študentski (ist Ljubljana, 21. decembra 1966 Letnik XVII Številka 9 tribuna PREDSEDSTVU CK ZKS! IZVRŠNEMU KOMITEJU CK ZKS! Na konferenci naše osnovne organizacije 15. novembra 1966 smo razpravljali o naših nalogah kot idejnopolitične sile med študenti na fakultefci. Podeg vprašanj, ki neposredno zadevajo univerzo, študij in položaj študenta, smo se dotaknili tudi naš idejnopolitične aktivnosti v zvezi z drugimi splošnodružbenimi vprašanji. Kot med vsemi občani, so ta vprašanja prisotna tudi med študenti in minoigoikrat zelo močno vplivajo na njihov odnos do naše družbene stvarnostd ter na njihovo idejno-politično oblikovanje. O teh vprašanjih se med študenti sicer dosti razpravlja, ven-dar večinoma le privatno, čeprav bi bila pri teh razpravah aktivna vloga Zveze štu-dentov, znotraj nje pa zlasti komunistov nujno potrebna. Zato smo sklenili tem vprašanjern v prihodnje posvečati večjo pozornost in se tudi z obravnavanjem teli vprašanj znotraj osnovne organizacije usposabljati za tovrstno aktivnost. Zanemarjali pa smo tudi drugi aspekt tega vprašanja — naše komuniciranje ¦<, vodstvi Zveze komunistov. Brez njihove pomoči nam je namreč določene probleme zelo težko pravilno oceniti in nanje ustrezno reagirati, čeprav bi situacija v našem okolju to zahtevala, po drugi strani pa najbrž tudi vodstva težko politično deluje-jo. če jim članstvo ne sporoča svojih stališč, vprašanj in kritičnih pripomb. Reor-ganizacija centralnega komiteja ZKS, ki je bila opravljena na VI. seji, odpira prav na tem področju predvsem z določitvijo vloge predsedstva in komisij široke mož-nosti za tesnejši stik med vrhom in bazo in menimo, da je ne samo naša pravica, ampak tudi naša dolžnost, da teh možnosti v prihodnje večkrat uporabimo in s tem prispevamo k ustvarjanju tega' stika. Seveda pa pričakujemo, da bodo tudi vodstva s svoje stranl storila potrebne korake in da ne bodo nova načela ostala le črka na papirju. Od VI. seje CK ZKS sicer se ni minilo toliko časa, da bi s tem v zvezi že lahko dajali kakšne ocene, vendar so kljub temu že vidni tako nekateri elementj novega, pozitdvnega, kakor tudi nekateri znaki, ki kažejo na to, da stara mentaliteta in stari politični odnosi še niso povsem prevladani. Pod prvim mislimo npr. na pravočasno javno objavo te^; za VII. sejo CK ZKS, na prav tako objavljeni sklep izvršnega komiteja, da bo na naslednji seji obravnaval predloge, ki so jih doslej dali člani CK, ter na javno zavzeto stališče izvršnega komiteja ob odstopu izvršnega sveta. Pod drugim pa mislimo zlasti na to, da je bilo že doslej s strani članstva in organizacij danih pre-cej predlogov in vprašanj, naslovljenih npr. na republiško vodstvo, ki pa so bili doslej tako s strani prizadetih organov kot tudi v javnih nastopdh posameznih fimkcionarjev ali povsem ignorirani ali pa se je z njimi opravilo po starem; zrviška in ne da bi se spiistili v konkreten boj z argumenti — torej na način, ki nikakor ni v skladti s proklamiranim tvornim sodelovanjem med vrhom in bazo. Res je sicer, da je predsedstvo, katerega naloga je med drugim prav preučeva-nje predlogov, ki mu jih naslovijo organizacije, člani in vodstva ZK, komaj začelo z delom. vendar pa nam že omenjeni znaki zbujajo bojazen, da bi tudi tu ponovno prišlo do nedoslednosti in da predsedstvo ne bi z vsemi predlogi postopalo na tisti način, ki je zato določen v sklepu o reorganizaciji organov CK ZKS (obravnava, postavitev na dnevni red seje CK ali obvestilo, da predlog ni bil na dnevnem redu.') Zato hočemo na dva taka predloga, ki sta bila že podana, ponovno opozoriti. Prvo je vprašanje velenjskega energokemičnega kombinata (EKK) in odgovor-nosti za tam izgubljene milijarde. To vprašanje je bilo doslej že najmanj petkrat javno zastavljeno: trikrat v tisku (Tomaž černej v Teoriji in prafcsi, Otmar Klip-šreter v Naših razgledih, Marjan Ulčar v Delu), dvakrat pa celo na sejah central-nega komiteja ZKS (Lojze Skok na IV. seji, Mara Bešter na V. seji). Zadnji trije so posredno ali nepasredmo tudi predlagali, naj bi se stvar obravnavala na seji cen-tralnega komiteja, vendar doslej na te predloge ni bilo nobene javne reakcije. Ker gre tudi za predloge članov CK, so ti sicer najbrž zajeti v že omenjenem sklepu Lz- vršnega komiteja CK ZKS. Kljub temu poaiovno opozarjamo nanje zsato, ker misli-mo, da se mora do njih opredeliti tudi oziroma predvsem predsedstvo. Predsed-stvo je namreč organ, ki je zadolžen za predlaganje dne^iiega reda in za priprav-ljanrje s&j — izvršni komite lahko pri tem le sodeluje. Tuda mi menimo, da bi se tega vprašanja moralo na nek nagin lotiti tudi vod-stvo Zveze komunistov. Da to ni nobeno obrobno vprašnje, ampak zlasti z vidika uveljavljanja odgovornosti zelo važno politično vprašanje, najbrž ni treba posebej dokazovati. Opozoriti hočemo le na to, da je to vprašnje med ljudmi prisotno, da odgovora nanj še ni \Mo in da po našem mnenju Zvezi komunistov ne bi smelo biti vseeno, kako se v takem položaju brez njenega vpliva oblikuje politično raz-položenje ljudi. Seveda ni niti edina niti najboljša možnost ta, da se o vprašanju razpravlja na seji CK. Mnogo bolje bi bilo, če bi se odkrito in neposredo razčistilo že v skup-ščani. Toda ali za to, da to doslej ni bilo storjeno, ne nosijo komunisti nobene odgovornosti? In to ne samo kot poslanci in čland izvršnega sveta pred skupšcino in pred volivci, ampak — ob idejnopolitičnem problemu takih dimenzij — tudi kot komuni&ti pred svojo organizacijo! Ali vodstvo ZK ni moglo preko dogovora z njimi — seveda brez prejudiciranja in vsiljevanja končnih stališč in odločitev — dosečd, da bi se ta politično nujni razplet v skupščini tudi dejansko izvedel — in ali nima te možnosti tudi še sedaj? če bi bilo vse to brez uspeha ali pa bi bili rezultatl nezadovoljivi, bi pa seveda morala priifci na vrsto tudi javna razprava na seji CK. Seveda bi se tudi v tem primeru najbrž lahko omejili na to, da bi CK kritiziral komuniste (tudi z vidika neizpolnjevanja že sprejetih stališč), ki v pristojnih organih zadeve niso javno spro-žili. že to bi namreč verjetno ustvarilo ozračje, v katerem odpor proti razčiščeva-nju tega vprašanja ne bi bil več mogoč. če tudi to ne bi zadostovalo, bi paseveda nujno morali prizadeti komuni&ti med seboj in z vodstvom idejnopolitiono