239. številka. Ljubljana, v četrtek 16 oktobra. XVII. leto, 1884. Ithaja vsak dan mT**er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prej rman za a vstrij sko-o#ersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt let* 3 g\A. 30 kr., za jeden mesen t gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina zuaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jtdenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 icr., če ae trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p ra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „dMhUttki stolna". U pravu i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse udiiiinistrarivne stvari. za po Dr. Herbstov predlog. Predlog dr. Herbst«, o k»tereni smo na tem mestu že obširniše govorili in ki meti na to, da bi se okraje na Češkem ločili in razredih po narodnosti, prišel je vtorek, 14. dan t. m. v drugič pred deželni zbor češke kraljevine in pri tem so se pojavila mneuja z jedne in druge strani, mnenja, ki se ne tičejo samo stvari same, glasov tegu predloga, nego se ozirajo še dalie na polt accompl;" : samo še baje ugibljejo — rekel je nek šaljivec, — bili kolodvor postavili na sredi — Milj-skegu zaliva ali pa gori pri — „dbkinskem" obe- lisku . . . No, da-li se bode Tržhčanoni po zelenici iz te puščave res cedilo zaželjeno mleko blaginje, o tem nesem utegnil premišljevati, kajti glej! v istem trenutku je prišvigal po železnem tiru vlak ter me odnesel z neplodnega polja visokoletečih narodno-gospodarstvenih projektov in abstraeto. Od Kozjan se železnica vije po globokih zarezah, mej rudeče-lisast'mi pečinami, vidno višje navzgor na puste Kruške golicave. Tukaj se ti Kras kaže, rekel bi, v uajdivjejsi svoji podobi: golo, razrušeno skalovje po vsem nepreglednem okrožji, kakor bi se tu bili svoje dni borili Gigantje z olimp-skimi bogovi. Daleč na okrog ni videti nikjer žive duše, niti sledu o kakšnem človeškem bivališči . . . Osupnen strmiš v to sivo, kamenito puščobo, ter jej naposled užaljen odvrneš utrujene oči — kar se ti zablišči tam doli izza kamenitih golin nekaj medlo-s njega. Pogledaš bistreje in pred tritjo se prostira — jadransko morje! In višje tam gori, proti severo-zapadu bleste v solnčnem svitu koroške in tirolske planine, velikanski soežniki v dolgi vrsti kakor srebrna stena. Zdaj zopet izgine svetli razgled v sinje daljave za skalnatimi ku isami, da se prestrašen Deželni zbor kranjski. (IX. seja v 9. dan oktobra.) Rszna poročila deželnega odbora izroče se raznim odsekom. Poslanec dr. Samec poroča v imenu upravnega odseka o §. 6 letnega poročila deželnega odbora, pod naslovom „Uočila", ter nasvetuje v odseku vem imenu: „Deželnemu odboru se vnovič naroča, da poizve zadržke, da se še doslej ni napravila cestna zveza pod Pijavo Gorico mej novo Turjaško in staro okrajno cesto". Poslanec dr. Poki u kar izraža upanje, da sedaj ko se je izvršil odkup zemljišč za to cesto, se ne bode stavba, katera bode velikega pomeni za promet, nadalje zadržavala in se bode delo kmalu izvelo, gospod deželni predsednik pa bode gotovo skrbel, da se ta zadeva hitro reši. Predlog g. poslanca dr. Samca se vzprejune. Poslanec dr. Samec predlaga na dalje: „C. kr. vladi se izreče najtoplejša zahvala, da je dala izvršiti preiskave glede preložitve cest če* Gorjauce. Ponavlja pa se prošnja, da se dela prelož tve, kakor hitro možno začno in da se v ta namen že v proračun državnega zaklada za leta 1885 potrebna svota postavi, ako se to še ni zgodilo." Deželni predsednik baron W\nkler naznani, da mu je došel ravnokar dopis ministerstva, da se dovoljuje za preložitev ceste čez Gorjance 29.000 gl., od katere svote se bode postavilo v državni proračun za I. 1885 že 20.000 gld. Predlog dr. Samca se vzprejme. Dr. Samec nasvetuje nadalje: „Ddželni odbor se pooblasti, dovoliti cestnim odborom naklade na 10°/0, ako uložijo za to utemeljene prošnje." Predlog se odobri. Poslanec Pakiž nasvetuje: „ Deželnemu odboru se naroča, da so načrt cestne proge čez Lužarje Še v teku tega leta pregleda, in da se pri tem pregledu tudi zaupni možje iz dotičnega okraji udeležujejo, iu da naj se zato skrbi, da se bode izpeljava tega nt:črta že v prihodnjem letu zvršila. V ta namen naj nakaže deželni odbor izplačanje podpore v znesku 3000 gld., katero svoto je bil deželni odbor Že z dopisom 10. januvarja 1882 obljubil." Predlog se vzprejme. Pakiž nasvetuje nadulje: „Ddželnemu odboru se naroča, da znesek 1000 gld., katera svota je bila že 1. 