Izhaja vsak dan svećer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravništvojev Gospodskih ulicah flt. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Znamenja hude ure. Kakor včasih mej pasjimi dnevi, tako zbirajo se sedaj na političnem obnebji osodepolni oblaki, noseči v tajnem svojem nedriji raznovrstno zlo in gorje\ Obzorje čim dalje bolj zateraneva, Čuje se že oddaljeno bobnenje, pil pripogiba vejevje, gost prah se dviguje in kaplje debele padajo z viškega, da Be vsaka posebe razločuje — kmetic hiti s teško obloženim vozom domov, kjer skrbna hišna mati zapira okna, in na ogujišči zažiga blagoslovljene šibice, dočim iz zvonika milo doni zvon poživljajoč vse k molitvi, pred hudo uro. Evropi zares preti huda ura, grozua tako, kakor je še ne pamti človeški rod. Stari naš kontinent zvija se v bojnej groznici, vse se oborožuje, utrjuje, in na tihem mobilizuje za bodoči boj za obstanek, ki se odlaša in odlaša, ki pa mora v kratkem priti z matematično gotovostjo, ker nobena država ne bode več mogla prenašati sedanjega oboroženega miru, ker bode naposled „Kraftereservoir" vender le izcrpljen in se bode pričel „ne boj — mesarsko klanja". Položaj je zares vedno resnobnejši. Ne zaudajo nam strahu, da si na Kreti Grk in Turek v žepu hrabro žugata s pestmi, da se po Makedoniji pojavljajo roparske čete, da je gora Atoška, ako se sme verjeti ofieijoznim listom in pol uradni m Schmo-ckom, do zadnjega temena nepremagljiva ruska trdnjava z mnogobrojno, do zadnjega moža veBtno prešteto posadko, da Koburžan leta od banketa do banketa ter išče in nahaja popularnost zlasti pri — lepem spolu, da kralj Milan še dalje igra hazard na opasnem vulkanu, niti naših vladnih listov vest da se bode avBtrijsko-ogerskim delegacijam predložil nov zakonski načrt, po katerem se bode zopet pomnožila naša brambena sila s tem, da se bode vsakoletni kontinget novincev zvišal na 110.000 mož, prezenčna vojaka pa za dobo mira za 54.000 mož, — da je doslej hladnokrvni železni kancelar kar čez noč postal toli nervozen, to je opasno znamenje. Vsacemu je še v spominu, kako hitro je Schnabelova in pozneje Kaufmanova afera izginila b prizora in šla v pozabljivosti zaton, kako je celo Belfortska praska s tremi nemškimi dijaki, katerim se pa ni nič hudega zgodilo, napravila le malo prahu, zdaj pa najedenkrat velikansk krik in vik zaradi preprostega nemškega tipografa, ki hoteč v Francijo, ni mogel na meji povedati, kje ga čaka, kje si upa dobiti dela. Bismarck, ki je z jedno potezo 50.000 tujih državljanov, živečih že mnogo let v blaženi Nemčiji, mej kojimi je bilo veliko tacih, ki so na nemških tleh bili porojeni, ondu dobili posestev in raznih dostojanstev, kar meni nič tebi nič spodil čez mejo, postal je sedaj skrajno nervozen zaradi jednega samcatega tipografa, katerega so zavrnili nazaj in izdal je naredbo o potnih listih z določbami tako strogimi, da bodo razmere ob nemško-francoski meji skoro jednake, kakor v osrednji Aziji, v Dalaj-Lame še malo poznati deželi. In kakor na zapadu tipograf, tako mu je na vzhodu nekaj nad 300 vagonov ruskega žita raz dražilo jetra in obisti. Tri sto vagonov! to je, kakor bi žida v peklo vrgel , bi rekel naš kmet. In zaradi tega tolik srd, zaradi tega tolike represalije? Vsled tega naj se carina na rusko žito poviša kar za 50 % ? Tudi s to naredbo bi železni ^kancelar Rusije k ljubezni ne prisilil in veliko vprašanje je, bi li to sredstvo res imelo zaželjeni uspeh. V Nemčiji čujejo se že nasprotni glasovi, kajti carina na rusko žito zadeta bi najhujše lastne podanike, ki ne morejo živeti ob tem, kar sami pridelajo, vrhu tega pa bi tak korak le tedaj imel kaj praktične vrednosti, ko bi se tudi v Avstriji carina na rusko žito jednako visoko zvišala, k Čemur bi pa trebalo v prvi vrsti dovoljenja našega državnega zbora. Možno je torej, da ta to!i hrupno raztrobljena žitna carina ne bode brez odlašanja uživotvorjena, a brez važnega pomena gotovo ni, ako druzega ne, kaže nam, da proti Rusiji zlasti na gospodarskem in financijalnem polji 8e že bije oficijozna borba in da so odnošaji na obe strani tako ozbiljni, da nihče ne ve. kaj prinese prihodnji dan. Sicer pa to nič ne ovira, da utegnemo pri prvi priliki zopet slišati, da mir za zdaj ni v nevarnosti. Justična debata v državnem zboru. Na Dunaj i, 24. maja. [Izv. dop.] (Konec.) —j—. FerjančiČev govor objavili bodete gotovo per extensum; navzlic temu pošiljam Vam nekoliko nadrobnostij, zgolj radi tega, da naglašara v tej zanimivi razpravi one točke, katere so posebno uplivale na državnozborsko občinstvo. V prvi vrsti poudarjati mi je tu polemiko njegovo s Foreggerjem. Kratka je bila, a silno skeleča! Kar je v lice povedal temu srboritežu, očitajoč mu, da je^b a š on njajmanj poklican soditi o pravnem čutu, način, s kojim je opravičeval ostro to sodbo, sklicujoč se na ocene Foreggerjeve od lastnih somišljenikov njegovih, in bodeč sarkazem, izražen v dovtipu, da tako, kakor on sodijo tudi Foreggerjevi priklopljenci ali „bolje rečeno, oni kojim se on prikloplja", — vse to ko-centrovano v par markantnih stavkih bilo je uprav „hudičevo olje" za zastopnika Celjskih Velikonem-cev. Desnica je živahno ploskala srečni polemiki, levici se ni zljubilo braniti svojega Riharda, on sam pa, slavni Foregger, sedel Vam je tu, s krvjo oblit, s povešano glavo, uprav „ein Bild des Jam-mers!" Baje ga bode za nekoliko časa minulo veselje, po tej izdatni lekciji zopet zaganjati se v Slovence, kateri so mu sedaj jako drastično dokazali, da so popolnem kos take vrste napadovalcem. Večino Bvojega govora posvetil je zastopnik naš razkladanju dejanjskih razmer pri justični upravi zlasti na Koroškem in Spodnjem Štajerskem. Svoje trditve podpiral je s statističnimi podatki, z ne-ovržnimi številkami, katere so v istini senzacijo vzbujale mej desuičarji. Ministersko odredbo glede slovenskih uknjižeh je temeljito zagovarjal, pobijajoč protidemonstracije raznih deželnih zborov, narekovane po narodni nestrpnosti. Omenjal je dalje tudi mržnjo, s katero se nekatero sodnije dandanes še branijo, vsprejemati slovenska krajna imena v zemljišno knjigo. Pri tej priliki zabaval je zbornico s par klasičnimi prevodi prvotnih slovenskih imen v blaženo nemščino. Je pač res, prestave, kakor na primer „Družinska vas, Gesindeldorf", »Sinja Gorica, ScuweinsbUchel", „Račje selo, Rappelgeschifss", trajno znamenje so one nemške kulture, s kojo je toliko stoletja sem oblagodarjena bila slovenska naša domovina! Dejali smo že, in Vaš list je v tem zraislu tudi prijavil telegram o Ferjaučičevem govoru, da je utis njegov velik bil pri prijateljih in nasprot- LISTEK. Nedeljsko pismo. Binkoštni prazniki so minoli, srečni birmanci in birmanke se vesele lepih daril, katere so jim poklonili radodarni kumi in brdke, v krasnih pečah še mnogo brdkeje kumice, vesele se birme in vseh sedmero darov sv. Duha. Dr. Foregger pa žal ni bil pri birmi, vsaj pri taki ne, kakoršno mislim jaz, zato pa pri njem o sv. Duha darovih ni niti sluha, ne duha. Obsenčil ga je izvestno le oni sv. Duh, katerega je po hudomušni pravljici pri materi fari v Škofjiloki mačka snedla. Zaradi tega se prav nič ne čudim, da je Foregger v zbornici poslancev tako dolgo otrobe vezal ter „ad oculos" dokazal, kako osnovana je bila uničujoča kritika, katero je o njem priobčila „N. Fr. Presse", izvestno verodostojna priča. Rečeni časopis zabrusil mu je nekoliko tako trpkih v brez-sramno lice, da bi vsacega druzega za vse žive dni rudečica oblila, da bi se ne upal tako hitro zopet na javno prizorišče. „N. Fr. Presse" rekla mu je mej drugimi ljubeznivostmi, da nema niti toliko du-Štvue zmožnosti, „als zu einer Original-Beschim- pfung ausreicht", da ne spada mej omikane čitatelje, da se sam smeši, da njegovo nesposobnost prekaša jedino le jnjegovausi-1 j i v o s t. Vrgla mu je v obraz ne baš laskavi izraz „Wichttt ter naposled izjavila, da za Foreg-gerja nema na razpolaganja druzega medmeta, nego Greuterjev „Pfui!" In dr. Foregger, Celjanov ljubljenec, je vse te prečudne poklone mirno utakuil v svoj žep, uiti črh-nil ni, kajti sram ga je, kakor volka strah, in žep njegov je dosti velik, saj so v njem našli dovolj prostora razni izdatni odlomki neke ponesrečene banke in mastni ekspenzari umazanih pravd, v katerih je Foregger branil malovestne dolžnike nasproti osleparjenim upnikom. Pri vsej tej svojej, kazenskega zakona paragrafe šegetajočej preteklosti, ohranil si je Foregger še vso nekdanjo aroganco. Z aroganco zakriva svojo nevednost in le tej skrajni aroganci mora se pripisavati, da je v državnega zbora javni seji podlo trdil, da Slovani neraajo pravotvorne sile, da nemajo pravnega čuta. Res je, da je Fnregger človek, ki se ne more popeti na našega zaničevanja površje, res je, da ga je dr. Smolka pozval k redu, dr. Ferjančič pa prav pošteno premikastil, a jaz bi si bil želel, da bi ga bili takoj, ko je, kakor starodavni JTerzit, izrekel tako neosnovano razžalitev, malo bolj vzeli v