razčistiti sl^lišča bodisi na seji CK bodisi v kakšni drugi orgainizacijski obliki. Na vse te možnosti opozarjamo dodatno ob tem, ko se pridružujemo zahtevi, da mora predsedstvo o že izrečenih predlogih zavzet"1 stališče in ga prezentirati cen-tralnamu komiteju. Smatramo, da lahko postavitev tega vprašanja na dnevni red odkloni le v primeru, če bi hkrati izvršni komite v sladu z zgoraj navedenimi mož-nostmi storil ustrezne korake v okviru svojih izvršnih kompetenc. Drugo je vprašanje privilegijev in nerazčiščenih kriterijev za ocenjevanje ne-katerih pojavov v zvezi s tem. Tudi to vprašanje je bilo že za&tavljeno tako v tisku (Marjan Ulčar v Delu kot tudi na seji CK ZKS Mara Bešter). V Ulčarjevem član-ku je bilo jasno rečeno, da je konkretno določanje družbenih norm v zvezi s tena ter operativno razčiščevanje posameznih primerov sicer stvar skupščin in dragih pristojnih organov, da pa je naloga centralnega komiteja, da za tako razčiščevamje da odločno spodbudo in ustvari primerno politično vzdušje. Tudi na ta predlog ni bilo nobenega odgovora, CK in njegovi organi nlso storili nič in tako tudi sloven-ska skupščina ni storila niti tega, kar sta že pred več kot mesecem dni storili srbska in zvezna skupščina (objava plač funkcionarjev, urejanje raznih vprašanj v zvezi z reprezentanco, vzdrževanjem zgradb, telefoini itd.). Mislimo, da tak razvoj dogodkov v polni meri potrjuje upravičenost stališč, zahtev in predlogov v omenje-nem članku, ki jih zato ponovno postavljamo pred pred&edstvo CK ZKS s predlo-gom, da se o njih izjasni in jih da na dnevni red CK (lahko v okviru širše teme azi-roma splošne ocene situacije) ali na drugačen iistrezen naoin zagotovi reševanje teh vprašan j. Osnovna organizacija ZK študentov na pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, 13. decembra 1966 Foto Miro Bark-Hojnik 2 STRAN TRIBUNA PO SLEDOVIH NEKE ZELO MODERNE LITERATURE Z RAZLAGO Oglejmo si najprej pričujoči zapis iz poezije neke zelo moderne lterature. Ar-heologi so jo odkrili naslednji dan po neki zabavi en meter in četrt globoko pod neko pisalno mizo. Po temeljiteifi proučevanju smo se odločili, da jo odkri^emo širši jav-nosti skupaj s kratkim indeksom. Pcsem je sledeča; In glej, začelo se je da bi črna roka segla čez diagonali infrazelenečih podtalnih flebotomov papaverinskih paralelopipetov ker se mi jebe Tisti, ki prej pride, prej melje. V vodo zabrede Janez Jurca se goni brez veze impotentni starec hoče... mož z bananami in duh mirte megla iznad kokosa se potopi in utone du gammla du fria, du f jallhoga piga. »In glej, začelo se je«; nemogoče bi bilo to enoto povezati z naslednjim stavkom, čeprav vtnes ni ločila. Sklepam, da gre za nje verze ni napisala ena in ista oseba. začetek odnosa do neke zabave, na kateri je bil avtor prisoten; preveč naivno in pre-prosto bi namreč bilo misliti, da je pevec s tem misliJ banalno dejstvo začetka zaba-ve. IVTorda pomeni, da so začeli razbijati kozarce. » .. .da bi črna roka segla čez diagonalo infrazelenečih podtalnih flebotomov«; Iah-ko bi ta sklop krikov nad nezadržniin pro-diranjem šupertehnokratizma obravnavali ločeno od naslednjega verza, vendar je opaziti, da je snov v naslednjem verzu še vedno ista, zato ju moramo povezati: »pa-paverinsMh paraleJopipetov«. »Da bi čtna roka segla čez« ... Pevec si je zaželel, da bi neka nepremagljiva, višja sila »segla čez«, torej uničila nezadržno prodiranje robotov v našo duhovno nadgradnjo ali pa jih vsaj omejila ali si jih podredila. ... kar se mi jebe«: lahko pomeni, da se pa vendar požvižga na pojav sam kot tak. Obstaja pa še ena razlaga. najnovejša v zgodovini poezije; lahko namreč pomeni, da se požvižga na prejšnje verze. Torej an-ti-avtorstvo, očitno je, da le-te in pa prejš nje verze ni napisala ena in ista oseba. Znano je, da se pesniki nikoli ne požvižga-Jo na svaje verze, ainpak vedno le na ver-ze drugih pesnikov, torej je očiten pojav več-avtorstva. S tem se začenja v neki ze-lo moderni poeziji nova era. Pozneje bomo ugotovili, da je pesem celo produkt več kot dveh pesnikov. Naslednji verz: »Tisti, ki prej pride, prej melje«. Resignirana ugotovitev o na-šem dehumanaziranem in zmaterializira-nem svetu, pomešana z narodnim blagom. Zanimiva ugotovitev; stavek se začne z ve-liko začetnico, vmes nastopajo vejice in to TRIBUNO UREJAJO: FRANCE ANŽEL (TEHNICNI UREDNIK), MIHA JAZBINŠEK, VALENTIN KALAN, MARKO POGAČNIK, TONE PAČNIK, RUDI RIZMAN (ODGOVORNI UREDNIK), HERMAN VOGEL TRIBUNA - IZDAJA UU ZŠJ - UREDNIŠTVO IN UPRAVA TRG REVOLUCIJE l/II — TELEFON 21-280 - TEKOCI RAČUN 503 8 72 - LETNA NAROCNINA ZA ŠTUDENTE DESET NDIN, ZA OSTALE PET-NAJST NDIN — POSAMEZEN IZVOD 50 PAR - ROKOPISOV IN POTOGRAFIJ NE VRACAMO — TISKA CP DELO LJUBLJA-NA, TOMŠIČEVA 1, TELEFON 23-522 — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI na pravih mestih, konča pa se s piko. To-rej gre za klasično formo — v nasprotju s prejšnjimi verzi? Nov dokaz, da je pesem delo več avtorjev. Avtor tega verza je re-signiran čllovek, ki se krčevito oprijema stare forme. Prevladuje domneva, da ob ustvarjanju pričujoče poezije ni hil pijan. ». . .V vodo zabrede Janez Jurca se go-ni brez veze; drugi del bi sicer lahko pri-pisaii naslednji kitici, če bi bili površni, vendar smo z natančnosl.p odkrili, da na-slednja vrstica glede na naslednjo le-te prejšnje ne potrebuje po neki skriti logič ni zvezi. Vsebinsko la* ko razložimo takole; gre za tipičnega junaka našega časa; brede po življenju brez smisla kot po nekakšni vodi; ta voda je tnorda le matafora za bla-to ali močvirje. Eksistenčna stiska sodob-nega človeka. Lterarni zgodovinarji mora-jo še odkriti, od koga v resničnem življe-nju si je avtor sposodil ime. Morda so za-čeli prav takrat polivatl pijačo ali bruhati, kar je dalo avtorju impulz za pričujočo ugotovitev^ » .. .impotentni starec hoče«; polt čna nota, angažiranost v poeziji. Domnevamo da leti na nekatere razmere v naši družbi in državi. ». . .mož z bananami in duh mirte«; tež-nja po lepem, po eksotiki. Morda občudo-vanje harmoničnega življenja v stari Grči-ji (duh mirte). Avtor je bil prav na poti v pijansko nirvano, kakršnim so se preda-jali predniki današnje evropske kulture. ».. .megla iznad kokosa se potopj in utone«; nič več eksotike, brezup; niegla