
Kljub napornemu dnevu, saj je bilo treba pred nastopom opraviti še generalko, smo ta petek izkoristili za prijetno druženje z vrstniki in celodnevni izlet, za kar se zahvaljujemo ZAVAROVALNICI TRIGLAV, Območni skupnosti Krško, za finančno pomoč, TKS Krško za kom bi. folklorni skupini s Senovega za narodne noše ter Matjažu Lipovžu za strokovno pomoč pri pripravah na nastop.
¦ Nada Račič,
Delavnica pod posebnimi pogoji
Leskovec pri Krškem
NaS glas 6, 12 junij 1992
33
Poročilo o delu z begunci v občini Krško
X ri Izvršnem svetu SO Krško (in ne pri sekretariatu za obrambo, kot smo zadnjič pomotoma zapisali - op. ur.).je bila že ob prihodu prvih hrvaških beguncev ustanovljena operativna skupina za delo z njimi. Vodil jo je občinski štab za civilno začito in skupina nadaljuje svoje delo tudi po prihodu beguncev iz BiH.
Prvi begunci so pričeli prihajati v začetku aprila in se nastanjati pri svojcih, znancih, nekaj pa smo jih napotili naprej, v zbirni center Maribor. Z zaostritvijo odnosov v BiH in stopnjevanjem oboroženih spopadov pa je število beguncev postalo tako veliko, da smo tudi v Krškem morali odpreti republiški prehodni center zanje. Izvršni svet je za to določil lokacijo v Samskem domu Pionir, kjer je prvotno bilo prostora za 96 oseb, zaradi velikega priliva pa so begunce morali utesniti in povečati zmogljivost. Tako je bilo 8. junija v centru 243 beguncev.
Za organizacijo vsakdanjega življenja v zbirnem centru skrbi občinski Center za socialno delo, za njihovo evidentiranje (tako v zbirnem centru kot tudi tistih, ki so nastanjeni pri družinah) in za humanitarno pomoč ter različne akcije skrbi občinski odbor Rdečega križa. Za koordiniranje in vodenje vseh aktivnosti v zvezi z begunsko problematiko pa je zadolžen Občinski štab za civilno zaščito.
Pri vsem tem je pomembno omeniti tudi probleme, s katerimi smo se in se tudi sedaj ves čas srečujemo. Gre predvsem za to, da begunci, ki prihajajo iz BiH k nam, dejansko prihajajo iz z vojno ogroženih ter socialno orgoženih območij! Mnogi med njimi so bili na begu dlje časa in so prišli k nam v slabem zdravstvenem stanju. Pri tem je nujno omeniti, da med begunci prevladujejo žene z otroki, saj je med 243 begunci (8. 6. 92) kar 141 otrok, 88 žena in le 14 moških. Med moškimi je polovica slepih oziroma slabovidnih. Ti so pribežali iz Zavoda za slepe in slabovidne v Derventi. Imamo tudi več mladoletnikov brez staršev. Nacionalna struktura je mešana, zastopane pa so vse štiri narodnosti BiH.
Zaradi težkega položaja, v katerem smo se znašli vsi, tako begunci kot mi, ki zanje skrbimo, smo javno pozvali vse občane, humanitarne in delovne organizacije, da nam pomagajo pri oskrbi beguncev in naleteli smo na zelo dober odziv. Zbrane je bilo veliko otroške hrane (ki je najbolj primanjkuje), oblačil, higienskih pripomočkov in drugega. Zato se tudi tukaj zahvaljujemo vsem, ki so nam tako nesebično pomagali, poročilo o vseh zbranih in razdeljenih dobrinah pa bomo
Koncert za begunce uspel
V organizaciji ansambla Felix K. iz Brežic in Občinskega odbora Rdečega križa Krško je bil v soboto, 30. maja ob krškem bazenu dobrodelni koncert za begunce iz Bosne in Hercegovine. Poleg organizatorja Feliaa K. so nastopile še skupine D'Joker Band iz Krškega, Rdeči baron in Continent iz Ljubljane, Orlek iz Zagorja, Imagine s Senovega, Zadnji dan Pompejev iz Brežic, Kandinski iz Brežic in še en posameznik, Ervin Mahne iz Krškega. Obiskovalcem sobotne prireditve, ki je trajala skoraj pet ur, so prodali okoli 340 vstopnic. Koncert so z različnimi prispevki podprli: Zavarovalnica Triglav, Lisca Senovo. Elektrarna Brestanica, Kulturno društvo Svoboda Brestanica, Plavalni klub Celulozar, Rudnik Senovo. Po podatkih, ki jih je posredovala sekretarka občinskega odbora RK Marta Bosina. znaša čisti izkupiček koncerta 54.735 tolarjev. Porabili ga bodo za nakup higienskih pripomočkov in hrane za begunce v občini Krško. Na sliki: D'Joker Band na koncertu. (Foto: Matjaž Kostrevc)
objavili naknadno. Pomoč je prišla tudi iz pobratene občine Obrigheim (8., 22. maja). Na dveh tovornjakih je bila otroška hrana, obutev, oblačila in higienski pripomočki. Vso zbrano pomoč razdeljujemo tudi beguncem, ki so pri svojcih, in ne le onim v zbirnem centru. Pri družinah in znancih so namreč prijavljeni 203 begunci (8. 6.), verjetno pa je še mnogo neprijavljenih in jih zato pozivamo, naj se čimprej zglasijo na Občinskem odboru Rdečega križa Krško.
V zadnjem času se v javnosti pojavljajo tudi mnoge dezinformacije v zvezi s problematiko beguncev. Zato obveščamo vse, da lahko vse, kar jih v zvezi s tem zanima, izvedo pri gospe Olgi Gorenc, vodji zbirnega centra (tel. 21-260) ali pri Cvetki Tomin-Zorič na sekretariatu za obrambo (tel. 22-873), vodji operativne skupine za begunce pri krškem izvršnem svetu.                                       Cvetka Tomin-Zorič
Dogovori o beguncih - Problematiko v zvezi z begunci v zbirnem centru v Pionirju so obravnavali tudi člani krškega izvršnega sveta. Tako smo izvedeli, da bi koordinacijska skupina rada za potrebe centra zaposlila posebnega zdravnika, medtem ko Zdravstveni dom smatra, da zadostuje dežurstvo, saj smo zaradi pomanjkanja sredstev morali ukiniti tudi dežurno ambulanto na Senovem in tudi drugod po občini nimajo prebivalci na voljo dežurnega zdravnika štiriindvajset ur na dan. V Krškem je tudi težko zagotoviti, da bi bil zbirni center zaprtega tipa, ker se ljudje, ki so tam nastanjeni, družijo z begunci, ki živijo kot družinski člani pri prebivalcih Pionirjevega samskega doma, obiskujejo jih tisti, ki so pri svojcih v okolici, ali pa zdomci ob svojih prihodih iz Zahodne Evrope. Ti znajo tudi za nekaj dni (5-6) odpeljati ljudi in jih nato ponovno vrniti v center. Zato bodo (ali pa so že) pred vhodom v naselje postavili varovalno rampo, da bodo lahko imeli vsaj minimalen nadzor nad prihodi in izhodi. Med begunci se že pojavlja zdolgočasenost, zato so nabavili volno, jo razdelili ženskam, da se bodo lahko ukvarjale vsaj z ročnimi deli. Za ta bodo nato organizirali prodajno razstavo... Tudi za otroke bi radi organizirali vsaj nekakšen pouk, zato iščejo učbenike, s katerimi bi si nekaj begunk iz centra lahko pomagalo pri delu. Delavci občinske organizacije Rdečega križa so z delom preobremenjeni, saj traja že dolgo in v bistvu nima urnika. Zato je občinska vlada sklenila razpisati javna dela in bo s tako zagotovljenimi ljudmi omogočila pomoč sedanjim delavcem in aktivistom Rdečega križa. Izvršni svet je poročilo sekretarja sekretariata za obrambo sprejel in naložil sekretariatu za družbene dejavnosti, da o tej problematiki poroča čez deset dni. (17. redna seja IS, 26. maja 1992)
34
Naš glas 6, 12 junij 1992
Zdravstveno stanje beguncev
"BRATJE, JAZ VEM, KAJ JE TO DOMOVINA!" je vzkliknil major Borštnar po prihodu i/ zapora. "DOMOVINA JE LAHKO MATI IN MAČEHA," pravi ljudski rek.
Kaj si mislijo naši begunci o svojih dolgih nočeh, o domovini, mi ni znano, vendar vem, da nanjo mislijo. Mislijo na trenutke, ko so jo zapustili, večina samo s plastično vrečko v roki.
Prvi dan je v Krško prišlo 30 beguncev iz Bosanskega Broda, Konjiča in iz Doma za slabovidne v Derventi. Bili so prestrašeni, utrujeni in razočarani. Želeli so si samo miru in počitka. Prve preglede smo opravili hitro, še pod vtisom grozot, o katerih so pripovedovali. Vse to, povrhu pa še noč, je pripomoglo, da smo prve uši spregledali. Zato smo čez nekaj dni morali opraviti ponovne preglede in nato še (uspšno) depedikulacijo. Do konca aprila smo v priročni ambulanti v centru pregledali 164 beguncev, tudi nekatere izmed tistih, ki so bili nameščeni pri svojcih v Krškem.
Do sredine maja je bil dotok beguncev manjši in opravili smo 93 pregledov. Nadaljnji večji priliv smo imeli 18. maja (54 beguncev), po tem dnevu pa je začel dotok usihati in pregledali smo jih le še 28. Skupaj torej (do 1. junija) 349. Na ta dan je bila starostna struktura v centru naslednja: do 1 leta starosti 5 otrok, od 1 do 3 let 16 otrok, od4. do7. leta46, od 8. do 15. leta 57, od 16. do 18. leta 17 otrok.
Analiza opravljenih pregledov nam pove, da je bilo ob sprejemu oz. pregledu 255 beguncev zdravih. Pri 94 smo odkrili različne bolezni ali pomanjkljivosti. Pri 37 pregledanih smo ugotovili naglavne uši, ki smo jih večino sanirali do 30. aprila. Pri osmih beguncih smo odkrili kožne bolezni, takoj na začetku smo odkrili tudi tri enterokolitise kot posledice sprememb v prehrani. Pred tednom dni smo imeli večje število prehladov (32). Sicer pa smo pri dveh ugotovili bolečine v trebuhu, dva hipertonika in dve reaktivni psihozi (hospitalzirani v Vojniku) ter enega epileptika.
