LETO XX. — številka 97
Ustanovitelji: občinske konlerence SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar
GLASILO SOCIALISTI
OVNEGA LJUDSTVA
KRANJ, sobota, 23. 12. 1967
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja ly58 kot poltednifo Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Vznemirljivo naraščanje brezposelnih na Gorenjskem
Kadrovski programi — osnovna naloga delovnih organizacij
Dokler delovne organizacije ne bodo imele izdelanih kadrovskih programov in bodo zaposlovale delavce mimo službe za zaposlovanje, bo poklicno usmerjanje neuspešno — Število brezposelnih na Gorenjskem še ni tako kritično, vznemirljivo pa je, da to število iz dneva v dan narašča
Pred približno štirinajstimi dnevi je v Kranju končno prišlo do skupnega posveta predsednikov gorenjskih občinskih skupščin, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, nekaterih poslancev in predstavnikov zavoda ter skupščine za zaposlovanje. Končno pravim zato, ker so bili vsi ti predstavniki do sedaj (razen poslancev) vedno vabljeni na seje skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje, vendar se sej, razen redkih izjem, niso udeleževali. Na tem posvetu, ki pa se ga žal iz neznanih vzrokov, kot smo zvedeli na zavodu za zaposlovanje, ni udeležil nihče izmed omenjenih predstavnikov iz škofjeloške občine, so razpravljali predvsem o zaposlovanju in brezposelnosti na Gorenjskem.
O brezposelnosti na Gorenjskem smo v našem časniku že precej pisali, zato so bralcem dokaj dobro znani nekateri številčni podatki Da pa bi laže razumeli nekatere sedanje probleme, poglejmo še nekaj drugih podatkov.
Zvezni zakon o zaposlovanju je bil sprejet še pred Sprejemom gospodarske in družbene reforme. Prav tako so bili pred tem sprejeti tudi ustrezni republiški zakoni. Z uveljavljanjem reforme pa se je pokazalo, da zakonodajalec ni predvidel vseh posledic, ki bodo nastale z reformo. Prvi znaki so se kmalu pokazali. Danes je med brezposelnimi na Gorenjskem precej mladih, med njimi tudi takšnih z nedokončano ali končano osemletko. In prav za te zakonodajalec takrat ni predvidel zdravstvenega var-
Spojitev lekarn
Občinska skupščina v škof-Ji Loki je v sredo na svoji seji dala soglasje za spojitev Lekarne Škofja Loka v novi zavod Gorenjske lekarne Kranj. Vse dosedanje lekarne na območju Gorenjske se namreč po sprejetju novega zakona o organizaciji zdravstvene službe z 31. 12. 1967 spojijo v en zavod s sedežem v Kranju ter prenehajo z delom kot samostojni zavedi.
stva. Tako mladi, ki danes končajo osemletko in se odločijo za takojšnjo zaposlitev, vendar pa službe ne morejo dobiti, vsaj kar se zdravstvenega varstva tiče ostanejo na bremenih staršev. (Med brez. poselnimi na Gorenjskem je takšnih kar 33 odstotkov). Zato je ena najpomembnejših nalog, da bo z novim zakonom o zaposlovanju to vprašanje ugodnejše urejeno.
Druga prav tako pomembna ugotovitev je, da se danes le okrog 40 odstotkov nezaposlenih zaposli prek zavoda, vsi drugi pa si najdejo zaposlitev mimo službe za zaposlovanje. Podatki kažejo, da je med temi največ takšnih z višjo in visoko izobrazbo.
Naslednja težava, s katero se služba srečuje, pa je, da delovne organizacije sploh nimajo izdelanih kadrovskih programov. Med njimi je veliko takšnih, ki nimajo niti kratkoročnih programov. Prav ta dva pojava, najbolj pa zadnji, pa službi za zaposlovanje pri usmerjanju mladih v poklice povzročata največ težav. Zaenkrat v sedanjem zakonu o zaposlovanju ti dve vprašanji še nista urejeni. Upajo pa, da bo to dokončno rešil spremenjeni zakon, ki je pravkar v pripravi.
Razen teh predlogov pa so na posvetu razpravljali med drugim tudi o predlogu, da bi se sedanji prispevek 0,2 odstotka povečal na 0,372 ali 0,4 oziroma na 1 odstotek. In sicer zaradi drugačne vloge in nalog služb za zaposlovanje v prihodnje, ki bi terjale tudi nekatere organizacijske spremembe.
Vendar pa neoziraje se na predvideni novi zakon, se je služba za zaposlovanje v Kranju že začela zavzemati, da bi delovne organizacije izdelale kratkoročne in srednjeročne programe po novih kadrih in da bi v prihodnje zaposlovale nove delavce samo prek službe te službe.
Ko že govorimo o kadrovskih programih, je prav, da pojasnimo še eno ugotovitev. Večina občinskih skupščin ima danes v kratkoročnih in srednjeročnih programih tudi podatke, za koliko naj bi se v občini v prihodnje povečalo število zaposlenih. Vendar pa
se teh podatkov niso izmislile občinske upravne službe, ampak so to podatki, ki izhajajo iz delovnih organizacij. Ce po eni strani ugotavljamo, da delovne organizacije nimajo realnih kadrovskih programov, vendar pa občinskim službam vseeno posredujejo podatke o zaposlenosti v prihodnje, potem prihajamo do čudnega nasprotja. Ali so takšna predvidevanja nerealna ali pa se med letom zaradi notranjih pojavov in drugačnih teženj takšna predvidevanja ne morejo izvajati? Najbrž ne bo preveč splošna ugotovitev, da je tako v prvem kot v drugem nekaj resnice.
