pomurski
vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. Štev. 25
MURSKA SOBOTA, 25. JUNIJA 1959
Cena din 10.—
IV. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
DOSLEDNA BORBA
za socialistično preobrazbo naše družbe
V	torek dopoldne se je začel v veliki unionski dvorani IV. kongres Zveze komunistov Slovenije. Dvorana je bila za to priložnost praznično okrašena. V zastavah, z velikimi slikami tovariša Tita, Engelsa, Marksa in Lenina ter z velikim borbenim geslom »Proletarci vseh dežel, združite se«, vsa v žarki luči reflektorjev, je dajala dvorana na moč praznično vzdušje in razpoloženje. Z navdušenim ploskanjem so delegati (674 po številu) pozdravili prihod članov izvršnega komiteja CK ZKS in predstavnikov CK ZKJ, nato pa stoje zapeli Internacionalo. Takoj za tem je sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko začel kongres in pozdravil delegate in goste — sekretarja CK ZKJ Aleksandra Rankoviča in člana CK ZKJ Dobrivoja Radosavljeviča in Cvijetina Mijatoviča, nato predstavnike CK bratskih republik in naposled v kratkem nagovoru med drugim poudaril, da ima IV. kongres ZKS posebno obeležje s tem, da je v 40. jubilejnem letu Komunistične partije Jugoslavije. Dalje je tov. Marinko z obžalovanjem ugotovil, da je v času med obema kongresoma umrlo 669 članov Zveze komunistov, med njimi člana CK ZKS Franc Černe in Angelca Ocepkova in pozval delegate, naj počastijo njihov spomin z enominutnim molkom. Nato je odšla tričlanska delegacija položit venec na grobnico narodnih herojev.
V	torek popoldne je kongres delal v štirih komisijah in sicer v komisiji za gospodarska vprašanja, za delavsko in družbeno samoupravljanje, za organizacijsko-politična in za ideološka vprašanja. O organizacijsko-političnih nalogah je govoril v prvi komisiji Janez Vipotnik, v komisiji za ideološka vprašanja je Mitja Ribičič prebral referat obolelega Borisa Ziherla, v komisiji za delavsko in družbeno samoupravljanje pa je imel koreferat Stane Kavčič.
Tudi včeraj je kongres nadaljeval delo v komisijah. danes pa se je sestal k plenarnemu zasedanju. O nadaljevanju kongresa bomo poročali prihodnjič.
Sledile so volitve delovnega predsedstva, k: ga sestavljajo: Marija Aljančič, Viktor Avbelj, Aleksander Cerče, Ivo Jamnikar, Albert Jakopič, Edvard Kardelj, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Tone Kropušek, Franc Leskošek, Ivan Maček, Franc Popit, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, Janez Vipotnik, Ivan Regent in Miha Marinko.
Nato je pozdravil kongres v imenu CK ZKJ In tovariša Tita Aleksander Rankovič, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, da se je v razdobju petih let, kolikor je minilo med III. in IV. kongresom ZKS, Zveza komunistov Slovenije
skupno s celotno Zvezo komunistov Jugoslavije vztrajno in dosledno borila za socialistično preobrazbo naše družbe. Ko je obvladovala mnogoštevilne težave predvsem zunanjepolitične in gospodarske, se je naša Zveza komunistov, ki se je ravnala po revolucionarnih dejah Marxa, Engelsa in Lenina ter zavračala dogmatična pačenja njihovih naukov, smelo spoprijela z vsemi problemi protislovnega razvoja socializma v prehodni dobi.
V tem boju z njim, je dejal tov. Rankovič, so se pojavljale mnoge nevarnosti, predvsem birokralsko-dogmatične in malomeščansko anarhistične. V tem boju je kljub vsem težavam, kljub vsem negativnim pojavom, ki so spremljali našo družbeno-politično preobrazbo im včasih zajeli tudi nekatere člane Zveze komunistov, naša Zveza komunistov častno izpolnjevala svojo revolucionarno vlogo. Skupaj z vsemi drug mi zavestnimi socialističnimi silami naše družbe, ko je vestno opravljala svojo avantgardno vlogo, je ZK odločilno vplivala, da so najširši sloji delovnega ljudstva dosegli v tej dobi ogromne uspehe.
Dosegli smo velike uspehe v gospodarski graditvi, je poudaril dalje tov. Rankovič, v glavnem smo postavili temelje našega družbeno-političnega sistema na podlagi delavskega in družbenega samoupravljanja in našli rešitve za osnovna družbeno-poltena vprašanja na raznih področjih. Pred nami so še mnogoštevilne težave na tej poti pred nami so mnogoštevilni vsakdanji problemi, toda naša pot je jasna in perspektivno svetla, je dejal tov. Rankovič.
V nadaljevanju je tov. Rankovič govoril o nekaterih organizacijskih, političnih im ideoloških vprašanjih in nalogah, nato pa o nekaterih slabostih in napakah v delu organizacij Zveze komunistov.
Ko je v nadaljevanju svojega govora tov. Rankovič spregovo-
ril o naši nacionalni politiki, je dejal, da je znano, da se naša napredna in demokratična politika v narodnostnem vprašanju ni začela včeraj, niti ni nekaj izločenega iz splošne idejne in politične zamisli ZKJ. Dejal je, da je v svojem dosedanjem razvoju, v zunanjih dogodkih, bi-
la pogosto postavljena na preizkušnjo tudi naša politika v narodnostnem vprašanju. Izkušnje v tem oziru so lahko zelo poučne, ker so med drugim pokazale globoko pravilnost in moč naše socialistične in demokratične potke na tem področju. (Nadalj. na 2. str.)
Aleksander Rankovič, sekretar CK ZKJ, pozdravlja kongres
POZDRAVI
IV. KONGRESU
Včeraj in predvčerajšnjim so tudi kolektivi večine pomurskih podjetij poslali brzojavne čestitke IV. kongresu Zveze komunistov Slovenije. Take čestitke so med drugimi poslala podjetja: Proizvodnja nafte Lendava, Panonija Murska Sobota, Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota, Tovarna mesnih izdelkov Murska Sobota, Tovarna perila »Mura« Murska Sobota,
CZP »Pomurski tisk« Murska Sobota in druga. Kolektiv CZP »Pomurski tisk« je poslal četrtemu kongresu brzojavko z naslednjo vsebino:
»Delovni kolektiv CZP »Pomurski tiske, zbran na svečanem sestankn, pošilja IV. kongresu Zveze komunistov Slovenije borbene pozdrave.
Naš kolektiv si je že doslej uspešno prizadeval poglabljati vse pridobitve 40-letnega boja naše Partije in obljublja, da bo tudi v bodoče sledil temu boju in izpolnjeval naloge, ki jih bo postavil IV. kongres pred delovne kolektive.
Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije in tovariš Tito!«
Okrašena Ljubljana o kongresnih dneh
Bodoče naloge Zveze komunistov
Iz referata sekretarja Centralnega komiteja ZKS tovariša MIHE MARINKA
Oba predhodna kongresa naše partije oziroma Zveze komunistov Slovenije sta konkretizirala naloge v skladu s smerjo im splošnimi nalogami, ki sla jih začrtala V. im VI. kongres komunistov Jugoslavi-
je. Vsak teh kongresov je bil izraz svoje dobe, zunanjih okoliščin črn nalog socialistične graditve naše družbe. Prav tako je tudi danes. Vendar se naš današnji kongres bistveno razlikuje od prejšnjih.
Preteklo je leto dni po VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki nam je dal program. S tem dejstvom smo med nekoliko socialističnimi: dežela-
mi postali edina dežela oziroma partija, ki ima tak program za socialistično izgradnjo družbe. Vrednost programa Zveze komunistov Jugoslavije ni samo v tem, da daje teoretične odgovore na sodobna vprašanja boja za socializem, ampak predvsem v tem, da se oslanja na živo prakso socialistične graditve pri nas, da jo povezuje z našimi boji v preteklosti,
povezuje z napori vseh naprednih socialističnih sil v sedanjosti, odpira perspektive za prihodnost, omogoča v takem okviru spodbujanje vseh naprednih sil pri nas, postaja dnevno naporno za akcijo in v tej akciji prerašča iz programa komunistov v vseljudski program in v socialistično akcijo milijonov delovnih ljudi.
Jugoslovanski komunisti se zavedamo, da delujemo v svetu, ki se hitro in globoko spreminja. V letih, ki so pretekla od našega zadnjega kongresa, se je ta proces spremimjamja izredno okrepi, preživelost imperialistične epohe je očitna. Pred našimi očmi razpada svet, ki je bil zgrajen na delitvi dela na vladajoče industrializirane dežele in na odvisne deželeproizvajalke surovin, razpada sivet, ki je bil v skladu s tako delitvijo dela organiziran kot labino ravnotežje nekaj imperijev, okoli katerih so gravitirale bolj ali manj odvisne, manjše In manj razvite dežele in pod katerimi so ječale kolonije v taki ali drugačni obliki. Bred naš mi očmi nastaja nov sivet z novo delitvijo dela. Epohama odkritja v znanosti in tehniki so omogočila tak razvoj proizvajalnih sili, da so postali okviri kapitalistične družbe spričo nezadržne rasti polifone zavesti, borbenost delavskega razreda in delovnih ljudi pretesni. Človeštvo stopa po različnih poteh v obdobje preobrazbe ekonomskih in družbenih odnosov v socialistične odnose, Danes je značilna razlika med razvitimi in nerazvitimi deželami. V določenem smislu se ta razlika celo povečuje, toda prihaja vedno bolj v nasprotje z razvojem ,proiz-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tov. Miha Marinko med branjem referata
Seja okrajnega komiteja ZKS
PESTRA VSEBINA RAZPRAV NA KONFERENCAH ZKS
V soboto, 20. junija je bila v Murski Soboti seja okrajnega komiteja ZKS. Komite je analiziral letne konference osnovnih organizacij in občinske konference, razpravljal o kadrovskih problemih v zdravstvu im socialnem zavarovanju ter o delu mladinske organizacije.
Tako v poročilu kakor tudi v diskusiji je bilo poudarjeno, da so bile letne konference osnovnih organizacij na splošno boljše pripravljene kot prejšnja leta in da so hkrati obravnavale probleme tudi bolj kompleksno in temeljito. Vaške organizacije so razpravljale pred-
vsem o kmetijstvu, zadružništvu, kooperacji in o delu političnih in družbenih organizacij. V mestih so komunisti posvetli največ pozornosti komunalnim im stanovanjskim problemom ter stanovanjskim skupno« Em. Povsod so razpravljali tud; o naši zunanji in notranji politiki. Na občinskih konferencah pa so komunisti poleg osnovnih gospodarskih problemov precej razpravljali tudi o organizacijskih in kadrovskih problemih, ki se pojavljajo v organizaciji. Konferencam ZKS so prisostvovali tudi člani delavskih in zadružnih svetov in drug h družbenih organov ter dali tudi marsikatere koristne pobude in opozorili na določene pomanjkljivosti in težave pri delu teh organov. Nadalje je komite obširno razpravljal tudi o sestavu vodstev osnovnih organizacij in občinskih komitejev.
Poleg tega je komite obravnaval kadrovske probleme v zdravstvu in socialnem zavarovanju, delo upravnih odborov zdravstvenih zavodov, ob koncu pa še analiziral delo mladinskih organizacij.
Ugledni gostje na svečanosti ob otvoritvi tovarne čevljev v Turnišču
Iz referata sekretarja Centralnega
BODOČE NALOGE ZVEZE KOMUNISTOV
(Nadaljevanje s 1. strani)
vazalnih sil in čedalje močnejše potrebo in voljo nerazvitih področij, da se gospodarsko hitro razvijejo.. Tako raste število dežel, ki se osvoba ja jo iz kolonialne odvisnost in bore za hitrejši lastni; razvoj, v katerem vidijo podlago svoji samostojnosti. Vse to kaže, da se v svetu, ki: nastaja, ustvarjajo pogoji za izravnavanje stopnje Ekonomskoga razvoja in s tem za enakopravne in svobodne odnose med narodi.
Ta tendenca, ki je močan faktor krepitve socialističnih sil v svetovnem merilu, pa se bori s silami, ki so zainteresirane na starem sistemu, zlasti na kolonialni posesti v 'tej ali drugačni obliki im na privilegijih, ki jim jih daje njihov industrijski potencial v odnosih z nerazvitimi deželami. Zato te realkciomarne sile vztrajajo na tisti stari politiki, ki je bila normalen pojav v časih, ko so velike sile imele izključni vpliv v mednarodnem življenju.Poleg kolonializma, katerega reakcionarnost in nemiroljubnost sta očitni, je politika blokov, politika zbiranja in organiziranja deželi v tabore pod vodstvom posameznih velesil, glavna ovira za svobodno uveljavljanje naprednih sil v današnjem svetu. Politika blokovske razdelitve je v globokem nasprotju s potrebo in zahtevo po enakopravnih odnosih med državami in po neodvisnem razvoja ter sodelovanju, zasnovanem na vzajemnem spoštovanju suverenosti vsake dežele, brez ekonomskega izkoriščanja in političnega, vmešavanja v notranje zadeve drugih dežel. Predvsem pa talka blokovska razdelitev spodbuja oboroževalno tekmo, tekmo za vpliv in prestižne pozicije, ki vsebuje stalno grozečo nevarnost za svetovni mir.
Ko na ta način ocenjujemo sadobni svetovni razvoj, konsekventni v svoji socialistični politiki podpiramo jugoslovanski komunisti vse napredne tendence, boj še odvisnih narodov za svobodo im samostojen razvoj, pomagamo po svojih močeh deželam, ki se trudijo, da bi utrdile svojo pravkar pridobljene samostojnost, obenem pa želimo sodelovati na temelju medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti na vseh področjih tudi z vsemi ostalimi deželami, ne glede na njih družbeni sistem. Na med narodnih forumih in v dvostranskih stikih se bojujemo za mednarodno pomoč, za ekonomski razvoj nerazvitih dežel kot eno najvažnejših zahtev da-
našnjega časa. Podpiramo Organizacijo Združenih narodov kot organizacijo, ki omogoča in pospešuje mednarodno sodelovanje. Hkrati podpiramo vsako iniciativo, ki zmanjšuje vojne nevamosti, zlasti nevarnost, ki izhaja iz tekme v oborožitvi z atomskim na hidrogenskim orožjem. Mi smatramo, da je taka politika pot, ki naj privede do slablenja blokovske zaprtosti in do postopnega preraščanja meddržavnih odnosov v miroljubno svetovno sodelovanje.
Jugoslovanski komunisti smo prepričani, da s Jako politiko aktivne koeksistence in s podporo vsem progresivnim silam, v katerikoli obliki se pojavljajo, podpiramo gibanje k socializmu ter obenem ustvarjamo čim boljše zunanjepolitične pogoje za hiter razvoj socializma doma. Realnost in uspešnost politke aktivne koeksistence se kaže v rastočem pomenu teh naporov Jugoslavije za vse večje število dežel, ki se prav tako bojujejo proti blokovski podreditvi. Od tod tudi izredni, mednarodni ugled Jugoslavije. Manifestacija take politike so bili Titovi obiski v azijsko-afriških deželah, Kardeljev obisk v skandinavskih deželah in nešteti drugi stiki z raznimi evropskim in izvenevropskimi deželami.
Naša politika aktivne koeksistence temelji na ustrezni notranji, predvsem ekonomski politiki. Iz lastnih izkušenj predobro vemo, da je dežela, ki nasprotuje blokovskim hegemonisitičnim težnjam velesil, obsojena na napade od vseh strani in predvsem vsak čas izpostavljeno ekonomskemu pritisku. Komunisti in delovni ljudje Slovenije so dajali tej mednarodni politiki Titove Jugoslavije neprestano in vsestransko oporo.
V	okviru splošne in jasne jugoslovanske politike je geografski položaj Slovenije — mejimo na države, kjer živi naša manjšina in kjer vladajo drugačni družbeni sistemi — zahteval še posebne napore in delio, v odnosih s sosednjimi deželami. Mislim, da lahko ugotovimo, da se je prav tu, na tem področju ponovno pokazala realnost in uspešnost politike aktivne koeksistence.
V	obojestransko korist obmejnega prebivalištva in v korist razvoja dobrih sosedstvenih odnosov med obema državama smo ustvariti! na obmejnem področju s sosednjo Italijo najnormalnejše odnose, ki so v nekem pogledu celo vzgledni v evropskem merilu.
Položaj Slovenske narodnostne manjšine v zamejstvu sicer še n... Zadovoljiv. V zadnjem letu so desničarske grupacije v sosednji h državah s podpiranjem in razpihovanjem nacionalnošovininističnih -strasti znova začele svojo reakcionarno dejavnost za poslabšanje položaja naših narodnostnih  manjšin,da bi si reakcija na ta način, ustvarila oporo za svoj boj proti lastnim naprednim socialističnim silam v teh deželah.
Naša moralno politična podpora obrambi dvojezičnih šol na Koroškem predstavlja zaradi tega odpor proti takim desničarskm tendencam, ki povzročajo zastrupljanje ozračja med narodi in državami in zaostritev odnosov na mejah. Nam narodnostna manjšina nik-
dar ne suži za objekt, preko katerega bi izvajali kakršenkoli pritisk na sesedajo državo, ampak skušamo nasprotno doseči talke odnose, da bi postala narodnostna manjšina element za sporazumevanje s sosednjimi deželami. Na istem načelu temeljil tudi naša politika do tuje narodnostnih manjšin v naši državi.
Ob taki naši politiki, ki ne izhaja le iz trenutnih potez mednarodne politike, ampak iz naših doslednih načelnih socialističnih stališč, pa nas najres-
neje skrbijo tendence, ki se pojavljajo v zadnjem času nesamo v Avstriji (zbiranje in nastopi votksdeuischerjev in v nekateri krogih v Italiji (proces proti Benešik četi, begunci iz Istre, ampak istočasno in na čuden način tudi kot vsklajene akcije v sosednjih državah vzhodnega bloka, Albaniji in Bolgariji.. Od tod torej dejstvo, da so narodnostne manjšine jugoslovanskih narodov v nekaterih deželah ponovno predmet hudega narodnostnega zatiranja.
