V Ljubljani, torek dne 24. maja 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob‘/s6.uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ciitvu mesečno K 1‘—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 9—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28’—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Zopet „veleizdajniki“.
Razni patentirani in nepatentirani patrioti širne Avstrije imajo zopet vzroka zgražati se: v Trstu je namreč slavna policija zasledila nevarno zaroto, izvršila je hišno preiskavo v nekaterih .sumljivih" italijanskih društvih, zaplenila nekaj papirja in na podlagi vsega tega zaprla nekoliko Italijanov.
In sedaj se bodo vršile dolge preiskave, vohalo se bo na vse strani, a nekega lepega dneva bomo slišali — kot po navadi v takih slučajih — da na celi stvari ni bilo čisto — nič, vsaj resnega, državi nevarnega, nič. Afere bo konec, dokler policija ne napravi zopet nove afere, samo da z odkrivanjem takih afer opraviči svoj raison d’ existence, ki postaja ravno po tem, ker na vseh teh odkritjih ni navadno nič resnega, vedno bolj dvomljiv.
Ali razni patrioti na Dunaju, v Pragi, Ljubljani, Trstu itd. imajo zopet svoj gau-dium, ker se jim zopet ponuja prilika na-glašati svoj vneti patriotizem in zvestobo. Tržaška policija ima torej eno zaslugo: napravila je veselje vsaj eni, ali zato posebno kuriozni vrsti avstrijskih državljanov: patentiranim in nepatentiranim patriotom, ki so pripravljeni vsakega momenta položiti svoje junaške glave na oltar slavne Avstrije.
Pravijo, da je .difficile satyram no n seribere", mi pa pravimo, da bi bilo težko napisati dobro satiro, s katero bi bile razmere v naši .domovini" Avstriji dovolj ostro, po zaslugi ožigosane, ker te razmere so res take, da se bodo kmalu začeli norčevati iz njih celo oni nad vse primitivni afriški zamorčki, za katere naši duhovniki beračijo denar, da bi jih z njim odkupili iz suženjstva.
Spominjamo se, da smo se v ljudskih šolah učili — tudi danes se še to učijo otroci v ljudskih šolah in tudi učenci srednjih šol — da je Avstrija nad vse srečna država, v katero so enako zaljubljeni vsi njeni narodi. Mi smo vse to verovali, ker nismo hoteli, oz. mogli misliti, da bi se v knjigah — pa še v šolskih knjigah! — lagalo. In vendar postavlja avstrijska policija vse v c. kr. založbi šolskih knjig tiskane šolske knjige vsaj enkrat mesečno — na laž, ker ako je v Avstriji toliko veleizdaj-nikov kot to ona trdi, potem ni cela Avstrija pravzaprav nič drugo kot domovina samih veleizdajalcev, med katerimi živi nekoliko policajev in civilnih patriotov, ki imajo vse polno dela — s čuvanjem državne celokupnosti in z brzdanjem revolucionarnih državljanov, ki z državo niso zadovoljni.
Pa govorimo resno! Znana je stvar, da se .puntajo" samo oni, ki niso zadovoljni in ako je v Avstriji toliko nezadovoljnih ljudi, skupin in narodov, potem bi mi dali policiji ta-le dober svet: nikar govoriti preveč o veleizdajalcih in nikar ne
LISTEK.
VLADIMIR LEVSTIK.
In vstali so divji psalmi.
III.
Tako zelo so bili _ obtopeli živci bojevnikov, da nihče ni čutil strahote krvave igre, ki je besnela naokoli. Da je takrat prišel človek, tuj vsemu temu početju, iz mirnega kraja, od žene in otrok, in z nasičenim želodcem, bi bil ostrmel v trepetu; ne bi bil mogel razumeti slike pred seboj, in nemara bi bil umrl od groze: ne nad krvoprelitjem, ne nad divjanjem ljudi, ki so se slepo in brezvestno pobijali brez medsebojne krivice, nego zato, ker ne bi bil mogel zaznamovati z jasno mislijo niti enega v tem vesoljnem kaosu vtisov; življenje bi bilo zbežalo, ker bi bil odrekel um. Vse obzorje, zamejeno z gozdnatim gričevjem, se je bilo obrobilo z ognjenimi žreli topov, ki so zlivali svoje grome v nepretrgano rjovenje, kakor da sta se zasovražila nebo in zemlja, in zdaj rohnita drug drugemu smrt in pogin. Zdelo je, da se zibljejo tla v krčih sodnjega dneva; in z bližnjim in 2 daljnim grmenjem kanonade se je družilo prasketanje pušk, drdranje krogljemetnega ognja in treskanje granat, ki so padale med
delati preveč veleizdajniških afer, ker s tem se Avstrija samo kompromitira na zunaj kot država, v kateri ni vse v redu. Najbolje bi pa bilo — ali tega nasveta merodajni faktorji gotovo ne bodo vpoštevali — da bi se dale vsem avstrijskim narodom enake pravice, da bi prenehala zatiranja manjih narodov, ker samo in edino na ta način se onemogoči vsako nelegalno stremljenje raznih avstrijskih narodov, ki so že prenehali verovati, da je v Avstriji sploh mogoča kaka pravična vlada. To bi rešilo Avstrijo pred raznimi .veleizdajniki", policija je pa ne reši.
Iz slovenskih krajev.
Dobrunje.
Fužinski most v nevarnosti. Kakor znano, se sedaj trebi Gruberjev prekop. Podrl se je poljanski most in se ima nadomestiti z železnim. Mestni magistrat je naznanil, da se začasni most ne bo delal. Sedaj beremo, da naj se vporablja fužinski most za hojo in težki tovor. Mestni magistrat blagovoli vzeti na znanje, da se je pred 2 letoma peljal neki deželni inženir do fužinskega mostu, a čezenj se že ni več upal. Šel je peš, županstvu v Dobrunjah pa ukazal, da se mora most takoj zapreti, kar se je tudi zgodilo. Most je bil morda teden dni zaprt javnemu prometu. A počasi se je ograja odstranila in vozilo se je zopet naprej. Vsled tega se je most na eni strani toliko ponižal, da je skrajna nevarnost, da se naenkrat podere in povzroči nedogledno nesrečo. Ne vemo, ali je dotični inženir pozabil na ta most; čudno se nam zdi, da ga od tedaj ni kar nič več blizo in da bi se prepričal, ali je most po njegovem ukazu še zaprt ali ne.v Apelujemo tudi na naša dva poslanca (dr. Šušteršiča in Dimnika) ki nas sedaj poznajo, ko jih mi potrebujemo. Naravnost nečuveno pa se nam zdi, da oblasti v Ljubljani občinstvo dirigirajo na ta mošt, ki v vsakem trenotku pričakuje svojega in konca človeškega življenja, oziroma živine. Nismo še vsega povedali.
Vrhnika.
Žegnanje. Smo pa le tiči, mi Vrhničani, pa naj reče kdo kar hoče! Drugače smo sicer vedno najmanj 20 kilometrov za pametjo, a letos je bila vendar enkrat pamet ona, ki je bila 20 kilometrov pred nami. Gre se namreč danes za žegnanje! Vkljub farškemu terorizmu smo bili namreč mi črni Vrhničani toliko pri pameti, da se nismo zbali klerikalnih groženj in pretenj 1 Godbo smo imeli in plesali smo, da je bilo veselje! Vemo sicer, da to našim ljubim dušnim pastirjem ni po volji, a takrat smo se ravnali po svoji lastni glavi, po svoji lastni pameti! Vemo in znamo nadalje tudi to, da prihodnje leto ta dan ne bomo imeli
vojake kakor uničujoči utrinki razbitih svetov. Po vsem obsegu širnega bojišča so se kadili požari; plamenele so hiše in vasi za obzorjem in v neposredni bližini. Ali zrak te usodne pokrajine je bil dotorej ves zgolj ogenj, da jih oko skoraj ni zapazilo v splošni pijani napetosti živcev in čutil. Vonj, ki je grizel nosnice, ni bil po zemlji, po solnčni, s cvetjem presejani travi, niti po vabljivem dimu kmetskih koč, nego po razbrizgani krvi in po še gorkem mesu raztrganih teles. Kar pa je zibalo duše vojakov, ni bil strah: bila je blaznost, ki je carovala nad moritvijo ter jo vodila z okrvavljenim žrelom.^
Jakobov polk je še vedno ležal na svojem griču. Kako dolgo, ni vedel nihče, polčna obla se je bila dvignila za hrbtom in je pripekaje prepotovala cesto do poldneva; žarki so žgali tako vroče in neizprosno, kakor da bi bili otrovani z demonsko zlobo. Znoj je lil v potokih, kri se je parila na suhih grudah in črnela; mnogo vojakov je ležalo nepremičnih na obrazu, in m se videlo, ali so živi ali mrtvi. Zemlja je bila razbeljena, jeklo pušk je žgalo kakor ogenj; in med neprestanim padanjem kro-gelj so gledale oči, potuhnjene za debli in kamenjem pošastno odletavanje trupel, udov, cunj in orožja. Ni ga bilo človeka na tem prostoru, ki se ne bi bil rajši zapodil z naperjenim bajonetom v gotovo smrt, kakor pa prenašal strašno negotovost: solnce
maše — a mi smo svobodni tiči in pojemo, kakor sami hočemo! Tudi kmet, tudi trpin naj ima vsaj enkrat v letu svoj praznik — imeti ga hočemo in če se naši črnuhi tudi na glavo postavijo! In če bo ta praznik slučajno brez maše — svobodno vam, mi smo zadovoljni!
