The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 23, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 223 Kratke Vesti iz življenja in sveta visoka zavarovalnina v CLEVELANDIT Meseca avgusta se je v Cle-velandu podpisalo zavarovalni-ne pri raznih zavarovalnih druž bah v vsoti $8,419,000. avtobus zasnežen v GORAH Cordoba, Argentina. — Od tu Se je odpeljalo v gore dva tru-ka gasilcev, ki so šli iskat avtobus, na katerem se je vozilo 31 oseb in katerega je zasnežilo v gorah. smrt vsled zaužitega omamila Cleveland. — Mrs. Irene Copley, stara 37 let, je včeraj u-mrla v Vincent Charity bolniški. ker je zaužila preveliko količino uspavalnega sredstva. čevljar našel biser v školjki New York. — Frank Sonso-ne> 52 let stari čevljar, je jedel surove ostrige. Ko mu je pri-sl° nekaj trdega pod zob, je pogledal in videl, da je bil v ostri-biser. Draguljarji cenijo Vrednost bisera od 50 do 100 dolarjev. molandska se bo oborožila Haag. — Zaradi mednarodnih komplikacij, ki so nastale, Je holandski državni zbor sprejo nov program za oborožitev dežele. Proga, po kateri se bo vozil Mussolini, bo zastražena Štirje nevarni zločinci pobegnili iz okrajne jetnišnice v Clevelandu Trije so znani bančni roparji, četrti pa je osumljen in obtožen umora. — Enega so prijeli, o ostalih treh pa ni še nobenega sledu. CLEVELAND, O. — Včeraj*—- popoldne so pobegnili iz tukajšnje okrajne jetnišnice štirje jetniki; trije bančni roparji, četrti pa je bil obtožen umora. Danes išče njihov sled dvajset deputijev in 100 detektivov. Obtoženega morilca, 19-letnega Theodore Slapaka, ki je pobegnil z onimi tremi, so prijeli v navzočnosti velike množice potem, ko je ukradeni avtomobil, katerega je vozil, zadel v telefonski drog na 67. St. in Hough Ave. Bančni roparji, ki jih sedaj i-šče policija, so: Charles Bird, star 26 let, ki je čakal na obravnavo v federalnem sodišču zaradi cele serije bančnih ropov, ki jih je pod-vzel v družbi svojih tovarišev. Frank Bird, star 30 let, njegov brat. James Vidmar, star 29 let. Ta trojica je pobegnila že lansko leto iz jetnišnice države Missouri, kjer bi morala odse-deti dosmrtno zaporno kazen. Detektivi zaslišujejo Lucillo Hemley, Vidmarjevo ljubico, ki je obiskala Vidmarja v torek v ječi. Ona je sestra žen Charle-sa in Franka Birda. Na njenem stanovanju so našli detektivi več pil in žag, s kakršnimi so si jetniki izsilili pot v svobodo. Preden se je Slapakov avtomobil zaletel v telefonski drog, je podrl ž njim na E. 6. cesti in ^ Avstriji bo stal ob progi na vsakih petdeset metrov Po en vojak. — Posebno bodo zastraženi železniški Predori. tali bUNAJ, 22. septembra. — I- 'Janski diktator Mussolini se bo peljal preko Avstrije, na Sv°jem potu v Nemčijo, v sobo- 0 zvečer. Ob osmih zvečer bo dispel njegov vlak na Brenner, J^kar bo zapustil avstrijsko o- v bližini Kufsteina. V vstriji bo stal ob železniški Pl0gi v razdalji na vsakih pet-eSet metrov po en stražnik. °sebno skrbno bodo zavarova- 1 železniški predori. Prvotni namen, da bi prire-Mussolini ju v Innsbrucku jje n sPrejem, je bil zavržen, lo/ 86 *>roti temu namenu od-^fto postavili Tirolci, češ, da bodo prirejali nobenega sprega človeku, ki zatira tirolsko manjšino v Italiji. UvCeJa bodo spremljali v ^eittčijo zunanji minister Cia-ra' ki je njegov zet; Ahille Sta-Ce> tajnik fašističnega velike-Zh SVeta; Dino Alfieri, minister Propagando, in Mussolinijev sUan-tni tajnik' 0svaldo Seba" ne^USSOlini bo Prisostvoval ma- r°m nemške armade) natQ tnu 0 Posvetoval s Hitlerjem, ki dipl nedvomno zaradi zadnje Cinične zmage zastopni-VM aemokratičnih držav sveto- P«-amaj Se nekoliko °hladi na-tVa fašističnemu generalu temhu' nato pa ae bo 29- sep" zai "ra odPeljal iz Berlina na-J Proti Italiji. Mr« AINa obi»k Žla ' ^Ioizija Koprivnik je ces p °?18k k svoji sestri Fran-fort °°bev&ek v West Frank-' AU- Videli se nista 27 let. PRAZNIK ZA NEMCE BERLIN. — Nemški minister notranjih zadev je proglasil za praznike one dni, ko se bo nahajal Mussolini v Monakovem in v Berlinu. To bodo prazniki s polno plačo. V Monakovem bo praznik v soboto, ko bo prišel tja Mussolini s svojim spremstvom. V Berlinu pa je proglašen za praznik torek, ko se bo vrnil Mussolini v Berlin z nemških vojaških vaj. Najeti pretepači napadli delavskega organizatorja Napadeni pravi, da so ga napadli plačani hlapci Republic Steel družbe. Chry-slerjevi delavci zahtevajo povišanje mezde. Amerika protestira zaradi napada na mesto Nanking Superior Ave., neko žensko, Mrs. Paul Tober, katero so odpeljali v bolnišnico. Zločinci so pobegnili iz četrtega nadstropja jetnišnice včeraj popoldne ob treh. Neki de-puti, ki vozi v poslopju dvigalo, je bil poklican v četrto nadstro-3je. Ko je odprl tam vrata, je videl pred seboj štiri desperate; trije so bili oboroženi z revolverji, eden pa z nožem. Z revolverji v rokah so ga prisilili, da jih je peljal v klet, odkoder so pobegnili na prosto. Zunaj so ukradli neki avtomobil, nakar so se ž njim v divjem diru odpeljali. Ko so pozneje avtomobil spet uzrli, je slednji stal pred Vidmarjevim domom na E. 75. cesti, toda v njem je bil samo Slapak, ki je takoj z avtomobilom pobegnil, čim je ugledal zasledovalce. V divjem begu je potem vozil iz ulice v ulico, dokler ni končno zadel v telefonski drog, nakar so ga prijeli. O ostalih beguncih ni še nobenega sledu. CLEVELAND, O. — Predvčerajšnjim opolnoči je bil na Jefferson Rd. in Stadkweather Ave., silovito pretepen Vincent Favorito, pomožni ravnatelj Steel Workers Organizing komiteja. Favorito dolži najete pretepače od Republic Steel kor-poracije, da so ga oni napadli. Favorita so napadli trije možje, ko se je vračal iz dvorane od redne unijske seje. Po napadu je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je bil obvezan, nato pa je odšel na svoj dom. DETROIT, 22. septembra. — Unija United Automobile Workers of America naznanja, da je predložila vodstvu Chryslerjeve korporacije zahtevo po 10 cent-nem zvišanju mezde na uro. To zahtevano zvišanje se tiče vseh 50,000 delavcev pri tej korpo-raciji. Neki predstavnik korporacije pa je izjavil, da korporacija ni prejela doslej še nobene ta ke zahteve. Novi tanki za armado Angleži si prizadevajo, da skličejo svetovno konferenco, na kateri bi se obravnavalo kitajsko-japon-sko vprašanje. ŽENEVA, 22. septembra. — Velika Britanija je danes pod-vzela korake, da vzame kitajsko - japonsko vprašanje izpred Zveze narodov ter da ga postavi pred neodvisno svetovno konferenco, pri kateri bodo sodelovale, vsaj tako upajo, tudi Zedinjene države. Toda ničesar definitivnega se ne more v tem oziru ukreniti, dokler se ne bo vršilo posvetovanje z vlado Zedinjenih držav. V tej "svetovni konferenci", če se bo uresničila, bodo vključene Rusija, Zedinjene države, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Avstralija, Ho-landska in Nova Zelandija. WASHINGTON, 22. septembra. — V tukajšnjih vladnih krogih je zavladala danes velika jeza zaradi bombardiranja mesta Nankinga od strani Japoncev in vlada Zedinjenih držav je v ostri noti zagrozila vladi v Tokiju, da bo Amerika smatrala Japonsko za odgovorno za vso prizadeto škodo. V tej noti je rečeno, da je proti vsem načelom človečan-stva in proti mednarodnemu pravu bombardiranje okrajev, kjer živi skoro izključno samo civilno prebivalstvo. Petdeset japonskih letal je u-bilo s svojimi bombami okoli 200 oseb in povzročilo mnogo požarov. Japonski letalci so se zadrževali nad Nankingom štiri ure ter se v zraku pretepali in obstreljevali s kitajskimi letalci, ki so se dvignili v zrak ter pričeli boj. Kitajci pravijo, da so sestrelili iz zraka četvero japonskih letal, časnikar, ki poroča o tem