sledi nam na »i 4 __ ---]U @primorskiD Pogovor: Stane Zore, novi ljubljanski nadškof Tržaška poezija in kraške dobrote na Knjižnem sejmu V Gorici se je začel Andrejev sejem Primorski dnevnik št. 280 (21.213) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 30. NOVEMBRA 2014 1 ,20 € 9 771124 666007 4 1 1 30 SandorTence Reforma lokalnih uprav, ki jo je odobril deželni svet, ni dobra reforma. Že res, da je morala Dežela v razmeroma hitrem času zaradi ukinitve pokrajin na novo začrtati svoje in pristojnosti občin, to pa bi lahko naredila boljše in v dogovoru z občinskimi upravami. Furlanija-Julijska krajina je, če se ne motimo, vsekakor prva italijanska dežela, ki je zapolnila »post pokrajinsko« upravno praznino. Zakonodajalec je hotel s to reformo, ki bo stopila v veljavo leta 2016, na nek način uravnovesiti pristojnosti (in politično moč) Dežele in občin, kar mu je le delno uspelo. Nastale bodo t.i. medobčinske zveze, škarje in platno pa bo še vedno imela deželna uprava, ki bo lahko celo »finančno kaznovala« občine, ki se bodo upirale povezovanju. S tega vidika lahko govorimo o centralistični reformi, v smislu, da očitek centralizma tokrat leti na Deželo. Do decembra leta 2015 manjka še eno leto in v tem času se lahko zgodi še marsikaj, čeprav dvomimo, da bo deželna leva sredina privolila v večje spremembe tega zakona. Za razliko od ukinitve pokrajin, kjer je retorika zasenčila sicer zelo malo resnih analiz, so se odgovorni v slovenski manjšini tokrat resneje lotili napovedane reforme. Na avdiciji v deželni komisiji so predstavniki paritetnega odbora, SKGZ, SSO in odbornik Gianni Torrenti (v imenu posvetovalne komisije) argumentirano opozorili, da je deželna vlada popolnoma spregledala slovensko manjšino. NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI italija - Medtem ko Berlusconi predlaga Amata Izvolitev novega predsednika že v središču pozornosti trst - Pobuda Slovenskega kluba »Primer Furlanič« in raba slovenščine pogovor Kovačič o razvoju ZKB RIM - Vprašanje naslednika ali naslednice italijanskega predsednika Gior-gia Napolitana bo v prihodnjih dneh zaznamovalo notranjepolitično dogajanje v državi, seveda če bo Napolitano res, kot se govori, odstopil ob koncu leta. Bivši predsednik vlade Silvio Berlusconi je medtem včeraj dvakratnega italijanskega premierja Giuliana Amata označil za idealnega kandidata za novega predsednika republike. Gre za prvi neposredni predlog v tekmi za naslednika 89-letne-ga Napolitana. Poznavalci razmer so prepričani, da Berlusconijeva poteza nikakor ne bo pomagala Amatu, ki je bil že nekajkrat kandidat za najvišjo politično funkcijo v državi. Berlusconi je vsekakor napovedal podporo reformam, za katere se zavzema ministrski predsednik Matteo Renzi. Na 2. strani devin - Uplinjevalnik, ki bi ga želeli zgraditi na Lokavcu Klofuta načrtu Smart Gas Negativno mnenje nadzorništva za arhitektonske in krajinske dobrine - Društvo Občani za zaliv DEVIN - Tržaško nadzorništvo za arhitektonske in krajinske dobrine je izdalo negativno mnenje o načrtu za gradnjo uplinjevalnika na območju Lo-kavca v tržiški občini, ki jo je predstavilo podjetje Smart Gas. V mnenju je med drugim zapisano, da je »analiza prisotnih kulturnih, krajinskih in spomeniških vrednot na tem območju« v predstavljeni dokumentaciji »povsem pomanjkljiva.« Prav včeraj pa so člani delovne skupine, ki proučuje vplive načrta na okolje, na srečanju na Devinskem gradu ustanovili društvo Občani za zaliv. o^ O % v Hel lantnus OPČINE - Novi predsednik upravnega odbora Zadružne kraške banke Adriano Kovačič je v pogovoru nakazal smernice razvoja osrednjega zamejskega bančnega zavoda. Izrecno je izpostavil reorganizacijo banke, ki je že obrodilo pomembne ugodne rezultate, in izrazil zaupanje v vodstvo in osebje banke, ki predstavljata »velikanski kapital«, ter napovedal, da bo banka zaključila leto v »zelenih številkah«. Na 5. strani Avstrija: obnovili sosvet za Slovence Na 3. strani Trgovina Godina zaprla svoja vrata Na 4. strani V Sovodnjah so obnovili Kulturni dom Na 18. strani V Tržiču zahtevajo V, I*v •• novo studijo z lisaji Na 18. strani Pester izbor dreves, vejevja in božičnih zvezali Trst - proseic 10OO (E>ívií jI G>ardiniere) Info: tel. 04019 IS 1+ Í - heliantliusZOt Jdlibero.it Evergreen > TUTTO Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov i Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. [ Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 2 Nedelja, 30. novembra 2014 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Bivši predsednik vlade spet na trgu Berlusconi za predsednika države predlaga Amata Forza Italia bo podprla Renzijeve reforme, noče pa novih davkov RIM - Bivši predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi je včeraj dvakratnega italijanskega premierja Giuliana Amata označil za idealnega kandidata za novega predsednika republike. Gre za prvi neposredni predlog v tekmi za naslednika sedanjega predsednika, 89-letnega Giorgia Na-politana.Vprašanje Napolitano vega naslednika bo po napovedih poznavalcev zaznamovalo notranjepolitično dogajanje v Italiji v prihodnjih dneh in tednih, seveda če bo Napolitano res kmalu odstopil. Berlusconi je včeraj na milanskem trgu še menil, da bi morali kandidata za predsednika izbrati skupaj tako njegova opozicijska, Forza Italia, kot levosredinska vladajoča Demokratska stranka Mattea Renzija. Kot je še dejal bivši italijanski premier, bi bil primeren kandidat tudi sedanji prvi mož Evropske centralne banke Mario Draghi, ki pa je po Berlusco-nijevih besedah že sporočil, da ni na voljo. Napolitano je predsednik Italije od 2006 in je že dal vedeti, da se namerava upokojiti. Po pričakovanjih bi lahko svojo odločitev javno obelodanil 31. decembra, ko ima italijanski predsednik tradicionalni televizijski nagovor nagovor narodu. 74-letni Amato velja za veterana italijanske politike in za zmerneža. Italijansko vlado je vodil med letoma 1992-1993 ter 2000-2001, večkrat je bil tudi minister, trenutno pa je ustavni sodnik. Svoj čas je bil eden vidnih voditeljev socialistične stranke, na kar se je politično približal levi sredini. Italijan- skega predsednika izbira parlament. Predsednik ima na osnovi ustave predvsem protokolarno vlogo, se je pa vpliv predsednika v zadnjih desetletjih, kar zadeva državno politiko, povečal. Opazovalci vsekakor menijo, da Berlusconijeva izjava ne bo pomagala Amatu, ki je bil v preteklosti že nekajkrat kandidat za najvišjo funkcijo v državi. Berlusconi je potrdil, da bo Forza Italia še naprej podpirala Renzijeve reforme, a ne za vsako ceno, je dodal. Priznal je, da ga trenutno bolj zanimajo davki in da si bo zato prizadeval za zmanjšanje splošnega davčnega pritiska. Berlusconijeva stranka je na nedavnih deželnih volitvah utrpela hud poraz, kar je dodatno zaostril odnose v njenem vodstvu. Silvio Berlusconi se je znova pojavil na trgu v Milanu ter nagovoril svoje pristaše ansa CEPLJENJE PROTI GRIPI - Vse več primerov sumljivih smrti Karabinjerji pri Novartisu Večina smrti po cepljenju s Fluadom, ena pa tudi z Agrippalom, ki ga prav tako proizvaja švicarski koncern RIM - Pravosodje preiskuje vsaj 12 sumljivih primerov smrti, ki bi lahko bile povezane s cepljenjem proti gripi. Pod lupo preiskovalcev je cepivo Fluad švicarskega koncerna Novartis, včeraj pa je pri Cuneu umrl 68-letnik takoj po cepljenju z drugim cepivom proti gripi. Gre za cepivo Agrippal, ki ga tudi proizvaja Novartis. Karabinjerji oddelkov NAS so obiskali tovarno Novartisa pri Sie-ni, kjer so bile proizvedene sporne pošiljke Fluada, po uporabi katerih je prišlo do večine smrtnih primerov. V skladišču podjetja pa niso več našli zalog cepiva. Novartis je sporočil, da je bilo v dveh spornih serijah cepiva, ki jih je italijanska agencija za zdravila Aifa prepovedala ta teden, 500.000 doz. Cepivo so prodali v Italiji, potem ko je prestalo vse varno- stne kontrole. Samo v tem letu je Novartis dobavil sedem milijonov doz cepiva fluad. V Novartisu trdijo, da za povezavo med cepivom in smrtnimi primeri zaenkrat še ni dokazov. Istega mnenja so pri agenciji Aifa in Evropski agenciji za zdravila, kjer vsekakor preiskujejo vzroke smrti. Ministrstvo za zdravstvo je aktiviralo zeleno tel. številko 1500, na katero iz vse Italije prihajajo informacije o desetinah sumljivih primerov. O zadevi se je vnela tudi politična polemika: ministrica za zdravstvo Beatrice Lorenzin je obtožila dežele pomanjkanja nadzora nad cepljenjem in zamujanja pri nudenju informacij, predsednik konference dežel Sergio Chiamparino pa jo je posvaril, naj nikar ne skuša zvračati lastnih odgovornosti na druge. PRIMER RUBY Priziv tožilstva na oprostitev Berlusconija MILAN - Milansko tožilstvo je na kasacijsko sodišče v Rimu vložilo pritožbo na oprostitev nekdanjega premiera Silvia Berlusconija v primeru Ruby. Berlusconi je bil junija 2013 na prvi stopnji zaradi zlorabe položaja in spolnih odnosov z mladoletnico obsojen na sedemletno zaporno kazen, nato pa je prizivno sodišče julija letos sodbo razveljavilo. Državni tožilci so na kasacij-sko sodišče vložili dosje, v katerem na 60 straneh navajajo razloge, zaradi katerih bi morala biti po njihovem prepričanju razveljavitev obsodbe, dosežena na drugi stopnji, odpravljena. S tem se bo predvidoma v začetku prihodnjega leta začel nov proces. Primer je osredotočen na odnos Berlusconi-ja s Karimo El Marough, znano kot Ruby, ki je bila v času domnevnih kaznivih dejanj stara 17 let. Berlusconi je bil obtožen in nato na prvi stopnji obsojen, da je v Maroku rojeni Ruby plačal za spolne odnose in da je izvajal pritisk na policijo, da so jo izpustili iz pripora, v katerem je pristala zaradi suma kraje. Pri tem je lažno trdil, da je nečakinja takratnega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Prvostopenjsko sodišče je Berlus-coniju poleg sedmih let zapora izreklo tudi kazen dosmrtne prepovedi opravljanja javnih funkcij. Milansko prizivno sodišče je letos poleti razsodilo, da glede zlorabe položaja Berlusconi ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja. Ko gre za očitke glede prostitucije, pa njegova dejanja "niso predstavljala kaznivega dejanja". Berlusconi namreč naj ne bi vedel, da je Ruby mladoletna. NADALJEVANJE UVODNIKA Enako sta opozorila deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar, svoje pa je na spodbudo manjšine naredila tudi Slovenija. Spričo te upravičenih pritožb je deželna vlada pred obravnavo v deželnem svetu v zakon vključila člen, ki zagotavlja, da bomo tudi v vseh bodočih medobčinskih zvezah Slovenci uživali sedanje pravice. Gre za narodno mešano ozemlje 32 občin tržaške, goriške in videmske pokrajine. Slovenska manjšina je do te točke ohranila enotnost, po tem pa ne več. Pobudo sta razumljivo prevzela Ukmar in Gabrovec, ki sta se o reformi razšla. Medtem ko je zastopnik Slovenske skupnosti vztrajal pri mednarodnih pogodbah in pri dodatnih jamstvih za 32 dvojezičnih občin, se je svetnik Demokratske stranke zadovoljil s zadnjo različico zakona, tako kot jo je oblikovala deželna vlada. Ukmar in Gabrovec sta podprla ustanovitev posvetovalnih komisij za Furlane, Slovence in Nemce. Ta člen pa ni bistven ne za »ogrodje« reforme in niti za tri jezikovne skupnosti. Dogajanja z reformo lokalnih uprav so potrdila, da se manjšinska politika lahko pogovarja in dogovarja le do neke mere, potem pa nič več. Temu priča tudi dejstvo, da slovenski župani v vsej tej zgodbi niso prišli v javnost s skupnim stališčem. Obstajajo torej neki skupni imenovalci, pod to mejo, ki je še kar nizka, pa prihajajo na dan razlike. Nič novega pod soncem. TURČIJA - Frančišek obiskal Carigrad Papež v mošeji za medverski dialog Papež Frančišek v Modri mošeji z muftijem Rahmijem Yaranom ansa CARIGRAD - Papež Frančišek je na drugi dan obiska v Turčiji obiskal dve veliki carigrajski znamenitosti. Najprej se je 77-letni papež odpravil v Modro mo-šejo in pred vstopom v skladu z muslimanskimi navadami sezul čevlje. V mo-šeji je sklenil roke, zaprl oči in nekaj minut s sklonjeno glavo tiho premišljeval, medtem ko je mufti Rahmi Yaran ob njegovi strani izvajal muslimansko molitev. Papežev obisk mošeje je simbolična gesta, ki je po navedbah Vatikana velikega pomena za medverski dialog. Po obisku Modre mošeje se je Frančišek odpravil še v Hagio Sofio. Ta skoraj 1500 let stara zgradba je bila nekoč največja krščanska cerkev, ki so jo po otomanskem zavzetju Konstantinopla leta 1453 spremenili v mošejo, od leta 1935 pa je muzej. Frančiška je sprejel direktor muzeja in mu razkazal znamenitost. Na ulici je papeža pričakala velika množica. Številni so mahali s turškimi, vatikanskim in argentinskimi zastavami. Popoldne je Frančišek daroval mašo v katoliški katedrali svetega Duha in pozval k enotnosti različnih veroizpovedi. »Če pustimo, da nas vodi Sveti duh, niso bogastvo, pluralnost in različnost nikoli razlog za konflikt,« je dejal papež. Po mnenju Frančiška nam obrambni mehanizmi branijo, da bi drugega resnično razumeli in se odprli za dialog z njim. (STA) EGIPT - Na prizivni obravnavi Mubarak oproščen Obtožen je bil, da je ukazal množične uboje protestnikov KAIRO - Egiptovsko sodišče v Kairu je včeraj bivšega egiptovskega voditelja Hosnija Mubaraka oprostilo obtožb sodelovanja pri umoru protestnikov leta 2011. Skupaj z Mubarakom je sodišče krivde opralo tudi sedem vodilnih mož z varnostnega področja, med njimi Mubarako-vega notranjega ministra Habiba al Adlija. Sodišče je Mubaraka oprostilo tudi obtožb korupcije. Bivši voditelj sicer ostaja v zaporu, kjer prestaja triletno zaporno kazen zaradi poneverbe javnih sredstev. Ob objavi odločitve je v sodni dvorani izbruhnilo veselje. Mubarakov odvetnik je dejal, da razsodba »dokazuje integriteto Mubarakovega obdobja«. Sam Mubarak je v pogovoru za televizijo iz vojaške bolnišnice, kjer prestaja zaporno kazen, dejal, da ni naredil ničesar narobe. Za očitana mu dejanja so 86-letnega Mubaraka za krivega spoznali že leta 2012 in ga obsodili na dosmrtno ječo, a so nato sodbo zaradi tehničnih razlogov razveljavili. Zaradi vpletenosti v smrt več kot 800 protestnikov v času 18-dnevne vstaje, ki ga je februarja 2011 odnesla s položaja, so mu ponovno začeli soditi aprila 2013, proces pa so zaznamovale številne preložitve. Mubarak je krivdo zanikal. Na trgu Tahrir v središču Kaira se je zbralo več deset protestnikov, ki so izražali nezadovoljstvo z odločitvijo sodišča. Trg Tahrir je bil prizorišče protestov, ki so leta 2011 odnesli Mubaraka. Tudi včeraj so protestniki vzklikali: »Ljudje zahtevajo zamenjavo režima!«. Egiptovska vojska, ki so jo vpoklicali zaradi protestov islamistične opozicije, je pred tem že blokirala trg. (STA) ARABSKA LIGA Za samostojno palestinsko državo KAIRO - Zunanji ministri Arabske lige so včeraj v Kairu podprli načrt palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, da na Združene narode naslovi zahtevo za časovnico razglasitve samostojne države Palestine. Hkrati je Arabska liga zavrnila, da bi priznali Izrael kot judovsko državo. Na izrednem zasedanju Arabske lige, ki se ga je udeležil tudi Abas, niso napovedali, kdaj naj bi se Palestinci s svojo zahtevo obrnili na Varnostni svet ZN. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na diplomatske kroge, bi to lahko bilo v teh dneh ob posredovanju Jordanije, ki je trenutno nestalna članica VS ZN. Ministri so tudi podprli načrte palestinskega predsednika, da zaprosi za palestinsko članstvo v agencijah ZN in mednarodnih sodiščih. Na sestanku so tudi ustanovili odbor, v katerem so predstavniki Kuvajta, Mavretanije, Jordanije in vodja Arabske lige Nabil al Arabi, ki bo lobiral za mednarodno podporo omenjeni resoluciji. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 30. novembra 2014 3 dunaj - Po šestletnem zatišju Narodnostni sosvet za Slovence pri Uradu kanclerja spet deluje Predsednik je Marjan Sturm - Dogovor krovnih organizacij o vsakoletni menjavi predsednika DUNAJ/CELOVEC - Narodnostni sosvet za Slovence v Avstriji pri Uradu zveznega kanclerja po šest let trajajočem zatišju spet deluje! 16-član-ski svetovalni gremij, v katerem so zastopani predstavniki manjšine, dežel-nozborskih strank in tudi Cerkve, je na ustanovni seji v četrtek na Dunaju izvolil za predsednika Marjana Sturma, predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Slednji je sosvetu predsedoval tudi že pred letom 2008, ko je upravno sodišče ukinilo sosvet, ker v svojem sestavu ni več odgovarjal zakonu o narodnih skupinah. V nasprotju s prejšnjimi volitvami je Marjan Sturm bil tokrat izvoljen soglasno. Prvaki krovnih organizacij (ZSO, NSKS, SKS) so se namreč dogovorili za sistem rotacije, torej da bo odslej predsedniško mesto ena od krovnih organizacij samo za eno leto. Sturmu oz. ZSO-ju bo tako konec leta 2015 sledil na predsedniškem mestu predstavnik/ca Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), konec 2016 Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), in za zaključek konec 2017 predstavnik/ca štajerskih Slovencev oz. društva Člen 7. Menjavalo se bo tudi podpredsedniška funkcija. Tako bo Sturmov namestnik v prvem letu poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip (NSKS). Predsednik sosveta Marjan Sturm je po seji dejal, da čaka gremij kar veliko dela. Med drugim je napovedal, da ima v mislih skupno sejo vseh sosvetov, na kateri bi vse narodnostne manjšine v Avstriji izdelali katalog zahtev, ki ga bi nato posredovali avstrijski zvezni vladi. Glede financiranja manjšin iz avstrijskih virov pa je menil, da s strani urada zveznega kanclerja v bližji bodočnosti ni pričakovati povišanje, zato bo treba najti in zagotoviti nove vire znotraj Avstrije »z vsebinskimi, inte-grativnimi rešitvami«. Novi podpredsednik sosveta v tem obdobju, Nanti Olip, je pristavil, da je optimističen, da bo sosvet v novi sestavi lahko premaknil več kakor doslej. To, ker so se krovne organizacije Slo- Marjan Sturm (ZSO) vencev tokrat vsaj načelno dogovorili za usklajeno delovanje v tem gremiju, kateremu NSKS v preteklosti ni dal dosti pomena, ker o ničemur ne odloča. Žal - tako je Olip kritično dodal - usklajeno stališče zgleda drugače, kakor na tej prvi seji, ko je mdr. šlo tudi za financiranje slovenske Glasbene šole. »Spodbuden« je bil nov začetek za predsednika Skupnosti Slovencev in Slovenk (SKS) Bernarda Sadovnika. Izrazil je prepričanje, da bo novi sosvet lahko bolj učinkovit, kakor doslej. Največjo težo da bi moral sosvet dati delovanju manjšinskih struktur oz. društev na podeželju. Susanne Weitlander, predsednica Kulturnega društva »Člen 7« (in tudi koordinatorka Slomak), je po ustanovni seji v pogovoru za slovenski radijski spored ORF poudarila, da so za štajerske Slovence najbolj pomembni ukrepi za krepitev slovenskega jezika na narodnostno mešanjem ozemlju na (avstrijskem) Štajerskem. Ustanovni seji novega sosveta za Slovence v Avstriji je za kratek čas prisostvoval tudi za manjšine pristojni minister Josef Ostermayer (socialdemokrati - SPO). Na vprašanje novinarjev glede finančnih podpor za slovensko narodno skupnost, ki se v zadnjih 20 letih niso povišali, je Ostermayer menil, da je proračun za leto 2015 že sprejet, za 2016 pa da ne more zagotoviti povišanja, se bo pa zato prizadeval. Vsekakor pa je zadovoljen, da je bilo -skladno z zakonom - mogoče ponovno ustanoviti sosvet za slovensko narodno skupnost na Koroškem in na Štajerskem. (il) Unija Istranov: Naš zgled naj bo VZPI-ANPI TRST - V tržaškem občinskem svetu so se včeraj zaključile prireditve ob 60-letnici ustanovitve Unije Istranov. Njen predsednik Massimiliano Lacota je izrazil željo, da se bo ezulsko združenje pri svojem preustroju in bodočem delovanju zgledovalo po Vse-državni zvezi italijanskih partizanov VZPI-ANPI, »ki se je v zadnjem času razvila v posvetovalno in izobraževano organizacijo, kar je bilo še pred nekaj leti nepo-jemljivo.« Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini je v poslanici Uniji Istranov izpostavila njeno dragoceno vlogo pri ohranjevanju zgodovinskega spomina na ekso-dus Italijanov iz Istre in Dalmacije. Občino Trst je na prireditvi zastopal podpredsednik občinskega sveta Alessandro Carmi. vrhnika - Premagala je protikandidata Aleša Hojsa Ljudmila Novak po pričakovanju ostala predsednica Nove Slovenije VRHNIKA - Ljudmila Novak ostaja predsednica stranke Nove Slovenije - krščanskih demokratov (NSi). Na včerajšnjem volilnem kongresu jo je podprlo 314 delegatov, za njenega protikandidata Aleša Hojsa pa jih je glasovalo 117. Po prepričljivi zmagi se je Novakova zahvalila za zaupanje, čestitala pa je tudi Hojsu, ki da se je dobro boril. »Odložimo napake onstran reke in pojdimo naprej,« je dodala.Novakova je torej prejela okoli 73, Hojs pa okoli 27 odstotkov glasov. Kot je v nagovoru po razglasitvi izidov dejala Novakova, je vzela na znanje, da so bili nekateri prisotni kritični, kar je po njenih besedah tudi prav. «Vzela sem na znanje tudi, da smo naredili po vašem mnenju nekaj napak. Zagotovo so bile, nekateri ste jih sprejeli lažje, drugo malo težje,« je še povedala. Po njenem mnenju pa je zdaj pomembno, da odložijo napake »onstran reke« in gredo naprej. NSi ima priložnost ne le za rast, ampak tudi za krepitev krščanske demokracije, je pristavila predsednica NSi. Hkrati je pozvala člane, naj ji, kadar greši, to povedo na štiri oči, izogibajo pa naj se javni kritiki. Razpravo na kongresu je sicer zaznamovala želja po krepitvi stranke, tako na programskem področju kot tudi v odnosu do drugih strank, dežela - Preustroj lokalnih uprav Po mnenju SSO bo imela reforma zelo negativne posledice za slovensko manjšino Zadovoljstvo za umestitev novega ljubljanskega nadškofa in za priznanja Alojzu Rebuli GORICA - Predsednik Drago Štoka je na seji izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij izpostavil dva pomembna dogodka: posvečenje in umestitev novega ljubljanskega nadškofa in metropolita Staneta Zoreta ter podelitev zlatega reda Republike Slovenije Alojzu Rebuli in njegovo kandidaturo za nagrado Državljan Evrope 2014. Nastop nove- Kritična ocena tudi Slovenske skupnosti TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti v razčlenjenem sporočilu zelo kritično ocenjuje deželno reformo lokalnih uprav, ki po prepričanju stranke še vedno ne zadostuje mednarodnim določilom o varstvu slovenske narodne skupnosti v Italiji. Stališče deželnega vodstva SSk bomo objavili v naši torkovi številki. ga ljubljanskega nadškofa in metropolita predstavlja po Štokovi oceni pomembno prelomnico za slovensko Cerkev in je nedvomno pomenljiv tudi za slovenske vernike v zamejstvu. Zaradi tega je bil predsednik Štoka zelo počaščen za povabilo, za kar se je novemu nadškofu osebno zahvalil, mu čestital ter ga prosil za srečanje z vodstvom krovne organizacije. Povabilo je nadškof Zore z veseljem sprejel, saj ga na Slovence v Italiji veže obdobje, ko je služboval v marijinem svetišču na Sveti Gori nad Solkanom. Prav tako je za Slovence v FJK pomembno, da je pisatelj Alojz Rebula prejel zlati red RS, ki mu ga je podelil predsednik Borut Pahor, kakor tudi, da je postal kandidat za naslov Državljana Evrope za leto 2014, na pobudo evropskega poslance Lojzeta Peterleta in s podporo vseh ostalih slovenskih evropskih poslancev iz vrst Evropske ljudske stranke. Izvršni odbor SSO je ocenil vsakoletno polaganja vencev ob 1. novembru. »Ker je s stoletnico začetka prve svetovne vojne končno prišlo do večje pozornosti za žrtve te velike tragedije, bi bilo v tem smislu potrebno, da se ob raznih praznikih primerno obišče tudi pokopališča in spomenike posvečene padlim v prvi svetovni vojni,« piše v sporočilu. Štoka je nato poročal o srečanju z novo predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila ter podpredsednikom Giusep-pejem Marinigom. Tako na tem srečanju kot na avdiciji v deželni komisiji je predsednik SSO zagovarjal nujnost, da se slovenskim občinam ohrani svobodo pri izbiranju za vključitev v unije. »Prisilna vključitev kot je zapisana v reformi, ki je bila to sredo tudi izglasovana, je nedopustno znižanje ravni zaščite z negativnimi posledicami za slovensko manjšino, ki so v tem trenutku še težko ugotovljive, še posebno kar se tiče spoštovanja mednarodnih pogodb.« Enako stališče je Štoka tudi zagovarjal na vladnem omizju, kjer je predsedujočemu podministru Filippu Bubbicu izročil tudi pismeno spomenico. Pri tem se Svet slovenskih organizacij želi zahvaliti vsem predstavnikom Republike Slovenije, ki so poskušali vplivat na deželno vlado, da bi zakon spoštoval pridobljene zaščitne pravice slovenske narodne skupnosti v FJK. Ljudmila Novak bo še naprej vodila Novo Slovenijo zlasti na desnici. Še pred začetkom kongresa pa sta se v izjavi za medije Novakova in Hojs strinjala, da pri njunem potegovanju za strankin predsedniški stolček ni šlo za bitko, pač pa za soočenje različnih pogledov. Delegati so izvolili tudi člane razsodišča in nadzornega odbora. V izvršilnem odboru stranke pa so poslanci Matej Tonin, Jožef Horvat in Iva Dimic ter Mojca Kucler Dolinar, Alojz Sok in Martin Mikolič. NSi je nastala 4. avgusta 2000, njen prvi predsednik je bil Andrej Bajuk, Novakova ga je nasledila leta 2008. Govorci na kongresu so si bili enotni v potrebi po krepitve slovenske desnice, a pot do tega cilja vidijo nekoliko različno. Ljudmila Novak se sprašuje, zakaj je potrebna degradacija NSi, in poudarja željo po samostojnem vodenju stranke. Njen protikandidat Aleš Hojs pravi, da ne gre za osvobajanje od drugih strank, saj mora biti NSi boljša od njih.Ak-tualna predsednica NSi Novakova se je v okoli enournem govoru ozrla na dosedanje delovanje NSi. Med drugim se je obregnila ob razpad zadnje vlade Janeza Janše leta 2012 z besedami, da je egoizem slab svetovalec. Ob tem se je vprašala, kaj so v NSi naredili tako slabega, da se morajo zdaj zagovarjati. »Ker je naš program boljši, ga je treba čim prej degradirati, da ja ne bi krščanski demokrati napredovali. Zakaj pa ne? Ali ne bi bilo najbolj normalno, da je najmočnejša stranka na desnici krščanska demokracija,« je še vprašala Novakova. Po njenih besedah so pripravljeni sodelovati z vsemi, ki mislijo dobro za državo, ne podpirajo pa hudobije - ne glede na to, ali prihaja z leve ali desne. (STA) V oddaji Glasovi svetov utrinki s Knjižnega sejma TRST - V današnji skupni oddaji Glasovi svetov, ki jo Radio Trst A pripravlja v sodelovanju z Radiom Slovenija in s slovenskim programom ORF iz Celovca, bo govor o založništvu v zamejstvu danes in o položaju slovenske knjige. Oddajo so posneli na letošnjem jubilejnem 30. knjižnem sejmu v Ljubljani, kjer so se predstavile tudi zamejske založbe. Beseda bo tekla o tem, kakšne so razmere v zamejskem založništvu in kakšen pomen ima slovenska knjiga ne samo za zamejce, temveč tudi za slovenski kulturni prostor . Sogovorniki bodo med drugim obravnavali vprašanje, kako veliko in pomembno je založništvo v zamejstvu, in predstavili težave, s katerimi se ta srečuje, hkrati pa govorili o največjih težavah slovenske knjige danes. Pri pogovoru bodo sodelovali Alina Car-li za Založništvo tržaškega tiska, Nadia Roncelli za Založbo Mladika in Hanzi Fi-lipič za Mohorjevo družbo iz Celovca. Voditelj oddaje bo novinar Gregor Pod-logar, uredništvo Ines Škabar. Glasovi svetov bodo na sporedu danes ob 12.00, ponovitev pa v ponedeljek ob 14.10. Tv posnetek koncerta ob 10-letnici Bodeče neže TRST - Naš čarni čas je pesniški naslov, ki so ga pevke Dekliške vokalne sklupi-ne Bodeža neža z zborovodkinjo Matejo Černic in režiserko Jaasmin Kovic izbrale za koncert ob svoji 10 letnici. V nabito polnem Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so 19. septembra predstavile raznolik splet pesmi, ki je zaobjemal tako skladbe iz klasične zborovske zakladnice kot tudi nove pesmi, številnih svetovnih, pa tudi domačih avtorjev. Glasbeni del sta sooblikovala še pianist Jan Grbec in tolkalist Patrick Quaggiato, začetno pesem Donatijeva Ponentemente pa so s tolkali in pojočimi cevmi spremljali Simon Cotič, Elija Marušič in Mihael Lavrenčič. Večer sta vodila Mairim Cheber in Nikolaj Pintar, ki sta se s pevkami izkazala tudi v nekaj koreografskih točkah Monike Zajšek. Vsaka pesem je imela svojo video predstavitev, za katero sta poskrbela Hijacint Jussa in Alex Purič, režiserka pa si je s tehničnim vodjo Janezom Terpinom zamislila tudi igro luči, ki je v belo odet oder spreminjal v živobarvno sceno. Vse to je posnela Slovenska televizija RAI z režiserko Marijo Brecelj in urednikom Janom Leopolijem in danes bodo gledalci okrog 20.50 po TV dnevniku lahko uživali ob tem pomembnem glasbenem dogodku, tisti, ki pa bodo to zamudili, bodo lahko prišli na svoje v četrtek, vedno ob istem času. Klepelutke v kuhinji TRST - V nocojšnjem srečanju s Kle-pelutkami se bo otroci lahko pozabavali v krokodilji družbi Kroka, ki jim bo zaupal svojo skrito željo, da si želi postati glavni kuharski mojster v Parku Pa-pirku. Na glavo si bo nataknil kuharsko kapo in s pomočjo kulinaričnih izkušenj tete Krokete bo vse svoje prijatelje skušal presenetiti z odlično kaktusovo mi-neštro. Zaradi nepredvidljivih klepelut-karskih pripetljajev pa bo iz prvotnega recepta nastal zelo nenavaden obrok, ki mu bo vsakdo dodal nekaj svojevrstnih sestavin: od zmajskih fižolčkov, belih smokuljic in praženih zajčkih korenčkov. Kako okusno, se vam ne zdi? Polurno novembersko epizodo bogatijo tudi risanka in pester izbor otroških tv zgodb, ki pripovedujejo o peki kruha, kroženju hrane in vrtnarjenju z dedkom. V prispevku iz naših krajev se bomo tokrat pridružili malčkom, ki obiskujejo športne urice na Stadionu 1. maja v Trstu. Oddaja je sad sodelovanja med sedežem Rai FJK in Televizijo Koper, pri kateri sta soudeleženi urednici Živa Pahor in Katerina Citter, režiserka Sonja Cerkvenik ter Deva Pincin, ki je poskrbela za realizacijo oddaje. Na sporedu bo nocoj ob 20.00 in v četrtek, ob isti uri. 4 Nedelja, 30. novembra 2014 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Klofuta načrtu Smart Gas: negativno mnenje nadzorništva Načrt za gradnjo uplinjevalnika podjetja Smart Gas na območju Lokav-ca ob izlivu Timave je včeraj prejel gromko klofuto. Tržaško nadzorništvo za arhitektonske in krajinske dobrine je izdalo negativno mnenje o gradnji plinskega terminala. Ekspertizo o vplivu strukture na okolje je izdelala arh. Annalisa de Comelli, odlok nadzorništva je podpisala tržaška nadzornica Maria Giu-lia Picchione. V mnenju je uvodoma zapisano, da je območje, na katerem namerava podjetje Smart Gas zgraditi uplinjevalnik, krajinsko zaščiteno in je že deležno »intenzivnega industrijskega izkoriščanja«. Nadzorništvo za krajinske dobrine je že leta 1996 izdalo negativno mnenje o načrtu plinskega terminala, ki ga je tam nameravala zgraditi družba Snam. Čeprav ima tokratni načrt »manjše tehnične dimenzije«, ostaja »vpliv na okolje zelo močan in negativen.« Območje je bogato s kulturnimi navedbami, ki izhajajo že iz latinske književnosti, obalo krasijo starodavne lepote, kot je Devinski grad. Nad-zorništvo za krajinske dobrine je v tej zvezi ocenilo, da je »analiza prisotnih kulturnih, krajinskih in spomeniških vrednot na tem območju« v predstavljeni dokumentaciji »povsem pomanjkljiva.« Prav tako ni krajinske izvedence prepričal predlog o »ustanovitvi novih sprejemnih centrov,« ki naj bi bili nekakšna »protivrednost za industrijski načrt«, ker »cilj zaščite bi moral biti predvsem ohranitev obstoječega, ne pa njegovo spreminjanje.« Na podlagi vseh teh tehtnih ugotovitev je nadzorništvo za arhitektonje in krajinske dobrine izdalo negativno mnenje o načrtu podjetja Smart Gas. Novica o dejanski »zavrnitvi« ministrstva za arhitektonske in krajinske dobrine načrta za uplinjevalnik v tržiški občini je bila objavljena prav na dan, ko so člani delovne skupine, ki preučuje predlog podjetja Smart Gas, na Devinskem gradu ustanovili društvo Občani za zaliv - Citadini per il golfo. Društvo bo v organizirani obliki vodilo dejavnosti preučevanja, informiranja in iskanja alternativnih rešitev v primeru predlogov za poseg in gradnjo infrastrukturnih objektov v Zalivu in na Krasu. Člani bodo posamezniki, ustanove in organizacije iz celotne Furlanije-Julijske krajine. Ustroj organizacije bo omogočal črpanje sredstev in pomoči za financiranje vseh dejavnosti usmerjenih v informiranje in raziskovanje okoljskih, krajinskih in znanstvenih problemov ter možnih rešitev. Na sestanku so podali tudi poročilo o dosedanjem delu delovne skupine. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da »je moral predlagatelj, kljub aroganti drži, bistveno začeti popravljati in sestavljati na novo posamezne dele svoje študije-projekta,« kot so člani dlovne skupine zapisali v svojem včerajšnjem sporočilu. M.K. m q Zgoraj Maria Giulia Picchione; desno udeleženci srečanja na Devinskem gradu fotodamj@n burlo garofolo - Dežela sočustvuje z družino Sodna in strokovna preiskava o smrti še ne dveletne deklice Deželno zdravstveno ravnateljstvo je sprožilo notranjo preiskavo o smrti še ne dveletne deklice, ki je umrla na domu, potem ko sta jo starša dvakrat peljala na pregled v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Novico o preiskavi je javnosti posredovala deželna odbornica Maria Sandra Telesca. »Moja misel gre v tem trenutku tako hudo prizadeti družini,« je dejala odbornica, ki je v imenu Dežele izrekla sožalje užaloščenim staršem deklice. Javni tožilec Matteo Tripani, ki vodi preiskavo o tragičnem dogodku, bo v prihodnjih urah imenoval sodnega pooblaščenca, ki bo iz- vedel obdukcijo. Tripani je tudi ukazal policiji, naj zaseže vso dokumentacijo v zvezi z zdravstvenim stanjem nesrečne deklice, vključno s poročilom, ki ga je sestavil zdravnik službe za hitro pomoč, ki je več kot eno uro na njenem domu oživljal deklico. Žal zaman. Starša sta otroka prejšnjo nedeljo in ponedeljek zaradi vročine in bolečin v grlu dvakrat peljala v otroško bolnišnico. Tam so ga zaradi domnevnega vnetja žrela (faringitisa) zdravniki zdravili z aerosolom in zdravili ter ga dvakrat odslovili. V torek je punčka umrla najbrž zaradi zastoja srca, točne vzroke smrti pa bo razkrila obdukcija. priletna ženska v komi Pristojni izkjučujejo povezavo s cepivom V bolnišnici na Katinari si zdravniki prizadevajo za življenje ženske (stara je več kot 90 let), ki se je dan pred prihodom v bolnišnico cepila proti gripi. Prve ekspertize izključujejo povezavo med njeno komo in cepljenjem, vodstvo bolnišnice pa je vseeno uvedlo preiskavo. Zdravstveni ravnatelj bolnišnice Luca Mascaretti je dejal, da je priletna gospa imela težave z dihanjem, potem se je njeno zdravstveno stanje rahlo izboljšalo, tako da je bila pri zavesti in se je tudi lahko sama hranila. Potem so očitno nastopile komplikacije, ki so jo pripeljale do kome. Deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca je znova potrdila, da v Furlaniji-Julijski krajini niso uporabljali cepiva proti gripi Fluad, ki je v teh dneh na zatožni klopi. trgovina - Recesija je v zadnjih letih zmanjšala tržni potencial za rentabilno poslovanje Godina po 66-tih letih zaprla vrata Delo skupno izgubilo skoraj 70 zaposlenih, le eden od njih si je našel novo zaposlitev Sinoči je dokončno zaprla vrata ena najstarejših veleblagovnic v Trstu -Godina, ki je v vseh teh desetletjih veliko prinesla mestni ekonomiji in potrošnikom. Gospodarska kriza, ki je zamajala terciarni sektor, je zadala »smrtni« udarec zgodovinski veleblagovnici, v kateri so kupovale različne generacije Tržačanov. Marsikdo se še spominja t.i. odprtih računov, ki so jih družine imele v veleblagovnici, ali posebnih izkaznic za popuste. Legenda celo pravi, da si je v Go-dini čevlje kupovala Titova soproga Jovan-ka. To naj bi počela ob ponedeljkih, ko prodajalna ni obratovala in so ji prodajalci lahko namenili posebno pozornost. Za zaprtje se je družina Godina odločila letos spomladi, saj nadaljnje poslovanje ob predvidenih stroških in spremenjenih navadah kupcev ne bi bilo ekonomsko upravičeno. Z včerajšnjim dnem je delo v veleblagovnici izgubilo skoraj 70 zaposlenih. Ti bodo do junija 2015 odvisni od dopolnile blagajne, nakar bodo prejeli odpravnine, nato pa bodo dobili še pravico do mobilnosti, ki jim bo za določen čas omo- Tako so včeraj izgledali prostori Godine. Na fotografiji Annalisa Godina fotodamj@n go&kdenarno nadomestilo. To pravico bo- do imeli po zaslugi družine Godine, ki naj bi se kategorično zavzela za to. Včeraj smo še zadnjič zavili v prostore, ki so daljnega leta 1948 s pridihom modernosti dodali mestu novo dimenzijo. Od dobro založenih polic in stojal, na katerih so bile obleke in drugi modni dodatki za odrasle in otroke, za tiste bolj moderne in tiste bolj klasične, za premožnejše in tiste s tanjšo denarnico, ni ostalo več nič. Le tu in tam je visel še kakšen kos, ki so ga lahko kupci kupili po izredno ugodni ceni (s 70% popustom). Videli pa smo vidno ganjene prodajalke, ki so nam razlagale, da ni nikakršne zamere do družine Godina. »Po 22-tih letih dela v tej veleblagovnici lahko samo rečem, da lastnik Sergio Godina nikoli ni zamujal z izplačevanjem plač in drugih prispevkov. Še več, če bi plačo morali dobiti na nedeljo, ko je bila prodajalna zaprta, nam jo je lastnik nakazal že v petek. Hudo mi je zanj, saj je vse svoje življenje posvetil tej veleblagovnici«, je razlagala 61-let-na prodajalka. Njenim ocenam se je pridružila še mlajša prodajalka, ki je pred petimi leti z Goriške prišla delat v tržaško Go- dino. »Vseh pet let sem uživala v delu in počaščena sem, da sem spoznala tako izjemne ljudi, kot so Godinovi«, je povedala prodajalka. Podobnih pripovedi je bilo veliko, nihče od vprašanih ni izrekel kritike na račun lastnikov ali njihovega upravljanja. Naporen dan je bil včeraj tudi za An-naliso Godina, hčer starejšega lastnika, ki je odgovarjala na vprašanja novinarjev. Povedala je, da so do konca upali na nadaljevanje dejavnosti, a so finančni pogoji prezahtevni. »Že nekaj časa se pogovarjamo z nepremičninsko družbo CBRE, vendar ne bi vedela povedati nič konkretnega, niti napovedati, kaj se bo v primeru nove prodajalne v prostorih Godina zgodilo z našimi zaposlenimi. Moja družina namreč ne bo imela več odločilne vloge, čeprav smo lastniki nepremičnine«, je pesimistično ocenila mlajša članica družine Godina. Ob tem pa je še poudarila, da so pred odločitvijo o zaprtju izvedli vse ukrepe, da bi trgovino ohranili: od prilagoditve ponudbe in obratovalnega časa do odprodaje. Za zaprtje so se odločili šele, ko so ocenili, da ni dovolj tržnega potenciala za rentabilno poslovanje. (sč) / TRST Nedelja, 30. novembra 2014 5 zadružna kraška banka - Novi predsednik upravnega odbora Kovačič: »Leto 2014 bomo zaključili v zelenih številkah« Pogovor z Adrianom Kovačičem, novim predsednikom Zadružne kraške banke, se je začel z ... nesporazumom. Kdaj ste prvič stopili v banko? »Bilo je leta 2001. Takrat sem prvič stopil v Zadružno kraško banko.