s? potopi, kokos zgubi svojo eksistenco in sinibolični pomen. Oomnevamo, da je prav takrat spodnji sosed telefoniral z grožnjo, da pokliče polici.jo Neusmiljeno, nasilno prekinjen Bacchov kult. Svet brez razume-vanja razbije iluzije. » . . .du gammla du fria du fjallhoga piga«. Pričujoči verz bi bil za raziskovalce neke zelo moderne poezije nerazrešljiv, če n? bi bilo znano, da je Ml na zabavi prisoten neki Šved. Domneva, da gre za grde besede, je uprav ičena gjede na Švedovo gotovost, da nihče ne razume nje-govega jezika. V takem primeru bi vsakdo napisal grde besede. Grde besede na koncu pričujoče pesrai so njen lagični zaključek; ta grdi, grdi svet! Po tej prvi pesmj neke zelo ip< iiterature preidemo na drugo. Ob tej dru-gi spoznamo, da je bila prva še precej ra-zumljiva, v ' tej . razumljivosti torej ozka, formalna, neumetniška. Zato si oglejmo drugo; ^ Spoštovani tavariš Mate Dolenc Prespoštovani tovariš "late Dolenc Prevelespoštovani tovariš etc. Požvižganje na akademske naslove v konkretni situaciji in preusmeritev v izrazito pridobitne de- javnosti skriva v sebi neslutene možnosti. jan forsen sockerbruksgatan 3 AAngel- holm sverige spet je trsak notri hoj! for pcopile who are not ashamed of ha ving brains Ižo I co matte razstkwo abcdefghijkbnnopqrstuvxyz Jan Chi Christer What a party tonight!!!!! A greš z mani mal tancat? Hnunm .. .aaaa .. .i. Najprej moramo povedati, da je bil pričujoči zapis neke zelo moderne poezije najden na istem mestu kot prejšnji, za kar imamo v sami vsebini in obliki dovolj do-kazov. Navidezna razumljivost na začetku nas nikakor ne sme premotiti, da bi pesem raziuneli. Začetek na zelo originalcn in simbolno dognan način uporablja neko stopnjevanje. Gbtovo je šlo za stopnjeva-nje vzdušja na zabavi, kar pa je seveda samo material za pesniško vsebino. Nada-Jjuje se z izredno razumljivo sekvenco v stilu beatniške poezije Boba Dylana, nakar preskoči iz te realistično protestne foraie v nagel razkroj s tem, da vskoči z nekim švedskim naslovom. Pri tem nam je jasno, da gre za naslov prisotnega Šveda, ki te bil udeležen na zabavi. Toda še vedno razkroj ni dosegel najabsolutnejše točke; prisot-nost naslova (in osebe same) druge narod-nosti govori še o želji po združevanju na-rodov med seboj v borbi za mir torcj še vedno beatniška protestna pesem. Potem pa gre plaz razkroja očitno z veliko nagli-co navzdol; pesem se nadaljuje z vpraša-jem. Vprašaj stoji sam in boleč kot ne-kakšen križ nad človeštvom. Ali je Iogično bolj povezan z prejšnjimi verzi ali s tisti-mi, ki sledijo? Z obema enako. Nad vsem ali boljc sredi vsega - je vprašanje naše eksistence. Vendar je bila do tu angažira-na in razumljiva; od vprašaja naprej pa ,je ra?krojena ». .. Spet je trsak notri hoj!« Stavek, ki ga ne razumemo in ki ima na koncu ceJo klicaj! Torej; poudarjen absurd. Naslcdnji stavek je angleški in črkovno razumljiv le bralcu, ki zna ta jezik. Toda, ali mu je razumljiv vsebinsko? Kaj je ti-sto kar je za Ijudi, ki se ne sramujejo imeti možgane? ».. .Ižo 1 co«; mora biti nekdo in nje-gova družba. Eden izmed udeležencev za bave in njegov ožji krog? Naslednji dve besedi nam lahko pri razvozlavanju tega pomagata: .. .matte razstkwo«; očitno dvoje raz-krojenih imen. Potem, ko osebe zgubljajo smisel in eksistenco, jih začno zgubljati tudi njibova imena. Razkrajajo se v izma-ličen splet črk. Od tu se pesem nadaljuje z abecedo, ki ni našega izvora, najbrž gre spet za Šveda. Besedna stiska, ostane sa-mo še material, iz katerega se delajo be-sede. » . . .Jan Chi CJhrister«; poskus vendarle nekaj upodo-biti. Najbrž Iioče lastnik stanovanja, da mu pomagajo pospravljati. »What a party ton:ght!!!!!« Razrešitev; nekdo se navduši, čeprav v angleščini. Nad nečim se je treba navdušiti, da se človeku vrne vsaj kanček eksistencialnega smisla. Pesem se konča onomatopoetično. Pes-nik oziroma tisti od so avtorjev, ki je pe-sem končal, noče bralcu vsega razjasniti. Hoče, da kljub navdušenju, ki je Ie nav-dušenje nad nekim trenutkom. Clovek išče naprej po temiiih blodnjakih svojih misli Marsikdo, ki je biJ na zabavi, se je moral še dolgo potem spraševati, kaj se je prav-zaprav dogajalo. TREBA JE NAJTl Opomba: Za znanstvenike sta pesmi v originalu na razpolago na uredništvu Tri-bune. Kdor pa bi bil zainteresiran, da se osebno pogovori z razčlenjevalci pričujoče zelo moderne poezije. jih najde v avli filo-zofske fakultete pred ali po predavanjih iz svetovne književnosti in literarne teorije. Mate Dolenc O SPECIFIČNOSTI NAŠE TELESNE KULTURE Piavijo, da je naša telesna kultura specifična telesna kultura, saj je odraz naših specifičnih razmer. In tej spe-cifičnosti se ne reče drugače kot di-Ietantizem, megalomanija, neumnost in še kako drugače. Po se vprašujem ali bi ne bilo bolje, če bi mi ne ustvar-jali več specifične telesne kulture, marveč raje pogoje zanjo normalizi-rali. Potem pa telesno kulturo gojili kar tako, dejal bi, običajno telesno kulturo brez specifičnosti. Pa se pri nas veliko piše o telesni kulturi, le njej se slabo piše, ker pa-pir bolj malo zaleže, če na njem ni ravno podpisa guvernerja Narodne banke SFRJ. In do poznih rodov bo siavljen, ki bo znašel, kako se iz papir-ja telovadnice zidajo. Lepo popisan papir o tezah, osnutkih, pred — in po osnutldh predloga o razvoju telesne kulture bomo zbrali, ga kaširali in te-lovadnice gradili. Pa jih bo dovolj in preostajale bodo. Še bolj kot danes bo človek cenjen po tem, koliko govort in piše in ne po tem, kaj dela. Veliko se pri nas spreminja v te-lesni kulturi, le možje, ki spremembe ven prinašajo se ne, in so ne samo možje isti, pač pa tudi položaji, na ka-tirili sede in uče. Uče na naših hrbtih. So včasih učenjaki doma sedeli Ln se učili na svojih hrbtih in tujili napa-kah, ne na tujih hrbtih in svojih na-pakah. Pravijo pa, da se tako izgubi kontakt z družbo, da se taki znanstve-niki odtujijo. Res bi biio prelepo, ko bi se nam taki možje izgubili in se mi naprej zdi, da je bolje če se taki druž-bi odtujijo, kot da nas družbi odtuju-jejo. Napisal je veljak iz Beograda, da Jugoslavija nič več afirmacije po šport-ni liniji ne potrebuje, da si jo lahko drugače dobi. Prvi na svetu smo brez primere. Američani in Rusi se vsako leto kosajo v atletiki. Francozi poraz za sramoto nacije imajo, le