napadu, pravi, da mu je postalo slabo, ko je videl razmesarjena telesa starcev, žensk in otrok, ki so se v smrtnih krčih zvijala na tleh. ZATVORITEV URADA ZA NOVAČENJE SOFIJA, Bolgarija, 22. septembra. — Policija v tem mestu je odkrila urad, kjer so nabirali prostovoljce za španske lojaliste. U-rad je vodila neka ženska, ki govori več jezikov. Odbor tega urada je obstojal iz štirih žensk in e,-najstih moških, ki so bili vsi aretirani. Urad se je nahajal v sredini mesta. Policija je zaplenila arhive in imenik več stotin prostovoljcev, ki so že odšli v Španijo. Svoboden češkoslovaški narod pokopal svojega največjega sina Za pokojnim Masarykom žaluje vsa Čeho-slovaška. - Predsednik Beneš mu je govoril v zadnje slovo. OD SVOJEGA VELIKEGA UČENIKA IN VODITELJA SE JE POSLOVILO NAD DVA MILIJONA LJUDI _ Župan Burton kaže na svoje uspehe iri, na kulturne vrtove Pravi, on ne daje prednosti nikomer in da ne deluje za posebne interese. Javen ljudski shod Republikanski klubi 10. in 23. varde prirede v petek 24. septembra ob 8. uri zvečer veliki skupni shod v prid župana Bur-tona, v St. Nicholas hall, East 36th in Superior Ave. Pozor, mlad. pevski zbori! Opozarjamo na dopis Miss A-1 nne Traven, katerega boste videli na drugi strani lista. Dopis je važen za pevce mladinskih zborov in njih starše, ker so tam navodila zaradi izleta v Barberton, na prireditev ondot-nega mladinskga pevskega zbora. Pozdravi Iz New Yorka, s konvencije Ameriške legije, pošiljajo pozdrave Anthony Uss, Miss Jerry Mohar, Mrs. Starman, Mrs. Kokel, J. Marolt, F. Skok in M. Skok. Hvala! INDIANTOWN Cap, Pa., 22 septembra. — Tukaj manevrira 24 najnovejših lahkih armad nih tankov, ki so skrivnost vlade Zedinjenih držav. Ti tanki preplavajo reke, zdrvijo preko ravnega polja z brzino 50 milj na uro, in potrejo pred seboj vso goščo, ki jim je na potu. Tanki so oboroženi s tremi težkimi strojnicami, katerih e-na je naperjena v ospredje, dve pa ob straneh. Šofer tanka prejema tekom operacij vsa navodila in ukaze potom radija. Seja dr. Carniola Tent Naznanja se članstvu društva "Carniola Tent", št. 1288, The Macabees, da ue bo vršila redna mesečna seja v nedeljo, 26. septembra v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih zadev. Prosi se članstvo, da se te seje udeleži. — J-Tavčar, tajnik. 1 Kultura V petek 24. septembra se vrši seja dramskega društva Naša Zvezda v navadnih prostorih. Vse članstvo, tudi bivši člani, je vabljeno, da se udeleži. V Jugoslavijo Sinoči sta s parnikom "Bremen" odpotovala proti Jugoslaviji ravnatelj Julius Slapšak. Sedaj se je povrnil v Jugoslavijo in ga spremlja njegov sin Julius Slapšak, ki gre na kratek obisk v Jugoslavijo. Nadalje je tudi včeraj odpeljal par-nik "Queen Mary" dobro poznanega Mr. Antona Uss-a proti domovini. On gre v skupini članov American Legion in se ustavi v Parizu za par dni. Za potovanje je preskrbela potniška tvrdka A. Kollander. Vsem skupaj srečno pot in veselo zabavo ter veseli povratek. Shod nocoj Nocoj ob 8. uri priredi Young Men's Democratic Club iz 32. varde shod v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Na shodu bo posebnost, nastop znanega humorista in pisatelja "Cleveland Pressa", Jack Ra-perja. Njegov govor bo posebnost na shodu in bo gotovo žel veliko zanimanja. Nastopi tudi kot govornik kouncilman 32. varde Anton Vehovec, ki bo govoril v prid svoje ponovne izvolitve. — Odbor. Otvoritev kegliiča Danes se je v Slovenskem domu na Holmes Ave., otvorilo kegljišče (Bowling Alley), ki je prenovljeno in lepo urejerto. O-glejte si ga! CLEVELAND, O. — Na si-nočnjem shodu, ki se je vršil v dvorani na Buckeye Rd. in 124 St., je župan Burton dejal, da se je v Clevelandu že marsikaj doseglo, kar je v prid prebivalcev. Zdaj pa se bo delalo na to, da se dosežejo nižje cene za u-porabo plina in da se čim prej spet uvede tedenske vozovnice za vožnjo na poulični železnici. Na shodu, ki se je vršil v dvorani na Superior Ave. in E. 90th St., je župan Burton med drugim dejal: "Prepričan sem, da je ljudstvo resno mislilo pred dvema letoma, ko je izjavilo, da hočejo imeti župana, ki bo župan vsega mesta, ne pa samo posameznih skupin. In te vrste župan sem bil jaz, ker nisem nikoli nikomer hotel dovoliti posebnih interesov in dobrin. Cleveland je edino mesto v deželi, ki se ni zavarovalo proti ognju. Nemogoče je namreč, da bi se vsa poslopja naenkrat vnela, zato je bila zavarovalnina nepotrebna." Dalje je župan pozval ljudi, naj gredo in si ogledajo tukajšnje kulturne vrtove, ki so e-dinstveni na svetu in ki so bili zgrajeni s pomočjo vlade in W. P. A. programa. Roosevelt odpotoval POLSKI ŽIDJE PROTESTIRAJO VARŠAVA, 22. septembra,— Židovski senatorji so danes formalno protestirali proti vedno se ponavljajočim napadom na Žide na varšavskih ulicah. Senatorji so izjavili, da se napadalci poslužujejo pri svojih napadih železnih palic in da pobijajo okna sinagog in židovskih prodajalen. Katalonija se baje namerava proglasiti za neodvisno državo PRAGA, 21. septembra. Danes se je tukaj vršil ob splošnem žalovanju vsega češkoslo" vaškega naroda pogreb največjega sina tega naroda in očeta svobodne in neodvisne češkoslovaške države, Tomaža Masa-ryka. Dasi so oblasti apelirale na ves narod, naj počasti njegov spomin doma in naj ne hodi v Prago, kjer se je bilo bati prevelikega navala, je prišlo kljub temu v Prago nad dva milijona ljudi iz vse Češkoslovaške. Vsa okna so bila natrpana, na vseh ulicah in trgih je vladala gneča, kakršne Praga še ne pomni. Ljudje so se solzili, ženske, zlasti kmečke mamice in mladenke so glasno jokale. Narod je čutil, da mu je umrl mož, čigar smrt ne bo pomenila samo izgubo za češkoslovaški narod, marveč za ves svet, ki se v nemi žalosti klanja njegovemu spominu. Dr. Beneš, predsednik češkoslovaške republike in učenec velikega pokojnega učitelja, je i-mel ganljiv govor, v katerem je proslavljal vrline pokojnika, ki si jih je stekel za pravo demokracijo in svobodo, katere so deležni desničarji in levičarji. Dokaz resničnosti njegove trditve je bil viden v povorki, kjer Poročila pravijo, da se našo korakale ramo ob rami sku- n;erava Katalonija proglasiti za pine polfašistične organizacije, j neodvisno suvereno državo ter ki je nasprotovala pokojnemu | odpoklicati svojih 400,000 mož Poročila vedo povedati, da čaka predsednik Katalonije samo ugodne prilike, da prekine zveze z Va-lencijo. PERPIGNAN, franco - španska meja, 22. septembra. — Iz Katalonije, ki je napol - avtonomna država, se poroča o bojih med policijo in anarhisti. Boji so se pričeli, ko se je izvedelo, da je Katalonija na tem, da se umakne iz civilne vojne. Masaryku, poleg skupin bivše dr. Beneševe stranke — desničarskih socialistov. Tu si videl ramo ob rami Cehe in Nemce, socialne demokrate in komuniste. Velika država, ki se zave- z lojalistične fronte. Če je to res, utegne to povzročiti padec lojalistične vlade. Anarhisti so se zoperstavili policiji z ognjem pušk, nakar je pričela policija streljati s stroj- da, kaj pomeni demokracija in, nicami. Poroča se, da zahteva-svoboda, država, ki je edini de- j jo ekstremisti, ki so smrtni so-mokratični otok v morju raz- vražniki fašizma, nadaljevanje burkane Evrope, je pokopavala vojne ob strani lojafistov. HYDE PARK, N. Y., 22. septembra. — Predsednik Roosevelt je odpotoval na turo proti zapadu. Pred svojim odhodom je časnikarjem dejal, da ni iz premenil svojega naziranja gle de sodnika Blacka in da je njegovo naziranje v tej zadevi še vedno isto, kakor ga je že ponovno izrazil časnikarjem. Treba je namreč počakati, da se Black vrne in pove, kar ima povedati, nakar se bo ukrepalo o bodočih odredbah. svojega največjega