« In prej, kot najstnik? »Vstopil sem, ko sem imel 34 let.« Ali niste prej nikoli stopili v kako banko?»Prej?... Seveda, seveda, eh... (se nasmehne, op. av.) Mislil sem na obdobje, ko sem bil imenovan v upravni odbor banke ... Tu, v tej banki, imam račun tako rekoč od vedno.« Od vedno? »Dejansko od rojstva. Starši so vpisali na moje ime hranilno knjižico.« In potem tekoči račun? »Ko sem postal polnoleten, sem odprl tekoči račun.« Upravni odbor Zadružne kraške banke bi težko izbral banki bolj zvestega predsednika, z bogatejšim bančnim rodovnikom, segajočim še v čas Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Kakšen se vam je zdel takrat, ko še niste imeli poklicnega opravka z banko, bančni svet? »Zdel se mi je gotovo zelo zanimiv, važen za našo ekonomijo. Takrat je bil v popolnem gospodarskem razponu. Videl sem ga kot pomembno institucijo, ne le za gospodarstvo, temveč za celo našo skupnost.« Kdaj ste stopili v ta svet? »Ko se me povabili v odbor, sem takoj pristal. Z upanjem, da bi lahko dal svoj doprinos.« Leta 2001? »Takrat.« Kaj ste po poklicu? »Sem podjetnik. Oziroma konzulent. Imam svojo davčno številko, ukvarjam se s finančnimi in bilančnimi svetovanji.« Dejansko se vaš poklic in delovanje v vodstvu banke nekako prepletata. »Bolj kot prepletata, potekata paralelno. S kolegom iz Trevisa sva ustanovila podjetje, ki se ukvarja s konzulenco non profit sektorju. Naši klienti so razna združenja, razne zadruge. Jaz sem referent za Furlanijo-Julijsko krajino.« Je podjetje veliko? »Ne, šteje tri uslužbence in upravni odbor.« Letni promet? »Okoli 200 tisoč evrov.« Torej: leta 2001 ste stopili v upravni odbor ZKB; in potem? »Opravil sem triletni mandat odbornika, potem sem bil imenovan za podpredsednika in opravljal to zadolžitev celih deset let.« Katere izkušnje ste si nabrali v tako dolgem obdobju? »Teh je bilo kar dosti. V tem času smo kompletno reorganizirali banko. S predsednikom Sergijem Stancichem sva odlično sodelovala; skupaj programirala delo. Ko zasedaš tako funkcijo, spoznaš zelo dobro celo strukturo, celo organizacijo, kar je res dobra šola.« Vaše imenovanje za predsednika je bilo pričakovano. Ali je le stvar kontinu-titete? »Da. Odbor se je za to odločil soglasno. Vsaka oseba bo nato skušala vnesti v svoje delovanje nekatere novosti.« Na območnem srečanju banke s člani v Nabrežini ste izjavili, da ima banka res dobro upravno ekipo, kateri zaupate. Katere so kvalitete te ekipe? »Delo v banki in delo upravnega odbora postaja vedno težje.« Zakaj težje? »Ker se normativa stalno zaostruje. Iz Bruslja prihajajo novosti, katerim se moralo prilagoditi vsi, tudi naše male banke. Zato je izredno važno, da se tudi odborniki stalno izobražujejo in izpopolnjujejo. Poleg tega potrebuješ v upravnem odboru različne pokli-cnosti. Ko se soočaš s pravnimi zadevami, potrebuješ odvetnika. Podobno velja za druge Adriano Kovačič fotodamj@n upravne zadeve. Osebno smatram, da imamo zelo dobro ekipo, ki jo sestavljajo mladi in manj mladi odborniki. To so ljudje z določenimi izkušnjami, ki so tudi podjetniki in dosegajo v zasebnem delu zelo dobre rezultate.« Torej ni naključje, da je bil za podpredsednika imenovan Dragotin Danev, uspešen podjetnik, ki je bil svojčas že predsednik banke? »Odbor je ocenil, da je v samem vodstvu banke potrebna oseba z velikimi izkušnjami in obenem pozna ozemlje, pozna ljudi, pozna naše članstvo. Povezava z našim članstvom je izrednega pomena. Kot zadruga se moramo stalno soočati z našimi člani, prisluhniti izzivom, ki prihajajo iz članstva. Če nam člani zaupajo, je prav, da tudi vodstvo zaupa članstvu. Zato mislim, da je Dra-gotin Danev prava oseba, ki pozna naše ozemlje in naše članstvo.« Vaše poročilo na območnem srečanju je bilo nekakšen program vašega predsedovanja. Zapisali ste, da je treba jamčiti kontinuiteto in jo obenem oplemenititi z novostmi. Katerimi? »Novosti bo veliko. Na zadnji seji upravnega odbora smo sestavili delovni program. Sicer v luči kontinuitete, a zastavili smo si določene cilje, ki jih moramo obvezno uresničiti do konca leta. Gre za 15 točk, ki so bile že vključene v strateški načrt iz začetka leta 2014. A ta načrt je treba stalno prilagoditi novim danostim, izvesti in preveriti, kako je bilo delo izvedeno. Zato imamo do konca leta ogromno dela pri preverjanju rezultatov.« Omenili ste prilagoditev strateškega načrta novim danostim. Katerim? »Ko smo pripravili strateški načrt, nismo mogli predvideti, da bodo obrestne mere zdrknile tako nizko.« Ali vas je to presenetilo? »Nismo bili na to navajeni. Vse je bilo treba na novo programirati.« Zakaj? »Banka ima svoje budžete. Če ne doseže primerne donosnosti z obrestno maržo, to je z razliko med aktivnimi in pasivnimi obrestmi, mora doseči rezultat na drugih področjih.« Kaj ste vi storili? »Posvetili smo večjo pozornost kon-zulenci, svetovanju. Ponujali bomo alternativne produkte. Rezultate, ki smo jih dosegli na zavarovalniškem področju, so presenetljivo dobri.« Omenili ste težave z obrestno maržo. Ampak: iz poročila ravnatelja Aleksandra Podobnika na zadnjem območnem srečanju kaže, da ste jo v zadnjem polletju izboljšali. »Izredno smo jo izboljšali! V enem letu smo dosegli rezultat, za katerega smo prvotno predvideli, da bosta zanj potrebni dve leti. Pomeni, da je naša operativa delala odli- čno. Če primerjamo naš rezultat z rezultati ostalih petnajstih zadružnih bank v deželi, smo na tem področju, kar se trenda tiče, sploh najboljši.« Kar pravite, je - po lanskem letu rdečih številk - res spodbudno. »Naši člani, pa tudi ostali morajo vedeti, da ima naša banka dobro ekonomsko zasnovo, z močnim premoženjem, izredno dobro likvidnostjo in odličnim portfeljem vrednostnih papirjev, ki predstavlja jamstvo za dobre rezultate prihodnjih let.« Koliko znaša premoženje? »Okoli 60 milijonov evrov.« Portfelj? »150 milijonov evrov.« Koliko pa posojila? »Kakih 330 milijonov evrov.« V svojem poročilu članstvu ste omenili, da se reorganizacija banke uspešno nadaljuje. Na katerih temeljih sloni ta reorganizacija? »Na posebnih tečajih, na katerih skušamo vnesti v naše sodelavce menedžerski pristop dela, odgovornost in motiviranost. Mnogo smo stavili na ekipno delo. V ekipnem duhu dosežeš dosti več rezultatov, ker se soočiš z drugimi.« Gre za nove delovne pristope. »Da. "Delati" banko danes je popolnoma različno, kot je to bilo pred desetimi, petnajstimi leti.« V čem je razlika? »Pred desetimi leti je klient sam prihajal v banko in ti si dosegel rezultate s precejšnjo lahkoto, ker so ti obrestne mere to omogo- čile. Sedaj je težje. IKienteli je treba stalno slediti, jo klicati, vprašati, ali potrebuje določene novosti. Mi imamo velik človeški kapital, ki to sedaj zmore. Na ta kapital in sploh na celotno strukturo banke sem zelo ponosen.« Kateri so bili dosedanji učinki te reorganizacije? »Učinki so pozitivni. Prišlo je do rotacije določenega osebja, ustanovili smo na novo določene urade. Rezultati so dobri. Maja, junija letos smo imeli sicer določene pomanjkljivosti, a smo hitro ukrepali. Ustanovili smo "task force" da bi nadoknadili, kar je bilo zamujeno. Zadali smo si za cilj, da je treba določene rezultate doseči do konca leta, a presegli smo pričakovanja, ker smo želene cilje že dosegli.« V poročilu članstvu ste izpostavili »investiranje« v mlade kadre. Kako? »Dali smo jim odgovornost.« Na primer? »Dali smo jim ključe naših filialk. Nekaterih. Pomeni, da smo verjeli vanje, in rezultati prihajajo. Nekateri so boljši, drugi manj, a to je prava pot v prihodnost.« Koliko uslužbencev ima banka in kolikšna je njihova povprečna starost? »Uslužbencev je sto, povprečna starost 46 let.« V svojem programu ste izpostavili dejstvo, da »je treba v teh težkih časih še odločneje prevzeti odgovornost za razvoj našega ozemlja.« Kako? »To sem poudaril tudi na sredinem posvetu banke v Trstu. Sedaj se dosti govori o krizi; o tem, kako poiskati izhod iz krize. Ob tem pa se pozablja na tiste pozitivne aspekte, ki obstajajo v naši družbi, v našem mestu. Naša odgovornost je v tem, da verjamemo v ljudi; verjamemo v določene projekte, ki lahko predstavljajo dodano vrednost za naše ozemlje. Naša odgovornost je tudi ta, da spremljamo te osebe, jim zaupamo. Ker dobro poznamo naše ozemlje, je pomembno, da našim ljudem prisluhnemo, da jih spremljamo pri njihovih načrtih. In važno je nadalje, da denar, ki nam ga ljudje zaupajo, "vrnemo" ozemlju z našimi posojili in prispevki. Prav v tej zvezi bi rad izrazil željo.« Prosim. »Želel bi, da bi se utrdila vloga Zadružne kraške banke pri pospeševanju gospodarskega, družbenega, vzgojnega in socialnega razvoja na lastnem ozemlju. Bo banka zaključila letošnje leto v rdečih ali v zelenih številkah? »Gotovo v zelenih!« Marjan Kemperle DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane Degustacijsko popoldne Na Pomorski postaji bo danes od 15.30 do 20. ure na programu 16. izdaja prireditve Assaggio Divino, ki je posvečena lokalnim vinom in proizvodom iz Furlanije Julijske krajine. Za vstopnino bo treba odšteti 15 evrov oz. 10 evrov člani Slow Food, ob tem pa obiskovalec dobi tudi degustacijski kozarec. Judovska zborovska glasba v SSG Jutri zvečer bo v Slovenskem stalnem gledališču na programu glasbena prireditev Shema Koli, ki bo v celoti posvečena judovski zborovski glasbi. Med nastopajočimi bosta med drugimi tudi Otroški pevski zbor Fran Venturini iz Domja in Dekliška vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj. Posebnost 2. izdaje glasbene prireditve, ki se bo začela ob 20.30, je, da večina nastopajočih nikoli ni pela tega repertoarja, a kljub temu so se odzvali vabilu. Jutri in v torek openski tramvaj ne bo vozil Jutri in pojutrišnjem tramvaj ne bo vozil zaradi rednih tehničnih pregledov. Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bo oba dneva poskrbljeno za nadomestni avtobusni prevoz, ki bo upošteval vozni red tramvajev. Ob dnevu boja proti aidsu Ob svetovnem dnevu boja proti aid-su bodo jutri v dvorani Veruda na Piazza Piccola 2 odprli razstavo »Piu o meno positivi«. Z razstavo želijo ozavestiti širšo javnost o pomenu zgodnjega odkrivanja okuženosti z virusom HIV. Izplačevanje pokojnin Čeprav bodo jutri stavkali tudi poštni uradi v tržaški pokrajini, izplačevanje pokojnin ne bo ovirano. To je zagotovila tržaška Pošta. Pokrajinski odsek INPS pa je sporočil, da zaradi splošne stavke uporabnikom ne bodo mogli zagotavljati vseh informacij ali pa jih bodo dajali počasneje in z vmesnimi prekinitvami. Koncert v palači Gopčevic Jutri se v palačo Gopčevic vračajo »Ponedeljki v Schmidlu«, prireditev, ki vsak ponedeljek ob 17.30 ponuja kakovostne koncerte. Tokrat bosta nastopili sopranistka Carlotta Gomiero in mezzosopranistka Marta Codognola. prazniki - Občina Trst pripravlja pester in pisan program Veseli december Jutri se na Drevoredu XX. septembra začenja 91. Miklavžev sejem Z začetkom decembra se povsod po Trstu začenjajo tradicionalne praznične prireditve. Že včeraj so na Trgu Ponte-roš odprli drsališče, jutri pa bodo na Drevoredu XX. septembra odprli tradicionalni Miklavžev sejem, ki bo letos doživel že 91. izvedbo. Organizatorji napovedujejo kar 111 razstavljavcev in 108 šotorov, tamkajšnji prebivalci pa bodo med Miklavževim sejmom jeklene konjičke lahko puščali v trgovskem centru Giulia, in to brezplačno. Pisan in raznolik decembrski program sta včeraj predstavila župan Roberto Cosolini in občinski odbornik za gospodarske zadeve Edi Kraus, ki sta obljubila zelo vesel december. Božično drevo na Velikem trgu je tržaški občini podarila Občina Forni di Sopra, tistega na Borznem trgu pa avstrijska regija Koroška, uradno bodo lučke na obeh prižgali prihodnjo nedeljo ob 11.15 oz. 16.30. Skupno prižiganje lučk na mestnih ulicah pa ni predvideno, saj je to prepuščeno izbiri stanovskih organizacij, se pravi trgovinam in lokalom, ki skrbijo za praznično razsvetljavo. Dobre zamisli za darila bo mogoče dobiti od 10. decembra na stojnicah tradicionalnega božičnega sejma, ki bo potekal vzdolž cerkve sv. Antona Novega, na njem pa se bo predstavljalo okrog 50 razstavljavcev, ki bodo svoje izdelke in pridelke prodajali do 24. decembra. V decembrskih dneh bodo sledile različne prireditve ter glasbeni programi, konec meseca pa silvestrovanje, ki ga bo sklenil ognjemet. Na včerajšnji uradni predstavitvi programa sta odbornik in župan povedal, da bo praznični program tržil tudi konzorcij Promotrieste, ki bo turiste seznanjal s prireditvami. Živahno bo tudi na sedežih različnih združenj, ki bodo pripravila prijetne koncerte. Prvi odmevnejši koncert bo 9. decembra ob 18. uri v oficirskem krožku v Trstu, kjer bodo organizirali koncert božičnih pesmi Songs Under Christmas Tree. Podoben repertoar božičnih skladb bo na programu tudi 22. decembra v gledališču Piccola Fenice v Ul. sv. Frančiška (ob 18. uri). Oba koncerta, ki bosta vstopnine prosta, organizira neprofitno združenje Cinzia Vitale. Istega dne bo v gledališču Verdi na programu tradicionalni božični koncert, na katerem vsako leta igra ansambel teatra Verdi. Skratka, decembrsko dogajanje bo v naši občini pestro, zabavno in živahno, podroben praznični program pa lahko občani in občanke dobijo tudi na spletni strani Občine Trst. (sč) Comune di Duino Aurisina Občina Devin Nabrežina Naj bodo ti praznični dnevi polni radosti, v novem letu pa Vam želimo zdravja, osebne sreče, miru in zaupanja v prihodnost. _Vesel Božič in srečno novo leto 2015! Župan in odborniki COMUNE DI DUINO AURISINA - OBČINA DEVIN NABREŽINA Odborništvo za kulturo Program božičnih prireditev v občini Devin Nabrežina Od 19/09/2014 do 06/01/2015 PRVA SVETOVNA VOJNA V KARNIJI Devinski grad - dvorana Rilke Pobudo za razstavo je dal direktor Urada za varstvo kulturne, zgodovinske, etnološke In antropološke dediščine FJK Luca Caburlotto. Porodila se je iz plodnega sodelovanja med Uradom za varstvo kulturne dediščine iz Arezza, Uradom za varstvo kulturne dediščine Furlanije Julijske krajine, Občino Foiano della Chiana in društvom "Fotoclub Furio del Furia". Direktor Caburlotto, ki tudi mimo svoje službe vneto raziskuje vse kar zadeva prvo svetovno vojno, meni, da predstavljata razstava in katalog "Tiha vojska - Logistična organizacija prve svetovne vojne", ki ga je pripravila Renata Gottschalk, "zgovoren poseg za zaščito in valorizacijo kulturne dediščine in za ohranjevanje spomina na prvo svetovno vojno". Urnik: ob sobotah in nedeljah: 9.30 - 16.00 Prireja Gruppo Ermada Flavio Vidonis Info: www.vocidiguerraintempodipace.blogspot.it; tel. 388 6449114 Od 03/12/2014 do 21/12/2014 RAZSTAVA Štalca v Šempolaju Razstava slik Katerine Kalc, Vesne Benedetič, Štefana Turka, izdelkov članov KRUT-a, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka. Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org www.skdvigred.org Od 03/12/2014 do 21/12/2014 BOŽIČNI SEJEM Štalca v Šempolaju Na sejmu dobite knjige in ročna dela, primerna za originalna darila in za okrasitev domov v prazničnem obdobju ... za vse generacije in okuse. Otvoritev v sredo, 3. decembra, ob 19.00 z nastopom glasbene skupine Vigred - Kraški fenomeni. Urnik: v četrtek, 4. in v petek, 5. decembra od 15.30 do 17.00; od ponedeljka, 15. decembra do četrtka, 18. decembra in v soboto, 20. decembra od 15.30 do 18.00; v petek, 19. decembra po prazniku na vaškem trgu. Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org www.skdvigred.org 04/12/2014 - ob 18.00 BOŽIČ Z NAMI V VIŽOVLJAH Športno igrišče v Vižovljah Praznovanje ob prižigu lučk na božičnem drevesu z vročo čokolado in kuhanim vinom. Prireja športno društvo Sistiana Duino Aurisina s sodelovanjem društva Gruppo Ermada Flavio Vidonis, Lions Club Devin Nabrežina, kulturne in športne skupine Ajser 2000 ter s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: info@asdsistiana.it - tel. 040 291314 05/12/2014 - ob 17.30 MIKLAVŽEVANJE Gostilna Gruden v Šempolaju Nastop otroške pevske skupine in otroške gledališke skupine Vigred z igrico "Igrače imajo najraje otroke". Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org www.skdvigred.org 6/12/2014 - v popoldanskih urah Delavnica za otroke med morjem in Krasom pri Devinskih stenah ZIMSKI POČITEK Učilnica WWF v Štivanu Jesen prihaja: rastline in živali se počasi pripravljajo na zimo. Nekatere se odenejo v topel kožuh, ki jih bo zaščitil pred mrazom, nekatere veliko jejo, da si naberejo zaloge, druge pa se odločijo, da je takrat, ko je zunaj mraz in hrane primanjkuje, najboljši zimski spanec! Tudi drevesa se spremenijo in še preden bi odvrgla listje, se pripravijo na novo pomlad. Na delavnici bodo otroci na ustvarjalen način spoznali, kako se rastline in živali spreminjajo v različnih letnih časih. Delavnica je brezplačna, potrebna je najava na tel. 366 9571118 od ponedeljka do petka med 14. in 17. 6/12/2014 - ob 17.00 BOŽIČ Z NAMI V DEVINU Devinski trg Praznovanje ob prižigu lučk na božičnem drevescu skupaj z zborom Adriatic Choir Jadranskega zavoda združenega sveta, prihod sv. Miklavža in obdarovanje otrok. Otroci bodo lahko izdelali origame in obeske za ključe. Ob 18.30 bo v Avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta klavirski recital mladega pianista iz Apulije Vincenza Furia, ki je marca 2014 prejel prvo nagrado na prvem natečaju "A.Bibalo". Na sporedu bodo skladbe Schuberta, Beethovna, Balakireva, Liszta. Prireja Jadranski zavod združenega sveta v sodelovanju s skavti Agesci Duino 1, navtičnim društvom Circolo Velico Duino, balinarskim društvom ASD Bocciofila Duinese, Centro in Via Devin Nabreži-na Morje, krajevnimi društvi, devinskimi obrati ter s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: Občina Devin Nabrežina tel. 040 2017372 6/12/2014 - ob 18.30 KONCERT Avditorij Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu Klavirski recital mladega pianista iz Apulije Vincenza Furia, ki je marca letos prejel prvo nagrado na prvem natečaju "A. Bibalo". Na sporedu bodo skladbe Schuberta, Beethovna, Balakireva in Liszta. Prirejata tržaška sekcija društva Mozart Italia in Jadranski zavod združenega sveta iz Devina s sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: Občina Devin Nabrežina tel. 040 2017372 7/12/2014 Izlet med morjem in Krasom RILKE POZIMI Sprehod je namenjen spoznavanju biotske raznovrstnosti na območju Rilkejeve pešpoti ter sosednjega borovega gozdiča in možnosti za njen bodoči razvoj. Tu namreč se prepletajo mediteranski mikrohabitati in ilirski vplivi, pri preučevanju katerih lahko samo še ugibamo o možnih razvojih tega prostora in odkrivamo zaklade biotske raznovrstnosti, tako tiste obstoječe kot tiste, ki bi se lahko razbohotila, ko je ne bi ovirali naravni, človeški, podnebni in vremenski dejavniki, ter se dokopljemo do spoznanja, da včasih tudi že znano ostaja v bistvu ovito v skrivnost. TRAJANJE IZLETA: približno 3 ure ZAHTEVNOST: lahka CILJNE SKUPINE: odrasli in družine z vsaj desetletnimi otroki JEZIK: italijanščina in slovenščina Udeležba je brezplačen, potrebna je najava na tel. 3669571118 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro. 7/12/2014 - od 10.00 do 17.00 PALEONTOLOŠKO NAJDIŠČE Ribiško naselje Vsako nedeljo v mesecu decembru in januarju bo možen ogled paleontološkega najdišča največjega in najbolje ohranjenega italijanskega dinozavra Antonia. Bodoči paleontologi se lahko udeležijo tudi delavnice Lov na fosil. Prireja zadruga Gemina s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina. Info: cooperativagemina@gmail.com tel. 3289287073 07/12/2014 - ob 17.00 BOŽIČ Z NAMI V CEROVLJAH Vaški trg v Cerovljah Prižig lučk na božičnem drevesu Prireja Jus-Comunella Cerovlje s sodelovanjem Občine Devin Nabrežina Info: juscomunellacerovlje@gmail.com 08/12/2014 BOŽIČ Z NAMI V RIBIŠKEM NASELJU Ribiško naselje Ob 16.00 prihod Božička s čolnom in obdarovanje otrok; ob 16.30 bo otroški zbor občinske glasbene šole iz Rude zapel niz božičnih pesmi pod božičnim drevesom na trgu; ob 17.00 pozdrav predstavnikov oblasti, blagoslov božičnega drevesa in prižig lučk; od 17.30-18.00 dalje zabava na trgu z glasbo. Nadaljevanje s pokušnjo kulinaričnih izdelkov, ki jih bodo pripravila društva. Prireja pomorsko društvo Societa Nautica Laguna v sodelovanju s športnim društvom Polisportiva San Marco, z jamarsko skupino Flondar, z društvom Duino 45° Nord, s skupino Izviri reke Timave, z župnijo Ribiškega naselja in društvom Il Villaggio, s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: nautica.laguna@libero.it www.nauticalaguna.it - tel. 040 208020 09/12/2014 - ob 17.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE Dom Škerk v Šempolaju Nastop otroške gledališke skupine Vigred z igrico "Igrače imajo najraje otroke" Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org www.skdvigred.org 10/12/2014 - ob 16.30 BOŽIČ Z NAMI V NABREŽINI Vaški trg v Nabrežini Prižig lučk in blagoslov božičnega drevesa na na-brežinskem trgu, ki so ga okrasili otroci. Sledil bo pevski nastop šolskih otrok, nastop otrok mladinske sekcije Godbenega društva Nabrežina in nastop Godbenega društva samega. Po končani prireditvi gredo otroci v kavarno Gruden, kjer jih čaka pogostitev s toplo čokolado in sladico. Prireja Združenje staršev osnovne šole V. Ščeka v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina, nabrežin-sko župnijo, SKD Igo Gruden, kulturno in športno skupino Ajser 2000, združenjem Agef iz Nabrežine, športnim društvom ASD Aurisina, Jusom - Comu-nella "Nabresina Gemeinde", Godbenim društvom Nabrežina in nabrežinskimi obrati. Info: Občina Devin Nabrežina - tel. 040 2017372 Od 10/12/2014 do 13/12/2014 BOŽIČNI SEJEM Sedež Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini Na sejmu vas čaka več kot dvajset razstavljavcev z unikatnimi ročnimi deli, založen zeliščarski kotiček z ustrezno literaturo in svetovanjem, Časovna banka Palček ter bogat spremni kulturni program ob 17.00 in 18.30. Urnik: od 16.00 do 20.00 Prireja SKD Igo Gruden. Info: skd@igogruden.org - www.igogruden.org tel. 040 201334 10/12/2014 - ob 19.00 PREDSTAVITEV KNJIGE „OLJA ZA PREHRANO, ZDRAVJE IN NEGO TELESA" MARIJE MERLJAK Štalca v Šempolaju Prireja SKD Vigred Info: tajnistvo@skdvigred.org www.skdvigred.org 11/12/2014 - ob 20.00 PREDSTAVITEV KNJIG »DEVINSKI SHOLAR« IN »V SIBILINEM VETRU« Štalca v Šempolaju Ob 90. rojstnem dnevu pisatelja Alojza Rebule predstavitev ponatisa knjig „Devinski sholar" in „V Sibili-nem vetru" s Tatjano Rojc in Igorjem Tuta. Prireja SKD Vigred Info: tajnistvo@skdvigred.org www.skdvigred.org 13/12/2014 Delavnica za otroke med morjem in Krasom pri Devinskih stenah NAŠE PRIJATELJICE ČEBELE Učilnica WWF v Štivanu Male in delavne žuželke čebele so izredno koristne, ker nabirajo medičino in jo predelujejo v med in tudi zato, ker med svojim letenjem s cveta na cvet prenašajo cvetni prah in tako skrbijo za opraševanje rastlin ter zagotavljajo razvoj novih sadov in semen. Čebele so tudi dober biološki kazalnik kakovosti okolja. Njihovo število je v zadnjih letih močno upadlo in so zato ogrožene. Otroci bodo na delavnici odkrivali svet čebel in ustvarili majhen spominek po motivu panja, ki ga bodo odnesli s seboj domov. Za informacije in rezervacije: tel. 3669571118 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro. 13/12/2014 - ob 16.00 BOŽIČNI KONCERT Dom za ostarele "Brata Stuparich" v Naselju sv. Mavra Koncert ljudskih in božičnih pesmi v pričakovanju na božič Prireja Zborovsko društvo R. M. Rilke s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: cororilke@libero.it - www.cororilke.it tel. 339 2799830 14/12/2014 - od 10.00 do 17.00 PALEONTOLOŠKO NAJDIŠČE Ribiško naselje Vsako nedeljo v mesecu decembru in januarju bo možen ogled paleontološkega najdišča največjega in najbolje ohranjenega italijanskega dinozavra Antonia. Bodoči paleontologi se lahko udeležijo tudi delavnice Lov na fosil. Prireja zadruga Gemina s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina. Info: cooperativagemina@gmail.com tel. 3289287073 14/12/2014 - ob 11.00 PETJE PRI SV. MAŠI Cerkev sv. Duha - Devin Med sv. mašo bo zbor R. M. Rilke zapel nekatere božične pesmi iz svojega repertoarja. Prireja Zborovsko društvo R. M. Rilke. Info: cororilke@libero.it - www.cororilke.it tel. 3392799830 14/12/2014 - ob 17.00 PREDSTAVITEV KNJIGE KRONIKA VASI POD GRMADO V LETIH 1914-1918 Draga Sedmaka Kamnarska hiša " Igo Gruden" v Nabrežini Info: Občina Devin Nabrežina - tel. 040 2017372 16/12/2014 - ob 18.00 NASTOP MLADIH GLASBENIKOV Štalca v Šempolaju Koncert mladih gojencev Glasbene matice Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org www.skdvigred.org 16/12/2014 - ob 19.00 BOŽIČ Z NAMI V MAVHINJAH Vaški trg v Mavhinjah Praznovanje na trgu in nastop godbe Vecia Trieste Prireja Športno kulturno društvo "Cerovlje-Mavhinje" v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina Info: cerovljemavhinje@libero.it 18/12/2014 - ob 18.00 BOŽIČNA AKADEMIJA Občinska telovadnica v Nabrežini Božičnica športnih skupin. Prireja ASD-CSD Sokol. Info: savousaj@alice.it 19/12/2014 - ob 16.00 BOŽIČ Z NAMI V NASELJU SV. MAVRA IN V SESLJANU Naselje sv. Mavra in Sesljan Nastop godbe z odhodom iz Naselja sv. Mavra ob 16.00 in prihodom v središče Sesljana ob 16.45. Prireja kulturna in športna skupina Ajser 2000 v sodelovanju z društvom Lions Club Duino Aurisina, s sesljanskimi obrati in s pokroviteljstvom ter sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: Občina Devin Nabrežina - tel. 040 2017372 19/12/2014 - ob 18.00 BOŽIČNICA NA TRGU Šempolajski trg Nastopajo otroci iz vrtca in osnovne šole S. Gruden, plesna in pevska skupina Vigred ter glasbena skupina Kraški fenomeni, mladinska sekcija Godbenega društva Nabrežina, častna gosta: Božiček in Dedek Mraz...za zaključek: čaj in kuhano vino v Štalci. Prireja SKD Vigred v sodelovanju z vrtcem in osnovno šolo S. Gruden. Info: tajnistvo@skdvigred.org www.skdvigred.org 20/12/2014 - ob 9.00 USTVARJALNI LABORATORIJ ZA OTROKE OD 6. DO 10. LETA STAROSTI Brezplačni laboratorij je namenjen osnovnošolskim otrokom in bo posvečen tematiki zime in božiča. V jutranjih urah bodo imeli otroci možnost preverjanja lastnih spretnosti v ustvarjanju ročnih izdelkov pod nadzorom društvenih vzgojiteljev. Ker je število sodelujočih omejeno, je vpis obvezen (do 15. decembra) preko elektronske pošte (info@bambini-eadulti.org) ali po telefonu (320 7431637). Pobudo organizira Center Otrok in Odraslih Harmonija 20/12/2014 - ob 17.30 SVET MOTOCIKLIZMA Štalca v Šempolaju Srečanje z motociklistom Mitjo Emilijem. Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org www.skdvigred.org Od 20/12/2014 do 21/12/2014 BETLEHEMSKA LUČ Občina Devin Nabrežina Skavti bodo v našo občino prinesli betlehemsko Luč miru. Sobota, 20. decembra V popoldanskih urah bodo skavti Agesci Duino 1 in Slovenske zamejske skavtske organizacije prinesli Luč miru predstavnikom Občine Devin Nabrežina k županstvu. Ob 18.00 bodo skavti Agesci Duino 1 prinesli Luč v cerkev Naselja sv. Mavra in Ribiškega naselja, ob 19.00 pa v cerkev sv. Duha v Devin. Nedelja, 21. decembra Ob 9.30 bodo skavti Agesci Duino 1 v cerkvi Naselja sv. Mavra; ob 10.00 bo Slovenska zamejska skavtska organizacija prinesla Luč v cerkev sv. Duha v Devin (slovenska maša), medtem ko jo bodo skavti Agesci Duino 1 prinesli v cerkev Ribiškega naselja; ob 11.00 pa bodo za zaključek skavti Agesci Duino 1 v cerkvi sv. Duha v Devinu (italijanska maša) in v nabre-žinski cerkvi. Prirejata Slovenska zamejska skavtska organizacija in Scout Agesci Duino 1 Info: info@duino1.it 20/12/2014 - ob 20.30 22. BOŽIČNE NOTE Cerkev sv. Marka - Ribiško naselje Skladbe gospel, jazz in božične pesmi v izvedbi zbora R. M. Rilke. Pri klavirju Jan Grbec. Vodila bo prof. Barbara Corbatto. Prireja Zborovsko društvo R. M. Rilke s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: cororilke@libero.it - www.cororilke.it tel. 3392799830 21/12/2014 - od 10.00 do 17.00 PALEONTOLOŠKO NAJDIŠČE Ribiško naselje Vsako nedeljo v mesecu decembru in januarju bo možen ogled paleontološkega najdišča največjega in najbolje ohranjenega italijanskega dinozavra Antonia. Bodoči paleontologi se lahko udeležijo tudi delavnice Lov na fosil. Prireja zadruga Gemina s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina. Info: cooperativagemina@gmail.com tel. 3289287073 21/12/2014 - od 10.00 do 12.00 SREČANJE Z BOŽIČKOM V SESLJANU Sesljan - vinoteka Why Not Božiček bo v spremstvu svojih pomočnikov zbral zadnja pisemca otrok občine Devin Nabrežina in bo najmlajšim ponudil vročo čokolado. Prireja kulturna in športna skupina Ajser 2000 v sodelovanju z vinoteko Why Not v Sesljanu, društvom Lions Club Duino Aurisina, skupino Gruppo Ermada Flavio Vidonis in Fareambiente. Info: ajser2000@libero.it - www.ajser2000.it 21/12/2014 - od 15.00 do 20.00 BOŽIČ Z UMETNOSTJO - NAGRAJEVANJE Nabrežina - Kamnarska hiša "igo Gruden" Mednarodni natečaj slikarske, kiparske in grafične umetnosti v božičnem vzdušju. Prireja Društvo Art Gallery 2 - Vizualne umetnosti in kultura s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: adriana.scarizza@alice.it tel. 040 639747 - 040 208124 - 3386005559 21/12/2014 - ob 17.00 SREČANJE Z BOŽIČKOM V NASELJU SV. MAVRA Restavracija San Mauro Glasba, animacija za otroke in prihod Božička s kočijo, ki bo pobral pisemca. Prireja restavracija San Mauro s sodelovanjem agritu-rizma Torri di Slivia in društva Lions Club Duino Auri-sina. Info: lionsclubduino@libero.it www.lions-club-duinoaurisina.blogspot.it 21/12/2014 - ob 17.00 BOŽIČNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA NABREŽINA Občinska telovadnica v Nabrežini Prireja Godbeno društvo Nabrežina s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: gdnabrezina@yahoo.it 23/12/2014 - ob 20.30 KONCERT „SREČNO-AUGURI" Štalca v Šempolaju Nastopajo razne glasbene skupine in pevci Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org www.skdvigred.org 25/12/2014 - ob 9.00 SVETA MAŠA IN BOŽIČNI KONCERT Cerkev sv Roka v Nabrežini Sv. maša in na koncu krajši koncert Godbenega društva Nabrežina Info: Občina Devin Nabrežina - tel. 040 2 017372 26/12/2014 - ob 12.00 BLAGOSLOV KONJ Štivan Dan svetega Štefana je posvečen oživljanju starega običaja: konje privedejo k cerkvi, da bi jih blagoslovili. Prireja SAKD - ADES SKUADRA UOO. Info: skuadrauoo@gmail.com 26/12/2014 - ob 17.00 KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA FANTJE IZPOD GRMADE Štivan Prireja Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade. Info: Občina Devin Nabrežina - tel. 040 2 017372 27/12/2014 - ob 18.00 NOVOLETNA ZDRAVICA Vaški trg v Nabrežini Prirejata Jus - Comunella "Nabresina Gemeinde" in Godbeno društvo Nabrežina. Info: wpertot@libero.it 28/12/2014 - od 10.00 do 17.00 PALEONTOLOŠKO NAJDIŠČE Ribiško naselje Vsako nedeljo v mesecu decembru in januarju bo možen ogled paleontološkega najdišča največjega in najbolje ohranjenega italijanskega dinozavra Antonia. Bodoči paleontologi se lahko udeležijo tudi delavnice Lov na fosil. Prireja zadruga Gemina s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina. Info: cooperativagemina@gmail.com tel. 3289287073 06/01/2015 PRAZNIK SV. TREH KRALJEV Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in imeti stalno prebivališče v Okraju 1.1. Obvezen je vpis. Prirejajo Odborništva socialnih služb občin Okraja 1.1 - Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Info: www.comune.duino-aurisina.ts.it www.comune.sgonico.ts.it www.monrupino-repentabor.it 06/01/2015 - ob 10.00 PRAZNIK EPIFANIJE LIONS Dvorana v športnem centru v Vižovljah Animacija za najmlajše, predvajanje filma in prihod "Befane". Prireja Lions Club Duino Aurisina s sodelovanjem društva ASD Sistiana Duino Aurisina, kulturne in športne skupine Ajser 2000, društva Gruppo Erma-da Flavio Vidonis in Fareambiente. Info: lionsclubduino@libero.it www.lions-club-duinoaurisina.blogspot.it 06/01/2015 - ob 17.00 KRES - PIGNARUL Ribiško naselje - na otoku Ob 17.00 začetek praznovanja z godbo; ob 18.00 prižig kresa "Pignarul" Prirejajo Polispor-tiva San Marco, pomorsko društvo Societa Nautica Laguna in jamarska skupina Flondar s pokroviteljstvom in sodelovanjem občine Devin Nabrežina. Info: info@polisportivasanmarco.it www.polisportivasanmarco.it Program bo lahko podvržen spremembam. Informacije: Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, UOJ in upravljanje ekipe prostovoljcev civilne zaščite Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina (TS) Tel.: 040 2 017372 www.comune.duino-aurisina.ts.it e-mail: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it REGIQNE AUTONQMA FRIWLI VeNEZIA GIUUA Pripravljeno s finančno podporo dodeljeno na osnovi DZ št. 38/2001 / TRST Nedelja, 30. novembra 2014 7 aktualno - Zanimivo srečanje na pobudo Slovenskega kluba »Afera Furlanič« in slovenščina »Psihološki pritisk je bil močan. Bil je pravi proces idej. Začetek vsega so bile izjave o rabi slovenščine na sejah občinskega sveta. Ko sem odgovarjal novinarju tržaškega italijanskega dnevnika sem bil prepričan, da bodo moje besede vzburile mesto.