Volivci in volivke! 7. junija glasujte za dokončno odpravo leve sredine, ki zanemarja rešitev temeljnih vprašanj. Glasujte za izpopolnitev splošne državne reforme, za razvoj avtonomije krajevnih ____ustanov, za novo gospodarsko in socialno politiko, ki bo sprejela delavske zahteve._
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Obnovljena izdaja - Leto XXII. - Štev.7 (753)	TRST - 15. maja 1970	Posamezna številka 50 lir	PQ°*»d,d«”Iuk p^. Gr.pp^n
Za slovenske, napredno in socialno čuteče uprave v naših občinah: glasujte enotne levičarske liste !
UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047
DOPISNIŠTVO za goriško poifarajino: 34170 Gorica, Ulica Locchi, 2 Telefon 24-36
NAROČNINA: Letna 1000 !4i, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000
Čez tri tedne bomo šli na volišče, da izvolimo svetovalce v pokrajinske m občinske svete. V ostalih predelih države, kjer nimajo deželne ureditve s posebnim statutom, bodo izvolili tudi deželne svete. Vsepovsod je volilna kampanja v velikem razmahu, medtem ko delavstvo v svojimi sindikati na čelu ostro pritiska, na vlado, zahtevajoč, da se nemudoma prične z izvajanjem prepotrebnih socialnih reform. V ospredju je zahteva po znižanju davka na delavske plače, za rešitev stanovanjske krize, proti dviganju tržnih cen, za pravico do boljšega zdravljenja in pravičnejše pokojnine, itd. Razgibano ozračje, ki je odraz močnega in enotnega delavskega gibanja, v katerem so komunisti med glavnimi protagonisti, daje sedanji volilni kampanji izrazit politični pomen. Od izida volitev bo v veliki meri odvisen nadaljni razvoj demokratizacije celotne itali-ianske družbe. Politične sile, ki so na vodstvu države, zaskrbljeno čakajo volilni izid, ker se bojijo ponovne obsodbe njihove zaviralne nolitike v interesu imovitih slojev. Zavedajoč se tega velikega političnega pomena bližnjih volitev je komi-stična stranka mobilizirala vse svoje sile za dosego čimvečje-stati pomemben mejnik v ga uspeha. 7. junij mora po-napredovaniu vseh levičarskih sil v državi ; mora zadati velik udarec vsej vladni politiki leve sredine in ustvariti pogoje, da se čimprej pride do sestave resnično levo usmerjene vlade, kakor tudi deželnih, Pokrajinskih in občinskih u-Prav.
V vso to problematiko italijanske družbe so vpleteni tudi interesi vseh nas Slovencev, hi živimo v Italiji. Ker v naših vrstah, kot Slovenci, nimamo bogatašev, industri j alcev in kapitalistov, se naše težnje in zahteve popolnoma ujemajo z interesi itali Sanskega delavstva. Tudi zahteve po narodnostnih pravicah, ki jih postav-Uamo, so popolnoma v skladu z interesi italijanskega delav-f pu' to dobimo s te strani °.. o razumevanja, pomoči in
onjatelistva. tega izhaja nujnost. da «e še tesneje oklene-mo.in boli enotno povežemo z jtalijanskimi komunisti, pri ^aterih uživamo popolno solidarnost. Kot zadnji dokaz te Pomoči je predlog zakona v Pravicah Slovencev v Italiji, katerega so predložilo senatorji jn poslanci KPI. Od dobre politične volje tudi drugih napred-
nih strank, in predvsem od bolj v levo usmerjenega izida volitev, bo v precejšnji meri odvisna usoda tega predloženega predloga zakona.
Po vsej naši deželi smo komunisti, kot vedno, tudi tokrat med prvimi predložili naše kandidatne liste. Skoro vse druge stranke so vsled notranjih sporov in razprtij predložile svoje liste zadnji trenutek. To dejstvo označuje našo moč in našo enotnost ter obenem notranjo krizo, ki jo preživljajo naši nasprotniki.
Komunisti se povsod v deželi predstavljamo volilcem s svojo listo ali pa z enotno listo skupno s socialisti in neodvisnimi. Predstavljamo se z naprednimi volilnimi programi, ki so odraz zahtev ljudskih množic, v katere imamo vse zaupanje in smo prepričani, da nas bodo 7. junija krepko podprle.
ALBIN SKERK
Glas za
komuniste je glas za premik v levo v Italiji, okrepitev napredne demokracije, ki je pogoj za dokončno ureditev naših narodnih pravic!
Glas za komuniste je glas za enotnost
Glas, ki ga bodo slovenski volivci 7. junija dali komunistični partiji, bo glas za stranko enotnosti, glas za enotnost, ki je bila v najtežjih in odločilnih trenutkih in je tudi danes naša največja in najbolj zanesljiva sila
Pred petindvajsetimi leti smo porazili fašizem, ker smo bili združeni. Zmagali smo in napredovali kot delavci, ker smo bili združeni v tovarni, v stavki, na manifestaciji. Za dosego popolne enakopravnosti ter za zagotovitev sredstev, katera sc potrebna za svobodni razvoj naše nacionalne skupnosti na vseh področjih življenja, moramo biti združeni tako kot smo bili v boju proti fašizmu.
Komunistična partija je stranka protifašistične enotnosti in demokracije, strarika e-notnosti slovenskih ljudskih sil, stranka bratstva in solidarnosti med Slovenci in Italijani, stranka enotnosti mladine, študentov in delavcev, ki se bo-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO&OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOIJOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Slovenski delovni ljudje bodo glasovali za zgraditev nove, pravičnejše družbe
"Letošnje pokrajinske in občinske volitve bodo znova pokazale veliko zaupanje, ki ga slovensko delovno ljudstvo izraža kom. partij ; bodo dokazale, da gre večina Slovencev odločno po poti enotne vseljudske borbe, ki se je začela z zmagovitim odporniškim gibanjem in se nadaljuje danes v drugačnih pogojih, za zgraditev nove pravičnejše družbe.
Slovenski delovni ljudje, delavci in kmetje, obrtniki in rokodelci, napredna inteligenca in mladina so z vezmi simpatije in prijateljstva tesno povezani s komunistično partijo prav zato, ker si je le ta že ob svojem nastanku nadela nalogo, da osvetljuje in ščiti nacionalne in kulturne, gospodarske in socialne potrebe in zahteve našega delovnega človeka.
Pretežni del Slovencev pripada delavskemu razredu, ki vodi mogočno enotno bitko za dosego novih življenjskih in delovnih pogojev, za uveljavitev demokracije, za zmago socializma. Slovenski delavci v skupnem Iboju z italijanskimi tovariši ustvarjajo nova zavezništva in naprednejše pogoje tudi za rešitev vseh naših narodnostnih vprašanj.
Enotna borba slovenskih in italijanskih delavcev je izredne
važnosti v sedanjem položaju globoke gospodarske krize Trsta. Borba delavskega razreda za obnovitev tržaške trgovinske in industrijske dejavnosti je v neposredni zvezi s potrebami celotne slovenske narodnostne skupnosti. Njegova vztrajna prizadevanja, da se preprečijo vladne namere o u-ničenju tržaških proizvodnih struktur, kar bi dovedlo do dokončnega gospodarskega propada mesta in podeželja, streme tudi za tem, da se ustvarijo neobhodni pogoji za razvoj naše skupnosti, da se zaustavi nazadovanje njenih gospodarskih dejavnosti in izseljevanje slovenske mlade delovne sile, skratka, da se prepreči šibitev Slovencev in iz tega izhajajoče raznarodovanje.
Glavno jamstvo za uspeh naših prizadevanj, za usodo demokracije in napredka je skupna enotna borba slovenskih in italijanskih delovnih množic. K tej enotni borbi daje odločilen prispevek tudi zveza med delavci in kmeti, kar je glavna os politike komunistov.
Slovenski kmet je na nešteto načinov izkoriščan od istega monopolističnega kapitala, ki izkorišča delovne ljudi sploh. K temu izkoriščanju je podvržen tudi naš obrtnik, katerega
tlačijo na eni strani kapitalisti, na drugi strani pa ogromni davki. V enakem obupnem položaju se nahajajo tudi slovenski trgovci, katere monopolistična veletrgovina enostavno obsoja na propast. Od tod tudi izvirata medsebojna povezanost in (podpora vseh teh delovnih slojev v skupni borbi proti skupnemu sovražniku, proti monopolističnemu kapitalu.
Sedanja predvolivna bitka je izraz te enotne in skupne borbe : je le del vsesplošne politične bitke za preureditev struktur italijanske države, za odpravo monopolov in birokratskih centrov oblasti in korupcije, za otvoritev novih poti obnovitve dežele in demokratičnega upravljanja.
Slovenske delovne množice morajo odigrati važno vlogo tudi v tei bitki, kateri morajo dati tudi svoj narodnostni pečat. Zato bodo naši delovni ljudje šli enotni na volitve 7. junija. Glasovali bodo za liste KPI in združene levice. Isto bo storila mladina in isto tudi tisti del slovenskega razumništva, ki se čuti eno z delovnim človekom, in ki gleda v delovnemu človeku ono silo, ki je edina sposobna, da ustvari boljšo bodočnost.
MILOŠ KODRIČ
rij o za ustvaritev pravične in svobodne družbe ; stranka enotnosti med delavci, kmeti in srednjim slojem; stranka e-notnosti vseh narodov v boju proti imperializmu in v boju za mir.