mi, ki v spe-cifičnih razmerah delamo, ne potrebu-jemo afirmacije s športnimi rekordi. Resnično se mi smilijo ti ubogi reveži, ki se ženejo za rezultati in mislijo, da s tem njihova država na ugledu pri- dobiva. Ne pomislijo, da bi lahko ugled pridobivali na lažji način, tako kot mi. Z Nikico, prodajanjem in ku-povanjem na Ponte Rossu. S tem prav gotovo ne. Torej z našo industrijo — ZDA imajo boljšo, s socializmom — tudi drugi ga imajo: s kulturo franco-ska je bolj priznana. Ne vem, s čem si tak silen ugled pridobivajo, razen, če si ga morda z veljaki, kot je ta, ki je tako modro misel o vrhunskem športu od sebe dal. Viktor Vest STROGO ZAUPNO - SATIRA! Kolovoz je pri nas tista pot, po kateri jo najčešče udriha naše gospo-darstvo. Veliko je delal za kulturo — kra-del je knjige. Slab učitelj resnico servira; dober govori o nastanku in razvoju resnice; še boljši govori o socializmu in komu-nizmu — o resnici nič. Satira uvožena: Živela satira! Satira domača: Dol s kritikastri! Vedno je klical hudiča — prišla je reforma! Hodil je od zdravilišča do zdravi-lišča — in gledal kako se razvija tuj-ski promet. V začetku je bila satira in satira ni bila slaba. Bila je satira, toda bogovi so bili zoper njo, ker so se je bali. In ker jih je bilo strah, so ji postavili spomenik. Na njem je pisalo — arest. Bil je starokopiten, pa so ga pod-kovali (zakovali). Mislil je, da lahko krade sam. Ni bil mislec. Zanj so mislili drugi. limreti je moral žal sam. Pokonci glave ljudje! če drugod ne, ima v zaprti kuverti dinar še vedno svojo veljavo. Franci Hedl PRIROCNIK ZA STARE IN MLADE AKTIVISTE, UGLEDNE POLITICNE OSEBNOSTI N SPLOH ZA VSE LJUDl DOBRE VOLJE, Kl RAZLAGAJO SVET, REFORMO, OSNUTKE ZAKONOV, PLENUME IDR. 1. Diskutant tetiaj ni sposoben, da po^ uovi nasprotnikovo trditev, če jo je trf-krat slišal, pa jo ne more ponoviti, med-tem ko so posJušalci razumeli nasprotni-kove besede. 2. Diskutant tedaj ni sposoben, da ra-zume nasprotnikovo trditev, če jo je tri-krat slišal, pa je ne razume, a poslušalci so razumeli nasprotnikove besede. 3. Do pomanjkljivega odgovora pride, ko diskutant ne ve, kaj bi odgovoril. 4. Do odbijanje diskusije pride, ko di-skutant prekine diskusijo z obrazložitvi-jo, da ima dmg posel.« (Nyaya — sutra: Postavke ki onemogočajo diskusijo, iz sta-re indijske filozofije 4—2. str. pr. n. e.) Tone Križan REOUIEM ZA EN ODSTOTEK i. Družbena logika je marsikje in tnarsi-kdaj ozaljšana z nepričakovanimi razple-ti. Tako je — naj spregovori polmitološka zgodovina — na primer Paris hotel samo Ijubezen lepe Helene, nastala pa je tro-janska vojna. Tako je — govori naj tudi povsem nemistificirana sedanjost — Marx pisal o socializrau za dežele z razvijajočo se industrijo, socializem pa je zrasel v tedaj zaostalib planjavab evrazijskega kontinen-ta, iz pogorišča fevdalne monarhije. Tako je Boccaccio napisal deset zapovedi s pri-rocnikom za intelektualno elito svoje do-be — razumeli pa so ga tepci vseh časov. Tako je pred leti KPF jurišala na čelo po-litične množičnosti v Franciji — rodila pa se je Peta republika. Tako je ... Tako je pravkar, te dni, en odstotek preganjal ljudske poslance v skupščini — odstopila pa je vlada. To bi naj bil uvod z vsem oproščenjem. Publicisti so namreč mnenja, da so uvodi potrebni. Uvodi so del forme. In ne bi rad že na začetku kršil forme tam, kjer se gibljem kot začetnik-amater in laik iz go-lega dolgočasja. Ce že, potem jo bom kršU na koncu. II. En odstotek ima ' nekje nekako neko osnovo. Ni dolgo tega — reprodukcija kadrov v zdravstvu se je zazdela predolgotrajna, ne-učinkovita za današnje potrebe in prema-lo smiselna. Treba bi jo bilo reformirati. Mojstri zdravstva so rekli »Bomo re-formirali!« in eden-dva pomočnika sta zra-ven celo rekla »živijo«. Nadaljevanje na 3. strani TRIBUNA STRAN 3 Nadaijevanje z 2. strani Pa niso reformirali. Pravzaprav so, a tako, da bi bilo bolje, da niso, reproduk-cija je postala kratkotrajna učinkovita zmeda, polna nesmisla. Neke družbene prominence so bile zaprepaščene. Veliki mojstri zdravstva so zmagali. Ne fearadi zaprepaščenosti prominenc, zmaga je bila tehtnejša. Reprodukcijo so reformirali ta-ko, da bi potekala slej ko prej počasi — mojstri ne potrebujejo prehitre in pre-množične rasti naraščaja; reprodukcija v tnejah dosedanje »učinkovitosti« — moj-stri nočejo prehitre konkurence narašča-nja. Zmaga velikih tnojstrov ceha je bila po-polna, da ne rečemo zgodovinska. Popolna tedaj,ko so se hitro sporazumeli in tiste-ga, ki je rekel »živijo«, pokopali. Zgodo-vinska tedaj, ko so neke družbene pro-minence tiho pogoltnile debel zalogaj za-prepašeenosti, javno pa si prijateljsko se-gle z velikimi mojstri v roke. Kaj hoče-mo — seganja v roke bržčas tudi krojijo zgodovino. Zato, ker na smotrn način ne-girajo polomijo. Potlej se je pripetilo to, da je družba napisala Ustdvo in pravila za igro, ki jo imenujemo samoupravljanje. Veliki mojstri ceha so rekli: »Bomo samo-upravljali«, in en-dva pomočnika sta celo zavpila »živijo Ustava«. Pa niso samoupravljali, pravzaprav je težko reči, kaj so. Pravzaprav so »se« »sa-moupravljali«, mi smo zdjravstvo — in vi ste družba, in kako se samoupravljamo, se vas nič ne tiče. In tako in zato je na primer dohodek sgubil tisto, česar še sploh ni imel: last-nost merila v družbi, lastnost cene za opravljeno delo. Da — a osebni dohodek? 0 da — po uradnih plačilnih dokumentili relo povprečen — dajte za zdravstveno varstvo več denarja! je vpil eden, potem dva, potem pet... ker jih je bilo dvakrat — petkrat več ... Da — osebni dohodek? Res? Mojstri! sem za to. da legaliziramo spet privatne ordinacije. Nekdo je napovedal, da se bo dohod-kovni sistem privatnih ordinacij v legali dal še kar lepo registrirati. ... nekje danes piše: osvoboditev de-la — strokovna sposobnost — A res je, da »se« veliki mojstri »samoupravljajo«. In tako se ve še danes, da so odnosi že od pamtiveka sem določeni. ... in nekje je celo zapisano: svobodna izbira zdravnika. »Samoupravljanje« velikih mojstrov je prikrojilo, utirilo vse, kar je zapisano, na tirnice preskušenih, tradicionalnih odno-sov. Tistega, ki je vzkliknil »živijo usta-va« so pokarali — ustavo je treba pravil-no razumeti. Skozi Hipokrata — in potem je svobodna izbira zdravnika utirjena ta-ko kot treba. če že kak »živijo«, potetn »živijo ustava s Hipokratom na čelu!