SFSđiilStvo in opinraUtvo :
Maribor, Koro&ke ulice 5.
»STRAŽA“
izhaja * ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S ttredoUtvotn se more govoriti dan od 11.—12. ure dopoid.
Tolefon fit. 113.
Pol leta	......	6 !
četrt leta........3 1
Mesečno	......	11
Posamezne Številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih osna* nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 12.
Maribor, dne 29 januarja 1912.
Letnik IV.
Učiteljska politika.
Zadržanje slovenskega liberalnega učiteljstva ob sedanjem boju naših deželnih poslancev v Gradcu je treba venejar, le ad perpetuarti memorifam pribiti:
1.	Slovensko liberalno učiteljstvo je nastopilo proti delitvi deželnega šolskega 'sveta, Gotovo iz pomanjkanja narodnega mišljenja, kajti izgovor, da ne mara priti učiteljstvo pod „jklerikalno“ nadvlado, je jalov in drži 'le pri političnih bebcih, ki ne znajo pol ure. sv bodočnost misliti. Nikjer ni zapisano, da bo naša stranka imela vectoo večino v slovenski delegaciji, čeprav bi to bilo želeti v interesu slovenskega ljudstva. Življenje političnih strank je želo misnljivo, a načela ostanejo, delitev šolškega sveta je princip, ki ni liberalno ne klerikalno barvan, ampak je skozinskoz naroden.
2.	Slovensko liberalno učiteljstvo zahteva, da se obstrukcija, opusti brez ,vsakih koncesij. Naši poslanci naj se vrnejo v Gradec, samo da se zvišajo učiteljem plače. Zja izvrševalca te zajhteve je imenovalo učiteljstvo liberalno stranko, ki sedaj nedeljo za nedeljo kuje po več .ali manj ponesrječenih shodih resolucije proti obstrukciji.
Vrnitev naših poslancev v deželno zbornico brez koncesij bi bil seveda neodpustljiv pregrešek proti n,sorodnemu ponosu in narodni časti. Tega naše učiteljsivo, Žal, ne razume več. Se nižje se mora o-besiti to učiteljsko stališč©, ker izviral zgolj ego-istične/ga principa, iz neodoljive želje, da se jim za par krone povišajo plače. Za) pjar krono — z Bogom narodno načelo ! )To je naziranje učiteljstva, ki bi nam naj vzgojilo idealno, narodno Čutečo mladino.
3.	Naluk iz tega zadržanja je, da je slovensko liberalno učiteljstvo politično zelo slabo Šolano, ako misli', ida bo na ta način prisililo naše poslauce, da spremeni svojo taktiko. V zahv]alo, da katolišiko-na-rodna stranka tudi v tem boju vidi kot svoje najiju-tejše sovražnike — ne morda nemškutar stvo, ampaik liberalno učiteljstvo, pač nihče ne more zahtevati, da se naj naši poslanci ozirajo pri svoji taktiki na želje slovenskega učiteljstva. Na ta način si slovensko liberalno učiteljstvo ne bo nikogar naMonilo. Slabo znamenje za razumevanje političnega življenja je, ar ko učiteljstvo tega samo ne uvidi.
ase.
Napredujemo. Cepdav je naša organizacija že lepa in prepleta, celi zeleni Sp. Stajer, vendar nam ne Zadostuje. Izpopolnjujemo in širimo jo nedeljo za nedeljo. Včerajšnji dan smo storili zopet krepak korak naprej:	ustanovili smo eno novo izobraževalno
društvo, eno gospodarsko organizacijo in položili temelj za dva telovadna odseka Orel.
Slivnica pri Mariboru.
Srčna želja naših iantov se je izpolnila. Vjče-naj so dobili, kar so si žb dolgo časa želeli: orlovski tekmi’Ini odsek. Po večernicah se je zbralo lepo število mladeničev v sobi bralnega društva.
Poslanec Pišek je pozdravil zbrane in dal besedo uredniku Kemperle, ki je v dolgem govoru slikial pomen Orla ter označil lastnosti, ki naj krasijo slovenskega fanta. Govornikovim besedam je sledilo živahno pritrjevanje.
Zatem je povzel besedo načelnik mariborskih Orlov gospod Simonič, ki je tudi spregovoril fantom vspodbudme, naivduševrjlne bejsede.
Poslanec Pišek, župnik Hirti in mladenič P, Slangier so nato povedali mladeničem še marsikaj dobrega in koristnega. Besede so padle v poštena mladeniška srca in jih bodo vrli slivniški fantje gotovo ivpoštevaii ter se po njih ralvnali.
V odbor telovadnega Odseka Orel, ki se je ko-nečno ustanovil, so bili izvoljeni: predsednik gospod poslanec Pišek, njegov namestnik Častiti gospod župnik Hirti, načelnik Fr. Dobaj, njegov namestnik Jožef Bauman, tajnik Vekoslav, Kovač, namestnik Fr. Kolman, blagajnik Anton Lobnik, namesltnik J, Lobnik, odbornika Stefan Faleš in Anton Kolmani, namestnika Pavel Stangler in Fr. Ledinek.
Fantov je pristopilo k odseku takoj na zborovanju okrog 35. To je vselqafkor lepo število in je pro-cvit slivniškega Orla gotova stvar. Kličemo mn,: Na zdar !
Hajdin pri Ptuju.
Lepo prospevajoča posojilnica nas je navdušila za nadaljnjo zadružno delo, Ker simo blizu meste; občutimo zelo pomanjkanje delavskih moči. Posebno še mlatiče ipraV težko dobimo. Da odpomoremo pomanj-
JP ODLI^TEK « Preskrblj ena.
„Danes ne hodi nikamor ! Po hiši in okrog oglov; pospravi, da bo vse čeotno in v redu, pa) nekoliko preobleci se, no, popoldan namreč pridejo — snubači.“
iTako je govoril kmet Košir svoji hčeri Frajnici.
Toda dekletu se je na obrazu poznalo, da je ta očetova vest ni prav nič razivieselila. Nemo je šla iz sobe.
V kuhinji ji stopi njena mati npsproti.
sJoj, Franica, ali ti je oče že kaj povedal? — Snubače bomo imeli danes, to se pr pi, ti 'jih bodeš imela. Oj, pa tako bogate! Mihovčev Janez iz Kleč. se ženi pri tebi. Premisli vendar !“
„Mati'“, zavzdihne Franica z užaljenim glasom. „Kdaj bo že vendar enkrat te neumnosti konec?“
.„Oj, ti seme, ti, kako me pa vpraša! Neumnost! Poklekni raje, poklekni, in Boga zahvali, 'da. ti je pripeljal tako bogatega ženina! Mar meniš, Ha bo ženin iz samega zlata prišel po tebe?“
„Ne, ne, mati“, je ug!ovarjal,ai Franica, „potite se. Saj mi je vse eno, bogat ali reven, zlat ali srebrn, jaz ne 'vprašam za nobenega. Srečna bi itak z nobenim ne bila, to dobro vem. Cernu me potem vedno nadlegujete s snubači, ko vešte, das ne maram nobenega. Namenila sem se že 'davno, da ostanem — sama.“
„fOj, ti neumni otrok!“ je Vienila mati. „Kajne veš, d‘a ostane sama le tista, ki nikogar po njo ni? To pa je tudi največja sramota za dekleta, ako je že v letih, ženina pa odkoder ni. O, dekle moje, pazi, da te Bog ne kaznuje za tvojo prevzetnost! Seveda, sedaj ti je dobro, ko midva z očetom tako lepo skrbiva za-te. To. ki pomisli, da midva ne bodeva vedno živela, 'Stara sva oba, danes ali jutri lahko umreva, brat tvoj se oženi na dom, joj, kam se boš dejala!?