Leva sredina je bila ustanovljena na osnovi ločitev, diskriminacije, v znamenju protikomunizma, ki se je v naši deželi vselej istovetil s protislovan-skim nacionalizmom, z raznarodovanjem manjšine v eni ali drugi obliki.
Leva sredina se je ustanovila tudi zato, da bi razdvojila Slovence ter oslabila njihov boi za narodnostne pravice, tisti boj, ki ima največjo moč ravno v enotnosti Tega se vedno bolj zavedajo tudi tisti, ki so — zaradi nerazumljive «discipline» in kalkulacij, katera nimajo nič skupnega s stavnimi interesi razreda in narodne manjšine — izbrali zgrešeno pot, leve sredine.
Toliko bolj nerazumljivo in obžalovanja vredno je stališče tistih slovenskih tovarišev socialistov, ki so se — v trenutku velike negotovosti v PST in sredi velikih debat — izvrstili s tistim delom tržaške federacije PSI, katera hoče nadaljevati po poti leve sredine in je ostala v manjšini.
Leva sredina je bila na zgrešeni poti že od vsega začetka. To dobro pomnijo zlasti Slovenci, ki so še vedno v brezpravnem položaju.
Levo sredino danes še bolj kot nekoč pogojujejo socialdemokrati, razkolniki in hlapci gospodarjev, sovražniki enotnosti in prijatelji ameriškega imperializma. Zato je leva sredina danes še bolj kot nekoč na zgrešeni poti. Zato propada.
Izbira 7. junija mora biti pravilna. Odločiti se je treba za enotnost, za skupne akcije: odločiti se je treba za komunistične partijo, za stranko e-notnosti.
Samo na ta način bo prišlo do dejanskega preokreta : samo na tak način bodo tisti, ki so krivi, da niso še uresničene zahteve Slovencev, prejeli, kar so si zaslužili. To so v nrvi vrsti demokristjani in njihovi podložniki, prvaki «Slovenske skupnosti».
Zato, da porazimo Krščansko demokracijo, da osvobodimo jetnike leve sredine, katera je v polnem polomu, je treba še enkrat pravilno ravnati : glasovati je treba za komunistično partijo, ki je stranka enotnosti, stranka miru in socializma !
MARIO COLU
2 • DELO
15. 5. 1970
Kandidati KRI za
r ^	' $	¥ h-
v Trstu
Fontanot Gino — delavec (Okrožje Milje)
Colli Mario — časnikar (Okrožje Dolina)
Štoka Slavoljub — časnikar (Okrožje Devin-Nabrežina)
Siega Vittorio — delavec (Okrožje Trst I.)
Baldas Silvio — obrtnik (Okrožje Trst II.)
Maraschiello Gino — tehnik (Okrožje Trst III.)
Lunardelli Giacinto — tehnik (Okrožje Trst IV.)
Arrigucci Nadia — delavka (Okrožje Trst V.)
Dessanti Mario — upokojenec (Okrožje Trst VI.)
Ugrini Vinicio — delavec (Okrožje Trst VII.)
Bravin Sergio — delavec (Okrožje Trst VIII.)
Panizon Piero — univerz, študent (Okrožje Trst IX.)
Morgutti Tullio — delavec (Okrožje Trst X.)
Gialuz Mauro — univerz, študent (Okrožje Trst XI.)
Poden Aredio — železničar (Okrožje Trst XII.)
Inž. Costa Roberto — docent na univerzi (Okrožje Trst XIII.)
Raseni Andrej — delavec (Okrožje Trst XIV.)
Prof. De Renzi Ennio — direktor nevrološke klinike tržaške univerze (Okrožje Trst XV.)
Spetič Stojan — univerz, študent (Okrožje Trst XVI.)
Cossuta Dorina — gospodinja (Okrožje Trst XVII.)
Jurisevic Mario — uradnik (Okrožje Trst XVIII.)
Guglielmi (Wilhelm) Rudolf — delavce Okrožje Trst XIX.)
Iskra Romano — univerz, študent (Okrožje Trst XX.)
Hrovatin Ivana — učiteljica (Okrožje Trst XXI.)
pokrajinski svet
v Gorici
Menichino Lorenzo — tajnik posoške federacije KPI (Okrožje Gradež I. in Škocjan ob Soči I.)
Poletto Silvino — voditelj zadruž. gibanja (Okrožje Škocjan II.)
Jarc Jože — univerz, študent (Okrožje Zagraj in Ronki II.)
Sabbadini Dante — delavec «Okrožje Ronki I.)
Marega Bianka — delavka v tekstilni tovarni (Okrožje Romans)
Marizza Bruno — tajnik združenja «Alleanza Contadini» (Okrožje Gradišče ob Soči)
Paiza Tullio — tehnik (Okrožje Gradež II.)
Burba Laura — univerzit. študentka (Okrožje Tržič I.)
Fontanot Adriano — šolnik (Okrožje Tržič V.)
Padoan Vanni — trgovec (Okrožje Krmin I.)
Visintin Ferruccio — delavec (Okrožje Krmin
II.)
Colleoni Aldo — univerzit. študent (Okrožje Tržič II.)
Grubissa Giovanni — upokojenec (Okrožje Tržič III.)
Fantini Mario (SASSO) — trgovec (Okrožje Tržič IV.)
Altieri Sergio — slikar (Okrožje Fara-Kopriva) ‘
Brigo Virgilio — delavec v SAFOG (Okrožje Gorica I.)
Braini Vilma in Corva — delavka v tekstilni tovarni (Okrožje Gorica VI.)
Chiarion Italico — učitelj (Okrožje Gorica VII.)
Coceani Boris — obrtnik (Okrožje Gorica II.)
Mucchiutti Enzo — profesor (Okrožje Gorica III.)
Battello Nereo — odvetnik (Okrožje Gorica IV.)
Stasi Dario — uradnik (Okrožje Gorica V.)
Na pokrajinskih volitvah glasujte za ta znak »->►
Kandidati za občinske svete
Devin-Nabrežina	Občina Dolina
Kandidati KPI za občinski svet v Gorici
1	Battello Nereo, pravnik
2	Altieri Sergio, slikar
3	Badin Giuseppe, uradnik
4	Balbinot Antonio, delavec
5	Bastiani Stanislav, delavec
6	Braini Vilma, delavka
7	Bressan Arnaldo, delavec
8	Bressan Arturo, delavec
9	Businelli Valter, delavec
10	Černe Miladin, uradnik
11	Chiarion Italico, učitelj
12	Coceani Boris, obrtnik
13	Corva Giorgio, delavec
14	Culot Pietro, upokojenec
15	Brigo Virgilio, delavec
16	Dugo Francesco, uradnik
17	Faganel Zora, univerz, študentka
18	Feri Venceslav, delavec
19	Fomasari Ernest, upokojenec
20	Foschian Adriano, delavec
21	Furlan Ivan, upokojenec
22	Galasso Mario, delavec
23	Giardina Alberto, učitelj (neodvisni kandidat)
24	Gurtner Ermanno, obrtnik
25	Malknecht Rodolfo, tehnik
26	Maligoj Stanislav, delavec
27	Marega Bianca, delavka
28	Marchi Ugo, delavec
29	Mikulus Emil, trgovski uslužbenec
30	Mocchiutti Cesare, slikar (neodvisni kandidat)
31	Mocchiutti Enzo, profesor
32	Mozetič Rudolf, upokojenec
33	Paoluzzi Pietro, delavec
34	Peteani Gabrijel, delavec
35	Peterin Vladimir, kmet (neodvisni kandidat)
36	Poletto Silvino, uradnik
37	Stasi Dario, uradnik
38	Terrida Rino, delavec
39	Titunin Avgust, obrtnik
40	Vidov Giulio, delavec
Na listi KPI je 11 Slovencev: Bastiani Stanislav, Braini Vilma, Černe Emil, Feri Venceslav, For-nasari Ernest, Maligoj Stanislav, Mikulus Emil, Mozetič Rudolf, Petean Gabrijel, Peterin Vladimir, Tinunin Avgust.