Jože Marine v Kočevski
Reki
ENA OD PRIREDITEV OB PRAZNOVANJU
obletnic Slovenske države v Kočevskem Rogu je bila tudi samostojna razstava kostanjeviškega akademskega slikarja Jožeta Marinča. Odzval se je vabilu in postavil na ogled 28 svojih del, ki so nastajala v različnih obdobjih. Dela so bila razstavljena v galeriji v krajevni skupnosti, kjer sedaj razstavlja fotograf Černeč. Zakaj Kostanjevičana Jožeta Marinča? Zato, ker so organizatorji ob tej priložnosti želeli predstaviti domačina, Jože pa je doma iz Kočevja. Njegova družina pripada avtohtonim kočevskim Slovencem, ki so nekoč živeli s Koče-varji (Nemci) v sožitju. Njihova hiša (na fotografiji) še danes stoji v Dolnji Brigi in Jože se zaveda, da bo moral razpadajočo domačijo obnoviti. Staršev sicer ni več, kmetija je zapuščena, ker ni bilo videti pravih perspektiv in se je družina (trije bratje in sestra) preselila v Nova Sela. Na drugi fotografiji je utrinek z razstave. (Foto: J. M.)
Še enkrat:
Prijatelji za vse priložnosti!
Oseba za stike med občinama Obrigheim in Krško ni gospod Olaf Lovrenčič, ampak Živko Šebek, ob njem pa še posebej ustanovljena komisija. To smo vedeli, le da so nam ob prihodu humanitarne pomoči iz Obrigheima za begunce v naši občini povedali, da je stike med obema stranema imel predvsem g. Lovrenčič kot prevajalec. Tako srna si ga pač dovolili imenovati "oseba za stike", on sam pa to zanika. Tudi tovornjak je pričakal na odcepu z avtoceste pri Drnovem in ne na meji. Napaka je bila seveda tudi to, da smo obrigheimskega iupana, gospoda Rolanda Lauerja, poimenovali Konrad. Opravičujemo se!
V tem času se je v delo vključila naša patronažna služba ter sestre, ki delajo v zobni preventivi. Stomatologinja dr. Markovičeva je opravila preglede zob pri otrocih, da bi preprečila pogoste zobobole. V tem času je višja medicinska sestra, gospa Jožica Cemič, ki je zaposlena v centru, opravila preko 200 uslug. Za bolne zobe skrbi dr. Fekonja, stomatolog na osnovni šoli J. Dalmatina.
Kmalu po začetku smo prejeli pomoč v zdravilih in sanitetnem materialu preko aktivistk iz "Okopa ljubezni" ter iz prijateljske občine Obrigheim.
Za nas iz Zdravstvenega doma Krško so bile boleče izjave, ki smo jih slišali preko Radia Brežice, češ da ne nudimo zadostne pomoči. Opažamo pa, da bi begunci.poleg zagotovljene nujne pomoči, ki jim jo nudimo po sklepu vlade Republike Slovenije, želeli tudi različne druge usluge, kot so koristni, vendar ne nujni operativni posegi (na primer operacija kile, ki ne povzroča težav). Smo pa svojo dosedanjo dejavnost med begunci vsekakor pripravljeni še naprej opravljati.
Od 3. junija je v centru zdravnica, begunka iz Maglaja - dr. Maja Borčič, ki bo delala v tesnem sodelovnanju z zdravstvenim domom Krško. Zdravniki in ostalo osebje naše ustanove bomo še naprej nudili nujno in ostalo medicinsko pomoč beguncem, da bo njihovo življenje med nami čim bolj človeka vredno.
¦ Dr. Rudolf Ladika, direktor ZD Krško
Naš glas 6, 12 junij 1992   _-------.-------.----------------------------------------------------------------------------------------------------------.---------------------------------------------    «>3
Učni center Cerklje
Program usposabljanja je v celoti izpolnjen
V učnem centru v Cerkljah ob Krki prva generacija 200 vojakov končuje dveinpolmesečno osnovno usposabljanje za pehotno delovanje. Ta teden so na taborjenju preverjali pridobljeno znanje v obliki taktičnih vaj, med 15. in 25. junijem pa bodo premeščeni v druge enote.
"Predvideni program je izpolnjen v celoti," ocenjuje poveljnik učnega centra Vasilije Maraš. "Poudarek je veljal vzgoji posameznika, hkrati so se usposabljali tudi skupinsko. Pomembno mesto je imelo streljanje s pehotnim orožjem. Tu se dosti pozna, da so zdaj prišli med vojake tisti, ki so v srednji šoli imeli pouk obrambe in zaščite, torej so že tudi streljali. Pri naslednjih generacijah, ki tega pouka več ne bodo imele, bo treba več časa za priprave. Pri realizaciji dela nam primanjkuje predvsem vadbenih sredstev - v Sloveniji jih še ne proizvajamo, uvoz ni dovoljen. Kolikor jih imamo, sicer omogočajo delo, vendar bi ob večji količini lahko bilo še boljše."
Poleg strokovnih so bile v programu še splošne vsebine usposabljanja, športne dejavnosti in dejavnosti v prostem času. V okviru državljanske vzgoje so čas namenili t.i. zgodovinskemu spominu, vključe-
Vojaki
Na sliki so štirje iz bližnje okolice: Franci Lajkovič in Janko Srpčič s Črešnjic, Damjan Planine iz Dolenje vasi in Anton Jarkovič z Broda pri Podbočju. Ne ti ne ostali niso vedeli povedati česa slabega o svoji vojaščini. Namestitev? Dobra. Hrana? V glavnem v redu (če ravno "ne zadiši iz domače špajze", ki je nekaterim onstran ograje). Odnosi starešin do vojakov? Korektni. Pa res ni nič hudega? Je: vročina (bilo je precej vroče junijsko dopoldne). In plinska maska. Kaj je najslabše? To, da "tu notri" ni določene tekočine, tiste za po grlu. "Zares nam je dobro tukaj, nič nam ne manjka," je na samem ponovil še Alen z Rajca, kot da bi se bal, da ostali niso bili dovolj prepričljivi. Pa so bili kar precej, tudi tisti vojak v vratarnici, ki je ob našem prihodu grdo gledal in bil na moč slabe volje. Ob odhodu smo pa le odkrili, da ni bila kriva vojaščina, ampak so ga hudo razjezili nekateri tovariši vojaki,-~ki so menda pozabili, kaj je prava mera.
vanju Slovenije v Evropo, slovenskemu jeziku v funkciji boja za slovensko samostojnost, lanskoletni agresiji na Slovenijo; zbrali so tudi gradivo za razstavo o bojih v Posavju.
Po zaključku usposabljanja prve generacije bo prišla na vrsto analiza, tako na ravni Slovenije kot v posameznih centrih, ki bo pokazala, ali tako zastavljeno usposabljanje dosega cilje teritorialne obrambe Slovenije. Že sedaj pa se v Cerkljah zavedajo, da je bolj šibko ped-goško znanje inštruktorjev, kar sicer skušajo popravljati že sproti, a v prihodnje bodo temu posvetili še več pozornosti.
Vojake čakajo pred odhodom iz Cerkelj še izlet v Postojnsko jamo, ogled razstave v Cankarjevem domu in prireditev, ki bo posvečena zaključku usposabljanja v Cerkljah in dnevu slovenske samostojnosti.
36
Med obrežnimi aktivnostmi in tistimi za prosti čas ni ostre meje. Slednje so bolj za tiste, ki si želijo več. To velja tako za šport kot tudi ostale sekcije, ki v učnem centru že delujejo: sekcija za borilne veščine, strelska, radioamaterska. Skupina vojakov in inštruktorjev (na sliki) je v organizaciji Radiokluba Krško že opravila radioamaterski izpit kategorije E.
POSAVSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI
sladkorni bolezni je organiziralo predstavitve zeliščne lekarne Krke za diabetike v Sevnici, Brežicah in 26. maja še v Krškem. Obisk je bil pri nas, morda tudi zaradi nerodno izbrane trinajste ure, najskrom-nejši. Kljub temu so obiskovalci z zanimanjem prisluhnili, ko je mag. Vidičeva iz Krke predstavila "neškodljiva naravna zdravila, ki lažje bolezni zdravijo, težje pa preprečujejo." Pri sladkorni bolezni s številnimi zapleti so taka zdravila (vsa so klinično testirana) seveda zelo dobrodošla. Zato se je marsikdo odločil tudi za nakup pri stojnici, kjer so bile cene znatno nižje kot v prodajalnah.
Ivan Živič, predsednik društva, je tudi tokrat povabil diabetike, naj se v čim večjem številu včlanijo v društvo, kajti tako bo njihov glas več veljal. Štefan Temlin pa je zagotovil, da se bo Zveza društev Slovenije, ki ji predseduje, še naprej vztrajno borila, da se pravice sladkornih bolnikov (ti predstavljajo okoli 5 odstotkov populacije) ne bodo še naprej zmanjševale. Olajšanje zanje je bilo, ko se je po odhodu dr. Bohove (hotela je npr. ukiniti diabetološko ambulanto v Brežicah) dr. Voljč kot novi minister za zdravstvo izkazal za njihovega zaveznika.
Mladost: spredaj "pejček" z visoko dvignjeno slovensko zastavo (kar skozi okno), zadaj pa traktor z okrašeno prikolico, polno razigranih maturantov. Valeta. Naj vam bo srečno nadaljevanje v odraslo življe-
rir'
Šola na Bohorju
V četrtek, 7. maja, smo odšli na Bohor, kjer smo imeli dva šolska dneva. Do Senovega smo se pripeljali z avtobusom, naprej pa odšli peš. Ustavili smo se tudi v Dovškem, kjer smo si pri Richterjevih ogledali okrasne fazane. Imajo jih več vrst. Za spomin je vsak dobil eno fazanovo pero. Nato smo odšli naprej in se ravnali po markacijah. Bilo je vrooče, zato se je pot, ki seje vila med gozdovi, kar prilegla.
Vmes smo se tudi ustavljali. Šli smo tudi po bližnjicah, da pot ne bi bila tako dolga. Enkrat smo tudi zašli. Končno smo prišli h koči na Bohorju. Sprejela nas je prijazna oskrbnica Kati. Kmalu je prišel planinec Gorazd Pozvek in nam povedal veliko o planinstvu ter pokazal zanimive diapozitive, ki so nastali na njegovih pohodih. Mi smo mu zastavljali vprašanja, na katera je z veseljem odgovoril. Prišel pa je tudi gospod lovec Ulčnik, ki je veliko povedal o živalih v našem okolišu in o opremi lovca. Ko je končal, smo se lahko šli igrat. Preizkušali smo se s hoduljami, se žogali in hodili na sprehode. Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj po zajtrku odpravili k ostankom znane partizanske bolnišnice, ki je bila nazadnje obnovljena 1967.leta. Spotoma smo si ogledovali mogočne smreke in planinsko rastlinje.
Spomini na tak pouk so lepi in vsi si zagotovo želimo še več takšnih dni.
¦ Heleno Korale, 4. r. OŠ Koprivnica
Naš glas 6. 12 junij 1992
37
Krajevna skupnost Leskovec:
Podelitev priznanj in delovna seja
Trinajstič slavi letos krajevna skupnost Leskovec svoj praznik in času primerno je tudi njihova slavnostna seja izzvenela resno. Predsednik skupščine, Dušan Arh starejši, se je v svojem nagovoru dotaknil dogodkov iz minulega leta, vala beguncev, med katerimi so se znašli tudi njihovi prijatelji iz pobratene občine Lovas. Udeleženci so slišali tudi pretresljivo izpoved enega izmed članov delegacije iz te občine, ki se je udeležil seje. Tistih nekaj Lovaščanov, ki so se uspeli umakniti pred divjanjem četniškega terorja, sedaj živi kot izgnanci in pripovedujejo srhljivo zgodbo svoje vasi.