Ob tem, ko se borimo proti vsem .takim pojavom, moramo komunisti še naprej dosledno odkrivati ostanke nacionalističnih in protisocialističnih sil pri nas kot vir narodnostne nestrpnosti in šovinizma in gradi-
ti čvrsto enotnost državljanov naše socialistčine skupnosti. Naša zunanja politika in njeni uspehi so seveda najgloblje povezani z uspehi na področju materialno graditve dežele in na področju graditve socialističnih družbenih odnosov. Čeprav so mnogi nezadovoljneži spričo nesporno uspešnih zunanjepolitičnih potez nove Jugoslavije in spričo še obstoječih težav v gospodarski in družbeni izgradnji doma skušali prikazovati vso stvar kot posledico »uspešne« zunanje politike in »zgre-
šene in neuspešne« notranje politike — je danes čedalje bolj jasno tudi 'takim »politom, da je bila močna in pr ne pičili a politika Jugoslavije možna zaradi našega izrednega ugleda, ki izhaja iz junaške narodnoosvobodilnega vojne, kakor tudi zaradi naše jasne usmerjenosti k maksimalni mobilizaciji: lastnih sili v povojni graditvi in taki izgradnji družbenih odnosov, ki ustrezajo delovnim ljudem in ki zato sami po sebi pomenijo močno moralno-politično oporo državnemu in političnemu vodstvu v notranji in predvsem v zunanji politiki.
Politika aktivne koeksistence ne bi bila mogoča brez intenzivne ekonomske in družbene graditve doma, saj bi sicer dežela brez take usmeritve v da-
našnjem sveta kaj lahko postala plen mednarodnih kombinacij velesil oziroma blokov. Zato smo komunisti posvečali vso pozornost in vse sile prav nadaljnji graditvi materialnih sili inaše dežele in se borili za dosledni, razvoj, socialističnih družbenih odnosov. Izhajajoč iz ocene, ki jo praksa dnevno potrjuje, da je namreč za nadaljnji razvoj socializma v svetovnom merilu najpomembnejša ne samo dosledno napredna, socialistična zunanja politika, ampak predvsem dosledna sociali-
stična izgradnja lastne dežele, smo smatrali, da so vsi napori za ostvarjanje socialističnih načel v naši praksi Obenem tudi važen prispevek k mednarodnemu gibanju. Preteklo obdobje je bilo v tem posebno važno.
Ob naglem uveljavljanju delavskega in družbenega samoupravljanja kot tudi izpopolnjevanju komunalnega sistema je bil dosežen izreden gospodarski .razvoj V vsej Jugoslaviji in tudi v Ljudski republiki Sloveniji. Ta razvoj se kaže v intenzivnem porastu produktivnih sil. V tem času so se namreč povečala osnovna sredstva za produkcijo za 34%, obratna sredstva za 90%, število zaposlenih za 20 %. Realni narodni dohodek pa je porastel za 47,5 odst. kot ,rezultat povečanja
produktivnih sin in povečane produktivnosti dela.
Skričo tega je razumljivo, kako nesmiselna je zaskrbljenost za nadaljnji industrijski razvoj Slovenije in kako smešna so razna očitanja in natolcevanja zakrknjenih nacionalističnih elementov o našem zaostajanju in Podobne govorice, ki jih širijo taki elementi z jasnim namenom, da bi spodkopava enotnost naših narodov in ovirali naš socialistični razvoj. Tako govore včasih tudi nekateri naš »strokovnjaki«, ki se še niso osvobodili kapitalističnih pogledov na naše gospodarstvo, ki večkrat vidijo napredek samo v industrijskih investicijah, ne vidijo pa človeka, ne povezanosti boja za gospodarski napredek z bojem za družbeni razvoj, za razvoj novih človeških in družbenih odnosov.
Boj za premagovanje gospodarske zaostalosti dežele in likvidacijo izkoriščevalskih kapitalističnih in kolaborantskih elementov smo v prvih letih po vojni in revoluciji morali voditi z metodami, ki so omogočale mobilizacijo in koncentracijo vseh materialnih sredstev, njihovo plansko uporabo po državnem aparatur in političnooperativnimi posegi vodečih subjektivnih sil. Tako smo lahko ustvariti bazo nadaljnjemu gospodarskemu razvoju, Zagotovili neodvisnost dežele ter ustvarili nujne materialne predpogoj.e za razvoj novih družbenih odnosov. Zato pa je bila za naš socialistični razvoj toliko pomembnejša jasna usmerjenost Centralnega komiteja ZKJ in komunistov, da smo na te metode gledali kot na prehodne in pravočasno spoznali, da se v prosla,sevanju teh metod, za edino pravilne in trajne, skriva nevarnost uveljavljanja vsem oči državnega aparata in partijske organizacije, nevarnost njenega odvajanja od delavskih množic. Od njene temeljni« vzgojne in političnov-odstvene vloge, nevarnost, ki h mogla zavreti bodoči socialistični razvoj in povzročiti birokratsko izkrivljanje družbenih odnosov.
Zato moramo smatrati kot največjo zmago komunistov v povojna dolbi, v dobi po zmagoviti socialistični revoluciji, da smo sami in pravočasno začeli
(Nadaljevanje na 3. strani)
Pogled v dvorano, kjer je kongres. V ospredju delovno predsedstvo kongresa
Tov. Aleksander Rankovič na IV. kongresu ZKS
Enakopravnost naših narodov - največja pridobitev
(Nadalijevanje s 1. strani) Tov. Rankovič je nato dejal: V svojem dosedanjem razvoju, v zunanjih dogodkih, je bila pogosto postavljena na preizkušnjo tudi naša politika v narodnostnem vprašanju. Izkušnje v tem oziru so lahko zelo poučne, ker so med drugim pokazale globoko pravilnost in moč naše socialistične in demokratične politike na tem področju.
Taktiko, ki zagotavlja svoboden socalni« nacionalni, gospodarski in kulturni razvoj vseh narodov in narodnost, pobiti ka, ki ne boleha niti v teoriji niti v praksi zaradi bolezni hegemonije enih in diskriminacije drugih, politika polne in dejanske enakopravnosti, katere temelje smo zgradili v naši revoluciji in ki smo jo izvajali v naši de-
želi, je dala doslej rezultate naj večjega pomena. V zvezi s tem menim, da delim tudi vaše mnenje, tovariši, in tovarišice, ko pravim, da so lahko ZKJ, kakor tudi vse socialistične sile naše dežele po pravici ponosne na ustvarjeno bratstvo, enotnost in enakopravnost vseh narodov ter vseh narodnosti v naši deželi, na Ureditev narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji. To smo ■ahko tembolj, ker mo se tudi na tem področju vztrajno borili s težko in reakcionarno dediščino iz preteklosti in s poizkusi z raznih strani, da bi v tem škodili Jugoslaviji kot socialističnemu gibanju in kot neodvisni deželi.
Globoko smo prepričana da bo takšna naša politika v narodnostnem vprašanju prinašala
v prihodnje še večje sadove v korist vsestranskega razvoja vseh naših narodov im vseh narodnih manjšin v Jugoslaviji. Bili bi srečni, ko bi lahko danes rekli, da se tudi druge sosednje dežele v odnosu do naših narodnih manjši ravnajo po podobnih načelih, da tudi tamkaj izvajajo podobno prakso kakor v FLRJ, in tako bi narodne manjšine postale vendar še činitelji za zbliževanje in prijateljstvo med nami in našimi sosedi. Bilo bi normalno pričakovati, da bi v našem času v Evropi za vedno izginila politika raznarodovanja, ki je prinesla narodom in državam toliko zla.
Naše izkušnje kažejo, da je dosledna demokratična politika
do manjšin edina pot, ki vodi tako k notranji in zunanji stabilizaciji vsake dežele, kakor tudi k njenemu maksimalnemu prispevku k mednarodnemu sodelovanju in ohranitvi miru.
V sedanjih okoliščinah morajo biči, im so Lahko manjšine čedalje manj element razdora in čedalje bolj element zbliževanja narodov. Kolikor so jim zagotovljene širše pravice, toliko uspešneje bodo opravljale vlogo podpiranja prijateljskega sodelovanja in zbliževanja narodov.
Treba je spoznati, da so minili časi, ko so misli lis da je surovo zatiranje tujih narodnosti pot k stabilizaciji katerekoli dežele. Družbeno-gospodarski procesi, ki se razvijajo danes po svetu.
čedalje bolj krepe zavest o potrebi reševanja manjšinskega vprašanja na drug, demokratičen način.
Žal, še vedno ni, to primer, kadar gre za naše narodne manjšine. Nočem se ob tej priložnosti spuščali v daljno in niti nedavno preteklost, čeprav so biti pripadniki naših narodah manjšin v nekaterih sosednjjh deželah izpostavljeni režimu surovega preganjanja in množenega razseljevanja, ko so strategi hladne vol j ne meniti, da so narodne manjšine v naši deželi predvsem zato, da bi jih lahko zlorabljali kot sredstvo v politiki proti socialistični Jugoslaviji.
Ne moremo pa zapreti oči pred manifestacijami podobne
politike, ki se ponovno pojavljajo v nekaterih sosednjih deželah. V mislih imam nedavna politična in Zakonodajna dejanja v Avstriji na škodo pravic slavonske manjšine v tej državi Zadeva je tem hujša, ker se s temi dejanji ukinjajo nekatere pravice. ki jih je naša manjšina že uživala im ki so bile izrecno zajamčene z določbami avstrijske državne pogodbe. Na našli strani smo se mnogo prizadevati, da bi odvrnoti odgovorne kroge v Avstriji od takih korakov, ki so v škodo ne samo slovenske manjšine, temveč tudi v škodo naš'h medsebojnih odnošajov, kil jim je b'la v zadnjem času povzročena resna škoda s takimi in podobnimi protijugoslovanskimi dejanji na avstriji,ki strani. Mi bomo na-
daljevali svoja prizadevanja tudi v Prihodnje in se ne bomo sprijaznili z obnavljanjem poli tke raznarodovanja naših manjšin, na katero se žal ponovno orientirajo nekateri desničarski, in šovinistični krogi v Avstriji, ki jim pa avstrijska vlada žal, v zadnjem času zlahka popušča.
Čeprav še ne moremo govoriti o recipročno enakem obravnavanju slovenske manjšine v sosednji Italiji, se je splošni položaj naše manjšine v tej državi do določene mere zboljšal v skladu s pogodbami in ugodnim razvojem odnošajev med naš ma dvema državama v zadnjih nekaj letih. V tem oziru so bili dosežni pomembni rezultati, tembolj, ker je bilo tre-
ba obvladati težke posledice iz preteklosti, ki se še občutijo, predvsem v delovanju reakcionarih in šovinističnih elementov na italijanski strani, ki še vedno nočejo prekiniti s to preteklostjo, kot je primer z Beneško četo, in s tem ovirajo pozitivni razvoj na tem področju.
Politika povrne narodne enakopravnosti: vseh naših narodov in vseh narodnosti v Jugoslavi ji temelji na naših socialistični!! načelih ter je neločljiv del prakse v našem državnem in političnem Življenju. To je ena izmed bistvenih postav k za zgraditev socialistične družbe piri nas,, kakor tudi za mašo miroljubno zunanjo politiko, ki izhaja iz spoštovanja neodvisnosti in enakopravnosti narodov in držav, velikih in majhnih.
Zato cenimo svobodo, neodvisnost in integralnost drugih držav, tako kakor svojo lastno.
Takšno politiko podpirajo aktivno vsi naši narodi, v njej zavestno sodelujejo našli' ljudje kot pripadniki socialistične in neodvisne dežele, ki stoji v prvih vratah boja za mir, socializem in splošen napredek po svetu. Na tej podlagi smo skušali zgraditi prijateljske odnese z vsemii državami, predvsem z našimi sosedi, s katerimi imamo mnogoštevilne skupne interese. V prihodnje bomo napraviti vse, kar bomo mogli, da bo do tega prišlo, vendar pa to mi odvisno samo od nas, kakoT to tudi že doslej ni bilo. Prav tako pa bodo naleteli na odločen in enodušen odpor naših narodov poizkusi na raznih straneh in v razmili oblikah, da bi naši soci-
alistični skupnosti in njenim ljudem prizadejali škodo v njihovem ustvarjalnem delu. Mi bomo dosledno izvajali našo načelno demokratično politiko do narodnih mam j si n v naši deželi in žalitev ali, naj prav tako ravnajo z našimi narodnimi manjšinami v drugih deželah.
Še enkrat vam želim, tovarišice in tovariši, mnogo uspeha pri delu na tem vašem kongresu in v nadalnjem boju za sirečo, za svobodni social istimi razvoj slovenskega in vseh narodov ter narodnosti v inaši bratski jugoslovanski skupnosti.
Živela Zveza komunistov Slovenije!
Živela FLR Jugoslavija!
Živel naš tovariš Tdlto!
POMURSKI VESTNIK. 25. JUN. 1959
2
komiteja ZKS tovariša Mihe Marinka
(Nadaljevanje z 2, stran.)
proces pretvarjanja oblast: v imenu ljudstva v oblast ljudi samih.
Naj tukaj navedem le nekaj številk in podatkov o tem, koliko proizvajalcev in delovnih ljudi je pri nas direktna vključenih v organe delavskega im družbenega upravljanja, ne da bi navajal procente udeležbe pni različnih volitvah predslavniških in samoupravnih organov, ki so izredno visoke in sami po sebi pričajo o globoki politični zavesti delovnih ljudi pri nas.
V	upravljanju podjetij (delavskih svetih in opravilih odborih), v zborih proizvajalcev, v zadružnih svetih, gospodarskih zbornicah in drugih gospodarskih združenjih sodeluje skupno 77.094 proizvajalcev, kar pomeni, da sodeluje v usmerjanju gospodarstva vsak četrti proizvajalec.
V	družbeno-upravnih organih družbenih služb (socialne, kulturne, znanstvene in zdravstvene ustanove, šolski odbori in fakultetni sveti, socialno zavarovanje, komunalni zavodi, denarni zavodi, hišni in potrošniskih sveti sodeluje skupno 44.142 državljanov.
V	komunalnem sistemu, v organih oblasti in samoupravnih organih sodeluje 54367 prebivalcev. Če povzamemo navedena števila državljanov, ki sodelujejo v vseh zgoraj naštetih organih oblasti, delavskega in družbenega samoupravljanja in komunalne uprave, vidimo, da v Ljudski republiki Sloveniji sodelujejo v teh organih skupno 155.603 državljani, kar pomeni, da soodloča o gospodarskih in družbenih političnih zadevah pri nas vsak deseti državljan. Prav v boju za razvoj družbenega upravljanja je bila vsakodnevna in stalna aktivnost komunistov izredno važna. Morali so biti nosilci globoke vere v delovne ljudi, v njihove socialistične interese, morali slo na vseh področjih sprejemati in voditi boj proti primitivizmu, egoizmu, lokalizimm in vsakršni zaostalosti, ki je bila in je največji zaveznik birokratskih tendenc. Za tako jasno usmerjenost komunistov samih je bilo potrebno ogromno delo znotraj samo partijskih organizacij, pri čemer so bili sklepi in smernike VI. in VII. kongresa ZKJ in predvsem program ZKJ epohalnega pomena.
Zaradi teh naporov komunistov. ki so se mogli pri tem nasloniti na napredne sile, organizirane v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, sindikatih in drugih organizacijah, lahko rečemo, da boj z birokratizmom pri nas sicer še ni končan, vendar je že odločen, da je proces družbenih sprememb v smeri uveljavljanja socialistične demokracije globoko zajel vsa področja družbenega življenja. Oslanjajoč se na družbeno lastnino nad sredstvo za proizvodnjo, je delavsko in družbeno upravljanje omogočilo spremeniti individualni ekonomski in družbeni interes proizvajalca v osnovno gomilno silo za nadaljnji razvoj proizvajalnih sili in graditev socialističnih družbenih odnosov.
Dosedanji, vsemu svetu očitni uspehi, so ovrgli vse bojazni birokratov in tehnokratov in dokazali pravilnost in utemeljenost take usmerjenosti, ki graditev socializma ne smatra za nalogo državnega stroja in politične partije, temveč za stvar delovnih ljudi samih, pri čemer je dolžnost komunistov, da jim neprestano odkrivajo.
kje ležijo njihovi najgloblji interesi, da učijo delovne ljudi odkrivati možnosti povezovanja individualnih in družbenih interesov in da se z vsemi silami bojujejo proti vsem negativnim pojavom.
Ugotoviti moramo, da je pospešen razvoj in stabilizacija gospodarstva ter razvoji socialističnih družbenih odnosov privedel do nadaljnje krepitve idejno-politične enotnosti ljudskih množic in nadaljnje utrditve notranjepolitičnega položaja pri nas. Tak razvoj je še bolj izoliral vse tiste činitelje, ki jim izgradnja socializma pri nas ni po volji. Razredni nasprotniki socializma so se morali omejiti na izrazilo defenzivno akcijo ob zlonamernem izkoriščanju težav in slabosti, ki
so spremljale naš hitri gospodarski in družbeni razvoj. Poskušali so rovariti ob raznih momentih ko so disproporci v našem gospodarskem razvoju povzročali prekomerno prelivanje sredstev na vas in počasnejši in neenakomeren porast v standardu mastnega prebivalstva, so poskušali izrabljati slabosti v plačnem sistemu, v urejanju odnosov med podjetjem in komuno oziroma družbo, v uvajanju kooperacije individualnih kmetov z družbenimi produkcijskimi sredstvi itd. Pri tem so se posluževalo raznih oblik prikrivanja svoje sovražne akcije, kakor na primer krinko »umetniškega ustvarjanja« — vendar so vsi ti poskusi žalostno propadli.