Občina Doberdob (Lista občinske enotnosti)
1	Jarc Andrej (Doberdob)
2	Černič Karel (Doberdob)
3	Gergolet Julko (Doberdob)
4	Ferfolja Jože (Doberdob)
5	Lakovič Mario (Poljane)
6	Colja Jože (Doberdob)
7	Jelen Franc (Doberdob)
8	Zanier Olinto (Doberdob)
9	Ferletič Stanislav (Dol)
10	Moro Hektor (Dol)
11	Soban Ernest (Jamlje)
12	Semolič Mario (Jamlje)
Občina Sovodnje (Lista občinske enotnosti)
1	Ceščut Jože (Sovodnje)
2	Cijak Ladislav (Sovodnje)
3	Cotič Ivan (Sovodnje)
4	Devetak Marčelino (Vrh)
5	Fait Viljem (Sovodnje)
6	Grilj Franc (Vrh)
7	Ožbot Danilo (Rupa)
8	Peteani Franc (Sovodnje)
9	Primožič Vid (Gabrje)
10	Tomšič Salomon (Rupa)
11	Visintin Emil (Sovodnje)
12	Zotti Virgil (Peč)
(Lista KPI-PSIUP)
PCI-PSIUB
1 Škerk Albin (KPI)
2	Caharija Stanislav (KPI)
3	Cimador Antinio (KPI)
4	De Luca A. (Edi) (KPI)
5	Gabrovec Emil (KPI)
6	Legiša-Mervic Zora (KPI)
7	Legiša Emil (neodvisen)
8	Markovič Alojz (KPI)
9	Marušič Josip (neodvisen)
10	Ponzar Giuseppe (KPI)
11	Mervi Vladimir (PSIUP)
12	Oliva Adriano (KPI)
13	Pieri Daniela (KPI)
14	Pernarčič Friderik (KPI)
15	Radovič Danilo (KPI)
16	Rogelja Alojz (KPI)
17	Tence Franc (KPI)
18	Trampuž Franc (KPI)
19	Vogrič Edvard (KPI)
20	Žerjal Celestin (neodvisni)
(Lista KPI-PSIUP)
PCI-PSIUR
1	Lovriha Dušan (KPI)
2	Kuret Milan (KPI)
3	Bolčič Josip (neodvisni)
4	Kocjan Ladislav (KPI)
5	Klun Justi (KPI)
6	Hrvatič Bazilij (KPI)
7	Kuret Emil (KPI)
8	Jercog Vito (PSIUP)
9	Lazzari-Kral Vera (KPI)
10	Mikulich Gvido (KPI)
11	Ota Drago (KPI)
12	Pavlič Valentin (neodvisni)
13	Prašel Josip (KPI)
14	Sancin Stojan (KPI)
15	Slavec Karlo (KPI)
16	Smotlak Viljem (KPI)
17	Švab Edvin (KPI)
18	Švara Herman (KPI)
19	Visnievec Florijan (KPI)
20	Zobec Friderik (KPI)
Glasujte za enotnost delavskega razreda, za avtonomijo krajevnih ustanov in za socialni razvoj!
Kandidati za občinski svet v Miljah
1	Millo Gastone (KPI)
2	Apollonio Oliviero (KPI)
3	Berlocchi Giovanni (KPI)
4	Bordon Willer (KPI)
5	Braini Renato (KPI)
6	Brecelli Elio (KPI)
7	Cattonar-Nicolini J. (KPI)
8	Chinchio Romilda (KPI)
9	Ciacchi Giuseppe (KPI)
10	Crevatin Adriano (KPI)
11	Crevatin Sergio (neodvisni)
12	Depangher Giovanni (KPI)
13	Donadel Galliano (KPI)
14	Ferluga Kilian (KPI)
15	Fontanot Gino (KPI)
16	Marassi Libero (KPI)
17	Marinze Giuseppe (PSIUP)
18	Mauro-Costanza L. (KPI)
19	Nicolini Paolo (KPI)
20	Robba-Pugliese V. (KPI)
21	Scheriani Josip (KPI)
22	Simoncini Kazimir (PSIUP)
23	Stokovich Paolo (KPI)
24	Tremul Luciano (KPI)
25	Tuli Daniele (KPI)
26	Turco Pasquale (KPI)
27	Valentich Fedele (KPI)
28	Viola Peter (KPI)
29	Zanin Guido (KPI)
30	Zilli Igor (neodvisni)
Občina Števerjan (Lista občinske enotnosti)
1	Štekar Slavko, Valerišče
2	Bučinel Mario, Valerišče
3	Hlede Mario, Ščedno
4	Juretič Roman, Ščedno
5	Klanjšček Ciril, Valerišče
6	Komic Albin, Britof
7	Komjanc Ferdinand, Britof
8	Koršič Rudolf, Jazbine
9	Maraž Drago, Križišče
10	Štekar Bruno, Valerišče
11	Terpin Darko, Valerišče
12	Vogrič Jožko, Križišče
V občini Krmin je na listi KPI tudi slovenski kandidat Maurič Karlo, kmet iz Subida.
Glasujmo za reformo in dejansko avtonomijo krajevnih ustanov
Pozitivno delovanje demokratične občinske uprave v Doberdobu
Po ustavni zakonodaji in deželnemu statutu izhaja, da so občine v naši družbeni in državni ureditvi osnovna in avtonomna telesa, ki med drugim vršijo tudi decentralizacijo (upravnih funkcij. Toda kljub odločni in nepretrgani borbi demokratičnih sil, do danes niso bila načela avtonomije krajevnih ustanov uresničena, ker so se vladne stranke, s K.D. na čelu, vedno obotavljale izvesti temeljito reformo zastarele občinske in pokrajinske zakonodaje kakor tudi reformo za krajevne finance.
Krajevno avtonomijo so, poleg zakonov, v preteklosti ospo-ravaii prefekti, sedaj pa jo osporavajo deželna uprava in stranke leve sredine v deželnem svetu. Da je tako, bi bilo dovolj omeniti deželni zakon o uresničenju člena 54 statuta, s katerim bo dežela nakazala občinam in pokrajinam 1,5 milijarde lir. To se pravi drobtinice če pomislimo na težke milijarde, ki jih je dežela vedno pripravljena nuditi privatnemu kapitalu. Kljub vsem omejitvam in zaprekam so krajevne avtonomije vseeno odigrale važno vlogo v konkretni podpori veliki socialni in gospodarski bitki delovnega ljudstva preteklo jesen in ta prva izkušnja in zavest, posebno pri demokratičnih občinskih izvoljen organih, se bo v bodoče nadaljevala in utrdila.
Navedene borbe so nekako vsilile nova bolj demokratična politična stališča izvoljenim krajevnim organom v odnosu do socialnih, gospodarskih in političnih bistvenih procesov, ki so se razvijali v državi. To je tudi prispevalo, da so se v prvi vrsti napredne občinske uprave otresle zgolj ozkega gledanja na omejeno občinsko problematiko in uresničile vloge krajevne avtonomije v širši izven-občinski delokrog dejavnosti.
Ne da bi poveličeval razne pobude v tem smislu, naj omenim samo nekatere važnejše pobude demokratičnih občinskih uprav. Med te spada iz redno dobro uspela konferenca o perečih vprašanjih slovenske šole, ki jo je sklicala dolinska občinska uprava in ki je zaradi obravnavanih problemov, prisotnosti vidnih osebnosti in kvalitetne razprave, daleč presegla meje dolinske občine. To pozitivno dejstvo nam med drugim potrjujejo tudi mnoga zagotovila dobre volje za zanimanje in za rešitev nerešenih šolskih vprašanj, ki so nam prišla od strani demokratičnih Političnih krogov naše dežele iz Rima, kot odgovor na re-S°1 učijo konference. Seveda, politični krogi K.D. in druge nazadnjaške sile niso odgovo-
j e "l Potrjuje še enkrat, da jih niti od daleč ne zanima rešitev vprašanj slovenske narodne 'skupnosti
Občina Milje je s sodelova-njem Zveze za krajevne avto-nomije sklicala deželno konferenco, ki je imela na dnevnem redu vprašanje: «Občine in pogoji delavcev». Istotako je do-berdobska občina bila pobudni-
ca deželne konference o vprašanju jedrskega pospeševalnika in o vojaških služnostih.
Navedel sem tri izredno važne pobude naših naprednih i prav in to ne samo zaradi življenjskih vprašanj, o katerih se je obravnavalo, temveč tudi zato, ker se s takimi pobudami prispeva, da se občine in občinske uprave poglobijo v širšo problematiko, da gredo ven iz strogo upravne naloge na območju svoje občine, da postanejo občine vedno bolj živo in vsestransko zgibano telo ter da težijo, da se odnosi med njimi in deželno upravo postavijo na novo demokratično osnovo, kakor tudi morajo novi odnosi povezovati občine z občani in socialnimi in gospodarskimi boji, ki jih delovno ljudstvo
nadaljuje tudi po «vroči jeseni».
Razumljivo je, da K.D. in občinske uprave leve sredine takih pobud ne priredijo, ker jim ni za rešitev navedenih in podobnih problemov in ker jim ni za občinsko avtonomijo, za večjo občinsko oblast, za nakazilo večjih sredstev občinam, ki imajo veliko potrebo, in tudi zato ker sredstva pomenijo hkrati avtonomijo, ker se s sredstvi da rešiti nešteto socialnih in drugih vprašanj v korist delovnih ljudi.
Tudi po vseh teh vprašanjih in zahtevah se je stališče komunistov in demokratičnih občinskih uprav vedno razlikovale od uprav in strank leve sredine.