Ravno o tem pa so precej razpravljali tudi na posvetu v Kranju. Posebej so poudarili, da se danes delovne organizacije zapirajo, da v njih še vedno močno prevladuje »mojstrska mentaliteta« in da se tako rekoč otepajo strokovnjakov. Vse to pa se dogaja   z   vednostjo samo-
(Nadalj. na 3. str.)
Naslednja številka izide v petek, 29. decembra
Ali že veste? da v vseh prodajalnah KOKRE za nakup prek 30,00 Ndin lahko dobite zapestno uro
ur za 300 kupcev
(žrebanje 5. I. 1968)
da bo obisk dedka Mraza v Blagovnici Kokra-Kranj vse dni od 26. do 30. 12. 1967 od 16.30 do 17. ure da je podjetje Kokra naročilo za vse otroke igrico PEPELKA in obisk dedka Mraza v Prešernovem gledališču v Kranju dne 29. 12. ob 18. uri. Po vašem naročilu oddajamo darila za obdarovanje otrok dedku Mrazu. Za nakup se priporoča
KOKRA — KRANJ
JLA pomaga povsod
Iz zveznega proračuna bo za naslednje leto izdano za JLA 603 milijarde starih dinarjev. O tem denarju večkrat razpravljamo, pozabljamo pa, da precejšen del tega denarja vojska vrne družbi.
Nekaj podatkov:
Inženirske enote so letos zgradile 74 km modernih cest, 144 km makadamskih, nedokončanih pa je še okrog 40 km cest. Vojska je zgradila več mostov in predorov. Vrednost teh del je okrog 22 milijard starih dinarjev. V dvajsetih letih so inženirske enote zgradile in popmvile 2600 km&st, 618 km železniških prog, 269 mostov itd. Od osvoboditve jc vojska pogozdila okrog 1500 hektarov golicave. Pri teh delih je sodelovalo blizu 200.000 pripadnikov JLA, medtem ko je v zadnjih petih letih sodelovalo pri različnih poljedelskih delih 120 tisoč pripadnikov JLA. Okrog 3 milijone ur je vojska prispevala za izboljša)ije obrambe proti elementarnim nesrečam.
Medicinske ustanove JLA sn na voljo tudi civilnemu prebivalstvu. Najsodobnejša oprema, ugledni zdravniki pomagajo meščanom. Samo letos računajo, da bo v vojaških zdravniških ustanovah pregledanih okrog 300 tisoč civilistov, medtem ko se jih bo okrog 30 tisoč zdravilo na klinikah in v bolnišnicah.
Od naročil JLA, od proizvodnje orožja, opreme in drugega materiala živi na desetine tovarn in tisoče zaposlenih. Gospodarstvo verjetno najbolj občuti koristi JLA v rezultatih znanstvenih raziskav. Uspehi vojaških znanstvenikov in strokovnjakov so izredno pomembni za razvoj mnogih industrij.
Učinek denarja, ki ga dajemo za vojsko, je največji takrat, ko ga ne moremo povedati v milijardah. Mirno lahko trdimo, da so zaradi moderne inženirske opreme naše vojske, dobre organizacije rešena mnoga življenja in premoženja. Da je to res, zadostuje, da preberemo začetek vsakega časnikarskega poročila o elementarni nesreči. Spomnimo se nedavnega potresa v Debru.
Obrazi in pojavi
Večkrat smo se že na tem mestu hudo-vali nad tem ali onim, včasih uspešno in verjetno Še večkrat neuspešno.
Danes so na vrsti turisti — tuji gostje, kot imamo navado imenovati inozemce. Ker verjetno tudi pri njih kritika ne bi posebno veliko zalegla, preidimo kar na stvar.
Smo pred novoletnimi prazniki. Gostišča bodo zopet prenatrpana z najrazličnejšimi narodnostmi. Prostori se bodo spremenili v zmešnjavo najrazličnejših govoric. To bomo (bodo) zaslužili!?
Pri tem se stvar namreč malo zaplete. Lanskoletne skušnje svarijo. V nekem kranjskogorskem hotelu so namreč v novoletni noči prodali nič več kot TRI steklenice šampanjca. Pa ne, da ga ne bi imeli, po mizah je bilo vse polno šampanjskih steklenic.
Naši nadebudni »tuji gostje« so namreč prinesli vse potrebno za slovesen vstop v novo leto kar s seboj... Kot letos, pa smo tudi lani gradili hotele, imeli sestanke, koordinirali akcije, sc prepirali in sporazumevali za — počutje naših dragih gostov.
V Kranjski gori so rekli, da gre pač osel le enkrat na led. Dali so tiskati kartončke, ki bodo v treh Jezikih na mizah zaželeli srečno novo leto, spodaj pa bo pripisano, da bodo zaračunali 30 odstotkov od naše vrednosti za vse pijače, ki bi jih gostje prinesli s seboj...
Prav jim je, našim dragim tujim gostom! Ce so prišli k nam le vdihovat zrak, ga lahko tudi zunaj hotela. V hotelu naj plačajo ali pa ostanejo doma tako kot bodo mnogi, ki nimajo denarja.