moza, svojega najplemenitejšega in naj-odločnejšega pobornika za človeška prava. Poročila dalje naznanjajo, da gredo po Barceloni, katalonskem glavnem mestu, govorice, da predsednik Louis Companys Pogreba se je udeležil tudi čaka samo ugodne prilike, da Seja Hiša Kralja Davida vabi vse člane, da se gotovo udeležijo seje, ki se vrši v petek 24. septembra ob 8. uri zvečer v Slov. dr. domu na Recher Ave. -t- Odbor. Iz urada S. N. Doma Obvešča se vse tajnike društev, kateri pobirajo asesment v S. N. D., da se bo v soboto 25. septembra pobiral asesment v dvoranah št. 1 in 2, zgoraj, radi tega, ker se v spodnji dvorani vrši prireditev. PrOsi se vse članstvo, da to naznanilo vpošteva in plača svoj asesment v zgornji dvorani, kot prej omenjeno. — John Tavčar, tajnik. ves diplomatski zbor in mnogo tujih državnikov, med njimi dr. Leon Blum iz Francije, dr. Milan Stojadinovich iz Jugoslavije, ministrski predsednik Ta-terescu iz Romunije, župani mesta Beograda in drugih jugoslovanskih mest, kakor tudi župani francoskih mest in predstavniki francoskih občin. Truplo velikega pokojnika je bilo prepeljano v vas Lany, kjer je bilo pokopano na vaškem pokopališču. Smrtna kosa V torek popoldne je umrla Antonija Ulčakar, 1168 East 114th St. Doma je bila iz vasi Krasce pri Moravčah. Ob smrti je bila stara nad 70 let. V Ameriko je dospela pred 37 leti. Tu zapušča moža Antona, tri hčere, Antonijo, Viktorijo in Lilli-!an, dva sina, Maxa in Stanleyja, I tri brate, Franka, Johna in An- prekine vse zveze z Valencijo. SOVJETSKI METUZA-LEM MOSKVA, 22. septembra. — Eden najstarejših ljudi na svetu je Izak Danilovič Fedotov, v Sverdlovaku, ki bo letos praznoval svoj 135 rojstni dan, kakor naznanjajo sovjetske oblasti. Fedotov je bil rojen leta 1802, kot osemletni deček je pričel delati kot oglar, po 116 letih dela, ko mu je bilo 124 let, pa je dobil državno penzijo. Fedotov ima 17 otrok, ki so že vsi dedi in babice. Smrtna kosa V St. Alexis bolnišnici je preminula Jessie Murgul, rodom iz Srbije. Po očetu se je pisala Bokšan, stara 62 let. Tukaj zapušča soproga in sina. Družina Murgul ima malo trgovino na 4045 Superior Ave. Pogreb se tona Ulčakar. V stari domovini bo vršil iz pogrebnega zavoda pa zapušča dve sestri, Marijo Medved in Ivano Štefan. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda .na Superior ip East 114 St. Čas naznanimo jutri. Naj bo A. Grdina in Sinovi v petek popoldan na pravoslavno pokopališče na zapadni strani. Družina je bivala 20 let v Akronu, le štiri leta je, odkar se nahaja v ranjki lahka ameriška zemlja,'Clevelandu. Prizadetim naše so-preostalim pa naše sožalje! žalje! STRAN 2. ■"* ENAKOPRAVNOST 23. septembra, 1937. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POSTA Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 53U-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays jO raznafialcu v Clevelandu, za celo leto................................ ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 , odgovori To ie iako le-1 , . v Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 , aeveum oagovon. 10 jt jd*o ie . & katsrega za]ltl 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$200 p0 0b pravem času, pridejo pa ... $4.50 ...$1.50 .$5.50 O železnici in politiki je danes. Toraj tudi sedaj sem I zapisala samo to kar jaz mislim Pregovor pravi, kdor molči,! vgsj styarl Nimam pa name. Za Zedinjene države za celo leto ca 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .............. Za Evropo, Južno Ameriko in drug« inozemske države: ca celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev............. .$4.0«; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. MEDNARODNA BRIGADA slučaji, da človek rad izrazi svo je mnenje. Najprvo se bom zopet dotaknila cestne železnice. Zadnjič sem se malo zamerila Mr. Bar-biču ker sem zapisala koliko plače ima letno predsednik družbe. To sem zapisala ravno . . . . . .. . , , tako kot sem čitala v angleških Svet je prvikrat čul o mednarodni brigadi lanskega ki go prinašali slike di_ novembra, v prvih dneh obleganja Marida. Takrat je rektorjev in pisali, da imajo ti mednarodna brigada štela samo 1900 mož, večinoma'prav malo delnic družbe. To je protifašističnih Italijanov in protinacijskih Nemcev, sa-' jako lepo od vas Mr. Barbič, da mih preizkušenih vojakov, ki so se vrgli pred fašistične se zavzemate- družbo^k! vam kohorte ter pred vrati Madrida ustavili njih pohod. Njih pojav je prišel v psihološkem momentu, ker je visoko boati depresije) ampak le ne dvignil duha in moralo španske milice. Da je danes Ma-|Freveč sočutja Mr. Sarbič. Pa clrid še vedno svobodno špansko mesto, se ima za to za- ^ recimo, da ima predsednik druž-hvaliti samo temu hrabremu krdelu mednarodnih juna- be samo 22 tisoč letne plače i- Pozdrav, Mary Modrian Razredi za državljanstvo Jesenski termin za državljanske šole v Clevelandu se odpre v 17 lokalih Clevelanda v ponedeljek 27. septembra, na-znanjuje George A. Green, direktor Citizens' Bureau. Razredi se vršs enkrat na teden od 7. do 9. zvečer. Pouk se vrši v sledečih prostorih : Broadway čitalnici, E. 55 in Broadway, ob četrtkih Collinwood čitalnici, 856 East 152nd St. ob torkih. East 131 čitalnici, 3830 East 131 St, ob četrtkih in ponede- I r I ma pa le vseeno dva tisoč več | likih. ' , . . , , • i „nf,„ in 'kot pa najvišji sodniki Zedinje-1 Miles Park čitalnici, East 93 in Izza tistih dni se je slava te brigade raznesla po J. J v u u i^a wow.« « . . v. . . f... . , !nih držav, ima še vseeno rajsko Miles, ob petkih vsem svetu. Njem bojni cini so privabili v svoje vrste žiyljenje na vaš in nag račun. JRise čitainici, 2820 East 116 St. idealno mladino iz vseh kotov poznanega sveta, starejše; pisali ste tudi zadnjič, da bi cb torkih bojevnike trdnega prepričanja, smrt zaničujoče sreče- se §e drugih družb knjige pre-!St. Clair — 55th čitalnici, ob lovce in pustolovce, pred vsem pa vse one, ki fašizem! gledale, recimo N Y C in Repu- ] četrtkih. smrtno sovražijo. Danes Šteje ta brigada 15,000 mož in blic Steel, pa knjige zavaroval-, University Settleemnt, 7067 je od mednarodnih vojaških strokovnjakov priznana kot »h aedeyah <* 0. najboljša in najhrabrejsa bojna četa sveta. ^ . , . 'sa v teh družbah, jaz ga ni-, Brooklyn Library, W. 25 in Ma- V njenih vrstah se nahajajo možje, ki pripadajo m_ Zaradi predsednikov slo-! pledale, ob petkih. 55 narodom. Največje skupine tvorijo Nemci, Italijani, venskih drlštev pa ne vem, ali Carnegie West Library, Fulton 'in Bridge, ob četrtkih South čitalnici, Scranton Rd. in e/Clark Ave., ob sredah Citizens' Bureau, — Marshall Building, ob sredah in četrtkih Lorain . ei i.', iruci 8216 Lorain Ave., ob tor" Jefferson L'brdfy. 830 Jefferson Ave., ob petkih Za tiste, ki delajo čez dan, bo poseben razred vsak torek zjutraj ob 9. v uradu Citizens' Bureau v Marshall Building Vsi ti razredi so za tiste, ki že imajo prvi papir in se pripravljajo za zadnji ali državljanski papir. Urad Citizens' Bureau bo odprt ob četrtkih od 7. do 9. zvečer, da pomaga ljudem, ki želijo postati državljani. Amerikanci, Francozi, Angleži, Belgijci, Kanadci, Ma- gte mislili, da imajo velike ali džari, Irci, Skanclinavci, Jugoslovani in čehoslovaki. Pri- male plače. Tisto si pa včasih bližno 3000 ameriških antifašistov se bori v bataljonih, mislim, kako mukoma si ljudje ki so znani pod imeni: Abraham Lincolnov bataljon, George Washingtonov bataljon, Tom Mooneyjeva stot-.