« Tako je Iztok Furlanič na petkovem večeru v Gregorčičevi dvorani uvodoma odgovoril novinarju Sandorju Tenceju na račun žgočih polemik, ki so v zadnjih mesecih razburkale vode krajevne politike. Debata v organizaciji Slovenskega kluba je nosila naslov „Primer Furlanič", zgodovina in slovenščina. Tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je afero označil kot napihovanje s strani časnikarskih krogov: »Že s prvim člankom je nekdo očitno iskal senzacionalizem. Spet je bilo treba iskati grešnega kozla, ker sproščeno vzdušje delovanja občinske uprave nekaterim očitno ni bilo po godu.« Furlanič je jasno dejal, da je po daljših presojah ugotovil, da ni bilo primerno prestopiti v opozicijo zaradi omenjenega argumenta. Kljub temu pa ostaja grenkoba dogodkov živa: »Šlo je za notranje merjenje moči različnih duš Demokratske stranke. Pravijo, da moraš v politiki pozabiti marsikaj. Nikoli pa mi ne bo uspelo pozabiti nekaterih stališč predstavnikov DS, ki so javno zahtevali mojo zamenjavo.« Švabov odgovor na Tencejevo vprašanje ali se je torej politična občinska tehtnica nekoliko nagnila na desno, je bil milejši. Sam nima tega občutka, nahajamo se namreč v zelo težkem trenutku, ki je prežet s celo vrsto perečih problematik. Če sta oba slovenska svetnika trdno prepričana, da je bil Trst osvobojen 1. maja 1945 s strani jugoslovanskih partizanov, so vode, ko se govori o rabi slovenščine, veliko bolj motne. Kot je poudaril novinar Primorskega dnevnika je oster disput, ki je sledil javnim izjavam Iztoka Furlaniča, povsem zasenčil glavni povod vseh polemik. Vprašanje zakaj sta se za uporabo slovenščine tako vidno zavzela šele po dolgem času delovanja trenutne levosredinske uprave, nima odgovorov, ki ne bi odstopali iz politične previdnosti oz. kompromisov. Tako Furlanič kot Švab sta povzela politično odločitev, da se bo o tem problemu razpravljalo proti koncu trajanja mandata občinskega sveta. Raba slovenščine sodi med korenite spremembe novega poslovnika, ki bo stopil v veljavo po volitvah leta 2016. Tako Iztok Furlanič: »Na eni strani predstavlja zagotovitev simultanega prevajanja za celotno trajanje zasedanja potrato denarja. Lahko pa ga zagotovimo po zgledu goriške Občine za določene tematike. Sicer pa se denar za tovrstne namene, če se ga le zna iskati, da zagotovo dobiti.« Katere misli pa prevevajo Demokratsko stranko? Deželni svetnik Stefano Ukmar je v kritično obarvanem posegu ponovil, kako se njegova stranka neprestano nahaja na zatožni klopi. V tem duhu je obnovil nekatere pomembne dosežke s strani Tržaške občine na področju pravic Slovencev v Italiji. Ob tem pa je pripomnil: »Človek ne živi samo od načelnosti. Imam občutek, da si nekateri nabirajo politične točke na račun tega haloja.« Nedvomno tiči v teh besedah več kot kanček resnice. Če že želimo razmišljati v tej smeri pa lahko rečemo, da je zbiranje točk in vidljivosti opazno na vseh straneh. Mnogi v polni Gregorčičevi dvorani so glasno izrazili svoje nesoglasje, da se o tako žgočih problemih odloča tako blizu naslednjih volitev. Številni so tako tudi želeli sami izraziti svoj pogled: Bogdan Berdon, Samo Pahor, Jože Škerk, Stojan Udovič, Stanka Hrovatin... Pokrajinski tajnik DS Štefan Čok je opo- zoril, da morajo vsi slovenski predstavniki opraviti ustrezno samokritiko. Se torej spet med sabo kregamo in razhajamo, namesto da bi tvorno di-skutirali med nami? Ali ni bolj smiselno, da se o tem razglablja predvsem v povezavi z italijanskimi demokratičnimi krogi, saj so polemike prišle z njihove strani? Iz dolgih diskusij pa morda le uspemo izluščiti pozitiven podatek, in sicer kot je poudaril Iztok Furlanič: »Primorski dnevnik berejo tudi marsikateri novinarji Piccola. Če ne bi v dnevniku prebrali intervjujev s slovenskima svetnikoma, ne bi Fur-laniča pozvali na razgovor in bi do neprijetne nevihte ne prišlo. Oziroma bi o njej kot po starem razglabljali le znotraj manjšine.« Vesna Pahor Sandor Tence, Iztok Furlanič in Igor Švab v Slovenskem klubu foto damj@n SKLADIŠČE IDEJ - Sinoči odprli razstavo o prvi svetovni vojni Grozote prve svetovne vojne tokrat na umetniških platnih Vojaki v jarkih, bolnišnice polne ranjencev, nasilje nemških vojakov nad ženskami, lobanje ... To je le nekaj prizorov, ki so od danes naprej na ogled v Skladišču idej. Razstava z naslovom »L'Europa in guerra. Tracce del secolo breve« osvetljuje še drugo plat zgodbe iz prve svetovne vojne; zgodbo ljudi, ki so vojne grozote naslikali v različnih likovnih tehnikah. Medtem ko smo v zadnjih mesecih bili priča razstavam, s katerimi so kuratorji dokazali silno moč zapisanih spominov, bomo tokrat grozote prve svetovne vojne lahko spoznavali s pomočjo likovne umetnosti. Za postavitev razstave je poskrbel kurator Piero Del Giudice, za njeno realizacijo pa Dežela FJK, Pokrajina Trst, Avtonomna pokrajina Trento in Fundacija zgodovinskega muzeja tridentinske. Na ogled je 300 umetniških del; od skic, akvarelov do slikanja s tempera barvami, oljnatimi barvami ... Razstavljeno gradivo dopolnjujejo tudi nekateri dokumenti, zapiski in drugo gradivo, ki spomni na težka leta množice neznanih oseb. Najprepričljiveje pa o tem obdobju prav gotovo govorijo slike, pod ka- Vojno razdejanje, ki ga je ujel umetnik fotodamj@n tere so se podpisali umetniki, kot so Otto Dix, George Grosz, Mario Sironi, Aldo Lu-gli, Fernand Leger ... Iz razstavljenih del je možno brati drobne detajle, ki prikazujejo velikost svetovnega spopada. Vojaki umetniki so naslikali prizore tako grozovitega značaja, da obiskovalec ne potrebuje dodatnega pojasnjevanja. Razstava, ki vas prav gotovo ne bo pustila ravnodušnih, bo v Trstu gostovala do 28. februarja, nakar se seli v Trento. V Skladišču idej bo na ogled ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9.30 in 13.30, ob četrtkih med 9.30 in 17. uro, ob petkih med 15.30 in 19.30 ob vikendih pa med 10. in 13. uro in med 15.30 in 19.30. (sč) DSI: Muka molka »La tortura del silenzio«, Muka molka, je naslov knjigi, ki je letos izšla pri založbi San Paolo in bo jutri zvečer doživela predstavitev v Društvu slovenskih izobražencev. Avtor Guido Barella, ki ga bo predstavil Miro Opelt, je časnikar pri tržaškem Piccolu. V knjigi podaja življe-nepis Mariusa Opree, lovca na režimske zločince v Romuniji. Paolo Rumiz piše, da gre za Simona Wiesenthala romunskega komunizma. Marius Oprea in njegovi arheologi polpreteklosti v iskanju skritih grobišč so tarče groženj in pritiskov. Zato je romunska Nobelova nagrajenka Herta Müller čutila potrebo, da ga javno podpre, da pripomore k pre-moščanju dodatne režimske muke, muke pozabe in molka, brisanja spomina. Časnikar Guido Barella bo orisal zanimiv nastanek knjige in svoja pričevanja o Romuniji danes. Debata pa bo utegnila razkriti zanimiva vzporedja. Peterlinova dvorana, ob 20.30. Predavanje o povojni Istri V nizu zgodovinskih predavanj o tržaškem vprašanju bo jutri ob 17.30 v palači Vivante (Trg papa Giovanni XXIII 7) zgodovinar Guido Rumici s Piranskega inštituta za zgodovino in geografijo govoril na temo Povojno obdobje v Istri in eksodus. Zaradi del zaprte knjižnice Občinska knjižnica na Trgu Hortis in Svevov muzej v Ul. Madonna del Mare bosta jutri zaradi nujnih del zaprta med 13. in 16. uro. Jutri bo ves dan zaprta tudi knjižnica Quarantotti Gambini pri Sv. Jakobu, v torek pa knjižnica Mattioni pri Sv. Sergiju. Kulturna prireditev o 1. vojni V dvorani Tripcovich bo danes ob 17.30 kulturna prireditev z pevskimi, plesnimi, glasbenimi in drugimi nastopi »La Luce e il Buio 1914« o prehodu iz ti. belle epoque na tragedijo prve svetovne vojne. Prireja združenje Panta rhei. Vstop z vabili (eno uro pred predstavo pri blagajni). Pisanje in manipulacije V kavarni San Marco pričenjajo jutri niz treh srečanj o resnici in potvar-janju v medijih in pisanju nasploh. Izvedenec za komuniciranje in ustvarjalno pisanje Marco Galati Garritto bo predaval danes med 19.30 in 22. uro, nato še 15. in 22. decembra. knjige - Od jutri do petka Miklavžev sejem založbe Mladika Tržaška založba Mladika, ki se v slovenskem prostoru uveljavlja kot eminentna ustanova za promocijo slovenske književnosti in književnikov, vstopa v praznični december s prireditvijo, skrojeno po okusu bralcev in ljubiteljev knjige. V letošnjem letu je namreč Mladika izdala vrsto dražljivih, vznemirljivih in pomembnih del, ki oblikujejo podobo našega, a tudi širšega duhovnega prostora in umetnosti. Med njenimi avtorji sta na primer tudi mednarodno uveljavljena Boris Pahor in Alojz Rebula. Vse to bogastvo iz bogate knjižne zaloge bo na ogled, v pokušnjo in prodajo na Miklavževem sejmu v ulici Donizetti 3 (Trst), ki se bo začel jutri, 1. decembra in bo trajal vključno do petka, 5. decembra, od 10. do 14. ure. Ob knjigah in prijaznem vzdušju bodo tudi tri srečanja z ustvarjalci, ki se bodo začela natančno opoldne. Prvo srečanje bo jutri z Marijem Čukom, ki mu je založba natisnila dovršeno in nadvse prodorno pesniško zbirko Ko na jeziku kopni sneg. Drugi dogodek bo v sredo, 3. decembra, na obletnico rojstnega dne Franceta Prešerna, oblikoval Miroslav Košuta. Posebnega poudarka bodo deležni Zapisi na orošeno okno, zbirke člankov, govorov, razmišljanj, ki jih je kriški ustvarjalec zbral v zajetni knjigi, ki še diši po svežem tisku. V petek, 5. decembra, pa bo Vinko Avsenak predstavil dnevnik iz prve svetovne vojne Sergija Goriupa Od Galicije do Južne Tirolske. Skratka, veliko je razlogov za obisk prazničnega knjižnega sejma, na katerega so še posebej vabljeni dijaki. SKD BARKOVLJE - Barkovljanski praznični sejem odprt Ob mesecu obdarovanj nakupovanje majhnih pozornosti S pesmijo Barčica v domači priredbi se je v petek zvečer v prostorih SKD Barkovlje začel praznični sejem, na katerem tudi letos razstavljajo marljive in nadarjene umetnice domače obrti. Tako kot veleva tradicija, so v društvenih prostorih tudi letos priredili sejem, na katerem bo do prihodnjega petka možno nakupovanje majhnih pozornosti za svoje najdražje. Na predstavitvi je uvodni pesmi sledil še pozdrav predsednice društva Sandre Poljšak in še pesem Peščalka, ki jo je v priredbi Igorja Zubi-na zapela Ženska vokalna skupina Barkovlje pod taktirko Aleksandre Pertot (tudi prvo pesem). Za praznično vzdušje pa so poskrbele še domače dobrote, med katerimi so bili tudi fanclji z dušo. Sejem bo danes odprt med 10. in 13. uro, od jutri do petka pa med 15. in 19. uro. (sč) 8 Nedelja, 30. novembra 2014 TRST / V SPOMIN - Peter (Rino) Stepančič - Filjo Poslovil se je zadnji mačkoljanski partizan V sredo, 26. novembra, smo pospremili k počitku na puljskem pokopališču zadnjega mačkoljanskega aktivnega partizana Petra Stepančiča, po domače Rina in s partizanskim imenom Filjo. Rodil se je mami Mariji in očetu Petru decembra 1927. Po prerani očetovi smrti ga je nasledil v tovarni Arsenale v Trstu, doma pa pomagal, skupaj z bratom Brunom in sestro Almo, mladi vdoveli mami na borni kmetiji. Bila so težka leta golega preživetja, ki pa se jih je stric Rino vedno rad spominjal ter pripovedoval dogodke in anekdote »s tistih cajtov« posebno še, ko je šlo za kakšno krajo češenj ali pre-lisičenje mame, ko sta z bratom na skrivaj z slamico iz »paluda« kradla pravkar zavreto mleko iz kozice namenjene prodaji. Tak je bil, vedrega značaja, dobesedno zaljubljen v mamo, ki jo je vikal ter v rodno vas Mačkolje, kamor se je vedno vračal z izjemnim pričakovanjem in veseljem. S seboj je prinašal sveže ribe ter jih mojstrsko pripravil na žaru pred rojstno hišo. Oktobra leta 1943 so doživeli še hudo preizkušnjo saj so nacifašisti požgali njihovo hišo med prvimi v vasi, tako da so ostali brez vsega in so se morali preseliti k sorodnikom. Že takrat je bil stric politično aktiven, saj je bil član in predsednik SKOJ-a. Že v naslednjem letu pa je moral na poziv Terenskega odbora oditi v partizane nekje sredi poletja '44, star niti 17 let! Večkrat mi je zaupal, da se je strašno bal, ker so takoj po prihodu v partizanske vrste na dolenjskem doživeli hud napad Italijanov in domobrancev. V enem izmed teh spopadov je bil stric Rino ranjen v nogo ter poslan v partizansko bolnico v Metliko. Ta dogodek je predstavljal zanj pravi preobrat v življenju, kajti po okrevanju so ga vključili v prvo eskadrilo oz. pilotsko šolo, ki so jo organizirali zavezniki Angleži na otoku Visu. Tam je še ne 18-letni fant postal pilot na »spitfirejih«. Po končani borbi se je vpisal na vojaško letalsko akademijo ter kmalu dosegel čin kapitana, nato majorja ter se nazadnje upokojil kot višji polkovnik in komandant vojaško-civilnega letališča v Puli. V 70. letih je služboval kot vojaški ataše na jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu. Bil je znana osebnost, velike moralne drže, spoštovan kjerkoli se je pojavil. Kot mlad mulc se spomnim dogodka, ko me je enkrat odpeljal s seboj na letalski poligon v Banjole pri Puli, kjer so vadili na jastrebih in migih 21. Iz grma je nenadoma skočil stražar ter naperil puško proti šipi stričevega avta, da bi ga legitimiral (stric ni bil v uniformi namreč). Ko pa je prepoznal svojega komandanta, se je zdrznil in se zmedeno začel opravičevati, stric pa mu je mirno odgovoril: »Samo tako vojniče nastavi, ti si u pravu, radiš samo tvo-ju dužnost«. Tak je bil, pravičen, dosleden, najprej do samega sebe in to je vedno zahteval tudi od sodelavcev. V zakonu z teto Zorico je imel dva otroka Marija in Noris, s katerimi smo preživljali prekrasne trenutke otroške razigranosti, ko me je oče puščal po kak teden v Puli med šolskimi počitnicami. V zadnjih letih pokoja se mu je zdravje poslabšalo in je doživel večkratni infarkt ter možgansko kap, kar je botrovalo tudi k njegovi smrti. Zaupal pa mi je, da je vrsto let pisal dnevnik, v katerem so zabeležene številne vojne in povojne izkušnje, ki jih je v svoji izjemni karieri moral dat skozi. Morda bodo nekoč doživele tudi objavo? Ostal nam boš v trajnem spominu, kot borec, oficir predvsem pa kot izreden poslušalec in dober družinski oče in nono. Zame, tvojega prvega nečaka, pa Stric z veliko začetnico! (DS) PLAVJE - Danes ob 10.30 na Badihi Odkritje obnovljene plošče borcu Danilu Pregarcu Na Plavjah, na hiši s številko 37, stoji kamnita plošča, ki nas spominja na ustanovitev prvega odbora OF v slovenski Istri, 1. dec.1941. Ljudje, ki so že dve desetletji prenašali fašistično nasilje, so videli rešitev le v OF in se pod njenim okriljem bojevali za uresničitev zastavljenih ciljev do končne zmage. Mladi rodovi so bili prepričani, da bo iz tega izšla zanje srečnejša prihodnost in jim ne bo treba več okušati fašističnih ječ in nasilja, značilnega za fašistično vladavino. V prvem odboru OF v slovenski Istri, ki so ga ustanovili na Plavjah, 1.dec. 1941, sta bila poleg Oskarja Kova-čiča tudi predstavnika dolinskega območja: aktivist Danilo Pregarc iz Loga in Anton Korošec iz Ricmanj. Danilo Pregarc - Zmaj, po domače Bakcen, se je rodil v Logu 17. januarja 1909 v narodno zavedni družini Ivane Žuljan in Andreja Pregarca. Osnovno šolo je obiskoval v sosednjih Ricmanjah. Leta 1936 se je zaposlil v žaveljski rafineriji. Tu je spoznal kasnejšega narodnega heroja Antona Šibelja-Stjenka in z njim aktivno sodeloval v protifašističnem gibanju. Kot antifašist je bil deportiran in vključen v tako imenovane »Battaglioni speciali lavoratori« (posebni delavski bataljoni). Po vrnitvi domov se je vključil v NOB in postal eden izmed najdejavnejših pripadnikov v Bregu. Njegovo ime zasledimo že decembra 1941, ko se je udeležil sestanka za ustanovitev prvega odbora za slovensko Istro; aprila 1943 je postal član rajonskega - 5. dolinskega odbora OF, junija 1943 tajnik terenskega odbora OF v Logu, leto kasneje je bil izbran za sekretarja dolinskega rajonskega komiteja. Bil je tudi član dolinskega okrajnega odbora OF in od 4. avgusta 1944 tajnik novoustanovljenega socerbskega okraja. Danilova hiša v Logu je postala javka in zbirališče antifašistov. K Bakcevim so večkrat prihajali komandant Istrskega odreda Karlo Maslo, Darko Munih in mnogi drugi aktivisti, ki so delovali v naših krajih. Vsa družina je sodelovala v NOB. Januarja 1943 je fašistična policija aretirala Danilovega očeta in mater, ki sta bila v zaporu do zloma fašizma in kapitulacije Italije, kar ju je rešilo sodne obravnave. Januarja 1945 so sklenili, da se okrajni arhiv zaradi varnosti prenese v bunker na Badihi, kjer naj bi bil nato sedež so-cerbskega okraja. Za to sta bila zadolžena DANES - V Prosvetnem domu na Opčinah ob 18. uri Skupina Ano ur'co al' pej dvej vabi ob svoji petnajstletnici Ljubiteljem narodno zabavne glasbe, še posebej tiste izvirne s Tržaškega, se danes obeta kar imeniten dogodek. Kulturno društvo Melodija namreč vabi na koncert ob petnajstletnici ustanovitve glasbeno vokalne skupine Ano ur'co al' pej dvej, ki bo da- Popularni ansambel Eno ur'co al' pej dvej je v petnajstih letih doživel veliko nastopov, njegove pesmi pa so trajno zabeležene tudi na zgoščenkah. nes ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.Gostje večera bodo družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice. Pamela in Linda ter Janez Dolinar. Sodelovala bosta harfistka Erika Bersenda in mladinski pevski zbor Igo Gruden z dirigentom Mirkom Ferlanom. Včeraj danes [13 Lekarne Zmaj in Tješivoj, ki pa je bil 23. januarja ranjen v spopadu s »kvesturini«. Tako je prenos arhiva ostal le Pregarcu. V noči s 17. na 18. marec se je mudil na Plavjah, kjer ga je nepričakovano zajela sovražna izvidnica in ga zaprla v sobo nemške postojanke na Badihi. Danilo Pregarc - Zmaj se je dobro zavedal svojega položaja, vedel je, da je njegova usoda zapečatena. Odločil se je za beg. Naslednjega jutra je izkoristil trenutek nepazljivosti čuvaja, se pognal skozi okno in stekel proti cesti, a ga je med begom zadela sovražnikova svinčenka. Domačini so izvedeli za Zmajevo smrt iz ust nemškega vojaka, ki je prišel v vaško gostilno povedat, da je bil ubit »velik partizan«. Njegovo truplo so domačini pripeljali v mrtvašnico na pokopališču na Plav-jah, od tam pa so ga svojci odpeljali na pokopališče v Ricmanje. Pogreba so se poleg svojcev udeležili tudi vsi člani okrajnega odbora OF. Po osvoboditvi so na kraju, kjer je padel, prijatelji postavili spominsko ploščo z naslednjim besedilom: Stoj! tukaj je padel pod nemško kroglo za svobodo našega naroda tov. Pregarc Danilo - Zmaj, roj.17.1.1909 u.19.3.1945 Obeležje je žal načel zob časa, zato smo se člani odbora sekcije VZPI-ANPI in SKD Slavec Ricmanje-Log odločili, da tovarišu Danilu postavimo novo ploščo in obeležje obnovimo. Ponovno bomo obudili spomin na sovaščana, ki ga mlajši rodovi žal ne poznajo. Ne smemo pozabiti, da so tudi v naši vasi, čeprav je majhna, živeli zavedni Slovenci, ki so branili domovino, svoj narod, svoj jezik in se borili za socialno pravično družbo. Prebivalci Loga, Ricmanj, Plavij in Škofij ga ne bomo pozabili. Slovesno odkritje obnovljene plošče bo danes ob 10.30 na Badihi. Sodeloval bo MePZ Slavec - Slovenec. Silvana Dobrila Danes, NEDELJA, 30. novembra 2014 ANDREJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 9.00 - Luna vzide ob 13.00 in zatone ob 1.27. Jutri, PONEDELJEK, 1. decembra 2014 MARIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,7 stopinje C, zračni tlak 1014,1 mb ustaljen, vlaga 98-odstotna, veter 7 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje C. OKLICI: Roberto Soave in Rossana Bec-cari, Bashkim Zabelaj in Donjeta Buqa, Massimo Valente in Costanza Santin, Lorenzo Giachero in Enrica Cavallini, Riccardo Pastore in Elena Fontanot, Apollonio Massimo Verlicchi in Barbara Benedetti, Gianluca Gustin in Ma-rilia Castiello Catalano, Alex Buriani in Glenda Heidebrunn, Giuliano Maran-zana in Isabella Cerno, Pier Paolo Za-varise in Francesca Potasso, Alberto Si-sto in Fabia Rosso. Nedelja, 30. novembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 19, Korzo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Vardabasso 19, - 040 766643, Korzo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 19, Korzo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 - 040 631661. Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Loterija 29. novembra 2014 Bari 19 22 50 39 61 Cagliari 68 50 26 8 69 Firence 45 73 28 59 9 Genova 85 67 61 36 32 Milan 74 29 78 7 40 Neapelj 48 20 71 25 76 Palermo 14 47 70 68 49 Rim 87 24 47 22 7 Turin 77 61 42 70 53 Benetke 49 30 44 33 52 Nazionale 35 74 32 47 20 Super Enalotto Št. 143 3 14 35 63 73 80 jolly 62 Nagradni sklad 13.765.329,57 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 11 dobitnikov s 5 točkami 23.810,61 € 754 dobitnikov s 4 točkami 350,15 € 28.121 dobitnikov s 3 točkami 18,70 € »uperstar 42 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 35.015,00 € 130 dobitnikov s 3 točkami 1.870,00 € 2.049 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.615 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.099 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 30. novembra 2014 9 slovensko stalno gledališče sezona 2014 - 2015 ZELENI PROGRAM SNG Nova Gorica William Shakespeare, Thomas Middleton TIMON ATENSKI četrtek, 4.decembra, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG IZVEN ABONMAJA Miroslav Košuta ZLATI PRAH V OČEH Glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča sreda, 5. decembra, ob 20.50 (pred premiera) v cerkvi Santa Maria dei battuti v Čedadu sobota, 6. decembra, ob 20.50 (premiera) Mala dvorana SSG ■ www.teaterssg.com ti ■■■1 f 7. AI OÍ It.i MLAPIKA nofcr Jhr od ponedeljka, 1. decembra, petki S. detcrtitKi od 1-0. dn 14. ure Pmsutojni razstava knjig založbe Mladika zioirone ¡^odrasle V okviru sejma bodo ob 12. uri SREČANJA Z AVTORJI frtrttrfrtliit, J.rfbiirtniirKt.-[Manili in piHCclj Wfliij Cdfc * 5 rt Jo, 3. ditwnifû.- potnik m pisatelj Mirûilatf KuiuCd * Petek, í. decembra. VinXo Avíér.ik O plVr SVC'CÜVI'li VÜJI'II ' V fflrrliiiti-vi ífwwirnf » pitf ¿ 'lid fijui i" —h ■ r J J J v Trstu t* S Izleti KRU.T - Sprostila so se tri mesta za izlet v Treviso v ponedeljek, 8. decembra, z vodenim ogledom razstave »Japonska od samurajev do animejev« in popoldanskim sprehajanjem med božičnimi stojnicami in po praznično okrašenem mestu. Kdor bi se rad pridružil, naj se zglasi do ponedeljka, 1. decembra, na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. FOTOVIDEO TRST 80 in Center otrok in odraslih Harmonija organizirata v nedeljo, 28. decembra, enodnevni izlet v Postojno na ogled Predjamskega gradu in Živih jaslic v jami. Vključen avtobusni prevoz, ogled in kosilo. Imeli bomo tudi čas za vadbo fotografiranja. Vpisovanje do torka, 9. decembra, na info@trst80.com ali 3294736590 (Martina) oz. center.harmo-nija@gmail.com ali 320-7431637 (Ingrid). Vabljeni člani in prijatelji. SPDT prireja v nedeljo, 14. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v ne- slovensko stalno gledališče sezona 2014 - 2015 Slovensko stalno gledališče. Stalno gledališče FJK in društvo Časa del lavoratore teatrale Marko Sosič/ Carlo Tolazzi TRST, MESTO V VOJNI režiser Igor Pison DANES-nedelja, 30. novembra, ob 16.00 - red C P? ZADNJA ABONMAJSKA PONOVITEV V SSG! Postaje naših avtobusov: PRVI AVTOBUS 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo DRUGI AVTOBUS 15.00- Milje, avtobusna postaja 15.05 - Žavlje, avtobusna postaja 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Boršt, avtobusna postaja 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja zaradi velikega povpraševanja sta potrditev in rezervacija obvezni I BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 - www.teaterssg.com POGREBNO PODdiE^JE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! DJ~UJJY.II JLMV fzolireicHCtv vahi jutri v Pelerli nouo dvatà no Donizetlijeva ü hit fWNfst^iltvknjigt Guida Barella "LA TORTURA □ EL SI LE MZI O" Knjigo ¡n avtorja bo predstavil Miro O pel t Začetek ob 20. lu znano«. Odhod s trga Oberdan ob 8. uri in ob 8.15 z Opčin, izpred hotela Daneu. Izlet je primeren za vse. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Udeleženci morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno ponedeljka, 9. decembra. Za prijave tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA »FRANCE PREŠEREN« sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v ponedeljek, 1. decembra, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasični licej in v torek, 2. decembra, od 17.30 do 19.30 za trienij znanstvene in jezikovne smeri. 0 Prireditve DVORŽAKOVE BIBLIČNE PESMI - Župnija Sv. Križ in Slomškovo društvo prirejata koncert Bibličnih pesmi op. 99. Na svetopisemsko besedilo jih je napisal češki skladatelj Antonin Dvor-žak, za glas in orgle pa priredil Marco Sofianopulo. Izvajala jih bosta so-pranistka Tamara Stanese in organist Tomaž Simčič. Svetopisemska besedila bo recitiral Tomaž Susič. Koncert bo v svetokriški župnijski cerkvi danes, 30. novembra, ob 18. uri. KD MELODIJA vabi na koncert z Ano urco al pej dvej ob 15-letnici ustanovitve danes, 30. novembra, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah. Gostje bodo trio Volk Folk, Pamela in Linda ter Janez Dolinar. KROG PRIJATELJEV BRUNA GROE-NINGA vabi na ogled dokumentarnega filma Fenomen Bruno Groening -Po sledeh »čudodelnega izcelitelja« danes, 30. novembra, od 17. do 20. ure (2. in 3. del), v Muzeju slovenskih filmskih igralcev - Škrateljnovi hiši v Divači. Vstop prost. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, prireja »Predbožični čar«. Bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Urnik: danes, 30. novembra, 10.00 - 13.00; ostali dnevi 15.00 - 19.00. V ponedeljek, 1. decembra, bo sladki popoldan s pokušnjo in ponudbo domačega peciva od 15.00 dalje. V sredo, 3. decembra, ob 15.00 bo pravljični kotiček za najmlajše. Zaključek sejma v petek, 5. decembra. V KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, je odprta razstava miniaturnih prikazov življenja in dela istrskih ljudi, umetnice Danile Tuljak Bandi po sledečem urniku: danes, 30. novembra, od 10. do 12. ure. SKD TABOR prireja v Prosvetnem domu na Opčinah »Miklavžev sejem« (drobna darila in rabljene knjige) od srede, 3. decembra, (od 16.00 do 19.00) do nedelje, 7. decembra, (od 9.30 do 13.00). V sredo, 3. decembra, ob 16.00 nastop zbora OŠ F. Bevk in društvenih plesalk; v četrtek, 4. decembra, ob 18.00, v sodelovanju z ZTT, predstavitev knjige Slovenija v žepu - Mitja Tretjak in Voj-mir Tavčar. Vabljeni, da nas obiščete! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaj, v sredo, 3. decembra, ob 19. uri na predstavitev koledarja, nastop MGS Vigred »Kraški fenomeni«, na otvoritev božičnega sejma knjig in ročnih del ter razstave »Ljubiteljska ustvarjalnost članic KRU.TA« in slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadli-šek in Taddea Sedmaka. Urnik: četrtek, 4., in petek, 5. decembra, od 15.00 do 17.00; od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00 (v nedeljo, 21., tudi od 9.30 do 11.00); v petek, 19. decembra, po božičnici. SPDT vabi na »Večer gorniškega filma«. Projekcija nagrajenih filmov iz arhiva Mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale bo v sredo, 3. decembra, v Razstavni dvorani ZKB, Ul. Ri-creatorio 2 na Opčinah, s pričetkom ob 20.30. Kot predfilm bomo zavrteli delo »Zadnji trgovec z ledom«, avtor je Sandy Patch (ZDA/Ekvador). Sledil bo film »Vas daleč od vsega«, posnela sta ga Anne in Erik Lapied (Francija). SKD GRAD OD BANOV gosti v društvenih prostorih sv. Miklavža v četrtek, 4. decembra, ob 17. uri. Otroci vabljeni! MIKLAVŽEVANJE 2014 (Skd Vigred) bo v gostilni v Šempolaju v petek, 5. decembra, ob 17.30, z nastopom OPS Vi-gred in gledališke skupine z uprizoritvijo igrice »Igrače imajo rade otroke«. Miklavževi pomočniki sprejemajo darila v Štalci v četrtek, 4., in v petek, 5. decembra, od 15.00 do 17.00. MIKLAVŽEVANJE V BOLJUNCU v petek, 5. decembra, ob 16.30 v dvorani Mladinskega doma Boljunec. Gostili bomo Mladinsko kulturno in ustvarjalno društvo iz Svetega Antona in otroke Župnije Sveti Anton z igrico »Peklenska navodila«, sledil bo prihod sv. Miklavža. Angelčki sprejemajo darila od 15. ure dalje. SPET BO PRIŠEL SVET' MIKLAVŽ - v petek, 5. decembra, ob 17. uri v Srenj-sko hišo v Mačkolje. Vaški otroci ga bodo pričakali s pevskim presenečenjem. Angelčki bodo na delu od 16. ure dalje. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v petek, 5. decembra, ob 17.30 Miklav-ževanje v bivši osnovni šoli v Mavhi-njah. Angelčki bodo zbirali darila v četrtek, 4. decembra, od 18. do 19. ure v društvenem sedežu v Mavhinjah. Toplo vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali sv. Miklavža! MIKLAVŽ PRIHAJA V PREBENEG! Pričakali ga bomo v društvu J. Rapotec v soboto, 6. decembra, ob 17.30 z igrico »Izgubljeni sv. Miklavž«, nastopajo otroci SDD Jaka Štoka iz Proseka. Starše in nonote prosimo, da prinesejo kaj slanega in sladkega za družabnost (za pijačo je poskrbljeno). Angelčki bodo zbirali po eno darilce na otroka v četrtek, 4. decembra, od 20.00 do 21.00 v društvu. Prisrčno vabljeni! SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA prireja v soboto, 6. decembra, ob 18.30 v Srenjski hiši v Gro-čani »Miklavževanje«. Gost večera bo Čarodej Jani, ki bo s svojo predstavo »Čarobni december« zabaval otroke in odrasle. Angelci bodo zbirali darila v Srenjski hiši v petek, 5. decembra, od 20.30 do 21.00. Prireditev spada v okvir pobude »Božič v Bregu« v sodelovanju z Občino Dolina. SDD JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na premiero igre Tržaški kabaret (režija Elena Husu, glasba Iztok Cergol), ki bo v nedeljo, 7. decembra, ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. Zapustil nas je naš dragi Soave Vittorio (Tojo) Po pogrebu sporočata žalostno vest družini Soave - Stegel. Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Graziella Benussi vd. Sulcich Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage. Svojci Žarni pogreb bo v ponedeljek, 1. decembra, ob 15. uri v cerkvi v Križu, sledil bo pokop. Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Luciano Kosuta (Ciano) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Sesljan, 30. novembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Renato Kralj Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Gabrovec, 30. novembra 2014 ZAHVALA Slavko Sosič (Francinov) Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem prisrčna hvala za izražena sožalja ob smrti našega dragega. Posebna zahvala doktorju Jevnikarju, fi-zioterapevtu Kosuti in bolničarjem iz Nabrežine. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 26.11.2012 26.11.2014 Malka m m 29.11.2013 29.11.2014 Ivan Nepozabljena. Ana in Jelka 10 Nedelja, 30. novembra 2014 TRST / Jutri Jan polnoleten boš postal! Šola, glasba, flavta in klavir, naj te vedno veselijo in mnogo zadoščenj naj ti delijo. Sreče, zdravja in veselja ti želimo mi, od Boljunca, Boršta in Loga prav vsi ¿i Čestitke U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Hunger games - Il canto della rivolta«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Due giorni, una notte«. CINEMA DEI FABBRI - 11.00, 18.30 »Terra di Maria«; 21.45 »La Sapien-za«; 20.30 »Sarà un Paese«; 16.00 »Canta il Grammofono - Quelle stra-ne canzoni degli anni venti«. FELLINI - 18.15, 20.15, 22.15 »Il sale della terra«; 16.40 »Il mio amico Na-nuk«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Diplomacy - Una notte per salvare Parigi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Trash«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »My old lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30 »Amaterji«; 14.15, 17.40, 18.40, 20.50 »Butec in butec Da«; 20.40 »Gozdovi so še vedno zeleni«; 16.10, 18.50, 20.00, 21.15 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 16.20, 18.30, 20.10 »Kako se znebiti šefa 2«; 19.00 »Medzvezdje«; 15.00, 17.00 »Pingvini z Madagaskarja«; 14.00, 16.00, 18.00 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 14.30, 15.40 »Čebelica Maja«; 13.50 »Čebelica Maja 3D«; 14.10 »Škatlarji«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Rio, I love you«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.00 »Sils Maria«; 18.15, 21.15 »Interstellar«; Dvorana 2: 11.00, 15.20, 17.00, 18.45, 20.30 »I pinguini di Madagascar«; 22.15 »Cub - Piccole prede«; 11.00, 15.20 »Il mio amico Nanuk«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.40, 22.20 »Scusate se esisto«; 18.40 »La scuola più bella del mondo«; 11.00, 15.20 »Doraemon«; Dvorana 4: 11.00, 16.30, 20.30 »I vichinghi«; 17.00, 18.40, 20.40, 22.20 »Ogni maledetto Natale«; 11.00 »Un fantasma per amico«. SUPER - 16.30, 19.00 »Il giovane fa-voloso«; 21.30 »Clown«. THE SPACE CINEMA - 11.05, 14.40, 17.10, 19.00, 19.40, 21.30, 22.10 »Hunger games - Il canto della rivolta«; 10.50, 13.00, 17.30, 20.00, 22.15 »Scu-sate se esisto«; 11.00, 14.45, 18.05, 21.25 »Interstellar«; 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Il mio amico Nanuk«; 11.10, 13.20, 14.30, 15.10, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 »I pinguini di Madagascar«; 11.15, 20.15, 22.15 »I vichinghi«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Ogni maledetto Natale«; 18.30, 21.50 »Cub - Piccole prede«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.10, 20.00, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 18.30 »I pinguini di Madagas-car«; 20.15 »I pinguini di Madagascar 3D«; 22.10 »Cub - Piccole prede«; Dvorana 3: 15.45, 17.40, 20.15, 22.15 »Ogni maledetto Natale«; Dvorana 4: 16.20 »Il mio amico Nanuk«; 18.00, 20.00, 22.10 »Scusate se esisto«; Dvorana 5: 15.00, 17.20, 19.50, 22.10 »Trash«. □ Obvestila Radotu, Iztoku, Ireni in Mitji je MIRANA štorklja prinesla. Mitja ponovno je oče postal, zato bo blagajnik še dolgo ostal. Naj sreča bo vaša brez meja, čestitamo vam iz vsega srca, starši ZS Prosek! Veselimo se rojstva malega MIRANA! Ireni, Mitji, Iztoku in Radu pa želimo še -veliko lepih in srečnih dni. Miranda in vsi Blasonovi. Draga NATAŠA okrogla leta ti slaviš in vedno bolj mlada se nam zdiš. Srečno in zdravo nadaljuj, danes pa veselo praznuj! Milka, Giu-liana, Marisa in Loris. Je dolgo (m)učil se in bal, a končno fizioterapevt postal. Ob lepem uspehu čestitamo EMILUBUKAVCU in mu želimo skorajšnje zaposlitve. Teti Marija in Zvonka z družinami. 45-LETNIKI (1969) od Milj do Štivana, se bomo srečali v soboto, 13. decembra, ob 20.00 v Križu. Prijave najkasneje do danes, 30. novembra, na tel. 333-6170026 (Patrizia), 346-2197404 (Ivo) in 335-6008774 (Pavel). OB PRAZNOVANJU VAŠKEGA ZAVETNIKA vabimo ljubitelje glasbe na koncert godbenega društva Viktor Parma iz Trebč, ki bo danes, 30. novembra, ob 17.00 v cerkvi sv. Andreja v Trebčah. SKD LIPA iz Bazovice vabi danes, 30. novembra, ob 17. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na predstavitev koledarja »Bazovica 2015«, ki so ga izdale vaške organizacije in na predavanje o zgodovini klekljarstva prof. dr. Tadeje Primožič iz Žirov. Sodeluje OPZ Fran Venturini od Dom-ja, pod vodstvom Suzane Žerjal. VZPI ANPI, SKD SLAVEC (Ricmanje Log) in Krajevna organizacija ZB Škofije - Ob prazniku krajevne skupnosti Škofije in 73. obletnici ustanovitve prvega odbora OF v slovenski Istri vabijo danes, 30. novembra, ob 10.30 na slovesno odkritje obnovljene spominske plošče na Badihi posvečene borcu NOB, organizatorju in aktivistu OF Danilu Pregarcu - Zmaju. V kulturnem programu sodelujejo učenci OŠ Oskarja Kovačiča iz Škofij in MePZ Slavec -Slovenec (Ricmanje - Boršt). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade danes, 30. novembra. DSI vabi v ponedeljek, 1. decembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z Guidom Barellom, avtorjem knjige o polpretekli romunski stvarnosti »La tortura del silenzio«. Knjigo in avtorja bo predstavil Miro Opelt. Začetek ob 20.30. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 1. decembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco, 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO Oddelka za pravne in jezikoslovne študije ter prevajanje in tolmačenje Univerze v Trstu vabi v ponedeljek, 1. decembra, ob 17. uri na predavanje dr. Alenke Kocbek (Univerza na Primorskem) z naslovom »Kulturemi pri prevajanju neliterarnih besedil«. Predavanje bo v predavalnici F1 (Narodni dom, Ul. Filzi 14) in se bo odvijalo v angleščini, na morebitna vprašanja pa bo predavateljica odgovarjala v italijanščini. Predavanje je organizirano ob Svetovnih dnevih slovenskega jezika. SEKCIJI SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Repentabra in Zgonika vabita na skupni občni zbor, ki bo v kmečkem turizmu v Zagradcu, v ponedeljek, 1. decembra, ob 20. uri. SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo (do 1. decembra) za subvencijo za znižanje mesečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2013/2014. Obrazci so na razpolago na spletnih straneh občin Socialnega Okraja in na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan. Info: Socialna služba - Naselje Sv. Mavra 124 (Sesljan): petek od 8.30 do 10.30. Tel. 040-2017387. ZALOŽBA MLADIKA vabi na Miklavžev sejem od ponedeljka, 1., do petka, 5. decembra, od 10. do 14. ure. Razstava knjig založbe Mladika za otroke in odrasle v Peterlinovi dvorani na Ul. Donizetti 3 v Trstu. V okviru sejma bodo ob 12. uri »Srečanja z avtorji«. V ponedeljek, 1. decembra, pesnik in pisatelj Marij Čuk, v sredo, 3. decembra, pesnik in pisatelj Miroslav Košuta, v petek, 5. decembra, Vinko Avsenak o prvi svetovni vojni. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj masaže novorojenčkov (5 srečanj) ob torkih (od 2. decembra) od 10. do 11.30 na sedežu v Ul. Canova 15. Tečaja se lahko udeležijo otroci stari od 0 do 12 mesecev in starši eventuelno skupaj s sorodnikom. Informacije in prijava: tel. št. 320-7431637 ali center.harmo-nija@gmail.com. RAJONSKI SVET za vzhodni Kras se bo sestal v torek, 2. decembra, ob 20.00 na svojem sedežu na Opčinah (Do-berdobska Ul. 20/3). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo v torek, 2. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjena društva, da bo v torek, 2. decembra, ob 20. uri v dvorani AŠKD Kremenjak v Jamljah (Prvomajska ulica 20) srečanje v sklopu fiskalne posvetovalnice. KNJIŽNA ZBIRKA GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE za leto 2015 - vabljeni na predstavitev, ki bo v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, v sredo, 3. decembra, ob 17.30. OBČINA DOLINA - Odborništvo za produktivne dejavnosti, vabi vse osmi-čarje Občine Dolina na sejo, ki bo v sredo, 3. decembra, ob 18.30 na sedežu Občine. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 3. decembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SKP IN SIK (ZVEZA LEVICE) vabita občane v četrtek, 4. decembra, ob 20. uri v Srenjsko hišo v Prebenegu na javno srečanje o novi reformi javnih uprav. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj za nosečnice. Informacije in prijava: tel. št. 320-7431637 ali center.harmoni-ja@gmail.com. PREDAVANJE O ZDRAVLJENJU Z RASTLINAMI bo v petek, 5. decembra, ob 18. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Fitote-rapevt Jože Majes bo predaval o novostih zdravljenja z zdravilnimi rastlinami, nevarnosti residentnih bakterij za starejše, uporabi naravnih sredstev za obrambo pred mikrobi in virusi v jesenskem času. Predstavil bo tudi knjigo »Zdravnik zdravi, narava ozdravi«. Informacije na tel. št. 3292010356. Vabljeni! JUS NABREŽINA obvešča člane in prijatelje, da se je začelo vzdrževalno čiščenje Brščic ter pobiranje suhih drv in čersakov. Za pojasnila in organizacijo čiščenja lahko pokličete tel. št.: 3476849308 (Igor), 349-5289593 (Milivoj) in 329-3177329 (Gianni). MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) v Marijinem in predbožičnem duhu, z obiskom tamkajšnjih gostov, bo v sredo, 10. decembra: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar. Sodelujejo župnijsko občestvo od Sv. Vin-cencija, slovenski verniki in Vincen-cijeva Konferenca. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodinami-čno poljedelstvo obvešča, da vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje, od 20.00 do 21.30, nadaljuje tečaj o biodinamičnem poljedelstvu, na osnovi dela knjige Rudolfa Steine-ra »Znanstveno spiritualne pobude za razvoj poljedelstva«. Vstop prost. AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi kroni. Info 338-2888339 (Val-ter) ali 040-8327146 (Boris). DAVČNI URAD OBČINE REPENTA-BOR sporoča, da bo na razpolago občanom za izračun davkov TASI in IMU (rok zapadlosti 16. decembra) vsako sredo od 9.30 do 17.00. S seboj prine- site kopije plačil predujmov in katastrske izvlečke. Za izračun lahko uporabite program na www.monrupino-repentabor.it. Dodatne info in pojasnila na tel. 040-327122, 040-327335. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). 3 Poslovni oglasi PRODAM BAR v Ul. Garibaldi -Conti, 60 kv.m., odlična ponudba. Tel. 348-5209276 V ŠKEDNJU PRODAM dve sosednji skladišči po znižani ceni. Tel. 349-8101401 IŠČEM V NAJEM STANOVANJE-MANJŠO HIŠO, področje Bazovica, Boršt; tel. 333-3230236. ANO UR'CO AL'PEJ DVEJ vabi na KONCERT OB 15-LETNICI DANES, 30. novembra, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah Gostje: TRIO Volk Folk Pamela in Linda Povezuje Janez Dolinar organizira KD Melodija Odprto bo parkirišče ZKB. H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. IZGUBIL SEM KLJUČE avta znamke ford v okolici pošte v Križu. Najditelj naj pokliče na tel. št. 040-226826. IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št. 00386-41238424. IŠČEM VEJE trte šmarnice in kozjega ziza. Tel. št. 040-4528403 (ob večernih urah). NA LEPI SONČNI LEGI ob robu gozda v Dolini, prodajamo samostojno novo hišo z dvoriščem, kletjo, garažo in vrtom. Zaključna notranja dela po lastni izbiri. Tel. št. 347-7946135. NA OPČINAH v zelenem okolju prodamo stanovanje, 84 kv.m. Tel.: 040213385. PRODAM HIŠO z vrtom v dolinski občini. Tel. št. 040-228390. PRODAM 4 zimske gume, rabljene dve sezoni, velikosti 165/70 R14 znamke yokohama. Tel. št.: 340-6106710. PRODAM cyclette in pletenke za vino. Tel.: 040-814212. PRODAM ford mondeo SW ghia TDI, letnik 2005, sive temne metalizirane barve, v dobrem stanju. Tel.: 3477145565. PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov). PRODAM tablični računalnik asus eee pad transformer TF101, 16 GB, Wi-Fi, 10'', tipkovnico, ovitka za zaščito ter hdmi kabel. Tel. št.: 329-9841041. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tel. 040-208987 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 7.12.2014. Vabljeni! 040-226382 Zaprto ob sredah. Bi Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št. 040299453. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V SALEŽU N'PULJH je odprta osmica. Vabljeni! ZKB G ZADRUZNA KRAŠKA BANKA prireja TEČAJ UPORABE TRG0VALNIH PLATFORM DIRECTA v četrtek, 4. decembra 2014, ob 17.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ulica del Ricreatorio, 2 Tečaj je brezplačen. Prijavite se lahko tajništvu ZKB na telefonski številki 040 2149278 ali na naslovclanisoci@bcccarso.it. INTERVJU STANE ZORE, NOVI LJUBLJANSKI NADŠKOF Dialog, odprtost za resnico in medsebojno spoštovanje Pogovarjala sta se Aleš Kocjan in Sonja Poznič Cvetko (STA) Novi ljubljanski nadškof Stane Zore je bil pred imenovanjem vodja slovenskih frančiškanov. Duhovnik z dolgim kaplanskim stažem je deloval po različnih koncih Slovenije, nazadnje v frančiškanski skupnosti na Tromostovju v prestolnici. Za svoje škofovsko geslo si je izbral svetopisemske besede Veselite se v Gospodu. Zore je bil rojen 7. septembra 1958 na Selah pri Kamniku v kmečki delavski družini. Oče je bil rudar v rudniku krede v Črni v Tuhinjski dolini, mama pa se je ukvarjala s štirimi otroki in s kmetijo. /- LJUBLJANA - Ljubljanski nadškof Stane Zore si bo prizadeval za zagotavljanje verske svobode. Pri tem ne želi nič več in nič manj pravic, kot jih imajo kristjani drugih evropskih držav, je dejal v pogovoru za STA. Kot meni, je treba pri nas najti družbeno soglasje o vrednotenju polpretekle zgodovine. Želi si tudi, da bi bil verouk priznan kot izbirna vsebina. Kdaj ste izvedeli, da vas želi papež na čelu ljubljanske nadškofije? Z apostolskim nuncijem v Sloveniji sem se 30. septembra dogovoril za osebno srečanje, ki je bilo nato naslednji dan. Na srečanju mi je povedal, da me papež želi imenovati za ljubljanskega nadškofa. Torej tri dni pred imenovanjem. Vodenje frančiškanske province, kar ste počeli prej, se precej razlikuje od vodenja nadškofije, posebej ker boste bolj izpostavljeni javnosti. Kako se navajate na novo službo? V času od imenovanja sem si vzel deset dni za duhovne vaje, ki sem jih preživel v samoti, molitvi in povezanosti z Bogom ter odmaknjen od vsakdanjega vrveža. Sicer pa sem se v tem času že srečal z apostolskim administratorjem Andrejem Glavanom, z nekaterimi drugimi sodelavci in tudi s kar nekaj ljudmi. Ob njih spoznavam področja nove službe. Zavedam se, da se nanjo v kratkem času ne moreš povsem navaditi. Kmalu po imenovanju ste se srečali tudi s premierom Mirom Cerarjem. Sta govorila o čem konkretnem? Z gospodom predsednikom vlade sva se srečala ob robu rdeče maše, ki jo je ob začetku pravosodnega in študijskega leta pripravilo Akademsko društvo Pravnik. Srečanje je bilo spoznavne narave, izmenjala pa sva poglede na posamezna vprašanja. Sam sem izrazil željo, da bi obnovili delovanje mešane komisije med verskimi skupnostmi in državo, ki je v devetdesetih letih že uspešno usklajevala odprta vprašanja med Katoliško cerkvijo in vlado. Seveda sem govoril o tem neformalno, saj so to teme in odločitve, ki so v pristojnosti vlade in Slovenske škofovske konference. Že na novinarski konferenci po imenovanju ste denimo izrazili željo po primernejši umeščenosti in ovrednotenju verouka. Vemo, da je ustavno sodišče odločilo, da konfesionalnega pouka ne moremo izvajati kot obvezno vsebino v javnih šolah. To pa ne pomeni, da ne bi mogli ovrednotiti verouka kot izbirno vsebino v osnovnih in srednjih šolah. Mislim, da je prav, da spoštujemo čas in trud tako otrok kot tudi staršev, ki ju vlagajo v to dejavnost. Dejavno in dobrohotno sodelovanje države in Cerkve na tem področju bi staršem, skrbnikom in vzgojiteljem močno olajšalo njihovo delo. Gre za dejavno uresničevanje človekove pravice. Na ta način bi se kot država in družba tudi približali praksi, ki je navzoča v vseh primerljivih evropskih državah. Prav tako pa bi verska vzgoja dobila primernejši status v slovenski družbi, kar bi brez dvoma močno prispevalo k strpnemu odnosu med različnimi verami in svetovnimi nazori. Kako pa urediti financiranje duhovnikov, ki delajo v bolnišnicah in zaporih, ne da bi kršili navodila ustavnega sodišča? Glede zaposlovanja duhovnikov je treba spoštovati odločitev ustavnega sodišča, ki omejuje zaposlovanje duhovnikov v zdravstvenih ustanovah in zaporih, ne pa v vojski in policiji. Status pastoralnih delavcev v teh ustanovah in ovrednotenje njihovega dela bo lahko tema prej omenjene mešane komisije. Ali ste kot novoimenovani nadškof in najverjetnejši prihodnji predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) že vzpostavili dialog z drugimi verskimi skupnostmi? Škof Glavan je bil pred dobrim letom izvoljen za predsednika SŠK s petletnim mandatom, zato ne vidim nobene potrebe, da tega mandata ne bi pripeljal do konca. V svetu je povsem običajno, da se predsedniki škofovskih konferenc menjajo in ni nujno, da je predsednik škofovske konference vedno tudi škof glavnega mesta. Mislim, da tu ni treba prehitevati dogodkov. Kar pa zadeva dialog z drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji, sem se z nekaterimi verskimi predstavniki že srečal. Vsekakor je za našo Cerkev ta dialog izrednega pomena, tako kot je dialog nasploh pomemben in nujen za uspešno delovanje družbe. Kako pa ocenjujete stanje (ne)strpnosti do verujočih v Sloveniji? Na tem področju pogrešam celovite analize verske nestrpnosti, ki ima svoj izvor v preteklem sistemu. Sam si bom prizadeval za spoštovanje ustavno zagotovljene verske svobode državljanov in svobode delovanja vseh verskih skupnosti. Pri tem ne želim nič več in nič manj pravic, kot jih imajo kristjani v drugih evropskih državah. Prav tako menim, da ni dovoljeno diskriminirati in stigmatizirati državljanov samo zato, ker so kristjani in ker v javnosti zagovarjajo katoliško etiko in načela družbenega nauka Cerkve. Tudi verni smo enakopravni državljani Slovenije z vsemi človekovimi in državljanskimi pravicami. Vidite registriranje Čez vesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja kot provokacijo, protest ali kot kaj drugega? Registracija verskih skupnosti je v pristojnosti državnih organov, ki morajo vzpostaviti jasna in razumna merila za presojo religijskosti verskih skupnosti. Ta se med drugim kaže tako v verskem nauku in bogoslužju kot tudi v spoštovanju izročila drugih verskih skupnosti. Sam si želim lepega in mirnega sodelovanja z vsemi cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi. Kako lahko nadškof prispeva pri odpravi madeža, ki je padel na slovensko Cerkev zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije? Najprej naj povem, da mi je žal, da je do tega zloma prišlo. Verjamem, da bo to dejstvo pomagalo, da bomo v Cerkvi pri upravljanju cerkvenega premoženja dosledno upoštevali tako evangelij kot tudi cerkveno zakonodajo. Trenutno v Nad-škofiji Maribor še vedno potekajo pogajanja z bankami upnicami in upam, da bo čim prej prišlo do ustreznih dogovorov. Madeža, ki je padel na slovensko Cerkev, se po mojem mnenju ne da izbrisati ne z administrativnim ukrepom ne z neko izjavo, ampak bo samo evangelj-sko delovanje vseh nas obnovilo zaupanje v našo Cerkev. V to trdno verjamem. Cerkev na Slovenskem se v zadnjih letih podobno kot drugje po Evropi sooča s pomanjkanjem duhovnikov. V zadnjih desetih letih je bilo pri nas povprečno posvečenih med 10 in 15 duhovnikov na leto, takoj po osamosvojitvi se je ta številka še gibala okoli 20. Kaj to pomeni za Cerkev? Bodo morali večjo vlogo prevzemati laiki? Skrb za duhovne poklice se ni pojavila šele v zadnjem času, ko je duhovnikov dejansko manj, ampak je to stalna naloga Cerkve vse od prvih časov. Manjšanje števila duhovnikov pomeni, da mora Cerkev najprej poživiti delo za poklice. Na drugem mestu pa bo potreben premislek o pastoralni ureditvi naše Cerkve, saj se razmere skozi čas spreminjajo. Ob tem ne moremo mimo laikov, ki imajo v Cerkvi še posebej pomembno mesto od II. vatikanskega koncila naprej. Njihova vključenost v življenje in delovanje Cerkve je torej organska in ni zgolj posledica pomanjkanja duhovnih poklicev. V moči svojega temeljnega poslanstva že kar nekaj časa dobivajo vedno večjo vlogo na vseh ravneh življenja Cerkve. Pa bo z morebitnim prevzemanjem nalog s strani laikov še zagotovljena zadostna kakovost verske oskrbe in vsega kar sodi zraven? O tem ne dvomim. Znano vam je, da številni laiki obiskujejo teološko-pa-storalne šole, v katerih dobijo temeljno teološko izobrazbo. Poleg tega so dobro usposobljeni še v svojih osnovnih poklicih, tako da imajo potrebna znanja in izkušnje za pastoralno delovanje. Ob tej priložnosti jih spodbujam k še bolj prizadevnemu delu za Božje kraljestvo in se jim za njihovo sodelovanje zahvaljujem. Slovenija se po socioloških raziskavah uvršča med srednje verne evropske države, hkrati pa je opaziti precejšnjo polarizacijo med vernimi in nevernimi. Kaj je po vašem mnenju razlog? Ne vem, če smemo preprosto reči, da gre pri nas za polarizacijo med vernimi in nevernimi. Prej bi rekel, da gre za polarizacijo glede vrednotenja naše polpretekle zgodovine, ki je tako zelo polpretekla, da ostaja na vso moč navzoča tudi danes in še vedno obremenjuje naše odnose. V to polarizirano vrednotenje zgodovine pa se potem zelo rado potisne tudi vero in zraven še Cerkev. Vendar vsebinsko stvari ne vidim tako. Menim, da moramo v naši državi čim prej najti družbeno soglasje glede vrednotenja polpretekle zgodovine in čim bo to doseženo, potem bo tudi do verujočih in neverujočih več spoštovanja in strpnosti. Kako pa doseči omenjeno soglasje? Z odločitvijo za dobro vseh v družbi. Pa tudi s tem, da o vseh teh vprašanjih ne bomo več govorili z namenom, da bi poglabljali medsebojne delitve, ampak da bomo začeli iskati rešitve. Pri tem vidim veliko poslanstvo vas medijev. Pomembno je, na kakšen način pišete o teh temah, saj lahko s pozitivnim in konstruktivnim pristopom veliko pripomorete k temu, da bo med nami začelo nastajati drugačno ozračje odprtosti za resnico in za naše medsebojno spoštovanje. Če ostanemo še malo pri vernosti. Kaj je razlog, da se število kristjanov v Evropi zmanjšuje, v Latinski Ameriki, Aziji in Afriki pa povečuje? Evropa je v veliki meri dedinja razsvetljenstva in posledične sekularizacije, Nedelja, 30. novembra 2014 ki je pri nas zelo prisotna. To spreminja tudi sliko navzočnosti kristjanov na stari celini. Tradicionalnega krščanstva danes v Evropi skoraj ni več, počasi pa dobiva svoje mesto prepričano krščanstvo, ko ljudje verujejo iz svoje osebne vere. In teh je seveda manj, kot je bilo tradicionalnih kristjanov. Poleg tega Evropa sama v sebi demografsko umira, vanjo pa se naseljujejo ljudje, ki so drugih ver in prepričanj. Na nekaterih drugih celinah so kristjani še vedno v manjšini, zato se vsako povečanje njihovega števila pozna. Obenem je treba poudariti, da je bila misijonska dejavnost Cerkve v preteklosti večinoma osredotočena na tretji svet in je nekako preskočila Evropo. Danes pa je vedno bolj očitno, da bo treba začeti z misijonsko dejavnostjo tudi v Evropi. Tega se zelo zavedajo tako papež Frančišek kot tudi škofje. Kako ste videli nedavno izredno sinodo na temo družine v Vatikanu? So na področju družine po vašem mnenju potrebne spremembe pri nauku Cerkve? Mislim, da ne. Družina je prihodnost Cerkve, naroda in države. Presenetljivo je, da mladi med vrednote, ki se jim v življenju zdijo pomembne, zelo visoko, če ne kar na prvo mesto, postavljajo ravno družino. Bolj kot spreminjati nauk bo treba veliko več narediti za to, da bomo mladim pomagali z dobro pripravo uresničevati njihove družinske ideale, družinam pa omogočili pogoje za njihovo ustanavljanje, zdrav razvoj in rast. Celotno organizacijo družbenega življenja bi bilo treba zato narediti družini še bolj prijazno. Pri tem ima veliko poslanstvo tudi država. Bi morala Cerkev spremeniti odnos do ločenih, ki so se ponovno poročili, in istospolno usmerjenih? Cerkev mora imeti do vsakega človeka takšen odnos, kakor ga ji je pokazal Jezus Kristus v evangeliju. Njegov način je bil, da je vedno sprejel vsakega človeka, pri tem pa nikoli ni ne zanikal ne zmanjševal njegovega stanja. Kar zadeva razporočene in ponovno civilno poročene, mora Cerkev stalno preverjati, koliko so ljudje še sposobni sprejeti temeljne pogoje za veljavno sklepanje zakonske zveze. S tem v zvezi pa mora Cerkev najti tudi pastoralne rešitve zlasti za tiste ponovno poročene, ki so se v tem položaju znašli neprostovoljno. Predvsem jim bo morala pomagati do spoznanja, da zaradi svojega položaja niso izključeni iz občestva, kakor to pogostokrat doživljajo sami pri sebi. Podobno velja glede istospolno usmerjenih. Cerkev aktivne istospolne usmerjenosti ne bo nikoli sprejela, ker nasprotuje evangeljskemu nauku. To pa ne pomeni, da istospolno usmerjeni ne morejo biti dobri kristjani. Kakšen pa je vaš pogled na družbene razmere v svetu? Na eni strani je jasno, da je socializem kot sistem propadel, na drugi strani se v kapitalizmu večji del bogastva koncentrira pri peščici. Bi bile potrebne spremembe? Obstaja kakšna srednja, bolj pravična pot? Družbene razmere v svetu so pogostokrat krivične. Take so bile v komunizmu in take so v nezmernem liberalnem kapitalizmu. Tudi pri nas je veliko ljudi, ki jim delodajalci ne plačujejo zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja in ki se lahko neprostovoljno znajdejo v položaju trajne brezposelnosti. Zame to pomeni, da takšnega človeka postavljamo v položaj, ko nima ne sedanjosti ne prihodnosti. Zato je pomembno, da država in vsi državljani sprejmemo odgovornost in vzpostavimo takšne strukture, ki bodo vodile v ustrezno izobraževalno politiko, odpiranje novih delovnih mest ter vzpostavitev socialnih mehanizmov, ki bodo poskrbeli za tiste, ki so socialno izključeni. Kot katoličani smo pri tem še posebej pozorni na pravno državo, solidarnost in zavzemanje za brezposelne in socialno izključene. Pri zavzemanju za slednje sodelavci Karitasa in drugih humanitarnih ustanov naredijo veliko dobrega, za kar se jim iskreno zahvaljujem. 1 2 Nedelja, 30. novembra 2014 ENOLOGIJA / VINO, VSELEJ PRIMERNO DARILO Majhne steklenice za velika vina Toni Gomišček (besedilo in slike) Začel se je čas obdarovanj. Na vrata trka Miklavž, Božički že pozvanjajo po mestnih ulicah in nakupovalnih središčih, le Dedek Mraz ostaja v ledeni jami nekje pod Triglavom, odšteva dneve do novega leta in čaka, da se kdo spomni nanj. Tam v kotu ležijo darila, ki jih je pozabil ali ni uspel oddati prejšnja leta. Jabolčni krhlji, domači piškoti, punčke iz cunj, lešniki in arašidi so prav pri tleh, prekriti z lesenimi igračami, kosi mandulata in presušenimi pomarančami, sledi plast plastičnih kock in lutk, smučarskih kap in nogometnih žog, nato že računalniških igric in igralnih konzol, povsem na vrhu so tablični računalniki in pametni tele-fončki. Ej, kako se spreminjajo želje otrok, modruje sam pri sebi, potem pa si z drugega kupa, namenjenega obdarovanju staršev, vzame steklenico vina. Kar nekaj se jih je nabralo, domačih in tujih, suhih in sladkih, mirnih in penečih. Saj, v svetu odraslih je vino vselej zaželeno darilo, vendar je izbira prave steklenice vse prej kot lahka naloga. Z eno samo steklenico povemo marsikaj. Razkrijemo lastno poznavanje te pijače in odnos do tistega, ki mu jo namenjamo. Bomo vzeli kar prvo buteljko, ki nam jo, mogoče celo po praznično znižani ceni, ponujajo v prehrambenih hipermarketih, ali se bomo potrudili v vinotekah poiskati nekaj nevsakdanjega. Če je obdarovanec poznavalec vin, postane naša naloga še težja. Takrat ga moramo, če naj si nas in naše darilo zapomni, prav zares presenetiti. V nekaj decembrskih nadaljevanjih bi vam rad predstavil vina, ki sodijo med posebneže. In pregovoru dulcis in fundo - sladko na dnu (ali ob zaključku) navkljub bom začel sladkimi vini, tako da bomo lahko, proti koncu leta, skupaj nazdravili z mehurčki, torej kako dobro penino. Plemenita plesen -dobrodošla botra sladkih vin Ljudje so se že davno v preteklosti naučili pridelovati tako pivo kot vino, vendar so šele sredi devetnajstega stoletja mi-krobiologi opisali potek fermentacije, ki botruje spremembi sladkorja v alkohol. To je sicer rodilo sodobno enologijo, vendar ni v ničemer spremenilo temeljev vinarstva, ki so bili postavljeni že davno prej. Vinarji so vedeli, da slajši kot je mošt, močnejše bo vino, zato so marsikje grozdje pred stiskanjem sušili ali mošt s kuhanjem zgostili, mogoče mu celo dodajali med, vendar je kar precej vode moralo preteči po Donavi, Garoni in še Padu za povrh, da so spoznali zaveznika pri pridelovanju vin najvišje kvalitete - plesen. Prisotnost sive grozdne plesni (Botrytis cinerea) je sicer v poletnem času nezaželena, saj botruje gnitju, toda če se le-ta razvije šele v času polne zrelosti grozdja in če so jesenski dnevi suhi in mrzli, postane tako močan vinogradnikov zaveznik, da jo je pripravljen preimenovati v plemenito. Njena prisotnost botruje hitrejšemu izsuševanju jagod, istočasno pa prispeva k prav posebnemu okusu mošta in kasneje vina. Vremenski pogoji ne dovoljujejo povsod »čakanja« na plemenito plesen, katere prisotnost so najprej znali izkoristiti vinogradniki z območja Tokaja na Madžarskem. Tokaji Aszu, kralj med vini Legenda pravi, da je prvo vino iz grozdja, ki ga je okužila plemenita plesen, leta 1630 pridelal Laczko Maté Szepsi. Dejansko najdemo prvi zapis o takšnem vinu že v Nomenklaturi, ki jo je leta 1576 napisal Fabricius Balazs Sziksai, sam začetek pridelave sladkih vin, znanih kot Tokaji Aszu, pa naj bi se začel že pred tem. Tako naj bi papež Pij IV med tridentinskim kocilom (1545-1563) ob kozarcu sladkega tokaja vzkliknil Summum pontificem talia vina decent! - to je vino za papeževo mizo. Slavo je vinu med drugimi pel francoski kralj Ludvik XIV, ki je cenjeni nektar dobil leta 1703 v dar od transilvanskega vojvode Ferenca II Rakocija. Ludvik XV ga je ponudil ljubljeni Madame de Pompadour z mislijo Vinum Regum, Rex Vino-rum, torej kralj med vini, vino za kralje. Ta slogan krasi Aszu vina z vulkanskega gričevja na meji med Madžarsko in Slovaško še danes. Pili so ga umetniki in vladarji, avstrijski cesar in madžarski kralj Franc Jožef II pa je imel navado, da je vsako leto obdaril angleško kraljico Viktorijo s pošiljko tokaja. Pošiljal ji je toliko steklenic, kot je imela mesecev življenja: nazadnje ji je, za njen 81. rojstni dan, poslal kar 972 steklenic kraljevskega vina! Madžarski Tokaji Aszu pripravljajo iz grozdja sort furmint (v Sloveniji poznani kot šipon), harslevel, rumeni muškat, zeta, kôvérsz in kabar. Z leti so razvili več tipologij sladkega vina, ki jih označuje delež botritiziranih jagod v vinu. Skrbni vinogradniki so namreč ročno odbirali posušene jagode (aszu, po madžarsko), jih zmleli (ali speštali) in nato po puttonyih, ki merijo 25 kg, dajali v gönce (136 litrske sode), preostanek do vrha pa napolnili z moštom iz nepoškodovanih jagod. Zaradi maceracije na botritiziranih jagodah ima Tokaj Aszu barvo starega zlata, nekoliko bolj svetel je le Tokaji szamorodni, ki ni nujno sladek. Danes število puttonyos označuje predvsem ostanek nepovretega sladkorja v vinu: tako ima tokaj s tremi puttonyos najmanj 60 g sladkorja, tisti s šestimi 150, od 180 g dalje pa govorimo o Eszencii; za sledjo pravijo, da mora zoreti 4 leta v sodu in da je najbolj dolgoživo vino na svetu. Varčni vinarji pogosto ponovno uporabijo tudi tropine in droži, s katerimi dajo poseben priokus navadnim vinom, ki jih po uporabi tovrstnega oplemenitenja imenujejo Forditas in Maslas. Sauternes, francoski odgovor Za pridelovalce v bordojskem Sau-ternesu pravijo, da so jagode s plemenito plesnijo sprva odstranjevali z grozdov, ker so se bali, da bodo pokvarile vino, danes pa jih zbirajo in samo iz njih pripravijo enega najdražjih sladkih nektarjev na svetu. Podobno kot tokaj je tudi sauternes zvrst, ki ji botrujejo sorte sémillon, sauvi-gnon in muscadelle. Vinogradniki naj bi še vedno šli tudi do šestkrat skozi vinograd in vsakokrat pobrali le najbolj zrele oziroma botritizirane jagode. Vino velja za idealnega spremljevalca sirov s plesnijo in paštet z gosjimi ali račjimi jetri. Območje pridelave je razdeljeno v več kakovostnih razredov, vendar se zgolj Château dYquem s svojimi 100 ha vinogradov od leta 1855 ponaša z uvrstitvijo v najpre-stižnejši Premier cru supérieur. Zahvaljujoč trgovcem, ki so tržili tako rdeča kot bela bordojska vina, se je sauternes kmalu znašel na mizah pomemb-nežev s celega sveta. Prvi ameriški predsednik George Washingon, ki je v Beli hiši bival v letih 1789-1797 je naenkrat naročil kar 30 zabojev sauternesa z ducatom steklenic v vsakem. Kdo ve, za koliko bi na kaki dražbi danes lahko prodali steklenico iz te zaloge!? Staranje pri takih vinih izvabi njihove najbolj plemenite note, obe- nem pa dobijo sicer zlato-rumena vina vse temnejše odtenke. Poznavalci pravijo, da so primerni za pitje šele takrat, ko njihova barva spominja na star bakren novčič. Slovenski predikati Slovenija nima vinorodnega okoliša, ki bi se izrecno zapisal pridelavi vin s plemenito plesnijo, vendar so posamezni vinogradniki v Štajerski in Dolenjski vinorodni deželi dokazali, da so tamkajšnji vremenski pogoji primerni za najbolj žlahtne predikate. Pri tem sledijo nemški šoli, ki izhaja iz sortne čistosti, tip vina pa je odvisen od količine sladkorja v moštu, izraženi v Oechlejevih stopinjah. Recimo, da smo ob trgatvi potrgali grozdje, ki je pokazalo 87,45 °Oe, kar je dovolj za vino z dostojno alkoholno stopnjo 12 vol %. Če trgatev zamaknemo in če mošt doseže 92 °Oe, govorimo o pozni trgatvi. Pravi svet predikatov se začne takrat, ko refraktometer, to je merilni instrument, pokaže moštu 105 °Oe, kar zadostuje za vina, opredeljena kot izbor. Pri grozdju z najmanj 128 °Oe govorimo že o jagodnem izboru, za suhi jagodni izbor pa mora imeti mošt vsaj 154 °Oe. Toda ni redko, da so sladkorne stopnje še višje, tudi krepko čez 200 °Oe, če se grozdje tako posušil, da še najbolj spominja na rozine. Še večja posebnost je ledeno vino, za katerega so bolj kot sladkorne stopnje zapovedani trije zaporedni mrzli dnevi globoko pod lediščem, tako da voda v jagodi zmrzne; sladkost mošta gre tudi v tem primeru v višave, saj ledeni kristali ostanejo v jagodi oziroma kot velik kos ledu v stiskalnici. Vodilna slovenska pridelovalca pre-dikatov sta Stanko Čurin z zetom Stankom Prapotnikom s Koga (Haloze) in Jože Prus iz Koromačne (Bela krajina). Čurin-Pra-potnikovi začetki segajo v leto 1980, Prus si izkušnje nabira od 1989, torej sta pre-igrala že vse možne kombinacije, ki jih štajerska in belokranjska klima in zemlja nudita pridelovalcem najvišjih predikatov. Po prepričanju Stanka Prapotnika so za jagodni izbor najbolj ustrezni traminec, rumeni muškat, sivi pinot starih klonov in renski rizling. Za suhi jagodni izbor se najbolje obnesejo šipon, laški rizling in char-donnay, za ledeno vino se mu zdita najprimernejša šipon in laški rizling, izziv pa mu predstavlja traminec. Jože Prus izpostavlja pri jagodnih izborih rumeni muškat, sauvignon in renski rizling, najboljše suhe jagodne izbore je pridelal iz rumenega muškata, kerner-ja, renskega rizlinga, traminca in sauvi-gnona, ledena vina pa iz laškega rizlinga, renskega rizlinga, sauvignona, rumenega muškata in traminca. »Vsaka trgatev je nekaj posebnega, je še bolj svečana od običajne,« pravi Stanko Prapotnik, ki se še zlasti spominja tiste, ki so jo imeli 13. januarja 2012, ko so pobirali grozdje za laški rizling suhi jagodni izbor 2011. Bile je pa tako: »Ko je sonce zašlo, smo prižgali štirideset bakel, ki so nam osvetlile vinograd. Grozdne jagode, posušene kot rozine, smo ob zvokih harmonike in prepevanju slovenskih pesmi skrbno pobrali in stisnili. Po dolgem času stiskanja se je začel cediti žlahten sok, bilo ga je malo - vendar to je bila čista poezija!« Če narava dopušča, vinogradniki radi vežejo trgatev na kak poseben dan v zimskem delu leta. Ta pripravlja božično vino, drugi ima silvestrsko trgatev, ali pa vino kraljev, tretji gre v gorice na svečni-co ali kulturni praznik. Pogosto pa je potrebno ujeti pravi čas zrelosti, prehiteti prihod lačnih ptic selivk, se ogniti številnim vremenskim pastem, ki niso vedno naklonjene podaljšanemu zorenju grozdja. Zato pa je veselje toliko večje, ko taka zares pozna trgatev uspe. Primorci grozdje sušijo Pridelava sladkih vina je izziv tudi za primorske vinarje, ki pa ne morejo računati na suho in mrzlo jesen, zato se raje odločajo za dolgotrajno sušenja grozdja na sušilnikih iz trsja (v Brdih jim pravijo pe-coni) ali v zabojčkih. Tako je pripravljen tudi toskanski vin santo, medtem ko na jugu grozde sušijo na vročem soncu - takšen je sicilijanski zibibbo. Ker pa ta vina niso narejena iz grozdja, ki roma iz vinograda na stiskalnico, predstavljajo drug svet, o katerem več prihodnjič. / MANJŠINE Nedelja, 30. novembra 2014 13 Obisk pri Lužiških Srbih, najmanjšemu slovanskemu narodu v Evropi Nemčija vzpostavila solidne zaščitne mehanizme, popolnoma pa manjkajo ukrepi za razvoj manjšine Tudi Lužiški Srbi imajo svoj dnevnik. Serbske nowiny izhajajo pet dni tedensko, od ponedeljka do petka, na štirih straneh formata tabloid, občasno na osmih in včasih celo na dvanajstih straneh. Izhajajo že 24 let, saj so bile ustanovljene malo po padcu berlinskega zidu; vsi Lužiški Srbi so bili namreč v nekdanji Vzhodni Nemčiji, bili so edina manjšina v tej državi in kot taka imeli tudi nekaj pravic, med temi tudi dnevnik. Vendar so po združitvi Nemčije pri osrednji manjšinski organizaciji Domowina zaprli knjigo zgodovine in jo začeli na novo pisati; tudi z dnevnikom z novim imenom in novo grafično podobo. Njihova preobrazba je bila precejšnja. Domowina, ki je bila prej delegatska organizacija vzhodnonemške komunistične partije, ki je očitno imela nalogo, da skrbi za edino slovansko manjšino v tej državi, je postala drugačna krovna organizacija, ki šteje, kotve povedati njen predsednik David Statnik, 7.400 članov. Njena dejavnost je razvejana, vsekakor pa jo oblasti priznavajo kot edino legitimno predstavnico manjšine; s prehodom od delegatskega na neposredni volilni sistem svojega vodstva si je to legitimnost še povečala. Domowina je edini sogovornik nemške vlade in obeh vlad zveznih dežel, kjer živijo Lužiški Srbi, Brandenburga in Saške. Mimogrede, ko govorimo o Lužiških Srbih, moramo vedeti, da gre za dva naroda z dvema različnima jezikoma. Gornjelužiška srbščina, ki jo govorijo na Saškem (glavno mesto Bautzen - Bu-dyšin) in ki jo govori glavnina pripadnikov te manjšine, je blizu češčini, medtem ko je spodnjelužiška srbščina, ki jo govorijo v zvezni deželi Brandenburg )glavno mesto Cottbus - Chose-buz), bližja poljščini. To pa ni edina razlika. Med drugim je prebivalstvo zdesetkala in razdelila tridesetletna vojna, tako da se Lužiški Srbi še danes delijo med katoličane in protestante, kar je seveda še dodatno obremenjujoče. Manjšina si je v teh 25 letih nekako uredila svoje življenje. Nemčija je resna država in, čeprav se ni mogla izogniti krčenju financiranja, zagotavlja osnovna sredstva za manjšino. Predvsem seveda za šolo, ki je temelj ohranjanja jezika, pa tudi za dnevnik, za radijske in sicer skromne televizijske sporede, za dejavnost kulturnih organizacij, ki jih je veliko, in za organiziranost manjšine, ki je v Budišynu osredotočena na dve poslopji: veliko palačo Serbski dom, kjer je sedež organizacije Domowina in drugih večjih organizacij, pa tudi večja sejna dvorana in dvorana za prireditve, ki sprejme kakih 80 ljudi. Dobrih 100 metrov daleč je nekoliko manjša zgradba, v kateri je v pritličju knjigarna, v nadstropjih pa uredništvo dnevnika in še nekaj drugih organizacij. V Budyšinu je tudi Serbski muzej, pomembna zgodovinska institucija na zelo ugledni lokaciji, v srednjeveškem mestnem gradu, manjšina pa za večje prireditve uporablja mestno gledališče, ki nosi dvojezičen napis. Sploh je dvojezičnost v mestu in okolici navidezno zelo lepo urejena. Imena krajev so dosledno dvojezična, tudi imena ulic in trgov so dvojezična, čeprav je motilno dejstvo, da pripadajo nemščini, ki je seveda na prvem mestu, večje črke kot lužiškosrbščini. To pa je tudi vse. Dvojezičnost bi zaman iskali na mestnih avtobusih, na avtobusnih postajah (je pa dvojezično ime kraja na železniški postaji). Naslovi nekaterih javnih uradov so tudi dvojezični, ampak gre za kozmetiko in ne za uporabno informacijo. Bode v oči mestna hiša, na kateri je dvojezičen napis omejen na informacijo, da gre za mestno pisarno, urniki odprtja pa so samo v nemščini. Na istem poslopju so javna stranišča, kjer je napis prav tako samo v nemščini. Vse to daje vtis, da je jezik predvsem kozmetika in ne uporabno sredstvo. To ugotoviš tudi s sprehodom po mestu, kjer ni na javnih obratih, na pisarnah in na drugih obvestilih enega samega napisa v jeziku manjšine; le v novem trgovskem centru je nekaj simbolnega, oznake za vhod, izhod, dvigalo in garažo, vendar lužiškosrbščine na vsej trgovski dejavnosti ni. Pristop do manjšinske problematike je torej izrazito statičen. Na eni strani ima manjšina zagotovljena osnovna sredstva in se ji ni treba iz leta v leto pogajati za denarje, na drugi strani pa se njeno stanje ne premakne, kaj šele, da bi se v večinskem narodu učili jezika manjšine. Nasprotno, če je podeželje pretežno lužiškosrbsko, gledajo mnogi v obeh mestih na pripadnike manjšine kot na nekakšne sovražnike, tujke v nemškem svetu. Neonacisti, ki se borijo proti priseljencem, sovražijo tudi Lu-žiške Srbe. Pozitivnega premika v družbi ni videti, vse se dogaja na ravni strpnosti, ustaljene prakse, tolerance, ki je, kadar gre za manjšine, izrazito negativen pojem. V takem stanju ni mogoče pričakovati razvoja manjšine; le ohranjevanje kot nekakšne muzejske vrednosti in ne kot dela širše skupnosti, v kateri manjšina živi in njeni pripadniki