Čuki, ki so naši javnosti že znani po svoji izredni ljubezni do gnojnih vil, so bili dirigirani v nedeljo, ko je bilo na Vrhniki brezversko žegnanje, v Podpeč. Kap-lanček Sedej se je zbal za dušni blagor svojih »bratcev" in jih je poslal iz Vrhnike, pri čemur pa je te kulturonosce prav pošteno »požegnalo* nestalno majsko vreme.
Poročevalca »Jutra" moramo pa resnično spraviti iz Vrhnike — to je najnovejša špecijaliteta neke »visoke" uradne osebe našega trga. Zagotavljamo to osebo, da se naš poročevalec v resnici že silno trese pred njegovo grožnjo, saj je pa njegov strah tudi upravičen, ko prihaja ta pretnja od strani — ki ima toliko masla na glavi. — Če se pa hoče na vsak način seznaniti s kazenskim zakonom, naj pa še nadalje rogovili zoper našega poročevalca, ki mu bo pokazal, kdo je bolj zrel zato, da odide iz Vrhnike, on — ali on!
Jeza radi gnojnih vil. — Silno razburjenje je zavladalo v »čukarskem* taboru vsled naše vesti radi gnojnih vil (»Jutro* dne 20. t. m.) Po starem katoliškem so vse tajili. Toda čakajte malo vi krščanski Trseglavovci 1 Mi vam povemo danes celo vzrok, zakaj ste se spoprijeli z gnojnimi vilami! In celo tako predrzni smo, da vam povemo v brk, da je bil glavnivrazgrajač vaš podstarosta, katoliški »brat-Čuk“ — Janez Velkavrh, po domače Šklepec. No, in vzrok vaše vojske? Tale je in pri-sežemo, da je pravi 1 Čuki so hoteli prisiliti hribske fante, da bodo letos nosili oni zastavo sv. Pavla pri procesiji na Telovo. A fanti so se uprli. — Čuki pa so zagrabili za gnojne vile. Tako je bilo in če se stokrat na glavo postavite — če to vaši okorni telovadci sploh znajo.
Procesija na Telovo utegne biti pri nas nekaj izrednega. Vse se punta in to v tako katoliškem kraju kot je Vrhnika. Sedaj celo požarna bramba — kjer je naš dični Sedejček za tajnika — pardon, za plezalca. To je pa že v resnici od sile. Torej požarna bramba se procesije ne bo udeležila. In zakaj ne? Ker se jo hoče prisiliti, da gre s čeladami v rokah za procesijo. No, čelade naših brambovcev so v resnici lepe posode — in Marijine device so jih posebno vesele. Rožice v čeladah in nedolžne ročice Marijinih devičic v njih — ali ni to krasno? . . . Toda naši možje so vendar izprevideli, kam pes taco moli in so se enostavno uprli. Tako je prav!
Ribnica.
Minuli teden zborovali sta pri nas »Moška in ženska podružnica družbe sv.
se je že zdavnaj spuščalo k obzorju, toda zdelo se je, da ni šele osem ur, marveč tisoč in tisoč let, odkar traja divjanje in odkar leže vojaki brez boja, brez enega samega strela na postojanki ter izlivajo svojo kri v to zemljo, ki je baje usodne stra-tegične važnosti. Nikomur se ni smililo življenje ; toda sama neizpremenjenost položaja, sama negotovost, kdaj zrnasti krvava pest tega in onega, je povzročala v dušah takšno peklensko bol, da se z gromom kanonade in s tresketom pušk ni družilo zgolj ječanje ranjencev, nego tudi blazno tuljenje živih in zdravih. Toča železa je bila tako srdita, da sanitetniki skoraj niso mogli odnašati zadetih: tu in tamkaj so jih kosile razstrelbe z ranjenci vred.
Jakob se je oziral izza debla stare lesnike; po čelu mu je curljala kri: drobec granate ga je bil oprasnil na temenu. Ali živi še tretjina tovarišev? To vprašanje si je zastavljal povsem mirno, brez sočutja in brez groze: ta je bila dotorej ovladala nebo in zemljo, da je bil vsak posamezni človek le še del preplašenega vesoljstva, ki se ni zavedal, kako drhti on sam v njenem ogromnem trepetanju.
Vsi obrisi so migljali v solnčni luči; oči pa so bile kakor pijane in niso videle ničesar. Kako je bilo mogoče, da je vzlic temu tisoč in tisoč krogelj udarjalo v svoj cilj?
Cirila in Metoda". Prva si je izbrala sledeči odbor: dr. Schiffrer, predsednik; Bož. Be-triani, tajnik; Štef. Tomšič, blagajnik; namestniki: Ivan Arko, Filip Peterlin in Ivan Klun.
V odboru »Ženske podružnice" pa so: Franja Pickova, predsednica; Julija Tomšič, tajnica; Vidka Pickova, blagajnica; namestnice: Marija Gruntar, Ana Lovšin in Ana Podboj. Odbornice: gospe Adamičeva, Burgerjeva, Pakiževa, Kresnikova in za Dolenjo vas gdč. Fani Razinger.
Obe podružnici poslali sta glavni družbi v letu 1909 čisti dobiček od skupne veselice 327 K, iz nabiralnikov 402 K, skupaj s članarino vred okroglo 1000 K. To je za Ribnico gotovo prav lepo vsota!
Zasledovali pa smo v zadnjem času poročila tržaških rodoljubov o njihovih prispevkih in reči se mora, da Tržačani izkazujejo zlasti iz nabiralnikov čudovito minimalne zneske! — Za našo šolsko družbo delajmo in žrtvujmo vsi! Na noge torej Tržačani! Ako smo zamogli Ribničanje poslati naši prepotrebni družbi iz nabiralnikov 402 K, — poslali bodete z lahkoto Vi trikrat toliko, ako se le včasih z ljubeznijo spomnite, da »Družba sv. Cirila in Metoda" kakor skrbna mati neprestano čuva ravno na Vas 1
Klevevž na Dolenjskem.
Toča in strela. V sobotni številki čitamo vesti o nevihti, o kateri pravite, da ni izključeno, da ni padala po Koroškem in drugod tudi toča. Žalibog, da ste imeli prav. Kajti toča je istočasno obiskala tudi našo Dolenjsko. In sicer kolikor nam tukaj znano, so prizadeti posebno kraji od Rake do Zaloga nad Škocjanom v približnem okrožju 15 kilometrov. Padala je pa okrog polnoči in naredila veliko škode po vinogradih in na polju. Rž n. pr. bodo ponekod morali kar pokositi.
V soboto okrog 9. ure zvečer je strela vžgala na Bučki en kozolec, pod podom pa hlev in klet. Zgorelo je tudi nekaj živine.
Prav lepa hvala, g. dopisnik na točnem poročilu 1 Prosimo oglasite se kaj. Drugim Dolenjcem pa kličemo: Posnemajte svojega rojaka v točnosti poročil! (Op. ured.)
Zagorje ob Savi.
Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. V soboto, dne 21. t. m. se je vršil občni zbor naše podružnice v prostorih g. Mullerja in sicer čuj svet in strmi — iz 95 članov podružnice jih je bilo navzočih — 14. Rčs, krasno število za našo dolino! Tu se je prav dobro pokazalo, koliko zanimanja imajo naši »narodnjaki" za narodno delo. Toda o tem na drugem mestu. Ob pol 9. zvečer otvori g. prvomestnik Janko Levstik zborovanje s pozdravnim nagovorom, v katerem
Jakobu se je zopet vrnila misel: »Zakaj se dajemo motiti? Kdo nam brani, da vstanemo in se vrnemo, odkoder smo prišli? Če bi vstali vsi do zadnjega, kolikor nas je, in vsi oni, tam na sovražni strani — kje je nam sveta sila, ki bi nam mogla zapreti pot? Ako se koljemo in žrtvujemo kri in zdrave ude, potem rajši tam doma, za svobodo, za zrak in solnce, ne pa tu, na tuj ukaz ... Ah, podaviti jih vse, nečlovečnike!"