Seveda se je predsednik dotaknil tudi problematike krajevne skupnosti. Kljub temu da je gospodarska situacija izredno težka, so krajani z veliko lastno udeležbo posodobili vrsto cest, na cestnem omrežju pa je ostalo še vedno veliko dela. Ceste, ki so jih pred leti asfaltirali, so namreč že potrebne nove prevleke. Problem ostaja tudi krajevno pokopališče, ki je že dolgo pretesno, pa so šele v zadnjem času razgovori nakazali možnost, da bi v letošnjem letu zadevo premaknili
Priznanja najzaslužnejšim krajanom
N a osnovi Pravilnika o podeljevanju krajevnih priznanj in znakov pozornosti je krajevna skupnost Leskovec (že osmič) letos podelila plakete svojim najzaslužnejšim članom. Prejeli so jih:
— Alojz Babic, čebelar, prejemnik čebelarskega priznanja Antona Janše in aktivni funkcionar leskovškega čebelarskega društva, dolgoletni krajevni funkcionar, delegat in delavec na vseh področjih, kjer je lahko zastopal interese KS Leskovec;
— Vid Cizerle, član skoraj vseh gradbenih odborov za vse krajevne akcije. Sodeloval je tudi pri razvoju telefonije in gradnji KDS ter pri urejanju naselja Gmajna, ki je sedaj tudi po njegovi zaslugi urejeno, dolga leta pa je bilo pastorek KS Leskovec;
—  Martin Zupančič, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo kanalizacije na Gmajni. Pri delu se je uspešno soočal s problemi in z velikimi nevarnostmi, saj so izvajalci morali pogosto kopati tudi po 5 m globoko. Organiziral in vodil je tudi izgradnjo KDS, sodeloval pri gradnji telefonije, asfaltiranjih in v vseh ostalih delovnih akcijah.
z mrtve točke. Med problemi sta tudi (že plačana) izgradnja kabelske televizije in vodohran, katerega gradnja se še ni pričela. Zaradi tega ima veliko hiš v naselju Gmajna še vedno hude težave s pitno vodo.
Poseben del nagovora je veljal lokalni samoupravi: odcepitvi področij Velikega Podloga, Senuš in Krškega polja od nekdaj velike KS Leskovec s 4.000 prebivalci. To je bilo leta 1979 in od takrat so si, po besedah gospoda Arha, v vseh teh krajih ljudje z veliko volje in prizadevnosti uredili marsikaj. Sedaj pa elan nekoliko popušča, tudi časi niso primerni. Udeleženci so sprejeli tudi osnutek novega statuta krajevne skupnosti Leskovec. Sprejeli so ga kljub temu, daje (formalno) tako rekoč pred vrati reorganizacija lokalne samouprave, saj so prepričani, da bo ob tolikšnih nesoglasjih in nasprotujočih si lokalnih interesih proces preoblikovanja občin trajal še kar nekaj let! Dušan Arh je novi statut tudi predstavil. Usklajen je z določili nove slovenske ustave, predvsem pa si člani dosedanjega vodstva KS Leskovec očitno obetajo, da bodo lahko kmalu organizirali volitve v nove organe lokalne samouprave. Mandat dosedanjim organom je namreč že davno potekel.
Krajevna skupnost Leskovec je podelila tudi častno priznanje kot izraz hvaležnosti za napore krajanov pri delu in uspehe na področju izgradnje cest in drugih komunalnih naprav, v organih KS in vaških skupnostih ter za uspešno vzgojno in izobraževalno, kulturniško, mentorsko delo... Letos sta to priznanje prejela Martin Kozole za organizacijo pri izgradnji Grcbcnčcvc ceste in Toni Drenik za organizacijo izgradnje ceste na Črnile. (Foto: J. Sotošck).
38
.Naš glas 6. 12 junij 1992
Krajevni praznik v Brestanici
bodo počastili z vrsto prireditev
Krajevna skupnost Brestanica je za svoj praznik določila 7. junij že pred leti. Takrat ni bilo za to nikomur kaj prida mar. Nato pa so se izgnanstva spomnili na krški občini pa še v drugih krajih in tako smo dobili v prvi polovici junija kar nekaj lokalnih in še občinski praznik, vse zaznamovane z grenkimi spomini na izgnanstvo. Izgnanstva nihče nikomur ne oporeka, a v Brestanici so le nekoliko ogorčeni nad takim tokom dogodkov, zato se med njimi že rojeva ideja, da bi prestavili datum svojega praznika. Toliko bodo pa le počakali, da vidijo, kaj se bo izcimilo iz reorganizacije lokalne samouprave. Dotlej bo ostal njihov krajevni praznik 7. junij in letos ga bodo počastili (tudi) z zaključno prireditvijo, ki bo v soboto, 13. junija ob 19. uri v brestaniški osnovni šoli.
Sicer pa se je program prireditev, posvečenih njihovemu krajevnemu prazniku, pričel že 24. maja z ribiškim tekmovanjem, sledil mu je namiznoteniški in teniški turnir (slednji pri gostilni Pohle) ter kolesarski "Trening kriterij". V petek, 12. junija, bo dan Osnovne šole Adama Bohoriča, v soboto, 13. 6., že omenjena osrednja slovesnost, v nedeljo, 14. junija ob 9. uri bo pri OŠ turnir v malem nogometu in v sredo, 24. junija ob 21. uri nočno streljanje na glinaste golobe pri lovski koči v Dol. Leskovcu. Organizatorji si seveda želijo čim več obiska na vseh prireditvah, ki bodo še na sporedu.
Krajevna skupnost Brestanica pa bo tudi letos podelila priznanja svojim najzaslužnejšim pripadnikom.
Priznanje z bronasto plaketo KS Brestanica bosta letos prejela:
Minka Zalokar je že šest let blagajnik brestaniškega društva upokojencev, a ob skrbnem vodenju denarnih poslov z vsemi svojimi sposobnostmi skrbi za ustvarjanje kulturnih in humanih odnosov med starejšimi občani. Vsestransko se trudi za napredek društva in izkorišča vse možnosti, da izboljša življenje članov Društva upokojencev. Obiskuje stare in bolne, jim z vedro besedo vliva zaupanje, je gonilna sila upravnega odbora in ji nikoli ne zmanjka pobud. K temu pa Minka Zupančič za svojo dejavnost noče nobenega plačila niti pohvale.
Stane Klančar - za dolgoletno - prizadevno delo na področju gospodarstva, kulture - turističnih dejavnosti.
Priznanje s srebrno plaketo KS Brestanica dobi
letos:
Ribiška družina Brestanica-Krško • za dolgoletno - uspešno delovanje na področju ribiške vzgoje, izgradnje ribnikov - pripadajočih objektov - ter varovanja okolja.
Rezultati športnih tekmovanj , ki so se že razvrstila ob prazniku KS Brestanica:
Ribiško tekmovanje:
Drago Dremelj st., Ivan Šumič, Rado Glas.
Namizni tenis posamezno:
Mitja Orožen, Jurij Kreutz, Marko Kenig.
Teniški turnir:
Jani Ban, Miran Pavlic, Mitja Orožen.
Kolesarski kriterij, 7. junij:
David Dremelj, Damijan Četrtič, Tomaž Malik.
Plakete ob prazniku KS Krško
IVrajevna skupnost Krško ima IS. junija svoj praznik. Tako kot vsako leto bodo tudi letos podelili krajevne plakete, in sicer na slavnostni seji svoje skupščine, ki bo v soboto, 13. junija ob 19. uri v mali dvorani krškega kulturnega doma. Po seji bo v domu še slavnostni koncert ob 35. obletnici Vidmovega Pihalnega orkestra.
Zlato plaketo bo letos prejel Anton Čebular za 60-letno predano in požrtvovalno delo v gasilstvu. Izredne zasluge ima tudi za razvoj planinstva v Krškem. Pod njegovim vodstvom je bil zgrajen planinski dom na Lisci, ki se tudi imenuje Tončkov dom.
Srebrno plaketo prejmeta dva dobitnika. Milenko Vla-dič za svoje požrtvovalno delo v pihalnem orkestru, saj kot amaterski glasbenik v orkestru deluje že 27 let in se v duhu dobrega prijatelja glasbe združuje v 70-članski orkester. Trinajst let je bil predsednik upravnega odbora orkestra in zanj žrtvoval veliko svojega časa. Ivan Kozole prejme plaketo za dolgoletno in aktivno sodelovanje v krajevni skupnosti, saj je vedno znal prisluhniti potrebam in interesom ljudi v kraju.
Bronasto plaketo prejmejo: Janko Špiler za aktivno sodelovanje in osebni prispevek pri razvoju komunale v krajevni skupnosti Krško; Marjana Požun, ki kot glasbeni pedagog uspešno in strokovno deluje že od leta 1956 v Glasbeni šoli Krško. Veliko je prispevala k splošnemu in kakovostnemu dvigu glasbenega življenja v kraju; Metka Jankovič za uspešno in strokovno poučevanje mladih glasbenikov na klavirju, saj že od leta 1959 poučuje na Glasbeni šoli Krško.
Naš glas 6, 12 junij 1992
39
Pihalni orkester Videm - 35 let
Ija Pihalnim orkestrom Videm je 35 let dela in rasti - kadrovske in strokovne. S trdim delom in zvestobo svojih članov se je vzpenjal v čedalje višje kakovostne kategorije in pred dvema letoma prispel do prve. Obletnico bosta obe formaciji 70- članske godbe - Veliki orkester in Big band zaznamovala s slavnostnim koncertom v soboto, 13. junija ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma Krško. Prireditev je hkrati posvečena praznikoma občine in krajevne skupnosti Krško.
Ob jubileju bodo člani orkestra dobili Gallusova priznanja, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Krško. Zlato Gallusovo značko prejmeta Jože Turk in Drago Letnar. Srebrne Gallusove značke dobijo Ivan Učanjšek, Franci Arh, Srečko Volk, Bogdan Žnideršič in Jože Gabrič. Bronaste Gallusove značke prejmejo: Manca Šunta, Matjaž
Zorko, Robert Pire, Boris Šeško, Dejan Turk, Aleš Suša, Branko Žinko, Alenka Gradišek, Sandi Gelb, Vladimir Abram, Jože Abram, Jernej Vodeb, Primož Černelič, Marjan Stare, Vid Cizerle II., Boštjan Petan, Jože Zalokar, Mitja Kuselj in Sandi Bizjak.
Milenku Vladiču, ki v orkestru deluje že 27 let, podeljuje krajevna skupnost Krško srebrno plaketo za dolgoletno glasbeno in organizacijsko delo v orkestru.
Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pa je orkester predlagal, da dirigentu Dragu Gradišku podeli najvišje priznanje - Gallusovo listino za njegovo kakovostno strokovno in pedagoško delo. Kajti vse od prihoda na čelo orkestra leta 1975 je ogromno prispeval h kakovostni
rasti godbe, njeni priljubljenosti v javnosti in vzgoji mladega kadra.
Pihalni orkester Videm se bo po slavnostnem koncertu v Krškem predstavil še 20. junija z nastopom "Pozdrav poletju" v starem mestnem jedru. Prihodnji mesec pa bo odšel na dvodnevno gostovanje (5. in 6. julija) v Avstrijo.
(Foto: Ljubo Potočniki
KATICA MARC, NAJEMNICA KOČE NA
Bohorju, je upokojena kuharica in vam ob obisku postreže z dvojim: dobro hrano in prijaznostjo. Zaradi obojega se mnogi obiskovalci znova in znova vračajo. Če letos ne boste šli na morje, bi morda lahko preživeli lep dopust na Bohorju. Planinci vas vabijo, da poskusite! Prizidek koče, za katerega so se tako vztrajno trudili, je dokončan in čaka obiskovalce. (Foto: Tone Petrovič)
NA BOHORJU IN LISCI CVETO ROŽE,
kakršnih v nižinah ne najdemo. Encijan se je razcvetel že maja, v juniju sta se razprla divji iris in zlato jabolko. Takšna (zaščitena!) zlata jabolka, kot je tole na sliki, cveto pri Petrovi skali na Bohorju. (Foto: Alojz Jevšnik)
LESENE DROGOVE ZA JAVNO RAZ-
svetljavo imajo na Senovem še edini v občini, pa še ti so menda razpostavljeni bolj na redko. Natančnejši med nami trdijo, da je na brestaniškem mostu več luči, kot jih premore celo Senovo. (Foto: Tone Petrovič)
40
Dan šole v Leskovcu
Leskovška osnovna šola praznuje vsako leto v času krajevnega praznika tudi svoj dan. Letos je to bilo v petek, 5. junija. Posebnost teh praznovanj je, da jim vsako leto dajo drugačno vsebino. Če je lanski dan šole minil v zbiranju sredstev za ureditev neposredne šolske okolice, so si letos izbrali geslo "Ohranimo našo kulturno dediščino!"
Osrednji del projekta je bilo zbiranje starin in organizacija razstave. Učenci so pod vodstvom učiteljev zbrali izjemno veliko reči, od posode in okrasnih predmetov do orodja. V pripravo razstave so se vključile tudi krajanke ter spekle različne vrste domačega kruha in peciva. Organizirala jih je gospa Miri Pire, za celovitost razstave pa je poskrbela gospa Vida Kavčič, učiteljica slovenskega jezika. Posebno privlačen je bil kulturni program ob otvoritvi omenjene razstave. Njegova izvedba je bila zaupana gospe Sandi Gajšek, učiteljici razrednega pouka, bil pa je sestavljen iz zakladov slovenske ljudske glasbe ter nastopa folklorne skupine.
Sicer pa so tega dne na šoli imeli imenitno gostjo, ki je v posebnem programu učencem razdelila priznanja ob zaključku akcije za bralno značko. To je bila gospa Dušica Kunaver, vneta zbirateljica ljudskega blaga. Posebno simpatičen je bil njen nastop, v katerem je iz ljudskega izročila pripovedovala o žitu in kruhu, vmes pa so se spontano vključevali tudi učenci s petjem ljudskih pesmi.
Seveda so za učence pripravili tudi športne in družabne igre. Za ta del projekta "dan šole" je poskrbela gospa Anica Miler-Antolič, učiteljica razrednega pouka. Pravzaprav je potrebno poudariti, da je vsak član leskovškega kolektiva prispeval delež svojega dela in tako lahko zaključimo, da so bili angažirani vsi. Niti pa je povezovala gospa Verica Švab, pomočnica ravnatelja. Učenci so preživeli zanimivo, poučno in zabavno popoldne, saj je bil to povsem drugačen dan od običajnih, učitelji pa že snujejo zamisli za nove projekte, ki bogatijo sodobno šolo.
¦ na-vi
Vaš prostor v kinu je ostal prazen
IVultura je hecna stvar. Ponavadi se o njej govori spoštljivo. Že njena prisotnost je dovolj, da se nam modro podaljšajo obrazi, poglobi glas in ustnice zatrepečejo. Vsi vemo zanjo in dobro se nam zdi, da obstaja. Ni pa pomembno, ali jo kdaj zares okusimo.
Tudi filmi spadajo v kulturo.
Medtem ko se je v Ljubljani trlo ljudi, da bi si ogledali za oskarja večkrat nominirani film Kraljevi ribič z Robinom Williamsom in Jef-fom Bridgesom v glavnih vlogah, nas je bilo v Krškem na prvi predstavi okoli deset. Ne upam si pomisliti, kaj je bilo z drugo predstavo! Malo ljudi v kinu ima gotovo svoj čar. Ne zmanjka ti zraka, sosedje te ne "buhajo", manj je možnosti za neprimerne pripombe, kajti deset ljudi si pa že zapomniš. Ko smo odhajali iz dvorane, smo se drug drugemu nasmihali, verjetno iz zadrege.
Naslednji čudovit film je bil Zelena karta z Gerardom Depardieu-jem, ki se je uvrstil v sam vrh filmskih mojstrovin. Morda nas je zato bilo nekaj več, okoli štirinajst. Človeka resnično popade obup!
Pozabila sem že na čas, ko smo v kino hodili vsako nedeljo ne glede na to, kaj so vrteli. Bil je družabni dogodek in vsi smo bili tam.
Lahko bi za vzrok neobiskanosti krivili ceno vstopnice, ampak 100 tolarjev že dolgo ni več noben denar. In ko sem pred časom videla,
I                koliko ljudi gre gledat speedway za vstopnino 400 tolarjev, me je
zmrazilo. Lahko se izgovarjamo na vsesplošno krizo, ki pa je potemtakem še globlja, kot si mislimo. Morda je kriva pomlad, delo, sonce?
Košarkarski dogodek!
Ameriški reprezentanti v Leskovcu
V četrtek, 11. junija, so v športni dvorani leskovške osnovne šole imeli košarkarski DOGODEK. Prava poslastica! Nastopili sta reprezentanci Združenih držav Amerike in Republike Slovenije. Predtekmo so odigrali člani Košarkarskega kluba Podbočje in SMELT-a Olimpije. Žal je tekma padla v tisti najbolj zoprni termin, ko je Naš glas še v tiskarni!
Ampak takrat je bilo še hladno, ko so vrteli nepozabno Glen Close v Srečanju z Venero... Gre za neobveščenost, nezanimanje? Mislim, da vsak od naštetih razlogov nekaj prispeva k celoti.
Kinodvorana kulturnega doma sameva. Prijazen močak ti ob vstopu pokloni prijazen nasmeh in ko ob blagajni s strahom vprašaš: " Kako kaže?", ti odgovorijo: "Upajmo, da bo..." (Za filmsko predstavo se mora nabrati najmanj 10 ljudi.)
Vsako ljubezen je potrebno gojiti, se zanjo žrtvovati. Tudi za film, za kakšen večer v objemu platna, za kakšno prijetno urico pozabe.
¦ Alenka Mirt
NaS glas 6, 12 junij 1992
41
Delo in rezultati Ženskega rokometnega kluba Senovo:
V pretekli sezoni
Delo Ženskega rokometnega kluba Senovo je precej neznano, ker se rezultati naših športnih srečanj ne objavljajo v nobenem glasilu. Prav zato izrabljamo možnost in sami ponujamo pregled tega dela v Našem glasu.
Članska ekipa je tekmovala v republiški ligi - vzhod in dosegla tretje mesto. Glede na to, da je za seboj pustila Sevnico in Velenje Branik, torej kluba iz krajev, kjer se z ženskim rokometom ukvarjajo vsaj že 20 let, lahko tudi ta rezultat ocenimo kot dober.
Kadetinje so nastopale v republiški ligi - jug in dosegle drugo mesto, takoj za Novim mestom. Tudi to je dober rezultat, če pomislimo, da so bile med igralkami v ekipi nekatere mlajše od letnika 1975, kqt je predvideno z limitom.
Senovski klub je v nedeljo, 17. maja, organiziral polfinale mladinskega prvenstva. Tekem v telovadnici leskovške osnovne šole so se ob domačih udeležile še igralke ŽRK iz Velenja in Primoža iz Ljubljane (Polje). Rezultati - Senovo:Primož 12 : 17, Velenje: Senovo 26 : 9 in Velenje:Primož 13 : 11.
V sezoni 1991/92 so nastopale: Cijan, Golob, Gabrič, Mlinaric, A. Mlinaric, Baznik, Selan, Bračun, Šušterič, Kokotec, Budna, Seničar, Isnric, Metelko, V. Požgaj, Brilej, Peruci, Valentinčič, Bračun, Kolan, Hictaler, Z. Požgaj, Abram, Umek, Urbančič, Mlakar, Ojsteršek in Božičnik. Ekipe po kategorijah so dosti mlajše od ostalih, zato imajo senovske igralke perspektivo v prihodnosti.
Glede na realizacijo se moramo zahvaliti sponzorjem ali donator-jem, ki so delno omogočili to tekmovanje. Pri tem upamo, da se jim bodo pridružili tudi ostali donatorji. mi pa bomo ugledno predstavljali barve naših krajev kakor tudi reklame njihovih firm. Interes bo vsekakor obojestransko uresničen. V sezoni 1991/92 so bili donatorji Ženskega rokometnega kluba Senovo krške firme Zavarovalnica Triglav, Žito in Sodavičarstvo Dolinšek. Vse ekipe je vodil trener iz Krškega, Janez Blatnik, ki tokrat namenja tudi vabilo staršem deklet tekmovalk, naj se bolj aktivno vključijo v delo kluba na Senovem, saj bodo tako pomagali svojim otrokom in svojemu kraju.
¦ Janez Blatnik
Leto 1992 je Kolumbovo leto
JVaj in kako je odkrival Kolumb? Kdo so bili kasnejši raziskovalci? Na taka vprašanja boste lahko našli odgovore, če obiščete Valvasorjevo knjižnico v Krškem, kjer smo ob 500. obletnici odkrivanja Amerike pripravili razstavo "Kolumb in doba odkritij". Hkrati pa na to temo že poteka kviz v pionirskem oddelku Valvasorjeve knjižnice, in sicer do 21. avgusta 1992.
Vse mlade, predvsem pa učence 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol in dijake 1. in 2. letnika srednjih šol vabimo, da se udeležijo kviza in si tako prislužijo eno od zanimivih nagrad. Teh je kar nekaj, prva nagrada pa je udeležba na republiški prireditvi oziroma izletu, ki bo 17. 9. 1992. Vsi udeleženci kviza bodo vključeni tudi v mednarodno žrebanje. Valvasorjeva knjižnica pa bo poskrbela za dvajset zanimivih nagrad. Občinsko žrebanje bo 1. 9. 1992 ob 18. uri v prostorih Valvasorjeve knjižnice v Krškem.