DUŠAN LOVRIHA
Pred 14. leti je lista «Občinska enotnost», ki združuje vse napredne Slovence v slov. občinah na Goriškem, dobila večino v do-berdobskem občinskem svetu. V teh letih je doberdobska občinska uprava marsikaj napravila v korist svojih občanov. Vasi do-berdobske občine so menjale svoj zunanji videz. Obč. uprava je razpolagala s skromnimi financami, ki ne zadostujejo niti za kritje rednih upravnih stroškov. Znala pa je izrabiti u-godnosti deželnih in državnih za-Konov. Zgradila je novo vodovodno omrežje v vsej občini, o-troški vrtec in [preuredila osnovno šolo v Doberdobu, asfaltirala skoro vse vaške poti. Že v prvi upravni dobi je napeljala elektriko v zaselke Dola. Te dni končujejo delavci ojačenje in modernizacijo javne razsvetljave v občini. Pred kratkim sta bili a-sfaltirani turistični cesti Zagraj-Doberdob in Doberdob - Jamlje
ooooooooooooooooooooooooooooooonoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Za resnično izboljšanje razmer delavskih množic
Delavski boji, ki so lansko jesen razgibali vso državo in katerih značilnost je bila v moči, enotnosti in v čutu odgovornosti delavskega razreda, so imeli za cilj doseči delavske pogodbe, so dejansko ustvarili nov položaj, odprli nove perspektive ter dokazali možnost hitrejšega napredovanja na poti obnove države. Tega se danes zavedajo vse resnično demokratične sile v Italiji in v naši deželi. Mnogo je bilo poskusov — in teh bo prav gotovo še mnogo — da bi zavrnili novo, pahnili delavce nazaj, razvrednotili pridobitve bojev in to z nekontroliranim dviganjem cen, z represijami, katerih posledica je, da je bilo na tisoče sindikalistov in političnih aktivistov delavskega razreda prijavljenih sodnim oblastem. Podčrtati je treba tudi dejstvo, da je bilo mnogo diverzijskih in provokatorskih poskusov, katerih višek je bil prav v strašnem uboju v Milanu, kateri je povzročil ogorčenje a je tudi v slehernemu izmed nas ustvaril resno zaskrbljenost. V ta okvir je treba vključiti tudi provokacije, ki so se zgodile v naši deželi, fašistične napade na sedeže demokratičnih organizacij in tudi oskrunitev spomenika pri Bazovici. Tudi o tem zadnjem dejanju je treba resno razmisliti. Prav tako je treba razmisliti o tem, da so 25 let po zmagi nad nacifašizmom še vedno dovoljene organizacije in stranke, ki se sklicujejo na fašizem, kot so: «MSI», «La Giovane Ita-1ia» in druge.
Danes se nahajamo v bitki z razrednim sovražnikom. Bitka za izvolitev pokrajinskega sveta, za obnovo občinskih u-prav lahko postane in bi morala postati pomembno poglavje delavskih bojev za nadaljnje pridobitve.
Zavedamo se, da če je napredovanje ljudskih sil 19. maja 1968 v veliki meri pripomo-
glo k ustvaritvi pogojev za zmagovite jesenske boje, nadaljnje napredovanje naše partije na volitvah 7. junija pa bo služilo za utrditev in razširitev rezultatov delavskih in ljudskih bojev. Nedavni boji, v katerih so sodelovali tudi slovenski delovni ljudje, so dali kot vedno, pomemben doprinos ; ponovno so potrdili zavzetost komunistov v prizadevanjih za dosego boljših življenjskih in delovnih pogojev delavskega razreda in za čvrstitev protifašistične enotnosti. Isti boji so pokazali, kako nesmiselne so nekatere politične skupine, katere si domišljajo, da predstavljajo Slovence. Tem skupinam bi radi dopovedali, da je večina Slovencev sestavljena iz delavec, kmetov, obrnikov, študentov in vajencev. «Slovenska skupnost» se ni nikoli zavzela za reševanje njihovih pro-
blemov kot se ni zmenila za splošne delavske probleme.
Vsem delovnim ljudem mora biti jasen pomen, ki ga imajo demokratične občinske u-prave, pokrajinska uprava in deželna uprava, ki znajo in hočejo konkretno delati v korist delovnih ljudi, za reforme, proti draginji ter za resnično izboljšanje razmer delavskih množic.
Slovenci morejo dati pomemben doprinos v tej pomembni bitki. Tudi tokrat naj prispevajo k uveljavitvi KPI v volilni bitki, ki bo, o tem ne dvomimo, odločila usmeritev na levo. Prepričani smo, da bodo Slovenci s svojim glasom pripomogli h konsolidaciji demokracije, k razvoju ter napredovanju celotne slovenske nacionalne skupnosti v naši deželi.
J. CANCIANI
Kandidati
Repentabor
občinski svet Zgonik
Napredna lista
1	Baiss Egidij (KPI)
2	Vodopivec Vincenc (KPI)
3	Bizjak Milan (neodvisni)
4	Colja Pavel (PSI)
5	Guštin Albin (PSI)
6	Guštin Dušan (neodvisni)
7	Križman Milan neodvisni)
8	Možina Radoš (PSI)
9	Metelko in Purič Ivana (neodvisna)
10	Škabar Ivan (KPI)
11	Škabar Miroslav (KPI)
12	Škabar Silvester (PSI)
Občinska lista
1	Guštin Josip, trgovec
2	Furlan Anton, delavec
3	Furlan Franc, delavec
4	Dr. Godnič Ivan, pravnik
5	Gruden Mario, obrtnik
6	Hrovatin Albin, delavec
7	Kralj Albin, delavec
8	Milič Danijel, kmet
9	Milič Josip, upokojenec
10	Orel Srečko, cvetličar
11	Pegan Karlo, delavec
12	Colja Franc, kmet
ob jezeru. V gradnji je občinsko športno igrišče. V kratkem bodo razna podjetja začela še s številnimi javnimi deli v Doberdobu in zaselkih. Med najvažnejša spadajo ureditev kanalizacije, gradnja novega pokopališča in preureditev bivšega otroškega vrtca v telovadnico. Najprej prefektura in nato pokrajinski nadzorni odbor sta v zvezi z javnimi deli potrdila vse sklepe doberdobske-ga občinskega sveta, kar dokazuje, da je doberdobska uprava pravilno delovala. Glede javnih del smo omenili samo nekatere. Ne smemo pa pozabiti ukrepe doberdobske občinske uprave za pravice slovenskVe narodne skupnosti, delavskega in kmečkega prebivalstva.
Temeljni ideali liste «Občinske enotnosti» so vrednote narodnoosvobodilne borbe in odporniškega gibanja. V tej smeri je delovala doberdobska občinska u-prava. Doberdobski svetovalci so izglasovali več resolucij, ki obsojajo ameriško napadalno politiko v Vietnamu, na Srednjem vzhodu in nasploh v svetu. Zavedali so se, da podjarmljeni narodi bijejo enako borbo kot Slovenci pred 25 in več leti.
Občinska uprava se je vedno zavzemala za rekitev vprašanj, ki se tičejo Slovencev, že v prvi upravni dobi je preimenovala vaške ulice z imeni slovenskih kulturnih in zaslužnih mož. Oblasti pa so sklep občinskega sveta zavrnile. Ta sklep je občinski svet ponovno potrdil na letošnji predzadnji seji. Prav tako so oblasti zavrnile sklep občinskega sveta glede občinskega grba, češ, da obstoječi zakoni ne dopuščajo dvojezičnega napisa. Velika zasluga gre predvsem občinski upravi, da je večina prebivalstva lahko menjala pod fašizmom popačene priimke v prvotno slovensko obliko. Doberdobci smo prvi v goriški pokrajini dobili občinsko knjižnico s slovanskimi in italijanskimi knjigami, revijami in časopisi. Prav tako je Doberdob prvi dobil dvojezičen napis pred vasjo. Dolgo let ni bilo ob vhodu v Doberdob nobenega napisa, ker so oblasti zahtevale, da mora biti napis samo v italijanskem jeziku. Grozile so celo, da bodo odstavile župana in poslale komisarja, če se to ne izvede v roku 14. dni. Občinska uprava in svetovalci se niso u-strašili teh groženj. Vztrajali so v svoji pravični zahtevi in zmagali. Temu zgledu sta sledili še ostali dve slovenski občini na Goriškem. Veliko zaslugo imata občinski odbor in svetovalci večine, da se je v Doberdobu po 24. letih zmage nad nacifašizmom postavilo spomenik padlim partizanom, še pred leti nadrejene oblasti tega niso hotele slišati. Menimo, da ni tvegano trditi, da če je bila na gnriškem pokopališču 25. aprila letos odkrita partizanska grobnica z dvojezičnim napisom, je k temu pripomogla tudi svečana proslava ob odkritju spomenika v Doberdobu.
Doberdob pa se ni zapiral v svoje občinske meje. Stalno je sodeloval z demokratičnimi u-pravami tržiškega okrožja in go-riške pokrajine. Predstavniki občinskega odbora so člani pokrajinske Zveze demokratičnih občin. Na pobudo naše uprave in omenjene Zveze, je bilo letos 7. marca deželno zborovanje o pro-tosinhrotronu in vojaških služnostih, ki zavirajo urbanistični in ekonomski razvoj številnih občin v naši deželi zlasti pa doberdobske občine. Predstavnik občine je sodeloval na vsedržavnem kongresu Zveze demokra-
J. J.
) Nadaljevanje na 5. strani l
4 • DELO --------------------------
Na pobudo senatorjev in poslancev KPI
Načrt zakona za priznanje
pravic Slovencem
Komunisti so ipredložili v parlamentu načrt zakona za priznanje pravic Slovencem v deželi Furlaniji - Julijski krajini. iNačrt ima 33 členov, porazdeljenih na 6 poglavij : splosna določila, šolska ureditev, kulturne ustanove in informacijska sredstva, določila o rabi slovenskega jezika, vr litev prvotne oblike imen in priimkov, vrnitev prvotnih krajevn'h imen, zaščita značilnosti krajev, v katerih prebivajo Slovenci, finančna določila.
Načrt zakona je obrazložil senator Paolo Sema. Iz obrazložitve smo povzeli naslednje odlomke:
Vsem je znano, kolikšen je bil delež Slovencev v deželi in dru-
gih krajih Italije, v oboroženem in organiziranem boju proti fašizmu in nacizmu, koliko je bilo partizanov in koliko padlih; kajti številni Slovenci so bili 25. julija ali 8. septembra 1943 v severni Italiji ali v osrednjih in južnih pokrajinah, bodisi zato, ker so bili konfinirani, ali ker so bili skupno s tistimi, ki so bili pod «političnim nadzorni-stvom» v tako imenovanih posebnih bataljonih.