^ znižalo a8eamenta> narnesto nija strelcev s strojnicami in John Brownova topniška ^yp^i milijone v društvene baterija. Nemci se bore v svojem Ernest Thaelmannovem tjagajne- Ko sva bila še v Pen-bataljonu, Italijani v Garibaldijevem bataljonu, Kanadci sylvaniji leta 1918, ko je bila v Mackenzie-P&peneau bataljonu, Jugoslovani v Dimitri-.flu so Pa bile take naklade vsa-jevem bataljonu. Devetdest odstotkov moštva mednarod- » ne brigade služi pri pehoti, ostali pa so pri topništvu, Pri | sesment ravno isti. To sem za-transportni službi, v zdravniškem in sanitetnem zboru injpiBala bez da bi misiiia kakega pri avijatiki. Nasprotno splošnemu javnemu mnenju, ni žaliti v brigadi nobenih Rusov, navadnih vojakov. Pa prddemo k volitvam. Se- Vrhovni poveljnik te mednarodne čete je general daj bi bil kar vsak rad koncil-Emilijo Kleber, ki je tako rekoč profesionalen interna- Jman> še jaz bi se ne branila $3,-cionalni general revolucionarnih armad. Ta karakteristi- Jcoo na leto plače. Od enih voli- čen človek je bil rojen v Avstriji, naturaliziral se je v jtev do drugih kriče kandidatje x . i afav 41 let 'kaj so ze vse naredili in kaj se Kanadi in zdaj je ta veteran svetovne vojne sta 41 let ji ^ ^ ^ S svojimi bojnimi sposobnostmi m svojim zelo iazvitim , ^ ^ ^^ ^ ^^ razumom se je kosal na Kitajskem z generalom Ciang- jmo gtole hodijo gret y mestno kajšekom, in sicer na račun velike zadrege omenjenega hišo vsak ponedeijek, to je vse. generala, ki se je boril proti njemu. j Mr. Burton je tudi toliko o- I eta 1926 je general Kleber zapisal najbolj epično betal, da bo upeljal 5 centno fazo v knjigo zgodovine vseh vojn, ko se je kot general,vožnjo na poulični železnici, pa npkp kita ske armade, ki je štela 56,000 mož, katerih je ravno tako te obljube požrl, neke KliajsKe ainmuc, j , , kakor vsi drugi, kar se pa dru- vsak je imel samo po dvanajst nabojev, v redu umaknil gtvari tiče se je pa m s svojo armado 3,500 milj daleč preko vse Kitajske pred naredilo pod sedanjo admini. School Board direktorja ali rav-dobro oboroženo armado generala Čiangkajšeka, ki jč^tracijo. Kako lepo bodo nare-štela 1,200,000 mož. . . General Kleber je do zadnjega dili St. Clair Ave. in še dosti vzdržal v svoji armadi vzorno disciplino in red, pre- drugih stvari. Sam D. Foster — ravnatelj šolskega odbora v Euclidu Collinwood, O. Mestne volitve so pred durmi. Gledati je treba, da se izvoli v urade zmožne ljudi, zato bi priporočal našim Slovencem in Hrvatom v Euclidu, da izvolijo za Education) mesta Euclida v prihodnjih volitvah. Prepričani smo da ste Vi kvalificirani po izobrazbi, izkušnji in zmožnosti, da boste mogli pravilno, pravično in inteligentno reševati probleme šolskega Dcbora. Zato bomo z vsemi sila-ni delovali za vašo izvolitev. Prepričani smo, da boste pravični napram delavskim interesom, če boste izvoljeni v ta u-rad. Podpisano v imenu federacije C. R. Simpson, tajnik. Mr. Sam D. Foster je bil dve leti član in predsednik Euclid Library Bcarda (odbora javne knjižnice v Euclidu). Zasluga tega odbora je bila, da so se zelo izboljšale tudi šolske knjižnice. 1 Knjižnica je nabavila za $10,-0C0 knjig in za $10,000 vrednosti opreme — in to brez vsakih davkov na hišne posestnike. Denar se je dobilo z davki na razne bonde, plačljive kupčije itd. Dobrobit vsakega državljana v Euclidu je definitivno priza det in odvisen od akcij in delav nosti tega šclskega odbora — (School Boarda). Zato je treba člane Board of Education izbrati po zaslugah in izkušnjah, ki jih imajo v tr-govstvu, po njihovi zmožnosti in neodvisnosti; član tega odbora ne bi smel nikoli biti repre-zentant kakega politika. Več ko enkrat se je že izkazalo, da šDiski sistem, ki ga kontrolirajo politiki, je drag in nezadovoljiv. Prihodnje volitve nudijo državljanom Euclida priložnost, da izboljšajo svoj šolski odbor. In to je treba storiti brez ozira na strankarsko politiko. Z izvolitvijo Mr. Fosterja za ravnatelja šolskega odbora ali School Boarda, bo prišel v ta urad pravi mož, nepristranski peštenjak, ki bo deloval za intense državljanov v Euclidu in za interese splošnih delavcev. In to je v teh koruptnih časihj ko so poštenjaki v javnih uradih precej redki, velike važnosti za vso naselbino. Zato soglasno volimo Mr. Fosterja za predsednika School Boarda v Euclidu, pa bomo izvolili pravega moža, ki bo storil svoje dolžnosti napram uradu, katerega bo zastopal, kakor tudi napram volil-eem, ki so ga izvolili. John Prudieh certov in prireditev raznih zbo- ( rov in kulturni ustanov in to zelo pogostoma, zato uljudno vabim vse prijatelje slovenske pesmi in prijatelje zbora "Cvet" da posetijo to prireditev in s tem pokažejo s svojo dobro voljo, da so za napredek in uspeh tega zbora. V imenu pevcev in pevk vas še enkrat prav uljudno vabim v Slov. Del. Dvorano na Prince Avenue v nedeljo 26. septembra ob 7. uri zvečer, še posebno vabim pevce in pevke naših sosednjih zborov "Zvon" in "Jadran". Na svidenje. Predsednica S.N.D. v Maple Heights, O. Dan otvoritve Slov. Nar. Doma v Maple Heights, se bliža tako hitro, da ga komaj dohajamo. Dosedaj smo šteli tedne, sedaj pa še samo dneve, ali pa noči, kot se komu zdi bolje. — Spominjam se malega fantiča v starem kraju, ki je tiste dneve pred birmo vedno povpraševal A: "Dragi prijatelj, ali poznaš kakšno sredstvo proti nespečnosti?" B: "Pravijo, da, je zelo dobro sredstvo šteti do tisoč." A: "To so mi povedali že mnogi, toda naš otrok je še premajhen, da bi znal šteti." Žena skopušnega trgovca Vr* bana je ležala bolna doma. Ker ji ni odleglo, je poklical m°z zdravnika. "Vaši ženi je potrebna izpre- memba zraka", je dejal zdrav-mater^ kolikokrat bomo še šli nik davki zn.zaii, tiste nepotrebne'^ ^ ^ ^^^ V rani bo za ple3 svirala "Ray's prekletstvo. Generalu Jose Miaji, vrhovnemu poveljniku naprave, pa samo davke povi- ^ Lc(,omotive Shope pr} Now Elue Barons.. godba> katero vo. Madrida in lojalističnih vojsk, pa so to, kar predpise &UJ°J°- |York Central železnici, kjer ga di mladi, energični Raymond zdravnik bolnemu človeku—blagodejno zdravilo. | Zadnjič smo slišali Mr. Ro-]vši naši delavci dobro poznajo j Zalokar. Zanimivo je opazovati ____i.ar.ca. On je obljubil narediti j Mr. Foster je bil od nekdaj kako napreduje ta, skoro novo Predsednik Roosevelt ie imel prav, ko je rekel, da |več koristnih stvari, toraj bi velk delavski prijatelj, zato je j ustanovljen orkester in posta- • , ,, i. i ,w annop _ priporočala za izvolitev Mr. Ro- njegovo kandidaturo indorsira- jo dan za dnem bolj popularen. je čas popravljanja strehe takrat, kaciai sonce: je. ^ ^ Clevelandska ,okalna fe.lNjih sviranje polk> valčk0v in Toda, ali nam ni bilo ze tolikokrat obetano, ua ne oo ^ Mr B&rbi^ sto'deracija) lodge No. 6, združena!ameriških komadov ^e vam bo nikoli več deževalo? ' zadnjič zapisali, da ste socia- z Railway Employees depart- gotovo dopadlo, toraj ne zamu- * * * . list, to pa pri meni nima nobe-'nientom A. F. of L., ki je posla- (dite prilike slišati in plesati po-Tisoče ljudi si beli glavo z bojno taktiko generala neg& pomena ker vi ste lahko la Mr. S. D. Fosterju sledeče skcčnic te godbe, ki s časom Franca, katere ne morejo doumeti. Zdaj na primer poro- najboljši človek, socialist, ali pa obvestilo o njegovem indorsira- bržkone postane ena najboljša o zavzetiu nekega kraja, katerega je zavzel že aprila najslabši, ravno tako republi- nju: jžih. kanec ali demokrat je lahko do- Mr. S. D. Foster, Bodite zagotovljeni, da ne bo meseca. * * * ter ali slab. 145 East 208th St. J to navaden ples, kajti začrtan Tanonska ni v oficielni vojni s Kitajsko. Če je torej! Toraj kaj je kdo in kateri' Euclid, O. > "Confetti ples" in če ste se tam kaf Japoncev ki se ne obnašajo dostojno in vljudno riranki pripada nima nobenega Cenjeni gospod : - kdaj že udeležili enakega vam tam kaj japonce\, ki se ne ^ j j j pomena. Sedaj