Akcija poteka tudi po vseh osnovnih šolah v Sloveniji.
Vsa podrobnejša navodila dobite v Valvasorjevi knjižnici ali pa na šoli pri vašem šolskem knjižničarju oziroma učitelju zgodovine.
Življenje v domu upokojencev
V krškem domu upokojencev je trenutno 108 stanovalcev. Že nekaj let, predvsem pa zadnje leto, ugotavljamo, da se zdravstvena problematika stihijsko poglablja. Vse več je potreb po zahtevnejši negi bolnikov, vse več je negibnih in težje bolnih, ki v glavnem prihajajo iz bolnišnic ter nadaljujejo zdravljenje in rehabilitacijo v domu.
Kljub prostorski stiski, s katero se srečujemo že nekaj let, se delavci doma trudimo, da je vsebina življenja v domu čim bolj pestra, da v dnevne aktivnosti vključimo čim več stanovalcev, da čim bolj aktiviramo njihove preostale zmogljivosti ter jih tako skušamo obdržati aktivnejše. Mnogo volje in truda je potrebno, tako delavcev kakor tudi stanovalcev, da starostnik aktivira svoje preostale sposobnosti, saj nastopajo že funkcionalne okvare rok, vida, gibljivosti pa tudi osebne tegobe, ki pa jih skušamo skozi pogovore razbremeniti.
Doživeti delo ter življenje v domu je čisto nekaj drugega za delavca pa tudi za stanovalca te ustanove. Dostikrat dobi vsa ta realnost grenak priokus za oba. Da bi spoznali naše delo in življenje svojih najbližjih v domu, bomo v soboto, 13. junija ob 10. uri medse povabili vse svojce naših stanovalcev. Zelo veseli bomo vsakega izmed njih. Na srečanju, ki naj bi postalo tradicionalno, se bomo pogovorili o problemih, ki tarejo svojce in stanovalce, hvaležni bomo za vse sugestije in pripombe, kajti tudi mi smo samo ljudje! Istočasno bomo izkoristili priložnost in pripravili prodajno razstavo izdelkov naše delovne skupine.
Kljub težkemu delu, ki ga opravljajo naši delavci, je v našem domu veliko svetlih trenutkov, ki jih doživimo ob obilici modrosti in iskrivosti starega človeka.
¦ Jožica Mikulanc, vodja enole 1)1! Krško
Ribiško tekmovanje
.Uruštvo upokojencev Senovo je bilo, v sodelovanju z Ribiško družino Brestanica-Krško, organizator zasavsko-posavskega tekmovanja upokojenskih društev v lovu rib s plovčkom. Tekmovalci so se ravnali po pravilih Ribiške zveze Slovenije. Največ Točk (4.920), pokal in priznanje so osvojili sevniški upokojenci. Na drugem mestu so bili Radečani (3.960 točk) in na tretjem Senovčani (3.790točk). Med posamezniki je bil najboljši Maks Podlesnik iz Društva upokojencev Radeče, drugi je bil Jože Košir iz Sevnice, tretji pa Ivan Šumič s Senovega. (Foto: T. Petrovič)
42
NaS glas 6, 12 junij 1992
Plesna prvenstva
V Krškem ostaja plesna dejavnost
K ravzaprav je 5 let kratka doba - pa vendar...
Razmišljam. Krško in leto 1987. Prelomnica za novo ustvarjanje. Nastala je Luna, prva plesna skupina, ki je štela 29 plesalcev in je pričela začetne korake. Iz nje sta se kmalu razvila Plesni studio Krško in Društvo za plesno dejavnost Krško. Prvi pokrovitelj, pobudnik in soustvarjalec je bil Literarni klub Krško.
Nato - načrtno izobraževanje, tudi plesalcev. In uspeh ob prvem nastopu. Do sedaj se jih je zvrstilo več kot 200. Plesalcev je preko 50 v plesni skupini DiVi's Formation s pokroviteljem Aljo -Trgovino z mešanim blagom Leskovec. Ob trdem delu dvakrat tedensko v telovadnici šole dr. Mihajla Rostoharja, na sodelovanjih v poletnih plesnih šolah, na občinskih, regijskih in državnih prvenstvih v različnih zvrsteh smo dosegli vidne uspehe.
Zadovoljen sem in poln novih ustvarjalnih moči, idej in tudi zaradi podpore sponzorjev, posebno pa razumevanja staršev ter Občinske zveze prijateljev mladine Krško in ZKO Krško vem, da sem na pravi poti.
Vadimo do petkrat na teden z boljšimi plesalci v OŠ Jurija Dalmatina - step, jazz balet, disco, house, improvizacije, gimnastične treninge...
Zaključuje se še ena sezona. Plakete, pokali, diplome, priznanja ostajajo.
Nastajajo Nočne kreature, ki se bodo zgodile v Kulturnem domu Krško v četrtek. 18. junija ob 19. uri. Scena, glasba, kostumi in v glavni vlogi - plesalci.
Razmišljal sem! Prihaja poletje. Kako dobro se pleše tedaj! Poletna plesna šola v Ljubljani, Dobrni in tudi že priprave za novo sezono.
Z vami in za vas; zaradi DiVi's Formation,
Dušan Vodlan
Prvi in drugi "Fred Krškega!
44
IZ
V Kulturnem domu španskih borcev v Ljubljani je bilo od 5. do 7. junija državno prvenstvo v show danceu. Tekmovalo je preko 600 plesalcev iz vseh klubov Slovenije in 30 formacij, tudi iz Plesnega kluba Krško. Izkupiček je presegel vsa njihova pričakovanja: Josipa Fink je osvojila naslov državnega prvaka v stepu med pionirji, Vesna Vučajnk je bila druga v isti plesni zvrsti med mladinci in skupina DiVi's Formation četrta ekipno. K temu še kolektivni uspeh: iz krškega kluba se je tekmovanja udeležilo 23 plesalcev in so po izkoristku dosegli odlično drugo mesto, takoj za Kazino.
Dodajmo še ostale uvrstitve po kategorijah. Pionirji - Josipa Fink 14. v discu in 17. v show danceu, Sebastjan Vodlan 14. v discu, DiVi's Formation 9. v formacijah. Mladinci - Vesna Vučajnk 9. v show danceu, 16. v discu, Simona Radkovič 11. v discu, Vesna Peric 14. v discu, Aleš Čepon 16. v show danceu, DiVi's F. 6. v formacijah. Člani - Mitja Bračun 8. v show danceu.
Na regijskem tekmovanju v družabnih plesih za osnovnošolce, ki ga je 23. maja v Novem mestu organiziral Plesni center Dolenjske, je nastopilo 290 parov iz 18 šol. Celotna ekipa Plesnega studia Krško je v skupni razvrstitvi zasedla 2. mesto, v posameznih kategorijah pa
1.  mesto v kategoriji 3. in 4. razredov, 2. mesto v skupini 5. in 6. razredov in še 3. mesto v kategoriji 1. in 2. razredov. V razvrstitvi parov sta bila najuspešnejša Urška Klakočar in Sebastjan Vodlan z
2.  mestom v kategoriji 3. in 4. razredov. V isti kategoriji sta Kristina Žibert in Karolina Očkerl med 89 pari zasedli 4. mesto, v naslednji kategoriji pa Vesna Vučajnk in Gregor Peterkovič 7. mesto med 43 pari. Še sedem parov se je prebilo do polfinala. Na fotografiji: krško zastopstvo po končanem tekmovanju, s pokalom in priznanji za uspeh.
Vaja za Nočne kreature (Foto: Špoler)
Naš glas 6. 12 junij 1992
43
Periodično gradivo Valvasorjeve knjižnice
Naš čas zahteva izobražene ljudi, ki znajo v pravem trenutku poiskati pravo informacijo in si z njo odpreti nove možnosti, nova obzorja. Knjižnica je prav gotovo ustanova, ki lahko pri takem koraku pomaga, zato bomo poskušali v nekaj nadaljevanjih predstaviti njen fond: za začetek periodično gradivo, saj je to najbolj kratek, zgoščen, aktualen nosilec informacij, lahko pa tudi kratek prikaz preteklosti, zgodovine.
Pregled zajema naslov časopisa oz. časnika, leta oz. letnike, kijih v knjižnici hranimo.
*Znak "-" pomeni:
a)   med dvema letnicama (npr. 1985-1990): da hranimo izvode od leta 1985 do 1990,
b)   na koncu: da časopis še vedno tekoče izhaja in ga knjižnica redno prejema.
Znak "/" pomeni, da izhaja periodika v dveh letih (npr. v šolskem letu).
Označbe pred naslovom pomenijo: "a" - v angleščini "n" - v nemščini "s" - v srbohrvaščini "n/s" - v dveh jezikih (v nemščini in srbohrvaškem prevodu)
Bralci lahko izbirajo med 235 naslovi in 1330 enotami, letniki (letnik ima običajno 12 številk, lahko pa tudi dosti več, Delo npr. 301, ali celo samo 1, npr. koledarji).