P. Čolnar
'''' i
Občinski komite zveze komunistov v Kranju je skupaj z občinskim komitejem zveze mladine v tem mesecu pripravil več pogovorov z mladimi, ki so ali pa še vedno delajo v vodstvih in aktivih zveze mladine. Teh pogovorov, kjer so se pogovarjali o vlogi in delu zveze komunistov, se je udeležilo 49 mladincev iz kranjske občine. Na drugi seji občinskega
komiteja ZK Kranj, ki je bila 15. decembra, pa so 37 mladincev sprejeli v zvezo komunistov.
Minulo sredo pa je občinski komite ZK v prostorih občinske skupščine v Kranju priredil slovesen sprejem za nove člane ZK. Sprejema so se med drugim udeležili tudi predstavniki občinskega komiteja, komisij občinske konference ZK in predstav-
niki občinskega komiteja mladine.
Na sprejemu je sekretar občinskega komiteja ZK v Kranju Marlin Košir razdelil članske izkaznice, razen tega pa so vsi dobili tudi knjigo o zgodovini zveze komunistov Jugoslavije. V prihodnje bodo podobni sprejemi tudi v organizacijah zveze komunistov v kranjski občini. A. Ž.
Izredno zanimanje prebivalcev
Zbori volivcev o gradnji šol v radovljiški občini
Da le ne velja pravilo, da se udeleži zbora volivcev vedno stalna mininftrina skupinica ljudi, kažejo zbori volivcev v radovljiški občini, ki te dni razpravljajo o gradnji novih Sol.
Do četrtka so imeli zbore volivcev že v Begunjah, Lescah, Brezjah, Mošnjah, Ljubnem, Radovljici, Podnartu, Kamni gorici, Dobravi, Kropi, Zg. in Sp. Gorjah in v Zasipu.
Prva značilnost teh zborov je, da je udeležba presegla vsa pričakovanja. Tako je bilo npr. v Radovljici na zboru 236 ljudi, nič manj (seveda v sorazmerju z velikostjo kraja) pa jih ni bilo tudi drugod.
Vsi dosedanji zbori so potrdili pravilnost sklepa skupščine občine Radovljica, da začno graditi šole. Prebivalci (vsaj prisotni na zborih) se skoraj soglasno strinjajo s samoprispevkom. Edino vprašanje je: zakaj niso začeli akcijo že prej.
Sole v radovljiški občini 6o res v takšnem stanju, da bi morala skupščina že prej ta problem najodlocnejše reševati in zaradi tega sedaj prebivalci pozdravljajo to koristno pobudo.
Skupščina je izdala posebno brošuro, v kateri razlagajo investicijski pregram in so jo učenci raznosili po vseh gospodinjstvih. Zaradi tega ni čudno, da po vsej radovljiški občini te dni veliko govore o svojih šolah.
Zanimiv primer se je dogodil ob priložnosti roditeljskega sestanka v Gorjah, katerega se je udeležilo čez 200 ljudi. Nehote je prešla razprava   na   šolstvo oziroma
gradnjo šol in to kljub temu, da imajo v Gorjah že novo še? o. Kot smo izvedeli, ni niti eden izmed prisotnih nastopil proti samoprispevku.
Predsednik skupščine Radovljica nam je ob tem primeru dejal:
»Skupščina pričakuje največjo moralno pamoč tudi cd Gorjancev. Znano je, da so se le-ti pred časom znali boriti za svojo šolo, da jih je skupščina pri tem podprla in zaradi tega računamo, da bodo sedaj podprli gradnjo šol tudi v drugih krajih.«
P. C.
Protestno zborovanje ob tednu solidarnosti
V okviru tedna solidarnosti z vietnamskim ljudstvom (od 13. do 20. decembra) sta občinski komite zveze mladine in koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije priredila v torek na Trgu revolucije v Kranju protestno ziborovanje. Na zborovanju j« govoril predsednik koordinacijskega odbora in občinskega odbora
ZB NOV Vinko Kepic. V programu pa so sodelovali tudi člani kluba OZN kranjske Gimnazije.
Mladi so z zborovanja poslali protestno pismo ameriški ambasadi v naši državi, s transparenti in lepaki pa so proti zločinski vojni v Vietnamu protestirali tudi po kranjskih ulicah.        A. Z.
Enotna merila za financiranje preventive
Odslej načrt za preventivno
zdravstveno varstvo
Pred kratkim je Zdravstveni center v Kranju sklical posvetovanje o uskladitvi in enotnih merilih pri financiranju
in izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva na Gorenjskem. Posvetovanja so se udeležili predstavniki gorenjskih občin, zdravstvenega doma v Kranju in pa predstavnik Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
Posvetovanje so sklicali zato, ker so ugotovili, da gorenj, ske občine ne financirajo v enaki meri preventivnega zdravstvenega varstva. Stanje pa je deloma opravičljivo zaradi zakasnitve delovnega programa v preteklih letih. Občine niso bile pravočasno seznanjene s potrebami preventivnega zdravstvenega varstva in so jih le deloma upoštevale v svojih proračunih. Postavke v občinskih proračunih pa niso temeljile na realnih potrebah.
