poštnina plačana v gotovini Leto LXXL, št. 276 LJubljana, petek 9* decembra 1938 Cena Din 1.— Iznaša vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — In sera ti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVN1STVO LJUBLJANA, &aafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-28» 81-24, 31-25 in 31-36 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon št 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« Postna hranilnica v Ljubljani s t. 10.351 Ljubljana je včeraj 4(/0.000 inuli V« i.iJr na shodu dr. Stojadinovića in dr. Korošca Shod je bil v kinodvorani hotela Union — Po sbodn so se predstavniki vlade odpeljali k otvoritvi nove železniške proge Sevnica — Tržišče Ljubljana. 7. decembra. A A Kakor je bilo že napovedano, bo jutri v Ljubljani veliko manifestacijsko zborovanje JRZ. ki mu bosta prisostvovala in na njem govorila tudi predsednik vlade dr. Stojadinović in notranji minister dr. Anton Korošec Za to veliko manifestacijsko zborovanje JRZ vlada v vsej Sloveniji ogromno zanimanje. Iz vseh krajev Slovenije so se prijavila mnogoštevilna zastopstva, da se udeleže zborovanja. Krajevne organizacije JRZ pa bodo poslale na to zborovanje samo po enega ali po dva zastopnika iz vsakega kraja, ker Ljubljana v času teh deževnih in hladnih dni ne razpolaga s tako veliko dvorano, da bi vanjo lahko šlo več ljudi Ti zastopniki bodo po vrnitvi v svoje kraje obvestili vse pristaše JRZ, kako je bilo na tem ma-nifestacijskem zborovanju v Ljubljani. Kakor se je moglo razbrati iz dnevnega časopisja, so bila na področju vse Slovenije mnogoštevilna uspela zborovanja in konference JRZ, na katerih so govorili notranji minister dr. Anton Korošec, minister brez listnice dr Miha Krek in drugi ugledni zastopniki JRZ in kandidatje iz dravske banovine. Na vseh teh konferencah je ljudstvo v ogromnem številu manifestiralo svoje navdušenje za JRZ in njen program, ki ga bo II. decembra odobrilo s plebiscitom. Prav tako so vse organizacije JRZ v Ljubljani imele volilna zborovanja in konference, na katerih je meščanstvo soglasno odobravalo program JRZ in delo njenih voditeljev tako na polju notranje kakor tudi na polju zunanje politike. Pri delu teh organizacij so zelo mnogo sodelovali podpredsednik krajevnega odbora JRZ v Ljubljani ljubljanski župan dr. Adlešič, ter poslanski kandidat JRZ za mesto Ljubljano, dr. Adolf Golia, Peter Mašić in Karol Kavka. Na jutrišnjem manifestacijskem zborovanju v Ljubljani bodo sodelovale vse organizacije pri sprejemu uglednih gostov. Zborovanje bo v veliki kinodvorani hotela Union. Ker more ta dvorana sprejeti skupno z balkonom vred vsega okoli 4 do 5 tisoč ljudi, bodo zastopniki iz raznih krajev in člani posameznih organizacij morali ostati v drugih dvoranah hotela Uniona, v katerih bodo nameščeni zvočniki, preko katerih bodo prenašali govore predsednika vlade dr. Stojadinovića in notranjega ministra dr. Antona Korošca. Zvočniki bodo postavljeni tudi po bližnjih ulicah, da bi mnogoštevilno ljudstvo iz Ljubljane in okolice moglo slišati govornike. Na tem veličastnem zborovanju JRZ bodo zastopstva iz okrajev Ljubljana, Ljubljana-okolica, Skofja Loka, Kranj. Litija, Kočevje in Logatec, ki so se za to zborovanje že prijavila, izredno veliko število zastopnikov pa se je prijavilo tudi iz Maribora. Zidanega mosta. Celja, Črnomlja, Novega mesta in drugih mest a področja dravske banovine. Pričakuje se rekordna udeležba meščanov in podeželskega ljudstva, ki je že danes začelo v velikih skupinah prihajati v Ljubljano. Semkaj je prispelo danes tudi že večje število tujih in domačih časnikarjev. Pričakujejo, da bo ponoči prišla še druga skupina zastopnikov raznih časopisov. Po vsem tem se more oceniti veliko zanimanje javnosti za jutrišnja govora predsednika vlade dr Stojadinovića in ministra dr. Korošca, Vsa dosedanja zborovanja in konference JRZ, ki so bila po mestih, so pokazala, da je vsa Slovenija kompaktno v vistah JRZ in da bo vse slovensko ljudstvo na dan volitev pokazalo svojo pripadnost JRZ in odobrilo njeno delo in program. Predsednik vlade dr. Stojadinović bo prispel v Ljubljano jutri zjutraj ob 8.45. Na kolodvoru mu bodo priredili svečan spre- | jem. Pri sprejemu bodo poleg drugih rudi notranji minister dr. Anton Korošec, minister dr. Miha Krek, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, predstavniki raznih društev in korporacij, mladina in člani JRZ ter ostalo meščanstvo. V spremstvu predsednika vlade bo prispelo nekaj njegovih najožjih sodelavcev. Po sprejemu na kolodvoru se bo predsednik vlade odpeljal z ministrom dr. Korošcem in ostalim spremstvom z avtomobilom skozi mesto do hotela Union, kjer se bo udeležil velikega ma nifestacij-kega zborovanja. Po zboro vanju bosta dr. Stojadinović in dr. Korone v spremstvu ostalih odličnih oseb« nosri. odpotovala v Sevnico, kjer bodo jutri spustih v promet novo žeiezniško progo Scvnica-Tržišče. ki je bila kakor znano, zgrajena za časa vlade dr. Milana Stojadi nosića. Ta proga je nenavadno velikega po mena za ta kraj. Pri otvoritvi proge bo pri rejena velika svečanost, pri kateri bo sode lovala ogromna množica ljudstva iz vseh krajev. Ljubljana, 7. decembra. AA. Danes ob S.25 je prispel v Ljubljano notranji minister dr. Anton Korošec v spremstvu svojega šefa kabineta g. Jovanovića. Dr. Korošec se je pripeljal v Ljubljano, da otvori jutrišnje manifestacijsko zborovanje JRZ, na katerem bo imel tudi važen političen govor predsednik vlade dr. Milan Stojadinović. To svoje bivanje v Ljubljani je minister dr. Anton Korošec izkoristil v ta namen, da obišče svoj volilni okraj Ljubljana. Ob 19. je odpotoval v Sostro, občina Dobrunje, da priredi pred tamkajšnjimi priataši JRZ volilno konferenco. Tja se je odpeljal v spremstvu bana dravske banovine dr. Marka Natlačena. Za ministrom dr. Korošcem sta na tej konferenci govorila kandidata za okraj Ljub-ljana-okolica dr. Miloš Stare in Rudolf Smersu. Ljubljana, 8. decembra. AA. Za današnje manifestacijsko zborovanje JRZ v Ljubljani, katerega so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinović, notranji minister dr. Anton Korošec, finančni minister dr. Dušan Letica in minister brez listnice dr. Miha Krek, je vladalo zadnje dni veliko zanimanje. Pristaši JRZ iz Ljubljane so se že na vse zgodaj zjutraj zbirali na zbirališčih, odkoder so pod jugoslovenskimi zastavami krenili proti hotelu Union, kjer so se razvrstili na določenih mestih. Vse ulice okoli hotela so bile prepolne pristašev JRZ. Od Uniona pa vse do postaje so se vili na obeh straneh špalirji, veliki trg pred kolodvorom pa je bil tudi do kraja poln meščanstva in pristašev JRZ, ki so prišli tja z državnimi zastavami. Ze takoj po osmi uri so se začele zbirati na peronu železniške postaje ugledne osebnosti, ki so se udeležile sprejema predsednika vlade dr. Milana Stojadinovića. Mladina JHZ ter dekleta v narodnih nošah so naredile na peronu špalir od vagona, s katerim se je pripeljal predsednik vlade, do izhoda na kolodvor. Na peronu so bili med drugimi tudi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, pod-ban dr. Majcen, predsednik ljubljanske občine dr. Adlešič z občinskimi svetniki, poveljnik drvske divizijske oblasti general Lukić z majorjem Radojčićem, zastopnik ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rozmana kanonik KI in ar, zatem poveljnik dravskega orožniškega polka Barle, predsednik apelcijskega sodišča Vladimir Golja, rektor ljubljanske univerze dr. Kušej, ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva inž. Kavčič s pomočnikom Hoj-som, vsi načelniki pri banski upravi, ravnatelj pošte Vaga j a, predsednik banovinske hranilnice industrijalec Avsenik, ravnatelj hranilnice Ceč, član banovinskega odbora JRZ Ažman, okrajna kandidata za okraj Ljubljana-okolica gg. Miloš Stare in Rudolf Smersu, zastopnika državnega pravdništva gg. Vidmar in Koželj, minister v pokoju in senator Hribar, predsednik slov. akademije znanosti in umetnosti dr. Ušeničnik, ravnatelj fin. dir. Sedlar, starešina okrajnega sodišča Jerman z okrajnim sodnikom Kokaljem in Sašljom, ravnatelj higijenskega zavoda Pire, upravnik 1 j ubijan, gledališča Oton Zupančič, podpredsednik apelacijskega sodišča Mast-nak, ravnatelj ljubljanske opere Polič, ravnatelj podružnice Hipotekarne banke Bajac, ravnatelj filijale PAB Povh, načelnik državne statistike Andrejka, predsednik okrožnega sodišča KerSič, upravnik policije Hacin, ravnatelj jadranske podunavske banke Zironski, predsednik občine Šenčur Anton Umnik, poslanski kan-dat za kranjski okraj Brodar, predsednik krajevne organizacije mladine JRZ inž. Sodja, tajnik banovinskega odbora mladine JRZ Cesnovar in mnogo drugih uglednih osebnosti. V imenu predsednic tva omladine JRZ iz Beograda so se sprejema udeležili predsednik glavnega odbora JRZ g Pire in prvi podpredsednik Marjanovi ć. Prav tako je sprejemu prisostvoval tudi predsednik ' glavnega odbora akademske mladine Dušan Janković. Ob 8.40 se je pripeljal, z avtomobilom na železniško postajo ootuoji BtoJstor kozi gost špalir na oder ter nosila v rokah šopka cvetja Zatem se je predsednik vlade vsedel na častno mesto, zraven njega na desno dr Anton Korošec, dr Dušan Letica ban dr Marko Natlačen, na drugi strani pa minister dr Krek. župan dr Adlešič in šefa kabinetov gg Protić in Mar-ković Poleg njih so bili za mizo predsednik glavnega odbora mladine JRZ g Pire, podpredsednik Marjanovič. predsednik glavnega odbora akademske mladine g Janković prof Karel Dermastia in številne druge ugledne osebnosti V prvih vrstah v dvorani je bila zbrana elita Slovenije. Tu je bilo tudi mnogo uglednih ljubljanski hkulturnih. javnih, prosvetnih in gospodarskih delavcev, bili pa so zbrani tudi zastopniki vseh kulturnih prosvetnih, humanih, viteških in športnih združenj. V prvi vrsti je sedel tudi predsednik jugoslovanskega rotari-kluba za dravski di-strikt dr. Slokar ter senator Ivan Hribar. Ko se je navdušenje poleglo, ie spregovoril notranji minister dr. Anton Korošec, ki je dejal tole: Kot predsednik banovinskega odbora JRZ otvarjam današnje zborovanje ob navzočnosti predsednika vlade dr Stojadinovića, finančnega ministra dr. Letice, ministra dr Kreka, bana dr. Marka Natlačena ter vseh vas, in prosim predsednika občine, da vodi to zborovanje. Besede dr. Antona Korošca so navzočni sprejeli z dolgotrajnimi vzkliki. Zatem je spregovoril ljubiianski župan dr. Juro Adlešič, ki je imel tale govor: Gospod predsednik ministrskega sveta! Gospodje ministri! V imenu mesta Ljubljane in mestne organizacije JRZ izražam naše srčno veselje in radost, da ste danes počastili Ljubi iano s svojim obiskom kot nosilec državne liste JRZ; tembolj ko prihajate k nam na zadnjo in veliko manifestacijo našega naroda za vaše ideje pred velikim odločilnim dnem in dajete s tem našemu zborovanju in našemu mestu poseben poudarek; tembolj, ko prihajate k nam z edinim resničnim voditeljem vseh Slovencev, s častnim članom mesta Ljubljane, z ministrom notranjih poslov, z našim dr. Antonom Korošcem. Videli ste že in zopet vidite našo mladino, naše fante m može in ste