hoče biti vsak Na naši redni seji, ki se je vr- je znano veselo razpoloženje in morajo biti po vsej priliki navadni banditje. demokrat, ker je Mr. Roosevelt šila dne 20. septembra, 1937, je zabava, ki jo povzroča "Confe- * . . , demokrat na bi bil Mr. Roose- Clevelandska lokalna federacij-i tti" in se boBte gotovo udeležili. Neki mehiški profesor si prizadeva, da bi odvzel ^ T&vti'0\sto napravil ako bi ]ndg;. št. ki spada pod K*iU Ako pa še njste videli kaj tako- svetu veselje do bojevanja. Ce hoče to doseči, naj pokaže ) andidiral kot republikanec. way Employei M Department A. ga pa pridite gotovo v nfrdeljo, svetu filmske slike bombardiranja Šanghaja, klanje v Tudi pod republikanci so bili F. of L., k!, ml da se indor- da se prepričale. pouličnih bojih in od granat razmesarjena trupla, pa bo dobri časi, boljši kot danes, ni sira Vafi» kandidaturo z-i ;zyo- Pevči in f>evke dosegel svoj namen. .bilo toliko brezposelnih kot jib litev v M*ki odbor (Board qL se f.i koncert "Barbertonskih Slav- kami ali brisati jih z uma t kov" v soboto večer, dne 25.: brisačo povzroča boleče septembra. Dasi je Barberton pravi Sight Saving koncil- St majhna naselbina, se naši tam-'ši naj podučijo svoje otroKc^ kajšnji prijatelji vedno ob vsa- j tem. Pri igranju po navadi ^ ki priliki izkažejo, da žele slož- j trok zamaže roke v pesku V^ nest, da jim je za napredek žogi, itd. Potem si umije 1 ^ slovenske kulture in da upošte- j in ravno isto brisačo kot J° ^ vajo požrtvovalnost na kultur- bi za roke potem rabi, da si mor®.* nem polju. In ker se je Barberton udeležil nedeljskega kon-ccrta v tako velikem nas veže dolžnost, da jim pokažemo, da so nam znane njih žrtve ob takih prilikah. čas je kratek, zato upam, da mi ne bodo zamerili, ne odbori, ne tajnice ako povzamem to nujno potrebno akcijo in kar izberem gotove osebe, da mi pomagajo omogočiti, da nastopi skupina pevcev in pevk od vsa- briše oči. Navaditi se otroci, da držijo roke pro<5 05 številu, ci. n. Jo U Starši naj tudi pazijo, u -j troci čitajo pri dobri 'ucl't0(j& se privadijo slabe luči, kasneje v življenju opešaj0 ^ di tega. Potem se jim ne 111 več pomagati. je Oči so neprecenljive. biser, ki se mora varovati-ti ko je izgubljen, se ga nC re več nadomestiti. ^a Otroci imaio dobre oči- • ji"1 *T kega mladinskega zbora skupno na njih koncertu in da sa u- starši, ki imajo oči, ki -'"'^o redi vse potrebno glede vožnje. (šajo naj jih varujejo, da ^ Torej vsi, ki se žele peljati z njih otroci dalj imeli dob zbora "Cvet" radevolje udeležujejo kon- SKRBIPOLNE PODROBNOSTI Poleg bremena žalosti, jp za klljente težko skrbeti Se za Številne podrobnosti, ki nastanejo v času pogreba. Ml smo • o, organizacijo tako izpopolnili, da se preskrbi vse od zadev?,.ipnta. palififia do zahvalnih kart in to brez vsake brlge za kuj Posledica Je vsesploSna postrežba, ln to brez vsake skrbi za ostale žalujoče, LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBNIH 3515 EAST 81st ST. Michigan Dnevna In notna postrežba. ■ k-- 23. septembra, 193?, ENAKOČRJlVHOSI btkan AMERIŠKA GOZDNA ARMADA Ustanovitev ameriške gozdne armade, katere oficielno ime je Civilian Conservation Corps ali okrajšano CCC, je bil produkt depresije. Glavni namen te armade je bil koristno zaposliti brezposelne fante in mlade može ter jih obvarovati pomanjkanja in pohajkovanja, obenem pa preskrbeti njihovim družinam nekaj finančne pomoči. Prvotno so nameravali zaposlovati te fante in mlade može za ohranitev naravnih bogastev. Zaposlovali so jih pri reguliranju rek in potokov, pri grajenju cest in Poti, pri čiščenju gozdov lahko vnetljivega materiala, pri pogozdovanju goličav, kar naj bi napravilo neobdelan svet spet Produktiven in omejevalo možnost poplav, pri gašenju gozdnih požarov in grajenju kontrolnih stolpov itd. Vse te in take Posle oprarvlja ta gozdna armada še danes, toda njen delokrog Se je znatno razširil. Ob priliki zadnjih velikih poplav in tudi ob prilikah manj-S1h prejšnjih poplav je gozdna armada opravljala veliko reševalno delo. že samo dejstvo, da 3e v slučajih raznih katastrof, kot so povodnji, potresi, prašni viharji, tornadi in požari, na razpolago armada 350,000 mladih mož, ki more prijeti za vsako potrebno delo, je izredno velike važnosti. Ta armada je razdeljena na 2000 taborišč ali kemp po raznih krajih dežele in Je primerno disciplinirana, da je v slučaju potrebe mogoče »rez velikih zamud poslati na Prostore katastrof. V to gozdno armado se sprejemajo fantje in mladi možje v starosti od 17. do 28. leta. Sprejemajo se za dobo šestih mese-Cev in termin se more obnoviti Za nadaljnih šest mesecev. Po-hrane, stanovanja in obleke dobivajo ti gozdni junaki po wO.OO mesečne plače, od katere ^sote pa se njim izplača navadno le po $5.00 mesečno, ostalo se pošlje njihovim svojcem. ^ taboriščih ali kempah je nekoliko vojaške discipline, toda |sta ni pretrda in pretirana. De-0 na prostem je za mlade ljudi Zdravo, poleg tega pa se fantje ^LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOZKA t. . DOLINA ^th Frank Baraga, 1102 E. tai St, podpredsednik Frank Nelc, *ve ■ KJohn Znidaršič. 6617 Schaefer Tnid blaSajnik in zapisnikar Frank $W Računski nadzorniki: John sprej ' Louis Koren, John Mlakar. Za učijo tudi poprave avtomobilov in raznih strojev, ravnanja z električnimi napravami, nekoliko inženirskega dela itd. V kempah imajo tudi šolske nadaljevalne tečaje, ponekod gledališča premičnih slik in razvedrila športnih iger. Razume se, da dobivajo dobro in dovolj no hrano in v potrebi zdravniško pomoč. Delo CCC armade se je izkazalo vsestransko tako dobro, da je iz zasilne depresijske ustanove postala stalna. Izmed vseh podvzetij New Deala ni nobeno deležno takega vsestranskega o-dobravanja kot gozdna armada. Celo najbolj zagrizeni kritiki Rooseveltove administracije priznavajo, da je izdatek za gozdno armado koristno investiran,tako za prizadete fante same kot za deželo v splošnem. Ko je predsednik Roosevelt preteklo leto, skušal z ozirom na varčevanje) nekoliko omejiti obseg te arma-; de, je naletel na oster odpor tako v kongresu kot med prebivalstvom dežele v splošnem. Tako je ostala gozdna armada skoro neokrnjena in vrši svoje koristno delo naprej. Od ustanovitve do danes je šlo skozi šolo CCC armade približno dva milijona fantov in mladih mož, izmed katerih bi bili sicer mnogi postali lenuhi ali morda kriminalci. V CCC kem-1 pah so se nekoliko privadili reda, discipline, snage, koristnega dela in še marsikaj drugega, kar jim utegne v poznejšem življe-' nju koristiti. Za fante in mlade može iz velikih industrijskih mest je bilo delo v neposrednem | stiku z naravo velikega pomena za telesno okrepitev in v mnogih primerih najbrž tudi za boljše duševno uravnovešen je. Pa tudi^ farmerski fantje so se naučili marsikaj, česar se doma ne bi nedoletniki sedaj živijo. V mno- vpliva več na državljanstvo, je [starosti 65 let, ali se ne bo več mogli. Sploh se je ustanova CCC |gih inozemskih državah se sma-armade izkazala za eno najbolj !tra, da otrok sledi državljanstvu posrečenih med vsemi zasilnimi j očeta brez ozira na kraj rojstva ustanovami tekom velike depresije, tako dobra, da jo hoče ameriško ljudstvo ohraniti kot trajno organizacijo. "Nova Doba" Problemi priseljenca Vprašanje: Neki moj prija- telj, ki je bil naturaliziran a-meriški državljan, se je povrnil v staro domovino skupaj s svo-jjo ženo in tremi otroki, ki so tri, osem oziroma petnajst let stari. Tam je zopet prevzel svoje staro državljanstvo. Ali so tudi otroci, ki so bili vsi rojeni v Združ. državah, zgubili državljanstvo vsled tega njegovega razdržavljenjenja (expatria-11 Znano nam je za nekoliko slučajev, v katerih se je razsodilo o državljanstvu otrok na podlagi starosti, ki so jo imeli, ko je oče zgubil ameriško državljanstvo. Splošna tendenca je ta, da se smatra, da otroci 14 let ali več stari pridržujejo svoje ameriško državljanstvo, tudi če je oče zgubil državljanstvo vsled ekspatriacije. Vprašanje: Poročila sem se z ameriškim državljanom takoj po svojem prihodu v to deželo 1. 