1882 od deželnega zbora dovoljena, še v teku tega letu cestnemu odboru Ribniškemu izplača." Poslanec dr. Samec želi, naj bi se ta predlog prej še izročil finančnemu odseku v pretres. Pri glasovanji pa se odobri predlog poslanca Pfkiž-a. Poslanec Pakiž nasvetuje slednjič: „C. kr. deželna vlada se ponavljeno naprosi za primerno podporo iz državnega zaklada za okrajne ceste: Rakek, Bloška Polica, Žlebič, Ribnica oziroma Bibino Polje." Ko je poročevalec dr. Samec ta predlog podprl, omeni deželni predsednik baron Winkler, da je vse zavisno od tega, če je ta podpora postavljena tudi v državni proračun. Predlog poslanca Pakiž-a bo vzprejme. Poslanec M u r n i k poroča v imenu gospodarskega odseka o pospeševanji hišne industrije in o ustanovitvi obrtnih strokovnih šol in nasvetuje sledeče predloge: umakneš v vozov kot. In ko se ozreš v drugo skoz okno, razgrebajo se pred tabo globoke, divje raz-orane doline, z mogočn-m skalovjem nasute, vijoče se v dolgih nepreglednih potezah tja doli proti morju. Po teh pustih, ogoljenih rebrih iu brezdanjih brazgotinah vali se po zimi besno tuleča burja, vzna-Saje prst in ruševino po vzdubu; večkrat je toli silna, da vrže po cel vlak in tira . . . \ naglem teku je dričal vlak po tej samotni puščavi; tu pa tam B6 je prikazala kako borna vas, s kamenenimi kočami; mej njimi nekoliko murvinih in smokvinih dreves, s trsjem ovitih. Na posamičnih postajah: Rakitovič, Podgorje, kjer se nam je iznad golega kamenja zopet zablisnilo sinje morje, ustavil se je uaš železui vranec samo za kratek hip ter švigal zopet naprej; a čem dalje nas je zanesel, tem žalostnejša pokrajinska slika se je razgrinjala pred nami: po vsej prostanej okolici kamenito groblje, tam doli na desno brezkončno morje in tu zadaj na levem obzorji mogočna Učka Gora — otožen, grozno-veličasten prizor! A glej ! — nenadoma se spremeni pokrajinsko pozorišče! Globoko tu doli na desno širi se pred 1 Deželnemu odboru se naroča, da se, razlo-živši razmere glede izdelovanja ž mnatih sit na Kranjskem, obrne na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo s prošnjo, da bi visokoisto to industrijo pospeševalo na ta način, da izposluje kar najnižjo carino (izvozni no) 2. Deželnemu odboru se naroča, obrniti se na visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje s proŠDJo, naj bi pospeševalo čipkarijo v Idriji, ali na ta način, da nastavi učitelja za risanje obrazcev, za čipke ali pa da pripravi obrazce in risauja (pisme) za čipke. 3. Deželnemu odboru se naroča, da se, raelo-živši razmere tukajšnje slamnikarije, obrne na visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje 8 pro-šujo, naj bi ukrenilo, da se izda poučevalni spis o vprašanji, kako povzdigniti pripravljanje slame za pletenje. 4. Deželnemu odboru se naroča, obrniti se na vitoko c. kr. miuisterstno za uk in bogočastje s prošnjo, visokoisto naj bi: a) ustanovilo v Ljubljani c. kr. strokovno šolo za lesno industrijo, ki bi obsegala mizarstvo za stavbinBka dela in hišno opravo, potem leso-reznico in strugarnico, dalje delarnico za poučevanje o napravi kmetijskega orodja in lesno rezno industrijo; b) pospeševalo pletenje košev in jerbasev s tem, da ustanovi šolo za pletenje in da nastavi popotnega učitelja, ki bi poučeval o vrboreji; c) podpiralo lončarijo ua Kranjskem s štipendijami, ki naj bi jih ustanovilo. 5. Visokemu c. kr. rmnisterstvu za uk in bogočastje se za do sedaj glede upeljave nove industrije v Železnikih, Kropi in Kamni Gorici storjene korake izreka zabvala, ter se visokoisto naprosi, da obljubljeno strokovno šolo za te kraje ustanovi. 6. Deželnemu odboru se naroča, da dogovorno s trgovsko in obrtuijsko zbornico za Kranjsko sestavi poseben odbor v Ljubljani, ki bi ob jednem z po-družmmi odbori, ki se imajo sestaviti po deželi, razpravljal, kje bi se mogle domače obrtnije na novo ustanoviti in katere. 7 Deželni zbor izreče, da je pripravljeu ustanovitev obrtnijskih strokovnih šol in povzdigo domače industrije kolikor mogoče podpirati in pospeševati, ter dovoli v ta namen za 1. 1885. donesek 5000 gl. iz deželnega zaklada. (Dalje prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 16. oktobra. Državno sodišče je odločilo na neko pritožbo treh spodujeavstrijskih učiteljic, da učiteljice nemajo volilne pravice, ker dotični deželni zakon govori samo o učiteljih, no pa o učiteljicah. Češki deželni zbor je sklenil, da se bodo v deželne srednje kmetijske šole vsprejemali tudi učenci, ki so dovršili meščansko šolo, ne pa samo oni, ki so dovršili spodnjo gimnazijo ali realko. — Zdaj smo izvedeli, kako stališče zavzema vlada nasproti Kvi-čale zakonu. Oficijozni „Fremdenblatt" izjavil se je jako odločno proti temu zakonu iu ni dvomiti, da je zato dobil povelje od zgoraj. Ta list tudi pravi, da je pot še dolg, predno postane ta predlog zakon. Iz tega smemo sklepati, da ga brez odločnega pritiska Čehov ne bode vlada predložila sankciji. Predvčeraj je bila v spodiijeavstrljskem deželnem zboru volitev novega deželnega odbora. Iz- nami podolgasta, za kako miljo široka rodovita dolina, z rujavkastim