se prepričali, da vse to navdušenje vre k vam iz src, polnih ne-omahljivega zaupanja v vaše poslanstvo, iz src, polnih trdne vere v vašo zmago. Gospod predsednik! Bela Ljubljana vas pozdravlja kot tretja prestolnica države in kot glavno mesto Slovenije, ker prihajate med nas kot nosilec državne liste TRZ m kot nosilec tiste velike ideje, ki je državo pripeljala iz težkih časov bede rn trpljenja, krivice, nasilja in ponižanja. Celo tujcem se je smilil naš narod, ko 90 iz naše prelepe, z vsemi zakladi bogato obdarovane države brezvestni oblastniki in sebični nasilneži izgnadi pravico, poteptali zakon, ponižali poštenje in vklenMi Jugoslavijo v težje verige, kot jih je jugoslovenski narod no«y v turškem robstvu ter o kovali v še tesnejše okove, nego je bilo črnorumeno železje, ki smo ga razbili s svojih rok pred 20 leti pod vodstvom našega dir. Antona Korošca in se osvobodili vseh spon na veke z zedanjenjem. Najtežje smo občutiti pe-zo in grenkobo teh težkih časov tu, na skrajnem zapadu Jugoslavije, stisnjeni med dva mogočna naroda bujne in odločne ekspanzivne sile. Obupa vali smo, vedoč. da taka Jugoslavija, kakršno so napravili nasrl-niki prejšnjega režima, ne more biti močna, ne more imeti ne ugleda, ne kredita, ne simpatij in prijateljev; toda nikdar nismo obupali, ker smo čutili v svojih dušah in svojih srcih, da naš dr. Korošec se živi in bdd nad našo usodo, četudi iz Vrnjacke Banje, Tuzle in Hvara, da nas s svojimi prijatelj« drugič pripelje k svobodi In zgodilo se je na kresni dan pred 3 leti, da je vstala vaša vlada in pod vašim pogumnim vodstvom visoko dvignila prapor reda m zakona, vlila obupanemu narodu nove vere in poguma, izmučeni državi pa moči za nov razmah in polet. Slovenija je največ trpela in najbolj hrepenela po rešitvi; zato se vas je takoj iskreno oklenila in zato vas danes tako iskreno pozdravlja, ker vidi v vas znanilca reda in zakonitosti, nosilca pravice in svobode. Danes spet smemo biti Slovenci, naši bratje so Hrvatje m Srbi, vsi smo pa zvesti državljani kraljevine Jugoslavije. Iskreno vas pozdravlja naš delavec, ki sto mu uredili mezde in zavarovali njego- vo starost in onemoglost pred skrbjo te pomanjkanjem. Odprli ste zatvornice milijardam, da so se razlile na vse strani države. Puste pokrajine so oživele, vzklilo je povsod novo življenje na vseh krajih in koncih delamo in povsod spet cvete pridnost, povsod spet raste kruh Iskreno vas pozdravlja naš kmet. Zadolžene ste rešili morečih skrbi m ohranili njihove domačije. Oživeli ste zamrle zadruge in ustvarili nove temelje za napredek kmeti jstva. Z dobrimi trgovskimi pogodbami ste pridobili veljavo znojem rn žuljem kmetskih rok in dvignili ceno pridelkom Odprli ste zopet ljudske domove, prosvete in ustvarili podlago za obnov;tev m duhovni napredek na.^ega nannla. Iskreno vas pozdravlja naš meščan, obrtnik in trgovec, ki so se mu % dvigom delavskega in kni.*t-'viseč, da se izrazim po slovensko. In zato Je njihova godba največja disharmonija, prava mačja godba. To se v glasbi težko pove: To je nekaka godla. Iz tega ne more nikdar nastati nekaj lepega, nekaj dobrega. Zato se tudi nič ne bojimo. Oni groze: Mi vam bomo že pokazali. Mi vam vsem hočemo razbiti glave. Mislim, da bo to grožnjo, ki ni v redu, dr. Maček sam poskusil. Bo še Obžaloval, da je svoj narod tako učil. In spet prihajajo z vprašanji: Kaj bo zdaj. Maček ne bo nič več od nas kupoval, nihče ne bo dobil pokojnine. Mi jih dobro poznamo: to so ljudje, ki se v resnici ne boje groženj, ampak le nimajo nobenega političnega prepričanja in še ne vedo, kam naj se naslonijo. Nekateri drugi so čisto izgubili politično orientacijo. Tem ljudem samo to povem: Mislim, da danes ni človeka, ki bi sploh še dvomil o tem, da bomo zmagali. Vsaj en glas ve. čine bomo gotovo dobili ln s tem bomo po volilnem zakonu dobili 300 mandatov. Tem ljudem povejte takole: Ce imajo najvišji činitelji zaupanje v vas. bomo vladali še štiri leta. še štiri leta. štiri cela leta. (nav dušeno ploskanje). VI ste prenaglo ploskali! Hotel sem vam reči, da najmanj štiri leta. Mislim, da sem vse povedal, kar je potrebno, Zato se vračam k vojaštvu. Stari ljudje in otroci radi gledajo vojake. Vsako leto 4. septembra gledamo ▼ Beogradu parado, parado radi našega mladega kralja Petra H. (Navdušeno vzklikanje Nj. VeL kralju Petru). In takrat gledamo vsi vojake na Banjici. To je zanimivo gledati: tam je konjenica, pehota, artiljerija, tam je godba, tam se sliši brnenje letal. In če gledate te čete: Vsak se hoče kar najbolj potruditi in se narediti lepšega, ko koraka mimo kneza namestnika Pavla. (Dol-gotranje vzklikanje knezu Pavlu). Častniki gledajo na svoje bluze, da bi jim lepše pristojale. Šoferji pazijo, da bi pravilno in lepo vodili svoje avtomobile, občinstvo je nestrpno. Povsod vidite samo dobro razpoloženje. Vse čaka na znamenje trobente, ki naj bi naznanila, da prihaja knez namestnik in potem vse na novo oživi in spet parada, navdušeno vzklikanje. korakanje, vse to je močno kakor je močna naša JRZ. Zgodovina nam ne bo nikdar očitala, da nismo vsega storili za našo hrabro vojsko. Vzkliki: Živela naša vojska. Mi smo vsi tu nervozni. Mi bi šli radi že jutri na volitve. Mi smo pripravljeni, da gremo v vsa naša mesta. Vse naše čete so v redu, vse je lepo pripravljeno, -ti samo prosimo vse naše prijatelje, da pridejo prihodnjo nedeljo skupaj, da bomo skupno korakali po zmago. Končujem s temile besedami: Prosim vas z vsemi svojimi kandidati, ki delamo godbo, prosim vas za zaupanje 11. decembra. Prosim vas, da glasujete za državno listo dr. Stojadinoviča in potem za tiste kandi- te. ki ste si jih izbrali, živela Slovenija! živela Jugoslavija! živela JRZ! (Navdušeno vzklikanje kralju Petru, knezu namestniku. Jugoslaviji in JRZ). Po govoru notranjega ministra dr. Antona Korošca se je predsednik ljubljanske občine dr. Adlešič zahvalil ministrskemu predsedniku in ostalim navzočnim ministrom, da so s svojo navzočnostjo tako povzdignili to zborovanje. Dejal je, da se jim bo slovenski narod zahvalil za njihovo dosedanje delo in tudi za njihovo bodoče delo, ki ga predvideva program JRZ. To hvaležnost bo slovensko ljudstvo izkazalo 11 decembra, ko bo glasovalo za listo dr. Milana Stojadinoviča. Tudi besede župana dr. Adlešiča so navzočni navdušeno pozdravili Vsa dvorana je nato zapela pesem »Hej Slovanic, nakar je bilo zborovanje končano. Po končanem zborovanju se je predsednik vlade dr Stojadinovič v spremstvu ostalih ministrov podal na balkon hotela Union. Čim se je pojavil na balkonu, se je znova razlegel val navdušenja ogromne množice ljudstva, ki je stala pred hotelom in poslušala govor dr. Stojadinoviča. Ljudstvo je vzklikalo Živel predsednik vlade dr. Stojadinovič! Živel dr. Korošec! Živel voditelj slovenskega naroda' Živela JRZ! Na velikem balkonu hotela Union so bili poleg dr Stojadinoviča in ostalih ministrov še ban dr Natlačen, župan ljubljanski dr. Adlešič ter dekleta v pisanih narodnih nošah Predsednik vlade je imel z balkona kratek govor, s katerim se je naj-topleje zahvalil za sprejem, ki mu ga je priredila Ljubljana in vsa Slovenija, ter naglasil. da vsako leto večkrat pride v te kraje, a da je današnji dan najlepši, kar jih je kdaj doživel v lepi Sloveniji Svoj govor je dr Stojadinovič končal z vzkliki Živel kralj! Živela domovina! Tudi te njeeove besede je ljudstvo nagradilo z navdušenimi vzkliki predsedniku vlade dr Stoladmoviču, dr. Korošcu, dr. Letici. dr. Kreku in dr. Natlačenu. Za dr. Stojadinovicem je spregovoril minister dr. Korošec in se zahvalil nepregledni množici ljudi za udeležbo na zborovanju ter dejal, da je zmaga JRZ gotova. Pozval je vse volilce, naj gredo v nedeljo na volišče. Po govoru dr. Korošca, ki.ga je množica ponovno navdušeno pozdravila, je godba zaigrala himno »Hej Slovani« Predsednik vlade dr. Stojadinovič je nato z ostalimi rninistri zapustil hoiel Union, množica pa je še dalje burno vzklikala Nj. Vel. kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji, predsedniku vlade, predsedniku JRZ voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu in drugim ministrom Dr. Stojadinovič se je s svojim spremstvom odpeljal v bansko palačo, kjer je bilo prirejeno intimno kosilo- Trebinje, 8. decembra. AA. Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundjič se je odpeljal danes ob devetih v spremstvu senatorja Dušana Vasiljeva iz Mosiarja v Nevesinje. Pri vhodu v mesto so ministra Kujundjiča sprejeli ban zetske banovjie Ivaniševič. poslanski kandidati ter Zupan z občinskim odborom Po pozdravnem govoru so navzočni pospremili ministra Kujundjiča do občinske zgradbe, kjer je bila nato v mestni posvetovalnici š;rša konferenca zastopnikov JRZ za nevesinski okraj. Na tej konferenci je minister razložil političen položaj. Iz Nevesinja je minister Kujundjič nadaljeval pot v Gadsko. kjer je bila v občinski dvorani tudi širša konferenca z zastopniki krajevnih odborov in okrajnega odbora za gatački okraj. Ob Štirih popoldne se je odpeljal minister Kujundjič proti Bileču. Spremljalo ga je veliko število pristašev JRZ, ki so se za to priliko poslužili avtobusov. V Bileču je ministra sprejela velika množica ljudstva pred občinsko zgradbo, ter mu priredila navdušen sprejem. Bilečanci so vzklikali vladi in Jugoslaviji, ministra Kujundjiča pa so še prav posebno pozdravljali prostovoljci, ki jih je v teh krajih zelo mnogo, kot svojega vojnega tovariša, ki se je zelo zavzel pri vladi za končno rešitev prostovoljskega vprašanja. Po pozdravnem govoru je imel minister širšo konferenco, nakar je sprejel razna zastopstva iz bilečkega okraja. Okoli sedmih se je minister Kujundjič odpeljal v Trebinje. Ljudstvo ga je ob vsej poti po Hercegovini, navdušeno pozdravljalo. Povsod so bile razobešene jugoslovanske zastave. Prebivalstvo je izražalo svoje veliko navdušenje tudi za ostale ministre, ki so pravilno razumeli in ugodno rešili številna gospodarska in socialna vprašanja teh krajev. Niš, 8. decembra. AA. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravlje Drapiša Cvetkovič se mudi v spremstvu poslanskih kandidatov v posameznih kraj h niškega in aleksinskega okraja. Priredil je celo vrsto zelo uspelih volilnih konferenc in zborovanj. Ljudstvo je pozdravljalo povsod ministra Cvetkoviča, kot enega organizam torjev delovnega načrta sedanje vlade za gospodarsko obnovitev zemlje. Zagreb, 8. decembra. A A Nocoj je bila v Zagrebu velika manifestacijska skupščina JRZ v dvorani delavske zbornice na Krešimirjevem trgu. Obširna dvorana je bila že takoj v začetku nabito polna ljudstva. Občinstvo pa je še vedno prihajalo od vseh strani. Mnogi co se morali vrniti, ker v dvorani ni bilo prostora. Na skupščino so imeli dostop izključno samo člani ta slmpatizerji s pozivnicaml in nihče drugi. Navzočna so bila številna zastopstva iz vseh mestnih okrajev. Svečam otvoritev nove železnice Ob navzočnosti zastopnika Nj. Vel« kralja, predsednika vlade in drugih častnih gostov sta speljala včeraj prva dva vlaka po novi progi Sevnica—Tržišče Sevnica, 8. decembra AA. Po veličastnih manifestacijah o priliki današnjega zborovanja v Ljubljani se je predsednik vlade dr. Stojadinovič odpeljal ob 13. v Sevnico. Z njim je odpotoval na to svečanost kraljev zastopnik in zastopnik Nj. kr. Viso-čanstva kneza namestnika, poveljnik četrte armijske oblasti v Zagrebu general Pantelija Jurišić. Z istim posebnim vlakom so se odpeljali minister dr. Anton Korošec, dr. Letica. dr. Krek, dr. Natlačen, dr. Adlešič. zastopnik prometnega ministra pomočnik Mato Schneller rektor ljubljanske univerze dr. Kušej, ravnatelj poštne direkcije Ivan Jelačin, senator dr. Kulovec, predsednik zveze industrijalcev v Ljubljani Avgust Praprotnik. poslanec dr. Koce, poveljnik dravske divizijske oblasti general Gjor-gje Lukič. pomočnik poveljnika dravske divizijske oblasti general Dušan Dodić, general Rupnik. šefa kabinetov gg. Protič ln Marković, predsednik glavnega odbora aka demske mladine JRZ Dušan Jankovič, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani Vladimir Golja črnomeljskl župan Pavle Klemene in drugi V Sevnico so danes prispela tudi mnogoštevilna zastopstva iz vseh okoliških krajev, da bi bila navzočna pri svečanosti ko bodo progo izročili prometu. Poleer drueih je pri snel v Sevnico tudi mariborski škof dr. Tomažič ter zastopnik ljubljanskega škofa dr. Rozmana kanonik Klinar. Proga Sevnica—Tržišče ima posebno velik gospodarski pomen za ta kraj, ker bo služila kot zveza med štajersko in Dolenjsko. V bodočnosti bo vezala Slovenijo tudi z morjem, ker nameravajo to progo podaljšati do morja. Poleg tega ta proga veže Dolenjsko z glavno progo Beograd —Zagreb—Ljubljana. Na poti v Sevnico je minister dr. Korošec izstopil v Trbovljah iz vlaka. Tuga je sprejel in pozdravil poslanski kandidat za laški-okraj g. Bitenc. Minister dr. Korošec bo imel danes v Trbovljah zborovanje s pristaši JRZ. V Sevnici so visokim zastopnikom in I njihovemu spremstvu priredili zelo lep I sprejem. Na kolodvorskem peronu ter v okolici je bilo zbranih nekaj tisoč ljudi, med njimi zelo mnogo kmetov, ki so navdušeno pozdravljali zastopnika Nj. Vel. kralja, predsednika vlade dr. Stojadinovića ter ostale ugledne goste Pri sprejemu je bik) tudi mnogo narodnih noš. Predsedniku vlake je neko dekle izročilo lep šopek cvetja. Tik ob železniški postaji v Sevnici je bila postavljena tribuna, vsa okrašena z zelenjem in zastavami. Na tribuni so bili zbrani kraljev zastopnik general Pantelija Jurišić. predsednik vlade in ostali odličnlki. Kraljevega zastopnika in predsednika vlade Je pozdravil a pri- srčno dobrodošlico sevniškl župan g. Trupe j. V svojem govoru je poudaril pomen te proge ter zasluge sedanje vlade za gospodarsko povzdigo države in tega kraja. Visoke zastopnike je pozdravil tudi član odbora za proslavo odvetnik J v :\-ko. Predsednik vlade se je prisrčno zahvalil za pozdrave ter je bil nato skupno s kraljevim zastopnikom in ostalimi uglednimi gosti navzoč pri blagoslovitvi proge. Verski obred je opravil mariborski škof dr. Milan Tomažič ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. Zatem so visoki gostje odšli k slavoloku, ki je bil postavljen preko Železniških tračnic in na katerem so visele državne zastave. Simbolično je odprl progo zastopnik Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika, general Jurišić, ki je po nekaj priložnostnih besedah prerezal trak, kar je pomenilo, da Je proga odprta. Ogromna množica kmetov in meščanov je navdušeno pozdravljala ta akt ter vzklikala Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku, vladi in Jugoslaviju Visoki gostje so se nato odpeljali po novo odprti progi s posebnim vlakom do Tržišča. Na vseh vmesnih pstajah so jim prirejali domačini navdušene sprejeme, povsod so visele zastave in igrale godbe. Zbran je bil tudi pevski zbor, sestavljen iz več zborov, in je pel državno himno in narodne pesmi. Kraljev zastopnik in predsednik vlade sta prisrčno odzdravljala na postajah zbranim množicam ljudstva. V Tržišče je prispel posebni vlak ob 16.16. Tu je visoke zastopnike pozdravil župan g. Lindić. Priložnostne govore, v katerih so poudarjali pomen današnje svečanosti sta imela tudi član odbora za proslavo g. Bizjak in lastnik rudnika Jakil. V železniški restavraciji v Tržišču je bila prirejena zakuska, ki je trajala okoli pol ure, nakar so se ob navdušenih ova-cijah ljudstva visoki gostje vrnili v Sevnico, kjer jim je občina priredila svečan banket. Z današnjo svečanostjo v Sevnici in Tržišču je bilo dokončano ze'o pomembno delo za gospodarstvo teh krajev. Prebivalstvo Sevnice, Tržišča in okoliških krajev je razumelo pomen zgraditve te proge, ter je priredilo navdušene manifestacije predsedniku vlade dr. Stojadino-viću v znak hvaležnosti za veliko gospodarsko pridobitev tega kraja. Čitajte Sirite »Slovenski Narod«! Štev. lit) šoferski poklic postane obrt Zveze šoferskih združenj kraljevine Jugoslavije bo ugodeno LJubljana, 9. decembra. Vojno ministrstvo je poslalo pristojnim činiteljem akt, v katerem priporoča ugoditev prošnji Zveze šoferskih združenj kraljevine Jugoslavije, naj bi postal šoferski poklic obrt. Zveza je bila obveščena, da bo tej prošnji ugodeno. Kdor bo hotel postati poklicni šofer ne bo smel biti mlajši od 16 in ne starejši od 17 let. Imeti bo moral potrebno šolsko prediz-obrazbo, potem pa bo sprejet v strokovno Šolo, ki bo trajala tri leta. Ko bo dovršil to šolo, bo obrtnik avtomehanik in mojster, poklicni šofer. Šoferska šola bo v sestavu obrtne ali srednje tehnične šole in bo banovinska ustava. Banovine bodo morale šoferske šole financirati iz svojih proračunov in skrbeti za nje. Pristojno ministrstvo bo določilo učni načrt šoferskih šol. Kandidat za avtomehanika-poklicnega šoferja, se bo naučil v šoli vsega, kar mora znati kot obrtnik, obenem se bo pa seznanil z letalskim motorjem, letalstvom šofiranjem tanka ln vseh vrst motorjev. Po treh letih bo polagal izpit. Ce ga bo položil, postane avtnmehaniČni mojster, poklicni šofer. Poklicni šofer, ki je obenem avtomehanični mojster, bo imel izključno pravico do koncesije za avtotaksije in do šofiranja avtotaksijev, tovornih avtomobilov in avtobusov. On bo imel izključno pravico dobiti koncesijo za avtobusne prose in samo on bo lahko dobil koncesijo za prirejanje šoferske šole. kjer se bodo šolali amaterji Glede šoferjev amaterjev ostane vse kakor je bilo. Amaterji bodo v bodoče na enak način dobivali pravico do šofiranja svojih avtomobilov, ne bodo pa smeli sesti za volan poklicnega šoferia. Opozorilo šoferjem Zveza šoferjev dravske banovine v Ljubljani priredi višji tečaj za avtomehanike, ki se bo vršil na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Na tem tečaju se bo poučevalo podrobno o tehniki vseh vrst eksplozivnih motorjev in k njim pripadajočih predmetih. V višji tečaj se sprejemajo avtomehanik i šoferji v prvi vrsti člani zveze in nečlani v kolikor bo prostora, ter se bo vršil vpis vsako nedeljo med 10. in 32. uro dopoldne v društvenem lokalu Ljub-! ljana. Gosposvetska cesta (pri Levu), kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Zadnji termin vpisovanja je 19. decembra t. L Vsem stanovskim tovarišem, ki hočejo pri plačilu banovinske takse doseči ugodnost, ki jo pravilnik nudi poklicnim šoferjem (vozačem), javljamo, da morajo vložiti na kraljevo bansko upravo odd. VII. prošnjo, kolkovano z banovinskim kolkom 10.— din. Prošnja mora biti vložena do plačilnega roka te takse. t. j. najkasneje do 28. februarja vsakega leta. Kraljeva banska uprava bo vse prošnje, ki bi bile brez zadostne utemeljitve vložene po tem roku, zavrnila. Tovarišem, katerim je kraljevska banska uprava znižano banovinsko takso (za leto 1938) že priznala, prošenj za znižanje takse ni treba vlagati, ampak se jim znižano banovinsko takso odmeri na osnovi prvega odloka kraljeve banske uprave. V registru vozniških izkaznic se bo pri vsakem vozaču (poklicnem šoferju), ki plačuje znižano banovinsko takso, zabeležka tudi številka odloka, s katerim mu je kraljeva banska uprava to ugodnost priznala. Kraljeva banska uprava je dala vsem sre-sklm načelstvom in policiji navodila, da se pri odmeri banovinske taKse in izdaji novih vozniških izkaznic, ravna po teh navodil "h. Vse one poklicne šoferje, kateri še ne uživajo te ugotnosti, pozivamo, da se zglase pri Zvezi šoferjev dravske banovine v Ljubljani, kjer dobijo vzorec, kako je treba izpolniti polo za prošnjo do olajšave pri kraljevi banski upravi. Da pa ne bodo Imeli neprilike z letečo policijsko kontrolo in Žandarmerijo, jim svetujemo, da to čim preje uredijo in vložilo tozadevno prošnio t. j. pred končnim rokom plačani takse. Z. S. D. B. Juri} Baklanov umrl Ljubljana, 9. decembra V Baslu je umrl v torek slavni baritonist Jurij Baklanov, star 57 let. Pokojni je bil rojen 1. 1882 v Petrogradu, kjer je študiral pravo. Po dovršenLh študijah se je posvetil petju, ker je imel zelo lep bariton. Najprej je bil učenec mojstra Van za v Mikum. Po povratku v Petrograd L 1905 je prvič nastopil na odru carske opere v Ruben-steinovem »Demonu«. Prvo njegovo potovanje v inozemstvo je bilo v Berlin. Na Dunaju je pel v državni operi kot gost in Gustav Mahler je dosegel njegov an-gažma v letih 1911 do 1914. Smučarski dom na Pustem rovtu pogorel Oskrbnik se je s svojo družino komaj rešU — Kako je požar nastal ni znano Jesenice, 8. decembra O požaru na Pustem rovtu smo prejeli od naštga poročevalca sledeče poročilo: V noči od torka na sredo je v smučarskem domu SK »Bratst\ra« nenadoma izbruhnil požar, ki je zavzel tako velik obseg, Ja si je družina oskrbnika g. Alojzija Rožiča komaj rešila golo življenje. Ob pol šestih zjutraj je oskrbnikova žena Olga pritekla v nočni srajci in bosa v graničarsko ka-ravio pri Savskih jamah prosit graničarje za pom^c. Graničarji so pod vodstvom oficirja takoj odhiteli na kraj požara. Med potjo pa so srečali oskrbnika Rožiča, ki je bil gol in bos in njegovega šestletnega sinčka, ki sta kar trepetala od mraza. Nesrečno družino so graničarji prepeljali k Sv. Križu, kjer so j h za silo oblekli potem pa prepeljali na Jesenice, kjer jim je zdravnik nudil prvo pomoč. Radi hudih opeklin so oskibn ka in njegovo ženo prepeljali v ljubljansko bolnico. Kako je nastal požar, se še ni moglo dognati. Ali je nastal po neprevidnosti, ali ga je podtaknila zlobna roka, bo dognala preiskava. Smučarski dom SK »Bratstva«: je bil zgrajen točno pred štirimi leti in je bil ravno o božičnih praznikih slovesno otvor-jen in blagoslovljen. Načrt za stavbo je Gsstilničsrska pivovarna v Laškem Ljubljana. 