delajo. Zvezna država Saška, ki jo, med drugim, vodi Lužiški Srb, sodelavec Angele Merkel, nekdanji evropski poslanec in kot tak zelo prizadeven za pomoč manjšinam, se ukvarja z običajnimi finančnimi problemi, le da to počenja na nemški način. Leta 2007 je iz zveznega proračuna prejela 3,25 milijarde evrov za kritje svojih stroškov, načrtuje pa, da leta 2019 ne bo potrebovala več nobene pomoči in da bo kos svojim potrebam iz svojih davkov in drugih lastnih prihodkov. Leta 1991 je Saška z davki krila samo 30 odstotkov svojih izdatkov, leta 2020 naj bi krila skoraj 70 odstotkov. Vse je usmerjeno v razvoj, ki je človeku na očeh, za ostalo pa je malo sred- Na slikah: pod naslovom Serbski dom, sedež osrednjih organizacij Lužiških Srbov v Budyšinu; spodaj levo Janek Wowčer, odgovorni urednik dnevnika Serbske Nowiny; spodaj del naslovne strani dnevnika; desno dva primera dvojezičnosti: imena ulic, kjer so nemščini namenjene večje črke, in napis na mestni hiši, kjer je dvojezičnost omejena na ime in naslov, urniki in navodila pa so samo v nemščini. stev in predvsem malo časa. Lužiški Srbi so tu drobtinica, komaj nekaj odstotkov prebivalstva, in sredstva za njih so zagotovljena, politike za razvoj jezika in torej manjšine pa ni. Ostajajo evropski projekti, predvsem čezmejni projekti s Češko in Poljsko; obe podpirata Lužiške Srbe in jih vključujeta v mednarodne projekte, ki zadevajo predvsem okolje, izobraževanje in turizem. Tu je nekaj res dobrih projektov in manjšina je vanje vključena, vendar to ni tista razvojna politika, ki bi bila potrebna za njen razvoj in predvsem njeno vključitev v stvarnost okolja, ki jo obdaja. To majhnost in zaprtost občuti tudi dnevnik, Serbske Nowiny. Njegov direktor in odgovorni urednik Janek Wowčer se vsakodnevno srečuje z novimi problemi, Zadnji zadeva raznašal-ce. Teh je približno 60; na osnovi koalicijske pogodbe nove velike koalicije je vlada sprejela sklep, da je minimalna plača 8,5 evra na uro. Serbske Nowiny so popoldnevnik; izhajajo okoli 16. ure in v vaseh ga raznašalci dostavljajo naročnikom. To so delno prostovoljci, v glavnem so prejemali majhno odškodnino, ja so tudi vasi majhne, popolna ravnina je tam in s kolesom ponekod za dostavo dnevnika zadostuje pol ure ali celo manj. Sedaj pa to novo določilo zavezuje delodajalca, da vsako začeto uro plača najmanj 8 evrov in pol. To je za skromno bilanco skromnega dnevnika velik problem. Wowčer celo razmišlja o tem, da bi dnevnik spremenil v jutranjik in bi ga raznašali pismono-še z jutranjo pošto; to bi bil velik prihranek, vendar bi morali ponedeljkovo izdajo pripravljati ob nedeljah in plačevati nedeljsko delo, pa tudi tiskarski stroški bi zaradi nočnega dela narasli; zdaj so nizki, ker tiskarna tiska dnevnik ob koncu delavnega dne, torej kot nekakšen ostanek proizvodnje. Poleg tega se dnevnik srečuje tudi s predvidenim dodatnim upadom dohodkov: edini veliki oglaševalec je šved- sko podjetje Wattenfall, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja prevzelo rudnike lignita v zvezni deželi Brandenburg, na poselitvenem območju Lužiških Srbov. Nekdanja Vzhodna Nemčija je za odpiranje rudnikov prisilno preseljevala Lužiške Srbe v mesta, v glavnem v Chosebuz; kmete so preseljevali v majhna stanovanja v sive bloke, jih prisilno spremenili v urbano prebivalstvo in v glavnem tudi ponemčili, ker so se naenkrat znašli v popolnoma nemškem okolju. Ko so Švedi prevzeli to dejavnost so se začeli dogovarjati z ljudmi, uničili so nekaj vasi, vendar prebivalcem zgradili nove vasi in tako ohranili tudi družbeno tkivo. Zavezali so se tudi, da bodo finančno podpirali manjšinske ustanove in tako je Wattenfall postal prevzel vso njegovo dejavnost v Nemčiji, torej tudi rudnik lignita. Prav tako ni znano, ali bo novi lastnik pripravljen skleniti dogovor z manjšino, kateri se ne bi omejeval na odškodnino prebivalstvu, ampak bi vseboval tudi potrditev financiranja manjšinskih organizacij. Tako je torej stanje dnevnika Lu-žiških Srbov in tako je stanje manjšine. Res, veliko manjšin v Evropi deluje v težjih pogojih, kar daje tej slovanski manjšini v Nemčiji razlog za optimističen pogled v prihodnost, prav tako pa drži, da ta prihodnost, če ne bo velikih preskokov, zagotavlja ohranitev sedanjega stanja, ne zagotavlja pa razvoja, torej dolgoročne prihodnosti Luži-ških Srbov, najmanjšega slovanskega naroda v Evropi. (rn) Nedelja, 30. novembra 2014 ZELENI TEDEN 13. oktobra 2014 smo učenci tretjih razredov nižje srednje šole iz Doberdoba odpotovali na zeleni teden v dom Planinka. Pospremili so nas profesorici Viljena Devetak in Alja Slamič ter profesor Andrej Vremec. Zelo smo se zabavili! Od jutranje telovadbe do nočnega miru. Vsak dan smo imeli na programu različne aktivnosti, nikoli se nismo dolgočasili.Ob deveti uri so se pričele dejavnosti. Dopoldne smo bili razdeljeni v tri skupine. Jaz sem bila v skupini B. Zadnji dan smo imeli na programu lokostrelstvo in plezanje. Začeli smo z lokostrelstvom. Imeli smo na razpolago petnajst strelov. V naši skupini je zmagal Massimo. Učitelj nam je najprej povedal vse, kar moramo znati, da bi dobro streljali. Naučili smo se, kako se drži lok in kako se postavi puščico. Potem pa smo plezali po plezalni steni. Plezali smo po treh različnih progah: po rumeni (ki je bila najnižja in najlažja), po zeleni (ki je bila težja od rumene) in še po rdeči (ki je bila najtežja proga). Po kosilu je prišel čas za odhod. Vsi smo pospravili kovčke in torbe na avtobus ter pozdravili vse učitelje, ki smo jih srečali na domu. Vsi smo bili žalostni, ker bi radi ostali na Pohorju še malo, bili pa smo tudi veseli, saj nas je doma čakala naša družina. Doživeli smo zelo lep teden s sošolci, prijatelji, profesorji in psoma Suzi in Medom, ki sta nas spremljala povsod. Beatrice Volpato 3.A V četrtek, 16. oktobra, smo se kot vedno zbudili ob sedmi uri. Začeli smo z jutranjo telovadbo, nato pa smo zajtrkovali. Skupina A je imela na programu lokostrelstvo. Učitelj, ki nas je učil lokostrelstvo, je bil zelo prijazen. Po malici smo šli k plezalni steni. Zelo smo se zabavali. Giorgia je stalno fotografirala. Po pleazanju smo imeli kosilo. Popoldne smo imeli uro preživetja v naravi. Pripravili smo ognjišča. Iskali smo dračje, da bi zakurili ogenj. Simone nam je razkril, da če po-mažemo les s smolo, se bodo veje prej vnele. V žerjavico smo nato dali krompir. Krompir je bil res odličen. Po večerji je vsaka soba pripravila točko. Predstavili smo jo sošolcem in profesorjem, nato pa smo pleasali in se zabavali do poznega. Nicole Iacumin 3.A Med zelenim tednom smo imeli tudi dežurne, ki so morali pripraviti in pospraviti mize za zajtrk, kosilo in večerjo. Vsi pa smo morali skrbeti za čistočo svojih sob, saj so nas vzgojitelji tudi ocenjevali. Bodisi zjutraj kot popoldne pa smo imeli dejavnosti. Pri lokostrelstvu je v moji skupini zmagal Simone, drugo mesto je zasedel Filip, tretja pa je bila Martina. Skupina B pa je šla do majhnega potoka, kjer je delala različne eksperimente z vodo. Skupina C pa je igrala bejžbol in se zelo zabavala. Vsi skupaj smo malicali ter se dogovorili za naslednje dejavnosti. Preverili smo tudi ocene iz urejenosti sob. Naša soba je bila med najbolj urejenimi. Zelo zanimiva dejavnost je bila tudi preživetje v naravi. Tri skupine so morale pripraviti vsaka svoje ognjišče. Tekmovali smo v najlepšem in tudi najbolšem ognjišču. V žerjavico smo nato dali krompir. Tudi pri orientacijskem teku je bilo zanimivo. Morali smo iskati posebne točke v okolici doma. Veliko smo imeli tudi prostega časa. Igrali smo nogomet, se sprehajali in se veliko zabavali. Mattia Galbiati 3.A 13.oktobra sem se zbudil ob šestih zjutraj. Ob sedmih sem šel od doma in se odpeljal proti Doberdobu. Tu so me čakali sošolci in avtobus. Pripravljeni smo bili na teden šole v naravi. Do doma Planinka, kamor smo bli namenjeni, smo se vozili tri ure. V domu so nas čakali vzgojitelji. Pokazali so nam sobe. Imeli smo pol ure, da smo pospravili kovčke in si uredili ležišča. Potem smo kosili in po kosilu so nam predstavili tedenski program. Razdelili so nas v tri skupine. Zjutraj sem bil v skupini C, popoldne pa sem bil v skupini A. Naša skupina je imela naravoslovno uro. Spoznali smo drevesa in njihove plodove. Potem smo večerjali in šli na nočni pohod. Lepo si je bilo ogledati vasice, ki so se svetile pod nami. Veseli smo se vrnili v dom in se pred spanjem še nekoliko naklepetali. Gabriele Cecconi 3.A stolpa smo hodili približno eno uro in pol. Ko smo dospeli, smo zagledali Maribor. Pomalicali smo ob čudovitem razgledu. Vrnili smo se v dom in po kosilu smo imeli prosti čas. Nekateri so ostali v domu, drugi pa so šli na igrišče in se igrali z žogo. Po prostem času so nas razdelili v dve skupini. Nekateri smo imeli orientacijski tek, druga skupina pa je morala pripraviti tri ognjšča. Tekmovali so za najblojše. Sledila je večerja. Po večerji smo bili nekoliko preveč živahni, zato so se profesorji odločili za policijsko uro. Morali smo vask v svojo sobo in luči so se ugasnile nekoliko prej. Vsekakor je bil dan zelo zanimiv in utrudljiv. Francesco Valerio Ferletti 3.A V sredo smo se zbudili in zajtrkovali. Profesorji in profesorice, so nas obvestili, da ne bomo razdeljeni v tri skupine, a da bomo šli vsi skupaj do razglednega stolpa nad Mariborom. Po zajtrku smo si pripravili nahrbtnike, pospravili sobe in primerno oblekli. Profesorji so nas opozorili na to, kako naj se obnašamo. Potem pa smo štartali. Do ZELENI TEDEN Nedelja, 30. novembra 2014 15 13. oktobra 2014 smo šli na zeleni teden na Pohorje v dom Planinka. Jaz sem bil v sobi z Emilianom. Vsak dan je bilo na programu veliko dejavnosti. Igrali smo nogomet, imeli orientacijski tek, spoznavali nebesna telesa, kurili ogenj in pekli krompir, raziskovali gozd in potok v bližini doma. Zadnji večer smo pripravili predstavo. Vsak je prikazal eno zabavno točko. Emiliano, Gabriele, Filip, Jonathan, Marvin in jaz smo pripravili „Slovenija ima talent". Bilo je zelo zabavno. Teden je prehitro minil in morali smo se vrniti domov. Pohorje mi je bilo zelo všeč, mislim, da se bom v dom Planinka vrnil že naslednje poletje. Omar Ferrazzo 3.B Med vožnjo do Pohorja so nekateri poslušali glasbo, drugi so se pogovarjali, ostali pa so nestrpno čakali, da bi prispeli do doma Planinka. Preden bi prispeli, smo se ustavili na Trojanah, kjer smo jedli ogromne in zelo dobre krofe. Končno smo dospeli. Odložili in pospravili smo kovčke v sobo ter šli v jedilnico, kjer so nas razdelili v več skupin: A, B in C zjutraj, A in B pa popoldne. Pripadala sem zjutraj skupini C, nato pa skupini A. Vsak dan so si sledile različne dejavnosti. Opazovali smo drevesa, njihove plodove in liste, se urili v lokostrelstvu, plezali in veliko hodili. Zelo sem se čudila da sem pri lokostrelstvu prišla druga, kajti mislila sem, da so bili ostali veliko boljši. Izredno zanimiv je bil predvsem orientacijski tek. Poiskati smo morali 6 točk ter pri vsaki žigosati kartico. Zmagal je tisti, ki je v najkrajšem času s pomočjo karte našel vse točke. V tej disciplini nisem bila uspešna. Tudi nočni pohod je bil nadvse zanimiv. Imeli smo ročne svetilke in se potikali po pohorskih gozdovih. Naenkrat pa smo pred sabo zagledali mesto Maribor. V temni noči so se svetile bleščeče lučke. Odšli smo spat s čudovito sliko pred očmi. Zvečer smo imeli razne igre. Okoli devete ure smo se tuširali ter se odpravili v posteljo. Zadnji zvečer pa smo imeli krasno predstavo, kjer smo zaigrali razne točke. Moja skupina je uprizorila smešnico o Pierinu. Najlepša pa je bila po mojem mnenju točka o nekem filmu. Ob koncu pa smo imeli izbor mis in misterja zelenega tedna. Bilo je zelo zabavno. Preden bi šli spat smo plesali in divjali vse na okrog. Na srečo so bili profesorji zelo veseli, da smo se toliko naučili in zabavali v enem samem tednu. Suami Bergamasco 3.B PONEDELJEK Štartali smo ob osmi uri. V autobusu sem bila blizu Matilde. Bilo je zelo dolgočasno. Namenjeno je bilo, da bi sedel blizu Lee, ampak je bila bolna doma. Bilo me je strašno žal, da Lee ni bilo, saj je moja najboljša prijateljica in en teden brez nje bi bil izredno žalosten. Pot je bila zelo dolga. Ustavili smo se na Trojanah, kjer prodajajo krofe. Ko smo končno prišli do doma, sem imela vrtoglavico. Dom je bil velikanski. Največji dom, ki sem ga kdaj obiskala! Tudi sobe so bile ogromne. V svoji sobi smo spale tri: Anna, Giulia in jaz. Kot pri vseh domovih CŠOD prvi dan nismo imeli dejavnosti. Morali smo samo pospraviti kovčke in si pripraviti postelje. Prvo noč sem prespala z Anno. TOREK Prebudili nas je profesorjev glas. Telovadili in zajtrkovali smo, nato pa se razdelili po skupinah in začeli z dejavnostmi. Moja skupina (B) je imela orientiring. Bilo je zelo zabavno, čeprav zelo zahtevno. Po kosilu smo igrali bejžbol. SREDA Glavna dejavnost je bil pohod, ki je trajal 4 ure. Med pohodom sem spoznala nove prijatelje, s katerimi sem mislila, da ne bom nikoli govorila. Popoldne je prišla Lea. Bila sem super vesela. Bala sem se, da ne bo prišla, njena mama pa jo je pripeljala. Popoldne smo šli k potočku in lovili majhne žuželke. ČETRTEK V četrtek smo imeli nekoliko različen orientacijski tek. Popoldne smo šli na sprehod po gozdu in spoznavali drevesa.. Zvečer je bilo drugo nadstropje budno do polnoči, ker je Lea praznovala rojstni dan. Ko je večina šla v sobe, smo dekleta pojedla torto. PETEK 3.B je zjutraj ponovno voščila in dala darilo Lei, nato pa smo se začeli počasi pripravljati za pot proti domu. Alessia Comuzzo 3.B PONEDELJEK V šoli v naravi smo bili razporejeni v tri skupine: A, B in C. Bila sem v skupini A. Imeli smo vsi različen program. Mi smo se zbrali v učilnici, kjer je profesirica Maja govorila o listih. Po teoriji smo šli na odprto, da bi videli to, kar smo se naučili. Pokazala nam je različne vrste listov. Po večerji smo se srečali v jedilnici, kjer nam je profesor razdelil lesene kocke in s temi smo morali graditi različne stavbe. Nato smo igrali na različne družabne igre. Bili smo utrujeni in smo hitro zaspali. TOREK Ob sedmi uri je profesorica Devetak vstopila v sobo in nas nežno zbudila. Hitro smo se preoblekle za jutranjo telovadbo. Po okusnem zajtrku smo imeli nekaj časa, da smo pospravili sobo, saj so nas profesorji ocenjevali. Na jutranjem programu smo imeli spoznavanje voda. Hodili smo do potočka in lepaga slapa. V popoldanskih urah nam je visok učitelj predstavil čudno mapo. Potem sem razumela, o čem je govoril. Morali smo se orientirati po okolici. Bilo je zelo zanimivo in tudi zabavno. Zvečer smo bili zelo utrujeni, a profesorji so vseeno zahtevali, da gremo na nočni pohod. Hodili smo v temi z lučkami. Utrujeni smo se vrnili v dom in hitro zaspali. SREDA Nežni profesoričin glas nas je ponovno zbudil. Tokrat pa je bila naša jutranja budilka profesorica Slamič. Po jutranji telovadbi in zajtrku smo se odpravili na pohod. Med pohodom smo se pogovarjali in uživali lepo vreme. Prišli smo do zelo visokega stolpa. Razgled na dolino je bil prekrasen. Komaj smo se vrnili nas je čakalo čudovito presenečenje. Naša sošolka Lea, ki je bila na začetku tedna bolna, se nam je pridružila. To je bilo veselje! ČETRTEK Bil je zadnji dan v naravi in vsi smo bili zelo žalostni. Zavedali smo se, da je bilo to naše zadnje skupno potovanje, saj bo naslednje leto vsak v drugi šoli. Na programu je bilo tokrat lokostrelstvo in plezanje, popoldne pa preživetje v naravi. Sami smo morali prižgati ogenj, kar je bilo izredno naporno, a tudi zanimivo. Bili smo zelo ponosni, ko smo lahko v žerjavici spekli krompir. Bil je naš zadnji skupni večer. Vsaka soba se je morala predstaviti. Na koncu programa pa smo plesali vsi skupaj. PETEK Zbudili smo se ob sedmih in po telesni vzgoji so se dežurni napotili proti jedilnici. Tokrat sem bila jaz dežurna. Po zajtrku nas je čakal zadnji orientiring, nato pa posebna igra, ki so jo imenovali bejž-bol. Žal je prišel čas, ko smo šli ponovno na pot, tokrat proti domu. Vzeli smo kovčke in nahrbtnike ter pozdravili in se zahvalili vsem vzgojiteljem. Preden smo prišli domov, smo se ustavili na Trojanah, kjer je vsak od nas kupil okusne krofe. Anna Saggin 3.B 1 6 Nedelja, 30. novembra 2014 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) / Prikrivanje velike akcije centralnih sil v Zgornjem Posočju je bilo težko delo. Avstro-ogrska stran si je močno prizadevala, da bi čim bolj zmedla italijansko vrhovno poveljstvo. Vzeli so si sila kratko obdobje za pripravo izjemno obsežne ofenzive in tako omejili čas, ko bi lahko informacije pricurlja-le na plan. Dolgotrajno slabo in megleno vreme je napadalcu šlo na roko, saj je prikril obsežne priprave na napad, čeprav njegovi vojaki v mrzlem in vlažnem vremenu niso ravno uživali. Svoje sile in opremo so centralne sile prevažale v oblačnem vremenu in ponoči. Obsežnejše prevoze opreme so začeli šele v zadnjih dneh septembra. Italijansko letalstvo ni opazilo večjih premikov, pa tudi bolj dejavno letalstvo sovražnika jim ni dopuščalo večjega števila izvidniških poletov. Priprave na veliko vojaško operacijo na območju Zgornje Soče so centralne sile prikrivale z različnimi slepilnimi manevri. Italijanski obveščevalni službi so s tem očitno dale polne roke dela. V Trstu so nemški vojaki demonstrativno kazali svojo navzočnost, tamkajšnje oblasti so Tržačane javno pozivale, naj bodo ljubeznivi do zavezniko-vih vojakov. Na Južnem Tirolskem so avstro-ogr-ske enote čez dan trumoma korakale proti frontni črti, ponoči pa so jih prevažali nazaj, potem pa so iste enote že naslednji dan spet korakale proti fronti, tako da je italijanska obveščevalna služba zanesljivo opazila »kopičenje« sovražnikovih čet na Južnem Tirolskem. Cadorna je slovel kot sistematičen in previden general. V njegovem štabu so se tako grmadi-le nasprotujoče si informacije, ki jih ni bilo lahko razvozlati. Osrednji problem je bil selekcija informacij obveščevalne službe, in sicer to, kako ločiti slepilne ukrepe od resničnih. Toda tik pred začetkom dvanajste soške bitke so na italijansko stran prebegnili trije avstro-ogrski oficirji romunskega in češkega rodu, med njimi je bil celo štabni tolmač. Ti prebegi bi lahko usodno vplivali na potek 12. soške bitke. Prebežniki so sovražniku namreč prenesli zanesljive in zelo podrobne podatke o pripravah na ofenzivo. Izdali so celo bojni razpored napadalče-vih enot in cilje napada. Enote novoustanovljene 14. armade so pripravile napad na odseku od Velikega vrha na Rom-bonu do Loga pri Tolminu. Enote, izbrane za napad, so bile izkušene in usposobljene tudi za planinsko vojskovanje. Metode vojskovanja, za katere so se odločili tokrat, so bile povsem drugačne od običajnih kalupov vojskovanja. Sklenili so, da bo topniška priprava izjemno ostra, toda kratka in brez izdajalskega korekturnega obstreljevanja. Noč s 23. na 24. oktober je naredila uslugo napadalcu. Začelo je deževati, v višjih predelih pa snežiti. Oblačno in megleno vreme je italijanski obrambi onemogočilo lociranje sovražnikovih baterij. Napadalčevo topništvo je že vnaprej imelo določene cilje. Velika igra se je lahko začela. Ob dveh zjutraj je napadalčevo topništvo pričelo obstreljevati nasprotnika od Rombona do Loga pri Tolminu. Med eksplozivnimi naboji so bili tudi taki s stru- penim plinom. Italijansko topništvo je na začetku ostro odgovarjalo, kmalu pa je povsem utihnilo. Natančni zadetki in strupeni plin so hitro storili svoje. Italijansko topništvo ni oviralo topništva napadalcev, zato so ti nemoteno tolkli po nasprotnikovih položajih, še zlasti po topovskih gnezdih, in Italijanom so kmalu prekinili vsako medsebojno komunikacijo. Rušilne granate so potrgale gosto postavljeno telefonsko in telegrafsko mrežo, optično komuniciranje pa je onemogočilo oblačno vreme. Ostala je le še komunikacija prek radijskih zvez, kurirjev in pribočnikov, toda gosta toča granat je izvajanje njihovih nalog izjemno ovirala, tako da jim tudi ta način komunikacije ni bil v veliko pomoč, saj so poročila s terena prihajala z veliko zamudo. Plin in rušilne granate so uničili topništvo in zastrupili pehoto in topniške posadke v zaklonih v nižini, na višje ležečih točkah pa je strupeni plin hitro raznesel veter in ni bil tako učinkovit kot v dolinah. Ob pol sedmih zjutraj je napadalec začel rušilni topniški napad, ki je uničeval predvsem prvo in drugo italijansko obrambno črto. Za pravo presenečenje pa so poskrbeli nemški minometni oddelki, usposobljeni za plinsko vojskovanje. V soteski Soče pod Javorščkom, v majhni dolini Naklo, so izvedli plinski napad. Devetsto minometov je s pomočjo električnih detonatorjev naenkrat izstrelilo mine s strupenim plinom difosgenom na prej določeno majhno in z vseh strani zaprto dolino. Italijani so bili sicer skriti v mrtvem kotu v številnih kavernah, tako da jih je bilo z običajnimi topniškimi izstrelki težko doseči. V ozki soteski pa je nastala visoka koncentracija morilskega plina, zlasti zato, ker ni bilo vetra. Koncentracija je bila tolikšna, da ni pomagala nobena maska in nobena kaverna. Koliko italijanskih vojakov je pod Javorščkom umrlo zaradi zastrupitve s plinom, je še danes stvar resnih polemik. Najpogosteje omenjajo številko blizu tisoč, drugi menijo, da jih je bilo več, nekateri pa celo, da jih ni bilo niti petsto. Vojak, ki je vdihnil strupeni plin, se je v trenutku zadušil, saj mu je difosgen sežgal pljuča in jih spremenil v krvavo kašo. Prizor, ki so ga videli napadalci, je bil grozljiv tudi za ljudi z najboljšimi živci. »Alles kaput, alles kaput!« se je teh prizorov še osemdeset let po 12. soški bitki z grozo spominjal avstrijski vojak Hans Hak, doma s Tirolskega. »Nemci so nam pomagali namestiti maske, ki so bile nastavljene po meri, za vsakega od nas. Po izstrelitvi min so nas s plinskimi maskami poslali na juriš. Nič nam ni bilo treba storiti. Italijani so imeli položaje globoko pod zemljo, vhode v jame pa pokrite s travnato rušo. Vse je bilo mrtvo! Alles kaput, alles kaput!« In kako so to ofenzivo doživljali civilisti? Andrej Ažman je tedaj zapisal: »Dne 24. oktobra 1917 so avstrijske in nemške čete pričele ofenzivo proti Italijanu. Slišali smo tako strašno streljanje, da so se res okna tresla. Bili smo v strahu, da so začeli Lahi svojo 12. ofenzivo, katere smo se zlasti Notranjci opravičeno bali. Vedeli smo, da je treba vzeti samo košček banjške planote in Lahi vderejo v Hrušico, odtod pa proti Logatcu in Idriji, ali pa se jim posreči vzeti Mrzli vrh, da udarijo proti Trstu. Kmalu smo dobili novico, da so zavezniki prodrli pri Bovcu in Tolminu. To je bilo veselje! Rešeni smo bivšega zaveznika in nam Slovencem največjega sovražnika. Poraz je bil res popoln. Laški poraz je bil večji kot tisti pri Gorlicah. Velikanski plen na strelivu in živilih kaže, da so Lahi pripravljali svojo 12. ofenzivo.« Presenetljiva taktika Dvanajsta nemška divizija, ki je zjutraj krenila s tolminskega mostišča, je nemoteno zasedla prvo sovražnikovo obrambno črto. Zatem pa se je odločila za akcijo v nasprotju z vsemi tedanjimi vojaškimi pravilniki: po levi in po desni obali Soče je pod okriljem megle hitro napredovala proti Kobaridu, čeprav je imela močno oboroženega in številčnega sovražnika na obeh straneh reke. Dotlej še ne videna predrznost, skorajda avanturizem in povsem nepričakovana pravila igre so kmalu obrodili bogate sadove. Opoldne so bili napadalci že v Kamnem, dve uri pozneje so v osvojili prehod čez Sočo pri Idrskem, ob šestnajsti uri so bili v Kobaridu, po katerem bo celotna vojaška operacija tudi dobila ime in ostala zapisana v zgodovini vojskovanja. Zelo pomembno vlogo v prvem odločilnem dnevu napada je imel nemški alpski korpus iz skupine generala Berrerja. Na južnem delu tolminskega mostišča bi moral preko Ježe in Kolovrata odpreti najkrajšo pot proti reki Idriji. Ježa in Kolovrat sta bila naravna in najpomembnejša frontna črta na soški fronti, zato ni čudno, da so ju Italijani močno utrdili in da so tu imeli obilo orožja. V dveh kolonah je nemški alpski korpus prodrl čez prvo in drugo obrambno linijo. Leva kolona je naletela na oster odpor, desna pa je že ob enajstih zavzela Hevnik, opoldne pa močno topniško gnezdo v vasi Foni. Do noči je imel nemški alpski korpus v celoti v rokah vzhodni del gore Kolovrat. V nekaj urah, kar bi bila za izkušenega planinca tudi v mirnem času težka naloga, se je ta enota povzpela tisoč metrov visoko, in to med nenehnimi boji ali v stalni nevarnosti. Tega dne so prekoračili vrsto italijanskih obrambnih črt in utrdb. Uspeh alpskega korpusa in uspeh 12. nemške divizije v prvem dnevu 12. bitke na Soči je bil usodnega pomena za nadaljnji razplet spopadov na tistem območju. Precejšnje uspehe so istega dne imele tudi divizije generala Berrerja in Scotija na gori Ježa. Obvladale so italijanske položaje v vasi Čiginj, popoldne pa so že napadle drugo nasprotnikovo obrambno linijo. Petnajsti korpus generala Scoti-ja pa je pri Selih prekoračil Sočo, osvojil prvo obrambno črto in preko Čepovana napadel drugo ter pred nočjo osvojil pomemben Grad vrh. Tu so se italijanske enote na nekaterih odsekih precej PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si Ob naslovu: straža ob Soči; zgoraj: Italijanski ujetniki opazujejo potek bojev v predstoječih postojankah ostro upirale. 2. soška armada iz grupe generala Bo-rojevica je napadla na večjem številu odsekov na Banjški planoti. Na začetku je dosegla uspeh in zasedla nekaj italijanskih jarkov, eni diviziji pa je uspelo prečkati Sočo in se je tam tudi zadržala. Na Banjščicah, kjer sta nasprotnika napadli dve diviziji iz Borojeviceve skupine, so Italijani izvedli močan protinapad, med katerim se je napadalec moral vrniti na stare položaje. Tu so Italijani očitno pripravljeni pričakovali sovražnikov napad, južno proti morju pa je 1. soška armada nasprotniku rahljala živce samo s topniškim delovanjem. Prve novice, ki so 24. oktobra dopoldne začele prihajati v štabe 2. in 3. italijanske armade, niso zbujale skrbi. Po prvih ocenah je bila sovražnikova topniška priprava celo precej šibka in sodeč po njej se ni dalo napovedovati večje in pomembne vojaške akcije. Še eno prijetno presenečenje je doživel napadalec: italijansko topništvo je v času, ko bi v ozkih dolinah lahko usodno prizadelo sovražnika, ki je šele pričel razvijati napad, v glavnem molčalo. Direktni zadetki rušilnih in plinskih granat v italijanska topniška gnezda v bližini frontne črte lahko ta molk le deloma pojasnijo, saj je večina italijanskega topništva in strojničnih gnezd ostala nepoškodovanih. Pozneje, ko so morali višji topniški častniki italijanske vojske različnim inšpekcijam pojasnjevati ta nenavadni molk in odsotnost pobude topništva, je bilo mogoče slišati tudi naslednje razlage: poveljniki so pošiljali oglednike, ki so poslušali odmeve boja v dolini Soče. Ni bilo slišati težkih italijanskih strojnic (Italijani so jih imeli na tem odseku čez tri tisoč), tako da so domnevali, da sovražna pehota ne napada. Italijanska pehota je v odločilnem trenutku ostala brez podpore lastnega topništva in se je brezvoljno vdala enotam napadalcev. / KULTURA Nedelja, 30. novembra 2014 1 J KNJIŽNI SEJEM - Slovenski tržaški ustvarjalci V debatni kavarni o slovenski poeziji v v Predstavili so se Miroslav Košuta, Irena Zerjal in Marij Cuk Trije slovenski tržaški pesniki na pogovoru z dr. Ireno Novak Popov rosa Pod naslovom Iz morja v središče: pol stoletja slovenske poezije v Italiji je potekala včerajšnja Debatna kavarna na 30. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na njej so spregovorili Miroslav Košuta, Irena Žerjal ter Marij Čuk. Moderatorka pogovora dr. Irena Novak Popov je goste povprašala o njihovem študijskem obdobju, ki so ga v različnih obdobjih vsi trije ustvarjalci preživeli v Ljubljani. Miroslav Košuta je med drugim dejal, da so bili med ljubljanskimi študentskimi sovrstniki prišleki vsaj nekoliko na stranskem tiru, da pa je predvsem dobro poznavanje družbeno angažiranih italijanskih pesnikov, pri tem posebej izpostavil PierPaola Pasolinija, nekoliko le pripomoglo k plodnejšemu druženju. Irena Žerjal je podrobno predstavila pot do svojih prvih objav, izpostavila nekatere danes uveljavljene študentske kolege in med njimi posebno pozornost namenila prijateljici Mariji Pertot. Marij Čuk je poudaril, da je Ljubljano hitro začutil za svoje mesto. »Od prvega dne dalje sem imel občutek, da lahko brez nadzora staršev sam razpolagam s svojo usodo,« je bil nazoren Marij. Sledil je sklop vprašanj na temo ponovne vrnitve v Trst. »Moje doživljanje Trsta, je doživljanje Trsta pod STO ter gesla Trst je naš,« je obdobje petdesetih let ilustrativno predstavil Košuta in obiskovalce podrobneje še seznanil s svojim delom v gledališču oziroma na Radiu Trst. Irena Žerjal je predstavila svoje delo učiteljice v rudarski in železarski šoli na Koroškem, ki jo je po njenih besedah nadvse dobro pripravilo na trdo življenje. »V Trstu so se učenci čudili moji strogosti in doma govorili, da so dobili strogo Ljubljančanko za profesorico,« je za zaključek še dejala Irena Žerjal. Marij Čuk je izpostavil, da si je tudi sam sprva nadvse močno želel poučevanja, da pa je na učiteljišču v Gorici poučeval le leto dni. Predstavil je svoje šestnajstletno obdobje dela novinarja ter urednika na Primorskem dnevniku ter večletno obdobje na RAI. S krajšo predstavitvijo svojih literarnih del, ki so v letošnjem letu izšla pri Založbi Mladika so udeleženci skleni sobotno debato. RoŠa KNJIŽNI SEJEM - Niz srečanj Kulinartfest Ko na sejmu zadiši po kraških dobrotah Marina repa tropinka in Stancichev biodinamični teran Martina Kafol je uvedla včerajšnjo predstavitev kraških dobrot na ljubljanskem knjižnem sejmu roša Da na letošnjem knjižnem sejmu v Ljubljani ni dišalo le po knjigah, temveč tudi po kraških dobrotah, je včeraj poskrbela prireditev Od biodinamičnega terana do Marine repe, Kulinartfest - Volčji Grad. Urednica in pobudnica dogodka Martina Kafol (ZTT) je idejo za prireditev dobila ob izidu knjige Mrjuče Offizia Iz morja v ponev (ki so jo na knjižnem sejmu predstavili v petek, prav tako v nizu srečanj Kulinartfest), in zanjo navdušila še nekaj sovaščanov. Romana Marinšek Logar je zbrala vse recepte žal že pokojne Mare Štolfa in dva izmed njih predstavila v okviru 30. slovenskega knjižnega sejma. Pred številnim zainteresiranim občinstvom je skupaj z možem in hčerko pripravila kraško pogačo, Marino repo oziroma repo tropinko, kateri so družbo v loncu delale tudi obvezne klobase-kožarice. Pripravo kraških dobrot je spremljala dobro začinjena zgodba o repi in načinih njene priprave. Romana Ma-rinšek Logar, sicer profesorica na Biotehnični fakulteti, je pomen tradicionalne metode priprave repe dodatno podkrepila s posameznimi znanstvenimi ugotovitvami. Sergij Stancich, ki kmetuje že deset let, je obiskovalce seznanil s pridobivanjem terana po biodinamični poti. Po njegovih besedah gre za združevanje in usmerjanje energije iz zemlje in vesolja v sam pridelek. Metoda naj bi temeljila na filozofiji Rudolfa Steinerja. Vinogradi so obvezno zatravljeni, uporabljena škropiva pa so praviloma le različne vrste čajnih mešanic. Praktično edini dodatek vin pridelanih po tovrstni metodi naj bi bile le strogo odmerjene manjše količine žvepla. »Za večino vinogradnikov je bilo letošnje leto katastrofalno, pri nas pa je bilo že grozdje izredno in tudi vino je zelo dobro,« je predstavitev pridelovanja vina sklenil Sergij Stan-cich. Da ne bi vse ostalo le pri besedah se je s kraškimi dobrotami na knjižnem sejmu seveda tudi postreglo. RoŠa NOVOST - Založba Ognjišče Knjiga spominov Dušana Jakomina Naslovnica knjige V založbi Ognjišče so pravkar izšli spomini škedenjskega kaplana Dušana Jakominu, ki bo januarja dopolnil 90 let. Že sam naslov Od petrolejke do iPada nam jasno nakaže sila razvejano dobo, v kateri so si sledili ne le ideološki premiki od fašizma in nacizma do komunizma, pač pa ogromne tehnološke spremembe. Gre za osebni zapis, istrsko-tržaško sago, v kateri si sledijo najrazličnejši protagonisti, mali in veliki dogodki, trenutki sreče in žalosti. Pisana je brez dlak na jeziku, zato bo verjetno naletela na kritike tako v določenih cerkvenih krogih kot tudi v naši neenotni skupnosti. Jako-minovi spomini so dragocen dokument manj znanih razmer v slovenski Istri pred in med drugo svetovno vojno, kakor tudi v povojnih letih na Tržaškem. Knjiga je že v knjigarnah v Sloveniji, nabaviti pa jo je moč tudi v Trstu, na sedežu Mladike v ulici Donizetti 3, tretje nadstropje od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00. Cena knjige je pri nas 19 evrov. GLEDALIŠČE - Prvi od treh pogovorov ob predstavi Trst, mesto v vojni Prepletanje več govoric S Francom Perojem sta se pogovarjala avtorja Marko Sosič in Carlo Tolazzi - Jutri srečanje v kavarni Rossettija V petek se je pričel niz treh srečanj na temo predstave Trst, mesto v vojni, ki jih prirejata Slovensko stalno gledališče in Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine. Prvi pogovor, ki se je odvijal v Mali dvorani SSG pred začetkom razprodane ponovitve, je bil namenjen spoznavanju avtorjev. V koprodukcijskem duhu je bil moderator srečanja ravnatelj Stalnega gledališča FJK Franco Pero, njegova sogovornika pa seveda Marko Sosič in Carlo To-lazzi, ki sta ohranila večjezično značilnost predstave, saj je vsak spregovoril v svojem jeziku. Pogovor je osvetlil najprej nastanek uspešne koprodukcije, za katero so dali pobudo člani društva Casa del lavoratore teatrale. Izvirno naj bi predstava slonela na treh dramskih tekstih v italijanščini, slovenščini in nemščini, potem pa se je načrt poenostavil z izbiro dveh tekstov in dveh jezikov. Tolazzi ni poznal odnosov med različnimi narodnimi skupnostmi v Trstu in si na začetku ni predstavljal kompleksnosti snovi, So-sič pa je odlašal s pisanjem, saj je v sebi iskal notranjo razlago za primeren pristop in predvsem odgovor na vprašanje: čemu slavimo in s čim se pravzaprav ukvarjamo, ko gre za tragedijo, kateri bi se morali približati le s tišino? Med nastajanjem projekta avtorja nista imela stikov in nista sodelovala pri dramaturški obdelavi ter režiji. Pero je pripomnil, da sta bili dramski predlogi komplementarni in sta se dopolnjevali, saj je izbira teh dveh avtorjev že v osnovi ciljala na možno združitev realizma in poezije. Moderator je pohvalil delo režiserja Igorja Pisona, ker je ustvaril enotno predstavo in je učinkovito pri- Z leve: Carlo Tolazzi, Marko Sosič in Franco Pero stopil k drznemu projektu. Tudi Sosič je izrazil zadovoljstvo nad izbiro režiserja, ki je bil sposoben izluščiti bistvene motive. Tolazzi je povedal, da je Pison ustvaril iz dveh nek tretji tekst, ki ni preprosta združitev danega gradiva, temveč nekaj več. Vsi so soglasno poudarili tudi smiselno in upravičeno uporabo videoprojekcij, ki se navezujejo na današnjo spektakularizacijo vojne na televizijskih in filmskih ekranih, hkrati pa prepuščajo podobi vse, kar ni izrečeno. Oba avtorja sta priznala, da gre za zelo različni govorici. Sosičev tekst je sestavljen iz miselnih, notranjih svetov in oniričnih trenutkov, Tolazzijev pa iz dokumentov in tudi resničnih zgodb, med katerimi ga je na poseben način fa-scinirala vloga žensk, ki ostanejo same doma in fotodamj@n se pogumno preživljajo. Povedal je tudi, da je moral poiskati ravnovesje med bolj iredenti-stično usmerjenimi pisci in pričevanji o ponosni pripadnosti Avstroogrski. Pero je odprl tudi vprašanje o avstrijski komponenti, ki je izginila v današnji tržaški stvarnosti, a je osnova, na kateri se je mesto razvilo in je postalo to, kar je. To temo bodo poglobili na naslednjem srečanju, ki bo jutri ob 17.30 v kavarni gledališča Rossetti, ko bosta zgodovinske aspekte predstave obravnavala zgodovinarja Fabio Todero in Marta Vergi-nella, ki bo vzpostavila konfrontacijo med realnostjo in fikcijo v pogovoru z režiserjem Igorjem Pisonom. ROP 1 8 Nedelja, 30. novembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Odprtje in poimenovanje obnovljenega objekta Kulturni dom bo dobil ime po Jožefu Češčutu Bil je prvi župan v povojnem obdobju, občino je vodil 30 let - Slovesnost bo potekala v nedeljo, 14. decembra Kulturni dom v Sovodnjah bo sredi decembra poimenovan po Jožefu Češčutu, prvem sovodenjskem županu v povojnem obdobju, ki je s svojim delovanjem močno zaznamoval politično in družbeno življenje v občini. Tako so sklenili člani kulturnega društva Sovodnje, ki bodo istega dne tudi slovesno odprli obnovljeno stavbo: dom je bil namreč deležen korenitih obnovitvenih del, ki so se nedavno zaključila. »Ideja o poimenovanju Kulturnega doma po Češčutu se je porodila pred leti. S predlogom, ki ga je predstavil občan, smo že takrat soglašali, sklenili pa smo, da počakamo na pravi trenutek. Že dalj časa je bilo namreč jasno, da bo treba dom obnoviti, dela pa smo letos tudi dočakali,« pravi predsednik društva Sovodnje Erik Figelj. Jožef Češčut je bil za prvega župana ponovno ustanovljene občine Sovodnje izvoljen 24. junija 1951. »To vlogo je opravljal celih 30 let, kar priča o njegovi priljubljenosti in ogromnem trudu, ki ga je vložil v razvoj naše občine. Njegova ljubezen do rodne vasi ga je privedla do tega, da je med župano-vanjem kril tudi več pomembnih mest v vaških društvih in ustanovah. V povojnih letih je sodeloval v dramski družini prosvetnega, danes kulturnega društva, v katerem je v kas -nejših letih bil podpredsednik in nadzorni odbornik. Pomembna je bila tudi njegova vloga predsednika sovodenjske posojilnice, ki jo je imel v šestdesetih letih, in nato njegova prisotnost v upravnem svetu le-te,« pravi Figelj. Zaslužnemu sovaščanu se bodo poklonili s tem, da bodo po njem poimenovali stavbo v Prvomajski ulici, ki so jo obnovili v prejšnjih mesecih. Društvu Sovodnje je priskočila na pomoč družba Alpe, ki je tudi formalna lastnica Kulturnega doma. V načrt so vključili sanacijo azbesta, obnovo strehe in žlebov ter zamenjavo zunanjih vrat, ob tem pa so delavci prepleskali zunanjost stavbe, ki je tako dobila bolj svež videz. Veliko del so opravili tudi sami člani društva, ki so poskrbeli za ureditev parka, postavitev strehe nad zunanjim stopniščem in druge manjše ukrepe. Sovodenjski Kulturni dom, ki so ga odprli 15. oktobra 1972, je bil temeljite obnove zadnjič deležen leta 2001, ko so preuredili dvorano, dvajset let pred tem pa so dvorano razširili in dogradili gledališki oder. Slovesnost ob poimenovanju in odprtju obnovljene stavbe bo v nedeljo, 14. decembra. Začela se bo ob 11. uri, program pa bodo organizatorji predstavili v prihodnjih dneh. m- HTDIB1I4I v" DOMINE AflVIHUI Vljudno vabijo na odprtje razstave PREKOMORCI O razstavi bo spregovorila avtorica razstave zgodovinarka, Irena Uršič Glasbeni poklon: HoPZ Skala Gabrje Zborovodja Zulejka Develak Ob. 17.30 bo v komorni dvorani projekcija dokuemntareev: I. Rudolf - Življenje in delo Jugoslovanske vojske na Srednjem vzhodu E. Adamič - Prekomorci Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 2. decembra 2014, ob 18. uri Obnovljeni sovodenjski Kulturni dom bumbaca TRŽIČ - Civilna iniciativa o raziskavi Arianeta Z rezultati se ne strinjajo, ■ •V •• • III »v« lišaji so zanje zanesljivejši Člani civilne iniciative proti sežiganju premoga v tržiški termoelektrarni se ne strinjajo z zaključki raziskave, do katerih je prišlo podjetje Arianet, in zahtevajo nadaljevanje raziskovanja s pomočjo lišajev. Iz pred kratkim objavljene študije podjetja Arianet izhaja, da naj bi bil vpliv termoelektrarne A2A na okolje obroben, saj naj bi bili po mnenju izvedencev omenjene družbe za največje izpuste treh tako imenovanih makro onesnaževalcev (dušikov oksid, žveplov dioksid in prašni delci) krivi avtomobili, pristanišče in letališče. Člani civilne iniciative kot prvo opozarjajo, da je podjetje Arianet izvedlo raziskavo po naročilu družbe A2A, ki je lastnica termoelektrarne. Ob tem pojasnjujejo, da temelji raziskava podjetja Arianet na matematičnih izračunih in analizah, zaključki raziskovalnega dela pa niso niti zdaleč v sozvočju z izsledki, do katerih so prišli tehniki deželne agencije za okolje ARPA in Tržaške univerze, ki so podatke o stopnji onesnaženosti iskali v lišajih. Člani civilne iniciative pojasnjujejo, da podjetje Arianet ni opravilo novih meritev ali analiz, pač pa se je posluževalo podatkov iz starih raziskav in jih predelalo z matematičnimi formulami. Na ta način naj bi dokazali, da termoelektrarna podjetja A2A le malenkostno vpliva na skupno stopnjo ones- SOVODNJE Novi urniki v občinskih uradih Občina Sovodnje obvešča, da bo od 1. decembra stopil v veljavo nov urnik uradov: anagrafski in matični urad, urad za splošne zadeve, tajništvo in vložišče bodo odprti ob ponedeljkih 11.30-13.30, ob torkih, četrtkih in petkih 8.3010.30, ob sredah 8.30-10.30 in 16.00-17.45. Urnik občinske policije: ob ponedeljkih 11.30-12.30, ob torkih, četrtkih in petkih 8.309.30, ob sredah 8.30-9.30 in 16.0017.00. Zaradi izobraževalnega tečaja uslužbencev bodo anagrafski in matični urad, urad za splošne zadeve, tajništvo in vložišče zaprti cel dan v sredo, 3. decembra, uradi občinske policije pa bodo zaprti samo v jutranjih urah. GORICA Mobilizacija za urad za zemljiško knjigo »Urad za zemljiško knjigo mora ostati v Gorici.