In glej, kakor da je grmenje boja uganilo njegov srd in ga razneslo do slehernega ušesa in v sleherno srce, je zakričal daleč od njega hripav glas:
»Pustimo jih tu, naj se sami pobijajo! Vrag sam se naj nastavlja, ko ne ve, odkod leti toča . . .“
»Naprej ali nazaj 1“ je povzel drug glas tik za Jakobovim hrbtom. Poročnik se je ozrl in zakričal; a že je zarjul tretji glas — ne eden, ne dva, bil je cel vrtinec hripavih, žejnih, brezupnih in srditih glasov: »Nazaj, nazaj! — Kje je tu, tista domovina? Kje jo imate, satani? Kaj je domovina? Vaši ministri in generali? — . . . Ne boste nas gonili v klavnico: nazaj, bratje, nazaj, komur je glava draga!"
Skoraj da je zaorilo glasneje kakor nenasitna jeklena žrela baterij.
Majhen prostak je vstal in razprostrl roke, očividno brez uma:	(Dalje.)
se prav občutno zgraža nad to plitvo udeležbo, nakar poda besedo g. tajniku Mihaelu Lazarju. Ta v kratkih a jedrnatih besedah poroča o društvenem delovanju v minulem letu, konstatira pa z obžalovanjem (da tudi mi obžalujemo) da lansko leto na občnem zboru izvoljeni izobraževalni odsek ni deloval, temveč je ostal samo na papirju. Izraža željo, da bi se to zgodilo v tekočem letu. Navzoči zborovalci so ga ob koncu poročila pozdravili z živahnimi živio-klici, na kar se mu g. prvomestnik zahvali za njegova proizvajanja in prosi potem gdč. Berto Mtillerjevo za blagajničarsko poročilo. Gdč. blagajničarka poda naslednje poročilo: Vsi prejemki v letu 1909 znašajo 732 K 27 v, od koje svote se je odposlalo na glavno družbo 670 K; drugi stroški znašajo 60 K, tako da je ostalo gotovine v blagajni koncem leta 2 K 27 v.
Da se je podružnica v gmotnem oziru povspela na tako višino, je glavna zasluga gdč. Berte Mlillerjeve. Seveda jo je v tem poslu podpiral tudi ves drugi odbor. Za svoje počilo je prejela gdč. blagajničarka tako priznanje in polivalo, da je lahko ponosna.
Ker je ga. M. Weinbergerjeva kot pregledovalka računov že vse pregledala in našla v najlepšem redu, se izreče g. tajniku in gdč. blagajničarki absolutorij in sicer enoglasno.
Kot četrta točka dnevnega reda je bila volitev odbora, kateri se je konstituiral sledeče: G. Janko Levstik, prvomestnik; g. Mihael Lazar, tajnik; gdč. Berta M ti 11 er, blagajničarka; ga. Marija Levstik, gdč. 'Vera W e i n b e r -gering. Ferdo Poljšak kot namestniki. Računskim pregledovalcem sta bila izvoljena ga. Marija Weinberger in g. Janko Stepišnik.
Novoizvoljeni prvomestnik g. Levstik se nato zahvali za izvolitev, vendar pa jo iz tehtnih vzrokov ne more sprejeti in predlaga za prvomestnika domačina g. Dragotina Korbarja. Ker pa tudi ta odklanja, se slednjič vendar uda g. Levstik in sprejme iz-votitev. Navdušeni živio- in nazdar-klici zborovalcev so pokazali, kako zvesto mu zaupajo. G. prvomestnik se še enkrat zahvali za izvolitev in izkazano mu zaupanje ter v ostrih besedah obsoja narodno mlačnost. Dal Bog, da bi njegove besede ne padle na nerodovitna tla! — Novoizvoljeni odbor nam je porok, da ostane naša podružnica na dosedanji višini, posebno, ako se bodo člani malo bolj brigali za podružnico.	___________
Splošni pregled.
Volilno gibanje na Ogrskem.
Volilno gibanje se razvija na Ogrskem popolnoma po starem načinu. Vse politične strasti prikipevajo v medsebojni strankarski borbi. Tako prihajajo iz okraja Fogaras poročila, da je prišlo med Rumuni in Ogri do krvavih bojev, žandarmerija je nastopila in streljala v vasi Marginen ter ustrelila dva Rumuna, dva sta bila težko ranjena, a več lahko. Veliki župan je zahteval vojaške asistence, da more vzdrževati red v svojem okraju. Tudi iz drugih krajev prihajajo dosledno poročila o vednih krvavih spopadih med posameznimi strankami! A ves mad-jarski teror se je skupno zarotil proti ne-madjarskim narodnostim v deželi 1
Lex Krek-Kramar.
Koliko hrupa je svoječasno vzbudil med našimi klerikalci znana lex Krek-Kramar, ki so jo seveda pripisovali izredni politični modrosti dr. Kreka, ki je strl z eno potezo obstrukcijo in ugodil Bienerthujprav iz dna srca. A dolgo časa ni trajala ta po-litičua slava našega Kreka. Predsednik poljske zveze Glabinski je namreč na shodu vsepoljske stranke v Lvovu izjavil, da je izprožil »Poljski klub“ idejo o reformi državnozborskega opravilnika. Ker ga pa v takratnih kritičnih razmerah ni mogel predložiti plenumu, ker bi ga »Enota* odklonila, se je pogodil s Krekom in Kramarem, da sta stavila v zbornici dotični predlog.
Dnevne vesti.
Ljubljanska zanimivost. Sinoči je bil v »Unionu* koncert vojaške godbe. Pred koncertno dvorano, pri blagajni, je stalo vse polno agentov raznih nemških zavaro valnih družb, ki so delali imenitne kupčije, ker so se vsi »zavedni* Slovenci, ki so prišli poslušat nemški koncert v nem čurskem lokalu, zavarovali na življenje pri nemških zavarovalnicah. Slučajno so ostali vsi živi.
Predrzen Izzlvač. Znani kočevarski izzivač realec Stbckl, ki uživa posebno zaščito ravnateljstva c. kr. realke, je v nedeljo zvečer, ko so se vračali iz izleta Sokoli ter mimo kazine trobili, izzival občinstvo in Sokole s svojimi bedastami opazki, češ ka ko sevpredrznejo Sokoli mimo kazine tro biti! Čudimo se, da ni bilo nikogar, ki bi predrznežu zatrobil z gorko zaušnico preko ušes.
C. kr. državni pravdnik in njegova neprlstranost. Če je bilo občinstvo radovedno, kako se bo mestna policija obnašala v slučaju tolovajskega napada v »Unionu*; smo bili mi še tembolj radovedni, kako bo Trenz kot c. kr. državni pravdnik ravno v tem slučaju praktično pokazal svojo tolikanj hvalisano »enakopravnost*. In jo je dokumentiral. Policija je odstopil* akt svoje predpreiskave c. kr. državnemu pravdništvu. Državno pravdništvo bi se moralo pravzaprav tudi brez policije zanimati za slučaj, ki vsaj po mnenju cele javnosti vsebuje zločin tolovajskega napada. Kajti napadalci našega odgovornega urednika ga niso le iz zasede in silovito napadli, marveč so ga preje še hoteli oropati po žepih. Da so s silo iskali dozdevno ukraden servijet po njegovih žepih v tre-notku, ko ga je eden najbrže z boksarjem udaril preko čela in ga onesvestil, med tem ko je drugi stikal po žepu in najbrže še tretji, že kot one-sveščenega dalje bil po glavi, to dejanje si pač ne moremo drugače tolmačiti kot tolo-vajstvo, v katerem je ljubljanski »Grand hotel Union* dosegel rekord, s kakršnim se niti najbolj razvpite beznice laških banditov ne morejo ponašati. Mislimo, da bi se povsod in vsak državni pravdnik tudi brez mestne policije po svojih organih pobrigal za tak zločin. A našemu Trenzu se je baje celo dopadel ta napad na njemu osebno zoprnega slovenskega časnikarja. Pa vzemimo, da to ni res in da je v nasprotju z drugimi slučaji ravno glede te zadeve počakal na referat mestne policije. Ta mu je svoj akt izročila. Pa kaj je storil Trenz, oz. drž. pravdništvo? On je akt, ne da bi se bil količkaj pobrigal za nadaljno preiskavo, kratkomalo odstopil c. kr. okrajni sodniji.
G. Trenz! Se morda še spominjate, kaj se je godilo s 16 letnim Kaduncem, ki je zalučal le kamenček proti z jekleno čelado J oboroženi dragonski patrulji? Kot velikega tolovaja se ga je gnalo v zapor, pustilo ga sedeti v preiskovalnem zaporu, dokler je fant zbolel, kaj se je z njim naprej godilo, Vam nočemo Vaše vesti klicati v spomin.
— Ali pa g. Trenz, povejte nam, ali bi bili ravno tako postopali tudi z odgovornim urednikom Vašega »Leibjournala* »Grazer Tagblatta", če bi se mu pri izvrševanju njegovega poklica kaj takega pripetilo, kakor se je v tem slučaju odgovornemu uredniku slovehskega dnevnika? Težko 1 Vi bi bili najbrže pustili vse sumljive osebe z Bračičem vred takoj internirati v preiskovalni zapor, dvignili bi bili nebo in pekel po konci zoper zločince. Ker pa v našem slučaju niste prav ničesar storili, nas sami silite do utiša, da nasproti slovenskemu uredniku niste dokumentirali Vaše pri vsaki priliki javno zatrjujoče stroge nepristra-nosti. Oprostite, ampak Vi sami ste, ki nas silite, da pri najboljši volji ne moremo imeti boljše sodbe o Vas!