Kako majhne so možnosti uveljavljanja nasprotnikov socializma, kaže tudi dejstvo, da sto se morali odreči skoraj vsaki podpori s strani cerkvenih organizacij. Pravilna politika do cerkve in religioznih čustev vernih ljudi, ki jo dosledno vodi Zveza komunistov Slovenije, je privedla do izrazito pozitivnih rezultatov. V vrstah katoliške duhovščine se vse bolj uveljavlja spoznanje nujnosti, da se cerkev v svojem delovanju izrazito omeji na izvrševanje verskih obredov, čeprav moramo ugotoviti, da nekateri poliltiični in cerkveni krogi v zamejstvu, zlasti v Trstu, še vedno skušajo izkoriščati vse razpoložljive zveze za aktivizacijo cerkve v njihovi politični protisocialistični akcijo
Naloge komunistov v bodočem razvoju
Že v samem poročilu o delu Centralnega komiteja in organizacij Zveze komunistov Slovenije v obdobju med III. in IV. kongresom, ki vam je bilo predhodno dostavljeno, se opira vrsta vprašanj za naše kongresne razprave. Poglavitna podlaga za določanje naših bodočih konkretnih nalog pa je sam program ZKJ. V zvezi s predloženim osnutkom resolucije želim načeti in nakazati nekatere neposredne in konkretne probleme in naloge, ki izhajajo iz VI. in IX. poglavja programa Zveze komunistov Jugoslavije in sedanje stopnje našega ekonomskega in družbenega razvoja; ostala vprašanja pa bodo obravnavana v koreferatih.
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev, decentralizacija v gospodarstvu, razvoj delavskega in družbenega upravljanja — dajejo vse večjo in dejansko možnost vplivanja vsakega državljana na bodoči razvoj proizvajalnih sil in na bodoči razvoj družbenih odnosov; dajejo možnost za nesluteu razvoj iniciative posameznikov, iniciative delavskih kolektivov, komun, stanovanjskih skupnosti in vseh Organov delavskega in družbenega upravljanja. Že naš dosedanji gospodarski razvoji je bil izjemen ne samo zaradi hitrosti in intenzivnosti, ampak tudi zato, ker smo istočasno razvili v največji meri neposredno upravljanje proizvajalcev — s čimer je postal jugoslovanski ekomromsko-politični razvoj najmočnejše potrdilo prednosti socialističnega sistema, sistema, ki vključuje vso ustvarjalnost posameznika v korist skupnega družbenega in njegovega individualnega razvoja. Vendar se zavedamo, da stojimo v resnici šele na začetku intenzivnejšega in večjega poleta gospodarskega in družbenega razvoja, za katerega so bile doslej postavljene solitdne osnove. Slovenija, ki .ima prednost relativno razvije industrije, relativno dobre prometne mreže, enakomernejšo razširjenost industrijskih in sploh gospodarskih kapacitet in relativno večjega števila prebivalstva z višjo splošno in. strokovno izobrazbo, ima v bodočem razvoju Jugoslavije ne samo važno mesto, temveč tudi odgovorne naloge, da te prednosti uveljavi in izkoristi v svojo in občo korist.
V vsem tem burnem ekonomsko-družbenem razvoju se morajo razreševati nešteta nasprotja, ki so deloma posledica dosedanje ekonomske zaostalosti in kapitalističnih družbenih
odnosov, deloma pa posledica novo nastalih problemov socialistične graditve problem bolj ali manj razvitih krajev, problem odnosa mesto-vas, problem fizičnega in umskega dela in predvsem problem odnosa posameznika in družbe v smeri vsklajevanja individualnega in kolektivnega interesa v dialektično enotnost obeh. Razreševanje vseh teh nasprotij in problemov se vrši v procesu masti družbene zavesti.
Prav v tem kompleksnem družbenem procesu je vloga, komunistov kot nosilcev zavesti v skupnosti socialističnih interesov delovnih ljudi Slovenije, Jugoslavije, vsega sveta, izredno važna in pomembno. Od njihove široke razgledanosti, resnične delavske itn človeške zavesti, od njihovega intenzivnega političnega dela in aktivnega strokovnega udejstvovanja bo odvisno, ali bomo z večjimi ali manjšimi težavami hitreje ali počasneje prešli to etapo izgradnje socialistične družbe.
Spričo pestrosti in različnosti problemov v Jugoslaviji, re-
publiki, okraju in občini, znotraj' vsake od teh ali v odnosu med njimi — se v prvi vrsti postavlja pred komuniste naloga, da na svojem področju ne vidi vsak samo svojih problemov in išče za njih enostranske rešitve, ki so ali v danem trenutku neuresničljive ali pa v nasprotju s splošnimi interesi naše socialistične skupnosti, marveč da ima pred očmi te splošne potrebe.
V nadaljevanju je tov. Ma-
rinko najprej govoril o »kritiki« in pripombah na račun našega gospodarskega sistema itn poudaril, da v tem sistemu še obstajajo določene pomanjkljivosti, ki so pa posledica še ne dovolj razvitih proizvajalnih družbenih sil in s tem relativno nizkega narodnega dohoda ka, toda nepravilno je te slabosti izkoriščati za razne kritike, temveč aktivno sodelovati, da jih odpravimo. Potem je tov. Marinko še govoril o vlogi višjih združenj v nadaljnjem družbenem razvoju, investicijski politiki, gradbeništvu in obrti ter socialistični preobrazbi vasi.
O tej posebno pomembni in dokaj komplicirani problematiki je nedavno izčrpno in vsestransko razpravljal IX. plenum Sociailistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Ugotovitve in naloge, ki jih obsegajo sklepi omenjenega plenuma, posebej pa še izčrpna martkističina analiza, ki jo je prispeval tov. Edvard Kardelj, so razen programa ZKJ osnova za temeljito oborožitev v izvajanju nalog v zvezi z nadaljnjo socialistično preobrazbo vasic.
Morda je prav, če na začetku poudarimo, da se nam prav v kmetijstvu odpirajo skoraj neomejene možnositi za povečanje in večjo rentabilnost kmetijske proizvodnje. Ob primernih investicijah, uvajanja modernih tehnoloških procesov in organizacijskih ukrepih bi v relativno kratkem času lahko nekolilkokrat povečali sedanji dohodek iz kmetijstva. Za to imamo tudi izredno ugodne objektivne klimatske pogoje. Gre tedaj v pravem pomenu besede za vprašanje industrializacije kmetijske proizvodnje z uvajanjem že znanih izsledkov in dosežkov moderne agrotehnike.
Smatram, da je pravilno, če ugotovim, ,da je v zavest činiteljev, ki delujejo na področju kmetijstva, globoko prodrlo spoznanje, da namreč obstajajo vsi pogoji za hitrejši splošni napredek vasi in da je tempo tega razvoja v veliki meri odvisen od angažiranja subjektivnih sil in materialnih sredstev.
V	nadaljnjem bo treba posvečati posebno skrb družbenim posestvom ne samo v pogledu razvijanja njihove proizvodnje ter s tem nadaljnjega njihovega utrjevanja, ampak tudi v pogledu hitrejšega reševanja žjvljenjskih pogojev njihovih delovnih kolektivov. Podpreti je treba napore za hitrejšo izgradnjo stanovanj, dvigati kulturni nivo in razvijati razne oblike družbenega življenja. Ob primernem stimulativnem nagrajevanju bodo postali ti kolektivi vzor za perspektivno življenje na vasi, kar je posebno važno za našo kmečko mladino.
Četudi je dosežen velik napredek v uveljavljanju kmetijskih zadrug kot ekonomskega organizatorja kmetijske proizvodnje, je med zadružnim aktivom na terenu in tudi pri marsikaterih kmetijskih strokovnjakih še mnogo narazjasnjenih problemov. Po vsem, kar je bilo ugotovljeno glede nadaljuje socialistične preobrazbe vasi, bi moralo biti vsakomur jasno, da modernizacija kmetijske proizvodnje istočasno načenja proces spreminjanja družbenih odnosov na vasi in je s tem sestavni del celotne socialistične graditve naše družbe in njenega sistema.
V	nadaljnjem procesu socialistične .izgradnje vasi bo potrebno, da ljudski odbori itn drugi gospodarsko samoupravni organi kakor tudi družbene organizacije posvetijo čimveč svoje dejavnosti in iniciative
Kmetijstvu se odpirajo neomejene možnosti za napredek
Seveda pa imamo po drugi strani na vasi pogosto opravka s podedovano konservativnostjo kmetijskih proizvajalcev, slonečo na drobnolastninski mentalitet. V svoji zaverovanosti v primitivni način proizvodnje in avtarkično zadovoljevanje svojih potreb, iz neutemeljenega strahu za individualno zemljiško lasitnino in zaradi izredno majhne orientacije na tržno proizvodnjo gleda drobnolastniški proizvajalec z nezaupanjem in mnogokrat z odporom na vsako modernizacijo kmetijske proizvodnje, kadar la zahteva uvajanje modemih družbenih produkcijskih sredstev, ki terjajo določene spremembe v proizvodnih odnosih.
V skupnih naporih za splošni ni napredek vasi so družbena kmetijska posestva čedalje važnejši činitelj. Ta posestva so v preteklih letih dosegla velik napredek, potrojila svoja osnovna sredstva, dobila že dokaj močno tehnično materialno bazo in dosegla kvalitetno novo proizvodnjo z visoko produktivnostjo in rentabilnostjo. Uspehi družbenih posestev bodo v spodbudo kmetijskim zadrugam kot organizatorjem moderne in donosne kmetijske proizvodnje z uvajanjem proizvodnega sodelovanja z individualnimi kmetovalci.
razvoju kmetijstva. V tej zvezi se predvsem postavlja vprašanje, kako premagati zaostalost kmetijske proizvodnje, ki se v privatnem sektorju še vedno »odlikuje« z nizkimi donosi visokimi proizvodnimi stroški in nizko tržno proizvodnjo. Zato je potrebno takšno investiranje v kmetijsko proizvodnjo, ki ga spremljajo potrebni gospodarski organizacijski ukrepi,, ki omogočajo hitrejše uspehe v povečanju tržne proizvodnje. Tako
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tov. Vida Tomšič in Lidija Šentjurc v razgovoru
Seja Občinskega komiteja ZKS Ljutomer
Od obljub k dejanjem
V Ljutomeru je bila pred kratkim razširjena seja občinskega komiteja ZKS. Seji so prisostvovali tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK. Člani
komiteja so med drugim izvolili sekretariat, ideološko in kadrovsko komisijo, za sekretarja pa ponovno Aleksandra Pirherja.
Razen omenjenega so na seji obravnavali poročilo o delu mladinskih organizacij. To poročilo je podal predsednik Obč. mladinskega komiteja Ljutomer tov. Silvo Prelog.
V 'ljutomerski občini je vključenih v mladinsko organizacijo 1146 mladincev in mladink. Med temi je 30 komunistov. Od vseh vaških aktivov je
najbolj delaven mladinski aktiv v Radoslavcih.
V razpravi so ugotovili, da je med mladino premalo mladinskih aktivistov, ki bi znali pritegniti k delu tudi ostalo mladino. Razen tega so ugotavljali, da ni dovolj govoriti samo . o tem, da je treba mladini pri delu pomagati, marveč se mora ta teorija odraziti tudi v praksi.
Seji je med drugim prisostvoval tudi sekretar OK ZKS Jan Ros.	»slav«
Novi člani ZK
v podjetju „Agrotehnika-servis“
Osnovna organizacija ZK v podjetju Agrotehnika-servis« v Ljutomeru je pred kratkim sprejela v svoje vršite 7 novih članov, od tega tudi dva mladinca. Svečane seje, na kateri je bil sprejem, sta se udeležila tudi sekretar OK ZKS Jan Ros, sekretar ObK ZKS Aleksander Pirher ter nekateri člani kolektiva.
Na svečanosti je govoril najprej sekretar osnovne organizacije, nato pa še sekretar OK ZKS tov. Jan Ros, o vlogi ko-
munistov. Sprejem je pripravila osnovna organizacija podjetja.	
ZASEDANJE
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
V soboto bo redna seja Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota. Odborniki bodo na skupni seji obeh zborov poslušali poročilo sveta za notranje zadeve in občo upravo.
NEKAJ DOGODKOV
IZ DELAVSKEGA
IN OSVOBODILNEGA
GIBANJA
od 25. Jun. — 2. jul.
1918
26. junija začno stavkati rudarji v Mežici. Stavkali so več kot teden dni. Kmalu za njimi so začeli stavkati tudi rudarji v Črni na Koroškem.
1920
Od 26. do 28. junija je bila v Beogradu sindikalna konferenca. Na tej konferenci so se vključili v enotno jugoslovansko delavsko organizacijo tudi sindikati Slovenije.
1921
1.	julija v Šanghaju ustanovljena Komunistična partija Kitajske.
1922
i. julija so fašisti zažgala zadnji tržaški delavski dom v Trstu in sicer pri sv. Magdaleni.
1928
29. junija se začne splošna stavka vseh steklarskih delavcev Jugoslavije. Stavkajo štiri steklarne v Sloveniji in ena v Srbiji. Stavka je trajala 2 meseca in se je uspešno končala.
1933
30. junija zasedejo ženske v Trbovljah vhode v jamske jaške, demonstrirajo pred glavno pisarno rudniške uprave in pred županstvom. Zahtevajo zaposlitev in zvišanje plač.
1941
Prve dni julija je bila partijska konferenca kot priprava za oboroženo vstajo.
4. julija objavi CK SKOJ poziv mladini vseh jugoslovanskih narodov, naj se upre okupatorju.
Junija in julija so skoraj vsi okrožni (komiteji v Sloveniji priredili partijske konference, ki so opravile zadnje priprave za oborožene akcije.
V Pomurju
1941
2.	julija je bila uspešno izvršena letakovna akcija v Murski Soboti. Prepleskali so madžarske napise ter nanje nalepili proleterske znake: srp in kladivo. Izpisane so bile revolucionarne parole.
Delegati kongresa v živahnem pogovoru med odmorom
POMURSKI VESTNIK, 25. JUN. 1959
3
Tov. Miha Marinko na IV. kongresu ZKS
Več pobud v komunah
(Nadaljevanje s 3. strani)
vložena investicijska sredstva so lahko izredno rentabilna in kratkoročna, vodjo najhitreje k zboljšanju življenjskega standarda vsega prebivalstva, omogočajo nadaljnjo industrializacijo, zlasti pa ustvarjajo pogoje za krepitev socialističnih odnosov na vasi.
V povečanju kmetijske proizvodnje, posebej v kooperaciji, imamo že dokaj lepe uspehe, ki so rezultat naše splošne poli-
tike v kmetijstvu. Vendar je v okviru komune potrebno neprimerno več iniciative, ne le v pretežno kmetijski Občinah, ampak Midi v industrijsko razvitih središčih in mestih. Predvsem bi morali komunisti pomagati k spoznanju, da je za postopno onemogočanje izjemnega monopolnega položaja, ki ga (imajo zaradi nizke proizvodnje kmetijski proizvajalci zlasti v okolici teh mest, potrebna konkretna praktična gospodarska akcija ljudskih odborov.
Pri obravnavanju nesorazmerne rasti kupne moči v mestu in na vasi je v naših političnih organizacijah tako v mestu kot na vasi dozorelo spoznanje, da je nujno potrebno modernizirati kmetijsko proizvodnjo in jo prilagajati poneham tržišča. Istočasno se je razvila široka politična akcija za kooperacijo, ki je ponekod celo prednjačila pred gospodarskoorgani zatorno operativnostjo zadrug, zaradi česar je bil ustvarjen videz kampanje, kar je dalo povod za določeno skepso in odpor pri tistih kmetih, ki že po svoji konservativni inerciji z nezaupanjem gledajo na vsako novost.
V naših političnih organizacijah moramo uveljavljati spoznanje, da sama verbalna akcija ne more spremeniti obstoječega nesorazmerja, če ji ne sledi, oziroma bolje, če ji ne prednjači smotrna praktična gospodarska iniciativa in organizacija za modernizacijo kmetijske proizvodnje. Z vso resnostjo moramo opozarjati komuniste, delavce, nameščence v mestih ter zadružne aktive na vasi, da površna agitacija, če ne slon'
na praktični gospodarski iniciativi, ki nazorno dokazuje vse prednosti moderne kmetijske proizvodnje, ne more roditi uspešnih rezultatov v odpravljanju nasprotij med mestom in vasjo.
Naša družbena skupnost je močno zainteresirana, da se v vsem nadaljnjem razvoju kmetijstva dejansko maksimalno razvija iniciativa komune in zborovnih orgamzacij. Občinski družbeni plan bi morali v tem pogledu doseči odločilni preokret tako, da bi konkretizirali naloge in sredstva, za realizacijo perspektivnega platna kmetijstva na svojem območju, V glavnem pa sloni na občinskih organih tudi dosledno izvrševanje določil naših zakonitih predpisov, ki vsebujejo določene ukrepe, ki naj v interesu družbe zagotovijo čim racionalnejšo obdelavo zemlje.
Vodstva poklicnih organizacij, okrajev in občin imajo v tem trenutku pred seboj še izredno važno konkretno nalogo, namreč, zagotoviti čimboljši izbor kadrov, (ki naj se v srednjih in višjih kmetijskih šolah usposobijo za odgovorne naloge v nadaljnji socialistični izgradnji vas.. Mi bi lahko že doslej imeli neprimerno večje uspehe, če bi razpolagali z zadostnim številom strokovno sposobnih in ekonomsko-politično razgledan h upravnikov in organizatorjev kmetijske proizvodnje v zadrugah in družbenih ekonomijah. Že razpoložljiva materialna sredstva, ki jih je družba vlagala, oziroma so se ustvarjala v družbenem kmetijskem gospodarjenju, bi lahko dala, če bi bila povsod v dobrih rokah, dosti večje proizvodne uspehe. Dobri ekonom-
sko-politični razgledani:	kadri
bi razen tega mogli v proizvodnji in prometu s kmetijskim. pridelki zagotoviti večjo akumulacijo za potrebe razširjene reprodukcije. Zato je zadružna zveza dala iniciativo, da se v cm krajšem času izšola nekaj tisoč dobrih kmetijskih gospodarstvenikov, predvsem iz vrat mlajših, ki niso obremenjeni s konservativnostjo in dvorni o možnosti modernizacije kmetijstva in ki bodo s svojim zagonom praktično in uspešno premagovali pojave zaostale miselnosti in konservativnosti v kmetijski proizvodnji. Vodstva naših političnih organizacij na terenu morajo poskrbeti, da pridobe za ta poklic talke mlade ljudi, ki bodo, ko dobe strokovno in ekonomsko usposobljenost, s prepričanjem in zavzetostjo razvijali moderno kmetijstvo, obenem pa bodo vodilni protagonisti našega družbeno političnega dela na vasi.