« Tako so poudarili na včerajšnjem srečanju na goriškem županstvu, ki se ga je udeležilo več upraviteljev iz Gorice in okoliških občin; poleg njih so bili prisotni tudi predstavniki odvetniške zbornice, geometri in sindikalisti, ki so vsi po vrsti opozorili, da so v Gorici v zadnjih letih že zaprli kar nekaj uradov in ustanov. »Selitev urada za zemljiško knjigo iz Gorice v Gradišče bi povzročila nešteto težav tako občanom kot tudi vsem, ki zaradi opravljanja svojega poklica skoraj dnevno potrebujejo podatke iz zemljiške knjige,« je poudaril goriški župan Ettore Romoli, medtem ko je predsednik goriške odvetniške zbornice Silvano Gaggioli opozoril, da se je dežela odločila za zaprtje urada za zemljiško knjigo brez pravne podlage. »Niso spremenili zakonskega določila, na podlagi katerega je predvideno delovanje urada za zemljiško knjigo v Gorici,« je pojasnil Gaggioli, medtem ko je zaskrbljenost zaradi počasnega hiranja Gorice izrazilo več udeležencev včerajšnjega srečanja. Sovodenjska županja Alenka Flore-nin je tudi v imenu števerjanskega odbornika Marjana Drufovke poudarila, da se je treba resno vprašati, kakšna bo prihodnost Gorice, če se bo nadaljevalo zapiranje uradov in izpostav, če bodo še naprej krčili storitve, ki jih nudijo redke preživele ustanove. Srečanja na goriškem županstvu se je udeležila tudi senatorka Laura Fasiolo, ki se je tudi sama vključila v reševanje goriškega urada za zemljiško knjigo. Fasiolova je napovedala, da se bo v kratkem srečala s predsednico deželne vlade Deboro Ser-racchiani, s katero se bo pogovorila o uradu za zemljiško knjigo in drugih perečih vprašanjih, ki zadevajo Gorico. Ravno na predsednico Serracchianijevo in sploh na deželno vlado so apelirali ob zaključku včerajšnjega srečanja s priporočilom, naj ohranijo urad za zemljiško knjigo v Gorici, ki si ne more dovoliti nadaljnjega krčenja storitev in zapiranja uradov. bonaventura naženosti, kar po mnenju članov civilne iniciative nikakor ni res. »Prepričani smo, da je treba nadaljevati z raziskovanjem stopnje onesnaženosti s pomočjo lišajev; posaditi bi jih bilo treba tudi na območje ob termoelektrarni, kjer jih raziskovalci agencije ARPA med svojim zbiranjem vzorcev niso našli,« pravi Dario Antonaz iz civilne iniciative proti sežiganju premoga, medtem ko se Adriano Bernardel iz trži-škega mestnega rajona Enel sprašuje, zakaj v okolici termoelektrarne niso našli lišajev. »Je mogoče stopnja onesnaženosti ob termoelektrarni tako visoka, da lišaji ne uspejo preživeti?« Kulturni center Lojze Bratuž Krožek Fjfd Anton Gregorčič f fl SREČANJA POD LIPAMI Ladinska skupnost v pokrajini Belluno in projekt evroregije Alpskega loka Gosta večera bosta predsednik ladinske skupnosti in podpredsednik gibanja BARD DANILO MARMOLADA ter sociolog DIEGO CASON. Četrtek, 4. decembra 2014, ob 20. uri Kulturnicenter Lojze Bratuž - Gorica / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. novembra 2014 19 gorica - Kardinal Rode v Kulturnem centru Lojze Bratuž Nehajmo izzivati, polemizirati, spotikati, obtoževati in celo sovražiti V imenu ustaljenih prirediteljev je doslej po položaju v javnosti najvišjega gosta Srečanj pod lipami pozdravila Franka Žga-vec. V spremstvu Renata Podberšiča st., ki se je z njim nato pogovarjal poldrugo uro, je v komorno dvorano Kulturnega centra na Vialu 20. septembra živahno vstopil kardinal Franc Rode. Podobno je bilo nadaljevanje z izbru-šenim pripovedovanjem svojega razvejanega študijskega, geografsko razčlenjenega in službeno pomembnega življenja. Začetek ni bil povsem posrečen, ko je izpraševalcu vpa-del v besedo z informacijo brez nadaljnjih obrazložitev, da so mu osnovno šolo v rojstnem kraju zažgali partizani, v nadaljevanju pa je ne glede na vsebino vprašanj prevladal pomirjevalen odnos do splošnih pojavnosti in posebej do stanja v Sloveniji. Zavzel se je za pravice Cerkve, zlasti za to, da bi država priznala popoldanski pouk v župni-ščih kot izbirni predmet, sicer pa naj tisti pouk ostane izven šolskega poslopja, ker je na ta način bolj občuten, globlje dojet. Verjetno je bilo za večino poslušalcev poglavitno sporočilo, pravzaprav poziv, naj bi se že enkrat Slovenci nehali izzivati, polemizirati, spotikati, obtoževati in celo sovražiti. Labilnost vlad, poplitvenost in ju-gonostalgija niso pozitivni pojavi, kot ni pozitivna rast razočaranja od leta 1991 dalje ali zamorjeno ozračje. Up ostaja, ker je večina ljudi poštenih, narod je radodaren, vrhnja plast pa ustvarja strupen zrak. Pozitivno je, da so ob namestitvi novega ljubljanskega nadškofa bili prisotni najvišji predstavniki državne oblasti. Sicer pa sta izpraševalec in gost raz-predla po vrsti življenjsko nit od rojstva in odhoda Rodetove družine iz Slovenije ter sedmih argentinskih let do leta 1956, mimo študija bogoslužja pri lazaristih in disciplinsko strogega gregorijanskega inštituta v Rimu ter pariškega obdobja, kjer je bil posvečen v duhovnika, do težnje po vrnitvi v domovino, kamor se je vrnil leta 1965. Pariška šola ga je temeljito pripravila po teološki plati in splošneje etični zlasti v zvezi z zavzemanjem za objektivno resnico in za resen pristop k življenju. V Ljubljani je predaval o sodobnem ateizmu in leta 1976 postal izredni profe- Franc Rode v centru Bratuž bumbaca sor. Bila so najlepša leta v življenju; profesorski kolegij je bil prijazen, kot predavatelj je imel proste roke in bogoslovci so bili dobri fantje, čeprav za njegove pojme premalo »intenzivni«. Prepričeval jih je, da si morajo sami izboriti svobodni prostor, zunanji svet jim ga ne bo podaril. Imel je tudi druge zadolžitve. Bil je šest let vodja jugoslovanskih lazaristov - za ta red se je odločil, ker se je spomnil iz mladih let na skupino lazaristov v domačem kraju, udeleževal se je simpozijev z marksisti v Ljubljani, Budimpešti, Moskvi, Amsterdamu, Oslu ... Spoznal je, kako se je komunizem razlikoval v različnih državah. Vmes je napisal petnajst knjig, a ne iz notranjega vzgiba, temveč zato, ker so ga drugi pozivali k temu. Nadškof je postal leta 1997 in še istega leta tudi metropolit do leta 2004. Zadolžitve je sprejel veselo, saj je A.Felluga pomniki morije - Lepo ohranjena fontana v Grgarskih Ravnah Ob njej so se odžejali Zgradili so jo avstro-ogrski vojaki, avgusta 1917 so Italijani nanjo dali nov napis Fontana danes in med prvo svetovno vojno; fotografije so prispevali Mario Muto, Simon Kovačič in Vili Prinčič Pred leti me je znanec povabil na izlet na Banjško planoto. Ko sva se z avtomobilom vzpenjala iz Grgarja proti Banjšicam, mi je v Grgarskih Ravnah predlagal, da se ustaviva in si v vasici ogledava zanimivo av-stro-ogrsko fontano. Seveda sem bil za to, a sem bil prepričan, da bova v vasi našla majhen stebriček s še manjšo pipico, iz katere voda curlja v korito. Na moje veliko začudenje pa se je pred nama pokazala kar velika in arhitektonsko izjemno lepa fontana, ki bi lahko krasila trg v katerem koli mestu. Najbrž gre za enega najlepših objektov, ki so jih vojaki zgradili v zaledju Soške fronte. Ko sem bil prvič pri fontani v Ravnah, je objekt še bil ovit v staro patino, pred kratkim pa so ga domačini temeljito očistili in uredili, tako da izgleda, kot bi ga postavili šele pred kakim letom in ne pred skoraj sto leti. Iz avstro-ogrskih virov ni mogoče najti nikakršnih opisov o načrtovanju, gradnji in uporabi tega lepega objekta (podatki verjetno obstajajo, a jih bo potrebno iskati v kakem dunajskem arhivu). Pred nedavnim je izšla knjiga z dnevniškimi zapisi avstro-ogr-skega poročnika slovenskega rodu Vladi-mirja Bregarja, ki se je s svojo enoto pretežno boril na enem najbolj krvavih odsekov fronte med vasico Zagora in vzpetino Priž-nica, na levem bregu Soče, nasproti vasi Pla-ve. Bil je pripadnik bataljona, ki mu je poveljeval legendarni major Stanko Turudija in je veljal za nepremagljivo enoto. Avgusta 1916 je bil Turudija zajet v bližini Štmavra, ob obupnem poizkusu zaustavitve italijanskih čet med 6. soško bitko. Po dvotedenskem bivanju v prvih bojnih črtah na pobočjih Prižnice so vojaki odhajali na kratek počitek prav v Grgarske Ravne. Poročnik Bregar opisuje, da so se tam očedili, pošteno najedli in naspali, prisostvovali pa so tudi številnim kulturnim prireditvam s petjem in godbo. V njegovih opisih pa ne zasledimo ničesar o kaki lepi fontani, ki je bila zgrajena med letoma 1915 in 1916 (vsaj tako piše na spominski tabli zraven glavnega curka vode). Opisi objekta pa obstajajo v italijanski literaturi. Zapisi so nastali takoj po italijanski zasedbi Banjške planote avgusta 1917. Takrat so fotografi italijanskih enot na- pravili več posnetkov te pravcate lepotice, ki je sestavljena iz treh glavnih delov. Na posnetkih so vidni italijanski vojaki, ki si iz pipe točijo vodo, drugi vojaki pa so se fotografu nastavili ob kapelici, ki stoji tik glavnega objekta. Glavni, skoraj bi rekli veličastni objekt, izgleda kot nekak oder z dvema bočnima stolpoma. Iz posnetkov lahko razberemo, da so avstro-ogrski graditelji fontano posvetili princesi Mariji Ani Parmski, hčerki nadvojvode Friedricha, poveljnika avstro-ogrske vojske. V sredi največjega dela monumen-talnega kompleksa je vgrajen betonski ščit, na katerem pa ne vemo, kaj je bilo prvotno napisano oz. upodobljeno. Ob njihovem prihodu so Italijani izvirni napis uničili, ga prekrili s cementom in na svež cement napisali imena poveljnikov enot, ki so se prve prebile v Grgarske Ravne. Zdaj je napis komajda čitljiv, iz nekaterih starejših fotografij pa je moč razbrati (v prevodu) naslednje: 7. kolona poročnika Valleja in 5. kolona majorja Casatija, v zmagoslavnem pohodu 24. avgusta 1917. Nekaj desetin metrov stran, v ozadju glavnega kompleksa, najdemo še četrto komponento fontane. Gre za mojstrsko zgrajen vhod (zaprt z železnimi vratci) v votlino, nad katerim piše, da ga je zgradila inženirska enota z oznako 6/13. V votlini se je zbirala voda, ki je nato po podzemnih kanalih odtekala v sprednji del fontane. (vip) menil, da je mogoče marsikaj postoriti na področju demokracije in socialne pravičnosti, a se je uštel. Za mednarodni ugled Slovenije je bil zelo pomemben sporazum s Svetim sedežem, za kar je imel veliko zaslugo predsednik Janez Drnovšek. Drugi pomemben dogodek za slovensko Cerkev je bila v njegovem času sinoda; strukturna prenova slovenske Cerkve je bila razglašena na Brezjah leta 2002. Ni mu pa uspelo pripeljati do zaključka spodoben prevod bogo-služnih knjig. Načrt dozoreva šele sedaj. Kot nadškof mu je sledil Alojz Uran. V dinamiki vprašanj in odgovorov je bil nenavaden občutek glede na običajne javne intervjuje, da ni sledil intervjuvanec ponudniku iztočnic, temveč je slednji upošteval napisano besedilo svojega gosta. O dogajanju v slovenski Cerkvi v zadnjih treh letih ni bilo nobenega vprašanja in nobene razlage. Vsekakor, glede na prejšnjo pripoved je sledilo novo rimsko obdobje, kjer so Franca Rodeta vključili v kongregacijo za nove redovne skupnosti, ki se vračajo na tradicionalna stališča. Iz Vatikana ocenjuje tudi na osnovi prejšnjega vedenja, da se je glede stanja med Slovenci v zamejstvu v sto letih položaj bistveno izboljšal. Na splošno pa: nihče ne ogroža slovenskega jezika, če ga sami ne ogrožamo. Od nas samih je odvisno, koliko imamo notranje moči. Nihče ne ovira naših možnosti. Pri tem smemo domnevati, da je imel v mislih zgolj etično duhovno sfero, ne pa gospodarsko finančne. Sledila so vprašanja, pravzaprav premisleki iz publike, med katerimi je izstopal poseg prisotnega polkovnika Srečka Lisjaka iz Zveze veteranov Slovenije, ki je kardinalu izročil kolajno v spomin na njune prijazne odnose pred dvajsetimi in več leti. (ar) Umrl je Alessandro Felluga Na Goriškem je boleče odjeknila vest, da je v 59. letu starosti odšel turistični podjetnik Alessandro Felluga. Njegovo truplo so v petek zvečer odkrili v grade-škem hotelu, ki ga je prevzel letos in ki je trenutno zaprt. Fel-luga je bil zelo znana in cenjena osebnost: v preteklosti je bil predsednik podjetja APT za Gradež in Oglej, družbe GIT in agencije AIAT iz Gorice, podpredsednik deželne agencije za turizem, občinski svetnik v Gradežu, nepremičninski agent in tudi pisatelj. Novico o njegovi žalostni smrti je že v petek ponoči objavil blog gradospia.it. Našli truplo pogrešanega Iskalna akcija za 54-letnim Goričanom, ki so ga žena in sinovi pogrešali od petka zjutraj, se je tragično zaključila. Policisti so njegovo truplo našli včeraj dopoldne v Devinu; moški je umrl v svojem furgonu, ki ga je parkiral v bližini pokopališča. Sile javnega reda so v petek zjutraj poklicali svojci, potem ko so našli poslovilno pismo. Goričan je pred tem že večkrat odšel od doma, tokrat pa naj bi s seboj imel tudi strup, ki se uporablja pri evtanazijah in ki naj bi si ga priskrbel prek spleta. Jutri bo stavka Jutri bo stavka javnega sektorja sindikata CISL. Zaradi stavke bi lahko bile ohromljene tudi storitve občinskih uradov tako v Gorici, Tržiču kot ostalih občinah goriške pokrajine. Za informacije o delovanju vrtcev in jasli z goriške občine svetujejo vsem staršem, naj se pozanimajo neposredno pri učnem osebju. Zagraj brez vode Zaradi obnovitvenih del na vodovodnem omrežju bo Zagraj v torek, 2. decembra, brez pitne vode; oskrba bo prekinjena od 8.30 do zaključka del. Podelitev Klasa Na štandreškem trgu bodo danes ob 11. uri podelili nagrado Klas Majdi Zavadlav. Že od 9.30 no na trgu božična tržnica. gorica - Slovesna izročitev v palači Lantieri Prvo nagrado Auersperg prejel dr. Miha Preinfalk lanu, v zadnjem letu druge svetovne vojne pa se je poročila z Emilom Auerspergom, pripadnikom rodbine turjaških grofov, ki so mu jugoslovanske oblasti razlastile vse imetje. Zakonca sta se preselila v Krmin, kjer se je začela njuna profesorska pot. Po nekaj letih sta dobila službo na slovenskih šolah v Trstu, kasneje pa sta poučevala tudi na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu. Emil je preminil leta 2003, Janja pa decembra lani. »Nagrado smo dr. Preinfalku dodelili za njegovo zadnje delo Med družinama Andrioli in Zorn, izpostaviti pa je treba, da je bila njegova doktorska disertacija obsežna raziskava o rodbini Auersperg, h kateri je dala svoj doprinos tudi grofica Janja,« je povedala Cu-trupijeva, ki je na slovesnost povabila številne plemiče in druge goste, od predsednika deželnega sveta Franca Iacopa in predstavnika Ministrstva za kulturo RS Silvestra Gaberš-čka do generalne konzulke Ingrid Sergaš, zgodovinarke Petre Svoljšak, glasbenikov Črto-mirja Šiškoviča in Simone Mallozzi, pevca Alessandra Svaba in arhitekta Borisa Po-drecce. Pred zaključnim koncertom je navzoče nagovoril zgodovinar Alessio Stasi. Pozdravil je v italijanščini, slovenščini in nemščini ter spregovoril o stikih, ki so jih Auer-spergi-Turjaški imeli z Goriško. Sklenil je s čestitkami nagrajencu in pozivom k odkrivanju zgodovinskih korenin, ki naj nam bodo trdna vez s preteklostjo za bodočnost naših krajev. Miha Preinfalk bumbaca Slovenski zgodovinar Miha Preinfalk je dobitnik prve literarno-zgodovinske nagrade grofov Auersperg. Priznanje v spomin na intelektualca in profesorja plemiškega rodu Emila in Janjo, ki sta dolgo let poučevala tudi na slovenskih šolah v Italiji, so Pre-infalku izročili med včerajšnjo slovesnostjo v goriški palači Lantieri, kjer so se zbrali ugledni gostje iz Italije, Slovenije in drugih držav. Pobudo za ustanovitev nagrade je dala sama grofica Janja: to nalogo je v svoji oporoki zaupala Patrizii Cutrupi, ki je kot prvega nagrajenca izbrala višjega znanstvenega sodelavca in docenta na inštitutu Milka Kosa ter hkrati sodelavca Univerze na Primorskem dr. Preinfalka. Janja Novak Auersperg je bila po rodu iz Maribora. Študirala je v Ljubljani in v Mi- 20 Nedelja, 30. novembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Društvo sKultura 2001 predstavilo katalog lanske umetniške delavnice Ko kiparstvo povezuje »Z izidom kataloga se zaključuje 7. kiparsko srečanje, začeti pa moramo z razmišljanjem in s pripravami na 8. kiparsko-klesarski teden v Štandre-žu,« je v svojem nagovoru povedal Marjan Brescia, predsednik društva sKultura 2001. Petkova predstavitev kataloga z opisom in oceno srečanja umetnikov dleta in kladiva je potekala v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju ob navzočnosti številnih ljudi z obeh strani meje. Lepo zasnovano prireditev je z glasbenim utrinkom na klavir uvedla glasbenica in pevovod-kinja Tiziana Zavadlav iz Štandreža, nakar je uvodne misli iznesel kulturni delavec Saša Quinzi, ki mu je bila tudi zaupana naloga povezovanja pestrega programa večera. Svoj pozdrav prireditvi s čestitkami snovalcem res neobičajne pobude so iznesli goriški občinski odbornik Stefano Ceretta, župan Šempetra-Vrtojba Milan Turk in tajnik Fundacije Goriške hranilnice Giuseppe Bragaglia. Vsi so izpostavili edinstvenost sKulture 2001, ki je v goriški prostor vpeljala umetniško zvrst, po zaslugi katere krepijo prijateljstvo med sosednjimi narodi. Poudarili so tudi dejstvo, da umetniška dela, ki so jih izklesali avtorji iz vseh koncev, ostanejo v Štandrežu in v bližnjih območjih, kar je za Goriško nedvomno obogatitev. Skulpture iz prejšnjih let namreč ne gredo neopaženo mimo in marsikateri domači ali tuji ljubitelj umetnosti se rad zaustavi ob lesenem ali kamnitem izdelku pridnih in spretnih rok. O sami pobudi in o katalogu je spregovoril novinar, besedni ustvarjalec in kulturni delavec Jurij Paljk, ki je izpostavil zlasti prijetno ugotovitev, da je prireditev, ki jo vsaki dve leti pripravlja štan-dreško društvo sKultura 2001, postalo eno najpomembnejših tovrstnih srečanj v Furlaniji-Julijski krajini. Njen glas pa se je razširil tudi v umetniške kroge vse Italije, Slovenije in drugih sosednjih držav. Štandrež si s sKulturo želi ostati in se utrditi kot samostojna slovensko govoreča skupnost in ne le predmestje Gorice, ki ga hočeš-nočeš počasi požira, je še povedal Paljk in opozoril, da se okrog kiparskega tedna strne celotna štandreška skupnost, posebno še Jeremitišče, zaselek, ki so ga brezvest-neži pred leti hoteli uničiti. Vsi smo potrebni do- Predstavitev petjezičnega kataloga društva sKultura 2001 bumbaca brega in lepega, kajti kultura je dragocenost, ki je ne smemo izpustiti iz rok, je svoj prvi del posega zaključil Jurij Paljk. V drugem delu svojega nagovora je Paljk predstavil še petjezični katalog, ki v sliki in besedi predstavlja potek štandreške umetniške delavnice v letu 2013. V njem bomo našli podatke vseh sodelujočih umetniških ustvarjalcev ter opis njihovega dela. Ob projekciji fotografij tedna kiparstva v oktobru 2013 so bile prebrane osnovne značilnosti slehernega umetnika. V Štandrežu so si z raznimi orodji dali opravka Maria Eterna Baratta iz Salerna, Aurora Folloni iz Codroipa, sestri Daniela in Maria Teresa Cetani iz Matere, kamnoseška skupina Manče pri Ajdovščini, Franc Kocjan iz Novega Mesta, Nivea Kofol iz Ljubljane, Si-sto Lombardo iz Bielle, Michele Petruz iz Doberdoba, Tjaša Remec iz Dutovelj, Aleksander Starc iz Kontovela in Nika Šimac iz Vipave. Na prireditvi so bili skoraj vsi prisotni in so iz rok predsednika Brescie prejeli priložnostni knjižni dar. Zaključek večera je bil ponovno glasbeno in pevsko obarvan s pianistko Tiziano Zavadlav in baritonistom Goranom Ruzzierom ter z nastopom mešanega pevskega zbora društva Štandrež. (vip) GORICA - Andrejev sejem Vrtiljaki! Stojnice z najrazličnejšim blagom zasedle mesto več fotografij na '■ ■ W Otroci se preizkušajo v veslanju bumbaca Nepričakovano lepo vreme je včeraj pospremilo začetek tradicionalnega Andrejevega sejma, ki je posebno med najmlajšimi izredno priljubljena prireditev. Ker za današnji in jutrišnji dan vremenske napovedi niso najboljše, so še zlasti družine izkoristile včerajšnji dan za obisk sejma in seveda predvsem vrtiljakov. Letos jih je skupaj z raznimi atrakcijami kar 74. V okviru sejma poteka v dvorani UGG tudi po-kušnja vin na pobudo združenja Autoktona; danes in jutri bodo vina in prigrizek ponujali med 11. in 24. uro. V nekaterih praznih trgovinah v Raštelu so včeraj zaživele gostilne, poleg tega so poskrbeli za prižig božičnih lučk v vsem mestnem središču. Za-žarela je tudi jelka na Travniku. Zaradi Andrejevega sejma so številne ulice zaprte za promet; voznikom zato svetujejo, da parkirajo pri Rdeči hiši ali vsekakor izven mestnega jedra. Jutri bo parkiranje v modrih conah brezplačno. DOBERDOB - Društvo Jezero Telovadijo Tečaj pilatesa je zelo dobro obiskan Od ko ezmejnega podjetja OD DOMAČEGA LATNIKA DO ...' Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Prinčičevi so na Jazbinah nadeli svojemu podjetju ime Gradis'ciutta, ki odraža slovensko furlanski ozemeljski jezikovno narodni prehod iz Brd v ravnino. Predniki so se z zakonskimi zvezami premikali iz Kozane na Cerovo in nato v ravnino. Številna pokolenja so bili v kolonskem odnosu z gospodarji, po drugi svetovni vojni so se osamosvojili, a potrebno je bilo delo tudi v podgorski tovarni, da so preživeli. Robertov oče se je slednjič odločil zgolj za kmetijo in se posvetil ne le vinogradništvu, tem- več tudi vrtnarstvu. Povrtnine so odvažali s tovornjakom do Trsta. Smelo se je tudi odločil, da je Robertu prepustil vodenje kmetijskega podjetja, čim je sin dopolnil dvajseto leto starosti, ko je za seboj imel koneljansko kmetijsko šolo, na kateri se je usposobil za vinarskega tehnika. Desetletje kasneje je na istem študijskem področju opravil »master« na tržaškem zavodu MIB. Vzporedno sta - prvič leta 1997 - preusmerila količinsko prosto prodajo vina v njegovo stekleničenje. Robert Prinčič je pričel vlagati najprej v same vinograde, nato še v klet, za katero s pokrajinske ceste Ločnik - Jazbine si prvi trenutek obiskovalec ni na jasnem, ali gre za vinsko klet oziroma za proizvodno halo. Nato mogoče spozna, da se nahaja v podjetniških razsežnostih tako zaradi obsega proizvodnje, kot za organizacijo dela, trženje, povezave in vodenje razčlenjenih organizacij, kot je na primer združenje Vino Collio, ki mu predseduje prav gospodar Gradis'ciutte. Težav ne zmanjka nikoli in po letu 2008 je državni prispevek usahnil ... Udeleženke tečaja na sedežu društva Jezero Pri kulturnem društvu Jezero so se pred začetkom sezone odločili, da bodo organizirali tečaj pila-tesa. Društveni odborniki so pri tem naleteli na veliko zanimanje, tako da so morali 35 vpisanih razdeliti v dve skupini, ki ju vodi Sara Rossi. Pilates je sicer specifična telesna vadba, kjer mišice trupa aktivno sodelujejo pri izboljšanju moči, gibljivosti in pravilni drži. Pilates krepi mišice in jim daje tonus, zagotavlja gibljivost in ravnovesje. Pri društvu Jezero so z uspehom tečaja pilatesa zelo zadovoljni, zato že razmišljajo, da bi ga ponovili tudi prihodnjo sezono. Poleg pilatesa vodijo tudi tečaja kvačkanja in pletenja, ki sta lepo obiskana. Izdelke, ki jih ustvarjajo na obeh tečajih, bodo razstavili ob praznovanju dneva žena, ki bo prihodnje leto - seveda osmega marca. (mp) Kmetija Gradis'ciutta Robert Prinčič Čezmejno podjetništvo zaobjema povsem drugačno pobudo. Z vinogradnikom Matjažem Četrtičem, gospodarjem posestva Ferdinand na Kojskem v občini Brda, sta se spoznala v okviru študijskega »masterja« in se dogovorila o skupni pripravi ter trženju Rebulove penine. Zamisel o skupnem čezmejnem vinu je našla rodovitna tla, zaradi česar se jima je odprla možnost, da sta ga predstavila v Rimu med obiskom slovenskega predsednika Tiirka pri italijanskem predsedniku Napolitanu. Za vse našteto imajo pri Prinčiču potrebo po delovni sili treh zunanjih oseb, med trgatvijo tudi do dvajset, da poberejo vse grozdje v Zavo-genci, Dolgem bregu, Bukovi, Bratinisu in na površinah okrog domačije. Vse več kupcev prihaja neposredno na dom, kamor jih napotijo restavracije ali jih pritegne steklenična nalepka Sine finis; zelo pogosto jim je treba biti na razpolago, sicer pa poteka prodaja na sejmih v Veroni in Dus-seldorfu, v Chicagu in New Yorku, v Rusiji, Egiptu, Capo Verde in Švici. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. novembra 2014 21 Ni le pokroviteljica Pokrajina ni bila le pokroviteljica razstave Dolgo stoletje, ki so jo odprli v petek v muzeju sv. Klare v Gorici, ampak je iz fo-toteke pokrajinskih muzejev prispevala kar 60 odstotkov fotografij, ki so na ogled. Na to opozarja pokrajinski svetnik Stefano Cosma, ki se je petkovega odprtja razstave združenja Isonzo-Soča udeležil v imenu pokrajinske uprave. »Takoj sem opazil, da moja navzočnost župana ne navdušuje, zato se nisem pridružil govornikom. V nasprotnem primeru bi vsekakor opozoril na to, da pokrajina ni bila le pokroviteljica razstave, kot je izhajalo iz vabila in predstavitvenega panoja,« pravi Cosma in dodaja, da razstavni prostori v kompleksu sv. Klare v resnici niso pravi muzej. »Ime kvečjemu kaže na županovo željo, da bi si leta 2016 prisvojil Pokrajinske muzeje,« je piker Cosma, ki je že dalj časa zelo kritičen do goriške občinske uprave in predvsem do župana Ettoreja Romolija. Pokrajinski svetnik pa se zahvaljuje združenju Isonzo-Soča za razstavo, ki ima po njegovem mnenju miroljubno sporočilo in bi jo bilo vredno prenesti tudi v druga evropska mesta. Sadje in zelenjava Ob sv. Martinu so tudi letos kmetje iz Štandreža in Sovodenj - v številnih primerih bivši gojenci doma - obnovili tradicijo, staro kar nekaj desetletij, in Dijaški dom obdarili z bogato pošiljko sadja in zelenjave, ki so ga pridelali na svojih poljih in vrtovih. Vsem kmetom so za pošiljko, še bolj pa za prikazano navezanost na Dijaški dom, v domu hvaležni. Voden obisk Ogleja Forum za Gorico in Iter Aqui-leiense v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom prirejajo 13-kilometrski pohod od kraja Per-teole do Ogleja. Zbirališče bo pred cerkvijo sv. Andreja v kraju Perteole danes ob 10.30. Ob 16. uri bo voden ogled oglejske bazilike, ki ga bo vodil goriški kulturni delavec Andrea Bella-vite. Za informacije je na voljo telefonska številka 339-6382180. Proti potrati hrane V restavraciji Hendriclks v Ulici Mazzini v Gorici bo danes ob 10. uri delavnica za samooskrbo s hrano, ob 13. uri pa kosilo z menijem proti potrati. Srečanje o plenicah V pokrajinski palači v Gorici bo jutri ob 16.30 javno srečanje o plenicah za ponovno uporabo, ki so prijazna okolju. Alpinci v kuhinji V knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo o alpincih v kuhinji »Il quaderno di cucina degli alpini«. Danes ogled jezera Zadruga Rogos prireja danes ob 10.30 voden ogled Doberdob-skega jezera. Zbirališče bo ob centru Gradina. Ob 14.30 pa bo ogled otoka Cona ob izlivu Soče. Prijave za oba vodena obiska zbirajo na telefonski številki 333-4056800. GORICA - Klavirsko tekmovanje Pecar Tokrat najboljši Michael Davidov Michael Davidov je zmagovalec 14. klavirskega tekmovanja Giuliano Pecar. 28-letni špansko-izraelski pianist si je prislužil pet tisoč evrov nagrade, ki jo je poklonila Fundacija Goriške hranilnice, hkrati pa bo imel možnost nastopiti na šestih koncertih, med katerimi bo enega priredil slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Na drugo mesto sta se z enakim številom točk uvrstila Rusa Dmitry Ma-sleev in Liana Gevorgyan; v finalnem delu tekmovanja sta nastopila še Daniel Van Der Hoeven iz Nizozemske in Nikolay Kozin iz Rusije. V tekmovanju za mesto Gorice so zmagali Lara Ar-bajter iz Srbije v kategoriji under 9, Marko Matajič iz Slovenije in Arsen Dalibal-tayan ex aequo v kategoriji under 12 ter Elia Cecino iz Italije v kategoriji under 15; v kategoriji under 18 niso podelili prvega mesta, na drugo se je uvrstil Josip Frigam iz Hrvaške. Obeh tekmovanj, ki sta potekala v kulturnem centru Lojze Bratuž, so se udeležili pianisti iz 22 držav. Tekmovanji je priredilo društvo Florestan v sodelovanju s SCVG Emil Komel. M. Davidov GORICA - V sredo bodo odprli razstavo V galeriji Ars umetniki za Karitas Prodajna razstava Umetniki za karitas v Gorici je v predbožičnem času že tradicionalna. Likovna dela, ki so nastala v 20. Mednarodni koloniji na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino, bodo na ogled v galeriji Ars na goriškem Travniku od srede, 3. decembra. Prireditev ob odprtju bo ob 18. uri; zapele bodo Žene iz Dornberka, pozdravil bo predsednik društva Ars Jurij Paljk, o namenih razstave in ustvarjalcih bosta spregovorili vodja projekta Umetniki za karitas Jožica Ličen in likovna kritičar-ka Anamarija Stibilj Šajn. Letošnje kolonije so se iz Slovenije udeležili Irena Jeras Dimovska - Boge Dimovski, Silva Kari - Azad Karim, Marta Jakopič Kunaver - Matej Kunaver, Polona Kunaver Ličen - David Ličen, Maša Bersan Mašuk - Nikolaj Mašukov, Klementina Golja - Klav-dij Tutta, iz tujine pa Sumyiko Kyohara - Jože Stražar (Švedska), Susanne Gimbel Kor-tan - Helmut Kortan (Avstrija) in Ana Marija Botteri Peruzovič - Hrvoje Marko Pe-ruzovič (Hrvaška). To so umetniki, ki ljudem v stiski darujejo svoj čas in talent. V dvajsetih katalogih Umetniki za karitas je zapisanih 1381 imen z domače in tuje likovne scene, dve tretjini od skupno 2.132 nastalih del pa je že prodanih. Namen prodajnih razstav je prenašanje sporočila o umetnosti in dobrodelnosti. Tokratna razstava v Gorici je od samega začetka že 215. po vrsti, na ogled je bila tudi v Rimu. »Letos nas je nagovoril obisk papeža Frančiška na Lampedusi, zato smo se odločili, da opozarjamo na problematiko tujcev pri nas in tudi izkupiček namenimo njim,« pravi Jožica Ličen. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. ä Gledališče GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON LARMONIA« ob 16. uri: danes, 30. novembra, v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10 v Šta-rancanu »Aristide e Tobia uno gobo e st'altro spia«, nastopa gledališka skupina Il teatrozo iz Pasiana (PN); več na www.teatroarmonia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo iz niza »Sipario Ragazzi« danes, 30. novembra, ob 16. uri »Il Gattone senza stivali«. 13. decembra ob 21. uri bo gledališka predstava »La vita e un viaggio«, nastopata Beppe Severgnini in Marta Isabella Rizi; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.10 -20.00 - 22.15 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 1. del. Dvorana 2: 14.50 - 16.30 - 18.20 »I pinguini di Madagascar«; 20.00 - À Koncerti OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz koncertov z naslovom »Autunno da sfogliare e da ascoltare«: danes, 30. novembra, ob 18. uri Si-riana Zanolla - sopran, Cristiana Cri-stancig - klavir (Verdi, Strauss, Schubert, Schumann, Dvorak, Tosti, Chaplin); 4. decembra ob 20.30 Marzia Postogna - petje in recitacija, Eduardo Contizanetti - kitara in live electronics, Giuliano tull - saksofon (jazz); 11. decembra ob 20.30 ansambel keltskih harf, Tatiana Donis, Elia Vigolo - violina, Marina Sabbadini - glas (irska in anglosaška glasba). M Izleti SPDG prireja izlet v neznano danes, 30. novembra. Zbirališče pri gostilni pri Miljotu (Devetaki) ob 8. uri, približno 3 ure in pol hoje po kraškem terenu, na koncu postanek v planinski koči; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). Ü3 Obvestila 22.15 »Lo sciacallo - The Nightcraw-ler«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 »Il mio ami-co Nanuk«; 18.30 - 20.00 - 22.00 »Due giorni, una notte«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.10 -20.00 - 22.15 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 1. del. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 »I pinguini di Madagascar«; 20.15 »I pin-guini di Madagascar« (digital 3D); 22.10 »Cub - Piccole prede« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 15.45 - 17.40 - 20.15 -22.15 »Ogni maledetto Natale«. Dvorana 4: 16.20 »Il mio amico Nanuk«; 18.00 - 20.00 - 22.10 »Scusate se esisto!«. Dvorana 5: 15.00 - 17.20 - 19.50 -22.10 »Trash«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 20.00 -22.15 »Hunger Games - Il canto del-la rivolta« 1. del. Dvorana 2: 16.30 - 18.20 »I pinguini di Madagascar«; 20.00 - 22.15 »Lo sciacallo - The Nightcrawler«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.30 »Il treno va a Mosca«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 2: 15.00 - 16.45 -18.30 »I pinguini di Madagascar«; 20.20 - 22.10 »Cub - Piccole prede« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.40 - 20.15 - 22.15 »Ogni maledetto Natale«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Scusate se esisto!«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.00 - 20.30 »Winter sleep - Il regno d'in-verno«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Il giovane favoloso«. KD OTON ŽUPANČIČ prireja v soboto, 6. decembra, med 14.30 in 16.30 božično delavnico za otroke iz vrtca in osnovne šole. Ker je število mest omejeno, prireditelji pozivajo k čim prejšnji prijavi po tel. 347-8665505 (Katja). SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA SPI CGIL vabi na zborovanje v četrtek, 4. decembra, ob 15.30 v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. Spregovorili bodo o sedanjih težavah in si izmenjali voščila. LETNIKI 1934 vabijo soletnike na praznovanje, ki bo v nedeljo, 7. decembra, ob 11. uri z udeležbo pri maši v cerkvi v Gabrjah. Po maši si bodo nazdravili in se slikali. Ob 13. uri bodo priredili srečanje s kosilom pri Kogoju v Biljah. Udeleženci se obvezno morajo prijaviti po tel.: 0481-532092 (Emil D.) ali 0481-882285 (Ivič K.). SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja v soboto, 20. decembra, vsakoletno druženje z včlanjevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega za mašo v spomin na rajne, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 13. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321. PRI KD BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN zbirajo stare kartonaste potovalke oz. vintage kovčke za gledališko predstavo; informacije po tel. 320-1817897 (Daniela) ali 347-0162172 (Tamara). Zaboje, kovčke in škatle sprejemajo do 20. decembra. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Obvezno na račun 20 evrov. MIKLAVŽEVA TRŽNICA za zbiranje prostovoljnih prispevkov za združenje ANDOS bo potekala v prvem nadstropju tržiške bolnišnice od ponedeljka, 1. decembra, do srede, 3. decembra med 9. in 18. uro. KAKO NAJ SE BRANIMO PRED GOLJUFI IN TATOVI? Občina Sovodnje vabi v torek, 2. decembra, ob 19. uri v dvorano Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska 120/A v Sovodnjah, na srečanje na temo varnosti in oblik preprečevanja goljufij in tatvin, ki je namenjeno predvsem starejšim občanom oz. ranljivim skupinam. Pobudo prireja goriška pokrajina v sodelovanju s sindikalnimi predstavništvi upokojencev, zavodom Galilei in javnimi upravami. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, PD Štandrež in Skultura 2001 vabijo na praznovanje župnijskega zavetnika »Štandrež 2014«: danes, 30. novembra, ob 9.30 na trgu pred cerkvijo tržnica v pričakovanju Božiča; ob 10. uri bo mašo vodil srebrnomašnik Božo Rustja; ob 11. uri na trgu podelitev dvanajstega klasa; ob 11.15 bo mašo vodil srebrnomašnik Karel Bolčina; ob 17.30 praznične večernice; ob 18. uri v župnijskem domu »Naša tombola«. V torek, 2. decembra, ob 14. uri v župnijskem domu lutkovna predstava. »TA VESELI DAN KULTURE« v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici: v ponedeljek, 1. decembra, ob 18. uri v sklopu »Radovednih ponedeljkov« bo Tita Tušar, diplomirana andrago-ginja in porodna spremljevalka predavala na temo »Sporočila porodnih zgodb«. KD DANICA vabi na miklavževanje v četrtek, 4. decembra, ob 19. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Nastopajo OPZ Vrh Sv. Mihaela in društveni otroci z igrico »Decembrska pustolovščina«. SKRD JADRO vabi na predstavitev knjige »le origini dell' Occidente. Nel segno di Belino«, prevod knjige »Be-linov kodeks« Iva Petkovška. O delu in avtorju bosta spregovorila zgodovinarja Valentino Roiatti iz Vidma in Claudio Barberi iz Trsta ter lektorica Anita Callea ob glasbeni spremljavi Edoarda Zottija iz Ronk v četrtek, 4. decembra, ob 18. uri v konferenčni dvorani tržiškega kulturnega konzorcija na trgu Unita 24 v Ronkah. KD SOVODNJE vabi otroke sovodenj-skega vrtca in šole ter njihove vaške prijatelje, da se udeležijo obiska Sv. Miklavža v kulturnem domu v Sovodnjah v petek, 5. decembra, ob 18.30. SV. MIKLAVŽ prihaja v Dol v petek, 5. decembra, ob 19. uri v prostorih društva Kras Dol - Poljane. Nastopili bodo otroci z igrico »Tekuo je blo k'dr su bli naši nonti mičkini«. Angelči bodo od 16. ure dalje v društvenih prostorih; informacije po tel. 3383176605 (Katiuša). OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz srečanj z avtorji z naslovom »Autunno da sfogliare e da as-coltare«ob petkih ob 18.30: 5. decembra Luigi Nacci, »Alzati e cam-mina«, predstavljata Furio Pillan in Emilio Rigatti; 12. decembra Pierlui-gi Di Piazza, »Compagni di strada«, predstavlja Andrea Bellavite. Gianlu-ca Barnaba bo razstavljal svoje fotografije z naslovom »Semplici vedute«. Prispevki V spomin na Lojzka Pasculina daruje Sandro Rapotec z družino 50 evrov za kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža. V spomin na prijaznega soseda Lojzka Pasculina daruje Sonja Sokol z družino 50 evrov za kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža. Ob obletnici smrti moža in očeta Wal-terja Sošola darujeta žena Ada in sin Albert 60 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Pevmi. Pogrebi JUTRI V KRMINU: 14.30, Paola Polen-sig vd. Mauri (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Giorgio Blason, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 10.30, Renato Crasnich, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upe-pelitev; 10.50, Gioconda Bergantin por. Pieri iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Arrigo Decorti iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. JUTRI V RONKAH: 11.30, Giovanni Ri-dolfi s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. JUTRI V ROMANSU: 14.00, Maria Irma Zorzettig vd. Morgut (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 22 Nedelja, 30. novembra 2014 TRST / APrimorski r dnevnik Trenerji kot zvezdniki SANGHAJ - Šved Sven Goran Eriksson je že v letih (bil je tudi trener Anglije, v Italiji pa Rome, Fiorentine, Sampdorie in La-zia), a z nogometom še vedno bogato služi. Zdaj je postal šef kitajskega moštva Sanghaj IPG, pri katerem bo za dve leti prejemal 10 milijonov evrov letne plače, kar ni manj kot je prejemal drugi kitajski bogataš Marcello Lippi. Zaradi konkurence azijskih in arabskih klubov je tržan vrednost trenerjev v svetu čedalje večja, primerljiva z vrednostjo najboljših nogometašev. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Udrih vse bolj kroji vrh MEMPHIS - Zelo uspešna ekipa Bena Udriha Memphis Grizzlies je v tekmi lige NBA slavila v Portlandu s 112:99, slovenski košarkar je v desetih minutah zbral šest točk. To je bil obračun ekip, ki za zdaj krojita vrh lige v tej sezoni, Portland pa je prvič po devetih zmagah v nizu doživel poraz. Na drugi strani pa so se košarkarji Mephisa zdaj povzpeli na vrh zahodne konference, saj imajo ob 14 zmagah le dva poraza. Phoenix Suns Gorana Dragiča (7 točk) je kar s 122:97 izgubil proti moštvu Denver Nuggets. ALPSKO SMUČANJE - Ženski veleslalom v Aspnu Tina za vodilnimi ASPEN - Avstrijka Eva-Maria Brem je zmagala v veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v ameriškem Aspnu. Druga je bila njena rojakinja Kathrin Zettel (+0,59), tretja Italijanka Federica Bri-gnone (+1,36), četrta pa Črnjanka Tina Maze (+1,41). Michaela Kirchgasser, peta na prvi progi, je v finalu vodila pred nastopom Mazejeve, ki je Avstrijko pri prvem merjenju prehitela za osem stotink, na cilju za 18, pri drugem pa je bila dve stotinki počasnejša. Kathrin Zettel je nato Črnjanko ugnala za 82 stotink, Brignone-jeva pa kljub velikim napakam med vmesnima časoma za pet stotink. Šestindvaj-setletna Eva-Maria Brem je na koncu zdržala pritisk in se je veselila svoje prve zmage v pokalu; ima še eno drugo in dve tretji mesti. Za Brignonejevo (letnik 1990), svetovno veleslalomsko podprvakinjo iz leta 2011, so bile to osme stopničke v karieri, na prvi tekmi letos v Soeldnu pa je bila peta. Tina Maze je s končnim 4. mestom dokazala, da je tudi letos v vrhunski formi in se, za razliko od lanske sezone, lahko spet bori tudi za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala, čeprav bo vse še bolj jasno po prvih nastopi v hitrostnih disciplinah konec prihodnjega tedna. Za zdaj je včeraj spet pustila za sabo tudi Američanko Micaelo Shiffrin, ki je za letos napovedala boj v vseh disciplinah. Toda slovenski tabor je včeraj presenetil in razveselil tudi nastop Ane Drev. Ta je po prvi vožnji delila 28. mesto. Nato je z najboljšim časom druge vožnje krepko napredovala na 14. mesto za četrti izid kariere. Po težavah z zdravjem in poškodbah, ki so jo spremljale v zadnjih sezonah, se je približala deseterici, v kateri je bila doslej v pokalu le dvakrat, decembra leta 2012 je bila v Courchevelu deseta, osma pa novembra 2007 v kanadski Panorami. V skupnem seštevku pokala vodi Zettlova (190) pred Shiffrinovo (164), Bremovo (160) in četrtouvrščeno Mazeje-vo (159). Danes bo v Aspnu za dekleta še slalom. MOŠKI SMUK Jansrud najhitrejši LAKE LOUISE - Norvežan Kjetil Jansrud je v prvem smuku za svetovni pokal alpskih smučarjev v kanadskem Lake Louisu najboljše prebrodil neugodne vremenske razmere. Norvežan, ki je bil na olimpijskem smuku v Sočiju tretji, je za svojo četrto zmago v pokalu za 14 stotink ugnal Francoza Guillerma Fayeda in Američana Osborne-Paradisa, četrti pa je bil branilec lanske zmage Italijan Dominik Paris (+0,41). Fayed je bil doslej najvišje v pokalu na šestem mestu in si je pripravil najboljšo čestitko dan po svojem devetindvajsetem rojstnem dnevu. Hud poraz na prvem smuku sezone je doživela avstrijska reprezentanca, med deseterico je bil na devetem mestu le Salz-buržan Hannes Reichelt (+0,76), olimpijski reprezentant Matthias Mayer pa je bil 15. (+1,08). Slovenci so bili povsem na repu uvrščenih, saj je bil Kosi predzadnji med uvrščenimi. Eva-Maria Brem je dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, odlična tretja pa je bila Italijanka Federica Brignone. Progo druge vožnje ji je zarisal njen trener Livio Magoni ansa Prevc pod stopničkami Norvežani in Katja Višnar KUUSAMO - Veterana smučarskih skokov Japonec Noria-ki Kasai in Švicar Simon Ammann (272,2 točke) sta skupaj slavila zmago na tekmi svetovnega pokala v finskem Kuusamu. Tretji je bil Nemec Severin Freund (268,7), tik za njim pa je z 2,2 točke zaostanka na četrtem mestu končal najboljši slovenski skakalec Peter Prevc. V «top 10» je pristal še Jernej Damjan. V finalu so bili Robert Kranjec (237,4) 14., Tomaž Naglič (198,6)25. »Z nastopom smo zadovoljni, saj smo imeli pet finalistov. Peter je tekmo spet odska-kal na visoki ravni, kot skače že od začetka sezone. Za stopničke pa je treba prikazati dva popolna skoka, tokrat je spet pri obeh morda malce zamudil. A sezona je še dolga in Peter jo je začel najbolje doslej,« je slovenske nastope ocenil trener reprezentance Nejc Frank. Prihodnji teden bo tekma v norveškem Lillehammerju. NOGOMET KUUSAMO - Na uvodni tekmi svetovnega pokala v smučarskem teku je le Slovenka Katja Višnar preprečila popolno norveško zmagoslavje. Norvežani so namreč v finskem Kuusamu dobili obe sprinterski preizkušnji, pri ženskah je slavila Marit Bjoer-gen, pri moških pa Eirik Brandsdal, za lep uvod v sezono pa je z drugim mestom poskrbela Katja Višnar. Za Višnarjevo sta tekmo v sprintu končali še Maiken Caspersen Falla na tretjem in Ing-vild Flugstad Oestberg na četrtem mestu, tako da je le slovenska tekačica preprečila norveškim tekmicam trojno zmago. V moški konkurenci pa so bili na stopničkah samo predstavniki te države; za zmagovalcem Brandsdalom (zmagal je četrtič v karieri in prvič po letu 2012) še Petter Northug in Sondre Turvoll Fossli, Norveška pa je imela še četrtega Finna Hagena Krogha. ROKOMET Gladka zmaga Tržačanov TRST - V tekmi rokometne A1-lige so Tržačani zanesljivo premagali južnotirolske ro-kometaše, ki so za njimi zaostajali na lestvici. Odločilen je bil že prvi polčas, v katerem so z odlično obrambo popolnoma onesposobili svoje nasprotnike in ob odmoru že vodili z devetimi točkami prednosti. Pallamano Trieste - Forst Bri-xen 23:17 (14:5) Trieste: Zaro, Giolo, Ra-dojkovic 4, Oveglia 1, Dapiran 4, Anici 1, Pernic, Cunjač 5, Bel-lomo 3, Campagnolo, Di Nardo 3, Carpanese, Dovgan, Visintin 2. Ostali izidi: Pressano -Eppan 23:17, Bozen - Metalli Cologne 33:19 (20:9), Cassano Magnago - Mezzocorona 25:24. Vrstni red: Bozen 27, Pressano 21, Pallamano TS 20, Meran 12, Forst Brixen 10, Eppan, in Cassano Magnago 9, Cologne 6, Mezzocorona 3. Liga prvakov: Vardar Skopje - Celje Pivovarna Laško 34:32 (19:17). ODBOJKA - Ekipo ACH Volleyja bo v naslednjem tednu okrepil devetindvajsetletni poljski podajalec Michal Kozlowski, dosedanji igralec poljskega mo-štvape Asseco Resovie Rzes-zow. Moška A1-liga: Piacenza -Perugia 0:3 (23, 25, 20). 1. slovenska liga za ženske: Vital - Go Volley 1:3, Luka Koper - Kostmann Slovenj Gradec 3:0; za moške: Salonit Anhovo - Go Volley 3:1 (13, -22, 23, 18) VATERPOLO - Moška A2-li-ga: Sori - Pallanuoto Trieste 7:5. KOŠARKA - Moška A1-liga: Cantu - Brindisi 63:73. Ženska A2-liga: Virtus Cagliari - Interclub Muggia 59:62. Liga ABA: Zadar - Krka 79:69, Union Olimpija - MZT Skopje 69:56, Buducnost -Szolnoki Olaj 75:68. Danes v A-ligi Niz zanimivih tekem, Udinese proti Milanu V nogometni A-ligi bodo vse najbolj zanimive tekme danes. Ena od teh zadeva tudi Udinese, ki se bo ob 15. uri na milanskem stadionu Meazza pomeril z Milanom. Trener Milančanov Filippo Inzaghi je odkrito priznal, da želi v ligo prvakov skozi »glavna vrata«, se pravi, da cilja na 3. mesto, strateg Udineseja Andrea Stramaccioni pa pred tekmo razmišlja predvsem o kakovosti igre svojega moštva. »Vseh dosedanjih osemnajst točk smo osvojili predvsme zavoljo požrtvovalnosti in organiziranosti, vendar priznam, da smo dobro igrali le na nekaterih tekmah,« je dejal mladi trener, ki ga z Inzaghijem veže dolgoletno prijateljstvo. »Oba igralcem teživa, oboji še iščemo kvadraturo kroga,« je še povedal. Vodilna Juventus in Roma stojita pred pastjo. Juventus čaka ob 18. uri derbi s Torinom. Najbolj se bo moral paziti svojega nekdanjega napadalca, nepredvidljivega Quagliarello. Romo pa zvečer čaka domači nastop na Olimpi- cu proti Interju, ki ga skuša novi trener Manicni spremeniti v zmagovalno moštvo, kar pod Mazzarrijem ni bilo. Sassuolo - Verona 2:1 (0:1) Strelci: Moras (V) v 7., Sansone (S) v 50. in Taider (S) v 78. min. Chievo - Lazio 0:0 Vrstni red: Juventus 31, Roma 28, Napoli 22, Sampdoria 21, Genoa in Lazio 20, Milan, Udinese in Sassuolo 18, Inter 17, Fiorentina 16, Verona in Palermo 14, Empili 13, Torino 12, Cagliari 11, Atalanta in Chievo 10, Cesena 8. Parma 6 Danes: ob 15.00 Cagliari - Fio-rentina, Cesena - Genoa, Empoli - Atalanta, Milan - Udinese, Palermo - Parma, ob 18.00 Juventus - Torino, ob 20.45 Roma - Inter. 1.SNL: 19. krog: Gorica - Domžale 1:2 (1:1), Maribor - Rudar Velenje 3:2 (2:0), Celje - Zavrč 3:0, Olimpija - Krka 1:2, danes Radomlje - Luka Koper. Vrstni red: Domžale 44, Maribor 38, Celje 37, Olimpija 35, itd. FORMULA ENA - Preizkus v Fioranu Vettlov prvi dan v (starem) ferrariju j L1 jr v^ss^ MSSsk I j ■■'«r/f iw,i.- ■ i,y n^m «5 «t 7 MARANELLO - Nekdanji svetovni prvak formule 1 Sebastian Vettel, ki je po zadnji letošnji dirki zapustil ekipo Red Bull, je opravil prve kroge z dirkalnikom novega delodajalca Ferrarija. Na domači testni stezi ekipe iz Maranella v Fioranu je včeraj dopoldne preizkusil dve leti star dirkalnik F2012. Imel je tudi posebno čelado, na kateri je bil napis Moj prvi dan s Ferrarijem. Vettel je z italijansko ekipo podpisal triletno pogodbo, v moštvu pa je zamenjal Španca Fernanda Alonsa. / ŠPORT Nedelja, B0. novembra 2014 2B košarka - V B2-ligi po 10. krogu Jadran Franco padel na izpitu Jadran Franco - Desio 68:74 (20:23, 38:42, 40:62) Jadran: M. Batich (-, 0:1, 0:5), Ban 11 (3:4, 4:10, 0:2), De Petris 12 (-, 6:12, -), Franco 10 (4:7, 0:3, 2:4), Malalan 10 (2:2, 4:10, 0:3), Ma-rusic 7 (1:2, 3:3, -), Ridolfi 6 (4:4, 1:1, 0:1), Diviach nv, Zobec nv, D. Batich 12 (-, 3:7, 2:6). Trener: Andrea Mura. Izgubljene žoge: 14, pridobljene: 8; assist 16, skoki: 41 (22 + 19). SON: 21. PON: Marusic. Jadran Franco ostaja po 10. krogih pri ničli. Tekma proti predzadnjeuvrščenemu Desiu je bila za varovance trenerja Mure pomemben zrelostni izpit, ki pa ga niso opravili. Odločilna za poraz je bila tretja četrtina, v kateri je Jadran dosegel samo dve točki (v prostih metih 2:4), nasprotniki z visokim Politijem na čelu (21 točk), ki je kraljeval pod košem, pa dvajset. Končni izidi povsem spodletele tretje četrtine je bil tako 40:62. »Z drugimi v trenerskem štabu se sprašujemo, kaj se je zgodilo, a takega izida ne znamo komentirati. Eden izmed podatkov je ta, primorski_sport facebook ^ da smo v prvem delu zbrali kar 12 asistenc, v tretji pa nobene. Bili smo pasivni, premalo agresivni in napadalni, v obrambi pa smo tudi dovolili preveč, kar 42 točk,,« je pojasnil trener Mura. Visok naskok, ki si ga je Desio priigral v tretjem delu, je bil nato odločilen tudi za končno zmago. Jadran Franco je v zadnjih petih minutah reagiral, a so bili tri meti iz zunanjih položajev, nekaj uspešnih protinapadov in ostrejša obramba, le obliž na rane. Že v drugi četrtini je na obrazih igralcev zmanjkala prepričanost, da zmorejo. Začetek je bil sicer prepričljiv (še vedno brez Di-viacha), saj je Jadran dobro branil, v napadu pa koš polnil z globinsko igro, v kateri je izstopal De Petris (v prvih petih minutah je dosegel 8 točk od 14). Zagrizenost so Franco in ostali v prvih minutah pokazali tudi s skoki v napadu (5), a je počasi vse dobro splahnelo. Desio je izkoristil preciznost pri metih iz razdalje in z Marinojem (na koncu 14 točk) in Masierijem (10 točk) povedel 23:33 v začetku druge četrtine. Vodstvo je nato Jadran le omilil (tudi 38:40), vse do odmora pa je bila igra preveč posejana z napakami (izgubljene žoge in zgrešene podaje). Višek neuspešnega nastopa je bila tretja četrtina, v kateri je igra postala vse bolj počasna in statična, predvsem v napadu brez pravih idej. » V Borut Ban med visokimi »lovkami« Politija in Gallazzija fotodamj@n obrambi ni bilo slabo, v drugem delu pa smo izgubili na samozavesti, ker nam nekaj metov ni šlo. Vsi moramo dati še kaj več. Naš položaj res ni enostaven, sam tega še nisem doživel. Vidna pa je razlika z nasprotniki in mi še nismo na tej ravni,« je po tekmi ocenil igralec Daniel Batich. Razočaranje, žalost in predvsem osuplost je bila rdeča nit pogledov med tekmo. »Upal sem, da bomo tokrat le igrali bolj zagrizeno. Ne vem pa, zakaj proti takim ekipam tega ne zmoremo,« je še pristavil trener Mura. (vs) Ostali izid: Urania Milano - Basket Lecco 62:60. Estetski športi vabijo v Gorico V dvorani Mirka Špacapana v Gorici se bo ob začetku nove športne sezone javnosti predstavilo pet društev, ki se ukvarjajo z estetskimi športi. Med 10.30 in 11.30 se bodo v dvorani zvrstili predstavnice in predstavniki domačega društva ŠZ Olympia, KŠDI Vipava s Peči, ŠD Plet z Opčin, ŠD Cheerdance Millenium in odseka za ritmično gimnastiko pri ŠZ Bor. Domači šport Danes Nedelja, 30. novembra 2014 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras - Giorgione ELITNA LIGA - 14.30 v Manzanu: Manzanese - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Trieste Calcio 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Romansu: Pro Romans Medea - Primorec; 14.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Sovodnje; 14.30 v Vižovljah: Sistiana - Breg 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Audax; 14.30 v Vilešu: Villesse -Primorje; 14.30 v Bazovici: Zarja - Roianese 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Chiarbola - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Pieris; 10.30 v Podgori: Juventina - Fiumicello NAJMLAJŠI - 8.45 v Trstu, drevored Sanzio: San Giovanni - Kras; 10.30 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Sovodnje; 10.30 v Koprivnem: Isontina - Juventina ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Cordenons UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - EstVolley KOŠARKA DEŽELNA D-LIGA - 18.00 v Gradežu, športna palača: Grado - Kontovel UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Starenergy UNDER 15 DEŽELNI - 9.30 v Trstu, Istrska ulica: Dob Nosco - Jadran ZKB Jutri Ponedeljek, 1. decembra 2014 KOŠARKA UNDER 19 ELITE - 18.00 v Trstu, Ul.Veronese: Arcobaleno - Jadran ZKB UNDER 19 DEŽELNI - 19.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Mark - Goriziana jadranje - Finale svetovnega pokala v Abu Dabiju Brez finalne regate Jadralca Sivitz Košuta in Farneti končala na 14. mestu - Izolan Žbogar visoko vodi pred zadnjo regato košarka - Deželne lige Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti bosta danes gledala najboljšo deseterico z obale. Zadnji dan kvalifikacijskih regat finala svetovnega pokala v Abu Dabiju jima uvrstitev med najboljše ni uspela. Tretji dan regat sta zaključila na 15. (predzadnjem mestu) in 8. mestu, tako da sta po šestih plovih končala na 14. mestu. » V prvem plovu sva naredila nekaj napak, zato sva končala v ozadju flote, na drugi regati pa sva jadrala dobro, a v orci nisva uspela biti dovolj hitra,« je pojasnil flokist Jaš Farneti. Delno je na to vplivala jadrnica, ki sta si jo jadralca izposodila v Abu Dabiju, medtem ko je večina posadk jadrala s svojo. »Ko bi bili hitrejši, bi lahko ujeli tudi najhitrejše, tako pa sva zaključila na 8. mestu, kar je vselej pozitivno,«, je nastop ocenil Farneti. Tudi v zadnjem dnevu regat sta jadralca Čupe vsekakor dokazala, da se lahko borita z najboljšimi, še vedno pa so njuni nastopi zelo nihajoči: dobri predstavi sledi velikokrat nastop z napakami. »V taki konkurenci vsako napako drago plačaš. Vselej pa je bila regata za naju zelo dober trening. Ko naju včeraj (v petek) ne bi diskvalificirali, bi bila s 3. mestom zagotovo v regati za kolajne,« je še dodal Farneti. Jadralca Čupe sta v šesti plo- vih zbrala 6., 14., 10., 15. in 8. mesto ter eno diskvalifikacijo. Iz najboljšega izhodišča bo v finalni regati jadrala avstralska posadka Belcher in Ryan, ki sta spet dokazala, da sta najboljša. Druga sta Grka Mantis in Kagialis, tretja pa Hrvata Fantela in Marenič. Druga italijanska posadka, ki je jadrala v Abu Dabiju Pilati in Rubagotti pa je končala na 16., zadnjem mestu. V razredu finn je najboljši slovenski jadralec Vasilij Žbogar na pragu zmage. Pred današnjo zadnjo regato za medalje ima kar 15 točk prednosti pred vsemi tekmeci. Z odbitkom najslabše regate ima 9 točk, drugouvrščeni Američan Caleb Paine 24 točk, Avstralec Jake Lilley pa 29 točk in je kar 20 točk za Žbo-garjem. Jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol pa sta v razredu 470 na šestem mestu, Tržačanki Komatar in Carraro pa 8. Brez regate za kolajne sta ostala tudi tržaška jadralca Giovanni Coccoluto in Alessio Spadoni v razredu laser. Danes bodo razdelili tudi visok nagradni sklad, ki znaša kar 200.000 dolarjev. Denarno nagrado v vsakem razredu bodo prejeli prvi trije uvrščeni: prvi 10.000 dolarjev, drugi 6.500, tretji pa 3.500. (vs) Mladinci Krasa poraženi, Vesna pa premagala in prehitela Cormonse Giorgione - Kras Repen 3:2 (1:2) Strelec: Zetto v 20. in 40. minuti Kras: Karan, Selakovič, Petrich, Košut, Costa, Castellano, Sgrobissa (Kocman), Fachin, Zetto, Vascotto (De Leo), Caselli. Trener: Pahor. Kras se je proti višjeuvrščenemu Gior-gioneju dobro upiral, še 20. minut pred koncem je vodil z 1:2, s kančkom sreče pa bi lahko naposled vsaj odnesel točko, saj je Ko-cman pet minut pred koncem zgrešil lep strel s kazenskega prostora. Kljub porazu pa je bil trener Pahor zadovoljen s prikazano igro: »V prvem polčasu smo jih s kombi-natorno igro presenetili, v drugem delu pa so oni pritisnili, vendar kljub temu smo imeli ves čas kontrolo nad igro.« V prvem delu je prvi povedel Giorgione v 15. minuti, nato pa je Kras povedel. Za Kras je bil dvakrat uspešen Zetto: prvič po lepi kombinaciji, drugič pa je po podaji Castellana dobro streljal čez vratarja. Giorgione, ki združuje igralce, ki so tudi štiri leta starejši od nogometašev Krasa, pa je v drugem delu pritisnil na plin, prehitel Kras in se na koncu veselil zmage. Ostali izidi: Belluno - Sacilese 0:9, Padova - Dro, Fonta-nafredda - Tamai 2:0, Mezzocorona - Montebelluna 4:2, Mori S. Stefano - Union Pro 4:1, Triestina - Ripa 0:1. Vrstni red:Pado-va* 27, Ripa 24, Mezzocorona 23, Giorgione 22, Triestina in Fon-tanafredda 18, Sacilese 17, Mori 14, Kras 9, Montebelluna in Dro* mo manj). Naslednji krog: Manzanese - Vesna, 6. 12. Mladinci Krasa (arhivski posnetek) Bor, neizbežen poraz Sokol ugnal vodilnega 8, Tamai 6, Belluno 5 (* s tekmo manj). Naslednji krog: Kras - Dro, 6. 12. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Cormonese 2:1 (1:0) Strelca: Bubnich v 22. minuti, Disnan v 55. minuti Vesna: Kerpan, Renar, Pizzardi (D'Orca), Žer-jal, Kosovel, Faiye (Gatto), Tarable (Ursules-cu), Piras Bubnich, Disnan, Arduini. Trener: Toffoli. Mladinci Vesne so vknjižili pomembno zmago, saj so s tremi točkami prehiteli Cormonese, ki je dotlej zbrala dve točki več. Z 18 točkami je med šestnajstimi ekipami na zlati sredini. S prepričljivo igro je Vesna povedla že v prvem polčasu z Bubnichem, pred nasprotnikovim golom pa je bila nevarna še trikrat. Z napadalno igro so varovanci trenerja Toffolija nadaljevali v drugem delu, ko je bil uspešen Disnan, priigrali pa so si tudi več čistih priložnosti, a jih zaradi napak niso izkoristili. Edini gol so nasprotniki dosegli v zadnji sekundi pred končnim sodnikovim žvižgom. Vrstni red: Trieste calcio* 29, Manzanese 25, Zaule 22, Virtus Corno, San Luigi in Torreanese 21, Ronchi 20, Vesna 18, Ufm Monfalcone* in Cormonese 17, Gradisca* 15, Pro Cervignano 14, Sangiorgina 11, S. Giovanni 8. Muggia 7, Costalunga 1 (* s tek- Tarcento - Bor Radenska 87:51 (27:14, 47:32, 70:44) Bor: Basile 8 (-, 4:5, 0:2), Danev 2 (-, 1:4, 0:2), Scocchi 6 (1:2, 1:3, 1:10), Bonetta 12 (0:1, 3:5, 2:6), Bocciai (-, 0:3, 0:1), Favretto 10 (2:2, 1:3, 2:4), Pizziga 13 (4:6, 3:8, 1:4). PON: Basile v 35. min. Trener: Dean Oberdan. Bor je v Čenti izgubil četrtič zapored. Poraz je bil sicer pričakovan, saj je Tarcento odlična ekipa, ki razpolaga s številnimi posamezniki, ki bi lahko mirno nastopali v višjih ligah. Prav zaradi tega je včerajšnji Borov nasprotnik eden izmed najresnejših kandidatov za napredovanje. Če k temu dodamo, da je trener Oberdan imel na razpolago le osem igralcev (odsotni so bili Meden, Bole, Kocijančič in Devčič), je bil poraz res neizbežen. Gostje so vsekakor dobro začeli in povedli pri izidu 9:10. Nato pa so se razigrali domači igralci. Takoj so si priigrali prednost petnajstih točk, ki ga nato niso izpustili do konca srečanja. Naj dodamo, da je Tarcento večino tekme odigral s consko postavitvijo obrambe, saj se morda pripravlja na naslednje srečanje, ki bo v soboto proti Bregu. Igralci Bora pa so bili tokrat nerazpoloženi pri metu z razdalje (le 6:29 za tri točke), tako da so v drugem počasu dosegli le 19 točk. »Kljub porazu smo igrišče zapustili dvignjenih glav, saj smo se borili do zadnje sekunde. Igralci Tarcenta pa bi lahko brez težav igrali v višjih ligah,« je po tekmi dejal Borov pomožni trener Dejan Faraglia. (av) MOŠKA D-LIGA Basket 4 - Sokol 68:78 (12:19, 28:35, 45:59) Sokol: Ušaj, Sardoč 4 (-, 2:4, 0:1), Štokelj 22 (7:8, 6:8, 1:3), Coloni, Doljak 9 (3:4, 3:6, 0:2), Babich 15 (6:6, 0:1, 3:8), Piccini (0:2, -, -), Semolič 1 (1:2, 0.1, -), Peric (-, 0:1, -), Hmeljak 14 (0:1, 4:4, 2:6), Kojanec 6 83:6, -, -), Hrovatin 7 (-, 2:3, 1:1), trener Laza-revski. Sokol je v svoji doslej najboljši prvenstveni tekmi povsem zasluženo premagal kar v gosteh vodilno ekipo Ba- sketa 4. Košarkarji nabrežinskega moštva so stopili na igrišče odločni, da poskrbijo za presenečenje. In v tem so tudi uspeli. Igrali so zelo požrtvovalno v obrambi in bili tudi boljši od gostiteljev v skoku. V napadu so igrali preudarno in si že v prvi četrtini priigrali prednost sedmih točk, ki so jo nato v teku srečanja večali, da bi v zadnji četrtini celo vodili za 20 točk. Trener je dal možnost vsem igralcem, da so stopili na igrišče in prav vsi so prispevali k zmagi. Po dolgem času se je vrnil v ekipo tudi mladi Ušaj. Posebno pohvalo si zasluži najboljši strelec Niko Što-kelj, ki je dal kar 22 točk, v tretji četrtini pa se je izkazal Babich z dvema »trojkama"«. Že v petek čaka košarkarje Sokola nova, težka preizkušnja, domače srečanje proti Gradu. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Pieris - Dom Mark 61:70 (15:13, 31:29, 47:47) Dom: Voncina 19, Sanzin, Tercic, Zavad-lav M. 7, Zavadlav G. 17, Cianetti, Abrami 8, Franzoni nv, Graziani 3, Bensa 3, Gag-gioli, Collenzini 14. Trener: Eriberto Del-lisanti. Po dveh zaporednih porazih so do-movci ponovno prišli do zmage, tako da imajo po petih krogih na lestvici šest točk. Pot do uspeha v Pierisu pa je bila vse prej kot enostavna. Gostje so namreč začeli porazno, saj so domači povedli z delnim izidom 10:2. Za nameček je moral po štirih minutah glavni adut rdečih Abrami zapustiti igrišče zaradi rahle poškdobe gležnja. Kljub temu pa so njegovi soigralci znali odreagirati, uredili so obrambo in se z uspešnimi napadi približali domačim že na koncu četrtine. Tekma je bila nato izredno izenačena, s tem da je bil Pieris vedno v vodstvu s približno tremi točkami razlike. V zadnji četrtini pa je gostom uspelo nadigrati nasprotnike (delni izid 14:23), tako da so se na koncu rdeči zasluženo veselili zmage. Izpostavili bi odlično kolektivno igro domovcev, ki je bila tokrat ključna za uspeh. (av) 24 Nedelja, 30. novembra 2014 ODBOJKA / MOŠKA B2-LIGA - Prestižna zmaga v Gorici Olympia je iz pravega testa Olympia - Bibione 3:1 (25;22, 25:22, 18:25, 25:21) OLYMPIA: Hlede 1, Juren 6, Persoglia 9, Ter-pin 16, Gastaldo 19, Vizin 2, Plesničar (L), Pav-lovic 5, Komjanc 2, Lavrenčič 2, Vogric 0, Ri-gonat 0, Čavdek (L2). Trener: Marchesini. Odbojkarji Olympie, novinci v ligi, so vknjižili že četrto zmago. Tokrat so si privoščili ugleden skalp. Bibione je bil pred tekmo pred njimi in na 4. mestu, zdaj je za njimi, četrti pa so zdaj Goričani. Odbojkajri združene ekipe so postregli sinoči z zelo dobrim nastopom. Izkazali so se z izjemno napadalnim servisom. Hlede, Juren, Gastaldo, Terpin in Lavren-čič so vsi po vrsti servirali v skoku, skupno jih zgrešili enajst, a hkrati onesposobili nasprotnikove visoke centre. Če k temu dodamo še učinkovit aktiven (Persoglia 7 točk) in pasiven blok domačih blokerjev, je slika popolna. Sprejem (84-odstotni izkoristek) je omogočil podajalcema, da so ustrezno razvijali igro. Napad še ni bil optimalen, vse- kakor pa boljši kot pred tednom dni proti Bassanu. Prvi set je bil zelo izenačen. Olympia je na začetku vodila z 8:5, Bibione, ki še pogreša svojega poškodovanega in operiranega korektorja, jih je prehitel pri izidu 15:16, a gostitelji se niso ustrašili reakcije gostov, reagirali in set vknjižili. V drugem setu so igrali še bolj samozavestno. Vodstva nikoli niso izpustili iz rok. Dobro je delovala tudi dvojna menjava. Tretji set je bil najbolj kritičen. Lep del je bil izenačen, po izidu 14:15 pa so odbojkarji Olympie popustili v napadu. Žoge enostavno niso več spravili na tla. V hipu je bilo 14:21 za Bibione. V tem setu so pridelali tudi 12 napak, največ na tekmi. Toda panika je bila odveč. V naslednjem setu so Goričani spet poprijeli. Pri izidu 10:8 je Jurna na krilu zamenjal Matija Komjanc in dosegel dve zelo pomembni točki (pri 11:10 in 14:11), vsa ekipa je spet delovala samozavestno in na koncu zasluženo osvojila prestižno zmago. S sinočnje tekme v Gorici bumbaca Sloga Tabor danes v Repnu Medtem ko je Olympia tkemo 7. kroga odbojkarske B2-lige že spravila pod streho, Slogo Tabor Televita nastop še čaka. Danes ob 17. uri se bo v Repnu v deželnem derbiju pomerila s Cordenonsom. Ta je v zadnjih sezonah krojil vrh lige, letos pa zaenkrat zaseda mesta na začelju in ima za cilj obstanek. ŽENSKA C-LIGA - Težka, a pomembna zmaga Zaleta Sloge po vodstvu z 2:0 Še naprej visoko na lestvici Zalet Sloga - Rizzi 3:2 (25:19, 25:21, 20:25, 15:25, 15:11) Zalet Sloga: Balzano 10, P. Grgič 14, Spanio 10, Mania 3, Štoka 10, Gridelli 10, Prestif-lippo (L), A. Grgič, Costantini 3, De Walderstein (L2), Vitez 0, Zonch, trener Bosich. Vse je dobro, kar se dobro konča. Če je namreč res, da so igralke Zaleta na tekmi v Repnu proti Videmčankam že vodile z 2:0, je namreč po drugi strani morda še bolj res, da so se zdele po četrtem setu povsem izgubljene, a so vendarle reagirale in vknjižile novo, šesto zmago v osmih nastopih. Ta je še toliko bolj pomembna, ker so jo dosegle proti neposrednemu konkurentu, ki je imel pred tekmo enako število točk na lestvici. Z zmago so ga pustile za sabo in se tako učvrstile na četrtem mestu. Tekma je imela kar nekaj različnih obrazov. V prvem setu so nasprotnice sicer povedle s 5:1, vendar so bile naše igralke v nadaljevanju precej boljše. Takoj so izenačile, prvič nato povedle pri izidu 11:10, nato pa zagospodarile na igrišče. V napadu se je v zanjo nenavadni vlogi korekto-rice dobro znašla Petra Grgič (Tania Ba-budri zaradi bolezni ni trenirala in je tekmo spremljala s tribune), sprejem je bil dober, servis precej učinkovit. Obetaven je bil tudi začetek drugega seta, ko so naše igralke povedle z 10:6. Tedaj se je zataknilo. Rizzi je najprej izenačil na 10:10, nato je Zalet povedel z 12:10, odtlej pa po vsaki osvojeni točki zagrešil napako. Od nasprotnic se je »odlepil« in set osvojil šele po izidu 18:16, a se mora pri tem zahvaliti tudi številnim napakam manj izkušenih nasprotnic. Takšen razplet je morda nekoliko zavedel naše igralke, da so tretji set začele zelo slabo. Povedle so sicer 6:5, a v bistvu samo zaradi petih napak Riz-zija, ki je pri izidu 6:7 prvič povedel na tekmi od začetka uvodnega seta, odltejl pa vodstva ni več izpustil iz svojih rok. Popoln mrk je v vrstah Zaleta nastopil po izidu 13:15. Niso si več opomogle, nič ni šlo, niti napad s centra, ko je sprejem deloval, nasprotnice pa so se opogumile. Da ne gre le za prehodno krizo, je pokazal resnično klavrn četrti set, ki ga je trener Bosich začel s spremenjeno postavo (Costantini korek-torica, Petra Grgič na krilu namesto Jessi-ce Štoka), ki pa se ni obnesla. Set je bil popolnoma enosmeren in (maloštevilni) gledalci na tribuni so že začeli obupovati, da bo preobrat popoln. A k sreči so naša de- kleta zelo dobro reagirala in v tie-breaku popolnoma nadigrale svoje nasprotnice, za katere se je pokazalo, da le niso bile tako močne, kot bi se dalo misliti glede na njihov položaj na lestvici. »Kriza je nastopila, ko smo popustili v sprejemu, na visokih žogah pa v napadu nismo bili učinkoviti. So pa dekleta, za raziloko od tekme proti S.Andrea reagirale,« je po tekmi povedal trener Bosich. ŽENSKA D-LIGA Zalet Kontovel - Lauzacco 3:1 (21:25, 25:20, 25:6, 25:10) Zalet Kontovel: Bukavec 22, Bressan 9, Mi-cussi 10, Cassanelli 13, Antognolli 2, Kalin 7, Zavadlav 0, Barut (L), Škerl, Ban, Sossi, Ghezzo 0, Kneipp. Trener: Zuzič. Zalet Kontovel je začel prvenstvo z edinim ciljem, da se reši, zdaj pa se vse bolj vzpenja na lestvici. Novo zmago je vknji-žil proti ekipi, ki je imela pred tekmo celo točko več na lestvici, a pokazalo se je, da sploh ni bila boljša. Kontovelke so sicer začele slabo. Kljub temu, da so imele močnejši napad od Lauzacca (18 proti 13 točk), so set izgubile zaradi prevelikega števila napak. Toda od drugega seta dalje so strnile vrste, napadu dodale še ostrejši servis, s katerim so gost- ŠPORTEL » »Vse o košarkarski C-ligi V prvi decembrski oddaji Športel na tv Koper jutri ob 18.00 se bosta v pogovor z voditeljem spustila predsednik Š Z Bor, Igor Kocjančič in predsednik Brega Walter Mocor. Glavnina pogovora bo usmerjena v košarkarski C li-gaški svet in delno tudi v druge športne panoge, ki jih gojita obe društvi. Sodelavka Valentina Sancin bo" zlepila" prispevke odbojkaric Zaleta in Jadra-novih košarkarjev. Kolegi Slovenskega Sedeža Rai pa bodo ponudili domači boj Krasa z novim "prišlecem" na klopi, od-bojkarje Sloge Tabor in Festival estetskih športov v Gorici. 