klešče, da bi mu bili nemudoma stopili na predolgi zlobni jezik. Klepetnega Terzita je bil Odisej z govorniškim žezlom pretipal, zakaj bi Foreggerju nihče srbečice ne ohladil. In kaka hvaležna naloga bila bi baš Foreggerjevi trditvi nasproti, da Slovani nemamo pravne države, niti pravotvorne sile, niti pravnega čuta ! Sklicevati bi se moglo na vzhodno-rimskega cesarja Justinijana, ki se je po svojih roditeljih pisal „Pravda", ki je začetkom G. stoletja po Kristu sestavil zakonik, ki je še zdaj kot „Corpus juris civili s" znan in veljaven, katerega se | je Foregger sam, pa menda jako slabo učil. In ta Justinijan bil je Slovan! — In slavni „Sacusenspiegel", ki ima tako važno ulogo v „Deutsche Reichs- und Rechts-gesohichte", kdo ga je latinski spisal, ako ne Slovan Repgov? Jugoslovani imeli smo že v carji Dušanu Silnem izbornega zakonodajalca, Češka in Moravska pa tudi že v 14. stoletji svojo „deželno desko", svoje izvirne zemljišne knjige. Od Cehov bo se s t o p r a v Nemci učili zemljišnih k n j i g. nikib. Čuli smo mej merodajnimi veljaki na desni strani le jeden glas o slovenskem govorniku, in ta je bil zanj povsem laskav. Sploh se pa priznava, da ugled slovenske delegacije z dne do dne raste ter da so pokazali njeni člani zlasti v letošnji bud-getni razpravi, koliko moralnih uspehov se da pridobiti po marljivosti, odločnosti in taktnem, složnem postopanji navzlic maloštevilnosti naše frakcije. O drugih govornikih ne bodemo obširni. Kro-nawetter grajal je tudi letos nezakonitosti nekaterih sodnijskih in redarstvenih organov nasproti delavcem, sumnjivim anarhističnih in socijahstičnih nazorov, mnogo fakt je navedel, toda da so informacije njegove v istini verodostojne, tega vender ni mogel dokazati. Sicer pa poslanec Jožefovega predmestja, Čegar pošteni radikalizem visoko Čislamo, v svojem doktrinarstvu vender prezira, da so pojavi rudečkarskega gibanja toliko nevarni, da se ne more v greh števati redarstvu in državnemu pravdništvu, ako Mostovo zalego ne prijema baŠ z glaceroka-vicami. Ministrov odgovor nam je bil jako všeč. Gotovo ga bodete prijavili po stenografičnem zapisniku, vsled tega lehko prepuščamo čitateljem, da si sami sodbo narede o vsebini njegovi. Za ministrom prišel je do besede poslanic Gregorec. Tudi on je polemizoval proti Foregger j u, tudi on je razpravljal zlasti spodnještajerske pravosodne razmere. Danes bil je zmernejši v svoji razpravi nego običajno, v stvarnem oziru mu ničesar ne moremo očitati. Drugo vprašanje pa je, ali je po izboruem Ferj anč iče vem govoru sploh še potrebne bilo, da se drug Slovenec oglasi o istem predmetu, ne da bi novih momentov in nazorov mogel na dan spraviti. Nam se pač vidi, da tudi tu velja stara latinska prislovica: „Omne nimium noxium". Debata se zaključi, kot generalna govornika sta izbrana dr. Jaques z jedne, dr. Vaš aty z druge strani. Dr. Jaques, Dunajski Žid s snežno-belimi kodri in fino rezauim obrazom, na dobrem glasu kot pravniški teoretiker govoril je prav mirno, — ofenzivna narava sploh ni, — toda poslušali ga neso utrujeni poslanci, in mož nema pravega go-♦ vorniškega temperamenta, da bi dvignil svoje občinstvo. Vašat^, mladočešk poslanec, ima že neko zgodovinsko predpravico, vsako leto v tej debati napadati pravosodnega ministra, češ premalo stori za ustavno jednakopravuost slovanskega življa. No, privoščimo mu ta „sport", lastni Jrojaki sangvinič-nega poslanca sedaj že dobro uvidevajo blagodejne posledice Pražakovega poslovanja, slovenski narod se jih bode hvaležno spominjal še v pozni bodoČ-noBti, in — Pražak sam se bržkone ne bode preveč žalostil vsled neizprosne jeze, s kojo ga preganja zastopnik PiBeških kmetskih občin, čudak Vašat?. Z lapidarnim govorom zatvoril je današnjo debato poročevalec Lienbacher. Bojeviti solno-graški dvorni svetnik je na vsak način jeden izmej prvih dialektikov, jkar jih ima državna zbornica. Beseda njegova bode kakor meč, gorje onemu, proti kateremu se obrača 0Bt njegove polemike. Mož je Nemec skoz in skozi, ločil se je od desuice, slo-vanstvu ni naklonjen, tembolj nas je razveselilo, da je tudi on danes s svojimi dolgimi rokami segel doli po Celjskem mučeniku ter ne le desničarjem, temveč vsem dostojnim elementom v našem parlamentu na veliko radost prisolil Foreggerju nekoliko tako krepkih moralnih zaušnic, da jih ne bi hoteli držati za nobeno ceno ne. Pol šestih je bila ura, ko je predseduik po vsprejeti „centrali" pravosodnega ministerstva zatvoril sejo — Foregger je baje vzdihnil, ko je prestopivsi prag parlamentarne palače zapustil one prostore, kjer so ga tako ljuto, toda zasluženo „mrcvarili" za njegove govorniške izgrede! Kot dodatek svojemu poročilu o proračunu poljedelskega ministerstva pristavljam, da je mej govorniki o tem predmetu omenjati tudi našega Vilj. Pfeiferja, kateri je o „trtni uši" govoril jako dobro in dovtipno ter prav toplo priporočal vis. vladi, naj se z večjo odločnostjo loti tega škodljivca. Oprostite, da stoprav danes storim svojo časnikarsko dolžnost nasproti Vašemu listu, ter ob jednem dolžnost svojo nasproti slovenskemu zastopniku, kateri se je hvalevredno potezal za vitalen interes našega vinarstva, — toda dopisnik Vaš že omaguje pod bremenom parlamentarnega in časnikarskega dela, in vsled tega je primoran grešiti na potrpežljivosti slavnega uredništva in cenjenih čita-teljev. Nemškutarija na Koroškem in Štajerskem z nemškim šulvereinom vred! Govor poslanca dr. Gregorca v državnem zboru dne 3. maja 1888. (Po Btenografekein zapisniku). (Konec.) Zopet sta imenovana dva okrajna šolska nad zornika na nadalejšnjih 6 let, zoper katera smo opravičeno pritoževali se v deželnem zboru in tudi v tej visokej zbornici. Pristavim, da sta obadva mešetarja za nemški Šulvertin, jeden začel je celo svete podobe preganjati, motajoč jih iz ljudskih šol v okraji Celjskem rekoč: „ hočem pokazati, da farji nemajo v šoli ničesar naročevati". Slovenske domoljubne učitelje nam preganjajo, ter za kazen prestavljajo. Ako součitelji, katerega domoljuba izvolijo v okrajni šolski evet, ne potrdijo v Gradci izvolitve. Eenegatje in učitelji imajo povsod prednost in dobivajo rano starostnih doklad. Slovenska prislovica slove: kri ni voda. Vkljub vabam od jedne, vkljub pretenju od druge strani, ostala je večina slovenskih učiteljev zvesta materinščini, zvesta narodu svojemu; ni se dala zapeljati v izdajstvo lastnega ljudstva, v nepokorščino državnim zakonom, v barantanje z dušami. To bodi tukaj povedano na čast takšnim učiteljem! Da bi še te učitelje sklonili, sklenil je nemški deželni zbor v Gradci izjemen zakon, s katerim je § 15. deželnega zakona od 17. maja 1887 tako prenaredil, da je deželni le': ki svet v roke dobil neomejeno pravico, prestavljati učitelje „iz službenih ozirov". Dr. Schreiner je v zbornici odkrito izpovedal, Čemu ta premen,ba, rekoč: ovi zakon naperjen je proti ovim učiteljem, kateri nemščine na slovenskih šolah ne učijo dovoljuo. Potemtakem morali so učitelji zgubiti poslednjo betvico svoje nezavisnosti, Šolske občine pustiti pravico, uplivati na nameščenje učiteljev, samo da bi učitelja storili golo orodje v rokah nemčevalnega šolskega sveta deželnega v Gradci. Naposled sklenejo slovenske šole na mah iztrebiti na Štajerskem. Z odredbo c. kr. deželnega sveta z dne 22. febru-varja 1887, št. 823, proglasili so vse slovenske šole na Štajerskem za učilnice nemškega jezika, ne prizanašajoč niti ljudskim šolam jednorazrednicam. L 1882 imeli smo na Štajerskem poleg 526 nemških ljudskih šol Še 160 slovenskih, 75 nemško-slovenskih, seduj izpremenili so vse na nemške šole, kjer je nemščina povsod obligaten ali zapovedan poučni predmet, v višjih razredih pa celo — poučni jezik. Ako štejemo po Šematizmih škofij, je Slovencev na Štajerskem 420 000, na Koroškem 130.000, vkupe 550.000. — No, in ti so v 9letnej dobi ministrov: Taaffe, Stremayer, Konrad, Gautsch tako daleč dospeli, da nemajo nobene Čisto slovenske ljudske šole več. Kar smo za Bachovega absolutizma prejeli, izgubljamo za sedanje vlade. Kaj pa reče c. kr. naučno ministerstvo k temu upijočemu rušenju državnega osnovnega zakona po deželnem šolskem svetu? Večinoma molči in roke križem drži. Govoril sem tukaj o tej reči že jed-nokrat. Tudi so gospodje poslanci dr. Poklukar in tovariši dne 18. oktobra v svojej interpelaciji naravnost zahtevali, naj naučno ministerstvo razveljavi odredbo deželnega šolskega sveta v Gradci. Toda gospodje poslanci dr. Poklukar in tovariši še niti vredni neso bili pripoznani, da bi jim odgovorilo se. Iz mojega volilnega okraja bilo je uloženih 11 pritožeb; a zastonj, dosedaj še neso rešene. Sitno je že za naučnega ministra, tukaj odločiti se; gospodom v Gradci ne bi rad brce dal razveljavši njihovo odredbo, pa tudi pritožiteljem ne bi rad pismeno pritožbe odbil, ker bi utegnilo za tem do tožbe priti pri najvišjem sodišči. Zato so odlagali v naučnem ministerstvu ter, kakor je včeraj tu bilo povedano, rešili samo jedno pritožbo, namreč