Ali boš služila tuji ženski pod domačo streho? Ne, stran boš morala!“ je tarnala mati.
„pa, mati, stran pojdem. Pa 'to me ne skrbi. Mislim namreč, dai ženska, ki je vajena dkozi vse svoje življenje delati in trpeti, prav lahko toliko zasluži, da se preživi.“
i„jNe rečem, ljuba Franica, da ni res, kar praviš. Za sproti bi že zaslužila, to vem, Ali pomisli le vendar, da ne boš vedno mlafda, p,a tudi mortila ne vedno zdrava. Kaj bo pa takrat? Relvica boš, öa se Bogu smili, In poleg tega ne boš imela* Človeka na svetu, da bi te tolažil, da bi ti pomagal in ti kratek čas delal. Poglej svojo sestro. Modrejša je bila od tebe. Res, da je bila takrat komaj 20 let stara, ko jo je vprašal. Pa ga je vzela brez pomisleka. Ne bo ji nikdar žal za to. Ne manjka ji ravno ne, otroci so zdravi, meni se pa tudi dobro ždi, ko vidim, da je preskrbljena.“
..'Mati, če je sestra preskrbljena, s tem še ni vse opravljeno. Kaj pa njenih sedem otrok? Froskrb-ljen še ni nobe'den. Koliko težkoč, koliko gmotnih sredstev ji bo še treba, preden bo zamogia vsakemu posebej zagotoviti vse, kar mu je potreba za njegovo življenje.“
Mati je pri teh hčerkinih besedah nekoliko o-supnila, a takoj nato nadaljevala:
„Franica, osem vas je bilo, pa ste lahko 'dorasli vsi. Vedi, če Bog ustvari ptiča, mu pošlje tudi čr-jviča, ida lakote ne pogine. Tudi sestrini otroci se bodo vsi preživeli.“
„;ToCa, mati, kdo vam bo delal, ko mene več ne bo? In pa bolni ste skoraj vedno, kdo vam bo stregel po dnevi 'in po noči?“
„Brez skrbi bodi, Franica. Deklo dobim, da, dobro deklo, ki bo vse opravila na mesto tebe.“
Franica je vedela, da se materi ne bo zmanjkalo besedi.
Molče je odšla v hlev, pogledat k živini.
Starka pa je zrla za njo. Bridko ji je postajalo pri rscu, kajti dobro je vedela, da hčerkine ‘lju-
kanju delavskih moči, smo sklenili, si nabjviti zadružnim potom razne stroje. Svojo namero smo včeraj izvršili s tem, da smo ustanovili strojno zadrugo. h kateri je takoj pristopilo 25 čla|6oiv.!
V	načelstvo so izvoljeni sledeči gospodje: Matevž Zupančič, načelnik; Janez Toman, njegov nam.;j Andrej Slambergsar, Martin Strucelj, 'Jože! Sagadin. V nadzorstvo so izvoljeni gospodje: Janjfez Hostnik, predsednik; Franc Jerenko, Janez Kampi, J. Ogrizek in Fran ZUipalnčič.
Zanimanje za zadrugo, koje delokrog obsega župnijo Hajdin, je zelo Veliko in bo Še mnogo udov pristopilo.
Pripravljalna dela je vodil in na ustanovnem zborovanju govoril ter dajal navodila gospod nadre-vizor. Vladimir Pušenjak iz 'Maribora,
Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
V	nedeljo, dne 28. januarja t. 1. je imelo Kat. izobraževalno društvo svoj občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Predsednik g. kaplan Saga] je s pozdravom otvoril zborovanje in podal poročilo društva, ki je prav lepo delovalo. Zlasti je opomniti, da se je v okrilju društva ustanovila mladeniška in dekliška zveza, ki vrlo napredujeta, Na predlog dež. poslanca g. župnika Ozmeca se je volil stari odbor soglasno. Lepe nagovore smo slišali iz ust mladeničev in mladenk, ki so bodrile svoje tovariše in tovarišice k poštenemu življenju. Nato je govoril, burne pozdravljen, poslar nec dr. V e r s t o v š e 1' o mladeniških organizacijah', zlasti o Orlih, Njegove vspodbujevalne besede so padle na rodovitna tla. Mladeniči so sklenili, pri prvi seji Mladeniške zveze ustanoviti telovadni odsek.
. Med govori so lepo pele Članice Dekliške zveze.
Razbor pri Zidanem Mostu.
Pri nas se je včeraj, dne 18, januarja ustanovilo Katoliško slovensko izobraževalno društvo. Visoko v hribih srno, pa vendar se je začelo naše ljudstvo zavedati in želi izobrazbe.
Zborovali smo pri vrlem našem pristašu g. Imperili. Prostorna soba je bila natlačeno polna, Otvoril je zborovanje Jožef Imperi, ki je poročal, da je c. kr, namestnija že potrdila društvena pravila.
Besedo d'obi nato odposlanec S. K, S. Z., Fr. Žebot iz Maribora, ki je govoril o važnosti in ciljih izobraževalnih društev. Nato je nastopila mladenka
bežni in požrtvovalnosti ne najde niti v najboljši 'dekli, ne najde nikjer vieč na svetu. Pa — omožila bi jo vendar rada.
* *
*
Se istega popoldneva se je prišel ženit h Koširju Mihovčev Janez s takozvanim „jženitbenim me-šetarjem“, sosedom Klemenom,
Oče in mati sta ju z veseljem sprejela, Gosjp'o-dar jima. je brž odkazal sedeže gori za mizo, mati pa je hitela pogrinjat mizo in nositi vina gori.
Ženin Janez je bil čeden človek, a zelo boječ. Govoril je zelo malo. Toliko bolj gostobeseden pa je bil Klemen. Hvalil je vino, kruh, rože na oknih, in spigli vse, karkoli je ugledal. Starima pa je to prijalo in kmalu so bili v najboljšem pomenku.
Ko je Frataiola pogledala po hlevu, kar čuje trkanje na okng in za tem. očetov; glas:
„Franica, pojdi notri!“
Njen že itak resni obraz je postal še bolj o-
tožen.
A šla je takoj v sobo.
„D, Franica, Bog te živi!“ je zaklical Klemen, ko je bila še med vrati, /„Pridi no, pridi, pa en kozarec! ga. hitro zvrni! Pa tu-le k mizi sedi, saj si domača.“
To rekši, jo porine za* mizo ter ji natoči kožar ree do vrha.