3. POLČAS Žlogar v novi vlogi Jutri vas bo na frekvencah Radia Trst A med 9. in 10. uro spremljala športa oddaja Tretji polčas. Gostili so ga v prvi oddaji, ko je povedal, kaj ga zanima po koncu igralske kariere. To se je zgodilo kaj kmalu. Anton Žlogar bo tokrat na zvezi v vlogi trenerja nogometašev Krasa. Šli bodo tudi v tabor udeleženca nogometne lige prvakov. Maribor je med velikani zelo pozitivno presenetil in ima pred zadnjo tekmo skupinskega dela s Schalkejem odprte še prav vse opcije, kar verjetno nihče ni realno pričakoval. Vzdušje bo odkril podajalec pri pomembnih zadetkih Mitja Viler. Po začetnem šoku in izgubi zmage za zeleno mizo gre košarkarjem Brega dobro od rok v deželni C ligi. Pogovorili se bodo s trenerjem Tomom Kraševcem. □ Obvestila Na koncu so odbojkarice Zaleta Sloge vendarle zmagale fotodamj@n jam preprečile, da bi igrale preko centra. Vseskozi je solidno deloval tudi blok, ne le z Bukavčevo, ampak tudi z mlado Kalino-vo, ki je po prvem setu zamenjala Zavad-lavovo. Še najbolj pomemben podatek je, da so zelo malo grešile. Tako naprej. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). ZSŠDI sporoča, da bo v sredo, 3. decembra ob 19.30, v športnem centru pri Briščikih seja košarkarske komisije. primorski_sport face book 4 1. ženska divizija: tokrat dokaj uspešen krog za naše ekipe Na Goriškem Skupina A Val - Moraro Volley 1:3 (23:25, 25:22, 16:25, 23:25) Val: Nanut, Devetak, Visintin, Degano, Zavadlav, Peressini, Lupin, Coppola, Crisci, Dellisanti (L); trener Jelavič. Valovke so prva dva seta odigrale dobro; čeprav so prvega izgubile na razliko, so si drugega priborile z zagrizenostjo. V tretjem nizu pa je moral trener Jelavič spremeniti postavo (Visinti-nova se je počutila slabo), kar je vplivalo na igro Valovk, ki so močno popustile. V nadaljevanju so bile domačinke premalo konstantne v igri, tako da so set in tekmo osvojile nasprotnice. Skupina B Soča Govolley Frnažar - ASD Palla-volo Grado 3:1 (25:14, 25:22, 20:25, 25:12) Soča Govolley: Winkler 6, Devetak 8, Malič 13, Paulin, Meroni 8, Valentinsig 2, Princi 11, Cotič 8, Fajt, Uršič (L) 1; trener Lavrenčič. Soča Govolley se je tokrat Gradu oddolžila za gladek poraz iz prve tekme. Domači publiki so prikazale boljšo igro, h kateri je gotovo pripomogla Paola Uršič, ki je v vlogi libera izboljšala sprejem in obrambo ekipe, posledično je bil uspešnejši tudi napad, saj je podajalka Cotičeva lahko enakomerno zalagala vse svoje napadalke. Če k temu dodamo še dober servis in blok domačink, je slika popolna. So-čanke so se tako lahko veselile pomembne zmage. Na Tržaškem C.G. S. Sergio - Zalet Breg 1:3 (23:25, 25:14, 21:25, 12:25) Zalet Breg: Martincich, Ciocchi, Grgič, Košuta, Sancin, Pertot, Spetič, Virgilio, Gregori, Cerneca, Piccinino (L); trener: Drassich. Zalet Breg je tekmo dobil, vendar je bila igra zelo nihajoča. V prvih dveh setih so imele Zaletovke težave s sprejemom in v obrambi, nakar so se v tretjem končno zbrale, delale manj napak in prepričljivo odigrale kar nekaj lepih akcij. Uspešno igro so nadaljevale tudi v četrtem nizu, ko so dosegale točke že z učinkovitim servisom in nadigrale nasprotnice v vseh elementih. Zalet Sloga - TIMmusic 3:0 (25:14, 25:20, 25:16) Zalet Sloga: Vitez 3, Legiša 3, Maver 4, Roma 15, Feri 8, Pertot 9, Zonch 8, Torcello 2, de Walderstein (L1), Zaccaria (L2), Bortolin, Antoni 0; trener: Maver. Pred domačo publiko je Zalet Sloga z lepo igro vknjižil vse tri točke. V prvem setu so Zaletovke igrale izredno koncentrirano in organizirano, dobra je bila povezava blok-obramba z uspešnimi protinapadi. V drugem nizu pa je bila igra med mladima ekipama izredno izenačena. Ekipi sta se z največjo prednostjo treh točk izmenjevali v vodstvu do izenačenja pri 20. točki, s servisom jo je dosegla Anastazija Pertot, ki je z uspešnimi prvimi udarci tudi nadaljevala in v kon- čnici dosegla še dva asa, z zadnjim je tudi zaključila set. V tretjem so nasprotnice popustile in domačinkam podarile veliko točk, kar je olajšalo pot do zmage Maverjevim varovankam. Ta je tako dal možnost tudi rezervnim igralkam, da se izkažejo. (stc) Zalet Sokol - S.Andrea 1:3 (16:25, 11:25, 25:19, 16:25) Zalet Sokol: Cabrelli 4, Moro 2, Rauber 6, Spangaro 7, Daneu 2, N. Kralj 4, Bar-bieri (L), Mazzucca 1, Milič 4, H. Zida-rič 0, Valič 2, Simeoni, Goruppi (L2), trener Pertot. Naše igralke so proti enemu boljših nasprotnikov v ligi v celoti gledano postregle s solidnim nastopom. Razen v drugem setu so mu bile enakovredne. Na trenutke so igrale res dobro, nato pa so sledila obdobja s prevelikim številom napak. res dobro so igrale v tretjem setu, v četrtem pa so bile v igri za zmago do 16. točko, odtlej pa so žal popolnoma popustile.eli-kega PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 30. novembra 2014 2 5 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče V nedeljo, ob 16.00 / Marko Sosič, Carlo Solazzi / Igor Pison: »1914-1918. Trst, mesto v vojni«. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 30. decembra, ob 17.00 / Fabrizio Blini: »Flebowsky - Storie di ordinaria corsia« / Režija: Gigi Piola. V torek, 2. decembra, ob 21.00 / Marko Sosič, Carlo Solazzi / Igor Pison: »1914-1918. Trst, mesto v vojni«. Ponovitve: v sredo, 3., 4.,5. in 6. decembra vedno ob 21.00 ter v nedeljo 7. decembra ob 17. Dvorana Generali V sredo, 17. decembra, ob 20.30 / Lui-gi Pirandello: »Enrico IV« / Režija: Franco Branciaroli. / Ponovitve: od četrtka, 18. do sobote, 20. ob 20.30 ter v nedeljo, 21. decembra, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG V petek, 19. decembra, ob 18.00 / Boris Kobal, Branko Završan: »Po mojem Slovenci...«. PORTOROŽ Avditorij V sredo, 10. decembra, ob 20.00 / komedija / Gašper Tič in Jure Karas: »KO KO komedija«. / Režija: Lado Bizovi-čar. V petek, 19. decembra, ob 19.30 / komedija / »Mame« / Pod režijsko taktirko Tijane Zinajic (ki tudi igra v predstavi) odkrito spregovorijo še Vesna Pernarčič, Barbara Medvešček, Vesna Slapar, Ana Urbanc, v alternacijah Nina Valič in Saša Mihelčič. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 31. novembra, ob 19.00 / Vladimir Vladimirovič Majakovski: »Misterij buffo«. Mala drama V sredo, 31., ob 20.00 / Conor McPher-son: »Jez«. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V sredo, 3. decembra, ob 19.00 / Jean Genet / »Služkinji«, režija Vinko Mo-derndorfer; ponovitev v četrtek 4. decembra ob 17.00. Spodnja dvorana V torek, 16. decembra, ob 20.00 / Davis Mamet, Vito Taufer: »Glengarry Glen Ross (Tekma); ponovitve: 18., 20., in 21. decembra ob 19.00«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 30.. novembra, ob 16.00 in ob 20.30 / muzikal / Alan Menken, Howard Ashman in Tim Rice: »Disney's Beauty And The Beast« / Režija: Rob Roth / Ponovitve: od torka, 2. decembra, do petka, 5. decembra, ob 20.30, v soboto, 6. in v nedeljo, 7. decembra, ob 16.00 in ob 20.30. V torek, 9. decembra, ob 20.30 / muzikal / »LET IT BE - A celebration of the music of THE BEATLES« / Ponovitve: od srede, 10. do petka, 12. ob 20.30; v soboto, 13. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 14. decembra, ob 16.00. V torek, 16. decembra, ob 21.00 / koncert / Glenn Miller orchestra - "History of big bands". GORICA Kulturni dom V četrtek, 4. decembra, ob 20.30 / koncert / skupine Egschiglen (Mongolija), prireditev spada v sklop glasbenega festivala »Across the border«. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 3. decembra, ob 20.45 / koncert / Nastopata: Verena Fischer - baročna prečna flavta in Léon Berben -klavičembalo. V torek, 16. decembra, ob 20.45 / koncert / Nastopa Denis Kozhukhin - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V petek, 28. novembra, ob 20.45 / balet / Pëtr Il'ič Čajkovskij: »Lo Schiac-cianoci« / Nastopa: Latvian National Ballet / Balletto dell'Opera Nazionale di Riga (Lettonia) / Umetniški vodja: Aivars Leimanis. V petek, 5. decembra, ob 21.00 / koncert / Nastopala bo rock ikona Patti Smith. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Kino Šiška V torek, 9. decembra ob 21.00 / folk /pagan metal večer / Nastopajo: Elu-veitie, Arkona, Skâlmôld. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Skladišče idej: na ogled je razstava »L'Europa in guerra. Tracce del secolo breve« likovna dela na temo prve svetovne vojne; odprta bo do 28. februarja ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9.30 in 13.30, ob četrtkih med 9.30 in 17. uro, ob petkih med 15.30 in 19.30 ob vikendih pa med 10. in 13. uro in med 15.30 in 19.30. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. V kavarni Stella Polare Matjaž Hmeljak razstavlja svoje grafike - "Fragmenti", dela od leta 1996 do leta 2014. Razstava bo na ogled do 8 decembra. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) do srede, 10. decembra je na ogled likovna razstava slikarja Vla-dimirja Klanjščka ob 70-letnici. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK STEBLO ŽIT IN TRAV ANDREJ ZAMEJIC DAVISOV, EVROPSKI ALI SVETOVNI PIJAČA STARIH SLOVANOV TISKARSKA MREŽA ILUSTRATOR IZOBRAZBA, VZGOJA PREBIVALKE EVR. DRŽAVE MESTO VANGLIJI TRENER SLOV. NOGOMETNE REPREZENT. (SREČKO) BLAGAJNA PO DOMAČE TRŽAŠKI POMOL LUKA VALŽIRIJI MOŠKO IME (ENA OD PISAV) SPOLNOST REBULA ALOJZ GOLTNIK SUŽENJ V STARI SPARTI SVETA GORA V HALKIDIH V GRČIJI OKRAJŠAVA ZA ARGENTINO ANGLEŠKA IGRALKA (VANESSA) MIHA OBIT PIHALO IZ 18. STO-LETJAV OBLIKI KAČE BERI PRIMORSKI DNEVNIK 1055 VSTAREM RIMU IZBRIZGANA TEKOČINA S SEMENOM SEČ PLESEN NA VINSKI TRTI šved. zimsko SREDIŠČE SLOVENSKI NABOŽNI PISATELJ (FRANC) OGLEDALA TUJE ŽENSKO IME NEKDANJI ITAL. ATLET DELO KNJIŽEVNIKA NA SLIKI MADŽARSKI VIOLINIST (TIBOR) ŠPORTNA OBLEKA / KOKOŠKA CIPRSKI GLASBENIK (MICK) GOROVJE V SAUDSKI ARABIJI TELIČKA PREPROSTA TORBA ZA PRENAŠANJE BLAGA AM. PEVEC GARFUNKEL SVETIŠČA V INDIJI ITALIJANSKI SPOLNIK LOJZE ABRAM MANJŠE MESTO NIKOLAJ KOPERNIK PRISTANIŠČE NA CIPRU BALETNA PLESALKA NEKDANJI španski PREMIER (JOSE MARIA) OČE KARAMBOL, TRČENJE PODZEMNI ŽUŽKOJED POSODA ZA SMETI NEKDANJI PREDSEDNIK ŠD BREG (DRAGO) NAŠ GLASBENIK (PAVLE) PRVI MITOLOŠKI LETALEC SL. DUHOVNIŠKI OKTET OLIVER MLAKAR (VZDEV.) DOLG, OZEK KOS BLAGA VRSTA MAMILA ITALIJANSKI PEVEC IN IGRALEC (MASSIMO) DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE ENRICO BERLINGUER DVANAJST ... PO RIMSKO AMERIŠKI OPERNI PEVEC (MARIO) DVA NA POL DELO KNJIŽEVNIKA t NA SLIKI r AM. IGRALEC PACINO NEDA UKRADEN DELO KNJIŽEVNIKA t NA SLIKI AD ACTA AMERIŠKA PISATELJICA (COULTER) IVAN MINATTI NAJBOLJŠA SLOVENSKA SMUČARKA MAZE DOPISNIK RAI IZ MOSKVE (SERGIO) VRSTA ZNAMENJA / REKA V NEMČIJI, DESNI PRITOK REKE LAHN EGIPČANSKI BOG SONCA ULICA V PARIZU SLOVENSKI GLASBENIK SOSS KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ NAŠA TENIŠKA DELAVKA ROGELJA SLOVARČEK - AJANTA = budistična jamska svetišča v Indiji • KARN = ciprski glasbenik • MEI = nekdanji italijanski atlet (Stefano) • METELKO = slovenski slovničar in nabožni pisatelj (Franc Serafin) • OREMUS = slovenski oktet 26 Nedelja, B0. novembra 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis RAI MOVIE / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Koncert: Naš čarni čas, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 9.30 Verski dogodek 11.15 Maša 12.20 Linea Verde 14.00 Talk show: L'Arena 16.35 Show: Domenica in 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.25 Carosello Reloaded 13.55 Film: Il lungo addio (dram.) 15.55 Film: In & Out (kom.) 17.25 Novice 17.30 Film: Heartburn - Affari di cuore (kom.) 19.25 Film: Toto e i re di Roma (kom.) 21.30 Film: II ritorno di Ulisse _RAI2_ 7.00 Risanke 8.35 Serija: Il nostro amico Charly 10.00 Dok.: Una spiaggia per le tar-tarughe 10.30 Dok.: Il fiume delle rondini 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.0017.05, 20.30, 1.00 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 Šport: 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva _RAI3_ 6.50 Serija: Ai confini dell'Arizona 8.00 Serija: La signora del West 8.35 Film: Scipio-ne detto anche l'Africano 10.25 Aktualno: Community - L'altra Italia 11.1012.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 13.05 Colpo di scena 14.30 Aktualno: In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo _RAI4_ 14.00 Film: The Quest - La prova (akc.) 15.35 Dok.: Fumettology 16.15 Serija: Primeval 17.05 Novice 17.10 Serija: Continuum 17.55 Nad.: Haven 19.35 Serija: Ghost Whisperer 21.10 Film: Harry Brown (triler) 23.00 Mainstream 23.25 Film: Transsibe-rian (triler) _RAI5_ 12.25 In scena: La metamorfosi 13.20 Kafka - L'ultimo processo 14.15 La Grande barriera corallina 15.20 La nascita dei continenti 16.25 Gledališče: Tim Robbins' Dream 18.00 Prima della prima La Boheme 18.30 Novice 18.35 Koncert: Lang Lang 20.35 Dok.: Claudio Strinati - Velasquez e Guido Reni 21.15 Dok.: Michelangelo 22.10 Cool Tour Arte 23.05 Film: Donna che canta (dram.) 21.15 Film: La sposa dell'imperatore (dram., '08) 0.55 Nad.: Crash RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Mia madre 14.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.40 GranPremium 15.20 23.45 Serija: La nave dei sogni 16.55 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.50 Novice 17.55 La papera non fa l'eco 19.30 Nad.: Raccontami 21.15 Tale e Quale Show _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.20 Superpartes 8.00 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 9.00 Aktualno: Terra! 10.00 Sv. Maša 10.5012.00 I grandi della fede 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 13.00 Pianeta mare 14.00 Donnav-ventura 14.45 Film: Soldato Giulia agli or-dini (kom.) 17.00 Film: Cavalca Vaquero! (vestern) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore Nedelja, 30. novembra Rai 4, ob 23.15 Transsiberian Španija, Velika Britanija, Litva 2008 Režija: Brad Anderson Igrajo: Woody Harrelson, Emily Mortimer, Ben Kingsley, Kate Mara in Eduardo Norieg Jassie in Roy sta že nekaj let poročen ameriški par, a kriza nepričakovano načne njun odnos. Da bi se približala in si sama pomagala, se odločita za daljše potovanje, upajoč, da jima bo to dovolj pri premostitvi težkega trenutka. Na transibirsko železnico stopita, ko se vračata s Kitajske, kjer sta nekaj časa delovala kot prostovoljca v centru za otroke. Na vlaku spoznata Abby in Carlosa, španca, ki trdi, da se ukvarja s prodajo lesenih obrtnih predmetov po vsem svetu. Resnica bo nekoliko drugačna in Andersonov film, ki se na začetku zdi lahkotna komedija, se kmalu izkaže za prepričljiv thriller. Jerry 19.00 Nan.: Love bugs 19.25 Film: Il signore degli anelli - Il ritorno del re (fant., '03, i. E. Wood) 21.30 Dok.: Adam Kadmon _IRIS_ 13.55 Film: Ali (dram.) 16.50 Film: L'ospi-te d'inverno (dram.) 18.55 Film: Sono paz-zo di Iris Blond (kom.) 21.00 Film: L'amo-re ritorna (dram., It., '03, r. in i. S. Rubini) 23.25 Film: Il caso dall'infedele Klara (dram., It.) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 L'aria che tira 10.45 Otto e mezzo, pon. 11.30 Bersaglio mobile 14.00 Kronika 14.40 Film: Da qui all'eternità (dram.) 17.00 Serija: Le strade di San Francisco 18.00 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La gabbia _LA7D_ 7.40 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.10 I menu di Be-nedetta 10.00 19.30, 20.30 Talent show: Chef per un giorno 11.00 13.05 Cuochi e fiamme 14.05 Film: L'uomo senza volto (dram.) 18.20 Talk show: Le invasioni bar-bariche 19.00 Food Maniac 21.30 Crozza ne Paese delle Meraviglie 22.55 Film: Con gli occhi chiusi (dram.) TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 11.00 Tisane, uguenti e cachet 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Cooperative e crisi economica 19.45 Racconti sul tram 23.30 Trieste in diretta LAEFFE 12.15 Serija: Jamie - Menu in 30 minuti 14.15 22.10 Nad.: Emma 15.15 21.05 Nad.: The Paradise 16.15 Serija: La storia della scienza 17.15 Serija: Citta nascoste 19.15 Serija: Bourdain - Senza prenotazione 20.10 Serija: Racconti dalle citta di mare 23.15 Film: Pantaleon e le visitatrici CIELO 21.30 Film: Mission: Impossible III (akc., '06, i. T. Cruise) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere dello spirito 10.10 Show: The Chef - Talento e passione in cucina 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.30 Show: X-Style _ITALIA1_ 7.40 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Il piccolo panda 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: Martian Child - Un bambino da amare 16.10 Film: Duma 18.15 Risanka: Tom & VREDNO OGLEDA 10.00 Wrestling 12.00 13.15 Serija: Most Dangerous - Pericolo reale 13.00 Novice 14.15 Film: Airline Disaster (triler, '10) 15.45 Film: Prospettive di un delitto (triler, '08) 17.15 Stop & Gol 18.45 Serija: Most Shocking 19.45 Top 20 Countdown 20.30 X Factor Weekly V > Rad igram nogomet 11.15 Slavnostni koncert ob 70-letnici Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel Ajdovščina 13.10 Avto-mobilnost 14.05 Konjeništvo: preskakovanje zaprek, prenos 15.20 17.30, 20.20 Zima je zakon 15.25 Biatlon: SP, otvoritev sezone, mešane štafete, prenos 17.00 Športni izziv 18.00 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 1. vožnja, prenos 18.55 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (m), prenos 20.00 Žrebanje Lota 20.55 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 2. vožnja, prenos 21.45 Dok. odd.: Ruski oporečnik 23.00 Kratki film: Nad mestom se dani 23.35 Aritmija _KOPER_ 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Vsedanes - Svet 14.40 Tednik 15.10 Vrt sanj 16.00 Potopisi 16.30 The Real Six Pack 17.10 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Alpsko smučanje 21.45 Avtomobilizem 22.15 Alpe Adria 22.45 Glasbeni julij v Kopru 23.15 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.25 Film: Zahvalni dan z družino 12.25 Serija: Downton Abbey 13.55 Serija: Gospa Eastwood z družbo 14.15 Film: Romanca ob jezeru 16.10 Film: Princ in jaz 4 18.00 Serija: Gostila išče šefa 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 21.15 Film: Salt (triler, '10, i. A. Jolie) 23.00 Film: Max Payne (akc., '08, i. M. Ku-nis) _DMAX_ 11.40 23.40 Turtleman 12.35 Wild Frank 13.25 22.50 Nudi e crudi 14.151 re della gri-glia 15.10 Acquari di famiglia 16.00 Affa-ri a quattro ruote 16.50 Fast n' Loud 17.45 Top Gear 18.35 Affare fatto! 19.30 Affari a tutti i costi 20.20 Banco dei pugni 21.10 Storage Wars 22.00 Container Wars SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Dok. film: Z nitjo povezane 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.45 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.55 Dok. serija: Village folk 15.20 Film: Niagara 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Naš vsakdanji kruhek 20.25 Nad.: Doktor Martin 21.25 Intervju 22.15 Dok. odd.: Drugo življenje macesna 23.15 Dok. serija: Zakaj demokracija? SLOVENIJA2 8.05 Globus 9.00 Slovenski magazin 9.35 Turbulenca 10.05 Ugriznimo znanost 10.40 22.10 Film: Norčije z Dickom in Jane (kom., i. J. Carrey) _KANAL A_ 6.00 Risanke 7.15 18.25 Serija: Tv Dober dan 8.15 13.55 Serija: Snowboarderji 9.10 Serija: Dva moža in pol 10.2013.25 Serija: Šola za prvake 10.50 ŠKL - šport mladih 11.20 Tv prodaja 11.35 Film: Božje skrivnosti 14.55 Nad.: Ljudje prihodnosti 15.45 Film: Zmagovalca 17.45 Volan 19.30 Serija: Nepraktični šaljivci 20.00 Film: Begunec 2 22.25 Film: Sam proti vsem 3 - Kazen PLANETTV 10.35 Show: Neverjetna dirka 11.35 Šport: Magazin lige prvakov 12.15 Nan.: Spet zaljubljena 13.15 Serija: Hiša vaših sanj 14.15 Film: Ljubezni ne moreš kupiti (kom.) 16.00 Film: Zokkomon (dram.) 18.00 Nan.: Diagnoza zločina 18.55 Danes 20.00 Film: Portal smrti (triler) 22.00 Film: Številka 23 (triler) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Music box; 10.45 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z gor-ške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrca- lo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da ris-coprire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sono-ricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Stres na delovnem mestu počasi že načenja vaše zdravje, zato je čas, da nekoliko izprežete ter poskrbite za svoje dobro počutje. Pojdite v naravo in se nadihajte svežega zraka. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Izvedeli boste zelo pomembno novico, trud na delovnem mestu bo končno poplačan. Kljub priznanju in nagradi je smiselno, da še naprej delate tako zagnano, kot ste to počeli doslej. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Neki osebi ste preveč zaupali. Verjeli ste, da so njeni nameni dobri, a je čedalje bolj očitno, da ni tako. Prenehajte se slepiti in poglejte resnici v oči, nato pa naredite naslednji korak. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Večjih spre«« memb ne bo, vse bo teklo po ustaljenih tirnicah, le glejte, da ne boste ob tem tudi vseh ljudi okrog sebe imeli za samoumevne. Potrudite se in vsem, ki jih cenite, to tudi pokažite. y^ LEV 23.7.-23.8.: S partner-(^^r jem se zapletete v nesmiselne in nepomembne prepire. Ne obremenjujte se zaradi tega. Vaš partner je za vas pripravljen iti na konec sveta, le da vam tega ne zna pokazati. DEVICA 24.8.-22.9.: Ljudje ^^ okrog vas vas jezijo, ker imate občutek, da vas ne razumejo in ne spoštujejo. A ne pretiravajte, morda ste se nekoliko preveč zapičili v neko idejo, ki v resnici ni ravno najboljša. TEHTNICA 23.9.-22.10.: ^ ^ Skrbno pretehtajte svojo odločitev, ki ste jo sprejeli, morda ni bila ravno najboljša. Na finančnem področju se vam obetajo spremembe, povsem od vas je odvisno, kakšne bodo. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Zaradi pretirane samozavesti vam je ego zrasel čez vse meje. Premislite, ali res upravičeno. Izogibajte se sporom z okolico ter z nadrejenimi, prijateljevemu nasvetu pa prisluhnite. STRELEC 23.11.-21.12.: Izogibajte se večjim nakupom, tudi tistim, za katere mislite, da so skoraj nujni. V bližnji prihodnosti se vam bo odprlo nekaj novih vrat tako na službenem kot zasebnem področju. KOZOROG 22.12.-20.1.: Monotono delo v službi vas izčrpava, zato je skrajni čas za oddih. Sprostili se boste ob rekreativnih dejavnostih. To pa ni dovolj, za sprostitev bo treba več časa, toplice vabijo! f « VODNAR 21.1 .-19.2.: Vedno skrbite za ugodje vseh ljudi, ki vas obkrožajo, vendar pri tem ne smete pozabiti nase. Denar: ker vam projekti na delovnem mestu dobro tečejo, bodo tudi prilivi nekoliko večji. RIBI 20.2.-20.3.: V tem tednu boste morali znati reči ne, sicer si boste nakopali na glavo nove obveznosti, ki jih res ne potrebujete. V poslu boste še naprej iznajdljivi in boste znali sprejemati prave odločitve. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B0. novembra 2014 27 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 RAI4 RAI PREMIUM 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Qualunque cosa succeda - Giorgio Am-brosoli 23.15 Talk show: Porta a porta 12.15 Nad.: Potere e passione 13.05 19.15 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Rubrika 15.50 Nad.: Amanti e segreti 17.35 0.40 Novice 17.40 Nad.: Pasion Prohibida 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Serija: Squadra Omicidi Istanbul 22.50 Attori e divi italiani 23.50 Serija: Sul-le tracce del crimine RETE4 7.20 Nad.: Army Wives 8.05 Protestante-simo 8.30 Serija: Il tocco di un angelo 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.55 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Show: La papera non fa l'eco 22.50 Show: Quanto manca? 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Serija: Il comandante Florent 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta co-lonna 23.55 Aktualno: Terra! CANALES 6.00 11.55, 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Nan.: Tre mogli per un papa 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.10 Gazebo 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Talk show: Po-meriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Biancaneve e il cacciatore (fant., '12, i. K. Stewart, C. Hemsworth) 23.40 Nad.: Hostages ITALIA1 11.45 15.35 La vita segreta di una teenager americana 12.3018.00 Xena 13.15 Heroes 14.00 20.20 Beauty and the Beast 14.50 Greek 16.20 The Lying Game 17.05 Novice 17.10 Streghe 18.50 La spada della ve-rita 19.35 Supernatural 21.10 Nad.: La saga dei Nibelunghi 6.50 Serija: Tutto in famiglia 7.15 Serija: Mike & Molly 8.10 Serija: Psych 10.05 Serija: The Closer 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: White Collar - Fascino criminale 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Film: Ti presento i miei (kom.) 23.25 Tiki Taka - Il calcio e il nostro gioco IRIS 11.05 Film: La soldatessa alle grandi ma-novre (kom.) 12.55 Film: L'anatra all'aran-cia (kom.) 15.00 Film: Quelli della calibro 38 (det.) 16.55 Note di cinema 17.05 Film: Stasera a casa di Alice (kom.) 19.10 Serija: Hazzard 22.50 Film: Biancaneve nella Foresta Nera (fant.) _RAI5_ 12.00 Glasba: Beethoven 13.20 Glasba: Ravel 13.35 18.15 Contact 14.10 La Grande barriera corallina 15.15 La nascita dei continenti 16.25 21.15 Cinque buoni motivi 16.30 Dok. film: La versione di Mario 18.00 Scaramouche Scaramouche 18.10 Novice 18.45 Storia e splendore dei palaz-zi reali 19.40 Art of... Russia 20.40 Passepartout 21.20 Gledališče: Amleto 0.10 Shakespeare da scoprire RAI MOVIE 12.10 Film: Capricorn One (triler) 14.20 Film: Il mistero Von Bulow (dram.) 16.20 Film: Indovina chi (kom.) 18.05 0.45 Novice 18.10 Film: Valanga (pust.) 19.40 Film: Porgi l'altra guancia (kom.) 21.20 Film: Il solitario di Rio Grande (vestern) 23.10 Film: Identikit di un delitto (triler, '06, i. R. Gere) 21.00 Film: State of Play (triler, '09, i. R. McAdams) 23.20 Film: Una anno vissuto pericolosamente (dram.) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Serija: Suor Therese 18.10 Serija: Il commissario Cor-dier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Talent show: Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiam-me 14.30 Dottori in prima linea 16.50 SOS Tata 21.10 Film: La ragazza con l'orecchi-no di perla (dram., '03, i. S. Johansson) 22.55 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 In-contri sul tram 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 14.30 22.30 Il caffè dello sportivo 15.15 Košarka 18.00 Trieste in diret- ta 19.00 Peccati in tavola 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 23.30 Film: Come sposare un milionario _LAEFFE_ 13.45 19.45 Novice 14.00 17.45 Serija: Jamie - Menu in 30 minuti 15.05 Serija: 360 giorni in viaggio 16.10 Serija: L'archeologo vagabondo 16.45 Serija: Citta nascoste 18.50 Serija: Bourdain - Senza prenota-zione 20.00 Serija: Racconti dalle citta di mare 21.00 Film: Amour (dram., Fr., '12) 23.20 Film: La niña santa (dram., '04) _CIELO_ 12.30 Hell's Kitchen 13.15 14.30, 15.30 MasterChef Australia 13.45 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.3018.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia » »V POP TV 6.00 Risanke in otroške serije 7.35 Serija: Lepo je biti sosed 8.25 14.50 Queen Lati-fah Show 9.20 10.30, 11.40, 12.50 Tv Prodaja 9.35 15.45 Nad.: Barva strasti 10.45 16.45 Nad.: Sila 11.55 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Film: Norčije z Dickom in Jane (kom., i. J. Carrey) 17.00 18.55, 22.45 Novice 19.55 Serija: Gostilna išče šefa 21.50 Serija: Gasilci v Chicagu 23.15 Serija: Kosti KANAL A 6.50 Risanke 8.25 12.50 Serija: Nova ameriška restavracija 9.15 18.55 Serija: Alarm za Kobro 1110.1013.55 Serija: Detektiv na Floridi 11.0012.35, 13.40 Tv prodaja 11.15 Ponedeljek, 1. decembra Laeffe, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Amour Francija 2012 Režija: Michael Haneke Igrajo: Jean - Louis Trintignant, Emanuelle Riva in Isabelle Huppert Čudovit Hanekejev film, ki si je v Cannesu zagotovil zlato palmo in hkrati omogočil tudi obema interpretoma nagrado za najboljšo žensko in moško vlogo je zgodba o Anne in Georgesu, upokojenih učiteljih glasbe, ki živita zadovoljno in polno življenje v lepem stanovanju v središču Pariza, predana drug drugemu in svoji strasti do glasbe. Njuna hči, prav tako glasbenica, živi s svojo družino v tujini. Nekega dne Anne zadene kap. Čeprav si opomore, se njeno zdravstveno stanje hudo slabša. A lepa ljubezen starega para se znajde še pred zadnjo, hudo preizkušnjo. 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.45 17.05 Serija: Naša mala klinika 14.45 Film: Kraljica šunda 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Smrtonosna pošiljka 21.10 Film: The Illusionist - L'illusioni- sta 23.00 Film: Cloudburst - L'amore tra le nuvole _DMAX_ 12.35 18.35 Affare fatto! 14.15 20.20 Banco dei pugni 15.10 22.00 Cine andra a finire? 16.00 22.50 Turtleman 16.50 Af-fari a quattro ruote 17.45 I maghi delle auto 21.10 Il re della griglia 23.40 Video del tubo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha 11.10 Izobraževali program 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Dok. serija: Village folk 15.55 18.40 Otroški program: OP! 17.25 0.15 Duhovni utrip 17.40 Odprta knjiga 18.00 23.05 Podoba podobe 18.30 Inf-odrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.30 Slovenska jazz scena SLOVENIJA2 6.00 9.00 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Infodrom 8.15 Dok. film: Med štirimi stenami 8.30 Kaj pa ti misliš? 8.35 Enajsta šola 11.00 Dobro jutro 13.1519.05, 23.50 Točka 14.45 Med valovi 15.30 Intervju 16.30 Dober dan, Koroška 17.10 Slovenci po svetu 17.40 Prava ideja! 18.10 Dok. odd.: Pod streli - novinarji v vojnah 20.00 25 let akcije Sever 21.00 Nad.: Vzhodno-berlinska saga 21.50 Film: Čisto tako, samo drugače 23.30 Odprta knjiga _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.40 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Glasbeni julij v Kopru 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 23.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisio-ne 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža 21.50 Film: Filadelfija 0.10 Film: V peklu Los Angelesa PLANETTV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 Nan.: Mike & Molly 11.40 Nan.: Chuck 12.50 Nad.: Sulej-man Veličastni 13.50 Ellen 14.45 Nan.: Talenti v belem 15.40 20.00 Kmetija - Nov začetek 16.45 Film: Poroka dobre čarovnice (kom.) 18.2518.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 21.05 Film: Škrlatna plima (triler) 23.10 Nan.: Prijatelji 23.45 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 15. nad.; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi patroni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 30. novembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 990 1000 (A 1010 ^ y ' / Nad deželo se v nižjih plasteh zadržuje relativno vlažen zrak. Popoldne nas bo doseglo sredozemsko območje nizkega zračnega pritiska, ki bo neposredno vplivalo na območje Triveneta. V prihodnjih dneh se bo navedeno območje nizkega zračnega pritiska zadržalo nad osred- njim sredozemljem, vendar bo nekoliko oslabljeno. Zjutraj bo spremenljivo, čez dan se bo oblačnost povečala. Možne bodo tudi nevihte z obilnimi padavinami. Ob morju bo proti večeru pihala zmerna burja. Ponoči bodo padavine obilnejše, burja pa se bo okrepila. Ponoči bo pretežno oblačno in ponekod megleno ter povečini suho vreme. Čez dan bo od jugozahoda znova pričelo deževati, dež se bo razširil na vso Slovenijo. Ob morju bo pihal šibak jugo, v Vipavski dolini in na Krasu pa šibka burja. Temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem od 11 do 16 stopinj C. Ponoči in zjutraj bo pretežno oblačno z obilnim dežjem. Več padavin bo na zahodu. V nižini bo pihala zmerna, ob morju pa močna burja. V gorah bo meja sneženja na 2000 m. V popoldanskih urah bo burja oslabela. Jutri bo oblačno s padavinami, v bližini morja bodo možne nevihte. Po nižinah bo deževalo. Ob morju bo zjutraj pihal zmeren jugo, ki bo čez dan slabel. Na severnem Primorskem bo pihala burja, v severovzhodni Sloveniji severni veter. ; ¡2 Sonce vzide ob 7.23 in zatone ^g ob 16.23 □ Dolžina dneva 9.00 Luna vzide ob 13.00 in zatone ob 1.27 1925 - Jutro je bilo zelo inS mrzlo, ponekod med najhladnejšimi no-z vembrskimi v 20. stoletju. V Babnem Polju o so izmerili rekordnih -27,4 °C, v Žireh se je < temperatura spustila do -18,8 °C in v Šentilju pod Turjakom do -14,8 °C. Danes: ob 4.48 najvišje 34 cm, ob 11.44 najnižje -18 cm, ob 17.04 najvišje 5 cm, o ob 22.33 najnižje -23 cm. S Jutri: ob 5.38 najvišje 40 cm, ob 12.41 najnižje -31 cm, ob 18.26 najvišje 10 cm, ob 23.44 najnižje -20 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje C. -JO 500 m............9 1000 m ...........7 1500 m ...........6 2000 m ...........2 2500 m ........... 1 2864 m ...........0 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 1,5. Dinastija Le Pen se krepi v Nacionalni fronti LYON - Vnukinja Jean-Marie Le Pena, ustanovitelja francoske skrajno desne Nacionalne fronte, Mairon Marechal-Le Pen je bila včeraj na kongresu stranke v francoskem Lyonu izvoljena v centralni odbor stranke. 24-let-na Marechal-Le Penova je dobila 80 odstotkov glasov podpore in tako dobila bistveno več glasov podpore od svojega tekmeca, podpredsednika stranke Floriana Philippota. Vnukinja Jean-Marie Le Pena je bila leta 2012 izvoljena kot prva poslanka Nacionalne fronte v francoski narodni skupščini in je hkrati najmlajša poslanka po letu 1985. Na kongresu bodo danes kot predsednico stranke potrdili hčerko ustanovitelja stranke, Marine Le Pen, ki je hkrati teta Marechal-Le Penove. Na dnevu fotografije tudi o vse bolj razširjenih dronih LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je včeraj potekala prva izvedba dogodka Dan fotografije, na katerem so v uvodnem delu predstavili tudi vse bolj razširjene radijsko vodene naprave za fotografiranje in snemanje iz zraka oziroma tako imenovane drone. Radijsko vodeni sistemi za snemanje iz zraka so s tehnološkim razvojem v zadnjih letih postali tako razmeroma cenovno ugodni kot tudi dovolj enostavni za upravljanje. Temu primerno se je razširila njihova uporaba v amaterske in profesionalne namene, je kot uvodni govornik povedal strokovnjak Janez Nebec. Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Predstavi nam prijatelja! Pomagajte nam širiti Primorski dnevnik! Predstavite nam novega naročnika! Tako boste tudi sami prispevali k razvoju in utrjevanju dnevnika in boste za to tudi primerno nagrajeni. Kdor nam bo do 31. januarja 2015 predstavil novega naročnika, bo ob plačilu naročnine za leto 2016 prejel 15% popust. Popust bo višji sorazmerno s številom predstavljenih naročnikov. Za navodila in pravila akcije pokličite na telefonsko številko 040 7786300 ali 0481 356320 ali pa obiščite našo spletno stran. APrimorski r dnevnik