Bojkot »Unionu* ne smemo in ga tudi ne bomo proglašali. Pač pa se obračamo do vseh tistih nam znanih Slovencev, ci tudi še po zadnjem tolovajskem napadu na našega odgovornega urednika zahajajo Union* — bodisi v kavarno ali restavracijo — z nujno prošnjo, naj nas ne pozdravljajo več, naj nas sploh smatrajo, ka-ior bi nas ne bilo. Omizje gg. literatov in umetnikov pa še posebno prosimo, da nam ne pošiljajo več nikakih poročil, ne vabil, cer jih kratkomalo ne sprejmemo. Isto velja tudi omizju gg. zdravnikov, odvetnikov in sploh tistih, ki so doslej reflektirali na naša poročila, oziroma pri zdravnikih, na naša privatna priporočila. Za somišljenike bomo preskrbeli, da dobe v drugih kavarnah na domestilo za »Union*. Kar se pa tiče liberalne gospode frakarjev n. pr. Grassellija in dr. Novaka i. dr. nas nič ne brigajo, ti so odgovorni le liberalni stranki, če hodijo v »Union* ali pa ne. Brez zamere, a ne moremo drugače!
»Union* je res neniški. Poroča se nam: Klerikalni hotel »Union* je res nemški ne samo po dejanjih, ampak tudi po besedi. Njegov ustanovitelj si je izbral nemško obliko besede, četudi bi lahko ra bil slovensko obliko. Beseda »Union* seveda ni nemška beseda, ali oblika je nemška, in to nemško obliko so posnemali nemčurski slovenski klerikalci, ko so krstili hotel z »Union*. Ako bi klerikalci hoteli besedi dati slovensko obliko, morali bi hotel imenovati po slovenski obliki »Unija ne pa »Union*. Vse take besede se tako prikrajajo, da imajo vsaj slovensko obliko. Tako tudi pravimo »procesija*, a ne »procesijon*, tako je pravilno po slovenski »komisija*, ne pa »komisijon*, če tudi po nemški pokvarjeni Ljubljančani govore komisijon. Ali klerikalci so si nalašč izbrali nemško obliko v slovenski Ljubljani, ker ne čutijo slovenski in ker so »mednarodni ' to je take vrste ljudje, ki so vse prej, kakor pa Slovenci. Klerikalci, torej jezik za zobmi, dokler imate čisto nemško obliko »Union*. Torej »Union* dol, a »Unija gor!
Ali je to treba kapitalistu? Poroča se nam: Bogataš Elija Predovič ima sedaj na Selu svojo prodajalno. To je lepo, da se g, Predovič zanima tudi za te vrste tr-
govino. Ampak lepo pa ni, silijo, da morajo kupovati govini. Tudi ni lepo, če je za to otvoril trgovino, da
če se stranke ravno v tej tr-' tak bogataš le z novo konku-
renco uniči nasprotni mu trgovini Oražnovo in Jezerškovo. Najmanj lepo pa bi bilo, če bi hotel stranke siliti celo tako daleč, da bi ne smele kupovati niti pri I. Škofu, ki ima tudi prodajalno v Predovičevi hiši.
Če bi se g. Predovič kot znan bogataš res do takega orožja spozabil, bi mu ne mogli verjeti, da je v politiki narodno - napreden, a versko pa še čez ljubljanskega škofa pobožen. Glede zadnjega zelo dvomimo, da bi imel škof toliko kapelic, kolikor jih je strogo liberalni Predovič postavil sebi v slavo in Bogu v čast. In ako bi navsezadnje pustil tudi ženske pri miru, namreč, da bi jih ne kontroliral, kaj nesejo iz trga domov, mu bo jako hvaležnih — več strank.
S. Gregorčičeva čitalnica je vsled pomanjkanja prostora že tri tedne zaprta. Pravijo, da se išče primeren lokal. Mogoče, da je kaj resnice na tem, kakor vse kaže, pa je iskanje le bolj formalno. Eno je gotovo: oni čitalnični obiskovalci, po veliki večini srednješolski dijaki, ki drugače sploh ne morejo priti do časopisja, čutijo živo to nedostajanje prostora, tembolj, ker druge javne čitalnice Ljubljana nima. Časniki in časopisi, ki jih ima Gregorčičeva čitalnica — konštatiramo s priznanjem, v obilnem številu — najbrže še vedno dohajajo, toda na razpolago niso nikomur, denar pa se troši brez vsakršne koristi. Bil bi torej že skrajni čas, da se nekaj ukrene, da se ta, za mesto kakršno je Ljubljana, nečastna kalamiteta, odpravi. Ni nam znano, ali je akad. ferial. društvo »Prosveta* odprlo čitalnico s podporo ljublj. občine, vemo pa, da je mestne občine častna dolžnost, posvetiti ustanovi nekoliko več pozornosti, že zaradi tega, ker ima od dijaštva, kakor tudi od tujcev, bivajočih v mestu začasno, ki čitalnico fre-kventirajo, precejšnjih dohodkov- Ako so občinski svetniki naravnost splendidni, kadar se gre za drevoredne izdatke, za' izdatke, ki pridejo večinoma le plutokraciji in pe-kunernim družinam, ki jim ni treba iti za trdim zaslužkom dan za dnevom, v korist, bi bilo več kot umestno, da se pobrigajo tudi za nekaj takega, kar je bilo v mestu že kdaj krvavo potrebno in se sedaj pogreša še toliko bolj. Sicer pa nam je že davno zna.io, da imajo gospodje (z redkimi izjemami) več smisla za kaj dragega, kot pa za kulturelne in socijalne potrebe, žalostno dovolj, pa sta bili tako čitalnica, kakor tudi javna knjižica ustanovljeni šele po iniciativi akad. naraščaja, po iniciativi notoričnih proletarcev. Potem se še poudarja, da prihaja impulz slov. kulturnih stremljenj iz našega osrčja, iz »bele* Ljubljane !
Samomor slovenskega vlsokošoIca v Pragi. Poročajo nam iz Prage: Umrl je tukaj tragične smrti naš rojak, visokošolec Petro Plohl. Dne 19. t. m. se je zastrupil s ciankalijem. Pokojnik je doma pri Sv* Tomažu blizu Ormoža. Gimnazijo je doyršil v Mariboru, nato pa prišel v Prago, kjer je študiral na češkem vseučilišču najPrei prava, pozneje pa modroslovje. Že na gim_ naziji se je odtujil realnim nazorom na življenje, prinesel je s seboj na vseučilišče nezaupanje do njega. Tu so uplivale nanj bedne gmotne razmere ter druge življenske neprilike. Njegova mehka, rahla duša jim ni bila kos, bil je neizmeren idealist in nj mogel v kompromis z življenjem; že nekaj časa ga je obhajala misel na smrt, vedno bolj je dozorevala, dokler se ji ni končno udal. — »Podporno društvo za slovenske visokošolce* je oskrbelo dostojen pogreb« akad. društvo »Adrija*, čegar član je pokojnik, mu je poklonilo venec, spremi*0 ga je na zadnji poti vse jugoslovanstvo di-jaštvo v velikem številu, slovenski yisoko šolci smo se pa poslovili z nagrobnini govorom g. dr. Laha ter z žalostinko od prvega svojega tovariša, ki nam P°čiva daleč od rodne zemlje na pokopališču Olsanskem Ljubljanska draginja pri stanovanjih K tozadevnemu nedeljskemu poročilu smo prejeli od strokovnjaške strani: Draginja stanovanj je v gotovem oziru še večja, kakor je v poročilo opisana. Pisec poročila je namreč napačno tolmačil, oziroma vpo-rabil občinsko doklado. Res je sicer, da ista znaša 10%. Toda, ker se pa občinska doklada računa še le od davka, ki znaša v Ljubljani od čiste najemnine 26 2/3%, znaša ves povišek od 100 K le nekaj nad 3 (beri tri krone. Ako gospodarji jemljo vseh 10% v vpoštev, tedaj si računajo 7 °/o več, kakor bi smeli.
Umrl je včeraj popoldne g. Ivan Jager, mesar na Poljanski cesti štev. 60. N. v m. p.!
Na tla podrl je v soboto popoldne neki izvošček, številko lojalno zamolčimo, v Slomškovi ulici 561etno užitkarico Marjeto Slapar, ki je zadobila pri padcu na desni roki znatno poškodbo. Slaparjeva je bila deloma sama kriva, ker je šla vkljub pravočasnemu opominu izvoščekovemu pred konjem čez ulico.