(„pij, Franica!“
Franica je prijela za kozarec ter komaj ustni omočila, Nato je sedla ter zrla večji del skozi okno, tja .v dalj alvo.
„Vidiš, Franica!“, je začel Klemen, „ta Janez tukaj je pošten človek. Ti si tudi poštena. No, pa kaj bi po ovinkih 'govoril, ko vem; 'dia ti je že znano, čemu sva prišla. Franica, poglej Janeza! To je fant, da, ni takih. Priden je, da malokdo tshko. Neumnosti še ni nobene naredil v vsem svojem življenju. Slabega ne ve lod njega nihče ničesar. Olitati mu ne more nikdo nič.“
(Konec prih.)
Pepca Senica iz Šmarja pri Sevnici, Id je v navdušenem govoru govorila o pomenu izobrazbe za mladino. Za tem se je izvolil odbor ter se je vpisalo lepo število članov. Upamo, da bo naše društvo dobro delovalo in se krepko razvijalo.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
„Grazer Tagbfatt“ z dne 28. t. m. piše sledeče:	Djunajska korespondenca .„{Austria“’ zatrjuje v
odločnemu tonu, da so imela pogjajanja radi' delamo-žnosti deželnega zbora ugoojen vspeh. Obstrukcija Slovencev je odstranjena. 'Poseg cesarskega namestnika v pogajanja je prinesel popolen sporazum. Krščanski socialci so pri tem z vspehom pomagali in jim gre glavna zasluga, 'da bo deželni zbor zopet de-lamožen. Podrobnosti sporazuma se še tajne, te toliko je gotovo, da bodo Slovenci ustavili obstrukcijo in da bo ofi torka naprej deželni zbor zopet normalno delal.
V	graških političnih krogih ni 'nič znanega o tem nepričakovanem obratu,“
Kakor izvemo iz zanesljivega vira, je ta vest „Austrie“ prenagljena in neresnična. Pogajanja se še vedno vrše.
Cesarski manevri.
Dunaj, 26. januarja. Letošnji cebarski manevri se vrše na Sedmograškem. Udeležila se jih bosta 7. in 12. armadni zbor. Povelj ništvo bo prevzel nadvojvoda Fran Ferdinand, kateremu bo prvič dodeljen šef generalnega štaba general Šemua.
Aekrenthal.
Zgodilo se je, kakor smo že opetovano poročali, da je odstop ministra zunanjih zadev, grofa Aeh-renthala le še vprašanje kratkega Časa. Kakor se je poročalo merodajnim osebam delegacije, je grof Aeh-renthal že podal demisijo, gre iste le zato, če bo ista sprejeta,
Posle zunanjega ministrstva vodi sedaj prvi sekcijski Šef v zunanjem ministrstvu, baron Müder,
Današnja JMontagszeitung“ |>a poroča, da so te vesti prezgodnje; grof Aehrenthal še ne gre.
Oržavni zbor.
Predsednik državnega zbora, dr. »Sylvester, je došel dne 27. t. m. iz Solnograda na Dunjaj. Kopfe-riral je z grofom Stiirgkhom glede sestanka držafvne zbornice.
Po dosedanjih dispozicijah se vrši prva seja državnega zbora dne 27. svečana. Prjvo točko dnevnega reda tvori poročilo dragonjskega odseka. Druga točka bo prvo Čitanje brambne predloge.
Kranjski deželni zbor.
V	seji dne 26. t. m. so. se vložili, oziroma razpravljali razni važni predlogi, med drugimi še tudi predlog dr. Kreka, da se že jeseni tekočega leta v zvezi z obstoječo slovensko, trgovsko šolo v Ljubljar ni ustanovi gospodarska Šola po vzgledu visokih kmečkih šol na Danskem.
Nadalje je deželni odbornik dr, Lampe stajvil in tuoi utemeljeval nujni predlog,, da se naj v Ljubljani ustanovi osrednja deželna klavnica) in mesnica. Nujnost predloga je bila sprejeta z vsemi glasovi in predlog se je izročil finančnemu odseku,
'Sledila so še različni poročila deželnega odbora in nadalje tudi razna poročila finančnega odseka.
Nato odredi deželni glavar tajno sejo, v kateri so se rešile nekatere osebne zadeve.
Prihodnja seja se vrši prihodnji 'četrtek predpoldne.
Tirolski deželni zbor.
Ker se je bilo bati burnih nastopov, je bila zadnja seja tirolskega deželnega zbora odpovedana. To je pa nemške svpbodomiselce spravilo popolnoma iz ravnotežja, češ, da je to kršenje opravilnega reda ter nameravajo v prihodnji seji vložiti protest. Govori se, da bo prihodnja torkovja seja dež. zbora zelo viharna.
Gališki deželni zbor.
Poljsko-rusinska pogajanja o volilni reformi imajo najboljši potek; baje pride v najkrajšem Času do popolnega sporazuma.
Hrvaški sabor razpuščen.
Niso se še pomirili duhovi izza zadnjih saborskih volitev, hrvaški sabor še ni imel niti prve seje in že je razpuščen in razpisane so nove volitve.
Kraljevi reskript pravi, da je sestava sabora taka, da od njega ni pričakovati uspešnega delovanja.
Razpust sabora je prišel popolnoma nepričakovano; osupnil je vse politične kroge, kajti razpust sa-l>ora pred prvim sestankom, pomeni, da se hoče priti iz hrvaške krize z uporabo najskrajnejših sredstev. Razpust je ukrenila vlada bržčas radi tega, ker bi v saboru prišlo sigurno do burnih' verifikacijskih debat in bi bili razveljavljeni večinoma vsi vladni mandati.
Zapihala je sedaj najostrejša sapa. Stefana Radiča so zaprli, še predno je bil sabor razpuščen. To je značilno, ker je ta poslanec pri kmečkem ljudstvu priljubljen in bi znalo dati to povod, da nastanejo nemiri. Baš to priliko bi pa znala porabiti vla-da, da bo uvedla nad zatiranim hrvaškim narodom izvanredne odredbe..
Dalmatinski deželni zbor.
Dne 26. t. m. je imel dalmatinski deželni zòor svojo drugo sejo, v kateri je začela stranka prava z obstrukcijo. Vložila je nad 80 nujnih predlogov, preko katerih je pai nyamerayal predsednik dr. Ivčevič
preiti na dnevni red. Stranka prava je nato pričela obstrukcijo z ropotom in hruščem. Seja je bila predčasno zaključena».
Govori se, da bode novoimenovani namestnik grof Attems stopil oficijelno y stik z obema strankama, da pride do delamožnosti dpjhiiaiinskega deželnega zbora.
Protimažarska demonstracija na Dunajn.