tisto, katero je uložila šolska občina v Šmarijah. Priznavam, da se rešenje pritožbe precej in z nekojimi izjemami popolnem zlaga z besedo in z zmislom člena XIX. v državnem osnovnem zakonu. Naučno ministerstvo namreč izjavlja, da ima na ljudskej šoli Šmarijskej slovenščina veljati kot naučni jezik, nemščina pa se more učiti kot neob-ligaten predmet od 3. leta naprej. Vender s tem ne "morem še zadovoljiti se. Kajti tukaj imam odgovor samo na jedno pritožbo, ostalih deset pa še ni rešenih. Prav za prav dolžen je naučni minister vso odredbo razveljaviti, ker se je sam prepričal — dokaz imamo v odgovoru na rešeno pritožbo — kako ona kričeče nasprotuje državnemu osnovnemu zakonu. Toda minister tega ne stori in sili okolu 300 šolskih občin uposlati pritožbe. Kaže torej odredbo takoj razveljaviti. Imam v tej reči samo jeduo še opomniti. Gospod naučni miuister je podobno namestniku v Gradci, ki jo predsednik deželnemu šolskemu svetu, Dalje v prilogi. V najnovejšem času, pred par dnevi, proglasil j se je, skoro na isti dan, ko je Foregger prodajal svoje bedarije, popolnem na slovanskega prava podlagi osnovani črnogorski zakonik, in ako to še ni dovolj, poglejte v Rusijo, ali pa, ako že to ime samo vzbuja kurjo polt, vzamite v roke obširno knjigo, ki jo je spisal učeni in jako objektivni Anglež Wal-lace Mačke nzie, potem se bodete čudom čudili, kolika je pravotvorna sile slovanska, prepričali se bodete, da je zapadnim narodom še v marsičem pri vzhodnih Slovanih hoditi v Šolo, zlasti pa v sodstvu, pravnih zadevah. V obešenjakovi hiši naj se o vrvi ne govori, o pravnem čutu pa naj bi ne vezal otrobov baš pristaš onega naroda, ki je izumel in dejanski izvrševal v nebo kričeči „Faustrecht" in pa jednako zloglasni „Ju8 primae noetis", sicer Be mora res vsklik-niti s starim Rimcera: „Qu'is tulerit Gracchos de seditione querentes? Izvestno je Foregger seJaj že v iBtem duševnem položaji, ki ga je Schiller v svojih Ibikovih žerjavih tako izvrstno narisal rekoč: „Doch dem ist kaum das \Vort entfahren, — moeht' er's im Busen gern be^vahren. — Umsonst! . . . kajti kakor jagode na moleku, tako more sedaj prebirati udarce, ki padajo na njegovo kožo. Vsak udarec nova priča, da ne gre prej govoriti, a potlej misliti, fcker ima včasih tudi aroganca svoje, a zaslužene bolečine. Celjanom bi pa svetoval, naj sedaj pošljejo ljubljencu Foreggerju hitro zaupnico, potreben jo je, kakor še nikoli, kajti „Getheilter Seumerz ist halber Schmerz." S. Črtice Kazaške. (Češki Bpisal E. J e 1 i n e k , poslovenil Podvidovski.) (Dalje.) To je trajalo dolgo, a ko se je žid že dovolj osvedočil, da ima Kazačka za Čapko istinito lesko-mino, iztrgal jo je „molodyciH diplomatiški iz rok in vrgel nazaj na skladišče, kakor bi hotel reči, da v takih okolnostih čapke prodajal ne bo. Navaden in izkušen ta postopek! Titanji je to mrzelo. Pogledala je Žida proseč in pridejala še pet kopejk. Nemilosrčni žid je odbijaje mahnil z roko in hodil po šotoru, kakor bi se za kupca uiti ne brigal več. Z bolestnim izrazom v očesu pogledula je Titanja name. Neseni se magel vzdržati osraeva . . . Vsmev ta dotaknil se je Kazačke v tej meri, da ho jej je v očesu kar solzica zalesketala. Bila je to solzica žala! Stoprv pozneje sem izvedel, da ae je Titanja le primorana tako pogajala. Na Ukrajini rasto pač vsakojake reči, toda ne kopejke. Povedala je Židu in meni, da nema toliko penezev, a da mu dade za Čapko vse, čisto vse, kar v svojej pestrej lepo s cvetkami nakinčanej korzetki hrani. Stala sva tako še dobro dolgo časa premišljujoča o čapki in kopejkah. Jedini jaz premišljal sem vrhu tega tudi o Titanji. BNo kaj pa — kako boste s čapko? Jo dobi Ilič ali nič?" prekinil sem tiho razmišljevanje. Titanja je z rameni dala znamenje, „da ne more, da nema." A žid take reči ni razumel. Naposled sem jaz posegnil dejanski: „Čuj, Titanja! Kupim ti to čapko za Iliča; aH — kaj mi za to daš?" Kazačka pogledala me je nezaupljivo v obraz; žid pa se je prekanjeno nesmehnil. „Na mojo čast! Kupim ti to čapko!" In po hipu bila jo čapka že moja lastnina. 8 prisego službensko obljubil izpolnjevati državni osnovni zakon Zares žalostno bi bilo, če bi ti visoki uradniki ne bili še s tem zadovoljni, da sumi ne izpolnjujejo državnega osnovnega zakona, ampak Se isto storiti svojim podivdjenim uradnikom za-ukazujejo in očitno nepokorščino širijo. To bila bi korupcija ali pohujšanje, ki pogubno od zgoraj mej narode uhaja. Tako godi se nam Slovencem ! Prvi slovanski narod smo, ki je prišel pod že/do cesarske hiše Habshurg-Lorenske. Zvesto-udani smo ttj preu/.\i šenej hiši že nad 600 let. Nikoli ko nesmo udeležili nobene ustaje. Sinovi našega naroda krvaveli so skoro na vseh bojiščih ter žrtvovali kri in premoženje za ovo preuzvišeno cesarsko hišo. Zatorej mislim, da si vender nesmo zaslužili, da tako z nami delajo ter nam v deželah, kjer nesmo raztreseni, temveč vkupno živimo, ne privoščijo niti jedne čisto slovenske Šole jednorazred-nice. (Jako res! na desni.) Ljudska šola je prvo odgojališče za narod, in to odgojališče zlorabijo v naše raznarodenje I To nasprotuje državnemu osnovnemu zakonu, nasprotuje krasnemu gOslu: „Viribus unitis", katero predpolaga ukrepljenje vseh sil, vseh narodov. Nemčevanje, v katero nas silijo, obsoja vsa vera, vsa morala, vse človeštvo. Tu veljajo besede, katere je zapisal nemški pesnik in modrijan II e r-đer: „večje škode ne moreš storiti narodu, kakor če mu kdo jemlje njegov narodni značaj, posebnosti rodii in jezika". No, in ljubi ti narod kaj više, nego jezik svojih očetov ? V materinščino zaklada narod bogastvo svojih nazorov, sporočil', zgodovine, vere, Življenja, v narodnem jeziku dišo narodova duša, bije njegovo srce. Kdor komu jemlje njegov narodni jezik, ta se loti neumrljivega imetja, katero bi imelo zmiraj prehajati od očetov k sinovom in unukom. Nemčevanje obsoja po pravici vsa vera, morala, človeštvo, nemčevanje nasprotuje tudi črtežu sedanje vlade, kateri je bil slovesno proglašen dne 8. oktobra 1879 v prestolnem govoru: „duševne in gmotne koristi vseh narodov v državi z jednako skrbnostjo gojiti, to si bode moja vlada zmiraj prizadevala". Konečno nasprotuje nemčevanje stališču, poklicu in nalogi cele avstro-ogerske države. Znano je, kako si naši državni poslaniki sedaj prizadevajo nakloniti si in prijazne storiti Slovane na Balkan skem poluotoku! Ti nam bodo malo verovali uvidevši, kako njihove slovanske narodne brate tukaj v Avstro-Ogerskej pogosto zmatrajo in ravnajo kakor z brezpravni Heloti. (Poslanec dr. Vitez i č: Jako res!). Pravijo, da bode vojska s slovansko vele-vlastjo. Jugoslovani ne želimo te strašne vojske, ker bi ne bila na korist našej državi, ampak An-gleškej. Ko bi pa vender ova nesreča nas morala dohiteti, izrečem, da je to najslabše pripravljanje na ovo vojsko, ako so avstrijsko-ogerski Slovani sedaj po dolgoletnem čakanji v svojih nadejah prevarani, vseskozi razjarjeni in prisiljeni reči: „dokler bodeta grof Taaffe in g. Tisza gojenje dušev- „Poglej, kako bo Iliču lepo stala!" izrekši to posadil sem si čapko na glavo in se vrtil pred Titanjo. Titanja nasmejala se je glasno iu, predno sem mogel besedo izpregovoriti, začela se je sama z menoj pogajati. I no, šlo je to mej nama boljše, nego poprej z Židom. Kazačka rekla je takoj, da mi da vse, kar ima. „ Vsega nečem, le nekaj v spomin ..." Snela je z glave poljsk robec ter mi ga podala. „Tega ne, nekaj drugega!" Revica bi se bila javaljne vsa slekla, da jej nesem sam ubranil. Imela je na desni roci nekoliko mednih prstanov ; izjavil sem jej torej brez ovinkov svojo željo: „Daj mi morda kakov prstan." Nikakor ne po svoji ceni, tem vet zbog originalnosti, imel je za rae Titanjin prstanec vsaj nekolikšno zanimivost. Ti moj Bog I Bila je voljna dati vse. Vsaj bi jej Uič za takšno čapko daroval dvakrat toliko prstanov. Podala mi je ročico, naj si izberem izmej prstanov, kateri se mi najbolj ljubi. Brez srama izbral sem si najzanimivejši, ne sicer lep, toda znakovit. Prinesla si ga je pre nekoč iz Kijeva, kamor potuje vsako leto k presveti Bogorodici v Pečerski Lavri. Stal je oBem kopejk, istinite cene imel je nih koristij slovanskih narodov prepuščala takšnim naučnim ministrom in šolskim nadohlastiin, kakor dosedaj, imajo a\atro-ogerski Slovani malo upanja najti i»iav-ico. Bog pomagaj In poboljšaj zlasti ministra plem. Gautscha! (Dobro, dobro, na d e s n i.) Politični razgled. Notranje dežele« V Ljubljani 26. maja. Dr. Karton izstopil j'* iz tegitimacijskega odseka zlMii*nii stidjski cesar in italijanski kralj snideta letos v Bologni ob vojaških Vajah. Ta vest pa ni prav verojetna, ker noben italijansk list nič ne ve, da bi letos bile vojaške vaje v Bologni. Odkar je italijanski kralj bil prišel na Dunaj, se slednjo leto govori, da cesar Fran Josip pohodi italijanskega kralja. S rasicosUi radikalci in socijalisti so se približali drug dražemu in osnovali „družbo človeških pravic u Sklenili so tudi delati na