Slovensko prebivalstvo se je tako rekoč v celoti udeležilo o-svobodhnega boja tudi in predvsem zaradi tega, ker si je pričakovalo od zmage nad nacizmom in fašizmom dobo miru in prave demokracije ter priznanje tistih pravic, ki so mu jih dvajset let teptali.
Danes je v Italiji demokracija, ki je sad skupnega boja; danes ni več na oblasti fašizem, ki bi uresničil nasilen raznarodovalni proces. Kljub temu pa Slovenci v deželi še niso enakopravni z drugimi državljani, niso še dovolj zavarovani po zakonu in njihov položaj je vse drugo kot zadovoljiv.
S pravnega vidika se delijo na tri dele, za vsakega od katerih je značilno različno .ravnanje in različen položaj :
— Za 'Slovence na Tržaškem bi moral veljati posebni statut, priložen londonski spomenici o soglasju z dne 5. oktobra 1954 in ki so ga podpisale Italija, Jugoslavija, Vel. Britanija in Združene države Amerike. Ta posebni statut pa doslej ni stopil še niti delno v veljavo. Kolikor nam je znano, obstaja do danes samo en uradni akt, ki priznava njegovo obvezujočo vrednost. Ta akt vsebuje pismo, ki ga je 23. januarja 1970 podpisal minister z,a notranje zadeve Restivo v imenu predsednika ministrskega sveta, v odgovoru na vprašanje komunističnih parlamentarcev. V pismu je med drugim rečeno: «... da bi preprečili v prihodnosti še nadaljnje nespoštovanje določb člena 6 posebnega statuta, ki kot je znano, dovoljuje prebivalcem
jugoslovanske etnične skupine na Tržaškem ozemlju uporabljati slovenski jezik v odnosu do krajevnih upravnih lin sodnih oblasti...».
— Za Slovence na -Goriškem ni nikoli nihče razen fašistov zanikal, da obstajajo, da imajo svoje probleme, ki jih je treba rešiti. Kljub temu je do pred kratkim vlada mislila, da je dovolj, če tse glede njihovih pravic le v splošnem sklicujejo na ustavo, ker londonska spomenica neposredno ne pride v poštev.
— Kar se tiče videmsike pokrajine, so do nedavnega zanikali, da obstaja narodna manjšina, katere pravice je treba priznavati in zaščitit; 'Pred nedavnim pa smo v deželnem svetu bili priča pozitivnih priznanj, da tudi vlada, predvsem minister za javno vzgojo, dala razumeti, da je drugače razpoložena, kar se tiče manjšin in možnosti, da se odprejo otroški vrtci ali celo šole, ki bi bile potrebne tudi v nekaterih krajih Furlanije. Takoj moramo pripomniti, da je že dejstvo tako različnega stališča oblasti do skupnosti, ki je enotna, kljub zgodovinskim razlikam v okolju, v veliko škodo možnosti, da bi pravilno reševali probleme, ki so pravzaprav isti.
Za Slovence, ki živijo v Nadi-ških dolinah in v dolini Rezije, je položaj še težavnejši. Proces raznarodovanja je zanje globlji in traja že več časa, poslabšal se je po plebiscitu leta 1866 in po priključitvi Furlanije italijanski kraljevini in seveda za časa fašizma.
Ti kraji so tudi danes ekonomsko in družbeno najmanj razviti in zapuščeni. Odstotek emigracije vzbuja strah. Kljub temu pa se tudi v teh krajih danes živahno prebuje slovenska narodna zavest, zavest o prestanih krivicah in potreba po spremembi ekonomskega položaja, ki bi mogel zadržati prebivalstvo na rodni zemlji.
Avtonomna dežela s posebnim statutom bi morala biti prvi važnejši korak v tej smeri. Lahko ugotovimo, da je že sam obstoj
dežele, kljub vsem omejitvam predstavljal pozitiven element pri ustvarjanju drugačnega okolja. Tudi kar se tiče enotnega pogleda na probleme manjšine, je dežela pomenila koristno pridobitev. Sicer ni bilo konkretnih realizacij. Vlada in stranke, ki so v njej zastopane še vedno trdijo, da člen 3 posebnega deželnega statuta ne daje deželi izrecnih možnosti za reševanje manjšinskih problemov ter da reševanje teh problemov snada v pristojnost države. Po našemu mnenju je to huda napaka gledanja in tolmačenja.
O pristojnosti in vlogi dežele trdi dokument KPI z dne 24. maja 1961 : «Posebno važnost dobiva tudi z vidika globalne rešitve problema slovenske manjšine, ki živi v Trstu in deželi tudi boj za hitro uresničitev dežele Furlanije - Julijske krajine s posebnim statutom, ki jo predvideva člen 116 republiške ustave, kajti dežela je lahkp odločilno orodje za realizacijo splošnih določb u-stavne listine o enakopravnosti etnične manjšine.»
Slovencem ni omogočeno, da bi v občinskih in pokrajinskih svetih, na sodiščih in v javnih uradih govorili v svojem jeziku, kot jim ni dano, da bi dobili v svojem jeziku odgovore. Prav tako jim še vedno niso bili vrnjeni v izvirno obliko priimki ki so jim jih v času fašizma popačili, kot niso bila spremenjena v njih izvirno obliko krajevna imena.
Še vedno ne postavljajo dvojezičnih napisov v krajih, kjer živijo tudi Slovenci. Etnične značilnosti krajev, ki so bili zgodovinsko opredeljeni kot slovenski, so utrpele že veliko škodo. Dijaki, ki dovršijo šolo s slovenskim učnim jezikom, še nimajo možnosti, da bi na univerzi izpopolnili in nadaljevali kulturno in poklicno oblikovanje ali poglobili študij zgodovine, jezika in tradicij slovanskih, posebno pa slovenskega naroda in to tudi zaradi tega, ker slovenska šola, kakršna je danes, ne ustreza sedanjim zahtevam italijanske družbe, slovenske skupnosti in samega razvoja znanosti in raziskovalne dejavnosti v Italiji in v drugih državah.
Obširna zemljišča, ki so jih več stoletij obdelovali Slovenci, so zasedli za gradnjo stanovanjskih poslopij in za Industrijske cone, v katerih slovenska mladina, slovenski delavci in tehniki ne morejo dobiti zaposlitve, bodisi zaradi diskriminacije, ki je še vedno živa, kot tudi zaradi tega, ker slovenska manjšina še nima poklicnih in strokovnih šol, ki so danes vsem nujno potrebne.
Na manjšino še vedno pritiskajo, poleg starih odlokov, ki so v nasprotju z ustavo, birokratska sovražna miselnost,ki je polna predsodkov, zaprta in po svoji neobčutljivosti do novih zahtev po večji demokraciji nesprejemljiva in tudi že večkrat ožigosane deformacije
Podatki, iki jih navajamo, dokazujejo na eni strani kako so vrednotenja dala v različnih dobah različne rezultate in ti podatki so hkrati dokaz za pogubne posledice, ki jih je imelo pol stoletja dolgo obdobje raznarodovalne politike v tržaški in go-riški pokrajini in v obilnem stoletju v videmski pokrajini. Z druse strani pa dokazujejo z ne-ovgrljivo jasnostjo, čeprav so vsi podatki krepko pod dejanskim staniem številčni obseg manjšine. Ta manjšina je močna in bi jo morala zakonodaja tudi zaradi tega upoštevati.
Slovenski in italijanski dijaki na delavski manifestaciji dne 29. aprila
1970 v Trstu
Zakonski osnutek ima 33 členov in končnih dispozicij, ki načelno urejajo splošna vprašanja, šolstvo, kulturne ustanove in občila, pravico do rabe materinščine, vrnitev slovenskih priimkov in krajevnih imen, zaščito pred naseljevanjem.
Splošna načela o odnosu do slovenske manjšine določata čl. 1. in 2., ki se sklicujeta na 2., 3., 6. člen ustave in 3. čl. deželnega statuta. Na osnovi teh določb naj država da deželi ustrezna pooblastila, razen v izjemnih primerih, za katere mora sama poseči.
Členi, ki urejajo slovensko šolstvo (od Benečije do Trsta!) gredo od 3. do 13. in predvidevajo, med drugim, ustanovitev šol v videmski pokrajini, vsega strokovnega šolstva, vseučiliškega inštituta za slavistiko, štipendiranje slovenskih študentov iz Italije, ki se uče v Jugoslaviji; šolski programi morajo biti prilagojeni manjšinskim pogojem.
Čl. 14., 15., 16. urejajo odnos države do slovenskih kulturnih ustanov in občil. Načelno določa zakonski osnutek, da mora država kriti stroške zanje, jamčiti pa mora demokratično vodenje le-teh. Predvidena je tudi ustanovitev, pri tržaški RAI, slovenskega televizijskega programa.
Naše jezikovne pravice urejajo členi od 17. do 23. Načelno velja, da imamo pravico uporabljati svoj jezik v izvoljenih organih v deželi, s sodno in upravno oblastjo. Slovenščina naj bo v deželi parificirana uradni italijanščini: deželna uprava naj deluje dvojezično v odnosih s Slovenci, sprejme naj ustrezno število slovenskih uslužbencev. Stroške za dvojezično delovanje krajevnih ustanov naj krije država.