« IVeke družbene prominence so razmiš-ljale, če bi bile spet zaprepaščene ali ne. če da — potem spet tisti debeli zalogaj? — Raje ne! Glavno je, da strokovnost po-teka na višini etc. Nekje je mrtvašnica. Veliki mojstri »se« »samoupravijajo« tudi v mrtvašnici. Tako. Na zgodovinskem okolju * današ-njih blagoslovljenih dni, katero se stresa v vzgibih družbene preosnove, stoji na granitni nepomični skali veliko mojstrstvo ceha. Od tu se vzpenja strmo kvišku, zri-ne se tja nekam k vrhovom. In ko gledaš od spodaj v prominentne strukture, ne raziočuješ več njenih posameznih kom-ponent. III. Te dni je en odstotek nagnal vlado v demisijo. V tem odstotku je tudi tisti zalogaj ti-he zaprepaščenosti — omenili smo ga zgo-raj. Tam, ko potem sledi zgodovinski stisk rok. Tisti, ki pomeni smotrno nega-cijo polomije. V tem odstotku je tudi tisto »se« »sa-moupravljanje« ... brez dohodka po ... mimo privatnih . .. nekje je mrtvašnica ... in s Hipokratom na čelu ... Vladi zapojmo rekviem. Zaslužila ga je. Navsezadnje je tokrat vztrajala juna-ško par ur v debati, preden se je pustila vreči. Smotrna negacija polomije ima i»-jemoma lahko tudi to obliko. Zaključek. Ta je formalno narobe. Oprostitf prosim. KrpAn Bralcem se opravičujemo zaradi (>ogostih slovničnih in drugih napak ¦t dosedanjih številkah Tribune. Pri »regledu smo ugotovili. da so naj-/eekrat nastale zaradi nepazljivosti ori tiskanju. Potrudili se bomo, da bo takib napak v prihodnje čim nanj. Lektar Studetski oktet išče PRVEGA TENORJA. — Avdicije 23. in 38. decembra oh 20. uri v pro- storih glasbene šole Moste, Ob Ljubljanici 'iH (pri kinu Triglav). NEKAJ DODATKOV K RESOLUCIJI ŠTUDENTOV VIŠJE LESNE ŠOLE V LJUBLJANI K resoluciji študentov VLŠ v 5. številki letošnje Tribune hočemo tudi študente lesne smeri na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v ljubljani podati nekaj mnenj. Ker nočemo biti enostranski, bomo svoje stališče pokazali in argumentirali izključno le s stavki, zapisanimi v 8 strani obsegajočem dopisu, ki ga je poslovno združenje »Les«, ustanovitelj VLš, naslovil na Svet za šolstvo skupščine občine Ljubljana — Vič — Rudnik. Stališča, izražena v dopisu, so se izkristalizirala na seji UO Poslovnega združenja »Les«, 5. avgusta 1966, na kateri so bili poleg članov združenja tudi predstavniki Višje lesne šole in predstavniki Biotehniške fakul-tete. Predmet dopisa: Ukinitev višje lesne šole. Višja lesna šola je bila ustanovlje-na z namenom, da bi izobraževala višje tehnike za potrebe lesnoindustrij-skih podjetij, vključenih v poslovno združenje »Les«, ki so tudi prevzela fi-nanciranje šole. Ustanovitev VLš je bila utemeljena predvsem z neustrezno kvalifikacijsko strukturo v lesni indu-striji zaposlenih kadrov in pa zastran dejstva, da v Sloveniji v času usta-novitve VLš ni bilo lesnoindustrijske-ga oddelka na ustrez-ni fakulteti. Sta-lišče lesne industrije je bilo, naj bi šo-la dajala zaključeno izobrazbo in do-polnilno znanje tehnikom, ki prihajajo iz lesnoindustrijske prakse, v kateri so se izkazali, pa zaradi najrazličnejših razlogov v prejšnjih letih niso imeli prilike nadaljevati študija. Učno osebje sestavljajo univerzi-tetni profesorji in predavatelji tehni-ške šole ter posamezni strokovnjaki iz gospodarskih in ostalih organizacij. Ves kader je honoraren do letos, ko ima šola razen direktorja v stalnem delovnem razmerju še enega asistenta. Letos se je povečalo tudi število kadra od 13 na 22 učiteljev in 4 asistente. Do konca letošnjega leta je na VLŠ diplomiralo 23 slušateljev, to je le 14 odst. skupnega števila vpisanih do leta 1963-64. Od skupnega števila 239 do-slej vpisanih slušateljev jeh je 80 od-stopilo od šolanja. šola je v zadnjih letih močno razširila svojo dejavnost z uvajanjem raznih tečajev in sami-narjev za strokovno izpopolnjevanje ozi-roma dopolnilno izobraževanje ka-drov v lesni industriji. Nameravala pa jo je še razširiti z uvedbo dveh novih študijskih usmeritev: lesnoindustrij-sko-oblikovalne in komercialne v lesni stroki Po mnenju članov Poslovnega zdru-ženja »Les« se je VLŠ povsem odmak-nila od koncepta šole ob ustanovitvi ter njena dejavnost danes ni več v skladu z namenom šole, ki je bila ustanovljena zato, da daje dopolnilno znanje posameznikom, ki so se izka-zali v praksi, pa zaradi najrazličnejših razlogov v prejšnjih letih niso imeli prilike nadaljevati študija. šola s svojim delom in problemi (razen fi-nanonimi) ni seznanjala ustanovitelja, z razširjanjem svojih dejavnosti je za-sla v komeroializaoijo, pri čemer je trpela kakovost njene osnovne in do-polnilne dejavnosti. VLŠ tudi ni dovolj kvalificirana za svoje delo, ker nima tudi drugih možnosti za svoje delo, ki bi jih mora-la po veljavnih predpisih izpolnjevati. šola sploh od vsega svojega začetka nima svojih prostorov, marveč z do-voljenje Srednje tehnione šole samo gostuje v njenih prostorih, ko so ti slučajno prosti za posamezno predava-teljsko uro. V tej zvezi poudarja«mo. da letnd proračun izdatkov za leto 1966 v znesku 49,500.000 ne predvideva in-vesticij za poslovne prostore, zlasti za laboratorije, ki jih šola nujno potre-buje za svoje delo. VLš tudi nima rednih predavateljev razen direktorja ing. Miloša Slovnika. Vsi drugi preda-vatelji so honorarci, ki so redno zapo sleni drugje in je to tudi eden izmed vzrokov, da se je VLŠ skomercializi- rala in da zaradi tega pedagoški kader te šole ne more dob.ro vplivati na štu-dente in se honorarni predavatelji ne posvečajo problemom šole, kot bi se sicer, če bi bili njeni redni predava-telji. Stanje finančnih sredstev za potre-be financiranja strokovnih šol je pri Združenju minimalno in je z letošnjim letom s strani članov skoraj 100% pre-nehal dotok finanonih sredstev za po-trebe finansiranja šol. Podjetja na urgenca plačila sploh ne odgovarjajo ali pa se izgovarjajo na dejstvo, da je* potrebno urediti in razčistiti organi-zacijsko finančne odnosešalstva,katerih ustanovitelj je Poslovno združenje »Les«. Zakon o visokem šolstvu v SBS do-loča, da se visokošolski zavod lahko ustanovi, če so zagotovljeni ustrezni učni in znanstveni kadri, prostori, oprema in drugi materialni pogoji za začetek in delo šole ter da republiški upravni organ, pristojen za zadeve