1. ČASNIKI IN ČASOPISI SPLOŠNE VSEBINE
URADNI LIST SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, 1963-1970, 1972-1978, 1984-1991 URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA (IN NARODNE VLADE SLOVENIJE), 1944-1951, 1957 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1980-1991
URADNI  LIST REPUBLIKE SLOVENIJE, 1991-URADNI VESTNIK DOLENJSKE, 1965, 1966
57 enot 7 naslovov
3. REKLAMNI IN OGLASNI ČASOPISI
A.  Za odrasle:
DELO, 1921-1942 (ponatis prvih izdaj), 1989-1991-DELO PLUS, 1990-1991-DEMOKRACIJA, 1990-1991 DNEVNIK, 1990-1991-EVROPA, 1990-1991 IN, 1990-1991-JANA, 1990-1991-JUGOSLAVIJA I SVET, 1961-1963
KMEČKI GLAS, 1991-KOMUNIST, 1987-1989 NAŠA ŽENA, 1946,1989-1991-NAŠI RAZGLEDI, 1966-1991-NEDELJSKI DNEVNIK, 1990-1991-
PAVLIHA, 1990-1991 PREGLED, 1974-1991 RADAR, 1985-1991-SLOVENSKE NOVICE, 1991-SVIJET, 1928-1929 TELEKS, TELEX, 1987-1990 TOVARIŠ, 1950 ŽENA IN DOM, 1933 ŽIVLJENJE  IN SVET,   1928-1932
92 enot 23 naslovov
B.  Za mladino:
ANTENA (s prilogami: ANTE-NINA GOSPODIČNA, HOROSKOP,       LJUBEZENSKE
ZGODBE,     VSE    ZVEZDE
SVETA itd.), 1990-1991-
A TOT OF ENGLISH,  1990/
1991-
CICIBAN, 1948/1949, 1957/58,
1984/85, 1986/87-1990/91-
FERTIG... LOS!, 1990/1991-
GEA, 1990-1991-
KINDER, 1990/1991-
KURIRČEK,   1962/63-1968/69,
1970/71, 1976/77-1990/91
LETS START, 1990/1991-
MLADINA, 1980-1991-
PIL, PIONIRSKI LIST,  1971/
72-1973/74, 1988/1989-1991/92-
PIONIR, 1988/89
READY!, 1990/91-
SURE, 1990/199-
TEEN, 1990/91-
TIM, 1987/88-1991/92-
TRIBUNA, 1970, 1986/87-1988/
89, 1990-1991-
71 enot 16 naslovov
2. URADNI LISTI
SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST, 1967, 1985-1990 URADNI LIST FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, 1950-1951, 1961-1962
ISTARSKI MALI OGLASNIK, 1990, 1991 MALI OGLASI-SALOMONOV     OGLASNIK 1991-VELMA, 1991-
4 enote 4 naslovi
4. KOLEDARJI, ALMANAHI
ALMANAH JADRANSKA STRAŽA, 1926
GASILSKI KOLEDAR, 1986, 1987, 1992
KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA (pozneje: MOHORJEV KOLEDAR), 1919, 1954, 1964, 1986-1992 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU, 1990, 1991
KOLEDAR KMEČKE KNJIGE, 1957
KOLEDAR     PREŠERNOVE KNJIŽNICE   (pozneje:   PREŠERNOV  KOLEDAR),  1949-1952, 1954-1975, 1978-1992-KOROŠKI KOLEDAR, 1989 NOVA DRUŽINSKA PRATI-KA, 1987. 1992 PAVLIHOVA         PRATIKA,
1985, 1987, 1988, 1991, 1992-SLOVENSKA       STOLETNA PRATIKA
SLOVENSKI ALMANAH. 1976, 1977, 1979, 1992 SLOVENSKI IZSELJENIŠKI KOLEDAR (pozneje: SLOVENSKI KOLEDAR) 1965. 1968, 1970  1987, 1988, 1991
78 enot 13 naslovov
5. PERIODIČNE PUBLIKACIJE POSAMEZNIH STROKOVNIH PODROČIJ
ZNANOST IN KULTURA (SPLOŠNO): NERAZISKANI POJAVI. PISMENSTVO. DOKUMENTACIJA. STANDARDIZACIJA. DELO IN ORGANIZACIJA:
AURA, 1989/90, 1990/91, 1991/ 92-
KULTURNI        POROČEVALEC, 1971-1991-KULTURNI ŽIVOT, 1973-1990 ODISEJA, 1976 OUARK, -
RAZISKOVALEC, 1979-1990 RAZISKOVALNA        SKUPNOST SLOVENIJE: POROČILO O DELU, 1978-1987 RAZPRAVE/     SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI,   RAZRED  ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE, 1989, 1991-RR (REVIJA ZA RAZVOJ). 1988-1991-
71 enot 9 naslovov
KNJIŽNIČARSTVO.
KNJIGE. MUZEJI:
ARGO, 1991 KNJIGA, 1956-1991 KNJIŽNICA,  1958-1961,   1967,
44
NaS glas 6. 12 junij 1992
1969-1974,  1976-1977,  1979, 1981-1991-
KNJIŽNIČARSKE   NOVICE, 1991- '
SIGNALNE    INFORMACIJE IZ   BIBLIOTEKARSKE   PERIODIKE, 1983-1991-ŠOLSKA KNJIŽNICA, 1991-72 enot 6 naslovov
DRUŽBENE     VEDE (SPLOŠNO):
TEORIJA IN PRAKSA, 1964-
1991-
28 enot 1 naslov
POLITIKA:
1987,
FILOZOFIJA. HOLOGIJA:
PSI-
ANTHROPOS,
1977-1991-
15 enot 1 naslov
VERSTVO:
KRALJESTVO    BOŽJE    (V
EDINOSTI), 1990
ZNAMENJA, 1987, 1988, 1990
4 enote
2 naslova
Slovenske železnice
s   DOKUMENTACIJA, 1988
s MEDUNARODNI PROBLEMI, 1987, 1988
PRISPEVKI ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA (pozneje: PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO) 1975-1976, 1977, 1978-1979, 1980, 1986, 1988 s SPOUNOPOLITIČKA DOKUMENTACIJA, 1987, 1988 14 enot 4 naslovi
GOSPODARSTVO. EKONOMU A:
BANČNI VESTNIK-
DELAVSKA       ENOTNOST,
1942-1944 (ponatisnjene izdaje),
1990-1991-
EKONOMSKA REVIJA, 1984-
1986, 1990-1991-
ICPE   NEWS/LETTER,   1985,
1986, 1990, 1991-
MM (MEDIA MARKETING),
1990, 1991-
NAŠE       GOSPODARSTVO,
1991-
OBRTNIK, 1991-
PODJETNIK-
PUBLIC ENTERPRISE, 1986,
1988-1991-
s SINDIKATI, 1985
ZDRUŽENO DELO, 1978
23 enot 11 naslovov
PRAVO:
PRAVNIK, 1985-1991-ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV - Pravna fakulteta, Ljubljana, 1987, 1988 ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV - Visoka pravna šola Maribor, 1991
9 enot 3 naslovi
Nadaljevanje prihodnjič
Vozni red lokalnih vlakov za progo
DOBOVA-ZIDANI MOST-DOBOVA       Vozni red velja od 31. 5. 1992
Smer: DOBOVA—ZIDANI MOST
Zagreb Gl. kol.	0           ...			4.20*	...   j   ...    I  7.25*1 8.20*   10.19*     ...       12.20*  13.20*   14 30'  15.30														15.40*				16.15*	17.30*	18 10		
	j 4050			2180	5130	5132	5134    5136 I 5140  I 5142  I 5144							5146     5148			102		5150		910    1 5152   I 5154				5156   j 5158   i 5160		
					A		l    A    |										Z, R				B      !             I    A				1    A      |    A		
DOBOVA	O			5.02	5.33	7.12	8.29	9.12     11.12			12.29		13.12	14.29		15.12 ! 15.55			16.29		...       17.12 1 18.29				19.12  120.29    22.00		
Brežice	i	i		5.07	5.38	7.17	8.34	9.17  j 11.17			12.34		13.17	14.34		15.17 !     I			16.34		...      : 17.17    18.34				19.17  '20.34     22.05		
Libna				5.11	5.42	7.21	8.38	9.21   i 11.21			12.38		13.21	14.38		15.21 i			16.33		...     ! 17.21  I 18.38				19.21   ! 20.38     22.09		
Krško				5.16	5.47	7.26	8.43	9.26	11.26		12.43    13.26			14.43		15 26			16.43		...     ! 17.26 ; 18.43				19.26   ' 20.43   | 22.13		
Brestanica				5.20	5.51	7.30	8.47	9.30	11.30		12.47    13.30			14.47		15.30		!	16.47				17.30	18.47	19.30   ! 20.47  : 22.17		
Blanca				5.24	5.55	7.34	8.51	9.34	11.34		12.51 | 13.34			14.51		15.34			16.51				17.34 |	18.51	19.34  ; 20.51     22.21		
SEVNICA			4.35	5.33	6.04	7.43	9.00	9.43	11.43		13.00 I 13.43			15.00		15.43			17.00		17.13		17.43 i 19.00		19.43    21.00    22.30		
Breg			4.43	5.40	6.11	7.50	9.07	9.50	11.50		13.07    13.50			15.07		15.50			17.07		17.20		17.50 I 19.07		19.50  I 21.07    22.37		
Loka			4.47	5.43	6.14	7.53	9.10	9.53	11.53		13.10 I 13.53			15.10		15.53			17.10		17.23		17.53    19.10		19.53  121.10  122.40		
Radeče	.	v	4.50	5.47	6.18	7.57	9.14	9.57	11.57		13.14 | 13.57			15.14		15.57		I	17.14		17.27		17.57    19.14		19.57  ,21.14  122.44		
ZIDANI MOST	p		4.S4	5.50	6.21    8.00		9.17	10.00	12.00		13.17 | 14.00			15.17		16.00	16	.31	17.17		17 JO		18.00   19.17		20.00    21.17  122.47		
LJubljana	p    | 6.05 p   16.35*			6.55* 7.35	7.30* | 8.55*		'110.30*110.55*1 12.55* 14.30*1 14.55*1 1630*									16.55* 17		.25	18.30* 19.00*		19.10*' 20.22*				20.55*  22.30*     ...		
Maribor					8.00*|9.15*111.00*|11.15*! 13.15*1 15.00*1 15.15*' 17.00*											...     i    ...					18.00     19.15*  21.00*				21.15*     ......		
Smer: ZIDANI MC				IST-	-DO	BO	l/A																				
Ljubljana	0 0	...		4.50	I 5.20	* *	7.1 6.5(	)*    7.45       ...        9.10*  10.						0* 0*	11.10* 12.20* 13.10* 13.35						14.20*1   •¦¦    116.20*17.10* 13.50*i 14.50* 15.50*    ...    |				18.20*| 19.10* 20.50*		
Maribor		...		4.30* 2001	4.50			1*      ...	8.27      8.5				0*    9.E		10.5	0* 11.50* 12.50*  14.20*									17.40*118.50*1   ...		
	! 5131				I 5133		5135      103		.  911			513	9     5141     514			3  | 5145  ; 5147  I 4051					5149	5151	5153 | 5155		5157	5159  ! 5161	
	!   A				I	-	Z. F 8.05     8.42		B			i    A                1    C											A    l		A	I   A	
ZIDANI  MOST	0      4.36			5.58	;  6.48					8.55     10.05 j 11.29    12.05 ) 13.29 , 14.05    14.48											15.29	16.0S   17.29		18.05	19.29   20.05 122.05		
iljdeče	4      4.39			601	6.51		8.08   i    i			8.58     10.08 ! 11.32    12.08 I 13.32 I								14.08    14.51			15.32	16.08   17.32		18.08	19.32 120.08 122.08		
Loka	|       4.42			6.04	654		8.11    !			9.01     10.11  111.35    12.11  113.35 |								14.11  ! 14.55			15.35	16.11 '17.35		18.11	19.35 |20.11 |22.11		
Breg	!     i 4.45			C.07	6.57		8.14   I    |			9.05		10.14 | 11.38    12.14 I 13.38						14.14 i 14.59			15.38   16.14 |17.38			18.14	19.38   20.14   22.14		
SEVNICA	i 4.54			6.16	7.06		8.23   !    |			9.13		10.23 1 11.47   12.23    13.47 [						14.23 i 15.07			15.47   16.23   17.47			18.23	19.47   20.23		22.23
Blanca	| 5.01			6.23	7 13		8.30   '    !					10.30 i 11.54    12.30    13.54 !						14.30			15.54   16.30 '17.54			18.30	19.54 i 20.30		22.30
Brestanica	5.06			6.28	7.18		8.35   ;    !					10.35 I 11.59    12.35    13.59 i						14.35			15.59 ; 16.35   17.59			18.35	19.59 i 20.35		22.35
Krško	5.10			6.32	I 7.22		8.39   |    I					10.39 ! 12.03    12.39    14.03 I						14.39			16.03   16.39   18.03			18.39	20.03 ! 20.39		22.39
Libna	i 5.13			6.35	7.25		8.42   I    !           ...     j 10.42 ] 12.06								12.42 I 14.06 l 14.42						16.06   16.42 J     |			18.42	I     I     I		22.42
Brežice	i    ! 5.18			6.40	7.30		8.47   I    |            ...    | 10.47 | 12.11								12.47    14.11  j 14.47						16.11    16.47   18.11			18.47	20.11 ! 20.47		22.47
DOBOVA	P   1 5.23			6.46	7.36		8.53   ! 9.20        ...     '¦ 10.53 1 12.17								12.53 | 14.17 1 14.53						16.17   16.53   18.17			18.53	20.17   20.53		22.53
Zagreb Gl. kol.	P		6.05*		8.45	^	9.39*    9.45        ...       11.39*'    ...     ,13.39*   15.00* 15.50*     ...       17.00*|17.40*| 18.56*| 19.36*																		...    121.35*    ...		