to, da se v liberalnoj šem smislu premeni ustava. Oportunistom pa to ni prav, ker bi tako premena ustave škodovala niili koristim. Njih listi se jeze na vlado, da se brati z radikalnimi elementi Bati se je, da se bodo opoturnisti odločili od ostalih repiib'ičanov in pridružili monarhistom, ko bi bo imela ustava preme-nifci. kakor želu radikalci. Razkola v republičanskem taborji se pa vesele monarhisti in boulangisti, kajti tedaj bi lažje dosegli namene svoje. Francoska vlada jo sklenila pogodbo s transntlantsko parniško družbo in se je slednja zavezala, če bode treba, parnike, ki bodo vozili mej Ilavrom in Novim Jorkom, premeniti v vojne ladije in je državi v vojni dati na razpolaganje. Vsaka teh velicih ladij dobi 7 manjših in osem večjih topov. S tem so bode precej povekšala francoska pomorska sila. NeniNkl listi sedaj dan na dan napadajo Francijo. Posebno Boulangerjeve agitacije vzbujajo velik strah v Berolinu. Nemci dobro vedo, če Bonlanger dobi državno oblast v roke, da bode moral začeti boj z Nemci, kajti drugače bi hitro zgubil zaupanje naroda. Nova vojna bi pa Nemce mnogo stala. Uspeh bi morda zanje ne bil ugoden, ker najbrž Rusija ne bode dopustila, da bi zopet pogazili Francijo. Će bi morda tudi zaseli Pariz, bode pa Rusija pri sklepanji miru skrbela, da Francozi ne bodo preveč zgubili. V Peterburgu vedo, da je Rusiji potrebna močna Francija. Kakor hitro bi se Nemci ne imeli na zapadu nič bati, začeli bi z vso silo pritiskati na vzhod. Tiu-sU» oblastva nikakor neso izpustila vseh makedonskih Grkov, katere so bili zaprli. Mnogo jih pride v kratkem pred vojaško sodišče, mej drugimi Picheon, kateri je baje vodil vse agitacije. Za Picheona se^ pa poteguje Grška, ker je nekda grški državljan. Že 1854 leta ga ima konzul v svojih knjigah zapisanega za grškega državljana. Turčija se pa za ugovore Grške dosedaj ni hotela dosti zmeniti. — Novi generalni guverner Nikolaki Sar- dve kopejki in vsled tega smel sem si takovo naši Istvo dovoliti. V uaslednjem trenutku bila je Titanja vlast-nica čapke in jaz vlastnik prstana. In takoj sem si ga jaz tudi na prst nataknil. Stoprv ondaj zazorela je Titanja sreče ter izgledala, kakor vse Kazačke, s čarobnim smehljajem na obličji razkošnem Čarokrasuem. Na njenih mali njih ustnah tresle so se jej jedva razumne besede. Ne, ne, nesem mogel tega v sebi udušiti, moral sem jej izpovedati, kaj sem si o njej mislil, tem bolje, ker i hčerke nepregledne stepe rade slišijo ponižne poklone. „Titanja! Ti niti ne veš, kako si krasna . . ." Titanja naklonila je lehkodušno glavo, in da bi jej učinil še večjo radost, kupil sem jej od žida zrcalce — najkrasnejši in najdragocenejši „kos" v budoiru vseh ukrajinskih deklet. Dragocenost ta stala je 22 kopejk. „Tako, le poglej se in presvedoči se, kako si krasna, videla boš, da ne lažem ..." rekel sem jej uljudno podavaje dekletu zrcalce. In prepričala se je milo in rada! Smejala se je samej sebi srčno ter imela oči vidno radost. Tudi sem si gotov, da jo bila popolnem osvedočena o resnici mojega govorjenja. tDaljo prin ) tinski paša prišel je na Kreto in otvoril narodno sebranje. Pri dopolnila i volitvi za angleško spodnjo zbornico v Southamptonu voljen je liberalec Evans s 5151 glasovi. Nasprotmk dobil je 4266 glasov. Po dopolnilnih volitvah so liberalci že pridobili precej mandatov. To dokazuje, da Gladstonova načela zopet pridobivajo tal. Pri prihodnjih volitvah pa utegnejo Gladstonovi pristaši pridobiti večino in potem ni dvojbe, da bodo parlament Irski dovolil avtonomijo. Kakor se poroča iz Simle, imajo Angleži v Aziji vojno s T< hoeauii. 23. t. m je kacih 3000 T'beeanov napalo Guatong. Po večurnem boji so se morali umakniti Ko so se umikali so je preganjali angleški vojaki. Angleži imajo 3 mrtve in 2 ranjena, Tibečaui pa kacih 100 mrtvih. Neprijateljski odnošaji s Tibetom bodo Angliji tudi škodovali v Afganistanu, kajti Tibečaui pridružili se bodo vsakemu angleškemu nasprotniku. Dopisi. S Krškega 24. maja. [Izv. dop ] (O našem društvenem življenji,) osobito o našem „Bralnem društvu" pisalo se je nedavno v obeh slovenskih dnevnikih. Dotična dopisa bila sta sicer naudahneua z gorkim domoljubjem, a ipak sta naše razmero nekoliko prečrno risala, posebno pa odbor „Bralnega društva" in njega slednjo veselico preostro kritikovala. V Krškem imamo v svoje veliko veselje že nekaj let „Braluo društvo", katero društveno življenje jako ogreva in za okrepčanje narodne zavesti uspešno deluje. flBralno društvo", pevski zbor in godbeni klub so nam v teku zadnjih let priredili toliko lepili veselic, zabav, koncertov, plesov, kakor jih človek le v večjih in premožnejših mest h pričakovati ali terjati more. V odbor „Bralnega društva" smo si od nekdaj volili najboljše narodne moči, in tudi letos imamo v odboru narodnjake in poštenjake, katerim je mar za dobro uspe-vanje društva; niti jednemu odborniku ne moreš očitati malomarnosti. Ali mar nemamo precej časopisov, slovenskih, nemških, hrvatskih ?! Ali ni bilo letos že dovolj veselic?! Koliko lepih pesnij so nam Krški pevci v teku zadnjih 5 do 8 letih zapeli I? Ali neso naši pevci že pri jako velikih slovesnostih hvalevredno sodelovali!V Koliko lepih koncertov so nam godci priredili! Kdo more od d i 1 e t a n t o v več terjati!? Malo jo krajev, kjer bi se godci in pevci tako pridno vadili, kakor pri nas. Ali ni to od odbora „Bralnega društva" hvalevredno, da je kupil pod jako ugodnimi pogoji muzikalno orodje? V obče se je z narodnega in društvenega stališča v Krškem marsikaj izboljšalo v teku 12 let. Meščanstvo in uradništvo je bilo takrat nemčursko in osnovalo se je bilo nemški „Leseverein", ;a učiteljstvo filialo nemčurskega „Lehrervereina". Zdaj imamo narodno „Bralno društvo" in narodno „Pedagogiško društvo", ki izdaje slovenske knjige in prireja šolsko razstavo. Zdaj je več meščanov z narodnem taboru, in uradniki so tudi po veliki večiui ali sami Slovenci ali pa zelo prijazni Slovencem. Krivico sta delala zadnja dopisnika, ko sta so nad zadnjim dokaj lepim koncertom spodtikala. Dve pesni bili sta odločno slovanskega zadržaja, o nijedna točka vsporeda proti-slovanskega obsega; in vabilo samo je bilo tiskano jedino le v slovenskem jeziku. Le nekaj je bilo opravičenega očitanja: gospe in gospodičine razgo-varjajo se preveč v nemškem jeziku. Temu so pa tudi navadno gospodje sami krivi, ko nagovarjajo dame navadno le nemški, da si dobro vedo, da našo ženstvo skoro od kraja slovenski tudi rado govori. Vsaj je pevka, kateri se je očitalo, da je poleg slovenske pesni še nemško za dodatek pela, že večkrat pokazala, da je slovenščini tako naklonjena (će tudi ni rojena Slovenka), kakor njen blagi soprog. Pisec teh vrstic je čul na lastni ušesi, kako je ona kot predsednica nekemu odboru, terjala, da se da slovenščini prednost. Vse naše meščanstvo res da ni slovenščini naklonjeno. Ali kaj hočete terjati od večine naših meščanov, ki so ali premalo izobraženi ali pa v vednih materijalnih skrbeh. Rokodelci ne morejo biti udje našega društva; trgovci in drugi odličnejši meščani so itak večinoma pri nas in podpirajo zlasti godbo. Ali mar neso voditelji drugih društev, zlasti požarne hrambe, narodni? Še voditelju drugega društva bi bilo težke očitati protinarodni duh. Največ je zameriti le tistim trdnim (pa teh je malo) meščanom, ki so izobraženi, vsaj v svoji stroki dosta izobraženi, pa so odtegujejo narodnim društvom.j 1( e s n i c k i. Vi. ltiMloliovcga 24. maja. [Izvirni dopis. | (Konec.) Četrt ure nad Metliko poskakali sino raz voze ter se uvrstili, spredaj rudečesrajčniki Sokoli, v sredi brhke dame, ne boječe se ni cestnega prahu ni pekočega solnca in zadaj „civilisti". Tako smo prišli do mitnice. Tu nas je pričakoval Metliški slavnostni odbor, na čelu jim gospod Anton Prosenek, Metliška godba in pa gasilsko društvo, ki je na slovenska povelja načelnika gospoda Ganglna po vojaški točno kretati se znala. Gospod Prosenek pozdravi v jedrnatem govoru „Dolenjsko pevsko društvo" in „ Dolenjskega Sokola " Odgovarjala sta mu predsednik „Pevskega društva" gosp. profesor Stnrm in starosta „Sokola" odvetniški kon-cipijent Rusina. Ker so imeli ob istem času priti gostje iz Karlovca, na čelu jim 25 članov „Pokupskega Sokola", podali smo se naravnost skozi mesto. Ob Va10. uri prispeli so tudi oni. Toda tu ni bilo treba orici-ftlnega pozdrava. Predno smo se drug drugemu predstavili, bili smo si že dobri prijatelji z roko v roki, gledajoče občinstvo pa je burno nazdravljalo „Živeli!" Pri slavoloku, ki je stal tik ob Makarjevi hiši, bil je glavni vsprejem. V lepih govorih pozdravili so posamezna društva: »Dolenjsko persko društvo", „Pokupskega Sokola" in „Dolenjskega Sokola" gospod župan Zalokar, potem pa gospodičini Pai ma in Hajne ter poklonili prekrasne šopke. Pevsko društvo „Zora" iz Karlovca je zadnje dni svojo udele-žitev odpovedalo. Po Sokolovi „koračnici" korakaje podali smo se v cerkev. Tedaj pa se je nad nami kar utrgal cel oblak šopkov