Tatvine. Kuharici Mariji Balantar je bilo prodvčerajšnim ukradena v čerkvi n.a
Rakovniku v gnječi iz žepa črna usnjata denarnica, v kateri je bilo 30 K denarja. — Posestnici Uršuli Rakošovi iz Orlov je bil ukraden zelenkast dežnik, vreden 5 K.
Pretep. Čevljarski pomočnik Jakob Ribič in neki železniški uslužbenec sta si v nedeljo v prepiru precej natrkana v neki gostilni v Spodnji Šiški skočila v lase. Ko jih je hotela natakarica razdvojiti, je to Ribiča tako razburilo, da jo je udaril s pestjo po obrazu, da se ji je vlila kri iz nosa. Ker sta tudi polomila nekaj stolov in razbila več kozarcev, sta gostilničarju prizadejala 9 K škode.
Karambol. Predvčerajšnjim je neki posestnik z enovprežnim konjem nekoliko vinjen pripeljal po Mestnem trgu. Na vogalu Stritarjeve ulice pa je pripeljal voz cestne železnice ter zadel ob zadnji del posestnikovega voza, pri katerem se je strlo kolo. Ko bi ne bil voznik Palma ustavil tako hitro voza, bi Se bila prigodila lahko večja nesreča.
Božjast je vrgla včeraj popoldne na frančiškanskem mostu tovarniškega delavca Petra Strniša.
Ne pobalin — le petelin. V dopisu iz Novega mesta, pod naslovom Šmihel-ski kaplan ponočnjak, v »Jutru* št. 80 je čitati v 8. vrsti od zdolej namesto: proti šmihelskemu pobalinu, pravilno: proti šmihelskemu petelinu. To tiskovno napako s tem popravljamo.
Društvene vesti.
Pešizlet ljubljanske sokolske župe.
Sokol 1. in II. je priredil v nedeljo pešizlet v Doljsko. Udeležil se ga je tudi Sokol iz Kamnika in Šmartnega pri Litiji. Skupnih udeležencev je bilo 111 ne vštevši mnogo drugi soudeležencev iz Ljubljane in drugod. Ko pride ljubljanski Sokol iz Holz-apfelnove ulice, mu pride po Zaloški ulici nasproti ves mogočnoštdvilni »Čuk* — 20 do 25 glav. V Dolu nas je pričakoval »Sokol* jz Kamnika, a na Beričevem pa »Sokol* iz Šmartnega* Nato je bil skupen odhod v Doljsko, kjer nas je pričakovalo mnogobrojno občinstvo. Na gostilniškem prostoru pri Kraču je podstarosta g. Petrin pozdravil v navdušenem govoru navzoče v imenu predsednika Sokolske zveze. Po 20 minutnem razhodu so se vršile proste vaje, katerim je občinstvo z zanimanjem sledilo. Po vajah so nastopili še razni govorniki, na kar je sledila prosta zabava, ki je trajala eo odhoda k večernemu vlaku v Zalog. Tudi vreme nam je bilo še precej milo. Želeti bi bilo, da se taki pešizleti med brati Sokoli večkrat ponove. — Na zdar!
Veliko pomladansko veselico priredi pevsko društvo »Slavec* v nedeljo, dne 5. junija na obsežnem vrtu bivšega vojaškega oskrbovallšča, torej v sredini mesta. Ta ljudska slavnost bo prirejena v najširšem obsegu in se naseli ta dan na omenjeni prostor celo pratersko življenje z naj-raznovrstnejšimi zabavišči. Ves obsežen prostor bo električno razsvetljen ter z vsakovrstnimi dekoracijskimi predmeti in paviljoni okrašen. Več o tej veliki veselici Slavca* bomo priobčevali sproti. Za danes le kot geslo ljubljanskemu kakor zunanjemu občinstvu: V nedeljo, dne 5. junija vsi na veliko pomladansko veselico pevskega društva »Slavec*.  ______________
K desetletnici „Žcnskega telovadnega društva“ v Ljubljani.
Brez posebnega hrupa in šuma, brez velike reklame je praznovalo v nedeljo .Žensko telovadno društvo" v Ljubljani svojo desetletnico v »Narodnem domu*. Slavju je prisostvovalo izredno mnogo narodnega občinstva, ki je pozorno sledilo pred njihovimi očmi se kazočim uspehom desetletnega trudapolnega in premišljenega dela.
Lepo je bilo videti vrste ljubkih telovadk, z zanimanjem se je sledilo njih prostim vajam in vajam na orodju, naravnost navdušenje pa je vzbudila zadnja točka, eksatno in elegantno proizvajani »Majnikov ples*.
Ni moj namen danes baviti se podrobno s prireditvijo kot tako. Zadošča naj, ako povdarjam, da se je proslava desetlet-letnice »Ženskega telovadnega društva* v Ljubljani vsestransko izborno obnesla in da to prireditev lahko smatramo kot epohalno v razvoju slovenske ženske telovadbe. Nastop telovadk »Ženskega telovadnega društva* je namreč ta dan prav jasno pokazal voditeljem in prvoboriteljem ženske telovadbe, katera smer naj se pri ženski telovadbi najbolj goji.
Priznavam, da so se vse vaje vršile kar najbolje, vendar pa mi bodi dovoljeno izreči svoje mnenje, s katerim se bodo strinjali morda še marsikateri poznavalci
ženske telovadbe.
Naj se še tako elegantno in precizno izvaja orodna telovadba, vendar dovoljujejo damam rajalni nastopi, proste vaje, igre in plesi pokazati vso eleganco
Dalje v prilogi.
Priloga „Jutru“ št. 82, dne 24. maja 1910.
in gibčnost svojega telesa m n o-gobolj kakor pa orodna telovadba.
Mislim, da so to z menoj vred v nedeljo opazili tudi vsi v tem oziru odločujoči faktorji in da se je vsled tega v najkrajšem času natančno določila in začrtala smer ženske telovadbe, namreč ona smer, da se orodna telovadba omeji le na najpotrebnejše, vsa pozornost pa osredotoči na rajalne nastope, proste vaje, igre in plese.
Da to se more že danes povdarjati, mislim, da je velika zasluga »Ženskega telovadnega društva" v Ljubljani kot prvega slovenskega telovadnega društva in zato želim ob desetletnici najkrepkejšega razvoja društvu, med Slovenci sploh pa živahnega zanimanja za žensko telovadbo, ker potem bomo lahko ob petindvajsetletnici društva gledali donosno na mogočne vrste slovenskih Sokolic, ki bodo ob rami Sokolov stale vstrajno in uspešno na braniku slovenskega ozemlja.	(Dalje.)
Za brate Srbe.
Blagajniku ljubljanskega pomožnega odbora g. Novakoviču so nadalje poslali gg. uradniki »Mestne hranilnice": Ivan Hrast, tajnik hranilnice 5 K; Anton Trstenjak 5 K; Fran Pretnar 5.K; Josip Kuralt 2 K; Anton Šušteršič 2 K; FranAbulner2K! Zorko Prelovec 1 K; Franjo Trtnik 1 K; Matija Rode 1 K; Joško Mešek 1 K. G. Nikola Novakovič, veletržec v Ljubljani 20 K. — Uredništvu »Jutra" je poslala gospica Cilka K ti n č i č, učenka 6. razreda v Ljubljani 2 K. Prej izkazanih 46 K, skupaj 48 K. Pričakujemo nadaljnjih prispevkov.
Odbor naprednega političnega in izobraževalnega društva za Kolizejski okraj v svoji seji z dne 21. t. m. je sklenil darovati 15 K za ponesrečence v Srbiji. Znesek se izroči g. Novakoviču. Naj bi temu sklepu in vzgledu sledila tudi druga napredna društva!	_________
m
Zagoneten slučaj zastrupljena.
(Dalje.)
V civilno-zdravniški preiskavi.
Nekaj dni po sprejemu dr. Novakovega pisma sem se vrnila v Ljubljano. Zglasila sem se pri njemu (dr. Novaku) v svrho nadaljnega postopanja. Povedal mi je, da me da po gg. dr. Šlajmerju in dr. Jenkolu zdravniško preiskati. V to pa nisem mogla privoliti. Ko me dr. Novak zopet naslednji dan povabi v pisarno, predlaga dva druga zdravnika, namreč gg. dr. Stojca in dr. Rusa.
Temu predlogu nisem ugovarjala in sem se res pustila preiskati.
Preiskavo je vodil dr. Stoje. Da je javnost o celem dogodku izvestno poučena, nimam prav nič proti temu, če se tudi izpričevalo teh dveh zdravnikov obelodani, vsaj v kolikor se mi zdi v svrho celotnega vpogleda potrebno. Morda s tem korakom celo ustrežem tistim blebetavcem, ki vedo toliko povedati o mojem „histeričnem stanju", ki pa v svoji veliki modrosti prav nič ne_ raziskujejo vprašanje:
.Ce sem res histerična, kdo pa je vzrok te histeričnosti in ali ne zadene tem večja krivda tistega, ki je vedel, da sem histerična, pa me je kljub temu izlorabljal v dosego svojih p o-hotnih namenov.