9. decembra Gostilničarska pivovarna v Laškem je bila v sredo slovesno izročena svojemu namenu. To je pomemben dogodek, ne le za gostilničarski stan, ki si je dolgo prizadeval, da bi dobil svojo pivovarno ter se osamosvoji od pivovarnarjev, temveč tudi za našo slovensko industrijo, kajti nova pivovarna je v resnici pravo slovensko podjetje. Največ zaslug, da je bila po hudih bojih uresničena lepa zamisel, je treba pripisati Zvezi gostlničarskih združenj dravske banovine z njenim predsednikom Cirilom Majcenom. Otvoritev pivovarne je bil pravi praznik za Laško. Udeleženci lepe slovesnosti so prispeli v Laško iz mnogih slovenskih krajev. Gostiln carji iz Trbovelj so prišli z rudarsko godbo in gosti so z njo na čelu odkorakali v sprevodu s kolodvora v pivovarno, kjer jih je sprejel ter pozdravil predsednik delniške družbe C. Majcen. Med gosti je bil tudi zastopnik finančne direkcije inspekior Volčič, okrajni načelnik dr. Te-kavčič in drugi zastopniki krajevnih oblasti. Blagoslovitveni obred je opravil mestni župnik, dekan dr. K: ulje. Po slovesnosti so gosti pokusili novo pivo in brez hvalisanja so morali priznati, da nova pivovarna zaposluje izvrstne pivovarniške strokovnjake. Po sodbi p03nava!cev piva bo laško pivo treba uvrstiti med najboljša pri nas. Po slovesnosti v pivovarni je sledil v Henkejevem hotelu občni zbor pivovarniške delniške družbe Predsedoval je Ciril Majcen. Z občnega zbora so najprej odposlali vdan os tn o brzojavko Nj. Vel. kralju Petru napravil znani športnik g. Drago Cerar. tehnični uradnik KID na Jesenicah. Člani ^Bratstva« so prvotno preuredili zapuščeno pastirsko kočo v bivak, ker ta ni več zadostoval potrebam, so zgradili v bližini večjo kočo, v letu 1934 pa so zgradili smučarski dom, ki je postal žrtev požara v mrzli decembrski noči. Stavba je z opremo vred stala okoli 100 tisoč din. Stala pa bi bila mnogo več, da niso vrli člani »Bratstvac po cele mesece ielali kuluk in si zgradili svojo lepo smučarsko postojanko s krvavimi žulji in znojem. Tako idealnih ljudi ne najdeš danes nikjer med Slovenci. Toliko telesnih naporov prenese samo še idealna delavska mladina, ki se hoče po težkem in ub ja jočem delu v zaprašenih obratih, odpočiti in osvežiti v prirodi v osrčju naših visokih gora. SK '»Bratstvo« je eden najbolj delavnih športnih klubov v naši državi. Iz njegovih vrst so izšli najboljši smučarji, kolesarji in nogometaši. Prea leti si je klub postopoma uredil veliko športno igrišče, ki ga je lani preuredila v moderni športni stadion KID. V letošnji jeseni so člani s kulukom preuredili smuško skakalnico, ki bo omo-goč'la skoke do 30 m. v kratkem pa so hoteli zgraditi veliko smuško skakalnico na Pustem rovtu poTeg smučarskega doma. Na tej skakalnici, bi se člani lahke vežbali v skokih vso zimo ker sneg leži v tem srečnem okolišu od novembra do aprila. Požar pa je preprečil vse velike načrte in uničil vse Mo. ki ga je marljivo članstvo storilo v dolgih letih. Na pogorišče sc še dopoldne prihiteli vodilni člani kluba z Jesenic, katerim ie požar prizadejal tudi osebno veliko škodo. Enemu je zgorela nova harmonika drugemu smuči itd. Mi^če so motrili ostanke razbesnelega požara in solze so se jim lesketale v očeh. Cd prejšnje prijetne planinske stavbe je ostal kupček pepela, nekaj ožeanih tramov in skrivijenega železia. Upajmo, da bo \ doglednem času iz t?h bednih ostankov zrasla nova velika in lena p^ninska stavba, ki bo v ta prelepi planinski svet \*abila smnear^e' bi prrjaterje prirode. TJ. in godba je zaigrala državno himno. Predsedn.k je v svojem poročilu ugotovil, da se je občnega zbora udeležilo 119 delničarjev, ki so zastopali nad 2,400.000 din delnic. Zborovalci so počastili med letom umrle tovar.še, nakar je predsednik orisal prizadevanja gostilničarjev za novo pivovarno. Po osmih letih vztrajnega dela je pivovarna vendar začela delovati in najboljše restavracije in gostilne pri nas že točijo laško pivo. Delniška družba šteje že 2.800 članov. Iz blagajniškega poročila, blagajnika Kramarja posnemamo, da znaša delniška glavnica 10.901.000 din in je do 8,401.000 din že vplačana. Pri nadomestnih volitvah so bili zopet izvoljeni dosedanji odborniki. — Zborovalci so zapuščali zborovanje z optimizmom ter s prepričanjem, da bo nova pivovarna uspešno delovala v korist gostilničarskega stanu in javnosti. Velik požar Maribor. 9. decembra bnoči ob 20.30 je nenadoma začela goreti žaga lesnega trgovca Marka Sumana pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Plameni so zajeli zgradbo tako naglo, da m bilo mogoče rešiti nič drugega, kakor le dva glavna jermena s koles turbine šentlenarške elektrarne, ki je bila v istem poslopju. Požar je nastal zaradi kratkega stika in je Sv. Lenart ostal sedaj brez luči. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, mnogo požrtvo valnosti pa so pokazali tudi gasilci od Sa Trojice v Slov. goricah. Škode je za okrog 150 000 din in je deloma krita z zavaroval nmo. PRISTOPAJTE K JČ LICI l Med vojno je pel Baklanov v Sovent Gar- denu v Londonu, v Veliki pariški operi, v Morite Carlu, Stockholmu in Madridu. Velike uspehe je dosegel v Ameriki, kjer je bil od leta 1917 do 1927 član Metropolitan opere. Pel je svoj obsežni repertoar 60 oper v petih jezikih. V Pragi je nastopil večkrat v \a odnem divadlu, zadnjič leta 1928. Dve leti pozneje je prišlo med gostovanjem v bratislavski operi, kjer je pel Baklanov v »Rigo!ertu«r, do neljubega incidenta. Ba-kianov je naravnost z odra in sul tiral dirigenta Y;ncourk.fl. Ogorčeno občinstvo mu je klicalo po predstavi »fuj« in »sramota«, tako tla je moral Baiklanov skoraj pobegniti iz Bratislave na Dunaj. Pokojni ruski pevec je nastopil tud; v Ljubljani in sicer v letu 1931 v vlogi »Bo* risa Godunova« in v »Tosci«. Ponovno je j prii©! v Ljubljano naslednje leto aprila meseca in je ped v »Faustu«. Tedaj pa je izšla v nekem Ijubljanskcsu listu slaba kritika, čeprav je nato doživel pevec v Beri-nu velik triumf, saj je pel v Hof man novih pripovedkah 150-krat zaporedoma dolenjske trsovspke proge Ljubljana, 9. decemora V sredr popoldne se jt začel z malo slcvesnos jo tramvajski promet ua poc*alj-š?.ni dolenjski tramvajski prosi i do Rakovnika. Tramvaj z gosti in županom dr. J. Adleličem, zaotopnikom banske uprave referentom Sinkom, predsednikom Pokojninskega zavoda dr. Milavcem ter člani komisije je odpeljal izpred magistrata proti Rakovniku. Pred Rakovnikom je udeležence slovesnosti pozdravil predsednik upravnega odbora Maloželezniške družbe dr. Ažman in orisal razvoj dolenjske proge in rjeno obnovitev. Progo je blagoslovil stolni župnik dr. T. Klinar. Iz govora predsednika dr. Ažmana posnemamo naslednje podatke o tramvajskih delih. Progo je obnovilo okrog 100 delavcev (zadnji mesec jih je bilo zaposlenih le 80) v približno 40000 delovnih urah. Položili so 171 000 kg žlebičastih in 15 000 že-leznišk:h tirnic na trdni temelj, ki so ga zgradili iz 1.C00 kubičnih metrov kamna in gramoza. Napeljali so 2.160 kg bakrene žice. Proga v dolžini 1.800 m je bila zgrajena v 60 dneh. Vsa dolenjska proga meri 2.200 m in bodo torej morali še obnovi'i 400 m stare proge od Plorijanske ulice do magistrata. To delo bo trajalo največ 12 dni. Podaljšek do Rakovnika je dolg 519 metrov. Stroški za podaljšanje proge so znašali 460.000 din. za obnovo pa imajo 1,600.000 din kredita. Pokojninski zavod j;m je posodil za letošnja tramvajska dela 6-726.000 din. Tramvaj na dolenjski progi je začel voziti že l. 1901. Do leta 1914 je vozil naravnost med obema kolodvoroma, pozneje pa so tramvajski vozovi vozili samo do magistrata. Stara proga je bila brez trdnega temelja. Tirnice so izmenjali I. 1917 in so jih položili zopet neposredno na cesto in ne na temelj. L. 1936 so ugotovili, da je bilo nad polovico tirnic obrabljenih čez mero. Kljub slebim izgledom na rentabilnost je uprava cestne železnice letos 19. maja sklenila obnoviti progo. Iz Cefia —c Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev je imel v četrtek dopoldne v hotelu »Belem volu< občni zbor, ki ga je vodil g. Franjo Roš. Na občnem zboru so podali funkcionarji svoja poročila, ki so pričala o marljivem delu. Na občnem zboru je bilo tudi govora o priznanju do-brovoljstva Maistrovim borcem, ki bo, kakor kaže, ugodno rešeno. Izvoljen je bil odbor z novim predsednikom g. Franjom Rošem na čelu Zveza Maistrovih borcev ima že nad 1.500 članov. —c Angleško komedijo »Brezov gaj« bo uprizorila ljubljanska drama drevi ob osmih v celjskem gledališču. Predstava je za abonma, —c Strokovni tečaji za mojstre ln pomočnike. Slovensko obrtno društvo v Celju priredi po novem letu v Obrtnem domu v Celju strokovne tečaje za mojstre in pomočnike mizarske, kovinarske in dekorativne stroke. Tečaji bodo ločeno za vsako izmed navedenih strok ob nedeljah in praznikih dopoldne ali pa ob večernih j urah delovnih dni. vse L.-, i • mizarje in kovinarje (kljm sni« .rje, . hanike, kovače in kleparje i sirokovno i sanje, strokovno kalkulacijo in tehnologijo, za dekorativno stroko (kiparje, slikarje in tapetar je) pa strokovno risanje, strokovno kalkulacijo in harmonijo barv. Mojstri in pomočniki navedenih strok, ki želijo obiskovati te tečaje, naj to javijo do 15. t. m. pismeno ali osebno v tajništvu Slovenskega obrtnega društva v Ce- ,u dom), ob t. m. od 8. do ne- :'.kili in v kl . • ^opoldne. . - —C Starukutoli&ke službe oožje v deljo 11. t. m. v Celju ne bo. —c V celjski bolnici je umrl v torek 10 mesecev stari viničai jev sinček Maks Steble iz Prelog pri Konjicah. Istega dne je umrla na Breg i 19 pri C»l! • '•' "tna posestnica Aloji.i. lova Z zvijačo proti pa^jr&iii }e odjJ3Čilen namen in kazen se odmeri glede na smisel pristojnih j*aragraSov Ljubljana. 9. decembra Smo. ... z zakonom dobro zaščitena. Parugiuii za kazniva dejanja zoper imovino razlikujejo številne okolnosti, ki so odločilni za tako zvano kvalifikacijo zločina. Ni vseeno. aU je bil prostor, iz katerega je kaj izginilo, zaprt ali odprt, ali pripada javnim napravam in služi javnemu prometu, ali je vrednost ukradene imovine večja ali manjša kot 1000 din in tako dalje. Delavec Surm Ivan, ki je bil na zadnje zaposlen v Borovu pri Bati, je najbrž vedel, da je tatvina iz zaklenjenih prostorov težak delikt in je skušal z zvijačo obiti zakon. Sodniki pa lahko po svoje tolmačijo paragrafe, kajti za krivdo je naposled odločilen namen. Delavec Surm Ivan se je namreč splazil pod večer v neko hišo in se skril na podstrešju. Nihče ga nI opazil, ko se je vtihotapil v hišo in nihče ga ni videl, ko je odšel s plenom. Zvečer so domači kakor ponavadi zaklenili hišna vrata. Surm je bil zaklenjen v hiši in je ponoči nemoteno prebrskal omare. Niti truditi se mu ni bilo treba preveč, kajti • domači sin se je odpravljal v mesto k izpitu, pripravili so zanj v kovčegu potrebno obleko in druge stvari. Surm je pobasal pripravljen kovčeg in ponoči z njim izginil. Obtoženec je trdil, da ni bil še nikoli kaznovan. Državni tožilec Franc Sever al ga je bolj natančno ogledal in vzkliknil: 2e neštetokrat ste bili kaznovani zaradi težkih tatvin! Ne jaz, je odgovoril obtoženec, to je bil moj brat. Surm je namreč pristojen v Pulj in zaradi tega naša sodnija ni mogla dobiti njegovega kazenskega lista. Morali so mu verjeti, da še ni bil kaznovan, ker naše oblasti niso imele o njem nič slabega zapisanega. Državni tožilec pa tudi ni mogel dokazati, da je bil baš obtoženi Surm že kaznovan in ne njegov brat. Sicer je pa Surm priznal, da se je pustil zapreti v hišo in da je odnesel kovčeg s perilom in druge stvari zagovarjal se je samo, da vrednost ukradenih stvari ni bila tolikšna, kakor je trdila obtožnica, in da ni odnesel dve novi obleki, kakor so trdili