Postal sem sekretar celice KPJ
(Nadaljevanje in konec)
19. aprila 1942 je Rakeška partizanska četa počakala v zasedi močno sovražno kolono na Mejarju (hrvaška občina Cabar). Napad je bil tako silovit, da je bila kolona uničena. 150 mrtvih sovražnih vojakov in oficirjev, a mnogo ranjenih. Partizani so zaplenili precej orožja, streliva in druge vojaške opreme. Tamkajšnji prebivalci so radostno vzk1ikali: Živeli partizani!« Trgovec in gostilničar Pavel Brkljačič pa je vpil:	*Lljudi moji, preokret, pre-
okret. Ne prodavam više za lire, nego za dinare« To je izjavil tudi Italijanom, ko so se vrnili po svoje mrtvece. Fašisti so ga postavili ob zid in ustrelili. Po tej izredno uspeli akciji so ljudje množično odhajali v partizane. Okrog 209 jih je šlo iz Prezida in okolice, prav toliko iz Loške doline. Rakeška partizanska četa je prerasla v bataljon, ki se je imenoval po predvojnem komunista Milošu Zidanška, ki je smrtno zadet omahnil na Notranjskem — leta 1942 v vasi Hribarjevo.
Ljubo je odšel na novo službeno dolžnost. Postaj sem sekretar celice.
Znašli smo se pred obilico težavnih nalog na terenu. Po naloga šta-
ba bataljona »Miloša Zidanška« smo pridobili prebivalstvo za rušenje in zasekavanje gozdne ceste Babno polje — Leskova dolina — Mašun. Iz skrivališč smo privlekli vso orožje in ga oddali partizanom. Priključili smo se drugi četi že omenjene partizanske enote. Pod pritiskom partizanskih enot je moral sovražnik zapustiti Loško dolino. Imeli smo prvo osvobojeno ozemlje. Po navodilu rajonskega odbora OF smo pričeli graditi barake v snežiških gozdovih, kamor naj bi se umaknili prebivalci v primeru sovražne ofenzive. Loška dolina je bila rdeča. Ljudstvo je na javnih zborovanjih volilo svoje predstavnike v organe porajajoče se ljudske oblasti.
Osvobodilna fronta je pričela uresničevati agrarno reformo. Partizani so sleherno noč odhajali v akcije. Fašisti so se boječe stiskali v utrjenih postojankah. Tudi naši nasprotniki so bili aktivni, pripravljali so tla za oborožene belogardistične oddelke, ki so se pojavili po veliki italijanski ofenzivi. Zadnji julijski dnevi leta 1942: fašisti so v desetlijočih preplavili Loško dolino. Ko sekretar celice sem se pridružil partizanski vojski. Jože Janež
Soboška mladina je praznovala
V nedeljo je mladina občine M. Sobota proslavljala svoj praznik. V Zenkovcih je bil dan kmečke mladine. Vas je bila lepo okrašena. Mladina je postavila več slavolokov. V vasi je bilo praznično razpoloženje. Ob 9. uri zjutraj se je zbralo okrog 600 mlad.ncev in mladink. Slavnost je otvoril predsednik krajevnega odbora Jože Vogrinčič, ki je govoril o nalogah kmečke mladine na vasi. Mladini je čestital tudi predsednik obč. komiteja LMS tov. Franc Cagran. Po slavnostnem govoru je mladina skupno z
ostalim občinstvom v povorki krenila do zadružnega doma, kjer so bile tekme koscev in grabljic.
V	košnji je zmagal mladinec Dezider Sapač iz Strnkovec. Drugo mesto je zavzel Evgen Moreč iz Beznovec. V grabljanju pa je prvo mesto zasedla Erika Šiftar iz Zenkovec, drugo mesto Erika Poredoš iz Bodonec. Po tekmovanja koscev in grabljic so tekmovali v teka na 60, 100, 500 in 1000 metrov, v hitrostnem in polževem kolesarjenju, streljanja z zračno paško, skoka v daljino, metu krogle in v odbojki. Tekmovanja se je udeležilo preko 200 mladincev.
Kolesarjenje: proga je bila dolga 20 km. Prvo mesto je zasedel Edvard Berden iz Tišine, s časom 33 minut. Drugo mesto je zasedel Jože Gider s časom 33,8 minut, prav tako iz Tišine.
V	teku na 60 m je zmagala mladinka Majda Štraus iz Puconec, drugo mesto je zasedla Marija Gomboc iz Cankove. V teku na 100 m je zmagal mladinec Štefan Šiftar iz Strukovec, drago mesto pa Herman Straus iz Puconec. V teku na 500 m je zmagala mladinka Sar ka St van iz Bodonec, drugo mesto je zasedla Erika Kulo prav tako iz Bodonec. Na progi 1000 m je zmagal mladinec Bela Sipoš iz Beznovec. Drugo mesto je zasedel Bela Pavlič iz Puconec. V stre-
ljanju z zračno puško je osvojila prvo mesto tričlanska ekipa iz Puconec z 99 točkami. Drugo mesto tričlanska mladinska ekipa iz Bodonec z 88 točkami. V skoku v daljino je zasedel prvo mesto Bela Pavlič iz Pnconec, drngo mesto Stefan Šiftar iz Strukovec.
V	odbojki je zasedlo prvo neslo mladinsko moštvo iz Cankove, drugo mesto moštvo iz Puconec.
SREDNJEŠOLSKA
BRIGADA
NA AVTOCESTI
V	sredo, 24. junija, je odšla na gradbišče avtomobilske ceste srednješolska MDB. Sestavlja jo 105 dijakov gimnazije, srednje ekonomske šole in vajenskih šol. Pred odhodom so imeli zbor brigade, ki mn je prisostvoval tudi predsednik komisije za MDB pri CK LMS Karel Trplan in zbrane brigadirje opozoril na določene težave, ki jih bodo v svojem brigadnem življenju srečali, a jih bodo morali kolektivno reševati, zato bo brigada za vsakega tudi velika življenska šola. Zaželel je brigadi obilo uspehov in mnogo zadovoljstva. Na zboru je bil izvoljen za komandanta brigade Milan Kučan.
Praznih v Lendavi
V	nedeljo, 21. junija so v Lendavi svečano zaključil: občinski praznik. Praznovanje je trajalo ves teden in so ga pričeli prejšnjo nedeljo z odprtjem industrijskega obrata Planika v Turnišču. V okviru praznika so priredile sindikalne podružnice in cicibani športna tekmovanja, DPD Svoboda koncert, v soboto je bil nastop gasilskih čet iz vseh pomurskih mest, v sredo, 17. junija pa so pred poslopjem občinskega ljudskega odbora cicibani čestitali za občinski praznik.
V	nedeljo dopoldne se je pred zaključno svečanostjo zbralo nad tisoč članov vseh društev, organizacij in ostalih občanov pred domom TVD Partizan in nato v povorki od-
šlo na igrišče Nafte. Pred več kot 2.500 obdani je otvoril svečanost član ObO SZDL in predsednik ObLO Lojze Žalik, za njim pa je govoril predsednik ObO SZDL Lendava Milan Frančiškin. V svojem govoru je tov. Frančiškin poudaril, da je občina kot celota v povojnem času dosegla že lepe uspehe in to ne samo pri razvoju gospodarstva, temveč tudi pri spremembi družbene zavesti in odnosov. Ti uspehi se čutijo predvsem v delovnih kolektivih, kjer so bili delavci še do nedavnega obremenjeni s staro miselnostjo in navadami, a so se danes že sprostili, iz dneva v dan raste njihova iniciativnost, kar je pa hkrati tud. Vir novih gospodarskih uspehov. Tudi komunalni sistem je dobil že trdne temelje in tako postaja občina vse bolj tista oblika oblasti, v okviru katere je možno reševati vse probleme in hkrati vključuje tudi aktivnost občanov. Zato pa občina ob svojam prazniku ne praznuje samo dogodkov iz zgodovine naše revolucije in bojev, temveč ob njih
tudi uspehe, ki pa temeljijo prav na teh bojih. Nato je še v madžarskem jeziku govoril član ObO SZDL Štefan Gjörfi.
V nadaljnjem sporedu so nastopili madžarski in slovenski pionirski zbori, telovadci Partizana, cicibani in gasilsko društvo iz Dobrovnika s prostimi vajami. Popoldne je bilo zaključno športno tekmovanje sindikalnih podružnic.
Trije tedni premora v Ženevi
V	petek so se zunanji ministri v Ženevi zedinili, da bodo prekinili ženevsko konferenco za tri tedne. V soboto so to svojo odločitev tudi formalno sporočili javnosti. S tem so se šesttedenski razgovori štirih zunanjih ministrov končali. Že v začetka razgovorov smo bili pripravljeni na to, da bodo trajali dolgo in nismo pričakovali velikih rezultatov, ker nam je bilo veliko že to, da so se ministri sploh sestali in se začeli pogovarjati o perečih vprašanjih sedanjega mednarodnega položaja.
V	šestih tednih razgovorov je bilo 17 javnih in 11 tajnih sej. Vse te seje so potekale v pretežni pripravljenosti iskanja poti sporazumevanja. Zalo tudi opazovalci sodijo, da je bila ta konferenca bolj vedra, kot pa katerakoli izmed podobnih v preteklosti. Doslej je bilo namreč
med Vzhodom in Zahodom vedno preveč ogorčenih dvobojevanj, kakršna so pač bila značilna za obdobje hladne vojne. Sodeč po prepričanju udeležencev konference, da so prišli s široko izmenjavo mnenj že tako daleč, da so poslej pregovori potrebni, se je vzdušje odnosov na konferenci tokrat spremenilo.
Trije tedni bodo gotovo dovolj za iskanje stičnih gledišč in če ne bo več podobnih spopadov, kot je bil edini v šestih tednih takrat, ko je Gromiko predlagal enoletni rok za okupacijski status Berlina, potem je gotovo, da bo najden tudi primeren uspešen zaključek konference. S tem bo pripravljena osnova za konferenco šefov vlad, ki mora slediti tej konferenci. In to bo potem glavni uspeh te konference zunanjih ministrov v Ženevi.
— ZUNANJE — POLITIČNI PREGLED
VZGLEONO
SODELOVANJE
(Ob obiska Koče Popoviča ▼ Grčiji)
V minulem tedna je bil državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič v Grčiji na tridnevnem obisku. V tem času je imel državni sekretar Koča Popovič razgovore z grškim zunanj m ministrom Evangelosom Averofom v Atenah. Ob konca razgovorov je bil objavljen skopni Jugoslovansko-grški komunike, ki obvešča, da so se razgovori nanašali na mednarodna vprašanja in tista, ki posebej zanimajo obe državi. Vladi obeh držav ugotavljata, da so miroljubni odnosi in konstruktivno sodelovanje zasnovani na spoštovanju neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanju v notranje zadeve nujni za zagotovitev trajnega miru. Ministra sta podčrtala, da predstavlja dosledna uporaba listine Združenih narodov najsigurnejšo pot za ohranitev miru.
Iskreno in s polnim razumevanjem sta se ministra pogovorila o mnogih aktualnih vprašanjih in dosegla tudi potrebna soglasja, s čemer so se še okrepile prijateljske vezi med našima državama. V časa tega obiska sta ministra podpisala niz pomembnih sporazumov in programov, ki se nanašajo na vedno večje sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo, tako na gospodarskem, tehničnem, kulturnem, sodnem in turističnem področja, nadalje na področju obmejnega in cestnega prometa, na področju eleklrične energije, vodnega gospodarstva in miroljubne uporabe atomske energije. Sporazumela sta se tudi o odškodnini grškim in jugoslovanskim državljanom, ki izvira še izza druge svetovne vojne.
Že samo obilje vprašanj, ki so bila sporazumno rešena v času tridnevnega obiska, govorijo o tem, kako se dobri odnosi med obema državama krepijo in kako velike so težnje, da se še poglobijo.
Ob tej priložnosti je Koča Popovič predal ob sprejemu v jugoslovanski ambasadi grškim osebnost m, ki so se posebno izkazale v krepitvi prijateljstva med obema državama, visoka jugoslovanska odlikovanja.
RAZPIS
za vpis na učiteljišče in gimnazijo
Šolski odbor učiteljišča v Murski Soboti sporoča, da se za šolsko leto 1959/60 lahko vpiše v prvi letnik učiteljišča v tri oddelke 126 učencev.
Pogoj za vpis je uspešno končana osemletna osnovna šola oz. nižja gimnazija. Učiteljiščniki morajo imeti tudi posluh in biti sposobni za telovadbo.
Interesenti naj vložijo prošnje do vključno 23. t. m. tajništvu učiteljišča na gimnaziji, kolkovane s 30 din državne in 20 din občinske takse. Prijavi naj priložijo zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, mnenje šole, kjer je kandidat dokončal razred, o njegovih sposobnostih in nagnjenjih ter morebitno priporočilo Zveze borcev, organov za socialno skrbstvo, gospodarskih ter družbenih organizacij.
V	primeru, če bo prijavljencev preveč, bodo vsi opravljali izpit iz slovenskega jezika in iz matematike čez snov osemletne šole.
Kandidati iz soboške, petrovske in beltinske občine naj pridejo k preizkušnji posluha v petek 26. t. m., kandidati iz ljutomerske, lendavske in radgonske občine pa v soboto 27. t. m. ob 7.30 uri. Po preizkušnji posluha bo oba dni zdravniški pregled.
V	gimnazijo bo sprejetih 42 nčencev. Pogoj za vpis je uspešno končana osnovna Šola oz. nižja gimnazija. Glede prijav in prilog velja sto kakor za učiteljišče. Če bo prijavljencev preveč, bodo vsi opravljali izpit iz slovenskega jezika, iz tujega jezika ali iz matematike pa po
želji kandidata. Gimnazijci bodo zvedeli izid razpisa v soboto 27. t. m. ob 9. uril.
RAVNATELJ GIMNAZIJE IN UČITELJIŠČA
Po polževo pri gradnji športnih igrišč
V ponedeljek je imel Svet za telesno vzgojo pri okrajnem ljudskem odboru v Mursk, Soboti svojo redno sejo, kateri je prisostvoval tudi podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Franc Sebjanič. Na seji je podal predsednik sveta poročilo o izvedenih šolskih tekmovanjih v pravkar minulem šolskem letu. Ugotovili so, da so bila vsa tekmovanja, ki jih je predpisal svet, izvedena. Tako je šolska mladina tekmovala v orodnem mnogoboju, atletiki in rokome-
tu. Na vseh tekmovanj ih je sodelovalo preko 5000 šolske mladine. Na vseh tekmovanjih so tekmovalci tekmovali za prehodne pokale okrajnega ljudskega odbora — sveta za telesno vzgojo.
Člani sveta so pozitivno ocenili vsa tekmovanja. Sklenili
so, da jih bodo prirejali tudi v bodoče. Nadalje je svet razpravljal tudi o poteku nabiralne akcije za gradnjo športnih igrišč. Trenutno je najboljši štab za nabiralno akcijo pri občinskem odboru Ljutomer.
Akcija za gradnjo športa! igrišč poteka zelo počasi in svet ni bil zadovoljen z delom. Pohval ti pa je gradnjo športnega igrišča pri gimnaziji v Murski Soboti. Sklenili so, da bodo nabiralno akcijo za športne objekte nadaljevali do konca leta.
SPORED
Relejne radijske postaje M. Sobota Četrtek:
25. VI. ob 17.00 Oddaja v madžarskem jezika;
17.15	»Želeli ste, poslušajte. Nedelja:
28. VI. ob 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila;
12.15	»Želeli ste, poslušajte«
15.00 Oddaja v madžarskem jezika.
Torek:
30. VI. ob 17.00 Lokalna poročita
in obvestila:
17.10 Oddaja v madžarskem jezika. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00 are.
II. POMURSKA MDB UDARNA
II. pomurska mladinska delovna brigada »Janeza Kavčiča Nandeta«, ki je odšla na mladinsko delovišče ob konca ulja in jo sestavljajo brigadirji iz Pomurja in Nove Gorice je bila za svoje delo v prvih desetih dneh proglašena za udarno.
1.	Poljedelsko-živinorejska šola Rakičan pri Murski Soboti
razpisuj e
sprejem 35 učencev v I. letnik Poljedelsko-živinorejske šole v šolskem letu 1959/60
Šola je dvolletma in vzgaja kvalificirane poljedelske in živinorejske delavce. Absolventi bodo opravljali: tudi traktorski izpit.
Pogoji za sprejem: starost 16 let, dovršena osemletka ali vsaj 6 razredov osemletke in dovršena KGS.
Za vpis je potrebno predložiti:
1.	Prošnjo za sprejem v šolo (kolkovano s 30 din);
2.	Zadnje šolsko spričevalo;
3.	Rojstni, list;
4.	Zdravniško spričevalo;
5.	Življenjepis.
Gojenec stanujejo v šolskem internatu. Prijave sprejema uprava šale do 20. avgusta. 1959.
2.	Poljedelsko-živinorejska šola Rakičan pri Murski Soboti
razpisuje
razen gornjega razpisa na podlagi sklepa Sveta za šolstvo OLO Murska Sobota
sprejem 35 učencev v I. letnik Srednje kmetijske šole v Rakičanu v šolskem letu 1959/60
Šala bo štiriletna in bo vzgajala kmetijske tehnike. Pogoji za sprejem: dovršena osemletka in starost 16 let. Za vpis je potrebno predložiti:
1.	Prošnjo za sprejem, kolkovano s 30 din;
2.	Mnenje osemletke, kjer je kandidat dovršil zaključni razred, o sposobnost, in nagnjenjih kandidata;
3.	Zadnje šolsko spričevalo;
4.	Rojstni list;
3. Zdravniško spričevalo;
6.	Življenjepis:
Gojenec bodo stanoval: v šolskem internaitu. Prijave sprejema uprava šole do 1. avgusta 1939.
Uprava Poljedelsko-živinorejske šole Rakičan, p. Murska Sobota
Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem-Ormož razpisuje
javni natečaj za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
a)	osebni avto znamke »Plymouth« 6 cilindrski, 90 KS;
b)	2 mlatilnici v dobrem stanju;
c)	1 traktor znamke »Deutz« v dobrem stanju;
č) razne škropilnice, sejalnice, vozovi, plugi ter vrsta drugih vprežnih poljedelskih strojev.