in cvetlic, da smo bili v trenotku vsi ocvetličeni. Vkupnega obeda, ki je bil napovedan za opo-ludne v gostilni na vrtu g. Muca, udeležilo se je do 120 osob, mej njimi vsi došli članovi „Dolenjskega pevskega društva", „Dolenjskega Sokola", „Pokupskega Sokola" jeden zastopuik „Ljubljanskoga Sokola", mnogo domače in druge gospode iz Zagreba, Karlovca in Črnomlja. Za zabavo skrbela je izborno vežbana Metliška godba. Pričele so se napitnice. Župan gosp. Zalokar napil je presvetlemu cesarju. „Star sem že", je po priliki rekel, „in spominjam se časov, ko ni smelo deset ljudij V kupe priti, da jih ne bi sumničili pre-kucijskih namer. Da se smemo danes svobodno gibati, imamo se v prvi vrsti zahvaliti svojemu vladarju." Godba je zaigrala cesarsko himno, občinstvo pa je naudušeno klicalo slava. Zbranim društvom je napil poznati govornik gospod Navratil; zahvalil se mu je gospod Rosina ter napil Beli Krajini in Metličanom. Opiraje se na Strossmaverjev izrek: „V slogi je spas", ki je bil napisau na glavnem slavoloku, nazdravi gospod Navratil tudi Hrvatom. V njihovem imenu odzdravil je odličen govornik starosta „Pokupskega Sokola", g. prof. Vamberger. Že se je nazdravljalo zastopniku „Ljubljanskega Sokola" g. Medvedu in nežnemu spolu, osobito požrtvovalnim Novomeškim damam, ki bi mogle biti mnogim tovarišicam v izgled rodoljubja. Ob 3. uri popoludne imela je.biti veselici v mestnem logu. Toda v trenotji, ko je zadonelo So-kolskega rogu zuamenje za odhod, popihnil je močan veter in usula se je močna ploha. Preplašeno je razbežalo občinstvo. Ta se je zatekel v čitalnico, oni na kegljišče, vse pa je ob žalovalo, da ne more v mestni log. Toda vse to je tajalo le nekaj minut. Potem pa se je zopet razjasnilo nebo in predno se je še popolnem razvedrilo, korakali so že gasilci z godbo in Sokoli na novo zabavišče v mestni log. Za ljudsko veselico bil je ta kraj kaj srečno izbran. Visoka lepa hrastova drevesa, ob jedni strani dolga vrsta miz, mej njimi pevski oder in ob drugej strani sodi, polni vinske pijače in kresovi, nad katerimi se je vrtil belokranjski janjec na ražnji. Če si k temu misliš nal 50 S »kolov in neštevilno belokianjsk ga kmet?kega nar »da v lepih behh oblekah in pisanih umetno vezanih predpasnikih, poKg tega 50 mestnih dam — raz imel bodeč kako slikovit pr zol" je Idi t >. Ne motimo t-e. če ocenimo vse v mestnem logu navzoče ljudstvo nad 20O0 glav. Na pevskem odi u je nastopilo najprvo „Do-lenjsko pevsko društvo" s krasno kornpuzicijo „Sokolska". Za njo pela se je „Kmetska svatba", mešan zbor. Ko so nastopile Novomeške pevke, zadonelo je uaokolu ploskanje. Osobito Hrvatje se neso mogli načuditi, da nam je mogoče bilo za petje toliko rodoljubnih dam pridobiti. Kaj zanimive so bile na to izvrševane proste vaje, katere so telovadili Slovenci vkupno s Hrvati. Nad vse zabav na pa je bila telovadba na drogu. Udeležilo se je je kakovih petnajst Sokolov, dolenjskih, pokupskih in jeden Ljubljanski Sokol. Odlikovali so se Hrvatje z elegantno in gibčno telovadbo in Ljubljanski Sokol s težkimi produkcijami pa tudi .Dolenjski Sokol" pokazal je svojo mladost nepričakovane napredke. Prosto ljudstvo, ki je strmeče in nepopisljivo pazno gledalo te produkcije, se ni moglo načuditi. Teh rodeči h Sokolcev do lega časa Š3 nikdar ni bilo v Metliki. Zabava je bila vedno živahnejša, trumoma je narod prepeval svoje narodne pesmi in nihče ni zapazil, da se je mej tem časom ulegal Že mrak na zemljo. Pevsko društvo je nastopilo še v par točkah in Sokolski rogovi trobili so že za odhod. V tem je nastopil na pevski oder priprost kmet iz Jugorja imenoma Bajuk ter nam z elementarno, naravno zgovornostjo v prelepi slovenščini opisaval utise, ki jih je ta izlet nanj napravil. Občinstvo mu je, naudušeno ploskalo. Tudi Hrvatje so jeli misliti na odhod. Še nekaj iskrenih pozdravov, potem objemi, prijateljski poljubi in razšli smo se. Izletniki so se zadovoljno razkropili po mestu Po gostilnah postalo je čuda živahno. V čitalnici pa se je osnoval improvizovan ples, ki je trajal pozno v noč. Ko da bi se nebo hotelo nam opravičiti za malo prej nam storjeno krivico, posvetila je bleda luna in nastala uajkrasnejša noč. Z žalostjo v srci in z lepimi spomini poslovili smo se od Metličanov; oni saini pa so nas zagotavljali, da tako lepega dne Metlika še ni doživela. „ Dolenjsko pevsko društvo" in „Dolenjski Sokol" pa zamoreta na ta izlet ponosna biti. Namen, ki sta ga imela, dosegel se je bil popolnoma. Takove narodne veselice snovati bi morali tudi po Dolenjskem že davno in stalo bi bolje za narodno stvar. Povodom te slavnosti prejeli smo sledeča dva telegrama: Ljubljana. Najsrčneje na zdravje Slovencem z milimi brati Hrvati združenim „Ljubljanski Sokol". Karlovec. Žaleči, što ee nismo odozvati mogli častnom pozivu, želimo, da bratsko nam susjedno pjevačko družtvo obstoji na korist i slavu naroda slovanskoga, dok je svieta i vieka. Širili duž mile nam domovine narodnu pjesmu! V duhu s Vama kličemo: Živili pjevači! Živil Slovenci, gradjan-stvo Metličko i svi dični gosti. Družtvo „Zora". Ako končno Vaš poročevalec izreče še svojo zahvalo ljubeznivim Metliškim damam, ki so mu sipale cvetlic in Šopkov in svoje priznanje na gostoljubnosti Metliškega slavnostnega odbora, storil je svojo dolžnost. Domače stvari. — (Odlikovanje.) G. Florijan Hostnik, oskrbnik sv. Štefana cerkve na Dunaji, rodom s Kranjskega, dobil je viteški križ papeževega reda sv. Gregorija. — (Za pogorelce v Ratečah) na Go-renjskem je deželni odbor dovolil podporo v znesku 500 gld. iz deželnega zaklada. — („Soča") bila je danes teden zaplenjena zaradi uvodnega članka: .Papež Lev XIII. in Slo-vanstvo." Danes došla nam „Soča" ima prilogo. — (V proslavo šti ri de s e 11 e t n i ce cesarjeve) dalo hode mesto Za g r e bšk o 50 000 gl. za ustanovitev medicinske fakultete. — („Sokolov" večer v spomin dr. V. Zamika*) bil je dobro obiskan ter vrt čitalniške restavracije napolnjen z odličnim občinstvom. Gosp. starosta Ivan Hribar je govoril o narodnih zaslugah Zamik \\h Petje čitalniških pevcev bilo je, kakor nava ln.». izborno Glede vojaške godbe pa moramo opomniti, da j*? igrala samo komade z nemškimi naslovi, nitijednega domačega ali slovanskega. Godbe druži h polkov, na primer na Štajerskem, neso tako ekskluzivne in imajo v programu vsaj kak potpouri iz slovanskih pesnij. — (Izlet pevskega zbora čitalni-škega v Vevče) se odloži zaradi osepnic, katere so ondu postale epidemične. Člani pevskega zbora, častite gospice in gospodje, sc pa uljudno vabijo, *) Po pomoti J5«kfn icno. udeležiti se izleta dne 10. junija, katerega priredi „Sokol" v Litijo in Šmartno. Pevski odbor čitalniški. — (Tehniško društvo) napravi jutri svoj izlet na Račno pri vsakem vremenu. — Zbirališča „Pri slonu" ob 6. uri zjutraj. Vabijo se uljudno tudi dame. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 23. t. m. svojo XVIII. sejo. — Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan. Odborniki: dr. vitez Blevveis-Trs teniški, Ivan Hribar, Matej Močnik, Luka S ve te c, dr. J. Vošnjak, Josip Žičkar, Ant. Ž logar. — Blagajnik znamuje finančno stanje društveno dokaj ugodno. Večina podružnic je že poslala svoje polletne doneske, od drugih se pričakuje, da to store vsaj pred veliko skupščino zbog sklepanja glavnih računov. Vsled opozorila nekega načelništva bode blagajništvo društvenih novcev raz-merno nalagalo i pri slovenskih posojilnicah koroških. — Tajnik prečitavši zapisnik zadnje seje opozarja na točke dnevuega reda ter poleg tega naznanja tekoče zadeve. Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni upravnim potom. Vodstveni peticiji za versko narodno šolo pridružilo se je več kot polovico podružnic, od nekaterih se je poslala prošnja naravnost na Dunaj. Sicer je pa po novejših poro- ' čilih za to še časa. Vinski dar podružnice na Goriškem je bil hvaležno vsprejet; svojedobno jej blagajništvo pošlje natančen ukaz. — Od zadnje seje je bilo par novih podružnic osnovanih, ki pa še nese d cfinitivno uravnane. — Odb. Žičkar poroča o 2 prošnjah za podporo. Jedni je vodstvo ustreglo, glede druge je treba še nekaj poizvedeb. — Odb. dr. Bleiweis poroča o prošnji v S. J., katere zadeva se v daljno poizvedbo prepusti ondotni podružnici, ki naj glede posojila izreče svoje mnenje, — Tajnik poroča o ponujanih spisih za mladino ; vodstvo sklene poskusiti z izdajo; ako ne bo zgube, bo družba z veseljem izdajala knjižnico za slovensko mladino. Prične jo 8 slavnostnim spisom za štiri-deseletnico Nj. Veličanstva cesarja Fran Josipa I. — Zadeve društvenih otroških vrtov in dotičnih učiteljic so bile rešene v zmislu prejšnjih sklepov in ondotnih podružničnih načelništev. — Prošnji za nabiralne pušice se bo v kratkem uBtreglo. — Dr. Vošnjak poroča o prošnji za podaritev knjig šolski občini ob jezikovni meji. Uslišano. — Podpredsednik L. Svetec naznanja, da je slavni rodoljub češki in slovenski Jan Lego v imenu „Češko slovinskega spolka" poslal