zelenjem obrastena in prekrižana z belimi cestami in s svetlo-zelenkasto rečico, vi-jočo se v prijaznih ovinkih mej oljčjimi gozdiči. Na sredini doline, malo uro hoda od postaje dviga se na strmem, piramidi podobnem 1liolniu štirivo-glata skupina rujavo-sivih hiš, iznad katerih štrli v vzduh temen zvonik — Tu se ustavi vlak in pogled na (laški) napis gori na kolodvorskem zidu me pouči, da smo v — Buzetu. Ker se mi je prijazna dolina bila na prvi pogled omilila, stopil sem iz voza ter se napotil po hribu navzdol. Od kolodvora, stoječega na strmi terasi usekani v sivo-skalnati hrib Pččekaj, vije se grčava b kamenjem posuta steza doli po izpranih klancih, tekočih mej zvito-vejnimi gnelci, mimo posamičnih selskih hiš vedno uižje v dolino in po širokej, mej njivami in vinogradi napeljaoej cesti v hribovo podnožje. Odloživši svoje potno torbo ondu v „Albergo alla fontana", stoječem doli ob cesti, stopal sem voljeni so prejšnji odborniki, samo ua mesto Tho-masa izvoljen je poslanec Scbdfel od poslancev kmetskih občin. Prvokrat se je letos primerilo, da so poslanci kmetskih občin v deželni odbor izvolili poslanca iz mestne skupine. Predlog, katerega je stavil v galiskem deželnem zboru Rusin Romanczuk zastrun poučnega jezika v galiških šolah, letos še ne pride pred zbor. V dotičnem odseku se nikakor neso mogli sporazumeti. Poljski poslanci iskali so raznih zvija«, kako bi se izognili ustanovljenju rusinskih šol. Nekateri so nasvttovali, da bi se ne šteli otroci, ampak sta-riši, kadar bi šlo za osnovo kake rusinske šole, drugi so imeli druge ugovore. Naposled so pa sklenili, da se ta stvar za zdaj opusti in k večjemu deželnemu odboru naloži, da preiskuje dotične razmere in deželnemu zboru o tem poroča v prihodujem zasedanji. — Poslanec Grucholski odložil je ?arad slabega zdravja svoj mandat kot delegat io poklican bode v delegacijo njega namestnik dr. pl. Madejski. 8olno(rra«l»Ki deželai zbor je toliko premeni! volilni red, da bodo vsa roe.sta doma volila. Drugih sprememb volilnega reda se pa ni uvelo, ker za oje ni bilo dobiti dveh tretjin glasov, kajti nekateri so hoteli, da vobjo petakarji, dfllgi pa, da vsi davkoplačevalci. Ofrerska gospodska zbornica je že končala adresno dehato. B la je kratka, trajala je samo jedno sejo. Imela je pa tudi dosti zanimivega. Grof Ferdinand Zicby je pri tej priliki izjavil, da ne bi bilo dobro pri sedanj h razmerah izročiti gospodske zbornice v roke vlade. Odgovarjal mu je ministerski predsednik pa jako zmerno, kur je kazalo, da vlada želi sprave z bolj zmernim delom konservativcev, ker brez njih bi ne bilo mogoče preustrojiti gospodske zbornice. — Adresa antisem tov, khtero je izdelal S'monyi, poudarja, da se mora ves pravni sistem postaviti na kristijansku podlago. Zdaj pa imaio židi ves mobilni kapital v rokih in ves promet. Oni zavirajo, da se ne naredi noben racijoualeu agraren zakon, niti Času primerni volilni red. Srednia posestva, kmetje propadajo vsled židovskega oderuštva in neugodnih zakonov. V nanje države. Dnć 17. t. m snide se v Beletngradu srbska škofijska sinoda. Na dnevnem redu so posvetovanja cerkvenega in administrativuo-političnega obsega. Najvažnejšu predloga, katera se bode predložila bolgarskemu sobranju, je gradjenje želez-nične zveze Piiot-Vakarel, ki se začne delati prihodnjo pomlad. Več družeb se je že vladi ponudilo, nekateri poslanci so pa za to, da bi jo država sama gradila. Odločilo bode sobranje. Vladni inženerji sedaj trasirajo progo Pirot Sofija. Člani rumunske opozicije so sklenili, da se volitev ne udeleže kakor politična frakcija, ampak le kakor osobe, da stranke ne bode zadel nikak poraz. OaiicoskeJ zbornici predložil je minister pomorstva predlogo, da se za Tonking dovoli 14 milijonov frankov kredita. Ta predloga izročila se je posebnemu odseku. Vojni minist r je pa predložil načrt o organizaciji kolonijalnih <•» t. V soboto se bode v zbornici pričela debata o interpelaciji grofa de Roys o gospodarskej politiki vlade. Nemški socijalisti zahtevajo v svojem volilnem oklici, da se uvede normalni delavski dan, omeji delo žensk, prepove delo otrok, razširi zavarovanje proti nezgodam na poljedelstvo, gozdarstvo in vožarstvo, upelje zavarovanje za stare in invalide. To so vse opravičene zahteve, mnoge so že upeljane v drugih državah Pri prihodnjih volitvah bodo socijalisti, kakor se kaže, precej pridobili. Izjemni zakoni napredka socijalizma neBO ustavili. Kaže se, da je prav imel angleški ministerski predsednik Glad-stone, ko je rekel: „Socijalizem je, ali mogoč, in tedaj se bode uresničil, naj se stori kar koli proti njemu, ali pa ni mogoč, tedaj bode pa izginil, ne da bi se protistavila državna oblast". — Pruski državni tukoj po strmem klanci navzgor po hribu v starodavni Buzetski grad. Buzet, po laško