oškodovanci. V opravičilo je obtoženec povedal da je pošteno delal, dokler ni zbolel na pljučih. Tovarna ga je odpustila, težkega dela zaradi bolezni ni mosrel opravljati, lahkega dela pa ni dobil, zašel je v bedo, v sili ie see-el po tuji lastnini. Senat mu je prisodil 5 mesecev strogega zapora. Sodišče ga ie smatralo za nekaznovanega. Ka- znovan je bil po § 316/1, kakor da bi bil vlomil v zaprte prostore, čeprav dejansko nI vlomil, temveč se je pustil zakleniti v hišo, katero vsak večer zapirajo in zaklepajo. Z zvijačo ni mogoče obiti paragrafa, ker se upošteva pri odločitvi za krivdo in kvalifikacijo smisel besed zakona in paragrafa in ne besede. Surm je kazen sprejel. ČEDALJE GLOBLJE SE POGREZA Dva je stražnik zalotil, ko sta korakala s plenom, katerega sta hotela spraviti na varno. Pred senatom sta krivdo valila drug na drugega. Prvi je trdil, da ni vlomil, temveč mu je tovariš izročil plen, drugi pa je trdil, da je vlomil prvi in ga nato prosil, naj ukradene stvari pomaga nesti. Oba obtoženca sta mlada fanta. Prvi je bil že večkrat kaznovan zaradi vlomne tatvine. Komaj je prišel iz zapora, pa je spet zašel na zločinsko pot. Vse kaže. da ni več rešitve zanj. Rodil se je v Ljubljani. Oče je skrbel zanj in vse storil, da bi sin postal pošten član človeške družbe. Sin je zašel v slabo družbo, po prvih greh;h je oče mnogo žrtvoval, da bi sina spravil zopet na pravo pot, a bilo je zaman. Sin se je začel podrezati čedalje globlje. Zaiinja leta je preživljal večiidel v ljubljanski in v mariborski kaznilnici. Senat se je prepričal, da sta oba kriva. Čeprav dolžita drug* drugega. Na podlagi dokaznega gradiva je bilo sklepati, da je eden stal na straži, drugi pa je vlomil. Prvemu bi morali pi hoditi najmanj pet let robije, ker je bil že večkrat kaznovan zaradi vlomne tatvine. Sodišče ie pa kliub temu upoštevalo nekatere olaišilne okornosti in je uporabilo pri odmeri kazni § 71 k. z. ter mu prisodilo 2 leti in pol robile, dmsremu pa 10 mesecev strogesra zapora. Prvi je prijavil revizijo in priziv. ŽALOSTNE TROJICE žalostne trojice na zatožni klopi so fant. dekle in babica, obtožene po paraerafih. ki ščitijo plod v materinem telesu. Fantje nikoli ne priznavajo, da so dekleta nagovarjali, naj si pomasrajo. babice dosledno taie. da bi pomagale, le dekleta včasih priznajo, da so se hotele odkržfiti sadu prepovedane ljubezni. Tudi v primeru služkinje Marije, ki je bila predvčerajšnjim, pred sodn'ki. h;lo tako. Obsoiena je bila na mesec dni zapo^n no^ojno. fant in babica sta bi1? oproščena. V đf^vnl zmsftenGSti skdSla v Save Tragedija žene vp&lsojenega železničarja Majesa Zidani most S. decembra V nedo'jo okrog dveh popoldne sla imela zakonca Majes in njun 251etni sJn v neki tukajšnji gostilni malo zakusko. Prišli so od doma iz Sv. Jurija blizu Savn? peći pri Zid. mostu, kjer ima upokojeni železničar Majes svojo domačijo. V gostilni so se dobro okrepča'!, nakar so se vračali po poti. ki vodi ob Savi in železniški progi proti Hrastniku. Kakih l.oCO metrov proti Hrastniku pri tako imenovanem Frank ove m vrelcu ie 641etna žena nenadoma obstala ter položila na tla kruh in meso, ki ga je nesla domov. Počasi je šla proti bregu Save. za kar se pa oče in sin nista zmenila. V naslednjem hipu je pa vpričo obeh skočila v Savo, ki je bila zelo kalna ln na tem kraju tudi precej deroča. Za hip se je pokazalo na vodi samo njeno krilo, potem je izginila sredi reke. ne da bi kriknila ali zaklicala na pomoč, ko se (♦* potapljala. Oče in sin nista mogla verjeti, da prav vidita, šele v naslednjem trenutku se Je sin zavede] in zaklical: »MAMA SE POTAPLJAJO!« Z očetom sla stekla proti bregu, bilo pa je že prepozno. Deroča voda je utopljenko odnesla že daleč od brega. Vsako reševanje je bilo spričo kalne vode izključeno. Sin je obupno zajokal in se ne more potolažiti nad prebridko izgubo svoje ljubljene matere. Kaj je pognalo nesrečno mater v smrt, ni znano. Domneva se, da je skočila v Savo v hipni duševni zmedenosti. O tragičnem dogodku je ubogi mož takoj obvestil varno5Ttne oblasti. Sava bo utopljenico najbrž naplavila; če ne prej. do Brežic. Naprošamo vsakogar ki bi jo našel, naj takoj obvesti o tem "^jb^lžtrte i** oblasti. e$ntea KOLEDAR Danes: Petek, 9. decembra katoličani: Levkadija DANAŠNJE PRIREDI !' Kino Matica: Šumski akordi Kino Sloga: Tango noturno Kino Union: Na ledeni plošči Kino Moste: ^Uspavanka« in 10- iet; na« Ljudska univerza občni zbor ob 18. v prostorih državne dvorazredne trgovske .šole, Gregorčičeva ulica Umetniška razstava Kos-Maleš-Gorše v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Dance: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, TJstar. šelenbur-gova ulica 7. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek. 9. decembra: zaprto. (Gostovanje v Celju ln Ptuju) Sobota, 10. decembra: Potopljeni svet. Red A~ Nedelja, 11. decembra: ob 20. uri: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 12. decembra: zaprto Torek, 13. decembra: zaprto Sreda, 14. decembra: 2ene na Niskavuori-ju. Red Sreda ★ OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 9. novembra: ob 15. uri: Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 18 din navzdol Sobota, 10. decembra: Roxy. Izven. Znižane cene Nedelja, 11. decembra: ob 20. uri: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 12. decembra: zaprto Torek, 13. decembra: zaprto. (Generalka) Sreda, 14. decembra: Jolanta. Gianni Schićeni. Premiera. Premierski abonma Nov Čajkovski v k;, i .oarju nase opere. V sredo, dne 14. t. m. bo premiera Cajkov-skega opere »Jolantaš.:. Kratka vsebina dela je naslednja. Jolanta. hčerka kralja Reneja je slepa od rojstva, a sama se tega ne zaveda. Jolanta spi na vrtu in bližata se ji njen oče in zdravnik, ki je obljubil očetu, da bi deklico ozdravil. Če bi se zavedala, da je slepa. Toda kralj tega noče povedati svoji hčerki. Ko oba odideta, se približa grof Vaudemont. Lepa speča deklica ga očara in grof se zaljubi v njo. Od njega, izve Jolanta, da je slepa. Ko je kralj izvedel to. se je odločil za operacijo. Jolanta je bila ozdravljena ter se poroči z grofom Vaude-montom, Premiero. delo izredno lirične vsebine in glasbe, pripravljata kapelnik Nef-fat in režiser Zupan. Poleg »Jolante« se bo pela Puccinijeva enodejanka »Gianni — Odlikovanje, šef trkaišnje davčne uprave davčni inšpektor g Prime Albert je odlikovan z redom Jugoslovanske k ione. Čestitamo! — Gledališki večer. Drevi bodo gostovali člani ljubljanske drame s štiridejansko dramo »Potopljeni svet«, ki jo je spisal g. Stanislav Cajnkar. Za predstavo vlada veliko zanimanje. — Dogon živine z desnega brega Drave v mesto je do preKlica prepovedan, ker se je pojavila slinavka in parkljevka. — Strel iz zasede. Ko se je ponoči vračal domov 16-letni posestnikov sin Ivan Prosenjak iz Dornave, je nekdo v temi Iz zasede ustrelil nanj z lovsko puško. 6'bre o ga zadele hrbet. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. — Težka nezgoda. Pri gradbi nove ceste Leekovec—Podlehnik je bil zaposlen tudi 32-letni delavec Jože Zajšek pri ra:: ljevanju skal. Ker se mu ena razstre i patrona ni hotela vžgati, jo je nai železnim drogom. Nenadoma pa je na la močna eksplozija. Zajšku je odu. > desno roko v zapestju popolnoma, levo ko pa mu je močno poškodovalo, tako da mu bo ostal na nji morda le en Drst. Tež-ko poškodovanega so prepeljali v bolnico. Stran 4 «t«r. 276 Zaloga za LJubljano in Okolico vljudno obvešča, da se od danes dalje toči PIVO nove gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem v vseh večjih gostinskih obratih. Telefonske Številke zaloge: 36-30, 33-31, 23-08. DNEVNE VESTI — Pokojninsko zavarovanje privatnik nameščencev. Po podatkih Pokojninskega zavoda v Ljubljani je prijavljenih doslej na področju zagrebškega Pokojninskega zavoda 13.500 privatnih nameščencev, ki so plačali do torka 14,000.000 din na premijah in od katerih je ljubljanski zavod preodkazal zagrebškemu 13,000.000 din, tako da Lahko zagrebški zavod s tem denarjem že razpolaga. Na področju sarajevskega zavoda je prijavljenih 3.500 zavarovancev, ki so vplačali 2,400.000 din in PZ v Ljubljani je preodkazal zavodu v Sarajevu 2,200.000 din. V torek je bila seja upravnega odbora PZ, na kateri je bilo odobreno poročilo za občni zbor, ki bo 18. t. m. število zavarovancev v Sloveniji in Dalmaciji se je povečalo lani od 1L416 na 12.346. Na ozemlju primorske banovine je 1S65 zavarovancev. Največ nevplačanih premij ima Dalmacija. Zavarovancem je bilo lani izplačanih na rentah, podporah in invalidninah 14,739.000, predlanskim pa 13,543.000. Bilančna vsota se je povečala od 429 na 444 milijonov din. Zavod je naložil v nepremičnine 99,000.000, od tega je odpisanih že 20,000.000. Posojil je dal 1S6.000.000, vrednostnih papirjev ima pa za 76.5 milijonov. — čedokovi viaKf jn naš turizem. Dosedanji Cedokovi vlaki iz Češkoslovaške so prinašali našemu turističnemu prometu mnogo koristi. Ti vlaki bodo vozili na Jadran tudi prihodnje leto. Naši turistični odnosaji s Češkoslovaško ostanejo kakor so bili. v zvezi s tem je sklicala generalna direkcija državnih železnic posebno konferenco, ki bo 15. in 16- t. m. v Ljubljani Udeleže se je tudi mednarodni turistični faktorji Hrvatskega Primorja. — Telefonski pogovori za božične praznike. Z odlokom poštnega minisira bodo dovoljeni za božične praznike in novo leto telefonski pogovori z Egiptom, Argentino. Brazilijo, čile, Japonsko,, Palestino Paragvajem, P e rajem, Siamom, Sirijo, Urugvajem in Venezuelo po polovični taksi. Ti pogovori bodo dovoljeni od 23. decembra 1938. do 4. januarja 1939. — Državni dohodki in izdat"! v oktobru. Po uradnih statističnih podatkih finančnega ministrstva ©o znašali državni izdatki v oktobru 915.5 milijonov din. Po proračunu bi pa morali znašati 1015 milijonov, kar pomeni, da je bilo potrošenih 90.20° o v proračunu določene vsote. Državni dohodki so pa znašali 1035.8 milijonov, a v proračunu je bilo določenih 1015 j milijonov ,kar pomeni, da so bili dohodki večji od izdetkov za 70.80 milijonov ali 6-970/a. — Konkurzl in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za drugo polovico novembra naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na drugo polovico novembra lanskega leta). Otvorjeni konkurzi v dravski banovini — (1), v savski 1 (2), v driosld — (2), v zetski — (2). Razglašene prisilne poravnave v dravski banovini 1 (2), v savski 3 (1), v vrbaski 1, v primorski — (1), v drinski 4 (1). v dunavski 1 (1), Beograd. Zemun, Pančevo 1 (2). Končna konkurzna postopanja v dravski banovini 2 (4), v savski 1, v primorski 1 (1), v drinski — (1), v zetski — (1), v dunavskif 3 (2), v moravski 1 (2), v vardarski 4. Beograd, Zemun, Pančevo 3 (5). Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 2 (1), v savski 4 (1), v primorski 1, v zetcld — (1), v dunavski — (1). — Smučarska sezona na Pohorju se Je Se začela. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je prejelo sporočilo iz planinske koče pod Kopo, ki je 1.377 m nad morjem, da je na Pohorju v sredo in včeraj zapadlo 15 cm suhega snega, kar je dovolj za podlago. Smučarska sezona na Pohorju se je torej že začela. Upanje je, da bodo imeli smučarji med prazniki v planinah dovolj dobrega snega. Redna vremenska poročila tujskoprometnih organizacij bodo listi začeli objavljati 21. t. m. — Prošnja železniški direkciji. Iz D. M. v polju nam pišejo: Potrebno je, da se uvede še en par lokalnih vlakov na progi Ljubljana—Zalog glede na gosto naseljene kraje občine in krajev sosednih občin, neposredno bližino Ljubljane, letališče, bolnico in tovarne. Tako nimamo od 8. do 13. ure nobenega potniškega vlaka iz Ljubljane in popoldne od 14.30 do 18. ure. Posledica je, da se potniki raje poslužujejo avtoprometa ali gredo peš, kakor pa čakajo na vlak. Posebno takoj po 12. uri je potreben vlak iz Ljubljane, katerega bi se posluževalo delavstvo, uradništvo, učiteljstvo, ki gre h kosilu odn. poučevat, pa tudi drugo občinstvo, ker se trgovine zapro. Sedanji lokalni vlak odhaja iz LJubljane malo prepozno. Isto tako je potreben popoldne med 15. in 16. uro lokalni vlak iz Zaloga. Pripominjamo, da je bila že od konca leta 1935 železniška direkcija že večkrat naprošena, naj uvede na progi Ljubljana—Zalog še en par lokalnih vlakov. Prosimo železniško direkcijo, da ugodi upravičeni prošnji ter uvede zaprošeni j par vlakov čim preje, kar bo v korist žel. uprave same, občinstvu bo pa dana možnost, da se poslužuje železnice še v večji meri kakor doslej. — Občani. — Razpisano mesto lekarnarja. Banska uprava razpisuje mesto lekarnarja uradniškega pripravnika pri banovinski centralni lekarni in veledrogeriji v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 28. t. m. pri banski upravi. *— Uspehi Zinke Kunc-Milanov. Slavna hrvatska pevka Zinka Kunc-Milanov je dosegla v Metropolitan operi v New Yor-ku nove velike uspehe. Nastopila je kot Eleonora v »Trubadurju« in občinstvo jo je sprejelo z velikim navdušenjem. Zdaj je pa dobila povabilo iz Londona, da bi pela znano Beethovnovo »Misso Solemnis«, ki jo bo dirigiral slavni dirigent Toscani-ni. On je izrecno zahteval, naj nastopi kot solistka pod njegovo taktirko ona. Ta pomembna glasbena prireditev bo 26. in 27. maja prihodnje leto. — Gostovanje Marice Lubejeve v Zagrebu. Včeraj so vprizorili v Zagrebu znano Tijardovičevo opereto »Mala Flo-ramv« v korist tehničnega gledališkega osebja. V glavni vlogi je nastopila naša Marica Lubejeva, ki je pela to vlogo v Zagrebu nad 100 krat. Tudi včeraj je dosegla velik uspeh. — Planinske slike je SpD zbralo v svojih albumih, ki jih ima na razpolago v društveni pisarni. Vsak album vsebuje 50 prvovrstnih posnetkov naših najboljših planinskih fotoamaterjev. Hitite z naročili, ker je na zalogi le omejeno število. Takoj po sprejemu naročila Vam dostavi album na dom društvena pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. — Oceanografski institut v Splitu. Banska uprava primorske banovine je prejela iz Beograda obvestilo, da je odobril ministrski svet iz 4 miliardnega posojila din 1,860.000 za dograditev oceanografskega instituta in 410.000 za rekonstrukcijo Dio-klecianove palače — Primerno darilo za božič. Prof. Janka Mlakarja izbranih planinskih spisov prvi zvezek je za planinca najprimernejše darilo. Knjiga obsega okrog 300 strani ter ima 15 umetniških slik, ki predstavljajo gore, o katerih govori prof. Mlakar v svojih spisih. Ako še nimate te knjige in hočete napraviti veselje svojemu planinskemu tovarišu s primernim darilom, kupite prvi zvezek Mlakarjevih spisov takoj v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1., kjer morete že tudi naročiti II. in III. zvezek po izdatno znižanih cenah v pred-naročbi. — Sneg v Banjaluki in na Velebitu. V Ba- njaluki je začelo v torek zvečer snežiti in snežilo je vso noč. Po okoliških hribih je zapadlo okrog 12 cm snega. Obenem je pritisnil mraz Pastirji so morali hitro prignati ovce s planin v dolino. Iz Šibenika pa poročajo, da je zapadel na Velebitu sneg in da je postalo precej hladno. Sneg je zapadel po vseh dalmatinskih planinah, pa tudi okoli Zrmanje v Liki. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo hladno, megleno in deloma oblačno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku in Kumboru 14, v Splitu 12, na Rabu 10, na Visu 6, v Beogradu 5, v Sarajevu 4, v Zagrebu 3, v Mariboru 2.5, v Ljubljani 1.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6, temperatura je znašala —0.6. — Izgubljen pes. Te dni se je izgubil posestniku Petru Zaviršku iz Zavrtač nao Višnjo goro na lovu med vasjo Polico in Trebeljevim ter Staro vasjo 500 din vreden lovski pes, ki sliši na ime Žarko. Pes je brak, ima bele in rjave lise, viseče uhlje ter nosi usnjato ovratnico z znamko občine Stična. — Pretepi in nesreče. Snoči so prepeljali v bolnico 3Uetnega posetnikovega sina Alojza Vrtačnika iz Dol pri Litiji. Vrtačnik se je na vasi stepel s fanti, ki so ga napadli z noži in mu prizadejali več hudih poškodb po životu, llletnega Vinka Šolarja iz Selc je neki sošolec sunil s pe-resnikom v desno oko in ga mu težje poškodoval. Mizarski vajenec Franc Hlebš iz Dobrunj si je pri delu odsekal prst leve roke. — Iz Orehovega pri št. Janžu na Dolenjskem so včeraj prepeljali v bolnico komaj dva tedna staro rudarjevo hčerko Albin co Ar h, ki so jo takoj po rojstvu položile ženske na peč, kjer pa je otrok dobil hude opekline. — Smrtna nesreča. Na samoborskem kolodvoru v Zagrebu se je pripetila v sredo zvečer težka nesreča. Berač Ivan Sa- DANES ZADNJIKRAT ! ! ! NIHČE NAJ NE ZAMUDI KRASNEGA LJUBEZENSKEGA IN PLANINSKEGA FILMA (v nemškem jeziku) A %Taf% 121^7 Hansi Knoteck AliUSlUlPaul Richter KINO MATICA 21-24 Kulturni film v naravnih barvah — Tednik ob 16., 19. ln 2L uri DANES PREMIERA velikega češkega filma po duhoviti sodobni komediji Wiljema Werner-ja NA LEDENI PLOŠČI Poleg drugih priznanih čeških igralcev nastopajo tudi Lida Baarova, P*. SmoHk in znani bivši član ljubljanske drame Zvonimir Rogoz. Predstave ob 16., 19. In 21. url! KINO UNION, tel. 22-21 v velikem filmu ljubezni, hrepenenja in nepozabnih melodij: p0|3 HegtfL slavna fumska umetnica Ob 16., 19. ln 21. uri Razprodane predstave Vam jamčijo za dovršeno kvaliteto tega filma, ki je višek umetniškega ustvarjanja najboljše filmske tragedkinje! tt Jte lopek je prišel pod samoborski vlak. Lokomotiva ga je vrgla s proge, kjer je obležal hudo pobit. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. — Silen vihar na morju. V sredo je divjal v vsej severni Dalmaciji silen vihar, tako da je bil pomorski promet močno oviran. Okrog otoka Zirja je bilo 6 ribiških ladij in zajel jih je vihar. Zateči so se morale k bližnjim otokom in ribiče je rešila motorna ladja Sv. Peter. — Skupaj v smrt, ker nista mogla skupaj živeti. V Aleksincu se je odigrala v sredo pretresljiva ljubavna tragedija. 22-letni uradnik Milan Polič je ustrelil s puško svojo izvoljenko Radmilo Nešič, potem pa še sebe. Ljudje so ju našli objeta in mrtva v parku. Polič je bil odpuščen iz službe in pred dobrim tednom se je sestal s svojo izvoljenko. Solznih oči ji je povedal, kaj se mu je pripetilo. Dejal ji je, da poj deta po svetu, pa naj se zgodi karkoli. In res sta odšla in živela skupaj 7 dni, potem sta se pa vrnila v Aleksinac, kjer sta šla skupaj v smrt. ker nista mogla skupaj živeti zaradi težkih gmotnih razmer. Iz Ljubljane —lj Nagel porast števila prebivalstva. Dočim se v drugih pokrajinah pritožujejo, da rojstva nazadujejo in prirastek prebivalstva zaostaja, se Ljubljana v tem pogledu ne more pritožiti. ze pri sestavi volilnih imenikov so ugotovili znaten porast in se je Število volil cev povečalo od 18.000 na 23.000. Sedaj, ko sestavljajo uradne statistike ob koncu leta, so ugotovili, da je splošen prirastek ljubljanskega prebivalstva zelo napredoval in bo Ljubljana kmalu zavzemala v pogledu števila prebivalstva tretje mesto v državi, kakor ji tudi gre kot piestolnici Slovenije. —lj Jutri ob petih popoldne bo v Hu- badovi dvorani spominska ura ob 201etnici Ivana Cankarja, ki jo priredi iavnatelj-stvo drž. konservatorija z gojenci prof. Šest ove šole. Na sporedu so razne deklamacije, prizore iz Pohujšanja v dolini šent-florjanski. Kdor se zanima za interni nastop gojencev drž. konservatorija je nujno vabljen. Hubadova dvorana se nahaja v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici. —lj Narodna čitalnica v Ljubljani bo imela v petek, dne 16. decembra 1938 ob 20. uri v posebni sobi gostilne Lovšin v Gradišču št. 13 svoj redni občni zbor z običajnim dnevmim redom, na katerega se Članstvo najvljudneje vabi. —Ij Ljudska nniverza v Ljubljani. Drevi ob 18. uri bo občni zbor v prostorih dvo-razredne trgovske Šole v Ljubljani, Gregorčičeva ulica. —lj Ribji trg. Zdaj je na ribjem trgu nekoliko manj blaga, ker ni več tako dober ribolov na morju, kakor dokler je še bilo toplo vreme. Vendar se morske ribe v glavnem niso mnogo podražile. Sardelic in saidel danes ni bilo. Prodajali so osliče, cipal in mešane morske ribe po 20 din kg, hobotnice in palamide po 28 din m triije po 40 din kg. Tudi rečnih rib je bilo nekoliko manj naprodaj, ker ni posebnega povpraševanja po njih. Cene so pa ostale nespremenjene. —lj Oglejte si razstavo volne in volnenih izdelkov v prostorih Zveze gosrx>dinj Gradišče 14. Razstava je odprta ves dan do 12. t. m, —lj Motosekcija Avtomobilskega kluba poziva svoje člane, kakor tuda ostale športnike-motocikliste, da se udeleže filmskega včera, ki bo v ponedeljek dne 12. t. m. ob 20. uri v klubski dvorani, Kongresni trg 1-1. —lj Društvo slovenskih književnikov bo v nedeljo 11. t. m. ob 11. uri dopoldne položilo venec na grob Ivana CanKarja pri Sv. Križu za 20. obletnico njegove smrti. —lj železniški promet na praznik se ni povečal, kakor se je pričakovalo, ker v planinah še ni dovolj snega za. zimski sport, za izlete pa vreme ni bilo posebno ugodno. Zato je bil včeraj promet na železnicah normalen, kakor ob običajnih dneh. —lj požar v TTnovem. Včeraj okrog 15. je bila mestna poklicna gasilska postaja telefonično obveščena, da Je Izbruhnil požar v skladišču in delavnici tesarskega mojstra Poldeta Steinerja v Jeranovi ulici. Gasilci so takoj odhiteli v Trnovo z motorno brizgamo, z drugo brizgamo pa jim je sledila četa prostovoljnih gasilcev. Gasilci so napeljali dve cevi ln gašenje je trajalo precej dolgo. Zgorelo je precej suhega lesa in orodja, ki je bilo nakopičeno v delavnici, ogenj pa »e je Se tudi lotil lesa v skladišču. Skoda znaša nad 30.000 din, a lastnik je bil zavarovan le na 25.000 din. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, kaže pa, da je zažgal kak postopač, ki je skrivaj hodil spat v podstrešje skladišča. —lj Zasledovana Sleparja. Oni dan je ustavil pred nebotičnikom v Gajevi ulici odvetnika dr. Igora Janca neznan, okrog 35 letni moški, ki se je predstavil za av-toprevoznika z Jesenic ln zahteval 200 dinarjev predujma za nameravano selitev dr. Janca na Jesenice. Odvetnik mu je izročil bankovec za 1000 din, nakar je mož izginil in ga ni bilo več na spregled. Sedaj je že ugotovljeno, da gre za navadno sleparijo. Zvitega goljufa, ki je bolj majhne postave in rdeč v obraz, pod desnim očesom pa ima rdeče znamenje, zasleduje policija. Varnostni organi zasledujejo še drugega sleparja, tudi okrog 35 letnega moškega, srednje postave, bledega podolgovatega obraza, ki je v trgovini Lesjak na Tvrsevi cesti na zvit način opeharil bJagajnicarko Marto Cokert za 500 din, —lj Nenavadna *mrt na ulici. Včeraj dopoldne okrog 9, ko je dospel na zborovanje v Ljubljano predsednik vlade dr. Stojadinović z notranjim ministrom dr. Korošcem, se je pripetil pred hotelom »Unionom« razburljiv dogodek. Med množico, ki Je korakala v ©prevodu, je bil tudi upokojeni polici jaki nadzornik 68 Vetrn Frane Vrečar, stanujoč v Rožni dolini na Gesti IV št. 12. ka mu je nenadoma postalo slano. Ker je mr**"*^ *° mu takoj priskočili na pomoč sosedje in ga dvignili, njegov v bližini stoječi sta Anton, Id je j podnadzornfk policijskih agentov, pa je i obvestil reševalno postajo. Po Vrečarja so prišli reševalci, ki so ga z avtom nemudoma prepeljali v bolnico, kjer pa je ugotovil dežurni zdravnik, da je že mrtev in da je nastopila smrt trenutno zaradi srčne kapi. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali na pokojnikov dom. Pokojni je bil doma iz Celja in je že kot mlad fant stopil v službo r.ri mestni policiji v Ljubljani. Po podržavljenju policije je ostal dalje v policijski službi m prs al nadzornik, V pokoj je si ; j teti. Kako vzgojimo o značaj Mil seh ovir moramo zaupati, da zmagujeta pravica in resnica Ljubljana, 9. decembra Pod okriljem Splošnega ženskega dru-šiva je na večer pred praznikom predavala v vzgojnem tečaju za matere na ženski realni gimnaziji ga. Angela Vodetova o temi, kako vzgojimo otrokov značaj. Zelo aktualna tema je privabila k predavanju iepo število poslušalk, le škoda, da tehtnih izvajanj priljubljene predavateljice ni-*o slLiaii moški, kajti gotovo je, da bi im bili v marsičem pritrdili in se morda v bodoče ravnali po njih. Predavateljica je v glavnem ocrtala pota in 9reds v a za vzgojo otrokovega značaja, ki je vključena v celotno vzgojo o.roka. »Dobro vzgojen« človek, ki je sicer lahko prav prijeten zaradi j dobrih manir« še nima vedno tudi dobrega značaja. Ob vsaki priliki je za hrbtom pripravljen škodovati vsakomur s kakršnimkoli sredstvom. Njegova dobra olika je le družabna dresura, nekakšna politura, ki je sicer prije.na za njegovo okolico. Toda še prijetnejša bi bila, če bi bila skladno povezana tudi z dobrim značajem, kajti marsikateri pošten človek ima sicer rajši človeka, ki raztresa okrog sebe malo več grobosti, pa ima zato morda boljši značaj. Smoter vsake dobre vzgoje pa bi bil, združi: i v človeku dober značaj z uglajenim zunanjim obnašanjem. Kdaj začnemo vzgajati otrokov značaj? Marsiiiatera mati misli, da se bo pojavil sam od sebe, ko bo otrok prišel k pameti. Vedeti bi pa morala, da se oblikuje značaj vedno vzporedno z vso ostalo vzgojo in negovanjem.. Kakor je red temelj telesnega in duševnega zdravja, tako se z navajanjem k redu polagajo tudi že prvi temelji značaja, na katere se more kasneje z uspehom graditi, že v tej dobi pa mora mati tuoipaziti, da se n e zasužnji lastnemu otroku. Oe ga že v prvem mesecu razvadi na »ujčkanje« preden zaspi, se tega daleč v otrokovo odraslost ne bo mogla znebiti in dokler otrok ne bo zaspal, se ne bo mogla ganiti iz hiše. Da bi se kasneje mogla osvoboditi otrokove tiranije, se bo morala poslužiti dokaj trdih, često nemilih sredstev. Kaj je glavno vzgojno sredstvo? Predvsem je treba paziti, da bo vzgoja sistematična. Dve važni dobi v ovrokovi vzgoji sta razdobje, ko se začne otrok zavestno Kretati in pa šolska doba, ko je treba polagati temelje vsake vzgoje. Prva le i a, ko se začne otrok zavestno kretati, govoriti in izpraševati, ko se mu začneta vzbujati hotenje in volja, eo otrokove sile v prvem polnem razmahu in noče jih uveljaviti. Važno je v tej dobi, ko je otrok samemu sebi središče, da ne zamorimo njegove volje po uveljavljen ju, ker bi s tem že zgrešili namen vzgajanja značaja Le pri spontanem izražanju teh sil imamo priliko spoznavati prve kali dobrih in slabih, podedovanih otrokovih lastnosti. Take znake moramo mirno in stvarno opazovati in presojati, kajti šele na teh pridobljenih spoznanjih moremo graditi otrokov značaj. Da bomo mogli dobro spoznati otrokove lastnosti, pa je predvsem potrebno, da najprej soznamo sami sebe, svoj in svoje okolice značaj, da se ne bi potem po nepotrebnem spraševali, odkod njegove napake? In po nepotrebnem oblegali učitelje v Soli, češ, da je otrok svoje slabe plati gotovo nalezel pri tovariših. Sele če bodo starši poznali svoje napake, bodo zlahka prišli na to, da so otroci svoje 3»napake« pobrali največkrat pri njih samih. Vodstvo vzgoje njihovih otrok jim bo tako zelo olajšano: poznali bodo vzroke in vire slabih lastnosti, z razmišljanjem, posvetovanjem z učitelji ali zdravnikom, tudi z dobro knjigo aH pa v posvetovaliiici bodo našli odgovor na vprašanja, ki si ga sami niso znali dati. Za spoznavanje samoniklih, pozativmh m negativnih otrokovih lastnosti pa nam bo najbolje služilo, če bomo dali otroku čim več samostojnosti, ki je ne smemo ubijati s svojimi lastnostmi ali malenkostnimi nerazpoloženjL Nalagajno otroku male naloge, katerim je dorasel in M jih mora samostojno opraviti. Malih nalog mu ne smemo preveč olajševati, še manj.pa sploh odvzeti, ker bi mu bilo v pijenju vedno v napoto, da so mu najmanjše ovire premagovali drugi Tudi prevelika strogost je škodljiva: stalni >ne smeš!« »pusti!« m drugo mu Ubijajo voljo in rast, M toliko škoduje, da se starši tega mtl sa-mi ne zavedajo. Prava mera strogosti ln nopusU jivosti je na mestu posebno za ma-legkotroka. Otrok bo ponosen, če ho mogel komu pomagati in kaj opi^ti, ^zavest pa bo koristna njegovi rasti. Otroku, posebno meščanskemu edinčku, moramo dovoliti, da »e druži z drugo deco in pri tem nToramo neopazen! opazovati njegov odnos do drugin- Posebno v odnosu do od-raaUh, do živali ln v igri »e bo izražal n je- 6PoZcta&njin, ko smo jih tako nabrali, uainertn^vzgojo k gojit* dobrih baza-tiranju slabih lastnosti. TUa-J* dob« vzgoja skoro nemogoča v dana^em car euTko so tudi matere, prve * vzgojiteljice otrok, mnogo zapc*l«ie^ven napraviti. Tako n- pr. zgreši jd»«. «• ra\*rokcv naravni razvoj a tem, da mu je neprestano za petami z dobrimi nauki m svarili, če ze na e klofutami. Ob svojem. >sitnem vplivu« nima časa spoznavati otroka, otrok, se ne more samostojno razviti, pao pa se is nJem vceplja sTooflTjtva malodušnost. Predobra mati, M vse sama opravi, nervozna mati, ki se ji vedno mudi, premagujeta otroku vse ovire in mu jemljeta zaupanje vase. Najslabše je pač otroku nervozne matere. Danes takih mnogo, toda bi se bik> treba obvladati. Sicer se otrok sam naleze nervoznostl v prezgodnji dobi. Napačno delajo tudi matere, ki delajo razlike med otroci. Ce so jih že prisiljene delati, jih morajo drugim otrokom pojasniti, sicer bodo vzgojile v njih po uhnjenost ln zakrknjenost, izogibati bi se morale tudi Lega, da bi drugače ravnale z dekHcami kakor z dečki. Dekle bi se pri razlikovanju le prehitro navzelo škodljivega občutka manj vrednosti, ki jo bo zasledovalo vse življenje. V vsakem primeru nepravilnega postopanja bi mati kot vzgojiteljica otroku zlomila hrbtenico in ga s tem oškodovala za vse življenje, ker bi mu pcikvarila zr.^Saj: otrok bi postal nadut, svojeglav, potuhnjen. tr> mast, zagrenjen, strahopeten, naorai bi oo skratka lastnosti, ki bi ovirale njegov razvoj v poznejšem življenju. Drugo važno razdobje v razvoju otro-k.vega značaja pon.enja gola, ki bi marala vedno sodelovati z domom. Sredstvo za vzgajanje značaja v šoli bi moralo biti isto kot za vzgajanje intelekta. To srodstvo je načelo samodelavnesti pri pou.ui, torej ne učenje ln posnemanje, temveč samostojno delo ln samostojno iskanje zaključkov. Otrok stopa v središče, učitelj pa le necpar.no vodi. Za samodelavnost pri vzgoji pa ni potrebna disciplina po učiteljevem diktatu, tecnveč di^cipluia po načelu samovladanja, kjer otroci sami odločijo, sami sodijo in določajo kazen za neugnance, si nudijo medsebojno pomoč in sami vodijo svoje igre. Ce dandanes taka vzgoja prepogosto ls ni možna, so krive ovire, ki tičijo v razf-vanosti današnje družine. Omenjenim zahtevam sodobne vzgoje n. pr. težko sledi mati, Id je preobložena z delom, kateri Ji morda skrb, kako bo otroka a svojim kruhom spravila do samostojnega kruha, pa naj bo potem kakršenkoli njegov značaj, ki mu bo morda ,če bo deber, celo v napoto! Marsikdo se dandanes sprašuje, ali si more privoščiti ruksus, biti značaj en in vzgajati k značajnosti? Ga, predavateljica je na kraju omenila, da je povedala samo pota za vzgajanje značaja, vprašala pa se je, ali je možno dandanes hoditi po vzgojnih potih do vzgoje značaja? Kajti značaj more privzgojiti otroku le tisti, Id je sam značajen in tudi nudi e svojo zna* čajnostjo dober vzgled, Današnja vzgoja pa trpi na pomanjkanju takih vzgledov, Kako more vzgajati ln nuditi dober vzgled oče, ki mora korak za korakom delati proti svojemu prepričanju ln opaža korak za korakom, da današnje življenje ni v skladu v pravo vzgojo? Ko pride v življenja mladostnik sam, prehitro opazi, da mu je značaj le v napoto. Dekle, ki ostane značajno, izgubi službo. Kako je torej z vzgajanjem dobrega značaja? Predavateljica pravi: Vendar]« preveč žalce trio bi bilo, če bi morali obu* pati nad možnostjo vzgajanja k značajnosti in poštenosti. Naprej je treba po poti, po kateri je vzgajal ljudi m državljane veliki Masarvk: Resnica vedno zmaguje! Podvojiti je treba vero v to načelo in delati z vsemi sredstvi za njegovo uresničenje! Iz Maribora — »Atentat« na Šolsko poslopje, Šolski upravitelj Jožef Tavželj v Framu je prijavil orožnikom, da je prifrčal ponoči ▼ njegovo spalnico težak kamen, ki je prebil obe šipi. Nekatera mladoletna dekleta so bila ovadena državnemu tožilstvu. — Starčka Izginila. 