vi-sokega šolstva, verificira na pred-log ustanovitelja visokošol&ki zavod, ki ga je ustanovila občina, delovna ali druga samoupravna organizacija. Odprto pa ostaja vprašanje, kakšen status ima visokošolski zavod, ki ni verificiran in ali sme tak zavod izda-jati diplome in podeljevati strokovne nazive. Biotehniška fakulteta v Ljubljani že vzgaja visoke kadre za lesno indu-strijo in je' za učence, ki prihajajo iz prakse, pripravljena posebej organizi-rati samostojni program dopolndlne-ga šolanja tehnikov in ioiženirjev po potrebi, ki bi vsakokrat nastale po podjetjih. Lesna industrija potrebuje obratne inženirje kot profile nadaljnje sped-alizacije iz dopolnilnega šolanja ka-drov iz prakse po tem, da se lesma stroka ne more odreči profilu diplo-miranega inženirja kot osnovnega pro-fila visoke izobrazbe. Diplomant VLš, zlasbi tisti, ki se je vpisal direktno iz šole, brez predhodne prakse v stroki, si po 2 letih šolanja ne pridobi take kvalifikacije, da bi uspe-val kot obratovodja. Lesna industrija Slovenije s 26.000 zaposlenimi ne potrebuje dopolnilnega šolanja kadrov iz prakse v obliki stal-ne šole. Dopolnilno šolanje za kadre za po-trebe lesne indusbrije naj se organiai-ra občasno le za kadre, ki prihajajo z določeno prakso v stroki, ne pa za slušatelje, ki se hočejo vpisatt aa t»k študij direktno iz raznih šol. člani združenja menijo, da VLŠ s sedanjim profilom. in s sedanjo orga-nizacijo podjetjem ni koristna in da lahko Biotehniška fakulteta vzgoji profil obratnega inženirja kvalitetneje in ceneje, kadar nastane potreba. Za-to člani združenja odstopajo od usta-noviteljeva VLS, ki je v p>rahodnje za novo vpisane slušatelje ne bodo več finacirali. Kljub vsej kompleksnosti proble-ma, zaradi katere nismo mogli dovolj jasno osvetliti vseh dejstev, menimo, da je stališče gospodarskih organiza-cij včlanjenih v Poslovnem združenju »Les«, jasno. Združenje študentov na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete popolnoma soglaša z omenje-nim stališčem. Ker upamo. da si bo vsak bralec iz navedenih dejstev nstva-ril o razmerah na VLš objektivno rrune-nje, mislimo, da kakršenkoli komentar s katerekoli strani ni potreben. Združenje študentov gozdarstva in lesarstva na Gozdarskem oddelku Bio-tehniške fakultete v Ljubljani PROGRAM DELA OO ZK NA KEMIJI OO ZK na kemiji je imeia pretekli fce-den svoj drugi sestanek v letošnjem šol-skem letu, sestanek, ki pomeni prelorani-oo v delu asnovne organizacije na oddel-ku. že na prvem sestanku smo se odločili, da bo naše delo potekalo po interesnih skupinah, kajti izkušnje so nas naučile, da se s kampanjskim delom in vsesplošno zainteresiranosfcjo posameznikov kot širo-ke skupnosti ne da doseči skoraj nič, kveč-jemu iskanje problemov in izvajanje iz njih novih ter neskončne načelne disktisi-je, ki pa le utrujajo. Razdelili smo se v štiri interesne skupine, v skupino za idej-nopolitična vprašanja, skupino za študij in študijska vprašanja, skupino za mate-rialne probleme študentov in študija in v skupino za samoupravo. Vsaka skupina je imela po en sestanek in si oortala pro-gram dela, ki ga je predložila orgaoiza-ciji na zadnjem sestanku. Sprejeli srao akcijski program, toi obsega naslednje točke: — zavzeti moramo svoje stališče do se-lekcije, za katero mislimo, da je potreb-na, kakšna naj bo in kako n»j pot«ka, pa naj odločijo strokoimjaki; — vprašanje izvajanja in intenzifikaci-ja pouka: ugotavljamo, da profil strokov-njaka ni jasen in da so v organizaciji štu-dija raapoke, zaradi česar trpi kvaliteta. Čuti se potreba prehoda iz ekstenzivnega v intenzivni študij. — kvalitetna predavanja in dobra po-daja snovi so za nas študente važen faktor za uspeh pri študiju. Zato si bomo priza-devali, da v sodelovanju s profesorji kva-liteto predavanj izboljšamo. Zavedamo se, da je sodelovanje s profesorji predpogoj za uspeh vsake naše akcije; — kot študenti nehumanističnih ved čutimo pomanjkljiv študij družbenih ved, zato bomo organizirali razprave o tem problemu z ljudmi, ki so strokovnjaki na tem področju; — ker izgubljamo mnogo časa, ko ho-dimo na predavanja iz enega konca me-sta na drugi, se nam zastavlja vprašanje, ali se ne bi dalo u&kladiti predavanj tako, da bi bili zadovoljni tako mi, kot tudi pro-fesorji. S tem bi dosegli tudi to, da bi se bolj posvetili izvenštudijski dejavnosti; — kriteriji za kadrovanje so izdelani, naloga samoupravnih organov pa je, da skrbijo za izvajanje m spostovanje ]&¦ teh; — materialni položaj oddelka ni ravno rožnat, prav tako pa ne moremo mdmo nizkih osebnih dohodkov učnega osebja, ki je glede na visoko strokovnost dosti slabše plačano za svoje delo kot strofcav-njaki v gospodarskih panogah; — zavzemali se bomo za rešitev soaL-alne problematike študentov in v povezavi z ZŠ na oddelku pomagali socialno ogro-ženim tovarišem; — sklicali bomo sestanek diplomantov in ljudi, ki so se po končanem študiju že zaposlili ter se z njimi pogovorili o pro-blematiki študija; — spremljali bomo dogodke na univer-zi in drugje ter se pripravljali na razpra-ve o omenjenih vprašanjih v povezavi % vsemi študenti in profesorji; — predloge bo- osnovna organizacija po-sredovala Zš, ki jih bo potem dala v raz-pravo samoupravnim organom. Delo ne bo lahko, vendar si bomo z vsemi silami prizadevali uresničiti sfvoje cilje. i. Aneelj niko kolar: vstop prepovedan Na razpeti obok samote sem napisal Vstop prepovedan! In nihče ne bo potrkal, ko bo prebral moje besede, nihče ne bo vstopil, odšli bodo z brega naše ulice, misleč si — hudo zakrknjen grešnik je ... II In nihče ne bo gledal televizije ob večernih urah z osrednjega ekrana, nihče ne bo poslušal Beethovnove simfonije številka devet v tradicionalni izvedbi, nihče ne bo gledal Renoirjevega Ženskega akia v sončni luči, nihče ne bo poslušal plošč Rolling Stonesov tako mimogrede, nihče ne bo čital pesmi Gregoryja Corsa sedeč na lesenem stopnišču stare katedrale, nihče ne bo premišljeval starčevskih misli v polmračni disonanci pomladnega večera, razbitega v sončnem zahodu, nihče ne bo opazoval ujetega nihanja muhe v pajčevini, razpeti med sunkom in krikom, med krikom in bolečino brez konca, med svetlobo in pajkom ... III In nihče ne bo čutil ničesar... Ne bo čutil poljuba, ki je izgorel na mojih ustnicah, med stenami te sobe, med