naši družbi v dar vsoto 20 gld., za kar se izreka iskrena zahvala. — Glede kraja prihodnje velike skupščine je bil razgovor, a sklep odložen na prihodnjo sejo. Istotako razgovor in sklep o predlogu odb. č. Hribarja. — (Predrimske in rimske starine) izkopavajo tudi letos mej Metliko in Črnomljem, Kustos dvornega muzeja na Dunaji, gosp. S zoni-bo tli y, se že mesec dnij mudi v Metliki, da vodi izkopavanja za Dunajski muzej. Znani zasledovalec starin gospod Pečnik pa jih nabira za kranjski muzej. V mlinu gosp. Sladoviča je našel kamen s podobami in rimskim napisom, uzidan na vogalu. Ako mogoče, bode se ta kamen odkrušil iz zida in poslal v Ljubljano- Tudi v Črnomlji sfa dva znamenita rimska spomenika s podobami. — („ Dopolnjeno je!") Slavna Gabrijela Marxova slika, znana pod navedenim naslovom po vseh glavnih mestih evropskih, razstavila se bode v kratkem tudi v Ljubljani. Krasni umotvor, ki ga bode razstavil g. Lentman, našel bode tudi v našem mestu mnogo občudovalcev. — (Potrjena volitev.) Cesar potrdil je volitev g. Frana V erg ca, c k. notarja v Sevnici, načelnikom okrajnemu zastopu Sevniškemu. — (Za siromašno prebivalstvo na Goriškem) nabralo in razdelilo se je doslej 25.995 gld 87 kr. — (V C e 1 j i) so vse šole z gimnazijo vred zaprte že 14 dnij zarad ospičev. Ker so se, kakor se čuje, prikazale že koze, je negotovo, kedtj se bude šola zopet začela. — (Iz Celja) se nam piše: O zapuščini dne 27 aprila t. 1. umrlega znanega nemškega odvetnika dr. Karo I a Higersgerja v Celji otvoril se je vsled sklepa okrožne sod nije v Celji ko n k ur z, Terjatve se morajo oglasiti pri konkurznem komisarji ali pri okrožnem sodišči v Celji do 21. junija t. I. Dan za hkvidovanje določen je na 16. julija t. k — (Iz Celja) se nam poroča: Veliki mlin, v Spodnji Hudinji, pol ure od Celja, katerega je imel dozdaj Švicar L u t z, kupil je gospod Peter M a j d i č iz Mengša na Kraujskem. — (V Celovci) se je pri prezidavanji neke hiše v Kolodvorskih ulicah zrušila včeraj opoludne jedna stena. Trije delavci ranjeni, jeden nevarno. — (V Dobrno pri Celji) prišlo jedo 20. t. m. 5"» strank z 80 osobami. Telegrami „Slcvenskemu Narodu": Peterim rg 25. maja. O potovanji carja in carice na Dansko se letos še nič ne sliši. Carska obitelj pojde v kratkem v Petrov dvorec, kjer ostane do velikega potovanja poletu, ko pojde car v južno Rusijo in v Kavkaz. Dne 13. junija bode carska obitelj prisostvala, ko se bode v Peterburgu spustila nova oklopna fregata v morji'. Peterburg 25. maja. Državnega svetnika Ivanova, o katerem se je govorilo, da je poneveril 315.000 rubljev državnega denarja in iz Tirlisa pobegnil v Nemčijo, prijeli so v Rigi. Berolin 25. maja. „Norddeutsche" objavlja pomenljiv članek proti Rusiji, katerej očita nehvaležnost. Temu članku sledili bodo drugi, ki bodo nedvojbeno poudarjali nemško-rusko napetost primerno ostro. Represalije proti Rusiji so gotove. Berolin 25. maja. Cesar imel jako povoljno noč. Izvestja o njegovem zdravji izdavala sc bodo odslej le jedenkrat na teden. Ako se bode zdravje še naprej tako boljšalo, bode prve dni junija meseca v Fridrichskron odpotoval. Znano je, da smo 5. t. m. izročili materi zemlji dragega in uepozabljivega nam tovariša gosp. Martina Kieka, učitelja v Smledniku. Domača čast. gg. duhovnika in gg. učitelji, koji so se bili pogreba udeležili, sklenili so takoj skrbeti za to, da se blagemu ranjerau postavi dostojen spominek. Obračamo se tedaj na vse gg. tovariše in prijatelje njegove s prošnjo, da bi z blagovoljnimi doneski pripomogli uresničiti to lepo misel. Darove za spominek vsprejeniata iz prijaznosti čast. gospod župnik v Smeledniku, in gosp. Jos. Traven, učitelj v Naklem. Gg. učitelji iz Kranjskega okraja naj blago volijo Bvoje doneske pri bodočej okrajuej konferenciji izročiti. T vi j c i: 25. maja : Pri Slonu: Lewy z Dunaja. — Autmuth \i Gradca — Zaft' iz Loža. — Dullinger, Hajek, Vatter z Dunaja. Pri Naliči i Amstein, (ilaa, Borsinjf, Just, Schulz, Kiii_'t'l i Dunaja. — K'einaring iz Trsta. — ^chenke X Dunaja. Pri južnem kolodvoru : Berger iz Trsta. — Gruden iz Idrije. — Helemba iz Trata. 1 mrli so v LJubljani: 2b\ maja: Fran Prek, delavčev sin, »' mes., Tržaška cesta W>. za pljučnico. V d e z e 1 n e j bolnici: 8fi maja: Marija Košenlna, gostija, 62 let, vsled raka v želodcu. — Harbara Zollner, gostija, 67 let, za oslabljen jem. Meteorologično poročilo. Čas opa-— zovanja Stanje ! barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v ram. 7. zjutraj TM H .um. 14 t'C si. vzh. jas. 2. popol. ! 734 7 jiim. 21-2"C jsl. vzh.; jas. 9. zvečer 733 5 m. 15-2° C al. szh.| jao. 0*00 ma. Srednja temperatura 16'D0, za Pl° nad riorinalom. ID\a.iiajska Toorza dne 26 maja t. 1. (Izvirno tclegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 78'4o — gM. 78-55 Srebrna renta...... 8005 — „ 80'25 Zlata renta......, 109-45 - , 109-70 B"/„ marčna renta .... , 9295 — „ 9305 Akcije narodne banke. . . „ 86H-— — „ 8G0-— Kreditne akcije..... , 278 30 — , 27970 London........„ 12675 - , 126*75 Srebro........„ —1— Napol......... , 1003'/, C. kr. cekini.....„ B*08 NemSke marke.....„ 63*19(/a 4'/ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 „ Ogcrska zlata renta 4*/0...... Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 5*7o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 */a°/o z,at' zast- l'st' • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....IvO gld. Rudolfove srečke..... 10 ., Akcije anglo-avstr, banke . . 120 ,, Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a v. . Kavarna „Europa" vsak dan sveži (352—3) _sladoled,____ Gospod .T. Modi C v !Vovi v»hI pri Itaki'kn vsprejme takoj pripravnega dečka Natančneji pogoj] ' (870—9) — n n 1U-03«/, _ n i* 69*12'/, 131 gid. t? 50 kr. 167 50 „ 96 70 h5 — . 105 50 „ 118 • 0 „ 127 n 70 „ 99 '* 30 " 179 20 25 io-a 25 „ 224 50 „ za prodajalnico z mešanim blagom, zvedo se ravno tam. prinaša v lO. številki naslednjo vsebino: Prvi slovanski kongres in sedanjost. — Učna jednakoprav nost na Slovenskem. — O cerkvenih obredih. — Književno delovanje Malorusov. —Psoglavci. Zgodovinska slika. Ceski spisal Alojzij Jirasek. Poslovenil Vacerad. (Dalje). — Dopis s Crne (iore. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „Slovanski svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravnistvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., ■četrtletno 70 kr. Poslano Obžalovanja vredna in z vsestranskim sočutjem sprem-Ijevana nesreča, katera je zadela obče spoštovanega Logaškega župana gospoda M u I le-j a in njegovo gospo soprogo, bila je povod neresnični, bicikliste zadevajoči notici, katero je „Slovenski Narod" in za njim tukajšnji uradni časopis prinesel. Dasi je „Slovenski Narod' z navadno nepristransko nljudnoatjo drugi dan omenjeno, brez opazke prineseno notico ne le popravil, temveč za bicikliste častno opombo pridejal, popravil je tudi uradni časopis svojo notico, pričakuje samo Se vedno resne naredbe, — kakšne? — to se ni izrazil. Morebiti mu pove visoko vojno minist-rstvo, katero je že pri tako mladem sportu videlo važnost njegovega pomena. (379) Sicer pa ne smatram neuradne izjave uradnega časo-pisa za resne._ Blcllcllot- ^fli&J -><3-» Rl -----i UA—'..V-kS'Z*i ka + E>J — I „LJUBLJANSKI Z!OH" p j»*oJi (331—120) |j za vse leto gld. 4.60; za pol leta L i gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 500 zrvarfs v ssl&'&u, če Grolioh-ova obrazna oreme (Creine Grollcb) ne odpravi vseh nečistostij kože, kakor: peg, ogrc, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladin ako čiste. — Ni nikako barvilo (Scbminke). — Cena 60 kr. — Glavno razpoSiljalnico ima J. Grolich v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, partumer. < 741—16) UMU in RESTAVBACIJA " - -« Jutri v ni-m dvoru" v ljub-liitui. 1». JnklUHcti v Ho«evji, Josip »traper v liiouioHtu. (175—13) || IVc zaitieniti % Rcidgoiisko. Radenska kisla voda in kopališče. Raflenci m slov. Štajerskem ob molji Slovenskih goric. Kot zdravilna voda. dobi človek vsled preveliko kisline ter j e neprecenljivo zdravilo pri zl v želodci in črevesu, pri vredu, kt Kot namizna voda. pijača. Pomešana s kislim vinom . kojo imenujejo mineralni šampanjec Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja. udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi. sobo 30 kr. do t gld": Ogljeno-kisli litij kot zdravilo Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona l\Ul &UI CtVlIlia ww«w- in litij«. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih,> koJe dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji In ledičan, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri laaliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in močnega penjenja ie radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomegana s kislim vinom aH b sadnim sokom in sladkorjem je močno finmeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo se robi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo zoper davico, škrlatico. mrzlico in kolero. Kopeli st- prirejujejo iz železnate in kisle vode z vaznovrstuo j;or- ■ %wHisn ...