Za primer naj navedemo, da je občina Tržič namenila lani za preventivno zdravstveno varstvo 7,5 milijona S din, kar znaša 635 S dinarjev letno za vsakega prebivalca. Jeseniška občina pa je namenila za preventivno zdravstveno dejavnost le 2 milijona S din, kar pomeni približno 76 S dinarjev na vsakega prebivalca.
Prav tako so razlike — sicer malo manjše — tudi med drugimi gorenjskimi občinami. V pojasnilo naj navedemo, da del vsote, namenjene za preventivo, v neki občini odpade na občino, del pa na komunalni zavod za zdravstveno zavarovanje. V preventivno dejavnost so vključene športne ambulante, patronažna in babiška služba, sistematski pregledi predšolskih in šoloobveznih otrok posvetovalnice za žene in in otroke, cepljenje in drugo.
Da se ne bi več pojavilo tako stanje, je Zdravstveni center za leto 1968 pripravil finančni plan preventivnega zdravstvenega varstva posebej za vsako občino. S tem naj bi se izognili prej omenjenim nepravilnostim, hkrati pa bi zagotovili enakovredno zdravstveno varstvo vsem občanom Gorenjske. Pri tem moramo še povedati, da so potrebe, ki nastajajo zaradi obolevnosti oziroma higiensko-epidemiološkega stanja na terenu precej podobne v vseh občinah.
Po tem planu bi razmerje — ki smo ga prej navedli kot najbolj drastičen primer velikih razlik v sredstvih, namenjenih za preventivo — bilo povsem drugačno.
Za tržiško občino ni za prihodnje leto številka kaj dosti večja. Plan predvideva 8,3 milijona S din za preventivno dejavnost ali 70-1 S dinarje na prebivalca. Za potrebe jeseniške občine pa plan predvideva 18,8 milijonov S dinarjev ali 704 S dinarje na vsakega prebivalca. Podatki kažejo, da so bila dosedanja sredstva za preventivo tržiške občine že do sedaj usklajena s potrebami, saj -se izračuni komisije zdravstvenega centra, ki je pripravila plan za leto 1968, le malo razlikujejo od lanskih sredstev, porabljenih v ta namen.
Krivda za tako stanje pa ni samo na občinah, saj do sedaj za to dejavnost še ni bilo izdelanih planov in so se sredstva odmerjala brez preučenih potreb.
Na posvetu so menili, naj bi občinski sveti za zdravstvo razpravljali o planu preventivnega zdravstvenega varstva za leto 1968 in ga nato skupaj z mnenjem predložili občinskim skupščinam, da bi le-te mogle pravilno oceniti plan in vnesti potrebe za preventivno zdravstveno varstvo v svoje proračune za leto 1968. Ce pa skupščine ne bi s svojimi finančnimi sredstvi mogle pokriti zahteve plana, se bodo morale odločiti, katere dejavnosti naj se v planu črtajo, upoštevajoč pri tem prednostni red oblik preventivnega zdravstvenega varstva, kot jih predvideva Navodilo o elementih za sklepanje pogodb izdano pri republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo.
L. Mencinger
6' &ciiilte: VIIIJOVOtETNI SEJEM v Kranj« r—j** od 16 do 26. XH. 1967 v domu FRANCA VOD O PIVCA
OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM
razpisuje
prosto delovno mesto POMOŽNE KUHARICE
za delo v ŠMK
Pogoji:   najmanj   3 leta
prakse v kuhinji.
Nastop službe takoj!
Razpis velja do zasedbe mesta.
Novembrska proizvodnja in izvoz v škofjeloški občini
V novembru so industrijska podjetja v škofjeloški občini proizvedla za 24 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
Med podjetji, ki so v novembru najbolj povečala proizvodnjo, je na prvem mestu Iskra Železniki s 50 odstotki, sledijo Elra s 43 odstotki, LTH s 37 odstotki in LIP Češnjica z 28 odstotki večjo proizvodnjo kot lani. Zanimivo pa je, da Iskra Železni-
ki kljub tako ugodnemu rezultatu do 30. novembra še ni dosegla vrednosti lanske proizvodnje. To pa je pripisati že znanim težavam, ki jih ima podjetje pri prodaji svojih izdelkov. Sicer pa je večina podjetij v prvih devetih mesecih letos precej presegla lanske rezultate v enakem obdobju (industrija za 4,6 odstotka).