Pa o tem na drugem mestu kaj več tu za enkrat le glavni posnetek in že omenjenega zdravniškega izpričevala.
Izvid in mnenje.
Gospodična Marija Sladič, stara 35 let, sedaj stanujoča v Ljubljani, Dunajska cesta št. 8 predstavila se je dne 7. majnika 1909 opoldne podpisanima zdravnikoma v svrho zdravniške preiskave in oddaje mnenja o zdravstvenem stanju.
Anamneza:*) Preiskovanka služila je poprej v Zupančičevi vili kot oskrbnica pri nekem gospodu. Po njeni izpovedbi jo je le ta v noči od 14. na 15. marca tega leta spolno rabil in jo pri tem z neznanim ji predmetom telesno poškodoval na prsih, na trebuhu in na spolovilih — vsega skupaj 5 ran. Dan pozneje šla je k zdravniku (dr. Oražnu), ker jo je posebno rana na spolovilih — jako skrbela. Zdravnik je slučaj sodniji naznanil in 8 dni po poškodbi**) preiskana je bila poškodovanka po sodnijskih zdravnikih. Rane so rabile za zdravljenje blizo 3 tedne. Preiskovanka se pa čuti od tedaj bolno, za delo nezmožno, _ a stran, posebno roka postaja »mrtva",
Eoizvec|ba o predzgodovini bolnice.
) Značilno za hitrost sodne in sodn niške preiskave.
sodnozdrav-
ne more niti ležati na levi strani. Srce ji močno in mučno utriplje, pogosto tudi po noči, rada se prestraši, trese se po životu; tek in spanje nezadostno. Bolnica z odločnostjo smatra to sedanje neznosno stanje kot posledico one noči in posledico poškodb, posebno poškodb na spolovilih, katera jo je dalj časa navdajala s strahom, da se bo izcimila iz nje kaka hujša bolezen. Bala se ie posebno raka, in tudi sedaj misli na razne posledice.	(Dalje.)
IVajnovejša telefonska i» brzojavna poročila.
Sklicanje kranjskega deželnega zbora.
Dunaj, 23. maja. Vest „Grazer Tag-blatta", da se kranjski deželni zbor skliče sredi meseca julija h kratkemu zasedanju, se v oficijelnih krogih potrjuje.
Nadporočnik Hofrichter pred vojnim sodiščem.
Dunaj, 23. maja. Danes zjutraj ob 10. uri se je začela pred tukajšnim vojnim sodiščem glavna obravnava proti nadporočniku Hofrichterju. Straža je pripeljala v razpravno dvorano nadporočnika v gala-uniformi. Hofrichter je bil zelo bled in se je na celem životu tresel. Vojno sodišče obstoja iz dveh poročnikov, dveh nadporočnikov, dveh stotnikov in enega majorja, ki ob enem sodišču predseduje. Vprašanje, ali ima Hofrichter proti kateremu članu vojnega sodišča ugovarjati, je le-ta zanikal s tresočim in komaj slišnim glasom. Nato je straža nadporočnika Hofrichterja zopet odpeljala iz sodne dvorane. — Okoli 10. ure zvečer se je raznesla po Dunaju vest, da se je razsodba v aferi Hofrichter že izrekla in tudi razglasila, vendar pa še ni oficijelno znano, kako kazen so mu prisodili. Ugiba se, ali je bil obsojen na smrt ali na 20 letno ječo. V prvem slučaju se bodo podvzeli takoj vsi potrebni koraki, da se doseže po-miloščenje.
Opomba uredništva:	Današnji
vojaški kazenski zakon pozna v takih slučajih samo smrtno kazen ali kazen 20 let ječe. Dosmrtne kazni vojaški kazenski zakon ne pozna.
Cesarjevo potovanje v Bosno.
Budimpešta, 23. maja. Za sprejem cesarja v Bosni se delajo velikanske priprave. Dvorni nadmaršal knez Montenomo je bil danes sprejet od cesarja in mu je poročal o podrobnem programu potovanja. Cesarja bodo spremljali zunanji minister grof Aerenthal, vojni minister Schonaich, skupni finančni minister Burian, oba ministrska predsednika, baron Bienerth in grof Khuen-Hedervary ter vse dvorno spremstvo. Baje bo cesarja na potovanju po Bosni spremljal tudi oddelek telesne straže, ki se nalašč v ta namen odpošlje v Bosno. Sploh se bo celo potovanje priredilo v največjem obsegu in z največjim sijajem.
Strankarski shod poljske socijalne demokracije.
Lvov, 23. maja. Včeraj se je vršil tukaj jako dobro obiskan strankarski shod poljske socijalne demokracije, katerega se je udeležilo nad 400 delegatov in kateremu je predsedoval državni poslanec Pavlikow-sky. Med drugim je predsednik-govornik tudi omenjal afero Breiter-Glombinski ter povdarjal, da se je Glombinskemu krivica godila. Govoril je tudi Glombinski sam, ki se je v svojem govoru opravičeval radi afere z Breiterjem. Razprave se še danes nadaljujejo; ako pa ne bi mogli že danes končati, nadaljevale se bodo še jutri.
Seja češke agrarne stranke.
Praga, 23. maja. Včeraj se je vršila tu seja državnih in deželnih poslancev češke agrarne stranke. Načelnik stranke Udržal je poročal o sobotni konferenci z ministrskim predsednikom baronom Bie-nerthom, češ, da mu je ministrski predsednik poročal, kako si predstavlja rešitev jezikovnega vprašanja in kaj namerava v tem oziru ukreniti. Glede Buk\»jičevega predloga se je sklenilo, da se o njem sklepa v eksekutivi stranke. Nadalje se je sklenilo, da se stranka udeleži pogajanj, vendar se je obenem izrazila tudi želja, da so izjave pri teh pogajanjih kolikor mogoče malo obvezne.
Švicarskega poslanika na Dunaju zadela kap.
Dunaj , 23. maja. Izredni poslanik švicarske republike na Dunaju Ferdinand Marthiarai je danes popoldne ob 3. uri umrl na svojem stanovanju. Zadela ga ie srčna kap.
Nesreča — avtomobil.
Berlin, 23. maja. V tukajšnemu „Tiergartnu“ se je pripetila večja avtomo-bilna nesreča. Nek avtomobil je zavozil v drevo in prevrnil vse pasažerje. Pet oseb je k sreči odneslo pete le z lahkimi telesnimi poškodbami, neka ženska pa je dobila težke telesne poškodbe.
Pogreb španskega infanta.
Madrid, 23. maja. Truplo mrtvorojenega infanta so danes položili v krsto. Pogreba se udeleže najvišji dostojanstveniki.
Grof Zeppelin na Dunaju.
Dunaj, 23. maja. Predsednik dunajskega aero-kluba je bil od grofa Zeppelina pismeno obveščen, da zanesljivo pride dne 10. junija s svojim zrakoplovom na Dunaj.
Strankarski shod čeških Nemcev v Pragi.
Praga, 23. maja. Včeraj se je vršil tukaj zelo številno obiskan strankarski shod naprednih nemških državnih in deželnih poslancev iz Češkega. Med drugim se je poudarjalo, da se je treba ločiti v narodnem oziru pri samoupravi glede naučnih in deželnokulturnih zadev. Tudi se je poudarjalo, da se je bati, da ne bi Ogrska, zavedajoča se, kako malo je bila opravičena Avstrija anektirati Bosno in Hercegovino, kratila glede teh komaj pridobljenih dežela Avstriji njenih pravic) — da se ne bi to zgodilo in da se popolnoma izjalovij o te pobožne želje Ogrske, je treba, da se v državnem zboru kar najodločnejše nastopi proti tem in enakim nakanam.
Halleyev komet in Dunajčani.
Dunaj, 23. maja. Sinoči in nocoj je bilo mogoče tukaj s prostim očesom opazovati Halleyev komet, ki pa ni napravil na Dunajčane pričakovanega efekta.
Kretsko vprašanje.
Solun, 23. maja. Kretsko vprašanje vedno bolj vznemirja tukajšnje prebivalstvo. Včeraj se je vršilo velikansko protestno zborovanje radi postopanja kretske vlade. Samo v Solunu se je že oglasilo lepo število prostovoljcev, ki so pripravljeni takoj odkorakati na turško-grško mejo.
Solun, 23. maja. Iz Trapecunte se brzojavlja, da se je tam že priglasilo nad 500 prostovoljcev, ki so vsi pripravljeni vojskovati se proti Grški.
Solun, 23. maja. Vznemirjenje ljudstva radi kretskega vprašanja vedno bolj narašča in se je bati resnih posledic.
Vremensko poročilo.
Dunaj, 23. maja. Od včeraj so iz-premembe zračnega tlaka jako malenkostne. Zato se naznanja še nadaljno lepo vreme. Vetrovi so zelo slabi, na posamezne okraje omejeni in pretežno južnovzhodne smeri. Iz mnogih krajev se poroča o kratkih nevihtah z gromenjem in točo. Od izhoda sem pada temperatura in je v jutranjih urah močno pod letno normalo.