Natečaj bo v nedeljo dne 28. junija 1959 ob 8. uri na upravi gospodarstva v Ormožu.
Na natečaju lahko sodelujejo prvenstveno družbene gospodarske organizacije, kmetijske zadruge in privatni proizvajalci.
Delavski svet Vinogradniškega gospodarstva Jeruzalem-Ormož
Upravni odbor Trgovskega podjetja »ŽELEZO« v M. Soboti
razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE
za poslovalnico »KURIVO-GRADIVO«
Pogoji-: kvalificiran trgovski delavec z najmanj 8 let prakse.
Prošnje za sprejem poslati do 29. junija 1959.
Nastop službe takoj. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku.	0-584
POMURSKI VESTNIK, 25. JUN. 1959
4
Zapiski ob soboški uprizoritvi
»DNEVNIKA ANE FRANK«
Kmalu bodo minili skoraj trije tedni od prijetnega kulturnega večera, ki nam ga je pripravila igralska skupina soboškega DPD Svoboda z uprizoritvijo drame Francesa Goodriclia in Alberta Hacketta »Dnevnik Ane Franku. Žal moramo že uvodoma ob tem ugotoviti, da nam je domače kulturno društvo o minuli sezoni pripravilo samo to gledališko prireditev, kar pa poraja več neprijetnih vprašanj, na katera bo moralo društvo poiskati jasne odgovore, saj takega dela verjetno ne bo moglo proglašati za uspešno. Zadnja prireditev pa hkrati tudi kaže, da ima društvo do občinstva dolg, ki ga bo težko poravnalo. Na ta dolg opozarja predvsem zelo ugoden odmev, ki ga je predstava imela med gledalci. To zadovoljstvo izvira poleg želja po podobnih prireditvah tudi iz posrečene izbire, saj je delo kar sililo v program jubilejne proslave naše Partije.
Ana je s svojim dnevnikom pustila človeštvu pomemben dokument o strahotah minule vojne. Na videz o njenih mladostnih zapiskih ni ničesar pomembnega. Toda prav tisto preprosto razmišljanje in opisovanje dnevnih dogodkov, njenega notranjega prebujanja in doživljanja, prepletenega s silnim hrepenenjem po prostosti, soncu, igriščih, prijateljih, združeno z raznimi načrti o bodočnosti, nam Ano tako silno približuje, da jo čutimo kakor da bi bila o tistem trenutku, ko prebiramo njene zapiske, zraven nas in nam pripovedovala svojo preprosto mladostno zgodbo, nam razgrinjala svojo duševnost in šele ob koncu, ko nam naenkrat preneha pripovedovati, se zavemo, da se je z njo zgodil strahoten zločin: prav sredi njene mladosti so jo umorili v taborišču Bergen-Belsen marca 1945. Vendar Ana ni bila sama, ne, z Ano so bili pobiti milijoni in milijoni nedolžnih ljudi, njena usoda se prepleta z njihovimi in nam govori d imenu vseh teh milijonov. Zato ni nič čudnega, da je njen dnevnik sprejelo vse napredno človeštvo s tolikimi simpatijami in da je enako tudi drama o njej od svoje krstne uprizoritve 5. oktobra 1955 v Cort Theatru v New Yorku bila tolikokrat uprizorjena po vsem svetu. S tem se človeštvo ne oddolžuje samo spominu Ane Frank, temveč sprejema njeno podobo kot protest proti trpljenju vseh tistih, ki morajo tudi v današnjih dneh stopati po isti poti. in Ana tako Postala simbol boje v za resnično osvoboditev človeštva izpod vsakega zatiranja.
S tem pa stopa pred vsako igralsko skupino, ki želi uprizoriti dramo, velika odgovornost. Čeprav je drama na videz zelo preprosta in primerna za igranje tudi pri amaterskih skupinah, pa kljub temu zahteva tako od režiserja kot vseh ostalih izredno tanek posluh, da lahko ohranijo tiste občečloveške vrednote, ki sta
jih dramatika zelo dobro prenesla iz Aninega dnevnika. Ker je osnovna ideja in tudi zgodba zelo zgovorna in jasna, grozi režiserju nevarnost, da ga ta preprostost zapelje in posveti premalo pozornosti raznim zapletom in okolnostim, s pomočjo katerih bi lahko ustvaril primerno vzdušje in napetost.
Za soboško prireditev, ki jo je začel pripravljati Jože Z rim, a ji je dal končno obliko Jože Hradil, je značilno prav to, da je dogajanje potekalo vse preveč linearno in brez vzročne napetosti, ki bi se stopnjevala od prizora do prizora in do končne katastrofe. V skladu s pomanjkanjem teh elementov je dogajanje potekalo vse preveč hitro in bilo reducirano na razne manjše komične situacije, ki so bile preveč poudarjene, tako da so bili nekateri prizori s pretirano nervira-nostjo spremenjeni v pristne groteske, česar pa drama ne dovoljuje. Nič čudnega ni potem, da smo pogrešali prao tisto moreče in utrujajoče vzdušje, ki ga Ana v dnevniku dovolj jasno prikaže. Ob tem pa je zgubila svojo funk-
cijo tudi židovska duhovna pesem kot stalni refren in z enoličnim napevom grozeč privid taborišč in smrti, neizbežne usode in opozorilo na ničevost vsakršnih upov. Postala je glasbeni vložek, ki bi naj premostil neprijetne vrzeli ob nekoliko prepogostem spuščanju zavese. Ta problem pa je spet nastal po napačni režijski zamisli. Režiser je namreč sploh odstranil prizore, v katerih Ana piše svoj dnevnik. Ti prizori so namreč nekaki vezni členi, hkrati pa izredno nazorno ilustrirajo Ano in njeno duševno dogajanje, ko ob pisanju obnavlja minule dogodke. S tem pa je bilo drami odvzeto še nekaj, kar je velikega pomena: dejanje se je samo nekam spominsko ob-
navljalo, pomaknjeno je bilo v preteklost, in pa poustvarjalo občutka sedanjosti. To pa ni škodilo samo celotni uprizoritvi, ampak je tudi neprijetno drobno Anin lik.
Poleg režiserskih pomanjkljivosti je potrebno dodati tudi scenske. Za sceno na splošno velja, da je bila preveč svobodno improvizirana in
enako kot pri režiji tudi neizoblikovana. Drama zahteva trdnejše in določnejše scensko ogrodje, ki bi ga bilo možno napraviti tudi s skromnimi sredstvi, ki jih premore soboški oder.
V okviru teh pomanjkljivosti bi bilo težko kaj kritičnega zapisati na račun igralcev. Posebej naj omenimo Katico Hajdinjak v naslovni vlogi Ane. Odlikovala se je z veliko sproščenostjo, lepo izgovorjavo in velikim smislom za interpretacijo. Za ostali igralski kolektiv, ki so ga sestavljali Jože Hradil (Otto Frank), Meta Nadaj (Edith Frank), Olga Soš (Margot), Bojan Šinko (Gospod van Daan), Dragica Razdevšek (Gospa van Daan), Arpad Norčič (Peter), Klemenc (Dussel), Darinka Ska-
lar (Miep) in Edo Perhavec (Kraler) je potrebno poudariti doživljanje dogajanja, čeprav igralci temu niso vedno našli najprimernejšega izraza, odlikoval jih je tudi samostojen nastop, ki bi pa ob enotnejši zamisli prišel še bolj do izraza.
Če bi ob koncu sešteli te ugotovitve, bi morda bilo možno zapisati za splošno oceno:
neuspeh. S tem, da je društvo izbralo to delo, ki ga je igralska skupina pri treh predstavah posredovala skoraj tisoč gledalcem, potem je to uspeh. Pomanjkljivosti, o katerih smo prej govorili, pa so stalni spremljevalec soboških uprizoritev in zato je neuspeh morda le o tem, da se ta uprizoritev ni dvignila nad povprečje. To pa ni samo dejstvo, temveč tudi posledica pogojev, o katerih morajo igralske skupine pripravljati SDoje nastope. Dokler bodo morali igralci vaditi po raznih bolj ali manj primernih prostorih in prihajali na oder šele pri generalkah, dokler bodo morali igralci urejevati oder, dvorano, skrbeti za garderobo in reševati še vse ostale tehnične probleme brez vsake pomoči, dotlej bomo lahko ugotavljali 'tudi te napake. Lep primer je zadnja prireditev, ki kaže, da bi igralci v boljših pogojih lahko pripravili tudi kvalitetnejšo uprizoritev.
Štefan Balažič
DRUŠTVUM IN ORGANIZACIJAM
GLEDE NA TO, KER ŠTEVILNE KULTURNE PRIREDITVE RAZNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV OSTAJAJO BREZ KAKE BELEŽKE, PROSIMO VSA DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE, DA NAS O SVOJIH KULTURNIH PRIREDITVAH OBVEŠČAJO. SPOROČILA BOMO BREZPLAČNO OBJAVLJALI KOT OBJAVE NA OGLASNI STRANI.
UREDNIŠTVO POMURSKEGA VESTNIKA
Naša slika prikazuje gospodinjski kuharski krožek v okviru pospeševalnega gospodinjskega centra v Murski Soboti. Obiskuje ga 34 deklet od 4. do 8. razreda osemletke. Dek leta so za pouk zelo dovzetna, starši pa zelo zadovoljni, saj jim dekleta v prostem času doma pomagajo.
Krožek, ki ga vadimo na sliki, je v okviru razstave ob Dneva prosvetnih delavcev priredil tudi uspelo demonstracijo mlečnih pijač in namazov z željo, da bi sledile temu zgledu tudi druge mlečne kuhinje. Dekleta so navzočim sama prikazovala in obrazložila svoje delo.
Vse to nam kaže, da so krožki uspešna oblika gospodinjskega pouka, zlasti sedaj, ko se zavzemamo za delitev dela v naših gospodinjstvih im za razbremenitev naše delovne žene.
POMURSKI TELOVADCI
V SLOVENSKI REPREZENTANCI
Člani Partizana iz Pomurja bodo te dni zastopali na zveznem zletu v Beogradu belo barvo ,to je našo republiko. Kljub velikim finančnim težavam bo šlo iz Pomurja na zvezni zlet v Beograd 251 pripadnikov Partizana. Prva skup na je odpotovala 24. t. m. ob 14.40 popoldne. To je skupina pionirjev on pionirk. Iz te skupine 91 pionirjev in pionirk bo v reprezentanci republike Slovenije zastopalo 8 pionirjev iz Lendave v valjanju sodov in 8 pionirjev iz Gor. Radgone v raznoterostih. Ta skupina bo ostala v Beogradu 4 dni.
Druga skupina odpotuje 28. t. m., to so prvaki z republiškega prvenstva. Mladinci štafete 4 X 100, prvak meta diska Oto Žunec, v teku na 1500 m Janez Kovač in v teku na 60 m Mara Rous. Nastopali pa bodo tudi mladinci iz Veržeja v partizanskem mnogoboju. Vsi tekmovalci bodo zastopali barvo slovenske reprezentance. Na glavnih zletnih dnevih, ki bodo trajali od 3. do 5. julija, bo zastopalo naš okraj 151 tekmovalcev in tekmovalk in okrog 30 opazovalcev, zastopnikov društev.
Izbira za zvezni zlet v Beogradu je bila zelo stroga. Ocenjevanje je bilo po društvih in na okrajnem zletu v Gornji Radgoni. Na okrajnem zletu je kljub slabemu vremenu nastopilo v povorka preko 1000 uni-
formiranih pripadnikov TVD Partizan, z zletnimi prostimi vajami pa je na javnem nastopu sodelovalo 787 telovadcev.
Upravni odbor okrajnega odbora TVD Partizan je po okrajnem zletu v Gornji Radgoni analiziral dejavnost društev Partizan v Pomurju. Ugotovili so, da so bile priprave za zvezni zlet dobre, posebno lahko bi pohvalili društva: Cankova, Lendava, Gornja Radgona iti Ljutomer.
Ob odhodu, članov TVD Partizan na zvezni zlet smo zaprosili republiškega inštruktorja tovariša Toneta Žnidariča, da bi nam povedal nekaj . o uspehih dela društev za zvezni zlet.
»Zadovoljen sem s tem, kar smo dosegli, to pa smo dosegli
zato, ker smo priprave osnovali na široko, po vseh društvih.
Društva so pokazala pripravljenost, žal mi je samo tistih, ki morajo ostati doma. Z zveznim zletom Partizana v Beogradu se naše delo ne bo končalo, zato ždim, da vsi udeleženci prenesejo vtise v svoja društva ter s tem še bolj poživijo delo. Prepričan sem. da bo naš zlet skupna manifestacija in velik uspeh vseh društev Partizan Jugoslavije.
GORNJI MORAVCI
V nedeljo so gasilci v Gornjih Moravcih skupno z vaščani praznovali svoj veliki praznk. Prejeli so novo motorno brizgalno. Slavnosti se je udeležil tudi ljudski poslanec Franc Sebjanič.
IDEALI IN REALNOST
Na letošnjem občnem zboru okrajne obrtne zbornice je bilo izrečeno mnenje, da posvečajo o obrtnih delavnicah družbenega sektorja obrti premalo skrbi vzgoji naraščaja. Pri tem ne gre za strokovno izpopolnjevanje mladih, marveč za vzgojo teh ljudi v dobre družbene delavce — samoupravljavce. Pomanjkljiva vzgoja, slabo delo organov samoupravljanja v večini manjših obrtnih podjetij, neprimerni odnosi, zlasti do mladega človeka, ose to pogostokrat poraja želje mladih ljudi po samostojnih obrtnih delavnicah, čim ti opravijo učno dobo in predpisano prakso ali celo mojstrski izpit. Močno vplivajo na tako miselnost mladih tudi vabljivi primeri posameznih obrtnikov konjukturnega značaja, ki si izkoriščajoč trenutno stanje ustvarjajo zavidljive življenjske pogoje.
Dejstvo je, da je največ teh kritikov prav iz teh krogov obrtništva v Pomurju. Pri tem se v ilustracijo splošnih razmer kaj radi poslužujejo taki kritiki vedno večjega števila odpovedanih obrti, brez primerjave pravih vzrokov, da določene panoge obrti izumirajo zaradi naravnega procesa in da mnoge odpovedi izvirajo tudi iz špekulantskih nagibov. To je bilo jasno in za vsakogar dovolj razumljivo povedano tudi na občnem zboru okrajne obrtne zbornice: nekatere obrtne panoge bodo nujno odmirale, ob tem pa se bodo pojavljale nove obrtne dejavnosti, ki jih doslej nismo poznali, kakor bodo pač to zahtevale razmere in splošen razvoj v pokrajini.
Če upoštevamo dejstva taka,
kot so, lahko presojamo, koliko so take in podobne kritike realne in dobronamerne.
Ob tem, da je vloga obrti tako v socialističnem kot zasebnem sektorju, zadovoljiti potrebam potrošnika, morajo odpasti ose drobnolastniške tendence. Zato take nekonstruktivne kritike razvoju obrti o Pomurju ne koristijo, ampak ga celo ovirajo. Omeniti je treba še sicer zastarelo cehovstvo. ki pa ga v pravem smislu besede ne ogroža noben razvoj, kakor so to hoteli na nek način dokazovali posamezni delegati na letošnjem občnem zboru.
Med najbolj primernimi oblikami boja za napredek o obrti je torej ta. da v naših obrtnih delavnicah socialistič-
nega sektorja učeči mladini realno prikazujejo življenjske smotre mlade generacije v družbenem sektorju obrti, v kolektivnosti, o nenehni skrbi za čim večjo proizvodnjo, ki omogoča vsakemu delovnemu članu kolektiva tudi primerne življenjske pogoje, brez zidanja namišljenih idealov v oblake. Da je to tako, menda ni potrebno še posebej poudarjati.
Dokler se o naši obrti ne bodo uredile te zadeve, ki po eni strani zahtevajo dolgotrajnejši proces, je težko govoriti o perspektivnem razvoju obrti. Kot glavni faktor pri tem pa nastopa času primerna vzgoja obrtniškega naraščaja v delavskih svetih in upravnih organih obrtniških podjetij.
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA V RADGONI
Občinski, ljudski odbor v Gornji Radgoni je tudi letos pripravil ob zaključku šolskega leta sprejem najboljših učencev, dijakov in prosvetnih delavcev, ki so se v šolskem, ka-
kor izven šolskem delu posebno odlikovali. Svečan sprejem je bil v zadružnem domu. Razen najboljših dijakov, učencev ter prosvetnih delavcev so se udeležili sprejema tudi člani sveta za šolstvo ter predsedniki šolskih odborov.
K doseženim uspehom so prisojnim učencem, dijakom in prosvetnim delavcem, ki so prejeli ob tej priložnosti lepe knjižne nagrade, čestitali predsednik občinskega ljudskega odbora, sekretarka občinskega komiteja ter predsednik sveta za šolstvo. Sprejem je bil povezan s primerno zakusko.
-ika
Hrast — orjak v soboškem parku, tudi svojevrstna turistična zanimivost
Preteklo nedeljo so imela učenci križevske šole predstavo igrice »Mačeha in pastorka«, ki jo je zrežirala tov. Zamudova. Dobiček predstave bodo odstopili društvu prijateljev mladine.
NYLON, TBC IN ,TURIZEM
Pravijo, da ljudje radi pretiravamo. Sam sem žal tak, da se imam za turista, čim sedem v avtobus, in čeprav samo na progi Murska Sobota—Lendava. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko sem si do »obisti« ogledal to idilično mestece in čakal na mariborski avtobus, da se vrnem v Mursko Soboto.
Kdor čaka, dočaka — pravijo. Tako se je zgodilo tudi meni. Dočakal sem dvanajsto uro, ko naj bi krenil avtobus, toda — zaman. Šofer za krmilom je o garaži pod milim nebom vztrajno bral svoj TT in kazalec se je pomikal na četrt na eno.