Pomen znakov:
o = odhod, p = prihod A = ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih
Z = zeleni vlak - velja posebna cena
R = rezervacija sedežev je obvezna
B = zveza je samo iz Celja - razen ob sobotah, nedeljah in praznikih
OPOMBA: V tem voznem redu so vsi vlaki z redno vozno ceno na progi Zidani Most-Dobova in zeleni vlaki na progi Ljubljana-Zagrcb.
: zveze vlakov so s prestopanjem v Dobovi oziroma Zidanem Mostu     Ni pa ekspresnih, brzih in poslovnih vlakov.
Naš glas 6. 12 junij 1992
45
Izšlo je glasilo ribičev
TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO JE RI-
biški družini Brestanica-Krško predlagalo, da bi za nadaljnjih pet let podaljšali najemno pogodbo za ribnik v Resi. Člani ribiškega izbvršil-nega odbora so s predlogom načeloma soglašali, hoteli pa so vedeti, ali so za omenjeni ribnik urejeni zemljiškoknjižni zapisi ter ali so morda v prihodnjih desetih letih na tem kraju predvideni kaki posegi. To je le ena izmed informacij, objavljenih v glasilu Ribiške družine Brestanica-Krško, ki je pred kratkim izšlo in ki očitno nadaljuje pred časom prekinjeno tradicijo izhajanja Ribiške mreže. Glasilo bo izhajalo dvakrat letno, pred pričetkom ribolovne sezone in pred letnim posvetom, predvsem bo namenjeno posredovanju vseh potrebnih obvestil in sklepov vodstva. Zanj bo skrbel tajnik društva, Rafko Orožen, prejemali pa ga bodo vsi člani.
Izmed ostalih informacij smo izbrali še najnovejši objavljeni cenik, ki pravi, da boste za ribe, ulovljene v ribnikih Mačkovci, v prihodnje odšteli: 180 SLT za 1 kg krapa ali ribjega drobiža, 500 SLT za 1 kg soma in 200 SLT za 1 kg amurja. Najnovejšemu ceniku sledi še opozorilo, da so te cene zgolj začasne, kar pomeni, da se bodo gotovo (zaradi sedanjih tržnih razmer) morale večkrat spremeniti! Sicer pa so člani tega ribiškega društva uspeli ponovno navezati poslovne stike s podjetjem za prodajo sladkovodnih rib v Pakrački Poljani. Kljub oviram in spremembam, ki jih je prinesla vojna, so po konkurenčnih cenah (glede na ponudnike iz Slovenije!) uspeli nabaviti 3 tone krapov, težkih med 1,5 in 3 kilogrami. Vložili so jih v drugi ribnik. Lanska sezona je bila uspešna po zaslugi gostujočih hrvaških ribičev, ki pa imajo v sedanjih razmerah težave s prihodom na Mačkovce. Zato glasilo objavlja vabilo domačim članom, naj le pridejo okušat srečo. Krapi menda že lepo prijemajo na vsakovrstno vabo.
Zaradi izrabljenosti čolnov in novih davčnih predpisov za storitve v prihodnje ne bodo več dovolili prevažanja s čolnom po drugem ribniku. Bo pa društvo sklenilo novo najemno pogodbo s sedanjim najemnikom gostišča v tamkajšnjem Ribiškem domu, kjer bodo natančneje razmejili njegove in lastne obveznosti pri vzdrževanju. V načrtu imajo tudi ekološko, t. j. očiščevalno akcijo, v kateri bodo uredili ribnik in okolico. Poziv k prostovoljnemu delu bo objavljen v reviji Ribič.
Pa še to: 24. maja je bilo na Mačkovcih društveno tekmovanje v lovu rib s plovčkom in vsemi vabami razen kostnega črva in umetne ribje hrane.
Živžav v krškem vrtcu
V petek, 5. junija, je bil v krškem vrtcu ponovno Cicibanov dan. Uveljavila se je že navada, da starši in otroci po svojih vrtcih sicer organizirajo lastne zaključne izlete ali družabna srečanja, povrhu pa organizira še osrednji, krški vrtec zaključno prireditev, na katero povabi otroke in njihove starše iz vse občine ne glede na to, ali hodijo v vrtec ali ne.
To je le še ena priložnost, da se ljudje srečajo in spoznajo med seboj, zlasti pa, da se sicer prezaposleni starši poigrajo ali kako drugače ukvarjajo s svojimi otroki. Organizatorji so za udeležence pripravili šaljive igrice, risanje in nato razstavo narisanih slik, gradnjo mesta iz kartonske embalaže ali avtomobila iz lesenih odpadkov, lutkovno pravljico in možnost izdelave lutke, pesmice, lego kocke, palačinke, sladoled... Za zabavo so pripeljali celo dekliški oktet Korona. Le dežja ni nihče povabil, pa se je proti večeru vseeno usul.
Pa še pritožba: Organizatorji srečanja, vodstvo krškega vrtca, so skušali svojo prireditev spraviti v program prireditev ob občinskem prazniku. Končno gre za naše najmlajše državljane, bodoče voliice in delovno silo, ki nas bo vzdrževala! Tudi ti so sicer naši občani, a žal njihovo srečanje ni moglo priti v program prireditev ob občinskem prazniku!
Magnetni deček iz OS Koprivnica
NENADOMA SE JE TUDI PRI NAS NA
podeželju pojavil magnetolog Albert, ki opazuje zvezde, proizvaja robote... Zanj izve deček Netek, ki se čuti zelo osamljenega in želi, da ga Albert namagneti. Ko postane privlačen, nehote pritegne vse: pava, tatu, policaja, strah in celo učiteljico. Ne more pa pritegniti deklice Špele, v katero je zaljubljen. Dekle mu zaupa, da je najbolj privlačen zaljubljen človek. In na koncu se z Albertovo pomočjo vse srečno zaključi.
Ti junaki smo bili petošolci in šestošolci OŠ Koprivnica. Ker radi igramo, nam ni bilo žal časa za vaje, namesto da bi se podili za žogo. Scena je preprosta, saj smo jo izdelali sami. Zaradi prostorske stiske na šoli smo jo spravljali kar v zbornici, da se ne bi uničila. Za vaje nimamo primernega prostora, saj biva na "odru", ki je z zaveso ločen od večnamenskega prostora, mala šola ali 1. razred. Lahko si mislite, kako je, če vadiš, medtem ko za zaveso učenci telovadijo.
Največje plačilo za trud so bili naši nastopi v osnovnih šolah na Raki, Senovem in v Brestanici ter pred zdravstvenimi delavci. Za nagrado smo se po vsakem nastopu posladkali s sladoledom, čaka pa nas še kopanje v Atomskih Toplicah.
¦ Matej Omerzel 6. r. OŠ Koprivnica
46
Naš glas 6. 12 junij 1992
Zbor mladih planincev na Libni
Jr laninsko društvo Videm je 23. maja na Libni organiziralo zbor mladih planincev iz društev med Litijo in Brežicami. Udeležilo se ga je štirinajst društev, v orientacijskem tekmovanju pa je bilo celo devetnajst ekip. Organizatorji so bili najboljši (prvi) med pionirkami (20,40, na fotografiji), med pionirji so zmagali Sevničani (16,25 -rekord srečanja!), pri mladinkah so bile najboljše članice ekipe Brežice III (62,36), med mladinci pa Brežičani (71,22). Ti so letos na Libni zmagali že tretjič in zato osvojili v trajno last sicer prehodni pokal. Dolžina tekmovalne proge je bila seveda prilagojena starostnim skupinam. Vse zmagovalne ekipe so prejele tudi lične lončene pokale, tekmovanju pa so sledile športno-družabne igre, kakršne so med planinci običajne. Srečanje so popestrili člani Big banda Pihalnega orkestra Videm, plesna skupina iz Krškega in otroci iz vrtca v Dolenji vasi.
In še vabilo: 20. junija, na kresno noč, bo na Libni, tako kot vsako leto, kresovanje. Organizatorji, člani PD Videni, obljubljajo, da ne bo žal nikomur, ki se bo takrat potrudil do lovskega doma pri Sv. Marjeti.
Tekmovanje mladih čebelarjev Posavja
V^ebelarji posavskih občin sicer vedo, da v brežiški občini nimajo nobenega čebelarskega krožka, a so vseeno svoje sobotno srečanje (6. junija) na Senovem imenovali posavsko. Udeležilo se ga je devet ekip iz krških in sevniških osnovnih šol.
Na prvi težavnostni stopnji (nižji) so zmagali tekmovalci OŠ Sevnica, drugi so bili boštanjski, tretji pa krški osnovnošolci. Pri višji (drugi) težavnostni stopnji so se najbolje odrezali člani čebelarskega krožka OŠ Leskovec, drugi so bili zopet Boštanjčani in tretji Krčani. Nagrade za obe prvouvrščeni moštvi je prispeval ljubljanski Medex. Ekipi sta dobili vsaka po en panj AŽ (desetsatnik), vsak tekmovalec pa čebelarski klobuk. Drugouvrščenima ekipama je Ljubljanska banka namenila nagradi v višini 5.000 SLT, vsakemu izmed tekmovalcev v njih pa je Čebelarska zveza Krško podarila knjigo o čebelarjenju. Tretjeuvrščenima moštvoma je Čebelarsko društvo Sevnica podarilo po 50-kilogramsko vrečo sladkorja, tudi ti tekmovalci pa so od krških čebelarjev dobili čebelarske učbenike. Dva najmlajša tekmovalca sta prejela panja AŽ (sedemsatarja), osebno darilo direktorja Medexa, dipl. oec. Aleša Mižigoja. Tekmovanje je bilo pri čebelnjaku senovsko-brestaniškega društva in njihovi člani so pripravili pogostitev za vse udeležence, sicer pa so imeli organizatorji (ČZ Krško) v gosteh ribniške čebelarje, ki tudi načrtujejo podobno tekmovanje in so prišli na oglede.