Piuguente, mestece, imajoče blizu polšest sto prebivalcev, stoji — kakor sem že bil omenil — na strmem, kakih tri sto metrov visokem holmu, dvigajočem se na sredini zavetne doline, po kateri teče sivo-zelenkasta rečica Mirna, izvirajoča v tej dolini. Hrib, na katerem je mestece, prepleten je vse okoli s trsovimi brajdami, vijočimi se kot venci ob tenkodebeluih, nalašč za to nasajenih javorjih. Na južno-vzhodnej plati hriba, po prisojnem brdu okrog rastejo breskve, marilice, smokve, oljke; doli ob Mirni pa se širijo mej topoljem in rakitjem bujni travniki. Tu na južnem holmovem podanku je na prostrani, razploščeni terasi mestno pokopališče s cerkvijo, ograjeno s visokim zidom, ob katerem se cesta v rezkem ovinku zasuče po hribu navzgor v predmestje in čez kakih sto korakov stojiš pred mogočuim uhodom v Bgrad", okrašenim z raznimi kiparskimi reliefi; kajti meBto, kot nekdanja trdnjava, opasano je Še dan danes z ozidjem, skoz katero vede vanje dvoje vrat . . . Bovet snide se 25 t. m. Otvoril ga bode carjevič naslednik. V Angliji ho Se vedno meetingi, na katerih se narod izjavlja za in proti vol'lnej reformi. V saboto je bil tak shod na posestvu Cbatswortb vojvode of Devonschire, kateri se je izrekel za volilno reformo. Udeležilo se je meetioga nad 8 0 000 ljudi. Govorili so Hartington, Harcourt in Muodella. Prvi ju zagotovljal, da bode vlada takoj, ko zgornja zbornica vsprejmo volilno reformo, predložilo zakon O novej razdelitvi volilnih okrajev. Salisburj je pa ravno isti dan na nekem konservativnem meetmgu v Helsu se izrekel, da zgornja zbornica nikakor ne odstopi od svojega prvotnega stališča, ob jednem se morati predložiti volilna reforma in nova razdelitev volilnih okrajev. Ako res zgornja zbornica ne bo hotela odjenjati, morala bode vlada razpustiti parlament. Afriška konferenca se ne snide tako hitro, kakor se je do zdaj poročalo. S loh še ni določeno kedaj. Anglija in Holandija bosti vzajemno postopali v kolonijalnih vprašanjih. Portugalija bode pa neki podpirala Nemčijo. Dopisi. Iz Trata 14. oktobra. [Izv. dop.] Dopolnilne volitve v mestni zbor so dovršeue. Zd*j se lahko pregleda pomanjkljivosti na jednej aH na dru-gej strani. Luško politično društvo, katero ni za las bolje od „Progressa", podleglo je v II. razredu v mestu. Smerno je pri tem uruštvu to, da so figurirali mej imeni volilnega odjeka tudi možje, ki že davno v grobu spe. Volitve v okolico izpale so le na pol dobro. V I. okraji pali smo za dva glasa. Temu je krivo, da je bil nasprotni kandidat bogataš in ga je celo vlada podpirala, kajti takoj po izvolitvi počastil ga je sam namestnik De Pretiš s pohodom, da mu je čestital. Krivo je bilo tudi to, da je politično društvo »Edinost4, recte da so nekatere osobe, hotele po Vsej sili druge kandidate usiliti volilcem, aboravno bo se poprijeli volilci g. Pernica, čemur je jasen dokaz, da je toliko glasov dobil od samih kmetov in poštenjakov. Neka osoba, g. urednik, vam bo že znanu, je vsled osobno mržnje proti g. Persiču skušala ponujati kandidate kakor Čič oglje in tako je jeden teb kandidatov 10 glasov ujel. „Edinostu se je v I. okraji le toliko prikuzala, da bi se jej ne moglo očitati, da neče ničesar za Perš'ča storiti. Žalostno je, da se tako straukarsko vrti kolo političnega našega stroja, da je nekaterim osoba vse, a stvar španjska vas. Akoiavno se je gosp. Peršič zadnje dni malo za svojo kandidaturo brigal, so pa volilci toliko več mej saboj delali. Da je politično društvo, katero je pa nekoliko zaspano, priporočalo in delalo za pravega kandidata, imel bi bil pri vsem pritisku več ko 40 glasov večine. To so fakta, katera se ne dado odvreči. „Siovenski delavec" storil je svojo dolžnost, priporočal je Persiča volilcem, kakor ae spodobi, „Edinostu omenila ga je le, ker je bila prisiljena. Naj ne mislijo gospodje od „Ediuosti", da se hoče s tem društvu slabo, ne, nikakor ne, društvo ima velike zasluge, a v tem slučaji ni postopalo pravilno, bilo je popustljivo. V V. okraji šlo je laglje, tam je stari banski vitez Burgstaller po navadi po svojem hlapci iu sosedi b, kakor po župniku Čebularji delal za se, posebno je pa župnik pri volitvi pred dvema letoma Ulice so Buzetu, kakor po vseh isterskih mestih, jako tesne, s kameujem nadlažene, v obče precej snažne; hiše poprek vse zidane, večinoma visoke, tu in tam dvonadstropne. Na južni ttrani mesta, takoj pri uhodu, prostira se pred dolgo vrsto svetlobojnih hiš prisojna terasa, z drevjem obsen-Čena in z zidom obrobljena, kjer se shaja in sprehaja o lepih vspomladnih in poletnih večerih Bu-zetska haute-volee, zlasti pa — nadobudna mla-dezen, katerej se tudi zunaj mestnega ozidja, ondu na večerni strani ponuja ugodno šetališči pod košatimi murvami . . . Povestnica o prvotnem povstanku Buzeta (Pin-guentum) je precej mračna, nepoznana. Po različnih rimskih napisih in vsakovrstnih drugih starinskih ostankih bi se dalo sklepati, da je tukaj že za Rimljanov stalo kako mesto ali naselbina; toda iz srednjega veka so bližnji podatki o Buzetu ;jako slabo znani, dočim je ob velikem požaru proti koncu 16. stoletja zgorel ves mestni arhiv. Samo toliko se ve, da je Buzet izprva bil pod nemškimi mejnimi grofi, kateri so mu baje tudi vzgradili ozidje: pod Beneško oblast je mesto prišlo še le okoli 1. 