Ob pol eni uri je bil položaj isti. Nekaj časa sem se zaman oziral po voznem redu mariborskega avtobusnega podjetja, ki bi po oseh nepisanih in pisanih zakonih moral viseti na sleherni avtobusni postaji, nato pa sem se napotil k avtobusu in odprl vrata rekoč:
»Lahko prisedem? Potujem v Mursko Soboto.«
Iz ozadja se je razlegel razdražen glas sprevodnika:
»Kaj boste počeli že ob pol enih v avtobusu? Odpeljemo šele ob enih!«
»Pred kratkim ste imeli odhod že ob dvanajstih« sem vljudno pripomnil. Spet me je gromovito zavrnil sprevodnik:
»Ne več! Odhod je ob enih. Sedaj moramo še pomesti voz. Če ostanete v vozu, lahko dobite še TBC!«
Nelepa, nevljudna odslovitev mi je postala jasna šele, ko sem zagledal med sedeži nožiče v nylon nogavicah in čeveljčkih s tanko peto. Lastničinega obraza ni-
sem utegnil videti, ker so se prej pred mojimi očmi zaprla vrata. Avtomatično . .
Na mah sem spoznal, da sem pretiraval v misli, da sem turist. Kajti če bi avtobusna podjetja sodila isto, bi nameščala na avtobusnih postajah vozne rede, objavljala spremembe le-teh in sprevodniki bi bili do potnikov vljudni. To bi sodilo pod turizem, kar sem doživel, pa pod »turizem«.
Na srečo se je avtobus PTT za Mursko Soboto nekoliko »zamudil« in tako sem še prišel »pod streho«. Doživel sem vljuden sprejem in opazil sem. da je bil voz očiščen mnogo prej kot pol ure pred odhodom. Sredi poti je sprevodnik vključil še radio, in ko sem prišel v Mursko Soboto, sem si spet domišljal, da sem zares turist ...
B. G. Bruno
ALI SE NE DA NIČESAR UKRENITI?
Stanovalci 12-stanovanjskega bloka 7 v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti se že dalj časa pritožujejo nad groznim smradom, ki se širi po vsej okolici. Zaradi nepravilne instalacije za odtok odpadnih voda se je požiralnik tako napolnil, da teče voda iz greznice na površje in se razteka po dvorišču. Ker pa ta voda nima potrebnega odtoka, se nabira pred blokom, kjer ob vročih dnevih rojijo muhe.
Krivdo ie vsekakor pripisati projektantu, ki sploh ni upošteval zmogljivosti tega požiralnika, kar potrjuje tudi dejstvo, da je dal speljati vso strešnico v isto drenažo kot odpadne vode, ki se ob deževju razlivajo do studenca.
Stanovalci se sprašujejo: Ali se tu ne da ničesar ukreniti, da bi zaščitili zdravje oziroma preprečili epidemijo, ki se lahko pojavi.
POMURSKI VESTNIK, 25. JUN. 1959
5
SLIKE IZ NAŠIH K R A J E V
VApačah nič novega - pa vendar!
»Nič novega!« so ljudje zmigovali z rameni, ko sem bil na lovu za apaškimi novicami. To, če se v tej ali oni gostilni ustavi popotnik, da si s pivom ali brizgancem pogasi žejo, ali če  se v nedeljo za mizo domačini, da nekoliko pokramljajo, se ni nič novega. Toda v Apačah so pričeli graditi stanovanjski blok, urejati kopališče in še in še . . .
ASFALTNA CESTA IN ŠE KAJ
Letos urejajo park pred poštnim poslopjem. Do jeseni bodo uredili tudi park pred kino dvorano. V ta namen so imeli na razpolago 100 tisoč dinarjev. Člani Socialistične zveze so prispevali pri tem s prostovoljnim delom za 50 tisoč dinarjev. Razen tega urejajo letno kopališče, pred kratkim pa so pričeli graditi 8-stanovanjski blok. Stanovanja gradijo predvsem za prosvetne delavce, ki jih tudi v Apačah primanjkuje.
To pa je del načrtov apaške komunale. V prihodnjih letih predvidevajo cestno razsvetljavo, asfaltirali pa bodo tudi glavno cesto. Kakor krajevni odbor v Apačah, so aktivni tudi nekateri drugi krajevni odbori v apaški okolici. Na Grabah in na Pogledu se že nekaj let potegujejo za to, da bi uredili lokalno cesto, ki so jo pričeli gradili že pred vojno. V teh dveh krajih nimajo tudi elektrike. Ceste so menda v vseh vaseh Apaške doline ena najbolj resnih zadev. To sem ugotovil tudi sam, ko sem se peljal skozi Plitvice. Tam so se ceste že spremenile v navadne poljske kolovoze, na katerih nikoli ne zmanjka blata. Po sami cesti bi sodil, da vaščani za urejanje cest niso najbolj navdušeni.
NEKAJ VEČ KOT VSAKDANJE ZADEVE
Čez zimo in v pomladanskih mesecih je organiziral odbor SZDL v Apačah 8 raznih predavanj. Sodijo, da je bil obisk na predavanjih še kar zadovoljiv. Kljub temu, da je v Apačah kulturno prosvetno društvo Svoboda, lega v družabnem življenju skoraj ni čutiti. Letos je dramska skupina Svobode uprizorila igro »Kam iz zadreg«. Z igro so gostovali tudi v Spodnji Ščavnici, Gornji Ščavnici in v Lutvercih. Gostovanja so pokazala, da pričakujejo ljudje od apaške Svobode mnogo več kot jim je ta doslej nudila. Apaški igralci bodo do jeseni naštudirali novo igro. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri načrtih. Tudi mladinski
aktiv je pripravljal igro, vendar iz vsega tega ni bilo nič. Letos so ustanovili v okviru Svobode tudi ženski pevski zbor, ki je že večkrat nasto-
pil z uspehom. Na splošno bi morala apaška Svoboda po uspehih in aktivnosti doječi domače telesnovzgojno društvo Partizan.
Kmelo-valci v Apačah sodijo, da letošnji občni zbor kmetijske zadruge tu pokazal kaj bistveno novega. Zadružniki so se pogovorili o nekaterih problemih, od pobiranja mlatilniške merice v denarju do nabave strojev itd. Iz razgovorov s kmetovalci je moč razbrali, da večina ugodno ocenjuje posevke italijanskih sort pšenice. V Apačah in okolici na splošno tudi sodijo, da je letos mnogo manj koloradskega hrošča kot prejšnja leta. Delno morda zaradi tega, ker je uvedla kmetijska zadruga obvezno praženje krompirišč.
A
P
A
Č
E
Nove strojein opremo bodo nabavili
Na nedavni seji upravnega odbora »Agroservisa« v Murski Soboti so sklenili, da bodo v kratkem uredili pralni prostor in lopo za zunanja popravila. Nabavili bodo tudi novo stružnico, stroj za brušenje cilindrov ter precej orodja, predvsem za traktorje Ferguson. Govorili so tudi o ustanovitvi delavske kuhinje in ureditvi garderobe in sanitarnih prostorov.
PROIZVODNJA brezalkoholnih pijač v Murski Soboti
Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti je pral kratkim pričela z izdelavo osvežujočih pijač. Oranžado prodajajo pod imenom »Rezka«, limonado pa bodo prodajali pod imenom »Lina«. Obe prodajajo po nizkih cenah in dostavljajo s svojimi kamioni v vse kraje Pomurja.
Ta odločitev tovarne je vsekakor pravilna, saj je kvalitetne limonade v Pomurju stalno primanjkovalo, hkrati pa je to novi korak v borbi proti alkoholizmu.
Stroje in opremo so že naročili, z ostalimi deli pa bodo kmalu pričeli ter tako dokončno uredili obrat.
UPOKOJENCI
NA IZLETNIŠKI TURI
Društvo upokojencev v Ljutomeru je pred kratkim organiziralo za svoje člane izlet na Pohorje. Upokojenci so prinesli s poti lepe vtise, saj so jih povsod prisrčno sprejeli ter jim razkazala razne zanimivosti. Najbolj jih je zanimala žičnica in vožnja z njo.
-ko
Planinski
tabor
pri
Jeruzalemu
Zvedeli smo, da pripravljajo planinska društva Ptuj. Murska Sobota in Ljutomer prvi »Planinsko-turistični« tabor pri Jeruzalemu. Ta tabor bo dne 28. junija 1959 in bo posvečen 40-letninci KPJ in SKOJ za Podravje in Pomurje. Slavnost se bo začela že ob 10. uri dopoldne s pozdravi gostov in planincev, govorom predsednika Planinske zveze Slovenije tov. Fedorja Koširja in podpredsednika. OLO Murska Sobota tov. Franca Sebjamiča, zastopnika mladih planincev in drugih. Vmes bodo recitacije, petje in godba. Ob koncu proslave bodo člani pripravljalnega odbora posadili »topolo« v spomin na prvi Planinski tabor v osrčju Slovenskih goric pri Jeruzalemu.
Po proslavi bo planinsko rajanje.
Prirediteljem želimo številen obisk, saj so železniške zveze na vse strani ugodne, kakor tudi ceste za motorna vozila, še posebno pa jim želimo lepo vreme.
Avtobus iz Murske Sobote bo peljal ob 8. uri. Zbirališče bo pred hotelom »Zvezda«.
TIŠINA	TELEVIZIJE
Kako popestriti družabno življenje v Lendavi?
Če bi se obrnili s tem vprašanjem na katerega koli Lendavčana, bi dobili kopico odgovorov in predlogov. Iz razgovora z nekaterimi prebivalci jih naj navedem samo nekaj.
Lendava je menda edino večje naselje v Pomurju, ki nima kulturnega doma in nobenih drugih ustreznih prostorov za kulturne prireditve. DPD »Svoboda« ima sicer v hotelu »Park« dvorano, toda ta je za lendavske potrebe mnogo premajhna. Pri »»Nafti« je sicer dvorana dovolj velika, toda ta je za Lendavčane precej odročna. Torej drugega izhoda ni, nujno potrebno bi bilo zgraditi kulturni dom. In, kakor mislijo v Lendavi, bi se to z malo truda in dobre volje dalo narediti, kajti Lendavčani imajo za kulturne prireditve precej smisla, kot se je že večkrat pokazalo.
ZADNJA URA KNJIŽNICE?
Lendavčani ljubijo tudi lepe knjige in se zato kaj radi zbirajo v lendavski knjižnici. Toda, kakor pravijo nekateri zbadljivo, bodo tej kanalu odbile zadnje ture. Knjižnica je namreč vsako leto na slabšem s prostori. Soba, v kateri sedaj knjižnica posluje, temu namenu nikakor
ne ustreza, kaj šele, da bi služila za čitalnico. Knjižnica razpolaga tudi z radijskim aparatom, toda v takih pogojih ga ne morejo uporabljati- Dolgoletna želja ljubiteljev lepe besede v Lendavi pa je, da bi tudi v Lendavi uredili čitalnico, kjer bi razen knjig naj bilo na razpolago tudi dnevno časopisje in razne revije. In upajmo, da bo to kmalu.
KJE SO DOMAČI FILMI?
»Ko pripeka naj hujša poletna vročina, je edino razvedrilo lendavski kino...«. Tako mi je hudomušno dejala mlada uslužbenka in v njenih besedah je precej resnice. Nedeljski popoldnevi bi bili pusti, če
ne bi bilo kina. Sedaj, ko lahko predvajajo v Lendavi tudi kinemaskopske filme, se je popularnost kina precej povečala. K repertoarju pa bi bilo precej pripomniti. Predvajajo predvsem tuje filme, največ ameriške, obiskovalci pa si želijo čimveč domačih filmov. Velika napaka komisije za program pa je, da
ne poskrbi nobenih mladinskih filmov. Želeti bi bilo, da bi vse te predloge v prihodnje komisija upoštevala.
ZDRAV DUH
V ZDRAVEM TELESU
Delovanje TVD »Partizan« se je zadnje čase precej razmahnilo. Društvo ima precej rednih članov, največ delavske mladine, vključenih pa je tudi mnogo cicibanov iz otroškega vrtca, mladincev, mladink iz vajeniških vrst, itd. V zadnjem času se je zelo razmahnila košarka, namizni tenis, in mali rokomet. Tudi NK »Nafta« stopa po poti napredka in privablja na igrišče vedno več
domačinov. Potrebno pa bi bilo, da zajame več delavske mladine.
Jeseni je bila ustanovljena v Lendavi tudi glasbena šola. Za zdaj poučujejo samo klavir, toda, kot predvidevajo, bodo v kratkem segli tudi na druga področja glasbe. Lendavčani pa želijo, naj bi mladi pianisti
iz glasbene šole večkrat pripravili kakšen koncert in tako zboljšali izbor kulturnih prireditev v Lendavi.
Srca otrok in tudi odraslih si je začela na veliko osvajati televizija, toda TV sprejemnik v II. osnovni šoli na lendavskem gradu ne privablja več mladine, ker nihče za to ne poskrbi. Kmalu je utihnil tudi TV sprejemnik v klubski sobi pri »Nafti«. Tako je sedaj okrog televizije vse tiho in to je napak.
ZELJA,
IMENOVANA KOPALIŠČE
Lendavčani so tudi vneti ljubitelji plavanja. Njihova dolgoletna želja je, da bi v Lendavi zgradili kopališče, kajti do zdaj sta bila za ta šport samo dva potoka, kar je zelo (neprimerno in nehigienično. Z gradnjo kopališča so mislili začeti že letos in so v ta namen prodajali športne znamke po 20 din. Toda akcija je zelo slabo uspela zaradi slabe organizacije in premajhne aktivnosti članov. Tako je za zdaj vse zaspalo in upajmo, da ne bo vse ostalo na mrtvi točki.
V okolici Lendave so lepi tereni za smučanje in zato ni čudno, da se je udomačilo tudi smučanje, posebno med mladino. Žal pa brez strokovnega vodstva ne gre. Zato ne bi bilo napak, če bi v zimskih počitnicah organizirali smučarske tečaje za šolarje, pa morda tudi za odrasle. Tako bi število ljubiteljev belih poljan znatno naraslo.
Lendavske gorice s ponosnimi vinskimi vrhovi so priljubljena izletniška točka mnogih Lendavčanov. Še lepše pa bi bilo, če bi postavili kje razgledni stolp. Nedeljski popoldnevi v senci košatih dreves v prijetni družbi v Lendavskih goricah bi ostali vsem v prijetnem spominu.
Predlogov in pobud je dosti, možnosti precej; sedaj pa pogumno na delo!
Pospeševanje domače obrti
»Zavod za napredek in oskrbo domače Obrti« v Murski Soboti ima med svojimi nalogami tudi pospeševanje domače obrti. V ta namen bo letos organiziral več tečajev širom po Pomurju« na katerih se bodo ljudje seznanili z načinom dela. Največji poudarek je dan pletarstvu, ki ima tu ugodne pogoje za gojitev surovin, pa tudi zanimanje na tržiščih je za te artikle veliko, saj jih okrog 90 odstotkov izvažamo.
Ker je v Pomurju razmeroma velik odstotek nezaposlene delovne sile, je zavod pričel organizirati tečaje. Za pletarstvo so v Pomurju izredno ugodni pogoji, pa tudi zanimanje je veliko. Prvi tečaj te vrste je organiziran v Ljutomeru .in ga obiskuje 24 ljudi. Ta teče sicer že proti koncu in je dobro uspel, saj so si tečajniki pridobili v tem kratkem času skoraj vso potrebno znanje. Nekateri pletarji, med njimi je
precej deklet, se bodo stalno zaposlili v obratu »Zavoda za zaposlovanje invalidov in drugih oseb« v Ljutomeru. ostali pa bodo pletli doma in jim bodo plačevali po kosu, za kvalitetne izdelke pa bo poskrbel prevzemni odsek, ki bo ocenjeval kvaliteto in po njej tudi plačeval. Pri zaposlitvi bodo vsekakor imeli prednost invalidi, ki jih je med tečaj-
Beltinske zadružnice zopet delajo
Beltinske žene-zadružnice se po občnem zboru ponovno pričele z delom. Letos gojijo na posebni parceli hibridno koruzo, v bodoče pa nameravajo pričeti z gojenjem .zdravilnih zelišč. Razen pridelovanja prirejajo tudi tečaje in izlete, za zimske mesece pa si bodo nabavile še sokovnik.
niki skoraj 1/3. Pletarji, ki bodo pletli doma in jim bodo plačevali po kosu, bodo tudi nezgodno zavarovani.
Ti tečaji bodo velikega pomena predvsem zato, ker si' bodo lahko ljudje, ki so bili brez zaslužka, pridobil osnovno znanje iz pletarstva ter pozneje dobili dober zaslužek. S pomočjo pospeševanja domače obrti se bo tudi število sezoncev znatno znižalo. Ta vrsta domače obrti teče vse leto in ne zahteva posebnih naprav, tako da jo posamezniki lahko brez težav opravljajo doma. Jeseni bo zavod organiziral še tečaje za pletenje cekarjev iz ličkovine ter preskrbel zadovoljive količine surovin.
Vrbo še za zdaj kupujejo, pozneje pa bodo skušali, pridobiti vrbove nasade pri Ljutomeru, ki so bili last bivšega pletarskega podjetja. Tudi po ostalih občinah Pomurja ne bo pri uvajanju in pospeševanju domače obrti posebnih težav.
-ko
Tako nastajajo pod pridnimi rokami de-
uvke lični izdelki, ki niso iskani samo doma. marveč tudi v tujini ... A kar je najvažnejše:	na tem
področju je moč doseči razmeroma ugoden finančni učinek s skromnimi investicijskimi sredstvi.
V GOSTINSTVU
LEPE MOŽNOSTI ZA IZBIRO POKLICA
Poleg drugih gospodarskih panog je v naši republiki posebno zadnja leta pokazalo izreden napredek in porast turistično gostinstvo in gostinstvo sploh. Posebno lani se je povečalo število turistov in njihovih nočitev, močno je naraste! tudi povprečni promet na enega zaposlenega. Uvedba nagrajevanja po delovnem uspehu pa bo povečala osnove za dvig ravni kulturne postrežbe go-
stov in boljše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet. Zato potrebuje gostinstvo kvalificirane kadre, ki se vzgajajo v gostinskih strokovnih šolah v Ljubljani in v Mariboru ali pa po sistemu vajencev v gostinskih obratih ter z dopolnilnim šolanjem v vajenskih šolah, ki so organizirane v Celju. Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in drugod. Z napredkom v kvaliteti in obsegu gostinskih sto-
Koča na Doliču
ritev pa se izboljšuje tudi položaj gostinskih delavcev, gostinski poklic pridobiva na ugledu in priljubljenosti.