1914$*,razporočila pa sem se 1. 1919. L. 1920 sem se zopet poročila, to pot z inozemcem. Moj sedanji mož pa je postal državljan vsled naturalizacije 1926. Ali sem jaz ameriška tion)? Moj prijatelj mi piše, da se njegovi otroci še vedno smatrajo za Amerikance in se vsa družina bi rada povrnila v Združene države. Odgovor: V mnogih sodnij-skih določbah je bilo ustanovljeno, da z oziroma na to, da rojstvo v Združenih državah pomenja popolno pravico do državljanstva, starši imajo jako omejeno pravico razdržavljaniti (expatriate) svoje otroke tekom njihove nedoletnosti in jih tako oropati njihove prirojene pravice. V praksi pa je uveljavlje-nje tega načela jako komplicirano vsled naturalizacijskih zakonov inozemskih držav, kjer ti V najem Odda se v najem tri opremljene sobe, ki se lahko rabijo skupno, ali posamezno za fante. — Vpraša se na 951 East 70th Street, vzgoraj. Soba v najem Lepa sobo s gorkoto, za enega fanta, se odda v najem. Tudi garaža se odda. — Vprašajte na 1235 Addison Road. August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. PRIPOROČILO Cenjenemu občinstvu se priporočam, da kadar imate vaše čevlje za popraviti se oglasite pri meni. Delo je prvovrstno in cene zmerne. JOE SERCELJ SHOE REPAIR 6214 St. Clair Ave. Iščem stanovanje Išče se stanovanje 3 ali 4 sob z gorkoto, od East 62 St. do Ansel Road med St. Clair Ave. in Superior Ave. Prednost je v apartment hiši. Naslov se pusti v uradu tega lista ali pa pokličite HEnderson 5311. Stanovanje v najem Sedem popolnoma prenovljenih sob se odda v najem na 6221 St. Clair Ave., zgoraj. — Za vse informacije se zglasite v trgovini John Gornik, 6117 St. Clair Ave. slov, no»ih članov so določeni vsi iNta®?1 zdravniki. Društvo zboruje MU sokoto v mesecu v S. N. Do- fooj bow®. Posmrtnine in $7.00 tedenske ti,oo „ Podpore. Asesment znaša he od i«mesec" sPreJema se nove čla-< ,16- do 45. leta s prosto pristop-^ m bolniško preiskavo. 4, staro poslopje. Plačuje samostojne-podpornega druš. Doslužencev prednik, Joseph Lozar; ta-Prdsednik Louis Zakrajšek, John J-Kiko1' 19012 Mo" bja Avenue, KEnmore 0046 W Wsn?nik JosePh Markovic; za-Wp Frank Kuhar- Nadzor-stan :rank Kuhar, Martin Ko-Jacob Braniselj; za-a' Martin Kostanjšek; OS* Klub društev Slov. sW?°ma' Frank Virant; za-fc ^ društev fare sv. Vida, W *fmencic; zdravniki, Dr. Dr. Oman, Dr. Perme. L Naznanilo in zahvala Žalostni in globoki potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je v nesreči izgubil mlado življenje, ter nas je za vedno zapu&til naš ljubljeni, nepozabni sin in brat Umrl je 7. septembra v cvetoči mladosti 20 let, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil 11. septembra iz cerkve St. Colman na Calvary pokopališče kjer smo izročili njegovo truplo materi zemlji. Z hvaležnostjo želimo izreči zahvalo vsem, ki so položili tako krasne vence k njegovi krsti in sicer: William Chapa, Mr. Joseph Ponikvar, Mr. John Stupca, Mr. Frank Hočevar, Miss Josephine Matkovič, Mrs. John Kordish, Frank's Grocery, družina Cicelich iz Berea, O., in vsem sosedom, Bender Body CIO Union, prijateljem in voznikom iz Koryta Bros. Coal Co. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj njegove duše in sicer: Mr. Anton Seme, Mr. in Mrs. Copic, Mr. in Mrs. John Grebence, Mr. in Mrs. Fabris, Mr. Frank Hočevar, Miss Petek, družina Russ, Mr. John Lunder, Miss Theresa Gallik, Mr. in Mrs. Ziganti, Mr. Anton Jereb, Mr. John Pozelnik, Mrs. Hribar, Mrs. Sustarsic, Mr. John Sustarsic, Koryta družina. Hvala tudi onim, ki so darovali za družino: družina Blatnik, Mr. in Mrs. L. Persen, Mr. in Mrs. Louis Perme, Mr. in Mrs. A Kukec, Mr. Louis Russ, Mr. in Mrs. Brillisford. Ker nimamo vseh imen onih, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo, se skupno! vsem najlepše zahvalimo. Hvala vsem onim, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi fantom pogrebcem, ki so nosili krsto. Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Počivaj v miru dragi sin in brat Frank in rahla naj ti bo ameriška rodna zemlja. Odšel si od nas v cvetočih mladeniških letih ter nas pustil žalostne. Spominjali se te bomo z ljubeznijo dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru in blagostanja. Žalujoči ostali: John in Mary, stariša; Stanley, John, brata; Mary Stephanie, Florence, sestre. Cleveland, Ohio, 23. septembra, 1937. Odgovor: Kar se tiče starostnih pokojnin, so tudi oni delavci, ki imajo lastnino ali druge dohodke, upravičeni do dosmrtnih pokojnin, in edino, kar se zahteva, je, da dotičnik ne dela več za zaslužek. V splošnem velja isto tudi, kar se tiče nezaposlenostnih podpor, dasi so državni zakoni v tem pogledu različni, kajti v nekaterih državah je znesek tedenske podpore odvisen od števila odvisnih ljudi v dotični družini,—FLIS. OGLAŠAJTE V 'ENAKOPRAVNOSTI' Domači mali oglasnik J AVTOMOBILSKA POSTREŽBA GASOLIN »mtm»mm»»»»»»mmmnu E. 61st St. Garage Popravljalnica motorjev, ogrodja in fenderjev Barvamo avtomobile HEnd. 9231 1109 E. 6] St. Frank Rich in Frank Petrovič lastnika MIKE POKLAR E. Jf3 St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. Cenjenemu občinstvu se priporočam, da se ustavijo v moji GULP GASO-LINSKI POSTAJI na vogalu East 222 (Bliss Rd.) in St. Clair Ave. Dobra postrežba in prvovrstno ga. solin, olje in mazilo za vaš avto. BEER GARDENS vincenc klemencic FR. MIHČIČ CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUE Night Club i % pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj KROJAČI MILLER CAFE 5205 St. Clair Ave. Vedno dobra postrežba — pivo, vino in žganje. Vsaki petek ribja, večerja, ob sobotah kokošja večerja.— Dobra godba. Peter Kekic 6622 St. Clair Avenue GOSTILNA Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje, ter dober prigrizek. Ob sobotah imamo dobro godbo. JOHN MOČNIK CAVALIER CAFE 6507 St. Clair Ave. Pri nas imamo VSAKI PETEK FISH FKY Prve vrste pivo, vino in žganje. Se priporočamo za obilen obisk. john SUSTER 1148 EAST 66th STREET Krojačnic-a in čistilnica moških ln ženskih oblek. Se priporočam. MATT PRELC 3858 St. Clair Ave., vogal East 39 Street GOSTILNA Se priporočamo prijateljem in znancem, da nas obiščete. Postregli bomo z dobrim pivom, vinom in prigrizkom. MLEKARNE LYON DAIRY 1166 E. 60lh ST.