Hrib se premika.
Tropa v a, 23. maja. Radi premikanja hriba v Skočavi je mnogo hiš v nevarnosti, da se podero. Na lice mesta se je odposlal državni tehnik, pod čigar vodstvom je vojaštvo, poslano na pomoč, izvršilo potrebne utrdbe. Beda in razburjenost med prebivalstvom sta zelo velike.
Volitve v Belgiji.
Bruselj, 23. maja. Volilni boj je glede 85 mandatov že končan. Opaža se, da so liberalni in socijalno demokratski glasovi močno narasli.
Turški ministrski predsednik na potovanju.
Carigrad, 23. maja. Ministrski predsednik bo potoval v počitnicah po evropskih dvorih.
Petrograjski metropol nevarno obolel.
Petrograd, 23. maja. Tukajšni metropol Antonius je nevarno obolel. Odredila se je splošna molitev za njegovo zdravje.
Cirkus Barnum pogorel.
Berlin, 23. maja. Iz New-Yorka br-zojavljajo, da je v nekem tamošnjem mestnem delu pogorel znani cirkus Barnum & Balley. Pri predstavi je bilo navzočih nad 12.000 ljudi. Uslužbenci so napravljali za občinstvo izhode za silo na ta način, da so šotore prerezali. Razburjenje se je povečalo še s tem, da so zveri v bližnjih zverinjakih pričele tuliti. Po dosedajnih poročilih požar hvalabogu ni zahteval nikakih človeških žrtev.
Ali bo lepo vreme? Radi bi Vas potolažili, pa kaj pomaga tolažba, če je prazna. Nič še ne kaže na stalno lepo vreme. Mogoče kak posamezen lep dan, pa še ta le za posamezne kraje, najpreje za one, katere je te dni neurje najbolj občutno obiskalo. Vspričo včerajšnjih elementarnih predznakov je kaka določena prognoza danes še nemogoča. Znaki daljnih elementarnih izgredov so se raztegnili tudi na jugovzhod. Dokler se to, kar se te dni v daljnih južnih pomorskih krajih „kuha“, pošteno ne iz-kuha, je tudi za naše kraje zaman pričakovati stanovitno ugodnega vremena. Do konca meseca tudi nas čaka marsikatera slaba ura — a tolažimo se vmes: tudi solnčno, vroče vreme.
Poslano*)
Podpisana »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev" vpisana zadruga z omejeno zavezo, usoja si z ozirom na razno pisanje in razne govorice glede oddaje, oziroma sprejema mizarskih del pri obrtni šoli, izjaviti sledeče:
»Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev" ima glasom pravil svoj sedež v Ljubljani in odračunava obrtne davke c. kr. davkariji za mesto Ljubljana. V Ljubljani ima zadruga v Kolizeju na Marije Terezije cesti št. 11 (tam, kjer je bila poprej tvrdka Puc & Komp.) tudi svojo zalogo in prodajalno pohištva ter svojo osrednjo pisarno. Na Glincah pa ima na svojem posestvu mizarsko delavnico, ki je urejena v najmodernejšem smislu . in odgovarja tudi vsem socialno-higijenskim zahtevam. Člani zadruge morejo biti po § 46. zadr. pravil le mizarji, oziroma lesni delavci; izjemoma se sme sprejeti za člana todi koga drugega, ki ni mizar ali takih ne sme biti nikdar več nego petnajst.
Namen zadruge je pa: povzdiga gospodarskega stanja članov mizarjev, kot taka je torej čisto gospodarsko podjetje, ki naj svojim članom pomaga do primerne eksistence. V svrho revizije in denarnega prometa pa je včlanjena pri »Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani", kateri moramo priznati, da vsestransko in uspešno zastopa naše interese.
Vsak dosedanji njen član ima vse sposobnosti, ki jih zakon zahteva za mizarskega mojstra — in če bi bilo' praktično in imelo kak smisel, vzemo lahko vsi dosedanji njeni člani obrtno dovoljenje za mizarski obrt, pa bo zadruga lahko v 24 urah »Zadruga mizarskih mojstrov". Ker pa živimo v dobi, ko železni zakoni gospodarskega razvoja kažejo združenje gospodarsko šibkih v svrho uspešnega boja za obstoj kot nekaj brezpogojno potrebnega, tedaj je umevno, da je »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev" taka kot je.
S to izjavo, ki naj stvarno pojasni dejanski položaj glede Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev — bodi združena še naša topla zahvala g. županu Ivanu Hribarju in ljubljanskemu občinskemu svetu. Županu Ivanu Hribarju za to, ker je v svojem »Poslanem" na člane stavbnega odseka in na občinske svetnike spl oh strogo stvarno vzel v pretres našo ponu dbo za mizarska dela, ter nam s tem odprl doslej zaprto pot — občinskim svetnikom pa za to, ker so s svojim glasovanjem omogočili nam, da moremo pokazati svoje sposobnosti pri tako znameniti stavbi.
Prepričani pa naj bodo tako gospod župan kot občinski svet ljubljanski in pa tudi vsa druga javnost, ki se za to zanima, da bodo izdelki iz „Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev" v vsakem oziru solidni in da bodo obstali pred najstrožjo stvarno kritiko. Če so člani »Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev" znali poprej kot mizarji velikih ljubljanskih in tujih tvrdk izdelovati v renomč in slavo svojih gospodarjev, bodo to v lastnem interesu znali še bolje.
»Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev" prosi le, da se jo kot solidno domačo tvrdko vzame pri vsaki priložnosti kot enako v poštev.
Ljubljana, dne 23. maja 1910. »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev",
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
Miha Levec, s. r.
Janko Pogačnik, s. r.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
Mali oglasi.
Penzljoniat srednje starosti, krepak, samski, vešč slovenščine, nemščine in laščine, išče službe. Ponudbe pod »Zaupno' na Jutro.	20/3—2
Dve lepo opremljeni mesečni Sobi s posebnim vhodom (ne iz predsobe) se oddasta takoj. Hrana tudi na razpolago. Naslov pove inseratni biro »Jutra".
18/3—2
Mlad lep konj za težko delo se proda v Spod. Šiški štev. 204.	19/3-2
Drem do trein gospodičnam se odda na željo meblovana soba s hrano. Kladezna ulica 8.	24/1—1
Zajfljt hlev najmoderneje in higijenično sestavljen, s cevjo za odtekanje mokrote, premakljivimi podi ne-snažnost izključena, štiri nadstropja, se proda ’ Kie pove inseratni biro .Jutra*.	25/2—1
Čistokrvne belodolffodiake zajce ,Angora'~proda ali zamenja Peter Strel, Mokronog, Dolenjsko. 26/1—1
in niMMuHiinuum,,,,,,,,,,,,,M1iIIIIllllI|||11||M|ll|||
KORESPONDENCA.
Senzaeljonalna lepota 1 Gospodična blondinka, zakaj nič odgovora? Smem pisati Poljane? »Meln Ideal, so sliss, so wonnenvoll, wie nie — Es gleichet einem Engel auserlesen — Wer einmal nur dein edles Bild geseh’n — Dem* mag es mehr aus dem. Herzen geh’n!!	23/2-1
Telečjo pečenko
po izredno	nizki ceni
I. vrste kilogram	.	.	K 1-60
H. ,	„	.	.	„	1-40
III. „ n	.	.	„	1*30
prodaja v Šolskem drevoredu pri jubilejnem mostu
Matija Lavtižar.
Stara gostilna
■*	di	J
je sedaj na novo preurejena in se priporoča slavnemu občinstvu. Najboljša pristna vina, izvrstno pivo, kakor tudi izborna kuhinja. 2 — 1
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Kongresni trg št. 13 izdeluje prave gorske in telov. čevlje.  0
ra
Vsak: dlan svež
v kavarni, slaščičarni in pekarni
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21.
 __
40-2,
e
Delavci
navadni in betonski in 1 teracer se sprejmejo
Kranjska betonska tvornica
Tribuč & Komp.
Ljubljana, Dunajska c. 67
Pozor kolesarji!
Tovarna
sodavice m pokalic
na Predovičevem selu
izdeluje brezalkoholne pijače iz kemično strogo preizkušenih voda.
Najzdravejše okrepčilo.
Za obilne naročbe se priporočata slav. občinstvu in gostilničarjem
Bergant & Škof.
Lesne trgovina vLjubljani išče
2
veščega dvostavnega knjigovodstva. Znanje italijanščine daje prednost. Vstop takoj. Ponudbe na »poštni predal štev. 21.“
Prodam poceni okoli
30 kompletnih, dobro ohranjenih
radi prezidave hiše na Emonski cesti 2.
Iv. Jelačin, Ljubljana.
10 družb
(kompanij)
dobrih ogljarjev za izdelovanje bukovega oglja v dobrem položaju brez kamenja išče tvrdka
Mrkopalj, železniški kolodvor Lokve.