Členi od 24. do 28. predvidevajo preprost in hiter postopek za vrnitev izvirne slovenske oblike priimkov in imen, obnovitev izvirnih slovenskih imen vasi in trgov, zaščito ambien-talnih pogojev, v katerih žive Slovenci.
Prehodne in končne dispozicije (čl. 29. do 33.) predvidevajo ustanovitev, pri predsedstvu rimske vlade, posebne posvetovalne komisije za vprašanja slovenske manjšine.
Pismo uredništvu Posledice nesrečnega sporazuma
Prejeli smo daljše pismo. Kljub 'mu, da razpolagamo z omejenim prostorom, pismo skoraj celoti objavljamo.
Spoštovani gospod urednik! Pred nekaj dnevi me je obiskal ekdo, iki dela za «Slovensko kupnost». Govoril je o volitvah, i bodo 7. junija; govoril o med-sbojni pomoči in tudi o stran-arskih zadevah. Dejal, da je reveč strank In da Slovenci lah-
0	zaupamo samo eni stranki Pogovarjala sva se dolgo časa.
laj povem še to, da je človek,
1	me je obiskal, sorodnik moje ene. ludi zato se je zavlekel na im pogovor. Vendar pa sem kaj malu prišel do spoznanja, da je >rišlo do nepričakovanega obt-ka z nekim določenim name-lom. In nisem se zmotil. Tik >red poslovitvijo me je ženin sorodnik povabil, naj podpišem kandidatno listo Slovenske skup-msti. Dejal sem mu, da se no-;em vmešavati v politiko in screda nisem pristal na podpis, cer nočem, da bi se kdor koli Posluževal mojega imena.
Res je, da se ne ukvarjam s Politiko in nisem pristal, to, ia bi šel k notarju in podpisa' leke papirje. Spomnil sem >e dogodkov, do katerih je pri-do pred leti, ko so nekateri imetje po prigovarjanju gospodov od Slovenske skupnosti — ‘n med tistimi kmeti so bili tucii jPekateri moji znanci — potem, ko so podpisali neke papirje, ime. ' mnogo opravkov. Govorilo se tudi o neki sodni preiskavi, odaj je šlo za zadeve, ki so v tvezli z gradnjo naftovoda. Spominjam se, da so tudi takrat nekateri — zdi se mi, da je bil med njimi tudi neki odvetnik — govorili, da si moramo vzajemno pomagati. Tedaj so tisti gospodje trdili, da se kmetje ne smejo zanašati na dolinsko občin sko upravo, da je bil dolinski župan dogovorjen z družbo, ki je lastnica naftovoda ter da samo °ni in njihovi odvetniki, tudi zaradi poznanj, ki jih imajo v določenih tržaških krogih, lahko dosežejo, da bodo razlaščeni kmetje prejeli milijone lir odškodnine.
Mnogi so verjeli, toda kasneje 50 se kesali, zakaj resnica je postopoma prihajala na dan. Izvedelo se je, da je skupina odvetnikov prejela 35 milijonov lir in m« je samo manjši del tega zneska prišel v roke razlaščenim kmetom. Nastal e pravi šr.andai. Kasneje so ise nekateri odvetniki med seboj obtoževali in nekateri časopisi so o zadevi poročali, kasneje so se izgovarjali, da so odvetniki imeli dosti stroškov in da zaradi tega kmetje niso pre-Jeli vsega denarja. Prej pa so govorili, da so kmetje lahko brez tjkrbi, da bodo imeli majhne stroške in da bodo prejeli veliko odškodnino.
0	zadevi sem kasneje govoril z nekaterimi prijatelji. Izvedel sem, da so baje tudi drugi odklo-mii podpis kandidatne liste Slovenske skupnosti, ker niso zaupa-m In ko smo se pogovarjali o tem, smo se dotaknili tudi zadeve naftovoda in razlastitev 2emlje naših kmetov. Nekdo je dnjal, .da se je vršil neki proces,
rugi pa je dejal, da procesa za-adi «'dolinske afere» ni bilo in /e kil odložen ter da so obto-jn' 'Prav tisti gospodje, 'ki so s a ° 'govorili o dolinskem župa-hU un,ki 50 se svojčas ponudili, a bodo branili kmete pred splet-ami komunistov.
j	iaz .k°t nekateri moji pri-
jatelji menimo, da smo pravilno vavnali, ko nismo zaupali. Ne n?111 se je vršil proces, o ka-lvi”ern., so mi govorili ali pa je
1	odložen ali do njega sploh ne o prišlo. Slišal sem praviti, da
i c'oveka, dokler ni obsojen, eba smatrati za poštenja-
ka. To bo držalo, toda vseeno menim, da sem prav ravnal, ko nisem podpisal nekih papirjev da nisem podprl liste Slovanske skupnosti, četudi so tokrat na njej tudi nekatera znana imena. Vem, da so vse obtožbe proti dolinskim komunistom propadle, da ni bilo treba nobenega procesa. Vem, da komunisti niso obljubljali milijonov lir, a • so nikogar goljufali. Zato so lahko ponosni. Njihbva občinska u-prava v Dolini je na dobrem glasu. Eden od prijateljev, s katerim sem se pogovarjal, mi je dejal, da ni imel nobenega dvoma, ko je podpisal komunistične li sto, da je gotov, da je pravilno ravnal, zakaj podpisal je za listo delavcev in kmetov, za ljudi, ki mislijo tako kot on. Strinjal sem se z njim in mislim, da po slabi izkušnji marsikateri razlaščen kmet v dolinski občini danes misli tako' kot jaz. Nikoli ne bomo podpisali nobenega papirja, ako ne bomo prej povsem gotovi, da se za tem ne skriva morebitna nakana. Prav tako ne bomo nikoli več glasovali zaradi lenih besed nekaterih gospodov odvetnikov.
Prosim vas, da mi oprostite, ker sem se razpisal. Menil sem, da bi me pekla vest če bi molčal. Tudi zato, ker bi se lahko zgodilo, da bi kdo drugi nasedel na limanice.
V odličniim spoštovanjem
f Sledi podpis )
m devinsko-nabrežinski občini
«V občini Devin-Nabrežina so pred petimi leti socialisti in voditelji «Slovenske skupnosti» sklenili sporazum z demokristjani in s tem pripomogli, da se je Krščanska demokracija, ki je bila vselej nasprotna interesom domačega prebivalstva, polastila občinske uprave.
Po petih letih ugotavljamo, da je bila našemu delovnemu ljudstvu storjena velika krivica. Občinski upravitelji niso izpolnili danih obljub in sprejetih obveznosti. Njihov politični in upravni program ni bil uresničen. Nadaljevalo se jc z nasilnim spreminjanjem narodnostnega sestava našega podeželja. V upravo krajevne letoviščarske ustanove ni bil pod sedanjo upravo imenovan niti en predstavnik slovenske narodnosti, kar predstavlja veliko diskriminacijo, saj je 70 od sto. lastnikov turističnih obratov na tem področju, slovenske narodnosti. (V prejšnji upravi te ustanove sta bila dva Slovenca.
Obljubljena javna dela (gradnja šol, otroških vrtcev, asfaltiranje cest ipd.) v glavnem niso bila izvedena.
Posebno obsodbo zasluži davčna politika dosedanje občinske uprave. Užitninski davek (dasiravno je odpadla trošarina na vino), se je v zadnjih petih letih zvišal od 33 na 65 milijonov lir ; družinski davek je v istem obdobju narasel od 8 na 16 milijonov lir, davek na industrijo pa se je znižal od 74 na manj kot 30 milijonov lir. To pomeni, da delavske in kmečke družine, da trgovci in obrtniki plačujejo dvakrat toliko davka kot pred petimi leti, industrijci pa plačujejo manj kot polovico tistega, kar so pračevati tedaj, ko so občinsko upravo vodili komunisti! Iz tega primera je jasno razvidno, kateremu sloju je služila dosedanja občinska uprava.»
•	(Iz volilnega programa
i	KPI, PSI UP in
neodvisnih kandidatov)
.MOOOOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOOCXOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOnoOOOOOOOOOOnnOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Edina slovenska protisocialistična
volilna grupacija
Nekaj minut preden je stekel rok za predložitev kandidatnih list so se 12. maja predstavili v pristojni urad tržaškega sodišča tudi predstavniki najmanjše, vendar široko razglašene stranke — «Slovenske liste».
Seveda lista ni bila tako zelo «skupna», kot trdi v nazivu, morda zato, ker so druge stranke delavske levice, v katerih je večina Slovencev, že vložile svoje liste in je SS lahko razpolagala s tein, kar je ostalo.
«Skupna» pomeni večkrat tudi «enotna», in vendar ni bilo prav tako. Na njej najdemo predstavnike SS, kakor tudi može iz SDZ, s katerimi so se še pred nekaj tedni obsipavali s tožbami, psovkami in drugimi prijaznostmi okoli «dolinske afere». Mi pa tokrat na «skupni listi» pred kratkim pridobljenega partnerja — «Slovenske levice», ki se je po dolgih in mučnih pogajanjih umaknila iz koalicije, v katero noče, ker ji druge skupine niso zajamčile izvolitev pokrajinskega svetovalca in spremembo volilnega znaka v «očala», dvojni znak, kakršnega so pred kratkim imeli združeni socialisti in socialdemokrati. O programu v dvajsetih dneh pogajanj ni nihče niti črhnil, saj je končno vsem znan:	«Za narodov
blagor, za sveto slovansko vzajemnost...» bi bil zapisal, še enkrat v sveti jezi, Ivan Cankar.