mrzlimi, praznimi stenami, v decembrski noči — uklenjenost požarov — ne bo čutil pogleda, preden se bo odpravil, srepečega, slepega pogleda, ki mu bo govoril, da bo jutri zaman čakal trkanja na vrata, ne bo čutil dotikov zablodelih prstov, pritihotapljenih iz teme, ne bo čutil solz, ognja na okamenelem obrazu, ne bo čutil vetra v okamenelem telesu, snirti zvoka v izsušenem grlu, ne bo čutil, nihče ne bo čutil ničesar... IV Nimam prostora za blede obraze — ki prihajajo z lažnimi sencami, sklonjeni nad zajetne knjige računov, zapletenih in goljufivih. Nočem narejenih golih dreves. ki se krohotajo z razgaljenimi vejami. Ne morem poslušati krikov objokanih otrok in besed njihovih pogledov ne bom nikoli razumel... Jaz — ANIMA CANDIDA — sem napisal na razpeti obok samote pokrovitelj tednik MLADINA čisti dobiček dvoh oredstav odstopamo inicia-tivn*«mu odboru za podporo Ruselloverau so-dišču V večernem drgnenju najde pes truplo. I Ker je pes, ve, da I truplo ni pasje. J Toda kot psu, mu je tdi kaj določljivega reči o I truplu. Najprej čuti sml Sede na zadnje tace in zatuli. Smrti se je torej odkupil. Nato ga prevzi zanimanje, pozabi na tulbo in smrt. Pes ve za truplo. Še pred tem je čutenje psa prešlo smn To pomeni, da je v nel smislu mrtva stvar. Ma stvar izgubi samozavedj Samozavedanje je vezal na stvar. Pes je stvaren Njegovo samoza\edanji pasje narave. Pasje san zavedanje je nedoumlji samozavedanje. Pes ne zanj. Nima vesti. Trupl je dolgo, stegnjeno v ravni, čvrsti črti, ver jetno krč, dokaj mlado nekoliko že zaudarja in barva kaže, da se kljub Iedenim nočem č dan spretno razkraja. Truplu je samozavedan tuje. Vendar je neke vrs stvar. Stvar z idejo. Ta ideja lahko doseže samozavedanje, saj se lahko konkretizira, opi raeti. Samozavedanje trupla ima naravo trupla. Samozavedanje trupla je nedoumljivo samozavedanje. Sreča s dioje nedoumljivih j stvari. Dvoje nedoumln samozavedanj se zbije 1 v nezavest Pes, kot gii joči predmet, ima to | prednost, da se Iahko I uveljavi v akciji. Truplcl se uveljavlja v svoji negibnosti. Spremembe notranje. Na zunaj kaže mehko, spolzko priprav Ijenost, da se razleze. Pes sune z nogo v trup lo. V truplu zazija luk nja. Iz luknje se vsuje I vsebina luknje. Vsebinai luknje je le del stvari, 1 ki zdrsnejo iz notranjos trupla. Nekaj obvisi na njegovi nogi. To so pn notranji organi trebušne votline. Razvl« čeni, gosto tekoči, zelo medle, amebne oblike. Psa to navduši. To ni več pes. Pes doživlja silovite spremembe, pr rojevanja in zmage. St bovito se navduši za (X krivanje, za eksperimen Pes se dviguje v zavest. Zgrabi z negotovimi zot truplo za vrat in ga sum Od trupla se odlepi kos zelenih mišic, z vratu švigne v krču napeta m in ga čofne po očesu. Udarec ni močan. Že v z so se od zmehčane telefl sestavine odločali posanl majhni delci, ko pa zada preostali del žolčno zelefl mišice na trdno pasjo ll jo, se z mehkim glasoml razleze po dlaki. Oko mu zalije hladna žoličas gmota. Pes je slep. Truf je tik pred njim. če bi naredil le korak sem all nazaj, bi ga to stalo preveč poguma. Zdaj še truplo pred očmi. Počas se ga prijemlje bes. Čuti se razoroženega. Kc sune drugič v razmazaiM telo, mu namesto da bi pregriznil roko, raztrga prsa. Pljuča brstijo v nevevjetno razvitih vejil cah. Pes pograbi hrbtenl v vratu, toda sunek je m močan, glava se zakotaffl po tleh, pes čuti, da mu 1 uhaja, pa se boji premali nogo, boji se obrniti glal vo. Zakaj slep je in lahji bi truplo izgubil. Pot san glave ni dolga. Zadene I na trden kamen in se razbije kot buča. Pes teg ne ve. Žaluje za izgubljc no glavo. Postane skrbn« ši. Suva v raztrgano tel< s točno premišljenimi, skrbno izbranimi udarci sem pa tja se mu celo pe da doseže izjemno lepoto svojega gibanja, < lotno telo se mu zagiblj 10 STF.*N - TRIBUNA SLOVENSKO GLEDALIŠČE 1966 (6) ZNAMENJE MORALIZIRANJA V situaciji, ki se v njej nahaja današ-nje slovensko gledališče, in še posebej ob celjski uprizoritvi Cankarjeve satire Za narodov blagor, se nam zastavljajo neka-tera vprašanja, ki ne zadevajo samo v re-pertoarno in izvedbeno razsežnost tega gledališča, ampak so v prvi vrsti takore-koč stvar njegovih temeljev in njegovega smisla. Seveda pa si je potrebno najprej razjasniti pomen omenjenih dveh besed: temelja in smisla. Resnico temelja nekega gledališča odkrivamo v vsebini danih druž-benih komunikacij, na katerih gledališče participira; temeljna resnica nekega gle-dališča pa se hkrati skriva seveda v nje-govem »počelu«, torej v tistem, kar ga znotraj danih družbenih komunikacij strufcturira ali formira kot gledališče — ne pa morda kot nekaj drugega. Temelj nekega gledališkega delovanja predstavlja-jo torej njegove socialne razsežnosti, iz katerih potem rezultira tudi smisel tega delovanja. Temeljna resnica gledališča je torej reciprociteta danih socialnih komu-nikacij in smisla gledališkega delovanja kot posebne komunikacije znotraj podob-nih družbenih razmerij. Eno izmed vprašanj po temelju in smi-slu današnjega slovenskega gledališča je problem moraliziranja, ki se očitno pojav-lja kot bistvo tega gledališča. Da je v gle-dališču, s katerim se srečujemo, ta pro-blem dejanski, se pravi neizogiben in stva-ren problem, dokazujejo malone vse predstave, ki smo jih gledali v letošnji se-zoni: Boltov človek za vse čase, Mrakova Marija Tudor, Pirandellova igra Kai je resnica. (Drama), Kaninov Rachamcm, Cankarjeva komedija Za narodov blagor (SLG), Hochhuthov Namestnik božji. Na-ši trije angeli Sama in Belle Speewaok (MGL) itn. Vsebinskih distinkcij med po-sameznimi gledališči ni. Srečujemo se z enotnim fenomenom slovenskega gledali-šča, ki je v svoji strukturi skoroda iden-tičen z obliko moderniziranega šilerjan-skega teatra kot moralične ustanove. — Moraličnost tu seveda vključuje vse re-prezentančne kompenzacijske možnosti. Resnico gledališča moramo torej odkriva-ti v resndci moraliziranja, njene zunanje možnosti — družabnost, neobveznost ko-muoikacij in snobizem — te resnice ni-kakor ne morejo devalvirati, saj so kom-penzacijske in se zato po notranjem bi-stvu moralizma, torej po njegovi vsebini sploh ne morejo spraševati, ker pač osta-jajo na površini gledališča kot takega in se z njim docela nedovoljujejo. Seveda ne more biti s tem izrečena nikakršna vred-nostna