—HEnderson 5832 Joseph Gin van, lastnik Pri nas dobite vedno čisto ln zdravo tnleko PAPIRAR ♦♦tttttttt' John Peterka Paperhanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 CVETLIČARNE Imamo cvetlice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu. Frank Jelerčič 15302 Waterloo Road KEnmore 0195 J. BONCHA Wall Paper Store and Paperhanging Zmerne cene. 6105 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 4149 RAZNO FRANK KURE 1118 EAST 77th ST. ENdicott 0439 Vsa kleparska dela, dela na strehah in na furnezih. Se priporočamo hišnim gospodarjem — delo je jamčeno in cene so zmerne. Ignac Slapnik, st. CVETLICAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 SLIKARJI BUKOVNIK STUDIO % 762 EAST 185th STREET V lastnem modernem fotografskMc. atelpju. Pokličite: KEnmore 1166 MRS. MARY MAHNIČ 1130 East 68th Street Confectionery Pri nas dobite dober sladoled, cigare, cigarete, tobak, slaščice in grocerijo. Se priporočamo za obisk. Norwood Bowling Alley 6125 St. Clair Avenue Za letošnjo sezono smo preuredili prostor in sedaj imamo ke-glanje v teku. Priporočamo se za poset. j&m t|f| Hp! Uiiilii ■ i $ i i \ j ur- JTRAW l ENAKOPRAVNOST 23. septembra, 1937, M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN HI Podala sta si roke kakor dva Idi, Jacques Clement, in sto- človeka, ki se razstajata na veke. še.dolgo potem je vitez pomnil drhteči dotik menihove desnice: dotik roke nasrečnika, ki je vedel, da se poslavlja od vsega kar je živo in zdravo in svetlo, ter nastopa nepovratno pot v temo in mraz . .. "Bog ti-bodi milostljiv!" je zamrmral za njim, ko je utihnil poslednji glas njegovih korakov na hodniku . . . Drgetaje od zagonetne grozni-ce je stopil Jacques Clement na ulico. Ko pa je hotel oditi svojo pot, se je zdajci utrnila izpod vhoda hiše na oni strani človeška senca. Dohitela je mladega moža, položila mu roko na komolec in mu zašepetala na uho: "Pojdite z menoj ! . . . Marija vas pričakuje . . ." Menihu se je zvrtilo. Vse drugo, kar je bilo v njegovi duši, je mahoma propalo, izginilo in u-tihnilo; ostal je le še žgoči plamen koprnenja . . . glasila se je le še vsemogočna pesem strasti ... "Marija vas pričakuje!" je ponovila ženska, ki ga je bila ustavila. Jacques Clement se je obrnil in je šel z njo. Stopal je kakor v sanjah, ne vedoč, kod ga vodi in kam . . Naposled se je znašel v sobi, ki je bila polna medlečih vonjav. Rdeče zastrta svetiljka je negotovo obsevala stene, pre-strte s svilenimi tkaninami. Ena teh zaves se je pravkar zgrnila za njegovo spremljevalko. Jacques Clement je bil sam. "Marija me pričakuje?" je zamrmral. "Kje je Marija? . . ." Ni še izrekel besed, ko jo je mahoma zagledal. Stala je pet korakov od njega, vitka in gola kakor rezilo meča. Zdelo se mu je, da vidi marmornat kip, v kakršnih so pogani starodavnosti vpodabljali božanstvo Ljubezni .. . "Marija!" je zavpil menih kakor iz uma in razprostrl roke, da bi jo objel. "Oh, vendar že!... Marija! . . ." Toda zgodilo se je kakor vselej. Njegove roke so zagrabile v praznoto in luč pod stropom je ugasnila. "Marija!" je hropel Jacques Clement v temi. "Marija, usmili se moje bede! . . ." Nekje za svilenimi zavesami se je oglasilo kakor srbrni smeh vojvodinje de Mdntpensier. In to je bilo vse . . . Nato pa je zdajci zasijala nova luč. To ni bila več rdeča luč strasti. Bil je višnjevozelenkast sij, prepletajoč se z zlatimi prameni, podoben gloriji, s kakršno se obdajajo nadzemeljska bitja. In sredi tega sija je stal veličasten angelj . . . nebeškega sla z obrazom vojvodinje Marije! .. ." "Vstani, Jacques Clement!" je izpregovoril angel z glasom, ki se mu ni bilo moči upiratf. "Vstani in čuj povelje, ki ti ga pošlje Gospod Bog vojnih trum! ... Trenutek, da osvobodiš Francijo Heroda in sveto Cerkev sovražnika, je prišel. Idi v svoj hram, zapri duri in moli nati-bem, dokler ne pride k tebi sel, ki ti pokaže pot. Tedaj pa vzemi orožje, ki si ga dobil iz nebes ... sin pojdi... in stori! ... Ne boj se ničesar: vse je ukrenjeno, da se vrneš s pozorišča svojega dejanja v varen kraj ... In še to znaj, Jacques Clement: s svojim dejanjem se odkupiš greha . . za eno noč! . . Od jutrišnjega večera do drugega jutra ti bo dovoljeno; kar ni dovoljeno; smel boš, česar ne smeš ... Jutri zvečer bo Marija tvoja . . . ri! .. "Storim!" je zakričal menih, drgetaje od strasti. "Storim, pa da mi je tisti mah propasti v večno pogubljenje! Marija moja... o, česa ne bi storil za to nagra-! do! . . ." Nezavesten se je zgrudil na1 tla . .. Ko se je vzdramil, je slonel I pred vrati ob mrzlem zidu. Noč-1 na sapa mu je brila v obraz. O-zrl se je, prijel se za glavo, kakor bi se vpraševal ali je pri pameti, in se opotekel proti domu kakor pijan. "Storim!" je šepetal goreče. Storim, Marija . . . zaradi tebe! . . ." Beseda, ki jo je dal Pardail-lanu, je bila pozabljena . . . Ko je prišel Crillon v 'Grajsko gostilno,' je bila miza v Pardail-lanovi sobi že pogrnjena zanj. "Oho," je vzkliknil vrli Crillon, "zdi se, da me mislite pogostiti kakor kneza!" "Nikakor ne," je dejal Par-daillan. "Zaradi knežje manire si ne bi delal troškov. Toda naj bo večerja kakršna že, treba jo je pojesti. Sediva, dragi gospod." Crillon se ni dal siliti. Izkazal se je dobrega jedca, dobrega pivca in zabavnega tovariša. Sredi večerje pa ga je vitez maho- ma presenetil z besedami: "Oh, res ... ali že veste, da hočejo umoriti kralja? ,. Crillon je odrevenel s kozarcem pred ustnicami ter z grozo izbuljil oči v Pardaillana. "Vraga," je nadaljeval vitez, "zdelo bi se, da se čudite? . . ." "Čudim se ne, prijatelj; toda opozoriti vas moram, da bi bila vaša glava v hudi nevarnosti, če bi kdo drugi slišal takšno, govorjenje iz vaših ust . . ." "Nihče naju ne sliši," se je nasmehnil Pardaillan. "K o t vešč pustolovec sem se zavaroval na vse strani. Ali mislite, da bi se upal kar tako po neprevidnem spraviti gosta v slabo luč? Za svojo osebo se namreč ne bojim ničesar . . ." Misel, da izvira vitezova o-preznost iz skrbi za njegovo o-sebo, je bila staremu junaku zelo neprijetna. "Smrti vam božje," je vzkliknil, "menda ne mislite, da se jaz bojim?.. "Ne, kapetan, tega ne more nihče misliti o vas. Karkoli sem ukrenil zastran najine varnosti, sem ukrenil Ie zato, ker ne maram, da bi kdo slišal važne stvari, o katerih bi rad govoril z vami. Ali mar ni važno, da strežejo kralju po življenju?" "Kako veste, da mu strežejo?" je vprašal Crillon. "Tako, da vem. Ali verjamete, kar vam pravim? ..." "Menda verjamem! še preveč trdno sem uverjen, da je tako!" "Dobro. Zdaj vam povem nekaj, kar je še važnejše od prve novice." "Vraga!" je vzkliknil Crillbn. "Kaj more biti važnejše od tega?" "To, da jaz ne dam, da bi umorili kralja ..." Crillon je gledal svojega go- stitelja s čedalje večjo osuplostjo. "Pa ne da bi se mu mešalo?" je pomislil. "Zdelo bi se, da ne govorim Bog zna kako prismojeno," je z nasmeškom povzel Pardaillan, kakor da je uganil njegovo misel. "A povejte že, za Boga: kako veste, da je kraljevo življenje v nevarnosti?" je zajecljal Crillon ves iz uma. "Nu, mislite si na primer, da sem skrivaj prisotstvoval sestanku zarotpikov . . ." "Kdo je bil tam ?" je prisluhnil Crillon. "Koga ste videli?..." "Sami veste: vojvoda Gui-ški . . . in ostali . . ." Kapetan se je zamislil. "Hm," je rekel čez nekaj minut, "to je po tem takem vzrok, da želite biti predstavljeni njegovemu Veličanstvu?" "Fej, gospod! Ali me imate za ovaduha? Ako hoče vojvoda Guiški umoriti kralja, je to njegova skrb. Moja skrb je le, da mu ubranim . . ." "Kako mu hočete ubraniti?" "V ta namen se nadejam vaše pomoči. Treba je, da me spravite ... ne baš do kralja, kakor sem prejle rekel, pač pa v njegovo bližino ... Z eno besedo, skrijte me, kakor veste in znate! Ne maram namreč, da bi me Guise ali kdo izmed njegovih zaupnikov videl postopajočega okoli kraljevih soban . .." Crillon je zamišljeno ogledoval mirni obraz moža, ki je prostodušno govoril o toli resnih stvareh. "Veste li," je vprašal naposled, "veste li, da je vaša prošnja zelo opasna?" "Lahko da je." "Veste li, da vas prav za prav ne poznam Eog ve kako dobro? Dajte, da vam povem nekaj, česar ne mislim . . . zakaj, to pomnite, rajši bi samega sebe obdolžil izdajstva, kakor da bi izrekel obtožbo zoper vas . . ." "Izvolite," se je nasmehnil vitez. , "Evo, dragi: ako bi bil vaš namen, da sami ubijete kralja, težko da bi mogli imeti drugačne želje." ' "Lahko da sodite prav. Morilčeva pot in rešiteljeva pot sta do neke točke isti. Zato razumem vaš dvom in ga tudi odobravam." | "Res?" Obraz vrlega Crillona . I je zasijal. I "Opozorim vas pa na tole: ako me vi ne spravite v mestno hišo,' bom primoran, da si jo odprem