Bivši ogrski naučni minister grof Apponyl je javil »na Dunaju predavanje pod naslovom „Spomini iz mojega parlamentaričnega delovanja.“
K predavanju je prišla velika) množic'a občin-stvja, med njimi pa tudi večje število ogrskih Rumu-nov in Srbov ter tudi precejšnje število nemških na-cionalcev, <ki so ogorčeni protestirali proti predavatelju grofu Apponyju, ki je s svojo zagrizeno vele-mažarsko politiko kot bivši naučni minister z najna-silnejšimi sredstvi zatiral nemažarske narode na 0-grskem. Hrup je bil tako velik, da predavatelj ni mogel začeti govoriti. Z fasti je bilo slišati splošno ogorčene klice:	„Krvnik — dol ž njim — mažarski
tiran ! “
Policijski komisar, ki j© bil navzoč pri predavanju, je zapretil, da bo razgnal poslušalce, na kar je opozicija nekoliko popustila in je grof Apponyiza-mogel pričeti s svojim predavanjem. Tjoda opozicija si je izmislila jalko originelen način motitve predavanja: začela je peti — cesarsko himno. Ker je grof Apponyi vzlic temu hotel nadaljevati svoje predavanje in so njegovi pristaši protestirali proti petju cestarske himne, jih je opozoril policijski komisar, da naj mirujejo in ne motijo petja, ker bi sicer zakrivili razžaljen je veličanstva.
Še-le ;po dolgem času nato je mogel grof Apponyi nadaljevati predavanje, pri Čemer so ga pa vedno še motili z medklici. 'Med tem pa je policija, da zabrani demonstracije n.a ulici, zasedla ulice in »tako onemogočila demonstracije.
Poslancu Prašeku ne zmanjka humorja.
Društvo agrarnih »akademikov je odreklo bivšemu ministru poslancu Prašeku, ki je bil izključen iz češke agrarne stranke, častno članstvo v svojem društvu in mu je tudi vrnilo prispevek, ki ga je poslal za akademiški agrarski ples.
Poslanec Prašek se je maščevali na imeniten način: podaril je večjo svoto zavodu za neumne in zanemarjene otroke.
Srbija.
Povodom nasprotstev, ki so se pojavila v srbskem častniškem zboru, so nekateri srbski listi mnenja, da je teh n,a(sprotstev krivo društvo „Urne roke“ med častniki.
„Tribuna" pravi, da je to društvo izreklo smrtno obsodbo nad staroradikalnimi voditelji PašiČem, Protičem in StojianovtiČem.
Baje je nastal med prestolonaslednikom in vojnim ministrom zaradi premeščen j a (več častnikov nek spor. Vojni minister je svoj odlok baje preklical, zdi se pa, da spor ni definitivno poravnan.
„Stampa“ je mnenja, da je mogoče ta spor poravnati samo z odstopom vojnega ministra ali armadnega nadzornika, ki je prestolojnasleptnik; sam.
Nemčija.
Sedanji nemški državni zbor baßp malo drugačno sestavo, kakor poprejšnji. Centrum se je precej dobro držal in z malimi izjemami Ohranil prvotno stanje, konservativci so nekaj oslabljeni, nacionalni liberalci in napredna stranka biležijo pa največ izgub. Pri glavni valitvi so si priborili največ mandiajtov centrum, konservativci, Poljaki in socialni demokratje. To pač kaže, katere stranke imajo v ljudstvu močno zaslombo. Di*uge stranke žive tako-rekoč le od ožjih volitev, k.tkor na primer nacionalni liberalci in naprednjaki. Ravno zaradi politične nestrpnosti in političnega sovraštva med zmernimi strankami in med svobodomiselstvom so dosegli so-
cialni demokratje vspehe. Sklepni izid:	pri ožjih volitvah tako velik©			
Stnanka:	Glavna vol.	ožja vol.	skupaj 1912 1907	
Centrum	81	12	98	108
Elza&ani	K	.—	6	4
Konservativci	27	16	43	67
Državna stranka	5	9	14	24
Gospod, stranka	2	8	10	22
Ref. stranka	—	3	3	—
Zveza poljedelcev	1		1	
Bav. kmečka zveza	1	2	3	—
Nacionalni liberalci	4	41	45	56
Napredna ljud. stranka —		41	41	50
Velfovci	—	n	w	1
Divjaki	1	i	2	6
Bavarski liberalci	—	i	1	—
Socialni demokratje	64	46	110	43
Poljaki	14	4	18	20
Lot arin go vci	1	1	2	—
Danci	1 Cmagora.	—	l!	
Po poročilu poluradnega glasila Črnogorske vlade „Cetinjskega Vjestnika“ je prišla črnogorska klada na sled obsežni republikanski zaroti. Uvedla se je stroga; preiskava, M je dognala, da so povzročitelji, oziroma ustanovitelji te sjtranke v 'Belgradu bivajoči, iz Crnogore izgnani Srbi. Ciani te nove revolucionarne stranke so tudi nekateri Crnogorci, ki pa ne bivajo na srbskih tleh, ampak večinoma jV Parizu in v Ameriki.
Govori se, da so ti nabrali ©n milijon frankov, da preženejo črnogorsko krgljevo dinastijo. Tja nova revolucionarna stranka'hoče najpoprej vzbuditi nevoljo med vojaštvom, da zatem lahko proklamira republiko.
Pristaši nove republikanske stranke v sandžaku novo-pazarskemiu imajo baje nalogo, da v slučaju izbruha revolucije takoj vderejo v Crnogoro.
Črnogorski vojni minister je ukrenil obširne varnostne odredbe-
Odpravljeni prazniki.
Z okrožnico z dne 23. t. m. razglaša goriški knezo-nadškofijski ordinarijat, da stopi znani odlok papeža Pija X. „Supremi disciplinae“ z dne 11. julija 1011 tudi v goriški škofiji odslej dalje v veljavo. V smislu tega odloka bodo torej v goriški škofiji odpravljeni sledeči prazniki :
1.	Svečnica ali Darovanje Gospodovo, dne 2. febra-
arija.
2.	Oznanenje Marije Device, dne 25. marea.
3.	Rojstvo Marije Device, dne 8. septembra.
Potem drugi praznični dan pri treh velikih praznikih v letu, namreč :
4.	Velikonočni pondeljek.
5.	Binkoštni pondeljek.
6.	Sv. Štefan o božiču.
7.	Sv. Jožef se ne bo več praznoval dne 19. marca ampak v nedeljo po 19. marcu. Dan 19. marca torej odslej ne bo več prazničen dan.
Drugi prazniki, ki padajo na dneve, ki niso nedelje, ostanejo : ostanejo torej prazniki :
1.	Novo leto
2.	Sv. Trije kralji dne 6. januarja.
3.	Vnebohod.
4.	Sv. Peter in Pavel, dne 29. junija.
5.	Vnebovzetje Marije Device, dne 15. avgnsta.
6.	God vseh svetnikov, dne 1. novembra.
7.	Brezmadežno Spočetje, dne 8. decembra.
8.	Božič, dne 25. decembra.
9.	Praznik sv. Rešnjega Telesa.
Na prošnjo avstrijskih škofov jie namreč sveti oče dovolil, 'da se praznik sv. Rešnjega ttjelesa pri nas v Avstriji ravno tedaj obhaja., kakor je bila c?o-slej najvada, torej četrtek po nedelji sv, Trojice.