Tudi vrednost plačane realizacije je bila v letošnjem no-
Tudi vam ne bo žal, če boste te dni obiskali naše
__MARKET
KRANJ, STRAŽIŠČE, ŠKOFJA LOKA, KRANJSKA GORA, JESENICE [     V nedeljo, 24. decembra bodo vsi naši P- marketi in samopostrežbe
ODPRTI
od 7.33 do 11. ure ZA PRAZNIKE NIŽJE CENE
t šunka, rol šunka, vratina s kostmi in brez 'kosti, kranjske klobase, krvavice, pečenice, sveža slanina, sveži piščanci, sveži purani in purice, odojki, zmrznjene račke
# že pripravljeni kombinirani zavitki:
mrežna pečenka, pečenice, krvavice in goveje meso za juho v zavitkih po 30 do 50 N dinarjev
# IZREDNA PRILOŽNOST
sveža madžarska jajca po izredno nizki ceni 0.52 N dinarjev % odlično kvalitetno madžarsko maslo
O odprta konservirana ŠUNKA »mitros« kg 19,00 N din
odprti konservirani CARE »mitros« kg 19,00 N din
odprta konservirana PLEĆKA »mitros« kg 16,40 N din
To blago lahko kupite tudi v dozah po 3 in 5 kg
# Pesa v solati kozarec kg  1,88 N din paprika solata kozarec                                 kg  1,30 N din
# Po reklamnih cenah razna čokolada, keksi, pecivo, vino Starček — beli in rdeči, pelinkovce, mount flovver, vermouth, biser slovin, čokoladne ora-line in čokoladni desert, pakirane in nepakirane rozine
# uvožene otroške igračke polnjene z bonboni: palice, vetrnica, dežnik in stekleničke z dudko
# že pripravljeni darilni zavitki s sladko vsebino % darilni zavitki in košarice po naročilu
5UFERMARKET
LJUBLJANA, Pasaža na Ajdovščini
bo ODPRT 24. t. m. od 8. do 12. ure
Ta dan bo 10. uri bo DEDEK MRAZ s svojim spremstvom obiskal in obdaril
vaše otroke v pasaži
Srečno novo leto vam želi
REHRANA
Ć X P O R T        I  M P O RT   ^ JU J O B  L J A N A
vembru večja kot lani. Podjetja so zbrala 2 milijardi 589 milijonov S din, kar je 8,9 odstotka več kot v novembru leta 1966. Kljub temu pa plačana realizacija do vštetega 30. 11. 1967 precej zaostaja za planom, ki ga je predvidela industrija, čeprav je za malenkost boljša kot je bila v enakem lanskem obdobju. Najboljše rezultate pri plačani realizaciji imata podjetji Jelovica, ki jc dosegla 86 odstotkov in LIP Ceš-njica 83 odstotkov planirane vrednosti.
Sorazmerno dobrim rezultatom v proizvodnji in delno tudi pri plačani realizaciji pa ni sledil obseg izvoza. Medtem ko je v lanskem novembru industrija izvozila za 339.208 dolarjev, je letos dosegla le 206.986 dolarjev. V primerjavi z lanskoletnimi rezultati v novembru so naj-
bolj napredovala podjetja Elra, ki je povečala izvoz cd 1035 dolarjev na 9473, ter še-šir od 7535 dolarjev na 13.543. Zanimivo je, da podjetja, ki so v lanskem novembru imela dobre izvozne rezultate lete letos niso ponovila. Tako so podjetja Iskra Železniki, Gorenjska predilnica in Li:l dosegla v letošnjem novembru manjši izvoz kot v lanskem, kar je seveda vplivalo na skupni obseg izvoza, saj so ta podjetja hkrati največji izvozniki v občini. Kljub temu pa so škofjeloška industrijska podjetja izvozila do 30. 11. za 12,862.626 dotarjov, kar je za 5,3 odstotka več 5co»t lani, hkrati pa tudi skoraj toliko kot je planiran izvoz* Podjetja Iskra, Elra in Gorenjska predilnica pa so planske obveznosti do 30. 11. 19o7 celo presegla.
S. Zupan
Za boljŠ3 komnn?Jet> urejenost
Skupščina občine Radovljica je sprejela na svoji zadnji seji odlok o komunalni dejavnosti in komunalnih storitvah. Omenjeni odlok je bil izredno potreben, saj je vladala na tem področju precejšnja neurejenost.
S'.evilo podjetij, ki so se bavila s to dejavnostjo, se je večalo skoraj iz dneva v dan, vendar zaradi razdrobljenosti niso mogla zadostiti niti najosnovnejšim potrebam. Komunalne dejavnosti se v občini niso mogle razvijati vzporedno in skladno z rastočimi problemi, ker je zanje vedno zmanjkalo denarja.
Skupščina se je odločila, naj opravljajo komunalno dejavnost odslej tri podjetja in sicer Komunalni podjetji Radovljica in Bohinj, vtem ko za Bled za sedaj še ni znano, kdo naj bi se s tem bavil.
Brez dvoma sodi stvar h komunalnemu podjetju Bled, vendar je dejstvo, da se je to podjetje že toliko odmaknilo od komunalne dejavnosti da je vprašanje, če se lahko vanjo zopet povrne. Na drugi strani se Davijo na Bledu s komunalnim urejanjem tudi drugi, ki imajo s tem več prakse kot samo komunalno podjetje.
Kadrovski
(Nadalj. s 1. str.)
upravnih organov in drugih organizacij v delovnih organizacijah. Morda je prav, da ob tem pripomnimo, da se bodo s tem v prihodnje morali spoprijeti tako služba za zaposlovanje kot tudi občinske skupščine, družbenopolitične organizacije in seveda najbolj delovne organizacije same.
Razen tega so na posvetu poudarili, naj se v prihodnje tisti, ki že imajo zagotovljene dohodke, pa so še vedno zaposleni, umaknejo novim, nilajšim kadrom. Poslanci so predlagali, naj se honorarno delo v prihodnje bolj obdavči kot je bilo do sedaj. Prav tako pa so se na posvetu strinjali, da je službi za za-
Na seji je bilo govora tudi o tem, ali se naj s komunalo bavi eno ali več podjetij. Prevladalo je mnenje, da bo to v najkrajšem času pokazal ekonomski račun. Čeprav je bistvo v vzdrževanju vodovoda, kanalizacije, odvozu smeti v mestnih naseljih (natančneje bodo predela še naknadno določili) pred* stavlja precejšen problem tudi vzdrževanje parkov, predvsem na Bledu. Odborniki so menili, naj tudi v bodeče skrbi za parke krajevna skupnost, ki naj dela s pogodbo zaupa najboljšemu ponudniku.