diskvalifikacija tega gledališča, z zgornjimi besedami hočemo označiti kveč-jemu njegove dejanske komunikacijske razsežnosti. Kultura je tu namreč a pri-ori, po svoji formi sami, mišljena kot vrednota in se zato ni treba še posebej ozirati po njenih posameznih diferenci-acijah, torej po njeni vsebini. Kultura in gledališče kot eden njenih modelov se po-javljata kot nekaj samoumevnega, nekaj, kar je po svojih pomenih v preteklosti po-stalo samoumevno znamenje za »visok« ali »kulturen« nivo človeškega bivanja. Vsakršno spraševanje po njenih temeljnih razsežnostih, se pravi po resnici njene vse- bine, je s stališoa te samoumevnosti seve-da a priori nekaj izrazito nepraktičnega, nekaj v popolni meri teoretsk&ga in zato tudi abstraktnega in seveda nesmiselnega. Kultura je kultura, gledališče je gledali-šce, torej vrednota, katere resničnost je mogoče meriti le po njeni estetični in tehnični dovršenosti. Smisel gledališča je torej artizem. Pri tem je potrebno seveda ravno tako popolnoma samoumevno po-zabljati na dejstvo, da je resnica nje-gove vsebine, torej resnica tistega, kar gle-dališče govori, in tudi konkretne možnosti za to resnico, pravzaprav nekaj popolno-ma odprtega in svobodnega. Odprtost in svobodnost teh možnosti je potrebno za^ nemariti, saj je pri celi stvari — kakor rečeno — a priori dragoceno že dejstvo, da gledališče je, da je po svojem artizmu enakovreden »Evropi« in da se torej nje-gove poglavitne intencije v polni meri uresničujejo znotraj tiste »prakse«, ki po-trjuje enakovrednost »slovenskega« in »evropskega« artističnega nivoja. Komuni-kacijske razsežnosti tega gledališča, te kulture in tega načina mišljenja sploh se lahko znotraj njihovega izvirnega eksisten-cialnega prostora potemtakem uresničuje-jo seveda le na način kulture in gledali-šča kot apriorne vrednote. Moralizem, ki ga odkrivamo kot temelj tega gledališke-ga delovanja, je temu delovanju implici-ten in se ga ¦— če bi poskušali govoriti in misliti s stališča npsivcev tega delovanja, seveda sploh ne bi mogli zavedeti ali ga celo misliti in izgovarjati kot čisto nemož-nost. Moralizem je temu delovanju impli-citen in aprioren, zakaj svet, ki se v njem kultura oziroma gledališče pojavlja, je svet, ki gledališca in kulture v tej obliki ne čuti kot vnaprejšnjo vrednoto, saj se ozira po vse bolj stvarnih vrednotah, npr. po italijanskih pralnih strojih, kakor je na nekem predavanju o »Slovenskem gle-dališču doma in v tujini« ugotovil ravna-telj Bojan Štih. Gledališče mu potem lah-ko predstavlja seveda le možnost za sno-bizem, ne pa neke izvirne in usodne po-trebe. človek odkriva svoj Humanus zu-naj njega, zato je po nazorih te kulture oziroma gledališča vnaprej slab, zakaj gle-dališče je preskusni kamen tako za Hu-manus kot tudi za njegove širše, socialne konsekvence, v našem primeru recimo za slovenstvo. Zato se moralizem z druge strani najbrž pojavlja kot posebna oblika samoohranitvene goste, kot poskus zad-njega dokaza za usmerjenost kulture kot take in gledališča kot takega v smeri do-brega, osveščujočega in humanitarnega — znotraj slabe, neosveščene in ahumanitar-ne družbe. Jasno je, da je mogoče problem morali-ziranja v zadovoljivi meri eksplicirati le, če se držimo notranjih zakonitosti tistega toka specifičnih socialnih komunikacij, ki se jim pravi gledališče. Rekii smo že, da stoji na začetku tega toka repertoar, to-rej izbor takšnih in ne drugačnih literar-nih besedil, saj se šele iz njihove osnove zastavljajo teoretski in praktični proble-mi konkretnih uprizoritev. Mimogrede je potrebno povedati, da imamo potemtakem slej ko prej opravi-ti s tako imenovanim »literarnim gledališčem«, ki režijo in igrav-t VABILO K SUBSKRIPCIJI V 7. številki Tribune smo objavili širšo utemeljitev nove knjižne etMcije Tribuna. Danes ponatiskujemo vabido k subskripciji za prvi tetnik, v katerem bojo izšle naslednje knjige: 1. DUŠAN JOVANOVIC, DON JUAN NA PSU ALI ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. ROMAN 2. ANDREJ INKRET, GLEDALIŠKI FELJTONI IN POLEMIKE, ESEJI-STICNA ZBIRKA 3. BRACO ROTAR, ESEJI 4. LADO KRAL.1. KAJ JE SLAVKO GRUM, RAZPRAVA 5. HERMAN VOGEL. PESMI 8. FRIKDKRICH NIETZSCHE. ONKRAJ DOBREGA IN Zf.A Vabimo vas k naročilu, saj je ocl konkretnega odziva odvisna usoda iii pomcn edicije Tribuna. ce totalizira pod znamenjem literature. Zato je tudi mogoče govoriti posebej o be-sedilu in posebej o predstavi. Zato jje mo-goče govoriti celo samo o dramskem be-sedilu, se pravi, mogoče je popolnoma za-nemariti uprizoritveni odsev teksta, ne da bi s tem prikrili ali deformirali resnico uprizoritvene vsebine, saj se le-ta očitno zmerom skriva v literaturi kot literaturi. Tudi poskusi, s kateriijii se v zadnjih se-zonah ukvarja zlasti režiser Mile Korun in ki jih nekateri recenzenti kvalificirajo kot prizadevanje po nekakšnem »absolut-nem« teatru, so po logiki nekakšnih neraz-vidnih zakonitosti navezani le na takšno dramsko literaturo, ki bistvenih uprizorit-venih odmikov, se pravi temeljne gleda-liške interpretacije (na ravni vsebine) ne omogočajo (Behan, Talec; Shakes-peare, Kralj Lear; Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Za narodov blagor, Wei laga je nesramna, zakaj končuje se z besedami: ,It's the chances of the game' — in kdor se poskuša z besedo ,game' tolažiti pred rjovenjem gorečih Ijudi, ta tudi kot komandant divizije ne more zahtevati, da bi njegovo razlago poimenovali kako drugače. Lagati s pomočjo resnic V navidezni velikopoteznosti, z gesto ,we have nothing to hide\ so Američani v zadnjih mesecih več-krat ne le priznali, marveč prav vsiljivo sporočili, da so pomotoma z bombami razrušili napačno vietnamsko vas. Nič ni bolj hinavskega kakor ta Ijubezen do re-snice. S poudarkom, da so pomotoma nepravično bombardirali vasi namreč dodajajo, da so druge vasi, do katerih imajo pravico, da jih razrušijo. — Pri vsa-kem priznanju, ki nam ga vsili kak kriminalec, se moramo vprašati, kakšna neresnična predvidpvania nam s tem skuša suoerirati za veijavna. Prevedel J. H.I Ta članek ni bil objavljen še nikjer. OP. UR. študentski list Mm mp m L^ ¦ ¦ ^^ g^ Ljubljana. 20 decembra 1966 ^L H ¦ I^^^F ^^^H H I ^L^fl izdal uo zsj ^H ¦ ¦ mK^Jr ^¦^H ¦ ¦ ^¦^¦L 2O DECEMBER JE DAN SOLIDARNOSTI JUGOSLOVANSKIH ŠTUDENTOV ZVIETNAMSKIM LJUDSTVOM