Razlogi, ki so ga k temu privedli, so med dragimi tudi sledeči:	\
1.	Zelo razvit promet in zelo razvita trgovina, ki trpi radi prevelikega števila prazničnih dnevov škodo in zamudo.
2.	Način pridobivanja za življenje potrebnih sredstev; ta 'sredstva se v (sedanjih čtisrh morajo posebno v delavskem poklicu pridobivati le potom dela.
■ 3. Vedno bolj rasfoifo draginja vseh reči, ki so za življenje potrebne.
4.	Onečaščenje praznikov, posebno Če jih je več zaporedoma, ki je je opažati ne samo v mestih, ampa/k tudi po vaseh na deželi; ljudje ne hodijo k službi božji ob takih dnevih, ampak gredo igrat, popivat, delajo izlete itd.
5.	Prošnje mnogih škofov, da bi se število zapovedanih praznikov zmanjšalo 1
Na praznike, ki so odslej tudi pri nas odpravljeni, in ki torej ne bodo v©č zapovedani praaniki, lahko odslej da|lje vsakdo opravlja, vsako delo brez najmanjšega greha. Ce ne gre y cerkev, radi tega še nič ne greši.
Ponesrečeni liberalni shodi«
Ponesrečeni liberalni shodi. Smolla, ki so jo imeli liberalci s shodü dne 21. t. m., jim ne da miru. Mesto, da; bi molčali in lepo tiho prenesli blamažo, ki so jo doživeli, silijo še vedno na 'dan s svojimi modrostmi. Edina sreča za nas, ki moramo te modrosti poslušati, je, da smo v pustu, kajti modrosti, ki jih producirajo sedaj liberalci', so prave pustne; modrosti, prebavljive samo v sedanjem maloresnem Času. Prosim, berite naslednji popravek in recite, čef ni res: „,i. Ni res, da „je sedel Spindlier pri mizi z našimi možmi pohleven kot jagnje“, ampak res je, da nisem bil pohleven kpt jagnje; 2. ni res, d!a „je župniku vse pritrdil“, ampajk res je, da tega nisem storil; 3. ni res, da „je govoril za zvišanje 'doklade na pivo“, ampak res je, da sem zagovarjal ravno nasprotno stališče; 4. ni tres, da je „priavil, da hočejo učitelji večje plače, a pristavil, da tega ne bodo dosegli'“, ampak res je, da kaj takega nisem pristavil; 5. ni res, da je ,„drzno imenoval n,a{Še poslance lažnjivce“, ampak res je, da tega nisem storil; 13. ni res, Jasena rekel: „Saj itak vidim, daj ste vi vsi pristaši Kmečke zveze, zato imam pravico zaključiti .shod brez resolucije“, ampak res je, da tega nikoli nisem rekel. Celje, 25. jan.. 1912. Vekoslav Špindler, urednik.* — Tako, sedaj je domovina rešena. Sedaj vemo vsi, da gospod Špindler noče biti pohleven kot jagnje. Zanimivo bi bilo vetìeti in je vprašanje kot nalašč za pust, če gospod Špindler negira pohlevnost sploh. V zgorajšnjem popravku samo zatrjuje, da ni pohleven kot jagnje, pohlevnosti same ' si še ne odreka. Je to prav lepo, ker pohlevnost je Vsekakor lepa če-* oänost. (Mogoče bi bili bolje zadeli jin bi ne bili trčili ob Špindlerjev popravkarski ocfpor, Če bi bili zapisali, da je bil gospod Špindler pohleven kakor božji volek.
Raznoterosti.
Ce. duhovščini uljudno naznanjamo, da se bo v osmih ali desetih dneh že dobil v tiskarni sv, Cirila novi psalterij. (Ko pride, bomo razglasili v ■nStraži“ ali v „Slov. Gospodarju“.) Format 16 (širo-kost in visokost tiska na strani je 13 krat 76) bi stal broš. 3 K; v platno vezan in zlata obr. 3 K 50 vin.; v usnje vezan in zlata obreza 5 K. Format 48 (velik 10b krat 6) bo stal broš. 2 K 50 vin., v platno vezan z zlato obrezo 3 K in v usnje vezan z zlato obr. 4 K. Pričakujemo, da se bode čč. duhovščina z veseljem poslužila te prilike in si naročila nov psater pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Svečnica ne bo več zapovedan praznik. ^Primorski List“ poroča, da je glede svečnice na Goriškem tako-le urejeno : V cerkvi se bo sider ta dan |vr-šilo vse kakor druga leta, a ljudstvo ne bo več dolžno po cerkveni zapovedi praznovati tega dneva. /Tako je odločila sv. stolica, Ta odlok jie dobil prečastiti knezonadškofijsfki ordinarijat dne 23. t. m. Ker je letos svečnica na petek, zgubi olajšanje glede vzdrž-ka svojo veljavo, ker ni več zapovedan praznik.
Dunaj. Dne 14. januarja t. 1. je imelo slovensko katoliško izobraževalno društvo „Straža*“ na Dunaju občni zbor, na katerem je bil sledeči odbor izvoljen:	predsednik gospod (Ivan Kvas, podpredsed-
nik gospod Franc Vrhovnik, tajnik gospod Ijv* Prijatelj, namestnik gospod Ivan Dražen, knjižničar gospod Anton Resman, blagajnik gospod Josip Kralj, namestnik gospod Feliksi Kodela, revizorja gospod Matija Borovnica in gospod Martin Marinč. —, Dne 21. januarja je priredilo društvo jplesni veinček, ki se je prav dobro obnesel, i— Na svečnico dne 2, svečana pa priredi '„/Straža“ zabavni večer s (petjem in igro („Domen“ v Češkem Narodnem domu, XV,, !Tur-n ergesse 9.
Za Kmečko zvezo je nabrala vrla naša somiš-Ijenica Julijana (Gril, po domače Hekerlca, na (Gradišču pri Lučan'alb med tamošnimi (slomiš! j eniki 5 K. Darovali so: Jurij Gril 2 K, J, Finster 1 K, Martin Gril 1 K in Janez Gril 1 K. Požrtvovalni obmejni rodoljubkinji iskrena hvala! — Vrli somišljeniki, posnemajte !
Taki so. Čeprav zahteva težfajk boj naših poslancev v Gradcu kot sploh vsak boj 'nekaj žrtev, je slovensko ljudstvo vendar za obstrukcijo. Sramotno hlapčevati in pobirati odpadle drobtinice noče več, in zato radevolje doprinaša /potrebne žrtve. LjudstVp ve, da se napram Nemcem da kjaj doseči samo z najod-ločnejšim bojem, zato se ne ozira na neprijetnosti1, ki so v zvezi z obstrukcijo. Ono /ve, da velja boj velikim zahtevam, rad tega prezira malenkosti. Drugače pa liberalna banda. ITi ljudje so tako zgubili ksak čut za čast in ponos, da so pripravljeni ‘ brez vsakih pridobitev — sjamo ha zvišanje učiteljskih plač upajo — kloniti tilnik pod nemški jajrem. Samo sebičnost jih je, zato se boje vsake (požrtvovalnosti in se ponujajo Nemcem kot vlačuga za vsako ceno.