Precej razprave je bilo še o vprašanju vodovoda. V nekaterih vaseh s.0 namreč kmetje sami s prispevki zgradili vodovode (v BchJniu je takšni!: vodovodov več) in jih ob nasprotovanju lastnikov ne bi moglo prevzeti komunalno podjetje. Seveda bi tako ostalo odprto vprašanje, kdo naj te vodovode vzdržuje P. C.
programi
poslovanje zakona treba zagotoviti več denarja za zahtevnejše delo v prihodnje. pr> sebno še, če bodo delovne or. ganizacije sprejele na delo mlade pripravnike, ki pa bi do sprejema na redno delovno mesto še vedno ostali na spiskih zavodov za zaposlovanje.
Nazadnje pa zapišimo še ugotovitev, ki so jo potrdili tudr na posvetu. Brezposelnost, tako v širšem merilu, 'kot na Gorenjskem, danes še' mi tako kriiiu-.a, pač pa so vznemirljivi pedatki, da š e-vi!o brezposelnih nenc'v.?o na-raJča. Zato upravičeno v pitno, da bo novi zef vjn Uredil pTmeiiaedro dozjS v.; •> pomanjkljivost.       A. žalar
GLAS * 4. STR A M
NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO
SOBOTA — 23. decembra 1967
Preusmeritev proizvodnje v Peku
Prejšnji teden so v tovarni obutve Peko v Tržiču sprejeli proizvodni nač.t za prihodnje leto. Po tem načrtu bodo povečali proizvodnjo čevljev od letošnjih milijon 600.000 parov na m'jljon 700.000 parov v letu 19&8 aH 6 odstotkov več. Pri tem pa se bo spremenil tudi asortiment Pekovih izdelkov, saj bodo največ pozornosli deležni modeli modne ženske in moške obutve, manj pa bo proizvodnje cepnt. Do konca prejšnjega meseca so v Peku izvozili na zahodno in vzhodno tržišče 35° o količinske proizvodnje in 49 c6 proizvodnje po vrednosti. Tako so na zahodno tržišč izvozili do konca meseca novembra okoli 230.390 parov čevljev, največ v Zahodno Nemčijo, švedsko, Dansko, Avstrijo in Norveško, na vzhodno tržišče pa okoli 323.030 parov. Med izvoznimi izdelki prevladujejo ženski škornii in modna obutev, pri moški obutvi pa mokasini in druga nizka obutev.
Z namenom, da bi zvedeli kaj več o preusmeritvi proizvodnje v tovarni obutve Peko v Tržiču, smo zaprosili direktorja te tržiške tovarne Jožeta Dolenca, ki nam je takole dejal:
»Potreba po povečanju žsnske galanterijske obutve se je Icazala že vrsto let. Do sedaj smo imeli za tovrstno obutev samo en montažni trak. na katerem smo de'a'.i in še delamo v dveh izmenah. Količina te obutve, ki jo lahko izdelamo s sedanjo, čeprav precej moderno, strojno oprema montažnega traku, je zaradi povpraševanja ni trgu odločno premajhna in zato že nekaj let nismo mogli ustreči vsem naročilom za obutev te vrste. Položaj na tržišču nam narekuje, da ukinemo klasično proizvodnjo tako imenovanih obrnjenih copat in povečamo proizvodnjo ženske galanterijske obutve. Seveda takšna proizvodna preusmeritev ni enostavna in zahteva precejšnja investicijska vlaganja v transportne trakove z ustrezno strojno opremo in z vsemi drugimi stroji. Pri tem je treba računati tudi na vse spremljajoče probleme prehodnega obdobja pri uvajanju nove proizvodnje, kar bo v prvi etapi celo vplivalo na nekoliko znižano produktivnost zaradi pri-učevanja delavcev. Zato pričakujemo, da rezultati ne bodo takoj vidni in da bo ta proces prehodnega obdobja trajal do konca 1969. leta. Končni cilj te razvojne etape pa je vsekakor večji finančni učinek v realizaciji proizvodnje, ker bomo namesto cenenih copat izdelovali najkvalitetnejšo galanterijsko obutev, ki jo je pri sedanjem povpraševanju možno prodati In za katero je mogoče doseči tudi primerne tržne cene. Poleg povečane in rentabilne iše proizvodnje računamo zlasti po končanem prehodnem obdobju na Izdatnejši dvig produktivnosti dela, kar nam bodo omogočili zlasti najmodernejši stroji za navlačenje.«
PRILAGODITEV PROIZVODNJE EVROPSKIM MERILOM # Kako se prilagajate zahtevani tržišča in kakšne ukrepe •te sprejeli glede tega?«
»Potrebe trga, zlasti pa naš cilj. da nivo proizvodnje prilagodimo evropskim merilom ln da s tem obdržimo vodilno vlogo pri proizvodnji sodobne modne obutve v državi, postavljajo pred nas vsekakor zahtevo po elastičnosti v načrtovanju in stalnem zasledovanju mode v svetu. Ker se s sedanjim stanjem na področju dela naših strokovnih služb še ne moremo zadovoljiti, smo že uvedli ustrezne ukrepe, s katerimi smo seznanili naše strokovne službe in reči moram, da so prvi rezultati že vidni. Tako nam je uspelo, da smo za nastopajočo sezono pripravili precej bogato Izbiro modnih novosti, ki bodo zahtevale več vloženega dela, temu ustrezno pa bomo morali prilagoditi tudi tržne cene.«