------......— kot». Skušnja uči. da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi. bledico, histerijo in neplodovltost. (Cena kopeb 86 kr., cona za en„ sobo 30 kr. do t gld.-: K*W *' I.iter radonske kisle vode ima v sebi O06 gr. dva-«'M |UHU-r\lOll iinj m%mt «**■■!»■ kratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitkn. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo dokazujejo Garrodovi poskusi, ki BO se vsestranski potrdil.. Položil je koSčeke kosti in hrustancev od protmastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija Prvi dve niste skoraj n,č vpbvab, slednja.pa tako odločno da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniske prevlake so postajale vedno manjfie ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko lopatišče\radenske slatine n/.>. - DSMI znjamnMi._ --tena ikaujid »"»o kr. a. v. ^|| Glavna razpošiljalnica: i L. Schwenk-ova lekarna v Heidlingu pri Dunaji. Pristnega imajo v l.jiihl. »ni J. 8wO-li.nla. U. ]>!. TrnkOc/.y; v Kmloif oveni I>. Ki/.olli; v CeloT«! A. Iv_".mt, W. Thnrmwald, P. Birnbaeber; v Uršuli A. Aichingerj v Trgu na Koroakem) C. Bfenner; v iirljnkii P. Scholj, l>r K. Kumpf; v VLolf^ltcrKti A lli:tli. i*ri»tcu Mamo* 6e imata navod In oblil varstveno anamko in podpis, ki je t ti /.raven; tedaj naj le pazi in odločno zahteva: Laserjev oi»H£ (naiter) zit turiste**. s7—4) St. 9173. (372—3) Košnja v najem! V ponedeljek 28. dan maja t. I. dopohnlne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij ob Zagrebški veliki cesti pod Rakovnikom, pri konjaču v Trnovem in pri kolezijskem mlinu za leto 1888 po očitni dražbi kosoma oddala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. ari dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na družili senožetih. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 22. maja 1888. ni nikakor sredstvo, ki skoraj rastrga črevesa 5' sili naravno njih delovanja I Marveč ta esenca je po-lajlevalna, pa vender gotova, nspešna pomor, ki le peapira nate notranja telesna delovanja m tedaj ne škoduje drevesom nikdar, če bi se &o toliko časa zalizivala. Ona ozdravlja vse obolelosti lelodcevG in telesne, vranične in jetrne bolezti, kakor posehno zlato žilo, vsako telesno zapi t je, volenico, dolgotra-jsjočo drisko vs'ed pokvarjenih fireves, in jo povrhu najuspešnejše sredstvo zoper gliste pri otrocih. — Vfc delovatelj jo pošilja v labojfikifa po 12 steklenic za 1 gld. B6 kr., poštno troške trpe p. n. naročniki. V steklenicah po 15 kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na štajerskem, Koroškem, v Trstn, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Ddmaciji. — V Rudolfe vem so dobiva v lekarni Ilizzioli-jcvej. ('208—0) s Pristno mita križno domače mazilo je najboljše in neobhodno sredstvo, da se hitro ozdravijo rane, če se kdo arele ali oprMl&s^ hIcnu itd. — Dobiva se po 60 i«r. polica v Ljubljani, v lekarni »»pri Blatena jri«'uiikt. (270—2) m ■ ■ ■ 1 I II I II I I oJL Jm J—Jai TPTTrT -mu !! Brez krtače kakoa* zrcalo svel li š kor nji!! RICH. GAERTNER-JA tekoče, francosko, nepremočlilvo momentno svetlo mašilo za čevlje (Momenl -Cilnnzvvitdise), \f nt«'re:;a l«*o kr. RazposiHa ho pa: 2 steklenici za gld. 1.80, 6 steklenic gld 8.—, 19 Bteklenio gld. 4.80 prosto poštnine. IV.' staj >«• n» varatveno Kiiantko. Uvedeno pri c. kr. vojski. (787—8) Tovarna: Ricll. Gaertner, Dunaj, Giselastr. 4, Part. Zttlogc \ L|nbl|anti Aii». Blttaoher, A<1. Haaptmann in .loe*. Kohler« sedlar. tomo starcbsvic, % %<»Iti;it Protokolovana tvrdka: TOMO STARČEVIĆ Agentura za vinsko stroko. Posreduje pri kupovani! hrvatskih, slavonskih in dalmatinskih vin na debelo in drobno iz kleti najuglednej šili veleposestnikov-vinograrinikov z jako ugodnimi pogoji. Preskrbuje vsakovrstne kletne priprave in tvarine iz najboljših domačih in inozemskih tO vam. Priporoča so posebno rasti temu občinstvu in vinskim trgovcem s Kranjskega. (300—2) Marije Valerije ulica št. 4. ^ CD it 1 Za čas stavbe priporoča ANDREJA DRUŠKOVIČA Mestni trg št. 10 tl'gOiilia Z ŽeleZllillO Mestni trg št. 10 v velikem izboru in po /.«■!«. nizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, tirat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (I)ach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne tlele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesiiigaste trombe in ventile in železne okove. (224—u) W Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Preselitev prodaj alnice. Svojim cenjenim naročnikom in kupovalcem uljudno nasnanjam, da som ustavil svojo dosedanjo prodajalnico s čevljarskim blagom, katero sem imel več let in v katerej sem imel vodno iinjveejo Izber ter se preselil v Cetinovičevo hišo na Kongresnem trp št. 3, kjer sem otvori! bvojo novo prodajalnico. Zahvaljujoč so najtopleje aa do sedaj tskasovano Banpanje, prosim uljudno, da mi je »o dalje ohranite, ter zagotovi jam, da se bodom kakor dosedaj prizadeval, da postrežem svojim narooevalcem in kupo-valcoio v vsakem oziru najreelnojše in kolikor moč po cenf. Z velespoltovanjem JARNEJ ŽITNIK. V Ljubljani v maji 1888. (0-3S—3) J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinandove ulice si. sn.. pošiljata proti poštnemu povzetju: (130 —12) ^rajno sedenje proiizrofi'' motenju v prehavljenji, otekanje i eter, zabasanje, zlato _______________ _ žilo i. t. d Te bolezni ozdravi Lippmann-ov Karlsbadskl šumeči prašek. — Dobiva se v gkatljicah po 60 kr. in po 9 gld. v lekarnah. (638—8) Gostilniško naznanilo. Usojam se naznaniti slav. občinstvu, da sem pred kratkem prevzel oakrh Blavno/.nane popolnem na novo opravljene gostilnice 99 Pri Sokolu Mestni trg št. 19. it Stregel bodem z naravnim uizelJNkiui \ inom, KoHlerjevlm pivom in I dobrimi jedili, «or-kiini in mrzlimi, posebno doma« perdut in kranjsko kloluiHe skoz celi dan in na večer. Vtiprejme »e tudi opoludue »honcment. Priporočajoč: se za mnogobrojni obisk, zagotavljam točno, prijazno in pošteno postrežbo v vsakem oziru. • Spoštovanjem s "V- G-erčar, g (361—2) gostilničar. Naznanilo. Vina lastnega pridelka, bizeljca, gospoda Lnke Tavčarja, proda se večja množina v kakeršnih koli količinah po vedru in več, po 10, 11, 12 gld. vedro, uštevši užitnino, v kleti na Dunajski cesti poprej „Hotel Europa". Kateri ga žele" kupiti, oglase naj se pri F. M. Solimittu, trgovci v Špitalskih ulicah v Ljubljani. Tudi se toči vino na drobno po 28 kr. liter v restavraciji „Hotel Europa. (333—5) MM je, jedini siov&n&i, yo5yodax<5$ii i&foaja 3vcffVtat na -vnesec na ceti 'poti. „dimetovafee" pz-inaša $ic> novice tet- 3aje nazočnikon\ „eK-metovaia ejej. -viHtcijc iw knjižnice, t$wd$hi$\ šot pa -fe- 1 a€d. QZa-z-ocniivi, x\i vstopijo n\cd -tetom, do&ć vse i&iote šletu-Cnc- tidlfeact METOVALEC. Dntniu tMfKfenti Uit i prlogt .Vrtni*. ■Uo -■ - " trulu* „^Vvtnav" j& Cio t č> po3oGaini, iVl ptlvvaSa sadjato&e in o p Cofi- vzXnax,$fie> fozal' wa n\cocc. „^P'tl'iia tja" 3o-6e vtatoč m iT? v t>9vmc tova-fca"^aMonj Učenca, (364-3) ki je dovršil z dobrim vspehona ljudsko $olo sprejme takoj 1 t;i n < ;<»r—i«-. ini;liiril.i liioJMter v I.jultljani. Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje. Neobhodno za vsacega za svetlenje usnja pri konjskej opravi, vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je novuizumljena po c. kr. avstrijskem in oger- zavarovana proti skem ministerstva r-£*v ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih tekočih svetlih mazil ali likov za usnje dal patent — Cena steklenici št. I. I gld., št II. 40 kr , št. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solnčnej vročini, se je že veo kot 10 let za dobro pokazala, tudi pateutovana, nopre-močljiva hranilna mast za usnje. Da je res to usnje varovalno Bredstvo tako izvrstno, dokazuje H 28 Odlikovanj, ■■ na stotine prznalnih pisem. Oba izdelka se nesta udomačila le uri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri NJ. Voličastvu in o. kr. visokostih. 5. generalov, ki še služijo v c. kr. vojski, so dali najboljša spričevala Po tovarniški ceni jo prodajajo v LJubljani gg. Anton Krisper in Schusnig & Webor, v Kranji g. Petan, v Škofji Loki g. Koooll. — Dobiva se v vseh večjih krajih države pri boljših trgovcih. (288 — 6) ♦ *• * u m<*tn<- ]:>■>—■>:>) t zobe kn zobavja: J ustavlja brez vsakih boleč.n ter opravlja ploiulio- x « vanjn iu vse tobne «.)»< i n, j« * i zobozdravnik A. Paichel, t J poleg Hradeckega mostu, v Kohlerjevi hiši, I. nad- J + atropje. ♦ Rise J. Purgleitner ja lekarna Štajerski zHji.