Mladina, ki danes zapušča osemletke, se lahko zelo uspešno in koristno vključi v gostinske poklice s tem, da se odloči za izučitev v enem izmed njih. V strežbi so to poklici natakarja in servirke, v kuharstvu poklici kuharja in restavracijskega slaščičarja, v hotelski službi pa poklici hotelskega vratarja ali
recepcionerja in nadzornika sob. Vsi ti poklici so enako dostopni ženski ali moški; mladini.
Glede na sklep Gostinske zbornice za LRS, da se do največjih možnosti pridobi novi kvalificirani kader po sistemu vajencev i.n pa, ker je izučitev v zgoraj omenjenih poklicih možna s sorazmerno majhnimi stroški, bo prav, da  starši absolventov osemletk in poklicne poslovalnice usmerijo mladino, ki se želi izučili omenjenih gostinskih poklicev da vstopi v učno razmerje z gos timskimi podjetji, ki morajo po veljavnih predpisih ali ki smejo sprejemati vajence. Pri konkretni izbiri poklica in pa pri iskanju gostinskih podjetij, kjer bi se lahko mladi absolventi osemletk izučili teh poklicev, bodo nudile okrajne gostinske zbornice v Mariboru oziroma v Murski Soboti vsa potrebna pojasnila in pomoč. Pri tem ne gre le za vstop v učno razmerje samo v domačem kraju ali pa v njegovi bližnji okolici, kajti turistično bolj razvita področja in večja mesta potrebujejo več kvalificiranega kadra in dajejo mnogo širše možnosti za hitrejšo in popolnejšo izučitev. Posebno je važno to za absolvente iz področij, kjer je manj razvita industrija in nimajo toliko možnosti za vključevanje v tiste gospodarske panoge, ki, so več ali manj že prenasičene, medlem ko v gostinstvu še vlada občutno pomanjkanje kadra.
Drobiž iz Ormoža
Gasilsko društvo Ormož je najelo 1 milijon 800 tisoč dinarjev posojila za nakup velike gasilske cisterne. Potreba po taki cisterni se kaže v ormoškem gasilskem društvu že dalj časa. saj je na območju društva precej krajev, ki nimajo primernih vodnjakov in cistern.
*
Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem namerava graditi ob železniški postaji v Ormožu nove vinske kleti s kapaciteto 500 vagonov vina. Razen tega bodo pričeli graditi na posestvu še en stanovanjski blok.
*
Bolnišnico za pljučno tuberkulozo v Ormožu iz leta v leto tehnično izpopolnjujejo. Tudi letos so kupili nekatere nove aparate, med njimi aparat za
kisik in aparat, s katerim bodo lahko raziskovali sapnikove veje pri tuberkuloznih in netuberkuloznih obolenjih. Med drugim so naročili še aparat za inhalacijo z antibiotiki za zdravljenje sprememb na sapnikovem vejevju.
PODGRADJE
Gasilsko društvo Podgradje bo 5. julija priredilo razvitje društvenega prapora. To razvitje bo povezano s proslavo 40-letnice ZKJ. Organizirali bodo velike mokre vaje mladinci in mladinke iz sosednjih društev pa bodo nastopili s prostimi vajami. V programu bodo sodelovali recitatorji in godba ljutomerske »Svobode«.
-ko
»ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER
POMURSKI VESTNIK. 25. JUN. 1959
5
V tako urejenem gostinskem lokalu je prijetno
Kmetijska Tribuna
ŠKRLUP
Letošnje vremenske razmere so zelo ugodne za razvoj bolezni in škodljivcev sadnega drevja. Posebno nevarno se širi škrlup ali fuzikladij jablan in hrušk.
Glivična bolezen, znana pod tem imenom, je na jablanah in hruškah najbolj razširjena bolezen, zaradi katere izvajamo redna pomladanska in poletna škropljenja, da obvarujemo plodove popolne zakrnelosti in listje prezgodnjega odpadanja.
Prvi pojav bolezni nastopi na listih v deževni pomladi kmalu po cvetju. Na listih se najprej pokažejo črnozelenkaste površinske in okroglaste pege z neravnim robom. Na jabolčnim, listju so pege na zgornji strani, na hruškovem listju pa pretežno na spodnji strani. Pege se večajo, se zlivajo druga v drugo, porjavijo in se sušijo ter postanejo zato vidne z obeh strani. Tako sušeče se močno napadeno listje odpada že v poletju.
Na plodovih iso pege rjave ali črne z razpokano lupino, pod katero se napravi plutovinasta plast, ki loči zdravo notranje tkivo od bolnega zunanjega. Zato so pege hrapave in videti kakor kraste. Plodovi ostanejo drobni, neenakomerno razviti, zakrneli in razpokajo.
Škrlup lahko zatiramo uspešno le s poletnimi škropljenji z bakrenimi, žveplenimi pripravki ali z organskimi fungicidi (na pr. Dithane). Dithane uporabljamo v 0,2 do 0,5 °/o koncentraciji uspešno skoraj proti vsem glivičnim boleznin rastlin. Lirotan je Dithann podoben pripravek in se uporablja kot Dithane.
Žvepleni pripravki: Cosan, Thiovit, Kumulus, Sumporol in Snlikol, so učinkoviti proti raznim glivičnim boleznim, posebno proti raznim plesnim na ta način, da dodamo na ICO litrov škropiva 20 do 50 dkg enega teh pripravkov.
Orthocid (0,2 do 0,5 °/o -koncentracije) nadomešča bakrene pripravke proti najrazličnejšim glivičnim boleznim, kot n. pr. proti škrlupu in peronospori vinske trle ter mnogimi boleznim na vrtninah im okrasnih rastlinah.
Ing.L. J.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljubljenega moža in dragega očeta
markA  PAVIĆA
uslužbenca iz Murske Sobote
se najsrčneje zahvaljujemo vsem .ki so z nami sočustvovali in nas tolažili v teh težkih trenutkih. Najtopleje se zahvaljujemo vsem stanovalcem v bloku, ki so nam najprej pomagali. Prav tako se zahvaljujemo sorodnikom, njegovim prijateljem, kolektivu »Železa«, darovalcem cvetja, govornikom in ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča družina PAVIC
0-575
OBVESTILO OBISKOVALCEM STUDIJSKE KNJIŽNICE V MURSKI SOBOTI
Obveščamo vse obiskovalce Studijske knjižnice, da ho knjižnica v mesecu juliju in avgustu odprta samo dopoldne od 7. do 11. ure. Uprava M-572
»ZARJA« LJUTOMER
Pomurska kronika
V	nedelje okrog pol enih ponoči je na gospodarskem poslopju Štefana Bukovca v Kobilju nenadoma izbruhnil požar. Ker so ga opazili nekoliko po izbruhu, jim je uspelo rešiti le nekaj živine in omejiti požar, da se ni razširil še na stanovanjsko poslopje, medtem ko je gospodarska oprema popolnoma zgorela.
Nastalo škodo cenijo na okrog 800.0000 din.
6. junija se je pri žaganju drv ponesrečil 55-letni Ernest Fujs iz Kuštanovec. Dobil je močne poškodbe na glavi in je med prevozom v bolnišnico umrl.
Minuli četrtek je med košnjo dobila nevihta 25-letnega Štefana Donšo iz Gradišča pri Tišini, ko se je zatekel v bližnjo kopo sena. Ker pa ga dolgo ni bilo domov, so ga zvečer šli iskat bi so ga našli mrtvega.
Sledovi po telesu kažejo, da je bil zadet od strele.
V	Trimlinih pri Lendavi se je pred dnevi pripetila težja nesreča, ki je terjala življenje Franca Kostrica, čuvaja skladišča pri podjetju »Proizvodnja nafte« — Lendava.
Do nesreče je prišlo, ko sta šofer Stepan Težački in njegov pomočnik izpraznila tovornjak s premogom. Kostric ju je nato povabil, da bi se malo umila, in se napotil v barako. Medtem je Težački skočil za volan in zapeljal tovornjak nazaj proti 'baraki. V tistem trenutku se je Kostric znašel pod kolesi težkega tovornjaka, ki so ga Ubila.
Pred dnevi se je pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti zagovarjala zaradi detomora 51-letna gospodinja Z. L. iz Šalamenec. V zagovoru je večkrat spreminjala izjave in enkrat dejanje priznala, nato pa spet zatrjevala, da je rodila mrtvega otroka, vendar pa je to -ni rešilo zaslužene kazni. Sodišče jo je spoznalo za krivo in jo glede -na nekatere olajševalne okoliščine — dejanje je bilo storjeno takoj po porodu, ko je bila porodnica le deloma prisebna — obsodilo na tri leta zapora.
-ko
Ogoljufana naivneža
V	soboto dopoldne sta se na kolesu peljala v Ljutomer dva mladoletnika iz Štrigove. Na Ormoški cesti ju je ustavil motorist, oblečen podobno kot prometna milica in ju kaznoval s 500 din ter kmalu nato izginil.
Fanta sta pričela dvomiti: ati je to sploh bil miličnik, ali pa navaden motorist. Za kazen, ki sta jo plačala, namreč nista dobila nobenega potrdila. Zadevo sta prijavila na postaji LM, kjer so prav tako dvomili, ker je bila globa za te vrste prekršek previsoka. »Miličnik«, ki je brez sledil izginil, pa se je menda nato smejal njuni naivnosti in trenutni zmedenosti, ker nista takoj opazila prevare.
-ko
PREKLIC
Podpisana Marija Legen, otroška negovalka na Tišine, preklicujem in obžalujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekla o Mariji Urh. Marija Legen.	D-563
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 26. jun. do 5. julija
V zadnjih dneh junija padavine, a v juliju splošno izboljšanje vremena in prevladovalo bo lepo vreme, vendar okrog 3. julija prehodne, toda izdatne padavine z ohladitvijo.
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki so moji dragi ženi in našli zlata mamici
FRANČIŠKI BAKAN
roj. HORVAT
stali ob strani in jo tolažili v zahrbtni bolezni polni bolečin. Enaka hvala vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje in vence.
Žalujoči mož Edvard z otroci 0-582	in ostalo sorodstvo
ZARADI POMANJKANJA HOTELSKIH PRENOČIŠČ V MURSKI SOBOTI
naprošamo vse zasebne imetnike hiš v mestu Murska Sobota, ki imajo proste primerne sobe, katere bi bili sedaj v sezoni pripravljeni oddajati za prenočišča privatnim gostom, da to najkasneje do 1. julija 1959 prijavijo pri Gostinski zbornici v M. Soboti. Ceno močnin bo določila za to posebna komisija.
Važno za člane sindikatom v Pomurju
Z ŽELJO, DA BI OMOGOČILI DELOVNIM LJUDEM V POMURJU POCENI ODDIH IN PRIJETNO BIVANJE OB MORJU, BO OKRAJNI SINDIKALNI SVET TUDI LETOS ORGANIZIRAL ZA GLANE SINDIKATOV TABORENJE V LEPEM OBMORSKEM MESTECU BASKI. CELODNEVNA OSKRBA. V KATERO JE VRAČUNANO -PRENOČIŠČE IN IZDATNA PREHRANA,, BO STALA 550 DIN, ZA OTROKE PA 200 DINARJEV. PRIJAVE SPREJEMA KOMISIJA ZA ODDIH PRT OKRAJNEM SINDIKALNEM SVETU MURSKA SOBOTA. TABORENJE BO ODPRTO OD 1. JULIJA DO 1. SEPTEMBRA.
Komisija za oddih OSS M. Sobota
UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE z o. J. MARTJANCI
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji .srednješolska izobrazba z nekaj let prakse ali nižja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso v knjigovodstvu.
Nastop službe 1, septembra 1959	0-577
UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE ČRNELAVCI razpisuje delovno mesto REFERENTA ZA KMETIJSTVO
Pogoji: zaželen kmetijski tehinik ali uslužbenec z veseljem do kmetijstva. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje vložiti do 1. julija 1959. — Nastop službe takoj.	0-580
RAZPIS
ZA INTERNATSKI DVOLETNI ODDELEK ZA ODRASLE PRI SREDNJI KMETIJSKI ŠOLI V MARIBORU
Šolanje odraslih na tem oddelku bo imelo dve smeri za usposabljanje kmetijskih tehnikov:
a) poljedelsko živinorejsko in
b) sadjarsko vinogradniško smer.
Oddelki te šole bodo razen v Mariboru tudi v drugih krajih Slovenije, in sicer: v Ljubljani, Novem mestu. Rakičanu in Vrhju pri Žalcu.
K prijavi za vpis priložite:
1.	Overovljen prepis rojstnega lista. V šolo se sprejmejo prijavljenci od 20. do 50. leta starosti, izjemoma tudi starejši.
2.	a) Zadnje šolsko spričevalo dovršene osemletne šole ali katerekoli nižje kmetijske ali gozdarske oziroma kmetijsko gospodarske šole ali kake druge strokovne šole:
b) Kandidati, ki nimajo pogojev pod a), imajo pa prakso v kmetijstvu, pa naj priložijo k zadnjemu šolskemu spričevalu potrdila o opravljen tečajih ali seminarjih in potrdilo o delu v kmetijstvu. Kandidati pod točko h) morajo predhodno položiti izpit iz slovenskega jezika in računstva. — Navodila prejmejo na občinskih tajništvih za šolstvo.
5. Potrdilo gospodarske organizacije (družbenega posestva, zadruge, zadružne zveze ali ljudskega odbora) z obvezo, da bo kandidata štipendirala za dobo dveh let.
4. Kratek življenjepis.
5. Izjavo za smer 'šolanja.
Prijave pošljite preko pristojnega občinskega organa za šolstvo na naslov: Srednja kmetijska šola( oddelek za izobraževanje odraslih), Maribor, Vinarska ulica 50 .	0-578
Petek, 26. junija — Gruda Sobota, 27. junija — Lado Nedelja, 28. junija — Zoran Ponedeljek, 29. junija — Peter Torek, 50. junija — Emilija Sreda, — 1. julija — Bogo Četrtek, 2. julija — Marija
MURSKA SOBOTA - od 26. do 28. junija angleški barvni film: »Človek, ki je ljubil rdečelaske«; od 50. jun. do 2. julija češki barvni film:	»Pokorno javljam« (Dobri
vojalk Švejk II.).
GORNJA RADGONA - 27. in 28. junija angleški barvni film: »Pariz mesto zaljubljenih«.
LJUTOMER — 27. in 28. junija ameriški film: »Robin Hood Avstralije«.
SLATINA RADENCI - 28. in 29. junija ameriški film: »Vzhodno od raja«; 2. julija francoski film: »Nočni ljubimci«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 27.
in 28. junija ameriški barvni film: »Letna doba«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 27. in 28. junija ameriški film: »Želi me«.
VERŽEJ — 27. in 28. junija francoski film: »Julette«; 1. jul. ruski film: »Dvoboj«.
ČEPINCI — 28. junija film: »Na razpotju«.
VELIKA POLANA - 27. in 28. junija mehiški film: »Mirnu«.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI
od 8. VI. do 20. VI. 1959 v M. Soboti Marija Vitmajer, Murska Sobota
—	petič; Helena Fujs, M. Sobota
—	drugič; Barbara Vajnc, M. Sobota
—	petič; Franc Horvat, Pečarovci — tretjič; Helena Kovačič, Pečarovci — osmič; Alojzija Vajndorfer, Bakovci; Terezija Antolin, Odranci; Verona Raj, Gomilice; Štefan Svetanič, Vadarci; Ana Bencak, Krog — petič; Angela Zemljič, Rihtarovci — tretjič; Anica Kuhar, Rihtarovci — drugič; Franc Zemljič, Rihtarovci; Viljem Zemljič, Rihtarovci; Kristina Korak, Turjanci; Štefan Bencik, Martjanci — drugič; Marija Gerenčer, Trimlini; Katarina Horvat, Trimlini; Marija Bukovec, Trimlini; Elizabeta Dravec, Trimlini; Rozalija Kočar, Trimlini; Rozalija Gerenčer, Trimlini; Maks Zemljič, Maribor; Albin Petarnič, Maribor; Anton Domanjko, Maribor.
Helena Slavic iz Predanovec, tretjič; Helena Bodek iz Šalovec; Terezija Gaber iz Tropovec, tretjič; Polde Vogrinčič s Cankove; Anton Barbarič s Cankove; Ernest Kerec s Cankove; Anica Kolenc od Grada; Zlata Sever iz Križevec, sedmič; Rozalija Horvat iz Lendave; Ludvik Sterman iz Dolge vasi; Janez Horvat iz Dolge vasi; Ljuba Fidenšek iz Dolge vasi; Ana Varga, Elizabeta Bogdan, Helena Kulčar, Hedvika Dominko, Marija Šimonka, Elizabeta Toplak, Rozalija Pevec, Alojzija Kocuvan, Marija Gal in Katarina Varga, vsi iz Dolge vasi.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
MALI OGLASI
MOTORNO KOLO NSU 250 ccm, generalno popravljeno in registrirano za leto 1959, ugodno prodam. Informacije pri fotografu v Murskem Središču.	M-564
1,55 ha trave, žirne, ugodno prodam.
Štefan Peterka. Rakičan. M-571 VAJENCA ALI VAJENKO za knjigoveško stroko sprejme knjigoveznica Popit, Murska Sobota. M-576 STABILNI MOTOR »Deutz-Diesel« 10 in 5lKS ter v-prežno kosilnico »Hoffer 105« v skladišču. Proda: Agencija, Murska Sobota. Kocljeva 16.	M-579
TRAKTOR »Diesel Ras«, 25 KS, v odličnem stanju, prodam. Ogled pri Josipu Kuncu, avtomehaniku. Ljutomer.	M-574
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože V i 1 d — Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ul. 7 (baraka) — Uprava:	M. Sobota.
Kocljeva ulica 7 — Telefon: 55 — Oglasni in naročniški oddelek: Kocljeva ul. 7 (baraka — Naročnina četrtletna 100. polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki. Murska Sobota, številka 605—70
1-565
— Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
30 n a g r a d
Ženski balonski plašč Samska postelja Taborniška postelja Moška obleka
Volneno blago, za žensko obleko Fantovska obleka Ženska jopica
in 23 drugih lepih nagrad ste lahko deležni, če se udeležite nagradnega žrebanja, ki ga pripravljamo za Trgovsko podjetje
„ZARJA“ - Ljutomer
Prvo žrebanje bo 31. avgusta
Hranite vsak blok, ki dokazuje nakup v katerikoli izmed navedenih poslovalnic Trgovskega podjetja „ZARJA“ Ljutomer, zlasti tistega, ki dokazuje
NAKUP V VREDNOSTI NAD 500 DIN!