1421. Pra- zakrivil, da je Burgstaller voljen bil, ker je hodil vedno k njemu na obed. Izid volitev je naslednji: I. okraj: od 306 oddanih glasov dobil je Strudthof 147, Pet. Peršič pa 145, 10 glasov bilo je za g. Klodiča, 4 listki pa prazni. — V V. okraji bilo je oddanih 184 glasov, Matija Živic, inžener, dobil je 89 glasov, Burgstaller pa 35 Volitev v I. okraji je bila burna, skoro se je bilo nadejati boja. Laška stranka imela je nasproti volilnemu poslopju krčmo v svoji lasti. Tam se je pilo, na miz: se bdi bankovci, vsak je prejel 1 gld. in še piti; spremljali so volilce čez cesto v sobo, da so glas oddali. Ves magistratov aparat služil je terorizmu: dacarji, grobokop, mestni policaji in magistratovi biriči, vse je delalo. Denar je odločeval, okoličani se pa vender neso dali podmititi, le nekatere kreature, izdajice, so za srebernik prodali svoj narod, svojo kri. V I. okraji uložil se bode protest, ker so se velike nepostavnosti godile. Zagotovili pa so volilci, da prej ne mirujejo, da bode izvolj°n g. Peršič. Domače stvari. — (Deuašnja seja deželnega zbora kranjskega) trajaia je do Vi 4. ure popoludne. Vsprejela Be je najprvo takozvana lex Šuklje, po kateri izgubi Ljubljansko mesto samostojnost, skrbeti samo za svoje šolske potrebe in bodo davkoplačevalci Ljubljanski odslej prinašali 10°/0 k normaluo-šolskemu zakladu. Proti postavi je govoril obširno in izvrstno župan g. Grasselli. Pri zloglasnih 600 gold., ki figurirajo v proračunu normalno-šol-skega zaklada pod prenarejeuim naslovom ,,zi ne-obhgaten pouk slovenščine na nemških iu za ne-obligaten pouk nemščine na slovenskih večraz-reduih ljudskih šolah", je predlagal Dežman, naj se otrok le imenuje po pravem imenu in reče, kakor nasvetuje deželni odbor „za pouk v drugem deželnem jeziku", ker je teh 600 gld. le za pouk v nemškem jeziku. Šuklje je ugovarjal in povedal, da se uči nemščine neobligatuo nad 700, slovenščine pa 177 otrok. 600 gld. se je potem VHprejelo biez ugovora Proti postavi o nadzorstvu hranilnice kranjske sta govorila baron S chw eg el in Dežman. Dež. predseduik baron VViukler izjavil se je proti postavi. Pri imenskem glasovanji vzprejel se je prehod v specijalno debato s 15 proti 9 glasom; 10 poslancev je bilo odsotnih. — (K ra v n o p r a v n o s t i ) Ko je začetkom tega meseca „Zveza slovenskih posojilnic" v Ljubljani zborovala, stavil je g. A. Knez predlog, da bi posojilnice proti vs&cemu nemškemu odloku, ki se izda na slovensko ulogo, uložile pritožbo in nadaljevale v vseh instancah, tako dolgo, da bi se na posled izvojevala popolna ravnopravnost. Gospodje zastopniki s Štajerskega pa so izjavili, da se v Mariboru in Celji vsaka uloga reši v tistem jeziku, v katerem je pisana, da na slovenske uloge dobivajo tudi slovenske odloke. Dasi spada Kranjska in Štajerska pod isto nadsod-niio, se vender v vseh okrajnih sodnijah na Kranjskem ne more kaj tacega trditi, pri nas je še drugačna praksa. V tej zadevi je jako zanimljiva vest, katero smo čuli „p d roko". Visoko stoječ dostojanstvenik iz Ljubljane bil je te dni pri ministru Pražaku. Kaj sta govorila, o tem nemamo stenograma. A vsekako moral je biti govor tudi o sod- vijo, da so na konci 15. stoletja Turki trikrat opustošili Buzetsko okolico, ali mesta samega vender neso mogli ožugoti. Za Beneške vlade je Buzet postal znamenit 1. 1511., ko se je vanj bil preselil iz Raspa beneški senator, ki je upravljal vso Istro. Od tiste dobe so tu bivali vsi upravitelji Istre do propada republike Beneške in je takrat Buzet bil najpoglavitnejši iBterski tabor na kopnem, imejoč svoj arzenal s topovi, s katerimi se je branil zoper sovražue napade . . . No, danes o tem Beneškem veličji tu v Buzetu ni več mnogo sledu! Jedini zvonik, vzgrajen nalik zvouiku sv. Marka v Benetkah in mestna zbornica, v kateri je stanoval dotični senator, spominata Se Buzetčane na nekdanjo pieblagohotno pokroviteljstvo Beneškega leva. Razven teh spomenikov izza Benečanskega na-Bilstva je v Buzetu najznatnejša zgradba — župna cerkva Device Marije, stoječa na vzhodnej strani omenjenega zvonika. Vzgrajena je v 14. ali 15. stoletji, v bizantskem zlogu, prostrana in visoka ter ima lepe altarje iz marmorja. In ondu na severnem konci mesteca, ob zidu je poddružnica bv. Jur- nijskih razmerah, kajti