$ Ali bo nova proizvodna usmeritev in dosledno zasledovanje tržne situacije vplivalo tudi na vašo trgovinsko mrežo?«
»Seveda, kajti vse to narekuje tudi potrebo po pospešitvi poslovanja naše trgovske organizacije, katere mrežo moramo Čimprej razširiti po vsej državi, zlasti v največjih potrošnih centrih. Obenem pa nam taka proizvodnja narekuje največje napore v smeri rentabilnejšega izvoza na tuja tržišča, ne glede na to, da sedanji položaj, zlasti na vzhodnem tržišču, opozarjata na poslabšanje izvoznih pogojev. Tako zaradi sedanjega položaja na tržišču nimamo druge izbire v naši proizvodni usmeritvi, če želimo, da v razvoju ne zaostanemo in da s takim razvojem v čimveč^ meri ublažimo vpliv bolj zaostrenih splošnih pogojev poslovanja, s katerimi moramo računati že v bližnji bodočnosti.«
V.Guček
V škofjeloški občini so že pripravili
Akcijski program za stanovanjsko gradnjo
1966 -1970
BI SE RADI NAUČILI KUHATI? Poceni in vendar odlična kosila in večerje! Najkasneje v treh mesecih boste znali. Znali tudi peči različno pecivo, torte itd. Vse to vas stane samo 24 N din, katere pošljite po nakaznici na spodnji naslov. Že v nekaj dneh boste 1 rejeli knjigo Praktična kuharica. Z njo se je naučilo kuhanja že desettisoče žena in deklet. Tudi vi se boste! Naslov: Praktična kuharica, Ljubljana, p.p. 302.
Poročali smo že, da je v Školji Loki občinski koordinacijski odbor pripravil občinski akcijski program za realizacijo družbenega plana stanovanjske graditve za obdobje 196G—1970. Osnova za izdelavo tega dokumenta sla bila resolucija skupščine SRS o izvajanju gospodarske politike v letu 19G7 ter republiški akcijski program. To je eden izmed prvih osnutkov občinskih akcijskih programov, o katerem je bila 20. t. m. tudi že javna razprava, v začetku prihodnjega leta pa ga bo sprejela občinska skupščina.
Osnovni namen republiškega ket tudi občinskih akcijskih programov je določiti koncept stanovanjske politike, uroditi stanovanjsko in komunalno politiko, organizirati pogoje za industrializacijo stanovanjske gradnje ter dolečiti glavne operativne naloge na svojem območju.
V okviru splošnih nalog akcijskega pregrama pa ima .škofjeloški osnutek poudarek na usmeritvi in formiranju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, izboljšanju organizacije sianovanjsko-komunalne gradnje ter na enotnejši politiki gospodarskih organizacij pri gospodarjenju s stanovanji v družbeni lastnini. Vse I te mere naj bi prispevale k pospešeni grsdnji stanovanj.
Anketa, ki jo je izvedlo Stanovanjsko podjetje v Skofji Lok; med delovnimi organizacijemi, je pekazsvla, da le-te potrebujejo do leta 1970 303 stanovanja v blokovni gradnji ter 183 individualnih hiš. Če k temu prištejemo stanovanjske potrebe občine, borcev NOV. upokojencev ter zasebnikov, bi morali zgraditi 423 stanovanj v blokovni gradnji in 2P0 individualnih hiš. Ker bo do konca leta predvidoma zgrajenih oz. je v gradnji 51 stanovanj v blokovni gradnji in 97 v individualni, bi v letih 1968—1970 potrebovali še 372 stanovanj v blokovni in 105 v individualni gradnji.
Velika večina stanovanj bo torej zgrajena v blokovni gradnji. To je vsekakor razveseljivo, saj bo lahko bolj organizirana in s tem tudi cenejša. K temu pa bo veliko prispevalo tudi to, da program predvideva za celo občino le nekaj glavnih gradbenih okolišev. V Skofji Loki nameravajo graditi takole: v I. etapi blokovne gradnje 160 do 200 stanovanj na območju Stare Loke — pokopališča, v II. etapi 200 stanovanj pokopališče — Partizanska cesta in v III. etapi 120 stanovanj bloki JLA, Partizanska cesta. V Železnikih naj bi gradili 120 stanovanj v naselju Kres od obstoječih blokov do ceste Škofja Loka—Železniki, v Gorenji vasi pa na desnem bregu Sare, zahodno od kom-
pleksa obratov Kroj in Jelo-. vica.
Za gradnjo individualnih hiš so predvidene naslednje lokacije: v Skofji Loki na starološkem polju 150 in na Trati 20 stanovanjskih hiš; v Železnikih v naselju Kres 45 in Dašnici 18 hiš ter v Gorenji vasi na zazidalnem okolišu Tabor, Sovodenj ter drugod 36 stanovanjskih hiš.