Komisije za razpis uslužbenskih mest pri DOZ Murska Sobota
razpisuje delovna mesta
2 (dveh) INTERNIH USLUŽBENCEV
Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola z daljšo prakso
Prošnje vložit: pri DOiZ — Podružnica Murska Sobota do 10. julija 1959
DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD
Podružnica Murska Sobota
Bojan Šinko:
MrLIČ v AVTU 33
Sedaj je bil na vrsti Onič, ki je poročal o svojem neuspešnem trudu v poslovnih zadevah.
»Torej, pravite, da je vzel Marshall obe kopiji poročila o svojem potovanju?« je vprašal Padovani.
»Tako so mi rekli.«
 Ali je vzel tudi indigo papir?«
Ne, tega ne vem. Zakaj?«
Ali ne veste, da je stenodaktilografka, če je vzela za vsako ali vsako drugo stran sveži indigo papir, lahko prebrala v ogledalu celotno poročilo? Zdi se mi sumljivo, da je izstopila iz službe kmalu po izginotju g. Parkerja in smrti njegovega tajnika. Najti bomo morali dekle, pa naj velja, kar hoče.« Nato si je zabeležil nekaj v svojo beležnico.
Ali ste pogledali v arhivu, da bi se prepričali, če ni v njem nobene kopije?« je sedaj vprašal Oniča Mainzini.
»Kaj pak. Toda trdno verujem, da je imel Parker obe kopiji pri sebi, ko je potoval na Bled in da so ju zlikovci ukradli.«
Med odmorom, ko so skoraj vsi zapustili sobo. se je Padovani nagnil k Manziniju in ga šepetaje vprašal: »Kaj je poročal vaš človek, ki je spremljal Berryja in Collinsa od Sežane do Rima, da sta se moža pogovarjala?«
»Ne mnogo«, je prav tako šepetaje odgovoril Manzini, »Berry je v glavnem molčal in če je govoril, je govoril le o svoji bolezni, Collins pa je v vlaku skoraj nepretrgoma narekoval poslovna pisma.«
Ali se je spotoma s kom sestal ali vsaj na videz slučajno govoril?«
»Ne. Razen morda v jedilnem vozu. ko je bila gneča. In kako je s šifriranima brzojavkama?« je brž vprašal Manzini. da mu ne bi bilo treba omeniti Berryja in Collinsa, ker ni rad sumničil ljudi iz visoke družbe, vsaj tako dolgo, dokler ni imel otipljivih dokazov.
»Ugotovitve kažejo, da je bila prva oddana na Bledu pri vratarju hotela Krim«. Hotelski vratar se spominja nekega moža, ki se je v ta namen poslužil njegovega telefona, ni pa mogel dati nobenih podatkov, ki bi nam lahko koristili. Drugo brzojavko je oddala na blejski pošti neka dama, ki je nosila rumen bombažni puli s kimono rokavi in velika sončna očala. Naslov odpošiljatelja je bil napisan s strojem. Tudi s tem, kar vemo, si ne bomo mogli na Bledu, kjer poleti mrgoli tujcev iz vseh koncev in krajev sveta, prav nič pomagati. Tudi dešifracija obeh brzojavk ne napreduje tako, kot bi želel.«
»Tu je še pokojni Marshall.«
»Zakaj?«
Od nekega ameriškega odvetnika smo dobili prepis njegove oporoke. Polovica njegovega imetja se sestoji iz akcij različnih koncernov. V njegovem safeju v pisarni so našli skoraj tisoč akcij na njegovo ime, ki pa niso bile na listi njegovega imetja.«
Pa vendar ni slepomišil za Parkerjevim hrbtom?«
Možno, čeprav ne verjamem. Gospodična Parkerjeva pravi, da je bil najboljši človek. Sicer pa mu ni pri Pankerju prav nič manjkalo in ker se mu je obetala lepa bodočnost, ni verjetno, da bi kaj tvegal za hrbtom svojega šefa.«
»Seveda, saj so ga zlikovci zastrupili.«
Drži, čeprav to še ni dokončen dokaz. Če bi bil izdajalec, bi imel opravka le z vršički iz vrst nasprotnikov. To pa Saharov vsekakor ni.«
»Motivi so kljub temu lahko različni. Politični na primer. Na svetu so gotovi krogi, ki so jim vsakršni miroljubni cilji trn v peti. Storili bodo vse. da onemogočijo Parkerjevo zamisel in ne bi želel ponovno omenjati velike sive limuzine iz Milana in vseh že znanih dogodkov. Tu pa so še finančne koristi nekaterih krogov, ki jim uporaba atomske energije v mirnodobske namene ni všeč. Motivov nam torej ne manjka, čeprav po drugi plati nisem prepričan, da je prav v Marshallovem primeru rešitev uganka. Moramo pa se oprijeti vsake bilke.«
Medtem so ostali spet zasedli svoje prostore. Dr. Krauss je pravkar glasno vprašal Maxwella:
In kaj menite o Parkerjevi zamisli, oziroma o atomski energiji in njeni uporabi v vojaške in mirnodobske namene?«
»Ne vem, če bodo imeli cenjena dama in gospodje toliko potrpljenja, da bi me do konca poslušali. Precej časa bom moral govoriti, če vam bom hotel vse povedati, kar smatram za potrebno.«
Ne samo to. celo prosimo vas, da nam spregovorite!« je dejal Padovani. Oba detektiva sta kakor na neslišen ukaz izvlekla svoji beležnici iz žepa. »Kakor novinarji«, je pomislil Onič je še sam napel ušesa. Želel je slišati mnen je slovečega ameriškega jedrskega strokovnjaka.
POMURSKI VESTNIK, 25. JUN. 1959
7
»PLANIKA«
Prvih tisoč čevljev je izdelanih v Tovarni čevljev v Turnišču! Prvih tisoč parov specialnih modnih čevljev, a tovarna je bila odprta šele pred desetimi dnevi. Drugi obrat industrije obutve »Planika« Kranj, ki je zgrajen v Turnišču, že proizvaja! Dvestoosemdeset kilometrov je oddaljen ta obrat od svojega matičnega podjetja. Skoraj sto ljudi je zaposlenih v njem in ne bo dolgo, ko jih bo enkrat več. V tej tovarni so našli zaposlitev tur-niški in okoliški čevljarji, torej že kvalificirani delavci, ki so se zategadelj hitro priučili mehanizirani proizvodnji čevljev po sistemu tekočega traku. Saj je tovarna čevljev zgrajena v Turnišču zategadelj, ker je samo v Turnišču, kjer je 250 stanovanjskih hiš in 1237 prebivalcev, kar 80 čevljarskih mojstrov, pomočnikov in
vajencev in podobno je še v nekaterih okoliških vaseh. Zato lahko obratovodja pove o marsikaterem delavcu te nove tovarne isto, kot je rekel o Bariči Srakovi iz Renkovec: »Ne dela nič slabše od delavk, ki opravljajo to delo pri stroju že več let.«
Ker je tako, lahko verjamemo, da bodo tudi specialni modni čevlji, izdelani v Tovarni čevljev v Turnišču, šli v izvoz in bodo v vrsti tiste osmine vseh proizvodov kranjske industrije obutve »Planika«, ki so jim za letos zagotovili prodajo na tržiščih izven države. Proizvodi pridnih rok turniških industrijskih delavcev — čevljarjev bodo romali tudi širom po Jugoslaviji. »Planika« ima namreč svoje prodajalne čevljev po vsej državi, prav v vseh republikah.
Letna proizvodnja turniške tovarne čevljev bo vredna okrog 200 milijonov din. To vsekakor ni nepomembna številka, ne za »Planiko« Kranj in ne za Pomurje.	
Po treh letih prizadevanj, iskanja sredstev in gradnje je torej nastala v Turnišču povsem mehanizirana tovarna, kjer izdelujejo čevlje prav tako kot v katerikoli drugi tovarni na svetu. V začetku smo bili zadovoljni z mislijo, naj Turnišče dobi le veliko čevljarsko delavnico, ki bo sposobna zaposliti tiste čevljarje, katerim obrt ni zagotavljala primernega življenja in so torej morali iskati vsakdanji zaslužek na sezonskem delu.
Pred tremi leti je zagotovil Občinski ljudski odbor Lendava prvi milijon dinarjev za gradnjo čevljarske delavnice. Pozneje so bili načrti razširjeni in potrebnih je bilo še 49 milijonov. Občina,
Piše vam kolektiv TOVARNE ČEVLJEV iz Turnišča
KUPITE POCENI!
ZA DOPUST ZA DOM
ZA SLUŽBO
ZASE
ZA ŽENO
ZA OTROKA
ZA POLETJE ZA JESEN ZA ZIMO
PRI TRGOVSKEM PODJETJU
„ZARJA“
LJUTOMER,
Miklošičev trg 6, — Telefon 38
OPOZARJAMO VAS NA ZNATNO NIŽJE CENE IZGOTOVLJENIH OBLAČIL. PRI TRENUTNIH CENAH USLUG IN BLAGA V PRODAJI NA DROBNO JE RAZLIKA V CENI 20 DO  30%
SREDI RAVNEGA POMURJA
okraj in »Planika« so se nekako dokopali do vseh potrebnih sredstev in zdaj je v Turnišču razširjen obrat z upravnimi poslopji in obratno ambulanto, ki bo pomembna tudi za vse prebivalstvo.
Rekli smo, da bo turniška tovarna čevljev imela 200-milijonsko vrednost proizvodnje. Ta številka se bo povečevala in bo leta 1961, ko bo »Planika« izdelala že 1 milijon 410 tisoč parov čevljev v vrednosti treh milijard dinarjev — vsekakor pomemben prispevek. Takrat bomo gotovo že zabeležili močan porast proizvodnje in storilnosti, kot ga beležijo po petih letih obstoja »Planike« v Kranju. Tamkaj so v petih letih povečali proizvodnjo za 394 odstotkov in storilnost posameznika v enem dnevu za 103 odstotke. In ker se je »Planika« že zdaj uvrstila med vodilne tovrstne tovarne v Jugoslaviji in se je s tem približala evropskemu povprečju, ugotavljamo, da tudi delo v turniški tovarni ne bo smelo zaostajati za že doseženim povprečjem. Torej so se turniški čevljarji lotili velike naloge, ko so začeli s proizvodnjo specialnih modnih čevljev.
Toda — v Turnišču so že izdelali prvih 1000 takih čevljev — v tovarni, ki »za nas pomeni zdaj vse — življenje, zaslužek, veselje in radost!« kot je povedal turniški mojster Ivan Ftičar.
No, in kaj naj še povemo o tovarni čevljev? To kar je rekel ob otvoritvi njen direktor tov. Potočnik: »Prvo obdobje našega dela je končano! Z novim obratom v Turnišču smo vsaj delno za-
mašili vrzel, ki je dolga leta zevala med pomurskimi čevljarji, ki so morali spričo čedalje manjšega zaslužka opuščati svojo obrti« odhajati na sezonsko delo v Sloveniji in Hrvaški. Odslej bodo delali doma in v njihovem delu jim želimo veliko uspeha.«
Res jim je treba ždeti veliko uspeha, kajti njihovo delo je pionirsko. Njihova tovarna bo namreč preobrazila vso tamkajšnje okolje.
Nadaljevanje
Na poti do Lune
Po raznih virih priredil za nase bralce VIKTOR ŠIREC
Beg od Zemlje in pristanek na Luni in ves načrt medplanetarnega voznega reda — vse to je torej že proučeno. Toda pri višem tem niso predvidene prometne težave. Kaže pa, da je najbolj važno tisto, kar čaka človeka na poti od Zemlje do Lune ali do kateregakoli že planeta. Tretji Sputnik nam je že sporočil, da je v vesolju in na pragu vesolja še mnogo tega, s čemer človek ne računa in kar utegne b ti pogubno zanj. Od tod tudi negotovost in previdnost. Znanstveniki bodo še mnogokrat, preden se bodo odločili poslati v vesolje raketo s človekom, Izstrelili v to prostranstvo rakete z živalmi — opicami, psi itd., kot so to že nekajkrat storili.
Za ljudi je menda najbolj zanmiva ugotovitev — im tudi najbolj svarilna — ta, da je okrog Zemlje pas močnega radioaktivnega žarčenja. Najjasneje govorijo o lem raziskovanja vesolja s pomočjo ameriških umetnih satelitov — Explorerjev. Že pri prvm Explorerju so naprave za merjenje radioaktivnosti zatajile. Radijski signali, ki so jih sprejemale kontrolne pos.aje, so namreč pripovedovale čudne stvari o delovanju elektronskega števca, zvezno Geig — Müllerjevo cevjo. Števec je ne-
kaj časa deloval normalno, nato je kazal nekaj va  poteni pa zopet nič. Tako so znanstvenike signale sprejemali le od časa do časa in si jih potem niso vedeli pojasniti. Optimisti so pač kratkima trdili, da je to posledica napake v metrih napravah. Ti pojavi so se ponavljali tudi pri drugom Explorerju. Do 200 km je kazal števec normalno, potem se je naglo povečalo njegovo na-
števanje in potem je nenadoma utihnil. Tedaj je nek znanstven k pomislil, da bi lahko bil vzrok v premočni radioaktivnosti. Enako napravo, kot so jo imeli v satelitih, je odnesel v laboratorij in jo izpostavil močnemu radioaktivnemu žarčenju. Naprava je naraščanje sevanja pravilno spremljala, potem pa je pri premočnem žarčenju — utihnila.
Tako so spoznali, da je žarčenje v višini nad 200 km mnogo močnejše, kot pa so to znanstveniki pričakovali. Zato so četrti Explorer povsem drugače opremili. Ta satelit je nosil kar dve Geiger Müllerjevi cevi, pa še dva scintilacijska števca na svojem obodu. Ti števci so lahko prešteli tudi milijon delcev: protonov in elektronov na sekundo.
Števci so res zaznamovali včasih v sekundi tudi 100.000 delcev.
Zaključki po podatkih s tega umetnega satelita so bili porazni. Menili so, da dosega radioaktivno žarčenje v vesolju kvečjemu 10 rentgenov na teden, po Explorerjevih podnikih pa gre za žarčenje celo 4 rentgenov na uro, torej okrog 100 rentgenov na dan jim večina žarkov prihaja iz ene in iste strani.
Najvišja količina radioaktivnega žarčenja, ki jo smejo ljudje sprejeti, pa je 0.3 rentgena na teden in še 5 rentgenov na let o ! Smrtna doza radioaktivnega žarčenja pa se giblje med 600 in 800 rentgeni.
Po tem sodeč je precej malo verjetno, da bi človek kmalu potoval v vesolje.
Pri vsem tem so opazili, da narašča jnkost radioaktivnega žarčenja z oddaljenostjo od Zemlje. Ali
je potemtakem vse vesolje zastrupljeno? Na vprašanje je odgovoril šele Pioneer, ki se je dvignil do višine 123 tisoč kilometrov. Tudi Pioneer je bil opremljen z istimi napravami za merjenje radioaktivnega žarčenja kot Explorer. Njegovi podatki so povedali., da se močnejše žarčenje pojavlja okrog | 400 km in doseže vrhunec med 10.000 in 17.000 kilometri, a pri 30.000 km pade zopet na vrednost! renigenov na uro. Toda na normalno stopnjo upade žarčenje šele pri 100 tisoč kilometrih višine. To je stopnja žarčenja, ki jo povzročajo kozmični žarki.
Tako smo torej prišli do zaključka, da smo v pravi kletki smrtonosnih žarkov.
Toda od kot to radioaktivno žarčenje? Na to vprašanje je bilo potrebno nekaj časa čakali. Medlem pa so te ugotovitve povzročile pravi preplah med ljudmi, ki se ukvarjajo s pripravam; na prve vesoljske polete. To je tudi razumljivo  ko pa so se pojavile ovire, ki jih je skoraj nemogoče premostiti in jim ni mogoče najti izvora.
Ta obroč žarčenja so pologoma spravili v zvezo z zemeljskim magnetn m poljem. Teorijo o tem pojavu je izdelal Robert Jasirow z znanstveniki iz urada, ki se ukvarja z urejanjem in proučevanja podatkov, sprejetih od umetnih satelitov.
Po trditvah dr. Jastrcvva tvorijo obroč radioaktivnega žarčenja elektroni in protoni, ki se z velikansko hitrosijo gibljejo od južnega magnetnega tečaja k severnemu in nazaj. Kot nevidni tiri jih vodijo silnice zemeljskega magnetnega polja. Ti delci ne dosežejo tal zaradi koncentracije zemrljskega magnetnega polja nad severnim in južnim tečajem in zato tam preskakujejoin se vrračajo od tečaja do tečaja. Nad tečaji se v višini 200 do 599 km torej odbijejo in letijo mzaj proti drugemu magnetnemu polju. Hirosti teh delcev so izredno velike, saj potrebuje proton z visoko energijo Ie delce sekunde za razdaljo med obema poloma in če se pri preletih ne spusti pod 300 km višine, lahko ostane na svojih poteh tudi več let. Prav to gibanje segreva vihšje plasti zemeljskega ozračja. Ker pa je nad obema magnetnim poloma gostota delcev največja, je tam tudi največ trčenj in najmočnejše zavorno delovanje. Zalo so visoke plasti atmosfere nad severnim in južnim magnetnim polom precej toplejše kot plasti v isti višini nad ekvatorjem.
To je bilo dokazano že tudi z meritvami.
Vaš radio bo več vreden kot nov, ko Vam vanj vgradimo majhen aparat za sprejem UKW valov. O podrobnostih Vas poučimo v Radio in fino-
mehanični delavnici
»RAFIMUS« MURSKA SOBOTA
Nalagajte svoje prihranke pri Komunalni banki V M. Soboti, Lendavi.
Gornji Radgoni iN Ljutomeru.
O
h,
TS
•O
u
©
S
s
s
s
©
M
POMURSKI VESTNIK, 25. JUN. 1959
8