proti vaši volji. Bodite uverjeni, da mi bo ljubše, če vas bom imel na svoji strani . . ." "Imate me, tako mi smrti božje! Evo, zaupam vam brez pridržka. Kaj hočete?" "Hočem, da pridem še pred jutrom v mestno hišo in se v njej skrijem tako da ne bo mogel nihče do kralja ne da bi najprej srečal mene." Kapetan je pomislil. Zazdelo se mu je, da mu usoda sama kaže izhod iz težkih dvomov, ki so prevzeli njegovo dušo na posvetovanju v kraljevi sobi... "Ustrežem vam," je dejal. "Moja beseda je dana!" Ko je bilo to rečeno, sta jela govoriti o drugih stvareh. V Cril-lonu se je čedalje bolj utrjevala gotovost, da je vitezov namen eden tistih, ki izpreminjajo pota zgodovine. Ko so bile sklede in steklenice prazne, je vstal, zategnil si pas in mirno rekel: "Pojdiva! . . ." Pred vrati mestne hiše sta se oba ustavila. (Dalje prihodnjič) SVARILO! Ako imate pojav napenjanja oči, dajte vaše oči pregledati in skrbite za nje. Razsvetljava ni zdravilo za bolne oči, povzročeno po nepravilnosti v očeh ali po kaki drugi bolezni. Toda dobre oči zaslužijo dobro luč; slabe oči jo pa potrebujejo. Po novih znižanih cenah za elektriko, je razsvetljava cenejša kot kdaj prej. Ni treba omejiti razsvetljave za vaše oči, ker oči potrebujejo razsvetljo! ODLIČNOSTI SIGHT-SAVING LUČI A—Žarnica prave velikosti B—Senčnik iz stekla, ki osenči luč C—široki senčnik, ki je pobeljen OBVARUJTE VAJO DRUŽINO S SIGHT-SAVING LUČMI Vsako leto ovira napetost oči milijone ljudi! Oslabša vid; in v mnogih slučajih, da žrtvam daljno breme slabega zdravja. — povzroča nervoznost, zmanjša e-nergijo, zaprtje in glavobol. Vi in vaša družina ni obvarovana proti posledicam napetosti oči! Tudi vi rabite protekcijo proti temu. Napetost oči se po navadi pojavi ko morajo vaše oči gledati natančno. — kot brati, učiti se, šivati, računati — pri slabi luči. Za te natančne stvari rabite Sight-Saving luč v vaši hiši! Sight-Saving luči so znanstveno izdelane, da vam dajo zadostno luč, pravilno o-senčeno. Imetje zadosti teh luči, tako da bo vsak član vaše družine obvarovan proti napenjanju oči! Oglejte si nove Sight-Saving luči v vaši trgovini sedaj. Luči za na pod ali za na mizo so izdelane v veliko lepih novih vzorcih. THE ELECTRICAL LEAGUE 1 8 T H FLOOR • MIDLAND BUILDINO • PROSPECT 5522 NAZNANILO IN ZAHVALA Globo potrtega srca in močno žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je v Bogu za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog in oče JOSEPH BRADAČ Blagopokojni se je rodil dne 16. marca leta 1889 v vasi Male Lese, fara Krka pri Zatični na Dolenjskem. Preminul je na svojem domu po dolgi in mučni bolezni previden s tolažili svete vere dne 9. avgusta ob 1. uri popoldne. Položen je bil k večnemu počitku iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Lakeview pokopališče dne 13-avgusta ob 9. uri dopoldne. Pokojni je bil član društva sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ in društva Carniola Tent št. 1288 The Maccabees. Poleg močno žalujoče soproge Mary, sina Josepha in Alberta, zapušča tukaj brata Antona v North Randall, Ohio, brata Domijana v Bridgeport, Ohio, sestro Uršulo poročeno Skull v Newburghu ter sestro Ano poročeno Somrak. Tukaj in v stari domovini pa zapušča več bližnjih sorodnikov. Radi obilnih darovalcev za vence in svete maše se želimo skupno zahvaliti poleg zahvale, ki je bila vsakemu posebej P° pošti poslana na dom. Najlepša hvala za krasne vence, ki so krasile tri sobe ob krsti blagopokojnega dobrega soproga in skrbnega očeta. Obilni venci so nam bili globok izraz najglobokejšega prijateljskega sočutja ob bridki izgubi nam najdražjega bitja. Vsi oni, ki so z venci okrasili pokojnikovo krsto naj prejmejo tisočero zahvalo. Iskrena hvala obilnim darovalcem za svete maše kot tudi onim, ki so prispevali velike vsote v dobrodelni namen. Nikoli nismo pričakovali, da ima blagopokojni toliko dobrih in iskrenih prijateljev, dokler nam niste to dejansko pokazali z darovi, ki ste ga obsuli ob krsti, ko je ležal hna svojem domu pri zadnjem počitku. Tisočera hvala za obilne darove, v katerih je bilo izraženo globoko sočutje. Darovi za svete maše bodo poklonjeni v molitev in maše rajne in blage duše. Najlepša hvala Monsignorju Vitus Hribarju za tolažilne obiske med boleznijo, za podelitev svetih zakramentov med boleznijo in poslednjih pred smrtjo ter za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in za opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede-Iskrena hvala Mr. Martinu Rakarju za zapete žalostnike v cerkvi pred dvigom krste na potu k večnemu počitku. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno nr. razpolago. Obilni avtomobili so pričali, kako je bil blagopokojni med prijatelji in sorodniki močno priljubljen. NajlePža hvala vsem. Našo najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Fran11 Zakrajšek za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo ter veliko naklonjenost ob času bolezni in smrti blagopokojnega so-proga in očeta. Težko je najti besed, v katerih bi se mogla do* voljno zahvaliti za izkazane dobrote za časa pokojnikove bolezni' Iskrena hvala pokojnega bratu Domijanu za obisk v bolezni, kakor tudi njegovi soprogi Mary za udeležbo pri pogrebu- Najlepša rvala družini Louis in Alice Kretič, njih sinu Ed-wardu, Mr. in Mrs. Victor in Paulini Kline, Mr. in Mrs. Jakob in Verona Potočnik, Mr. in Mrs. Felix in Mary Surtz, Mr. in Mrs. Frank in Frances Kavčič, Mr. in Mrs. Frank in Frances Žnidaršič, Mr. Jim Lekan ter družini Mrs. Frances Oražem iz Carl Ave. za veliko pomoč ob času dolgotrajne bolezni ter tola* žilne obiske na domu in v bolnici. Posebna zahvala naj bo iz* rečena Mrs. Frances Oražem za velikokratno pomoč in tolažb0 ob času bolezni. Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem ln znancem za vse' kar so nam ali blagopokojnemu v življenju dobrega storili. Hva vsem onim, ki so prišli pokojnega kropit, so pri nJem čull, n tolažili kot tudi onim, ki so ga spremili na pokopališče k ve nemu počitku. Hvala vsem, ki so ga obiskali v bolezni na doni in v bolnišnici. Najlepša hvala društvu sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ društvu Carniola Tent št. 1288 The Maccabees za točno izp1®* čano bolniško podporo in posmrtnino. Hvala društvenim čIan° za tolažilne obiske, kakor tudi društvenim uradnikom za izV ter pogrebne bratske obrede. Hvala tudi za vence in avtomobile hvala sobratom društev za izkazano zadnjo čast ob poff Toplo priporočamo ti dve društvi, da naši rojaki pri njih P^ tor"1 stanejo člani ter s tem koristijo sebi in onim, ki bodo P° žalovali. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega ob največji tugi v družini. vsak0 Dragi in ljubljeni soprog ter dober in skrben oče. ^v' uro in minuto nam tužno zre oko v daljavo ter Išče T*'<» ki osvežujočega milega pogleda. Kakor jagnje si nosil gorje ^ oo, k' vedel si- ljenja na svojih rflmah in zaklepal iz ljubezni v srce ono drugega bolelo. Vedel si, da so Ti ure življenja štete, ve. da bo plakala Tvoja soproga kot tudi dva sinova, katerima daroval vso svoje — ljubezen in življenje. Ob svežem p ,it(i nJem grobu kleči Tvoja ljubeča soproga, gladi trato nad dug0. večnim domom, rosi zemljo ln k Bogu vroče moli za blago . Trudnih korakov stojita ob Tvojem grobu sinova, čujeta » utrip velike ljubezni ter s solzo v očesu gledata radi bolesti I ^ bon^no očetovo srce. Močno žalostni ter polni jada in U1® k Vsemogočnemu kličemo: SpočiJ se v miru v tuji zem svidenja nad zvezdami! žalujoči ostali:, MARY Bit A D AC, soproga; JOSEPH in ALBERT, sinova. MILLIE, slnaha. Cleveland, Ohio, 23. septembra, 1037. SIGHT PRICELESS LIGHT CHEAP Must