Zaloga Puch-koles
in drugih specialnih znamk ter vseh posameznih delov.
Nova kolesa od K 120^— naprej.
Izposojevanje koles.
Rabljena kolesa imam vedno v zalogi.
Točna in solidna postrežba. — Vsako kolo se lahko preje preizkusi. — Za vsako kolo jamčim eno do dve leti.
ANA GOREČ Ljubljana,
Dunajska cesta 16. Dvorišče Schneider & Verovšek.
Zaloga najfinejših pneuinatik.
Sprejme se takoj
sobne
M
Stalno delo!
Kje, pove upravništvo »Jutra". 3—1
Prav izdaten postranski
Z
nudi inteligentnim osebam popolnoma nov način zavarovanja.
Dopisi pod „Lahka služba" na glavno pošto v Ljubljani, le proti vročilnemu listu.	3_i
m "J
(»Zlata kaplja“)
Novo moderno opremljene sobe, kopeli, restavracija, krasen vrt,
Vsako sredo
Otvoritev
hotela in preurejenega vrla
v sredo, 25. maja 1.1.
Za mnogobrojeu poset se priporočata
3-1 Al. in Leop. Tratnik.
,Slov. filharmonije*
so vsak dan
do 15. septembra
v hotelu Tivoli
ob delavnikih ob 3. pop. in 7. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob '/210. dop. ob 3. pop. in ob 7. zvečer.
Vstop prost.
Sprejme se
C
v trgovino z mešanim blagom, zmožna obeh deželnih jezikov. Sirote imajo prednost.
M Jemec,
špecerijska trgovina v! jubljani.
sprejmem za mojo dobro vpeljano žganjarno
proti proviziji.
Dobro izkušeni in vpeljani imajo prednost.
F. Skušek,
trgovina z deželnimi pridelki mešanim blagom in žganjekuha.
Metlika (Dolenjsko). -
Ljubljana
Prešernova ulica št. 9.
J
Velika zaloga izgotovljenih _ oblek za gospode, dečke in [e "•	otroke.	:
Konfekcija za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah.
Ceniki se pošiljajo zastonj in poštnine prosto,
10/10-1
DO DOhiŠlTO
je naprodaj v hiši št. 20 ali 22 na Starem trgu v Ljubljani. 2—1
Model 1910.
Edino zastopstvo znamke
& C
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljublj ana
Dunajska cesta štev. 9.
Slav. občinstvu naznanjam, da imam več pripravnih hiš v mestu po jako ugodnih cenah naprodaj. Na razpolago imam sedaj tudi žago s posestvom v bližini Ljubljane, na jako dobri prometni Črti. Natancneja pojasnila daje prometna pisarna
v Ljubljani,
Šlsofja, Talica. št. ±0.
Telefon št. 155.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
Pod trančo štev. 2 poleg čevljarskega most«
izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
TEODOR KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater strelovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10
Podružnica: Stari trg 9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
usbeflt - cementnim šbri!jem (Eternit) patent Ilatscliek,
z Izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
HP	J-	F!	se priporoča za vsa dekoracijska in
1 ilO0TOltiL mJmR llC tapetniška dela. Divani, otomani, mo-Ljubljana, Marije Terezije c. 16 drod se izdelujejo po najnižji ceni.
S
Oglejte si največjo zalogo
poljedelskih strojev,
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge :; v železnino spadajoče predmete. : :
m
n
ED. SMARD A
potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18.
£ tflfli! Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske
daflllU Ulil. lini-e čez navre v flcw-York in nazaj.
. cagfv.'
TTstarLO-vljen-a. 18^7.
■CJsta.XLO-vljexia. lS-4'7'.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
lajvečja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52-2
Najsolidnejšo blago.
Najnižje cene
Od c. kr. vlade dovoljena šola za
prikrojevanje in izdelovanje ženskih oblek
Ljubljana, Knaflove ul. 5. (Nar. tiskarna) pritličje desno.
Učenke se sprejemajo vsak dan.
Priporoča se lastnica:
40-2
Marija Nachtigal-Slavčeva.
Modni #5*
M. SEDEJ-STRNAD
priporoča cenjenim damam
\r
klobuke	le	najfinejše
buki vedno
Palača Mestne hranilnice. Prešernova ulica.
Največja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera baTve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
= Eirneži, olja in retnše za slikarstvo = ====== Slikarsko platno =
Zahtevajte cenik.	z	oljnatim	in	krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A d ni f TTq nfitmoTiTi Prva kranjska tovarna oljnatih barv, iHLUll lLa U.JJ uiLLctlLIlj firnežev, lakov in steklarskega klej a.
•••O
Zaradi minule sezije
se prodgga v ..Angleškem skladišču oblek“
izgotovljene obleke za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice
še ceneje kakor doslej. O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah.
Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. =====
P. KERŠIČ
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-- ljejo v račun. -----------------
Delniška družba
združenih pivovaren Žalec in Laški trg
v Ljubljani,
priporoča svoja svetla in črna piva. ■
MaTiiateljstvo v Laškem trgu.
Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih central.
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencin motorji s surovim oljem.
Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd.
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro-motorjev, dinamo- in parnih I strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah.	;
Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi | aparati za rezanj9 strešne opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje.
DC A J/IM strojno ključavničarstvo in e r/TlVIll podjetje za elektr. naprave
Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rol6, žaluzij in železnih "" valjčnih zastorov.	~
Velika množina
izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki :	in vzorci na poljubno razpolago. : :
obstoječo iz samih rutiniranih godcev od 6 mož naprej, tudi na deželo, preskrbi koncesionar Karol Bitsch, Novi Vodmat št. 58, pošta Moste pri Ljubljani.
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za I 1 A JIVB jJIT IŠ lil HJ I I/ ! T Ljllblj&Ilči ■—
ZSTE	X.:	AIMJAUU IVIHlInU Kolodvorska
I nita, apno živo in ugašeno se dobi pri z===z kamenarskem mojstru  "IZ — Ulica ...  j
PSSH3
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Razglas.
Izvršuje	pooblastilo občnega zbora Ljubljanske kreditne banke z dne 3. marca t. 1. sklenil	je upravni	svet v svoji seji
dne 3.	marca t.	1. zvišati delniško glavnico od 3 Ilil 5 Illiljonov kroift ter v to svrho razpisati
subskripcijo IV. izdaje delnic
Ljubljanske kreditne banke v znesku 2,000.000 K nominale tj. 500 delnic a 400 K
awariTTnnTTM11w^^ jii —urana Lnrorgrcrjk*' ■" mmnu
pod sledečimi pogoji:	...	-■	^	B	.
1. V prvi vrsti imajo pravico prevzeti nove delnice lastniki	ddllic po kurzu 4S© K Komaci in
sicer pripadati na vsake 3 stare in 2 novi delnici.	_	.
2. Ostale delnice ponudijo se HOVillB subskribeiltoill in dosedanjim delničarjem, v kolikor podpišejo ti v razmerju starih delnic večje število novih, in sicer po klllZIl 445 14 Zli VSakO delnico. Razdelitev delnic si pridržuje upravni svet.
3. Kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji 120 K oziroma 145 R za \sakO delniCO, ostanek pa to je 300 R najpozneje do 30. junija t. I.? plača se lahko celi znesek tudi takoj. Od vplačanih zneskov povrnejo se do 31. decembra t. 1. 4V* °/o ne tekoče obresti, ker bodo imele nove delnice kupon za leto 1911. ^
4. Vpisovanje (subskripcija) novih delnic se vrši od 15. do 31. maja t. I. ^	#
Prijave	sprejemajo: Centrala v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu,	Trstu m	Sarajevu; /iv-
nostenska banka v Pragi in na Dunaju; Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podružnice	v Varaždinu, Osjeku, Meliki
Gorici, Sisku, Virovitici, Cerkvenici, Reki, Zemunu, Belovaru, Delnicah in v Kraljeviči; Jadranska banka v Trstu in Opatiji;
Banka i štediona za Primorje na Sušaku in podružnici na Reki in v Bakru.
Lastniki starih delnic morajo predložiti svoje delnice — in sicer samo plašče — pri navedenih subskripcijskih mestih
v svrho prekolekovanja; tam se sprejemajo tudi vplačila proti posebnim potrdilom.
Pojasnila, kakor tudi potrebne tiskovine daje radevolje Ljubljanska kreditna banka in nje podružnice v Splitu, Celovcu,
in Jr ozirom na dejstvo, da se obrestujejo delnice Ljubljanske kreditne banke pri dividendi leta 1009 domala s 6%, se te za plodonosno nalaganje denarja pray toplo
priporočajo.	^ ge bodete našemu vabilu k subskripciji gotovo v kar največjemu številu odzvali, ter na ta
način prispevali tudi Vi k razcvitu in razvoju obrti, trgovine, industrije in sploh celokupnega narodnega gospodarstva naše domovine.
OsrecHtn.©, “basira,.