Dr. Kukovec in rimsko vprašanje. , Že lansko spomlad, ko je kandidiral dr. Kukovec za. državni zbor v okraju Brežice-Laško, je reševal na svojih shodih rimsko vprašanje, in sedaj se je zopet spravil na ta problem 'ter ga rešil z virtuozno lahkoto in temeljitostjo, kakor Aleksander Veliki gordijski vozel: dr, Šušteršič, dr. Korošec, dr. Benkovič hočejo vojsko z Italijo, da obnovijo papeževo državo, ki sp jo 1. 1860. in 1870. vzeli Piemontezi. Ne vemo, kaj je bolj olbčudovhnja vredno, ali drznost dr, Kukovca, ki si upa krošnjariti s takimi bajkami, ali pa potrpežljivost dr. Kukovčevih „zavednih“ liberalnih zborovalcev, ki mirno verujejo take politične neumnosti. Menda so „zavedni“ liberalni zborovalci in nevedni dr. Kukovec drug drugega vredni,
■v
Štajersko.
Maribor. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v. Mariboru opozarja slavno občinstvo na svoj veliki zabavni večer, ki se vrši v .Četrtek, dne 1. svečana ob 8. uri zvečer v vseh dvoranah Narodnega Doma. To je edina večja prireditev v predpustu in je zato želeti prav dobrega obiska, Odbor se bo potrudil, nuditi vsem udeležencem mnogo zabave ter se nihče ne bo dolgočasil, V slučaju, da bi se bilo koga prezrlo, naj se obrne radi vabila na trgovino V. Weixl, Gosposka ulica.
Leskovec pri Ptuju. Izobraževalno društvo v Leskovcu pri Ptuju ima v nedeljo dne 4. 'februarja 1912, takoj po ranem svetem (opravilu svoj redni občni zbor. Ob tej priliki bo ob enem poučen shod. Predaval bo gospod Vlado Pušelnjaikj iz Maribora. — Vsi prijatelji izobraževalnega društva, pridite v o-bilnem številu v kaplanijo nfei ta shod. — DruŠitveni odbor.
Celje. Včeraj se je vršilo posvetovanje komiteja za razdelitev 160.000 K na posamezne okraje. Posvetovanja sta se udeležila v imenu Slovenske kmečke zveze gospoda poslanca dr. Korošec in Terglav.
Konjice. Gospod Martin Ogorevc, trgovjec v Konjicah, je odalal svojo nad 25 let obstoječo trgovino z mešanim blagom in poljskimi pridelki svojemu sinu gospodu Pavlu Ogorevcu.
Studenci pri Mariboru. V Studencih pri Mariboru je v soboto dne 27. t. m. po noči neki fantalin napadel tamošnjega nočnega čuvaja Andraža Klasi-ča, ki je ob enem tudi občinski sluga, s kamnom in ga po glavi jaiko ranil, da ga je inorala poslati občina v bolnišnico.
Dogoše pri Matriboru. Pri občinskih volitvah dne 25. t. m. so zmagali na celi črti slovenski kmečki kandidatje. Socialni demloktnatje so dobili V III, razredu samo 11 glasov.
Gornji Grad. Okrajni zastop Gornji Grad je pri dne 26, januarja, se vršeči volitvi pač odločno govoril. Izvoljeni so sledeči gg.: Načelnik Č. g. Jože! Dekor-te, dekan na Ljubnem; njegov namestnik dr, J&žei Goričar, župan v Mozirju, Odborniki so: Franc Er-menc, župan na Ljubnem; dr, Jože Goričar iz Mozirja; Anton Turnšek star., Nazarje; Gothard Ferme, Nova Štifta; Anton Turnšek ml., Rečica/; Franc Sarb, Gornji Grad. Novemu vodstvu iskreno čestitamo, ker nam daje upanje, da se naše razmere izboljšajo, da tudi nam vremena bodo se zjasnila.
Slov. Bistrica. Izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 4, svečana, v hotelu „Avstrija“ svoj občni zbor. , Kep pride predavat na to zborovanje tudi dobro znani zdravnik gospod dr, Schwab, vabimo vse naše prijatelje in, somišljenike, če hočejo slišati kaj poučnega in koristnega o raznih nalezljivih' boleznih, obenem se pa tudi prepričati o lepem napredku našega društva, naj pridejo številno,
Mozirje* Izobraževalno društvo v Mozirju priredi dne 18. svečana, ne 11., kakor je bilo zadnjič naznanjeno, veselico s slede4im sporedom:	1. Igra
„Eno uro doktor“, srečolov, petje in tamburanje. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup novih knjig, se predplačila hvaležno sprejemajo in vabi k obilnem o-bisku	odbor.
Celje. Sodar Karl Vaca je še bil lani na Bregu ter je imel tam slovenski napis. Od tam se je prestaci na Spodnjo Hudinjo. ITjukaj si je napravil sedaj na dveh straneh hiše v kateri izvršuje, svojo o-brt, nemški napis „Faasbinöerei“ in sicer tako velika da ga ne more nikdo spregledati. Kakor se sodi iz napisa,, Karl .Vaca k sebi kliče samo nemške stranke, za slovenske nima napisa. Menda mu niso bili Slovenci le za to dobri, da so mu pred nekjaterimi leti olajšali začetek njegove obrti v celjski okolici, Ako ni premislil, kaj dela, še je čas/,. (da popravi to napako.
Celje. Pokojni Josip Jezernik, po (domače Grenadir, je bil načelnik gostilničarske zadruge za celjsko okolico. Precej po njegovi smrti je prišel znani Wobner, po domače Erjavc, gostilničar na Spodnji Hudinji, k zadružnemu tajnik Percu ter je pobral /vse akte,'češ, da je on podnačelnik in da prevzame sedaj vodstvo. Mož je menda mislil, da bode postal še načelnik in bodo morali vsi slovenski gostilničarji celjske okolice biti njemu pokorni. Njegovo veselje pa ni dolgo trajalo. Dne 23. t. m. (vršilo sè je Že zborovanje gostilničarske zadruge, kji ga je sklical Wobner v svoji gostilni — razposlala so se najbrže na magistratu litografiranft :vabila, pri kateri je bilo treba izvoliti dva člana v odbor. Izvoljena sta bila Franc Plevčak in Franc Confidenti, posestnika in gostilničarja v celjski okolici ;> oba Slovenca, Sicer so se Wobner, Pečuh, Pristovšek in njih prijatelji na celji&jkem magistratu trudili, da bi Vsaj tukaj otobili celjsko okolico v svojo pest, a spodletelo jim je.