ški mk, '„»f^« 8h8ripk: vosti, vratnim i •> prsnim boleznim in se jo v štiridesetih letih pokazal dobrega, tmurni uii'iio 1 '■ podfoafornikaatokislega apna, apUPUl Bil lip, olH[;Uo ZA bolehajoče na plučih in v praih (okrepčtlo kostij za slabe otroke) 1 Hteklenica 1 Kiti. Dr. Wnchte zeljiško mazilo, J^Jj^^ 1 mala steklenica 60 kr., proti protinu in trganju po udih. Englhofer-jeva mišična in živčna esenca, 1 stekltMiica 1 ^Ul., proti bole/.tiiiii viila, členkov in glave, omotici, šumenju po ušesih, bolečinah v križi, slabosti členkov, trganju i t. d. Vsi ti izdelki dobivajo se skoro v vaeh lekar nah monarhije ali se tudi lahko naročajo pri izdelo-vatelji proti postnemu povzetju. (334—3) 1+đĆI ^rfrlP"--^ — i r^J^^r----glgj Društvo za zidanje delavskih stanovanj xr I-i3uLlol3a,rLi- Ker bodeta izmej štirih liiš, katere se za sedaj zidajo na društvenem zemljišči, poleg Bežigrada, dve že skoro narejeni in se bode moglo vanje že naseliti o Sv. Mihaelu 1888, se sedaj 16 razpoloživih delavskih stanovanj s tem javno razpisuje: 4 pritlična stanovanja, obstoječa iz 1 sobe in kuhinje, z najemnino na leto po . 50 gld. 4 pritlična stanovanja, obstoječa iz 1 sobe, komnate in kuhinje, z najemnino na leto po.........................G 5 „ 4 stanovanja v prvem nadstropji, obstoječa iz 1 sobe in kuhinje, z najemnino na leto po......................... 55 „ 4 stanovanja v prvem nadstropji, obstoječa iz 1 Bobe, komnate in kuhinje, z najemnino na leto po.....................70 „ K vsakemu stanovanju pripada še prostor v kleti in primeren prostor pod streho in 1 del vrta in pravica do rabe skupnega vodnjaka, kateri bode napravilo društvo. Pravico prositi, da se jim da v najem tako stanovanje, imajo oni delavci — v prvi vrsti oženjeni - ki ustrezajo pogojem (spodaj navedenim) §. 1. naših pravil.*) Teh IG stanovanj, ki se oddadd, si lahko na lici mesta ogleda, kdor je želi vzeti v najem, kolikor so že sedaj dovršena. Delavci, ki želo vzeti katero teh stanovanj v najem, naj se oglase v poslovni pisarni Ij. c. Luckiiiaiiiia tukaj (v Šelenburgovih ulicah št. H v pritličji) mej 10.-12. uro dopoludne in 4.—6. uro popoludne vnuJ «1© lfS. junija ter bode oglasila rešilo najdalje do konca junija društveno vodstvo, katero si pridržuje popolnem svobodno izbiranje. Ravno tu se dobe izvodi naših v obeh deželnih jezicih tiskanih pravil, v katerih je pojas njeno, katere gmotne prednosti so združene z najemom stanovanja. Ara za stanovanja se mora dati še le, kadar se definitivno odkaže stanovanje. (366—2) V Ljubljani, dne 19. maja 1888. Društveno vodstvo. *) Izv'eček iz pravil: § 1. „Namcn društvu je zidanje zdravih in cena stanovanj v Ljubljani: a) za delavce, ki samostojno izvršujejo kaki* rokodelstva in b) za delavce v tovarnah in druzih večjih podjetjdi, ki se tu pečajo s kakim rokodelstvom. Ra/.aojevanje, če kak najemalee ima to kvalifikacijo, pripada samo društvu, ki pri tem ni vezano na določbe obrtne postavo o rokodelskem obrtu". gas** C. kr. priv. tovarna za portlandski in hidravlični cement _ALOJZIJA PRASCHMERja_ isiiiiinvijciiiiiciii is.ii.i v Kamniku na Kranjskem. |i-iiwvi)ni;iinaiv.i.| Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F, P. VIDIC-u & Comp., Slonove -ulice št, 3_ Priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoj dvavlidni oemeat (roman oement) iu portlctndislcl cement) po kakavosti vedno izvrsten in jednakomeren, ter jana-i za večjo trdnost, kakor je predpisana v pravilih društva avstrijskih inžeiiC'i-jev in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi tega posebne koristi p. n. naročui-koiu, ker sta svojstveno mnogo lažja, nego izdelki večine ostalih cementnih tovarn, zaradi česar jo za jednako množino cementnega zidovja ali morta treba veliko manj tega cementa glede težo. — Tnili priporočamo lepe in zelo trajno mozajiške plošče, brušene in likune, v liajraznovrstnejšili obrazcih, in jednohiijiiate plošče od pnrtlamlskega cemeiiia, črne, rodeče, naravnobarvene itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodih, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajna korita, okraske in sobe, cementne cevi itd. (3:Y1—2) Blagovoljna naročila se najtiatančneje in najtocneje izvršujejo ter jih vsprujema Klavua zalog« v Ljubljani pri «. W. V. VIDICU cV' Oomp., Slonov«' ulice It. it. r-Nr"- '----• Zahvaljevaje se slavnemu občinstvu za doslej mu izkazauo zaupanje nsoja si podpisani tem potom na-znanjati, da je otvoril počenSi z danaSnjim dnevom ■ t S« l< iiIhi rgoviti ullt-nh w*. 1 svojo novo delavnico in prodajalnico vsakovrstnih moSkih, ženskih in deSkih obutev, ter bode skušal ustrezati tudi nadalje naročnikom svojim s poštenim blagom, narejenim po najnovejši faconi, in solidno ceno. Z odličnim spoštovanjem iuloii < «r;ir. (34'J— 3) čevljarski mojster. V Ljubljani 12. maja 1888. g (ig. šolskim predstojnikom in učiteljem i Hi (223—IV priporoča ANDREJA DRIISK07ICA trgovina z železniuo in orodjem ii«. TV£t*s-» t ličani trgu sit,. IO vsa vrtnarska orodja, kakor tudi oro za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves in sicer: drevesna strguljn, škarje za g<> senice, ročna lopatica, drevesna žaga sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- jo ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo pop leska ni leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. ZiODOzaravniK AVGUST SGHVVEIGER, Hotel „Stadt Wien'\ ,,pri Malici", ordinira (211 —11) od 9. ure do J. ure dopoludne, n 2. „ „ 5. „ popoludne. Ob nedeljah od 1 JO. do I. ure popoludne. Preselitev prodajalnice. Svojim cenjenim kupovalcem naznanjam, da sem svojo že 11 let, obstoječo prodajalnico premenil in se preselil t hišo gospoda L Elrbischa. v Gledaliških ulicah št. 2 kjer sem danes otvoril svoje prodajalnifine prostore. Zahvaljujoč so najtopleje za dosedaj ska-zano zaupanje, uljudno prosim, da bi mi je še nadalje obranili in zagotavljam, da se bodem vedno prizadeval, svojim cenjenim kupovalcem v vsakem oziru reelno in ceno postreči. Priporočam se tudi hkratu p. n. občinstvu za hranjenje kožuhovine in zimske obleke zagotavljajo največjo paznost proti molom in plesnobi. V Ljubljani, dne B. maja 1888. (326—6) Z velespoštovanjem z dobrimi spričevali, slovenščine ta nemščino zmožnega v govoru in pisavi, ki zna navadne pinarniške račune in kaj BAltga koncipirati. Visokost zahtevane plače naj se naznani. Na Ptuji, dne 19. maja 1888, (M9—S) Dr. Fr. Jurtela, odvetnik. ] ! Rogaška kislina! i j vedno sveže napolnjena, — na ( l debelo in drobno, ) tj dobi so po nizki ceni (303—5) ^ j v Krakovern št. 27. I Priporočljivo za zasobnike in krčmarje na * I v/A i! 2£ Pivo v steklenicah, 35 eksportno pivo, ki se dolgo ohrani, in močno pivo (dvojak) iz pivovarno bratov Kosleriev, v zabojih po 2f> in 60 steklenic. M S jeva zaloga v Ljubljani. ,243-9) DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, hadzdravnik usmiljenih bratov V St, Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja jo gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene] starosti (n. pr. v 40 , 50. ali fiO. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vzajemno zava-■•ovalna l>aiilm „SLi^VIJ^." v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letib pa tudi že po 20°/oi 25°/0, celo 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAV1JT* za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (233—18) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulico 12). to it to to to to to to to to to to to to Zavarovanje proti toči po najnižjih stalnih premijah pri čemer se že naprej popusti polovicu, oziroma ti*ot|iim. premije, ter se pobere le v slučaji, ko bi bilo treba plačevati škodo vsprejema za^ni^ovttliia-tlelii.išli«, .1>si, 35 Franco-Hongroise. ~-~ Glavno agentstvo za Kranjsko v Ljubljani na Marijnem trgu št.2. Garancijski zaklad nad 9 milijonov. •m Dogodivše se škode se knluuluo poizvedo in točno plačajo. S plačilom premije čaka se na željo, dokler koncu, žetev. Prosilci za agonture obrnejo naj se do glavne agenture v Ljubljani. Instrukcije in drnge tiskovine, tako da lahko vsak sam naredi zavarovalno ponudbo, razpošilja na željo zastonj in franko. (362 — 2) S0F~ Pazi naj se, kje ae zavaruje, ""•o lUi C. kr. pri v. fabrika za izdelovanje UJJ Uzarezanih strešnikov! v ZllelcI dolini ust Koroškem priporoča svojo (293—5) m patentovane vštricne zarezane strešnike, ]j| ki so najbolj bili odlikovani na keramični razstavi v Parizu, [fj ki so najbolj bili odlikovani na keramični razatavi Slove že daleč po svetu, IX) ker so posebno laliki, solidni, lični, po ceni in ker nafiuan| trpč od iT Nm*Kii in 1111:1/ji. Poroštvo xi* tri lotu, mškem in tf\ Ž njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Ne -»^ celo po Ameriki. 3SJ Fabrika je /n vso avBtn>-oger.sko državo laMtnica ItoiiHtunMkei;n rTl patentu zu izdelovanje zarezuuili HtreNnikov, potem vNeh patentov »a izdelovanje Nckiuidheiuijevik zarezanih. Htreišiiikov, kakor tudi "jvS l*iiHNttvant-p»tentn. I4J Proti poHneniuvlceui iu ponurejalceiu se bode po smislu patentnega ^-*| eakona najostreje kuzeuMki pord opalo. r«0 rjj Fabrika izdeluje tudi najboljše vrsto [M m zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane stres- m m nike in strešna okna. M GlaTno zastopstvo in zalogo za Kranjsko, Reko, Trst,