In pod to oguljeno frazo in prepisanim programom bo SS stopila pred volivce.
Ne bomo je napadali z visokodo-nečimi frazami, ker jih ne zasluži, pač pa ponovili oceno, ki jo dajemo o tej volilni in oblastveni koaliciji.
1.	SS (ali SSL) je edina protisocialistična sila med Slovenci in s svojim delom in stališči škoduje družbenemu in demokratičnemu razvoju vsega slovenskega kmečkega in delavskega prebivalstva, ki je po davnem izročilu prežeto z idejami napredka, katere uresničuje
danes jedro slovenskega naroda v svoji socialistični republiki.
2.	SS je tipična meščanska stranka bolj osebnega značaja, kjer sta vodilni načeli (obenem tudi skupni imenovalec) samo negaciji: nacionalizem v besedah, protikomunizem.
O stavkah
«Posledice stavk». Pod jem naslovom je «Novi list» dne 27. novembra 1969 zapisal: «... V velikih primerih gre za zakulisne politične spletke, ki ipehajo stavkajoče na uli-ce,v izgrede in tudi v izgubo dnevnih zaslužkov... Vsi vemo, da je gospodarsko in socialno stanje v naši republiki na šibkih nogah in da so potrebno odločni ukrepi, da se razmere izboljšajo. Malodko si pa upa reči, da ni dosedanji način stavčnega gibanja združen tudi z brezpotrebnim razbijanjem, uničevanjem, z ranjenimi in mrtvimi, pokazal pravo smer k zaželnemu cilju. Med delojemalci, tudi skrajnih političnih smeri, se pojavlja že utrujenost in nezadovoljstvo nad voditelji, ki se v svojih namerah oddaljujejo od gospodarskih ciljev in izboljšav in jim gre v prvi vrsti za politično oblast... Neskladnost stavčnih gibanj škoduje večkrat tudi delojemalcem samim...»
Tako je torej zapisalo glasilo krščanskih socialcev. Jz gornjih vrstic je razvidno kako ti socialci čutijo pereča socialna vprašanja. (Mimogrede naj še pripomnimo, da avtor ne vidi nobene razlike med stavkovnim gibanjem in... recimo stavčno zvezo...!
3.	Zadnja leta SS ne more trditi, da je delala za občo korist, ker so na kateri njeni voditelji bili prezaposleni v sodnih dvoranah, zdaj v vlogi tožitelja, zdaj obtoženega.
4.	Kljub grmenju proti vključevanju v «italijanske» (delavske) stranke je SS od davnih časov vključena v oblastvene koalicije ob boku Krščanske demokracije in socialde-mokratov, katerim vestno kima. Dokazov ni treba, dovolj bi bilo prešteti število posegov v razpravo predstavnika SS v občinskem svetu v Trstu.
5.	Kljub temu, da je večina članov in simpatizerjev SS katoliškega svetovnega nazora, se jih napredek v mišljenju in delu velikih katoliških organizacij sploh ni dotaknil. V katoliškem svetu, kjer prednjačijo ACLI, CISL, FUCI ni mesta za zastareli in mračnjaški klerikalizem goriškega in tržaškega kova.
Zaključek: v trenutku, ko se je kolo napredka v Italiji zavrtelo z bliskovito naglico in ga čedalje hitreje poganjajo delavci, kmetje, študentje ob podpori naprednih sil in se ustvarjajo tudi za slovensko manjšino pogoji za uveljavitev njenih pravic, skuša SS, v zavezništvu Z demokristjani in socialdemokrati, ta razvoj in napredek zavreti in zaustaviti, zaradi svojih razrednih interesov.
V trenutku, ko je koalicija leve sredine v krizi povsod, od Rima do Trsta (zadnji primeri in odstopi v tržaški občinski upravi so zgovorni), ima KD s socialdemokrati zvestega zaveznika na svoji desnici — Slovensko skupnost.
Zaprta za vsak dialog se zavija v demagoške fraze o enotnosti vsega slovenskega prebivalstva — pod zastavami križarskih vojn proti komunizmu, delavskim organizacijam in socialističnim pridobitvam v matični domovini, kar je — v bistvu — odklanjanje enotnosti.
Vesti iz Ronk
V zadnjih letih je demokratična uprava iz Ronk, kateri nače-ijuje komunist Blasutti, dala več pozitivnih pobud, ki presegajo ozke občinske meje. Na manifestaciji Ob priliki odkritja spomenika padlim partizanom, pred dvemi leti, so bili poleg deželnih predstavnikov, političnih strank, oblasti in partizanskih združenj, tudi člani Zveze borcev iz sosednje slovenske republike, predstavniki občinske skupščine iž Metlike in avstrijskega mesta Wagne. S temi dvemi mesti so se Ronke pozneje tudi pobratile. Zlasti glede pobratenja med Ron-kami in Metliko ni šlo samo za formalni akt, kajti bratstvo prebivalstva obeh občin je nastalo že med narodnoosvobodilno borbo, ko rse je večina partizanov iz Ronk borila v okolici Metlike. Danes se je to 'prijateljstvo še in še poglobilo. Občinska uprava iz Ronk je v teh letih imela že več srečanj s predstavniki Metlike na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Do sedaj so Ronke edino mesto v naši deželi, ki se je pobratilo s kakim mestom iz Slovenije. To je nedvomno pomemben prispevek prizadevanjem za utrditev miru in prijateljskega sodelovanja med narodi.
Tovariši iz Ronk so se v upravnem odboru vedno zavzemali za rešitev vprašanj slovenskega prebivalstva, ki živi v njihovi občini. Na listah komunistične partije je v občinski svet vedno bil izvoljen po en Slovenec. Dvakrat je bil za svetovalca izvoljen pok. Franc Jarc, na zadnjih volitvah pa Mirko Frandolič, rojak iz Doberdoba, ki je odbornik za javno vzgojo. Pred mesecem dni so krajevni časopisi objavili sporočilo, v katerem odbornik Frandolič, v imenu ronske občinske uprave in v svojem, poudarja potrebo, da bi se v obmejnih področjih goriške 'pokrajine na vseh šolah poučevalo slovenski jezik, kar bi koristilo tudi sodelovanju in medsebojnemu spoznavanju pripadnikov obeh narodnosti, ki živijo na tej in drugi strani meje. Tovariši iz Ronk niso izvolili Slovenca iz demago-ških vzrokov ampak se tudi dosledno borijo za priznanje pravic slovenske manjšine.
Doberdob
(Nadaljevanje s 3. stratti) tičnih občin, ki je bil jeseni leta 1968 v Bologni.
Po svojih močeh in pristojnosti so se naši svetovalci borili za boljše življenjske pogoje delavskega in kmečkega prebivalstva. S številnimi resolucijami so podprli pravične zahteve delavcev. Zahtevali so tudi odpravo fašističnih zakonov, ki se jih o-blasti še dandanes poslužujejo pri kršenju pravic delavskega razreda in v še večji meri slovenske narodne manjšine.
Skupni ideali, ki združujejo do-berdobsko prebivalstvo okrog liste «Občinska enotnost» so vrednote narodnoosvobodilne borbe in odporniškega gibanja. Prav zaradi tega so se nekateri prvaki domače lipice tako zagnali proti partizanskemu spomeniku, ker so proti vsemu, kar je naprednega in antifašističnega. Hoteli na so predvsem razbiti enotnost naprednih sil v naši občini. Pri tem pa so se všteli, kajti antifašistični Doberdob ne bo dopustil, da se žalijo ideali narodnoosvobodilne borbe in najslavnejši del zgodovine slovenskega naroda.
Kot pred tolikimi leti bodo do-berdoslki občani enotno glasovali za listo «Občinske enotnosti», ker se zavedajo, da tudi naša majhna občina lahko v veliki meri majhna občina lahko v veliki meri prispeva k uresničenju vrednot odpora in antifašizma in k popolni enakopravnosti slovenske narodne manjšine.
6 • DELO
15. 5. 197(
Besede in dejanja
O «reševanju» slovenskih vprašanj v Gorici
Krščanska demokracija, PSI in SDZ opevajo «napredovanje» pri reševanju problemov slovenske manjšine. Pravijo, da je do tega prišlo po zaslugi leve sredine.
Toda če pogledamo nekoliko dlje lahko ugotovimo, da gre v resnici samo za nekatere marginalne koncesije. V bistvu je položaj 'Slovencev ostal nespremenjen.
Pred nedavnim je goriški občinski svet glasoval o nekem dokumentu glede pravic narodne manjšine. Za dokument so glasovale vse skupine razen fašistov Tudi predstavnik italijanskih liberalcev je glasoval za sprejem dokumenta. Ta nenavadna soglasnost je bila sumljiva.
Nekaj tednov potem se je izkazalo, da je velika razlika med več ali manj slovesno poudarjenimi načelnimi izjavami in konkretno stvarnostjo. Občinski svet je razpravljal o organiku občinskih uslužbencev. Komunisti so predlagali, naj imajo prednost pri sprejemanju v službo tisti, ki obvladajo slovenščino. Proti temu predlogu so se seveda izrekli desničarji. Demokristjani in so-
cialdemokrati so tedaj predložili spreminjevalni predlog, po katerem naj imajo prednost tisti, ki poznajo en tuj jezik '(conoscenza di una lingua straniera). To pomeni, da je zanje slovenščina — jezik naroda, ki že stoletja prebiva na Goriškem — tuj jezik (lingua straniera!)