Sobotno srečanje so čebelarji krške občine izkoristili tudi za to, da so svojim najzaslužnejšim članom podelili priznanja II. stopnje Antona Janše. Prejeli so jih: Ivan Grabner (Raka), Ivan Avguštin (Golek), Ivan Gabrič (Žejno pri Krškem), Franc Cepin (Sedem pri Senovem) in Jože Zakšek (Brestanica).
Planinsko društvo Bohor objavlja
RAZPIS
za XIX. mladinski planinski tabor ZADNJICA '92
Planinsko društvo Bohor Senovo pripravlja mladinski planinski tabor, ki bo letos v dolini Zadnjici. Prva izmena bo med 11. in 18. julijem, druga pa med 18. in 25. julijem. Obe izmeni torej trajata od sobote do sobote. V taboru bo prostora za 45 mladih udeležencev na izmeno in če katera izmed izmen ne bo popolnjena, se bodo posamezniki lahko udeležili obeh.
Prispevek (cena) za tabornino je trenutno 5.150 SLT za eno izmeno (protivrednost 100 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije), razliko do polne cene pa bo pokril organizator. Znesek bo možno plačati v dveh obrokih v protivrednosti po 50 DEM. Tabornino nakažite s splošno položnico najkasneje do 5. julija. Položnico bodo kandidati dobili, skupaj z razpisom, v planinski sobi na Senovem. Številka računa PD Bohor Senovo pri Ljubljanski banki je: 51600-620-16-05-1980114-4809/59. Organizator je dodal tudi opozorilo, naj udeleženci nakažejo denar preko Ljubljanske banke, ker jim tako ne bo treba plačati provizije. Obe potrdili morajo tudi obvezno prinesti s seboj v tabor!
Predvidoma se bodo udeleženci tabora udeležili pohodov na Kriške pode. Razor, Luknjo, Dolič, Triglav, Prehodavce, Kanjavec in v Zgornjo Trento. Seveda ne bodo opravili vseh naštetih tur, ampak le tiste, ki bodo ustrezale sposobnostim udeležencev in jih bodo omogočale vremenske razmere. Pogoj za udeležbo na taboru je, da so udeleženci zdravi, stari najmanj 10 let, da se že med letom udeležujejo planinskih izletov in tur, da so člani planinskega društva. Prevoz do tabora in nazaj bo zagotovljen z avtobusom, kot prostovoljne prispevke pa lahko udeleženci prinesejo prehrambene artikle. Zbirali jih bodo tik pred odhodom, zato bi jih darovalci morali prinesti ustrezno zapakirane!
Med obvezno opremo vsekakor sodijo ustrezni planinski čevlji, obleka, ki jo organizator (za neizkušene) podrobno našteva v razpisu, ter potrjeni planinska in zdravstvena izkaznica, potrdilo zdravnika in potrdilo o plačani tabornini.
Kandidati se lahko prijavljajo v ponedeljek, 15. junija 1992 med 19. in 20. uro v planinski sobi PD Bohor na Senovem - do zapolnitve zmogljivosti!
¦ Planinsko društvo Bohor
Klub vodnikov in mentoijev
Titova 99, Senovo
Naš glas 6, 12 junij 1992
47
Aktivnosti
Alpinističnega odseka PD Bohor
jKezultat razvoja alpinistične dejavnosti in športnega plezanja v Posavju je novoustanovljeni Alpinistični odsek Bohor pri Planinskem društvu Bohor Senovo, ki je svoje načrte za prihodnost zastavil zelo ambiciozno. Poleg urejanja že uveljavljenega plezalnega vrtca v Ar-meškem bodo ob pomoči občine Krško. OS Brestanica in PD Bohor postavili umetno plezalno steno v dvorani brestaniške telovadnice. Izmed že opravljenih aktivnosti v letu 1992 lahko omenimo dvodnevno demonstracijo športnega plezanja na steni v Armeškem, ki naj bi približala ta atraktivni šport širši javnosti, in začetek tečaja športnega plezanja, ki se ga udeležuje 11 tečajnikov.
Opravili smo tudi več uspešnih turnih smuk z Mojstrovke, Višavnika in Lanževice. Gorazd Pozvek je presmučal Jalovčev ozebnik. V zimskih razmerah smo preplezali Uroševo grapo (Arno Koštomaj in Sandi Vegelj) in Župančičevo grapo v Mali Mojstrovki (Danica in Gorazd Pozvek ter Bojan Kurinčič).
Vrsto vzponov smo opravili tudi v kopnih smereh: v Rote Wandu (Avstrija), kjer je Arno Koštomaj v navezi s Sandijem Vegljem in Metodom Kovačičem preplezal smeri Biovandal (5+) in Washrumpel (6—), naveza Bojan Kurinčič, Gorazd Pozvek in Sandra Voglar pa smer Weg der Schoenen Manner (6—). V Ospu in Glinščici so različne naveze ponovile več smeri, kot so Goba, Stara, Hardrain, Prečenje in Pero ter Comici, Kaminsko in Raz. V Arcu (Italija) pa so na štiridnevnem plezalnem taboru med drugim preplezali smeri White Crack (ocena 6b+/V+), in sicer je to dosegla naveza A. Koštomaj-
Speedway -
za zlati znak občine
Krško
Seveda so razlike med turami in turami. Tale planinski pozdrav smo dobili od članov PD Bohor, ki so sicer doma v KS Gora. Niso plezalci, niso ta najbolj strupeni planinci, so pa radi v gorah, radi se družijo in uživajo v naravi tudi kar tako, za zdravega duha v zdravem telesu. Devetega maja so šli na Golico gledat narcise, presenetila jih je nevihta in po nevihti seje pač treba zavarovati proti prehladu. (Foto: M. Arnšek)
Andrej Sotelšek. Renato Rossi, z oceno težavnosti 6b/6a, sta preplezali navezi Pozvek-Voglar in Kurinčič-Vegelj.
Veliko vzponov smo opravili tudi v športnih smereh, kjer so dosegli vzpodbudne rezultate mladi plezalci Andrej Sotelšek, Marko Zalokar in Sandra Vegelj, ki so zmogli več smeri zgornje, sedme stopnje. Lep uspeh je dosegel tudi B. Kurinčič, ki je zmogel smeri Obsedenost z oceno 8+/9 in Nagajivka z oceno 8.
¦ Pripravil: B. Kurini-k-
Vsako leto je na nedeljo, kije čim bližja občinskemu prazniku, na krškem stadionu Matije Gubca speedwayska prireditev. Tudi letos je bila, natanko 7. junija, in precej obiskovalcev sije ogledalo devetnajst voženj, nastop mažoretk iz Ljubljane, Pihalnega orkestra Videm in jadralne padalce Aerokluba iz Lesc. Zlati znak občine Krško je osvojil domačin na delu v ljubljanskem klubu, Krešo Omerzel (z brki), dolgin na njegovi desni je Roland Kolros, ki je osvojil memorialni pokal Franca Babica. ISa sliki levo je Ceh Gašper Forač, drugouvrščeni, in skrajno desno stoji Gregor Pintar, tretji v točkovanju za znak mesta Krško, Odličjaje izročil predsednik SO Krško, Vojko Omerzu. (Foto: Lipa Sevnica)
48
Naš glas 6. 12 junij 1992
"Kriterij mesta Krško"
JVolesarsko društvo Savaprojekt Krško je 6. junija '92 organiziralo tradicionalno kolesarsko dirko, že peto po vrsti, pod naslovom Kriterij mesta Krško. Start in cilj dirke je bil pred poslopjem SO Krško na CKŽ, proga pa je potekala po tej ulici mimo Srednje šole, po Bohoričevi ulici do zgradbe policije, nato po delu Dalmatinove ulice in ponovno po CKŽ.
Dirke se je udeležilo 70 kolesarjev iz šestih slovenskih klubov (Rog, Krka, Sloga Idrija, Tropovci, Črnomelj, Savaprojekt). Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah (pionirji A, pionirji B, ml. mladinci, st. mladinci in rekreativci). Uvrstitve na prva tri mesta po kategorijah so naslednjer
- pionirji A: Macele, Ribič, Aš (vsi Krka);
- pionirji B: Gomišček, Koprivnik (oba Krka), Kocet (Tropovci);
- mlajši mladinci: Gašperin, Derganc (oba Krka), Četrtič (Savaprojekt);
- starejši mladinci: Gnezda, Felc (Oba Sloga Idrija), Derjanc (Krka);
- rekreativci: Kajba, Podbršček, Čučnik (vsi Krško).
Prireditev je bila organizirana v okviru praznovanja praznika občine Krško, zato je bila SO Krško tudi pokrovitelj dirke. Kolesar, ki je progo prevozil s povprečno najboljšim časom, je zato od pokrovitelja
- predstavljal ga je predsednik SO Krško - prejel tudi posebno nagrado: kristalni valj s stilizirano podobo kolesarja.
¦ Za KD Savaprojekt: Anton Pleterski
Nagrado pokrovitelja je osvojil rekorder dirke, mlajši mladinec iz Kolesarskega kluba Krka, Robert Gašperin. Izročil mu jo je predsednik SO Krško Vojko Omerzu.
Od Krčanov so se najbolje odrezali rekreativci: Stojan Kajba, Branko Podbršček in Dušan Čučnik.
Vsem občanom, našim zvestim bralcem in		
sodelavcem	čestitava  ob prazniku	občine
Krško.	-	
Želiva nam	veliko skupnih in še več	osebnih
uspehov!		
	Irena in Ivan iz	uredništva
Nova stranka v Krškem
Ustanovljena je Demokratska stranka Slovenije
Sinoči, ko je Naš glas že nastal, ni pa bil še stiskan, je akcijska skupina (Marija Kalčič-Mirtič, Milan Jazbec) v Krškem ustanovila občinski odbor Demokratske stranke Slovenije. Za predsednika je predviden dr. Stane V. Sunčič. Poleg ustanovnega zbora in tiskovne konference so demokrati v krškem kulturnem domu organizirali tudi javno tribuno. Na njej je bil kot gost napovedan predsednik stranke in notranji minister Igor Bavčar, ki je obljubili tudi odgovore na vprašnja.
- za praznik občine
Olajšava za starše in družinske proračune!
KOMISIJSKA    PRODAJA    RABLJENIH
učbenikov bo morda olajšala finančno breme "brezplačnega šolanja". Približuje se namreč konec pouka in z njim skrbi staršev zaradi nabave šolskih potrebščin za novo šolsko leto. Zato so se v knjigarni in papirnici Opus v Krškem, na Cesti krških žrtev 14, letos odločili, da pripravijo
KOMISIJSKO PRODAJO RABLJENIH UČBENIKOV
Vse rabljene učbenike, kijih ne boste več potrebovali, zato lahko vsak dan od 15. junija dalje prinašate v to knjigarno. Prodajo bodo začeli 25. junija, trajala pa bo do 31. julija.
V knjigarni Opus bodo seveda hkrati sprejemali tudi narčila za nove učbenike in na zalogi imajo tudi ostale šolske potrebščine. Podrobnejše informacije o vsem lahko zainteresirani dobijo v knjigarni, kjer imajo delovni čas med 9. in 18. uro, ob sobotah pa med 9. in 13.