Negova. Kjer smrt svojo ižrttev zasledi, tam se bridkost in jok gllasi. To se je uresničilo tudi pri ob-ČespoštoviE$ni hiši Vogrina, župniji negovski. Kap je zadela mater in jo po 20urnih bridkih imukah pobrala ,iz sredine svojih sorodnikov. V 75 letih so si veliko izkusili na svojem majhnem posestvu s svojim možem in hčerko; podpirani od prijateljev so Izšolali sina Ivana, ki je v veselje starišev, sestre in prijateljev prvo sveto mašo v, sredini svojih rojakov obhajal letal 1899. Gez pet let za*5ene ranjko hud u-darec; 1. avgusta namreč zadene njihovega moža kap in čez osem dni umrjejo; to so bili zares grenki dnelvi za vttovo. Potlej so posestvo prepustili svoji edini hčeri, katera se je omožila s poštenim in delavnim mladeničem. Živeli so potlej zadovoljno, toda moči so jim jele pešati. Nenadoma pride neizprosnja — smrt. Pogreb je bil dne 11. t. m. V -spremstvu dveh domačih dušnih pastirjev je sin duhovnik spremljal svojo umrlo mater od njihovega doma do župne cerkve, kjer je opravil za rajno mater mrtvaške molitve in služil sveto mašo, Kako so rajna mati bili priljubljeni, se je pokapalo na dan pogreba, ker so ljudje prihiteli od vseh strani, da jih spremijo na zadnji poti in so tudi pevci jim zapeli pesem žalostinko. — Blaga žena naj po zemeljskem trpljenju počiva v miru !
Skale. Pevsko društvo St. Pavel pri Preboldu napravi na svečnico dne 2, svečana izlet v Skale h gdspodu Ant. (Stergarju ter bo tam koncertiralo podf vodstvom gospoda kapelnika B. Schmidta. Kakor je razvidno iz vsporefda, bodo se pele krasne pesmi; zato se vabijo vsi prijatelji lepe/ slovenske pesmi. Vspored: 1, „Zastava:“, J. V. 2. „Triglav“, Aljaž. 3. „Pogled v nedolžno oko“, P. Sattner. 4. .„Jadransko morje“, Hajdrih. 5. „Bože živi“, hrvatska. 7. „iZa mano lepa je dolina“, oktet, dr. Schwab. 7. „Plovi“, hrvatska. 8. „Na planine“, P. Sattner. 9. „V tihi noči“, Bethoven. 10. „Slovenec i Hrvat“, J, pl. Zajc.
Žiče. Po dolgem boju je zmagala resnica in pravica. Izvoljeni' so v občinski odbor isamo pristaši naše Kmečke zveze in zai Župana imamo sedaj vrlega moža, gospoda Janeza Klinca. Upamo, da smo iztrgali našo občino za vedno iz štajerčijanskih rok, ki so tako „(vzorno“ gospodarili, da še do danes niso na čistem s svojimi računi. Tudi za krajni šolski svet smo že imeli volitve in izvolili seveda tudi samo naše katoliške može. iTo in še drugo je gospoda Cučeka tako ujezilo, da je baje sklenil iti proč i— iz
Žič. Verjamemo, da mu je sedaj včasih malo vroče v glavi, ko je izgjulbil komando in ga še lastni pristaši lepo po vrsti puščajo na cedilu. Skušal je Že tudi, prikupiti se našim somišljenikom, a mi ne maramo njegovih sladkih biesed — s tem naj le krmi svoje štajjerčijance >— mi ga preveč dobro poznamo, ter ga prav iz srca privoščimo štajeiičijancem. In če pa res misli izpolniti grožnjo, da zapusti nehvaležne Žiče, mu že naprej Mičemo: Prijatelj, pojdi, kamor te vleče srce, mi te ne bomo pogrešali. A^hjo, pa zdrav, nam ostani, na nas pa kar le pozabil
Koroško.
Koroške novice. Seja Slovenske krščansko-sle-cialne zveze za Koroško se vrši v Četrtek (dne L februarja ob 2. uri popoldne v hotelu Tjrabesinger v, Celovcu. Vabljen ožji in širši odbor, h- Dne Ì2. in 13. februarja se vrši iv Celovcu v m'ali dvorani hotela Trabesinger socialni tečaj. Priredi ga Slovenska krščansko-socialna zveza. Kot vsako leto si nadeja zveza tudi to leto obilna udeležbo. Stroški bodo jako majhni. Za dva dni, dvakrat kosilo, dvakrat večerja in enkrat zajterk in prenočišče bodo udeleženci plačali samo 3.50 K. Druge stroške’ bo poravjnala zveza, f— „jUčiteljsiki dom“ ima v Četrtek dne 1, svečana odborovo sejo v hotelu Trabesinger. Odborniki, pridite polnoštevilno!
Usoda Kitajske.
Dosedanji dogodljaji na Kitajskem niso nikogar presenetili, kajti vse se je odigran nekam načrtoma..: Novi predsednik Kitajske, luanšikkai, ni nikdar prikriva! svojega naziranja o dinastiji 'Manidžu. Kdor ni bil prepričanja, da so njegove izjave, ki jih je podal na Japonskem, istinite, temu je dal znamenje z neko sliko, ki jo je dal napraviti in razširjati. Slika predstavlja njega kot ribiča, ki ob obrežju reke lovi ribe. Pred več nego 3000 leti je tudi sedel ob obrežju reke Panbi mož, katerega le njegov vladar po krivici pahnil pd sebe, Zjfinišljen je spuščal trnek, ki pa ni bil zakrivljen, v vodo, seveda pri tem ni ,vjel nobene ribe — ampak na trnek se mu obesi'država. Knez v zapadu je slišal p tem redkem možu, ga poMiče na dvor in strmoglavi z njegovo pomočjo staro cesarsko dinastijo in ustanovi novo vladarsko hišo.
Juanšikkai ob bregu reke — to pove zadosti! Dinastija bo vkljub najnovejšim nasprotujočim vestem morala odstopiti in usoda države je v rokah Juanšikkaja, M bi naj postal prvi predsednik kitajske republike. Kako dolgo bo pa du na tem mestu vstrajal, je končno vprašanje, ki nas politično malo zanima, če tudi se že radi evropškjih trgovinskih razmer ne sme popolnoma prezreti.
Toliko je pa gotovo, da si kitajsko ljudstvo želi miru, da mu je končno vse eno. ali se obdrži ta ali oni na vladnem krmilu.
Ce je pa Mtajsko ljudstvto že zrelo za samovlado, ni namen najšega razmotri vanj a, pač pa sili v ospredje vprašanje, Če ima dovolj sposobnih vodilnih mož. Pa tudi to je njihova stvar. Le brzo naj pokažejo svoje sposobnosti ali nespsobnoesti, kajti Evropa nima ne želje niti Časa, da bi morala predolgo čakati na odločitev, morda tako dolgo, doMer njena trgovina ni do ‘dve tretjine uničena, kajti ena tretjina njene trgovine je do sedaj že itak povsem na tleh, To pa slutijo tudi vi Pekingu; kajti republiko, četudi je v začetku še zelo provizorična, .sie je v prilog evropske trgovine, hitro pripoznjalo. Sicer je ta naj-no(vtejŠa republika za dober kos majnjša, kajkor je bilo staro cesarstvo, in se bo bržčas Še zmanjšal^., ko se snida prvi parlament, ka^jtl Mongolija se je proglasila za samostojno državo, kil bo prej kot slej zar predila Rusijo, da jo zastopa na zunaj.