691etni Ivan Zelenko in njegova žena Julijana, ki stanujeta v Kamniški ulici 10, sta pred dnevi odšla v gozd po gobe. Hčerka, ki je za usodo svojih staršev zaskrbljena, se je obrnila na policijo, ki skuša ugotoviti, kje sta starčka. — Vrnila se je. Poročali smo, da je skrivnostno izginila zasebnica Izabela Kurbus, ki je zapustila listek, na katerem naznanja svojcem, da poj de v smrt. Kur-busova pa si je oči vi dno premislila in se je vrnila domov. — Lepo mlklavževanje je priredil pred-snočnjim agilno delujoči matični Sokol v Sokolskem domu. Obisk je bil prav lep in tudi Miklavž je bil izredno blagodaren. Po končani razdelitvi številnih in lepih daril je bilo veselo razgibano plesno vrvenje. —- SnoČi pa so imeli svoje tradicionalno miklavževanje pri Novem svetu naši vrli Dravaši. Tudi tukaj je bilo obilo daril ter izboraega razpoloženja — Prejeli smo s prošnjo za objavo: »V nekem mariborskem dnevniku smo čitali notico pod naslovom »Železniške zapornice in občinstvo«. K tej notici bi pripomnili le to, naj napravi dotičnik, ki je to napisal, na nekaterih čuvajskih mestih nekaj poizkusov in naj si nabavi prometni pravilnik čuvajev, kjer določa člen 152, da se pet minut pred prihodom vlaka zapornice zapro. Dejansko pa se zapirajo po znaku bližnje bločnice, to je 2 do^ 3 minute pred prihodom vlaka. Pri križanju na glavni progi pa traja zaporni čas največ do 10 minut«. Prizadeti, ki žele, da ve tudi občinstvo za resnico. Doruite za »Zvončkov* sklad Stev ) ? f) »SLOVENSKI NAROD«, petek, 9. decembra 1938. Stran 5 Palestinska debata v spodnji zbornici Stališče anglešk Sala bo doseči vlade z o delitvi Palestine ne more biti več govora - Posku-sporazum a pogajanji - židovski problem je vprašanje zase London, 9. dec. (Reuter). V k>rdski zbornici se je včeraj razvila razpirava o palestinskem vprašanju Govoril je tudi k>rd Duferin, državni podtajnik v ministrstvu za kolonije. Odločno je zanikal govorice, češ da je vlada po nepotrebnem načela vprašanje o delitvi Palestine. Vlada je to storila v prepričanju, ker je mislila, da bosta obe stranki sprejeli ta predlog. Toda misel na delitev Palestine je morala biti opuščena, ker ni odgovarjala razpoloženju ljudstva v Palestini. Proti nam pa je delal tudi čas. Ne zanikamo, da smo med tem spremenili svoje stališče. Ne morem pa priznati, da bi bili mi na napačni poti. Za nas ne more biti resna izjava, ki pravi, da je vlada postopala tako, kakor so to zahtevale okoliščine pri tem pa hotela iti z glavo skozi zid. Naša dolžnost pa je, da smo pravični do obeh strank v Palestini, ker bomo samo na ta način izravnali nasprotja. Lord Duferin je nato izjavil, da je angleška vlada odklonila muftijevo navzočnost na konferenci o Palestini Pač pa vla- Journal^ objavlja vest iz Rima, v kateri pravi, da so včeraj po vseh ulicah in aa vseh hotelih sneli vse napise v francoščini. Za snoči so v Rimu priredili velike demonstracije proti Franciji v odgovor na francoske de-rnoso-Ftracije v Tunisu. Škotska proti Madžarski 351 Glasgow, 9. dec. AA Škotske nogometna reprezentanca je premagala madžarsko reprezentanco s 3 : 1 (3:0). Škoti so igrali z 10 igralci v drugem polčasu, ker je bil en igralec poškodovan. Kljub temu je bilo to moštvo ves čas igre v premoči. neve irtve Milan, o dec. c. Veliko pozornost je iz-y\y '■ - - ... včeraj ohjavi'i tukaj- šnji listi pod naslovom »Razgovor na obali Temze-' Nekateri so mnenja, da jc avtor tega 9 mfca sam Bcmto Mussolini Vsebina Obravnava pogovor med ^dje po vsem svetu ro-^n;o Židov iz Palestmc. nai se dovoli naselitev 10 000 /nlovA-ih b*rok v PaJestfni Izjavil je Se. da se bo v nonedeljck sestal izvrsUni odbo- anmet na pro ESi R '• k -Košiće, ki m. sedaj na Madžar skem Br/i vlak, med Chustom m Slovaško bo namreč mora! voziti preko mailžar^kc ga ozemlja Redn. želeosiiški promet na tej progi se ho začel dne 10. t. m. Angleška pomoč Kitajski Anglija ne more pristati na enostransko spremembo washingtonskega sporazuma London, 9. dec. a. Na svoji snočnji seji je lordska zbornica razpravljala o položaju na Daljnem vzhodu. V imenu vlade je lord Plvmouth izjavil, da Japonska ni postopal popolnoma korektno v nekaterih vprašanjih, ki se tičejo angleških interesov. Pri tej priliki je odločno poudaril, da se ne more strinjati z načrti, ki se izražajo v pripravah za sklenitev gospodarskega in političnega bloka med Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko. Angleška vlada ne more pristati na spremembo položaja, ki ga določa VVa.shnsrtonski sporazum, če se tolmači enostransko. V tem pogledu sta stališči Anglije in Zedinjenih držav enaki. Japonska vlada naj ve, da utegne imeti njena sedanja politika ne d ogledne posledice v drugih delih sveta, V tem trenutku proučujejo v Londonu vsebino pogajanj za pomoč Kitajski v obliki izvoznih kreditov. Angleška vlada bo prijateljsko proučila morebitne zahteve kitajske vlade v tej zadevi. Lord Plvmouth je končno izjavil, da je angleška vlada sporočila kitajski in japonski vladi, da je v vsakem trenutku pripravljena dati na razpolago svoje usluge za dosego sporazuma, vendar pa mora priznati, da trenutno ni nobenih upov, ki bi omogočili sporazum. T*essevelt o ameriški demokraciji .Santo demokracija nas je napravila velike in močne14 9. dec. Predsednik Roosevelt je včeiaj govoril pred več tisoč slušatelji vseučilišča severne Karohne. Opozoril je na dejanski rapredek Zedinjenih držav že pod W Bsottora :n nato kritiziral politične režime, ki so sledili \Vrlsonu. Vsak dan Lahko citate v listih in poslušate po radiu, da sem jaz najmanj ljudožerec, je rekel Roosevett Slišali ste lahko, da nv očitada sem zna:el uospodarski roiali/em in da komaj čakam na to. da bi ameriško ljudstvo srunil v vojno ter vas in vaše mlade brate poslal na krvava bojišča v Evropo Širile so sc tudi vesti, da jem \>ako jutro »milijonska iediia*. Dejansko -iem pa zelo mirna bitic. ki si želi miru doma in v tujini i:i vsako jutro pojem samo nekaj kuhanih jajc. Xato je Roosevelt govoril o nedavnih volitvah m poudaril, d« so se demokratske vrste /. zadnjimi volitvam' okrep;le. Ameriška demokracija pa sc mora prilagoditi spremembam v svetu. Zato mori amo a mladi-a mnogo potovati po svetu da ho čim bolj spoznala sodobno civilizacijo. Ameriški narod bo srečen in zadovoljen s::mo tedaj, če priznava najela demokracije, kajti ta načela so napravila Zedinjene države velike in močne. Naša bodočnost ni odvisna samo od slučajnosti, konservativiznia in fatalizma, ampak od pozitivnega deta, ki voriti o ameriški zunanji politik', kj /cM nrr Koli kot kdaj poprej. Amerika pa si hoče predvsem ohraniti demokratski rezan, ives pa je tudi, da demokracija dopušča spremembe, ker pač ži- vimo v stoletju hitrosti. Reševati moramo vse probleme in ne smemo puščati potomcem, da bi šele oni reševali tisto, kar mi lahko že sedaj uredomo. Jezov razrešen Mo*.kva, 9. dec. br. Uradno poročajo, da je bil ljudski komisar za notranje zadeve in šef državne policije GpU Jezov na lastno prošnjo razrešen. Jezov bo Se nadalje vodil komisar!jat za rečno plovbo. Za njegovega naslednika je za komisarja za notranje zadeve in šefa GPTJ imenovan Lavrent Berija. Preprečena avtomobilska nesreča Vrhnika, 8. decembra Znani ljubljanski industrijalec g. Viktor Meden se je s sestro ln nekim odvetnikom iz Celja vozil danes na pogreb Industrijca g. Frana Prem rova v Cerknici. Pri mostu ni Vrhniki je avto zaradi blatnih ln spolzkih tal naenkrat zdrknil s ceste in z vso silo zadel ob traverze mostišča. So-Cer, ki je Se osem let vesten voznik g. Medena, je z bliskovito duhaprisotnostjo na-£lo zaokrenll volan, ublažil sunek in lula-dnokn.no obvladal vozilo, ki je po sunku odletelo v stran, se zaokrenilo fl zraku, z zadnjim delom trčilo v obcestni kamen in obstalo. Spretnemu Šoferju se je zahvaliti, da ni avto zdrknil v vodo in da karambol ni terjal usodnih človeških žrtev. Poškodovana je le ograja potniki, ki so po srečnem naključju ušli gotovi smrti, so skoro lahko nadaljevali pot. Curih. 0. dec. Beograd 10, Pariz 11.615, l>ondon 2l).o3, \Tewvork 441.625, BruseJJ 74.35. Milan 23.23. Amsterdam 240.075, Berlin 177, Praga 15.10, Varšava 82.87, Bukarešta 3.25. 9 OD 10 ŽENA UPORABLJA NAPAČNO BARVO PUDRA. Napačna barva pudra Vam da strašen, trd videz >olepšanosti« ter povzroči, da ste videti za mnogo let starejši. Edini način po katerem pogodite svojo pravo barvo, je ta. da preizkusite eno barvo na eni, drugo pa na drugI strani lica. Napravite ta poizkus . danes s novimi zapeljivimi barvami pudra To kal on. Dobili jih boste brezplačno. To so nove barve »tona kože«, mešane s pomočjo novega stroja — »hromoskopa«. Kakor magično oko izbira ta stroj barve z nezmotljivo točnostjo Napudrano lice ni več videti »olepšano«. To je puder, ki se popolnoma sliva s kozo, da je videti kakor njen sestavni del. Puder Tokaion je po patentiranem ravnanju mešan s »peno smetane«. S tem se ne omogoči samo, da se puder mnogo ur obdrži na licu, marveč se tudi prepreči, da bi puder absorbiral naravne oljnate Izločitve kože. Obvaruje kožo, da ne postane suha in ras kava, prepreči pa tudi tvorbo gub. Poizkusite čarobne bane fona kože za poizkus. Tokaion — proslavljen puder s »peno smetane«. Videli boste presenetljivo zboljšanje svoje polti v nekaj dneh. Oe niste na jasnem, katera barva odgovarja Vasi koži, Vam radi brezplačno poslje-mo štiri zavojčke raznih barv pudra Tok-on. Prav tako tudi dve tubi kreme Tokaion ne za kožo (za dan ln za noč). Priložit 5.— v pisemskih znamkah za kritje pc* omota ln drugih stroškov. Naslov t ,*Iayer in drug, odio 11-T, Z:i™tc*_, r-ulica 6. VA£NO:' Puder Tokaion sp dobi r v originalnih velikostih po Din ) 2. ln 30.—. Pazite, da bo na vsaki TOKALON. hra-Jln nc, Stran »SLOVENSKI N A R O D«, petek. 9. decembra 1938. Stev "/ g Zopet uspehi naših fotoamaterjev Kako je bilo na prvi državni razstavi planinske fotografije v Beograda Ljubljana, 9. decembra Časopisje je zelo skopo poročalo o prvi državni razstavi planinske foTografije v Beogradu. Zdaj bi bilo že prepozno poročati o nji, ko bi ne bile posebno zanimive nekatere okoliščine in ko bi Slovensko planinsko društvo v Ljubljani dobilo poročilo razstavnega odbora nekoliko prej. Ali se vam ne zdi zanimivo, da SPD ni moglo dobiti kljub vselim prizadevanju, številnim dopisom tei prošnjam poročila prej? Sele te dni je prispelo poiočilo v Ljubljano, kakor da so ga v Beogradu pisali ves mesec po razs.avi. ki je bila končana že 28, oktobra. Naši fotoamater ji niso mogli zvedeti, kako je žirija ocenila njihova razstavljena dela. Za to ocenjevanje se je pa upravičeno zanimala tudi javnost, že zaradi tega. ker so naše usa-nove, predvsem banska uprava, darovale večje zneske za nagrade tekmovalcem. Banaka uprava je darovala 2.000 din, mariborski Putnik 500 din in ljubljanski Putnik 300 din. Razstava je bila prirejena ob priliki kongresa planinskih društev v Beogradu od 23. do 28. oktobra. Z organizacijo razstave niso bili nezadovoljni le naši amaterji, temveč tudi tekmovalci iz drugih pokrajin. Toda zdaj ne nameravamo kritizirati organizacije prireditve, temveč samo omeniti, kako čudno so bili sprejeti naši fotoamaterji, kakor da so se jih silno bali kot neljubih gostov in da so kljub temu dosegli lepe uspehe ter z razstavljenimi deli dokazali, da prednjačijo drugim fotoamater jem kot razred zase. Razstava bi morala biti prirejena že v začetku oktobra, toda ker je bil preložen kongTes za približno tri tedne pozneje, so preložili tudi razstavo. Naši planinski fotoamaterji so tedaj razstavljali svoja najboljša dela (okrog 150) v Pragi. Računali so, da bodo razstavljena dela prispela še ob pravem času iz Prage, da jih bodo lahko razstavili tudi v Beogiadu. Toda zaradi znanih dogodkov so bile meje zaprte in pošiljka je prispela z zamudo. Zato so naši amaterji izbrali za beograjsko razstavo nekoliko manj del iz rezerve, in sicer okrog 50. Ker je pa bila razstava preložena, je bilo vendar dovolj časa, da bi na njo poslali še dela iz Prage. Najprej so avizirali prireditelje, da bodo poslali še 85 del. Pričakovali so, da bodo prireditelji upoštevali višje sile, zakasnitev po- šiljke, zlasti še, če bodo ob pravem času obveščeni, da je razstavno gradivo na potu. Pušiljika je pa tudi prispela v Beograd dovolj zjodaj. da bi lahko slike uvrstili