ministru Pražaku se je potrebne zdelo poudarjati, da je član XIX. tudi za Slovence še veljaven. Naš poročevalec je celo zatrjeval, da se bode sedaj]na Kranjskem pričela nova praksa, ker minister z dosedanjo ni bil baš zadovoljen. — • („Ljubljansk pohaj ko valeč") nam piše : Ni moja navada objavljati pogovorov pri čaši piva in še za pasjo razstavo „Pri Rožiu se veliko ne zanimam. Rad pa poberem, kadar čujem kaj posebnega. Tudi včeraj naletel sem na tako drobtinico. V nekej krčmi bil je mej odličnim narodnjakom in pristavom Pichlerjem precej živahen razgovor o nameščevanji nodoijskih uradnikov in prvi je grajal, da dobivamo uradnike, ki slovenski ne znajo. G. pristav Pichler pa je rekel: „Das ist eben reeht, dass man Steirernacb Kraiu schickt, daroit sie slovenischlernen." Kje ste pa to ujeli g. Pichler? Sodni jska praksa vender nema namena, da bi se dotičuik strankam na škodo še le v sodnijskej sobi jezika učil, temveč imeti mora popolno znanje jezik«, predno Blužbo dobi. — Jako nesrečen bil je tudi dokaz, da so po Štajerskem sami Kranjci nameščeni, kajti g. Pichler jo pri naštevanji v prvej vrsti imenoval Krško, ko bi vender moral znati, da to mesto ni na Štajerskem. — Naposled še jedno. Če kdo nasprotnika ne more ugnati, še nikakor ne treba imenovati ga po odhodu „R.......", kakor je storil g. P. Tak izrek vsaj ne kaže posebno visoke omike. — (Dra. F. Eržena), rodom iz Idrije, zadnji čas okrajnega zdravnika v Črnomlji, pristaša Ve-steneekovega, znanega po izgredih v Litiji, Kočevji itd., odpeljali so včeraj popoludne na Studenec, ker je baje zblaznel. Ker je bil dr. Eržen zaradi razža-Ijenja Veličanstva v preiskavi in zaradi tega iz službe odpuščen, domneva se, da ni zblaznel, ampak da je navaden simulant. — Pri tej priliki opomnimo, da se nam jako Čudne stvari poročajo iz Črnomlja. Tam doli na meji morajo biti pač čudne razmere in element', kakeršnih se drugod ne nahaja. Vsaj o nekej petorici pripovedovala bo se nam tako hujskajoča in izzivajoča dejanja, da si bodemo ostalo Četvorico pri priliki bolj na drobno ogledali. Jeden izmej njih, zloglasni Wawrecska, je našim čitateljem itak že znan. — (Iz Celja) bo nam piše: Poročali ste nedavno da bode novo Celjsko gledališče baje da 150.000 gld. stalo. Te dni sta malo hiš od gledališča, v Celjski gledališki ulici, v hiši, ki stoji pred najsmerdljivejšo lino vseh smerdljivih Celjskih kanalov, dva otroka umrla za davico. Lani pa je da-vica v poštni ulici, tudi v hiši pred smrdljivimi vra-tci kanala, jednega otroka vzela. Nekateri Celjani mislijo premišljujoč zgradbo novega gledališča in kužne naše kanale, da bi bilo morebiti za Celje mnogo bolj koristno, popraviti kanale, ki v sebi zbirajo, ker jim je odtok zaprt, pravo kugo, nego pa staviti neprimerno drago [in veliko gledališče, če tudi je staro gledališče res Celju malo časti delalo. „Umetuost", ki v Celjskem gledališči krMjuie, bi še lože morebiti bda čakala na novo svetišče, kakor zdravje someščanov. — (Celjska regijonaina živinska razstava) 4. in 5. t. m. ni imela popolnem povoljnoga lica. Srednja Savinska dolina se skoro nič ni udeležila, morebiti zavoljo nasprotstva, katero so ljubi plemeniti Celjani konjski dirki v Žavcu delali. Premije so dobili večinoma Celjani in večji posestniki ja, katerej se v ozadji razgrebajo mračne podr-tine . . . Buzetčaui, kakor je videti, čutijo v sebi še kakšno kapljico Benečanske krvi; kajf ne samo, da govore satno po laški, obruen jim je pogled vedno tja čez ..mlaku' v blaženo Italijo. Zlasti sedanji župan je baje velik blagovestnik laškega odrešenja. Toda okolica Buzetska je vsa siovauska in kakor sem se prepričal, tudi v mestu samem se govori hrvatski. Veliko stori za vzbujo narodne zavesti moj okoličani sedanji Buzetski dekan, č. g. Ante Kal ac, iskren in odločen Hrvat, pisatelj in pesnik, ki svojo proizvode priobčuje pod psevdouinom Nadau Zdrin. In kot vrl pomočnik se mu je letos pridružil zaveden naš Dutovljanec, g. Josip Kompare, s katerim sem se bil seznanil že v Gorici. V druščini teh dveh dobrovoljnih gospodov sem preživel dva vesela dneva, brezbrižen in svoboden, v zavetji prod vsemi zloglednimi filistri. Vender tretji dan gnalo me je spremembe željno srce zopet dalje, v tuje neznane kraje in sicer doli za bodro-šumečo Mirno proti — zapadu. okolu Celja. Grofinja Hoyos iz Gaberja pri Celji je dobila menda fttiri nagrade. Kmetje so dobili kako četrtino vseh premij. Odkar dr. Glantschnigg Celjsko politiko vodi, sodi se vse b politično strastjo. Za načelnika okrajnemu zastopu pa tega gospoda vender neso hoteli imeti, ampak so volili bolj strokov-njaSkega trgovca Stigerja. — Morebiti pa inteligenciji Celjski „kmetski prijatelj" že preseda? — (Stare marke za pisma) iz leta 1867, ki od 1. dne avgusta meseca t. I. pri poštnih