S tem pa še ni pri koncu razkrojilni proces Kitajske, ki se ravnokar odigrava v polnem obsegu. Kitajski (Tfurkestan je sledil Mongoliji in tako bode šlo naprej. Mandžurija in Tibetanija bržčas ne bodeta dolgo čakali, posegle bodo vmes tuje prijateljice — Anglija in Japonska — pod pretvezo, da urede rafemere — in usoda Kitajske je Zapečatena.
Vojska.
Italijani ustavili — avstrijski 1 /a -
diji!!!
Kakor se poroča iz Rima, je dospela italijanska bojna ladìja „(Volturno“'' v pristanišče v Masavo, Imela je na 'krovu 26 turških voj,a|bov in Častnikov, katere so zasačili na «avstrijskih parnikih „Afrika“ in „Bregenz.“ Parnik „(Afrika“1 je vozil dva turška stražmojstral in deset desetnikov, na krovu parnikja „Bregenz“ so pa prijeli turškega artilerijskega majorja, ki je zapovedal kot poveljniki iforta Hodeida dne 2. oktobra 1911 obstreljevati laško bojno ladijo „Völturno.1“ Dalje so bili na krovu še trije turški stotniki in osem desetnikov.
K temu poroča generalno ravnateljstvo avstrijskega Lloyda v Trstu potom brzojavnega korespondenčnega urada dne 26. januarja, da ta vest še ni uradno potrjena. Parnik „Bregenz“ se danes pričakuje v Suecu in njegov kapitan iina nalogo, da. takoj poroča. Kar se tiče „Afrike“, se ne gre za Lloydov parnik „Afrika“, ki je v tržaškem arzenalu v popravi, temveč najbrž za angleški parnik istega imena.:
(£w Aruahjufìjuu
I tudvMn.jOA>i/i^u>viJii/«aücg/ 4
\ a >oöW
y&OTtwa&'uy aPteMnk& é t mv imenom/ TCcM?ì&mwv.
Ì /Xfaßkaf ^ mofsm««ImA/
r ^losmemfeoi^.	^
jjvüttaa& /tnačtfsV/fuScf.
Naznanilo
Zahvala.
0 priliki prebritke izgube našega sina
Jankota,
sva dobila od znancev in sorodnikov toliko izkazanega sočnija, da se čutiva dolžna tem potom izreči javno zahvalo.
Osobito se zahvaljujeva za mnogobrojno spremstvo na zadnjem potu in darovane vence slavnemu ravnateljstvu tukajšne deželno meščanske šole ter sploh vsemu učiteljskemu osobju, kakor tudi učencem. Prečastit, gg. duhovnikoma za tolažbo in zadnje spremstvo in vsem, ki se naju spominjajo s sočutjem v tem britkem času.
Celje, 27. jan. 1912.
Žaiuiofa
Ivan in Josipšna Rebek.
Grajska ulica 18
Maribor pri LOJZU NUdl
se poceni hitro in čudno snažijo preproge za okna, kakor tudi moško in žensko perilo, domače perilo itd. itd.
Lepo veleposestvo
v St. liju v Slov. gor., last rajnega gospoda Jožefa Ferk a se proda na tri dele. Eden meri 30 oralov, dragi 6 oralov, tretji pa 5 oralov; natančneje se i?,vo pri gosp. Janezu Baumann v Št. liju v Slov. gor. 29
z dvema stano -
______vanjema in i 600
eežnjem zemlje se proda. Tezen št. 91 pri Mariboru. 35
Nova »klana hiša,
za ženske in sukno za loožke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska raxpeliljaìna
R. Stermecki v Celju it. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Za Svečnico!
Vsem velečastitim gospodom in cerkvenim predstojništvom zopet toplo priporočam mojo bogato zalogo pristnih voščenih in miily sveč, voščenih zavitkov, raznih plamenic najboljše vrste in po najnižji ceni. Omenjam, da že celih 16 let delam v tej hiši kot svečar.	10
Za obila naročila se priporoča
J. Dufek nasi. Fran Duchek,
svečar in medičar v
Anton Vodenik, trgovec v Žalcu naznanja, da se je preselil v svojo lastno, prej Privšekovo hišo, nasproti farne cerkve.
Založil je svojo trgovino z najmodernejšim manufakturnim blagom, vsako vrsto špecerijskega blaga, železnino, usnjem itd.
Potrudil se bode zadovoljiti cenjene stranke z najboljšim blagom z nizkimi cenami in pošteno in zanesiijivo postrežbo.
Za obilen obisk prosi
Anton Vodenik,
trgovec v Žalcu.
Katoličani! Slovenci I
H kateremu krojaču se naj obrnemo ? ^,
K
los. Macuh
v Mariboru, Stolna ul. ,
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini ki si. občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn.
BISSISI 9J9S9JEJ9J-
Mariboru, Viktringhofgasse.
Dva l3nllj>9Kah »a Razgorje se proda kme-
"rLrOI»*aWc>n lija v dobrem stanu, redi se 8. goved, proda se zavoij smrti posestnikove. L,ena: 11.000 kron. Natančno se poizve pri Jožef Gajšek-n v Bpodn. Poljčanah.	31—3
Slovenci pozor!
Poročne prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in zlatar
panio Bureš MüäSar
Tegethofova cesta št. 39.
■J ZAHVALA.
Čast. duhovščini in slav. občinstvu oz. vsem svojim cenjenim odjemalcem se najtopleje zahvaljujem za naklonjenost, ki so mi jo izkazali z obiskom moje trgovine v »Narodnem domu« in za zaupanje ter prosim, da isto ohranijo tudi mojemu nasledniku ter ga v vsakem oziru naj toplejše priporočam
Anton Kolenc.
sz
35
<R>
Priporočilo.
Čast. duhovščini in slav. občinstvu oz. vsem cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem prevzel trgovino g. Antona Kolenca
v Narodnem domu. Prosim, da tudi meni dozdajno naklonjenost ohranijo.
Fran Kolenc, Celje
trgovec. Narod. dom.
■finririnfirifB ritiri nfiriEinnri
Edina štaiers. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi :: Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo begato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. siaafo&h.
63	Hejselidnelša in točna postrežba.
Podružnica
S Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
Centrala : Ljubljana.	Podružnice: Špljef, Celovec,. Trst,
Sarajevo in Gorica :
Delniški kapital: 8 milijon kron.
Rezervni zaklad žex K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po IKRT*
od dne vloge do dne dviga.
Reni, davek plačuje banka Iz	čistih