Organik predvideva, naj bodo na nekaterih službenih mestih zaposleni nameščenci, ki poznajo slovenški jezik. Komunisti so predlagali, naj bodo tista mesta na razpolago Slovencem (a persone di lingua materna slovena). Tudi ta predlog je bil zavrnjen.
Oba primera potrjujeta, kako večina leve sredine vztraja na svojih konservativnih stališčih. Ko gre za lepe govore ali tudi za glasovanje, ki pa je zgolj načelnega značaja, se vsi, razen fašistov strinjajo, toda ko gre za konkretna vprašanja, ko gre za to, da se od besed preide k 'dejanjem, se demokristjani in socialdemokrati znajdejo na istih stališčih kot skrajni desničarji, torej proti Slovencem.
Partizani še enkrat zagrenjeni
25. aprila so na goriškem pokopališču odkrili spomenik padlim partizanom. Toda spomenik je bil zgrajen že pred dvema letoma, ni bil pa dokončan. Dokončati ga niso mogli, ker je velik del občinskega odbora, v katerem so bile zastopane stranke DC, PSU, PSI in SDZ, nasprotoval dvojezičnemu napisu. Tudi socialisti so odstopali od načelnega stališča in malo je manjkalo, da se niso sprijaznili z napisom «ai partigiani italiani e sloveni». Samo komunisti niso nikoli odstopil od načelnega stališča in so odločno vztrajal v zahtevi, naj bo napis dvojezičen. To načelno stališče je bilo odločno poudarjeno tudi v interpelaciji, ki jo je svojčas predložil tovariš dr. Battello.
Bližale so se volitve in občinski odbor ni mogel zavlačevati zadeve. Pohitel je... In tako je bilo storjeno tisto, kar so zavlačevali dve leti— v nekaj dneh.
Kaj to pomeni? To je še en dokaz, da se leva sredina boji sodbe volivcev.
Ne gre pri tem za noben zgodovinski preokret! Nasprotno, tudi tokrat so prišla do izraza nasprotovanja v vrstah leve sredine. Tudi na sami slovesnosti ob priliki odkritja spomenika so prišla do izraza omejitve in dvoličnost leve sredine. Na slovesnosti ni bila namreč izgovorjena niti ena slovenska beseda. In vendar je bila ta slovesnost ob grobu, v katerem počivajo slovenski in italijanski partizani!
Partizani in demokrati, ki so bili prisotni na slovesnosti so ostali še enkrat zagrenjeni.
«... Prizadevati bi si morali za določitev novega dialektičnega odnosa med Slovenci in Italijani... Takih odnosov tudi Slovenska skupnost ni znala doriej vzpostaviti, kljub sporazumom...». Tako je izjavili dosedanji nabrežinski župan dr. Drago Legiša v pogovoru, ki je bil objavljen v Novem listu 20. decembra 1969.
Vsaj enkrat — priznanje.
Poslanec Marocco (DC) in “Divisione! Gorizia,,1
PROPOSTA DI LEGGE
d'iniziativa del Deputato MAROCCO
V'

Prmtmtpta il 10 ijhujmt 190»
' ri
11
Riconosčiniento giuridico della formazione dì patrioti
Steverjanski župan in partizansko slavje
Vsem je že znano, da je bivši socialistični poslanec Zucalli dne 4. februarja 1965 v poslanski zbornici predložil zakonski osnutek, po katerem naj bi imeli možnost pridobitve ustrezne partizanske «kvalifikacije» tudi bivši pripadniki tako imenovane «Divisione Gorizia», ki so se od leta 1945 do 1947 «proslavili» s tem, da so uničevali sedeže, trgovine in domove Slovencev. Ta predlog je isti poslanec ponovil 7. marca leta 1968. Komunistični poslanci so tedaj preprečili sprejem Zucallijevega predloga Zadeva glede tega «priznanja» pa s•’ še ni zaključila. Demokristjan-ski poslanec Marocco je dne 10. junija 1969 predložil v poslanski zbornici zakonski osnutek, ki pogreva še znane predloge Zucalli-ja. «Kvalifikacijo naj bi dobili pripadniki «Divisione Gorizia», ki so se «borili» pioti partizanskim oddelkom IX. Korpusa (beri z uničevanjem sedežev in domov goriških Slovencev od leta 1945 do 15. septembra 1947). Torej toliko opevano «novo ozračje», je zares še vedno v zraku. Tisti slovenski volivci, ki so pred nekaj leti ubogali goriške prvake SDZ in volili demokristjana Marocca, hi morali o tej zadevi malce premisliti. Spoznali bi, da je gori-škim prvakom SDZ prav malo za rešitev vprašanj Slovencev in da jim njihovi glasovi služijo le za osebne ambicije in razna politična mešetarjenja. Poljubljati palico, ki nas tepe po glavi, je vseeno malo preveč!
Dne 1. maja je bila v Števeria-nu veličanstva manifestacija v okviru proslav 25-letnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Na «Dvoru», kjer je bilo popoldne zborovanje, na katerem sta govorila pisatelj France Bevk in poslanec Mario Lizzerò - Andrea, je bilo mnogo slovenskih in italijanskih bivših partizanov. Prisotni so bili predstavniki krajevnih oblasti, med katerimi župana Andrej Jarc iz Doberdoba in Jože češčut iz Sovodenj, predstavniki političnih strank, kulturnih in prosvetnih organizacij. Tako mo gočne manifestacije, ki je bila obenem tudi srečanje med slovenskimi in italijanskimi antifašisti, ni bilo že vrsto let na Goriškem. Samo števci janski župan Stanislav Klanjšček, se ni čutil dolžnega prisostvovati temu zborovanju, kot če bi se njega to prav nič ne tikalo. In vendar je bil, če se ne motimo, tudi on nekoč partizan. Vedeti bi moral, da kot župan, ne predstavlja samo «lipove vejice», ampak celotno števerjansko prebivalstvo. Prav zaradi tega je bila njegova dolžnost predsedovati temu zborovanju. Kat. Glas, je pred kratkim, prvič odkar izhaja, v nekem član-
ku pozitivno ocenil odporniško gibanje, števerjanski župan, ki je eden izmed prvakov «lipove vejice», pa je s svojim obnašanjem dokazal, da je bilo pisanje Kat. Glasa samo demagoška poteza in da jim vrednote odporniškega gibanja in narodnoosvobodilne borbe ležijo še vedno na želodcu.
**
Ker v današnji, izredni, številki obravnavamo v glavnem probleme, ki so neposredno v zvezi z volitvami, smo razne prispevki' in druge vesti odložili. Objavili jih bomo kasneje. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12
Ob 2 5-letnici zmage nad nacifašizmom
X nedeljo, 10. maja se je Grjpada poklonila spominu borcev za svobodo. «Naša vas, je poudari! domači govornik - mladinec Stanislav Kalc, je bila ena najaktivnejših v narodnoosvobodilnem boju, bila je čvrsta partizanska postojanka. Moški so se vključili v partizanske enote, ženske, starčki in otroci pa so sodelovali s partizani. Ko se spominjamo hrabrih borcev, ki počivajo v domači zemlji in drugih, ki so bili upepeljeni v krematoriju, se zavedamo česa smo danes deležni prav po zaslugi njihove žrtve.» Na spominski svečanosti sta govorila tudi poslanec Albin škerk in član vodstva ANPI Vladimir Kenda. Nastopili so tudi: pevska zbora Slovan s Padrič in Primorec iz Trebč, godba Parma iz Trebč in domači recitatorji, ki so občuteno podali partizanske poezije.
★
Tudi zgoniška občina je počastila spomin padlih za svobodo ir obenem proslavila 25-letnico osvoboditve. Na svečanosti, ki je bila v nedeljo, 10. maja dopoldne pred spomenikom v Zgoniku, so govorili: župan Jože Guštin, podžupan dr. Jan Godnič in predsednik združenja ANPI Arturo Calabria. Nastopila sta pevski zbor Rdeča zvezda in proseška godba. Posebno ganljiv je bil pogled na učence osnovnih šol iz Saleža in Zgonika, ki so v spremstvu svojih učiteljev položili na spomenik šopke cvetja. Spregovorila sta tudi predstavnik športnega društva Kras Zvonko Simoneta ter med drugim poudaril: «Take proslave nas spominjajo na krvavi davek, ki ga je moralo plačati slovensko ljudstvo za dosego toliko zaželene svobode. Na tem mestu se za-prisežimo, da bomo vselej ostah zvesti slavnim idealom narodnoosvobodilnega boja, da bomo vedno čuvali pridobitve in da bomo Slovenci nastopali skupno za svoje pravice, za svobodo, za mir in za bratstvo med narodi». Učenka Nadja Škabar je v imenu svojih sovrstnic in sovrstnikov izrazila hvaležnost padlim in preživelim borcem ter se spomnila tudi 25-letnice obnovitve slovenske šole. šolski otroci so na spominski svečanosti recitirali in peli partizanske pesmi.
*
Komemoracija v tržaški Rižarni. Bivši deportiranci so se po obisku zlogslanih 'taborišč v Nemčiji zbrali v Rižarni ter se poklonili žrtvam. «Vojne grozote se ne smejo nikoli več ponoviti» so poudarili-Žail pa se grozote vojne nadaljujejo v drugih krajih sveta. BodimU budni, čuvajmo težko pridobljeno svobodo in demokracijo!