uradih neso več v prodaji, morejo stranke uporabiti ie do konca tega meseca ali pa jih zamenjati za nove pri poštnem uradu. Ko pa preteče ta metec, se ne bodo več zamenjavale in s 1. dnem novem b a t. I. bodo pisanja, ki bodo imela rečene marke, kakor da bi ne bila frankovana. Ta naredba pa ne velja za poštno-branitne karte, ki so v njih utisnenu marke po pet novcev, izdane leta 1867. Kdaj pa le-te iz veljave stopijo, objavi so o svojem času. — („Izgubljena nemška dežela.") Ker neradi zgrešimo priliko, kadar lahko pokažemo, kako drugi, ljubeznjivi in resnicoljubni prijatelji so nam Nemci, zato smo pred kratkim časom v našem listu tudi poročali, da je organ za prusko-nemško lepo-slovstvo, „GartenIaubea namreč, prinesla spis pod naslovom „Ein verlorenes deutscbes Landu, kateri hoče biti nekak opomin, da nas je v kranjskej deželi hitro treba odrešiti in osvoboditi Slovencev. Povedali smo tudi, da v tem spisu nekov Weiss popisuje in poveličuje prirodo naše kranjske dežele, kakor da bi jo bil res katenkrat prehodil in prouči!, ter da prave krokodilove solze pretaka, videč, da je naša dežela ta čas s slovenstvom preplavljeua črez in črez. Obetali smo konečno pri tisti priliki, da bodemo rečeno nemško berilo v slovenskem prevodu našemu Čitateljstvu podali na „pustni večer", kajti le dobrovoljnost „pustnega večera" ute gne prenašati toliko neslanih dovtipov, s kate rimi bore-pisatelj Wt iss v rečenem svojem spisu nemško občinstvo, Čitatelje „Gartenlaube" za nos vodi. Za „pustni večer" smo si turej pridržali nemško Balo — kar nam dojde sobotna številka „Po litike", ki v svojem podlistku večkrat omeujeni pamflet ožema kakor gobo, iz katere se vsled tega prikazuie strmečim čitateljem vsa /lobnost, vsa uma-zanost, vsa predrznost nemškega peresa v naši dobi. Naš roj«k v Zagrebu, znani pisatelj g. Fr. Sela k vzel je neukusno to delo v roke in v Praškem časopisu drži je za zrcalo nemškemu svetu ki naj v njem gleda spake svoje kulture, svojega nemškega liberalizma. Vsak, kdor je čital gospoda Selaka podlistek, moral jo pritegniti njegovim izjavam iti hvaliti način, s katerim je neskončno osmešil nemškega pisatelja. Z izborne te polemike naj posnamemo ie kom c, ki v prevodu slove: „Gospod Weiss pravi, da je kaj posebnega, če se v Ljubljani naleti na Nemca in koj na to tudi trdi, da je bilo Nemcem gospodarstvo tega mesta iz rok izvito z zvija^tmi in prevarami vsake vrste. Gospod VVeiss ne zna ničesar iz zemljepisjn, on sedaj pači zgodovino, o tudi računanje mu ne gre. Kaj pa vender zna? Psovati in z blatom o me tava ti. nMestD Ljub-bljana (tako numreč stoji v „Gartenlaubi") je prava hči nemške kulture. Res nas mika, da nagovorimo prvega meščana, — ali slovansk je njegov odgovor in ob jednein češko zategne svoj obraz". To je jedina dobrota v vsi dolgi žlobodri, ker ona znaci, da moji rojaki prav cenijo nepoklicanega ^kultur-tragerja", Vsem mlačnim Slovencem pa dajani svet, naj si gotovo naročijo „Gartenlaub*-". — Z nami vred bodo i naši čitatelji vrlemu rojaku v Zagrebu zahvalni, da nas je tako prijetno rešil odurnih minskih šal, ki bi nam utegnile pokaziti tudi „pustni večer". — (Zadolžena gospodarstva., Pred sabo imamo najnovejše poročilo ces. kr. statistične komisije Duuujske in iz njega u videvamo, kako osupljivo hitro rasejo po avstrijskih deželah hipotečui dolgovi. Znašali so na novo vknjižeui dokovi leta 1879 za vso Cislitvansko 229*5 milijonov goldinarjev, leta 1880 poskočili so že na 23S 7 milijonov gld., leta 18SI na 246 2 milijonov "gld., a leta 1882 (do tu sega rečeno poročilo) dosegli so na novo vknjiženi dolgovi hipotečui znesek 2 5 5 7 milijonov gld! Če 86 od tega na novo leta 1882 vknjiženega dolga odšteje, kar se je istega leta zbrisalo, po tem se pokaže, da je čistega prirastka k hipotečnim dolgovom leta 1882 bilo 22 9 milijonov gld. Od dolgov, leta 1882 nu novo vknjiženih v znesku 255 7 izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar milijonov gld., pripadajo na posamezne dežele v primeri z leiom 1881 naslednje vsote, in sicer na: leta 1881 let. 1882 Češko...... 102 556.198 105 257.108 Moravsko..... 28 232.179 29 870.259 Šleziško..... 7 095 204 6,201.353 Dolenje Avstrijsko . . 56 828 792 63,366 119 Gorenje Avstrijsko . . 12 267 856 12041 785 Solnogradsko .... 2 955 983 2.775 204 Štajersko .... 15.427445 17,508.026 Kranjsko .... 4.049 205 3306.619 Tirolsko..... 12.387 880 11 184 754 Koroško .... 4,424 663 4217.457 Telegram „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 16. oktobra. V državnem zboru izjavil je povodom adresne debate ministerski predsednik, da se more pristop Rusije k avstro-nemškej zvezi v interesu miru le pozdravljati. Avstrijsko-ruski odnošaji morejo se presojati le na podlagi avstrijsko-nemške zveze, katere bistvo je v tem, da sti obe državi vna-njim nevarnostim nasproti zvezani. Smoter zvezi bil je in ostane: ohranitev miru. Bila je toraj naloga z drugimi sosednimi državami, torej tudi s toli važno Rusijo vzdrža-vati prijateljske odnošaje. Avstrijsko-nemško prizadevanje, da se obstoječe razmere na vsako stran pomirjevalno, lojalno in zaupno razvijo, našlo je pri carji in sedanjej vladi največjo naklonjenost in odnošaji so se pri sestanku v Skiernevicah utrdili. Bazne vesti. * (Trsu a uš) razširla se je že na Bolgarsko, kamor se je zanesln iz Srbije. Konstatovali bo jo v vinogradih v Babinem brdu onkraj Timska. * ( M isti t i kaci) a.) Po italijanskih listih razpravlja se že teden dntj čudna vest, ki jo skoro neverjetna, a se do sedaj oficijalno Ae ni ovrgla. V Tunn prišla je kneJ-j* rodbina iz Assaba ob Ru-dečem morji, kjer je mala italijanska naselbina. Kneza in kneginjo obsipali so z odlikovanji in častmi. Potovala sta po vsej Italiji na državne stroške, predstavila sta se pri dvoru, imela \ Drugi* jutro se igralka ne začudi ravau malo, zagledavši sebe — kot morsko deklico na sli!4 mm. 711»«):').....i. 743-62 mm. + 1-J'V + iog-»: 4,- 40°0 brezv. nrezv. brezv. megla jas! jao. 0 00 ran:. dne" 16. oktobra t. I. (Izvirno to'.egrafićno poroćlfr-.i eupirn* rei t» . ... 80 gbl 90 kr, Srebrna lenta .... 82 — Zlata rer tft . . . 103 • 10 n 75 akcije nar dne huukt* J-60 _ Kr< ditne k<: i J e* • 286 60 n l-oncion 22 05 S.abro ...... . . — Napoi. . ...... » 69 tr C. kr. cedim. . . 78 Soinške '9 n 80 V\ /(...... 123 — A n i i n • -.« .... 93 _ 15 » 88 * 75 n 5°/0 štajerske zemljišč. od.cz. oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 104 50 115 25 Zemlj. obč. avstr. 4'/»% zlati zast. listi . 121 60 Prior, onlig. Elj/.abetine zapad, železnice 109 30 Pri->r. oblig. Ferdinandov« sev. železnice t©5 50 177 30 Kudolfove Brećke .... 10 „ 18 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 104 25 i'raiuujway-društ. velj. 170 gld. a. v. 214 25 n A • "i (649 -1) na dobrem prostom v Cerknici se daje z vso opravo proti temu v najem, da toči najemnik vino lastnika od litra. Poizvedbe pri A. Pogačniku, trgovcu v Cerknici. Veliko, novo, še ne kurjeno štedilno ognjišče (Sparrherd) z vodnim kotlom in pee)o sapnico in kar A c zraven pripada, se proda. Već se izve pri hišniku v hiši c. kr. notarja dra. Jarneja Zupanca. (612—2) Pomaranče in limone. Pet kilo najlepših laftkih pomaranč (25 do 80 komadov1.......za samo gld. 2.20. Pet kilo najlepših InAkili limon (30 do 35 komadov)........„ „ „ 2.—. Pet kilo najlepših laškili pomaranč in limon, mešano, (35—40 komadov) „ „ „ 2.30. Pošilja proti poštnemu povzetja, voznine in carine prosto, ter za zaboje tudi nič ne zaraćnni (622—5) E. Caroli v Trstu. Srednja temperatura -f- 5-3", za 61° pod nonualom. Is Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvoratređtil purniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po l.ajnižjih cenah io z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „G-ermanla", 4200 ton, okolu 10. oktobra. „East -^XLgrlla/\---„25. „ Kajuta za potnike 200 golti. — Vmesni krov 60 g«l«l. Potniki naj se obrnejo na (611—12) J". TEBKTJILE, generalnega pa.sažnega agenta, Via deli' Arsenule Nr. 13, Tcatro Coiiiunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Kmlliano d' Ani. I*oglaycu, generalnega agenta v Trstu. V „NARODNI TISKARNI" v X-Jul>j\j«.iii so izšle iu se dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisii! 'Turgenjev, poslovenil M. Mdfovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Junak na-šeg'a; časa. Roman. P:>■ a! M. Lerntontov, poslovenil J. P- — Ml. 8*, 2iA nraidj. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. DubroTskl. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. ■ Ml. 8°, 122 stranij. Ceua 25 kr., po pošti 30 kr rjfj&\ ziiižuBio ceiko se morejo še dobiti sloneče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisa! liajč liož. — Prešern, Prešerdh ali Preširen, sj)isal Fr. Lerstik. — Telečja pečenka, novela, spisal ./. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. 1,'ibič. — Pisma iz Rusije, Bpisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voinjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogriuec, Velja .... lo kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, lavirna povest, spisal ./. Jurčič. Velja........2'r i* V. zvezek, ki obsega* Meta Holdenis, roman, trad-coski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Uostntk, Velja ..............• • 25 k,r: VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, irancoaki Bpisal //. Revih-e, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........1.» kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za pd- saiuezne zvezke pa 5 kr. Ladtitipa m tisk „Narodne Tiskarnu". 096313