Tako postavljen načrt gradnje stanovanj pa seveda ne bo mogoče uresničiti samo s sredstvi, ki se zbirajo pri gospodarskih organizacijah, v banki, pri stanovanjskem podjetju in po dosedaj vpeljanih načinih. Tako zbrana sredstva bi omogočila pri ceni 70.000 N din za stanovanjsko enoto izgradnjo 150 stanovanj letno v obeh sektorjih gradnja ali 6,25 stanovanj na 1000 prebivalcev, medtem ko republika planira 7,5 stanovanj na 10O0 prebivalcev.
Posebno za izgradnjo 475 stanovanj v letih 1968—1970 bo potrebno poleg vseh namenskih sredstev pridobiti še nova sredstva iz delitve dohodka v gospodarstvu s tem, da bi se ta delitev povečala v letu 1968 za 26 odstotkov in
leta 1969 za 58 odstotkov v primerjavi s sredstvi, ki bodo predvidoma izločena iz dohodka letos. Razen teh konkretnih podatkov pa je v osnutku zelo pedrobno določena vloga faktorjev, ki so udeleženi p"i stanovanjski gradnji, tj. delovnih organizacij, banke, stanovanjskega podjetja, gradbenih podjetij,-občino in družbenopolitičnih organizacij, kar bo sčasoma ugodno vplivalo na gradnjo.
V sklepnem delu osnutka pa je še posebej poudarjeno, da se mora posebno individualna gradnja odvijati organizirano in samo na urbaniziranih področjih. Zagotovljen mora biti osnovni komunalni standard, ki naj ga financirajo graditelji skupno s komunalno organizacijo, občino in stanovanjskim podjetjem. Do leta 1970 pa bi morali prebivalcem zagotoviti tudi širše možnosti za pridobitev stanovanj in v okviru tega odrediti tudi vlogo družbe pri financiranju stanovanj za občane z nižjimi dohodki ter obseg in oblike družbene pomoči za gradnjo družbenih najemnih stanovanj.
S. Zupan
V škofjeloški občini poprečni mesečni
dohodek
V oktobru 85.900 starih din
Letošnjega oktobra se je šleviio zaposlenih v škofjeloški občini zmanjšalo za 125. Najbolj občutno zmanjšanje zasledimo v prometu, obrti in v gozdarstvu, medtem ko se je pcveča'o število zaposlenih v gradbeništvu.
Osebni dehedki so se v vseh panogah, razen v gradbeništvu in v prometu, povišali. Tako so bili lani v oktobru osebni dehodki v industriji 70.600 S din, letos 79.700, v kmetijstvu 99.000, letos 107 tisoč 509 din in v gozdarstvu lani 103.200, lotos 133.400. Tu-
di v kulturnih in socialnih službah  ter  pri družbenih organih so
in državnih
se osebni dohodki povečali. Poprečni mesečni dohodek na zaposlenega v oktobru je bil 85.900 S din in se je povečal za 10,1 odstotka v primerjavi z lanskim oktobrom. Najboljši poprečni osebni dohodek so imeli delavci, zaposleni v gozdarstvu, najslabši pa v industriji. Med posamezniki je imela najvišji mesečni dohodek v oktobru Lekarna 286 ti-seč 400 S din. —sz
RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST
Po sklepu Sveta delovne skupncs:i
ZAVAROVALNICE SAVA — poslovna enota Kranj z dne 18. 12. 1967
RAZPISUJEMO
prosta delovna mesta zavarovalnih zastopnikov za življenjska zavarovanja
1. zastop št. 56
2. zastop št. 12
Stražišče — Kranj Radovljica
Pogoji: dokončana osemletka. Kandidat bo sprejet v redno delovno razmerje. Poskusna doba traja šest mesecev.
Pismene ponudbe sprejema kadrovska komisija po-slovne enote Kranj t. j. Zavarovalnica Sava, poslovna enota Kranj, Kranj, Oldhamska c. št. 2 do vštetega 29.12.1967.
V delovnih pogojih so med posameznimi krajevnimi skupnostmi precejšnje razlike. Ko govorimo o mestni krajevni skupnosti v mestu, so te razlike še vidnejše v primerjavi s krajevnimi skupnostmi po vaseh. Prav mestna krajevna skupnost je tista, ki se najresneje srečuje s problemi sodobnega življenja in zaradi tega ni v tolikšni meri omejena na reševanje komunalnih vprašanj kot drugod.
Kako žive Radovljičani?
Problemi sodobnega utripa
Krajevna skupnost Radovljica deluje na področju samega mesta in vasi Gorica, Nova vas ter Vrhnje. Je za-iključna volilna enota z okoli 3500 prebivalci.
Pred časom smo že zapisali, da so mestni prebivalci pri dotacijah krajevnim skupnostim več cenjeni kot na podeželju. To bo držalo — KS Radovljica dobi 14,600.000 S dinarjev letne dotacije — vendar se postavljajo pred mestno krajevno skupnost tudi drugačne zahteve...
Predsednik krajevne skupnosti Radovljica Jože Rebec je povedal, da ustanavlja svet krajevne skupnosti različne komisije. Največ dela imata komisiji za komunalno in socialno dejavnost, poleg njiju pa po potrebi ustanove še najrazličnejše odbore in komisije.
— Kako sodelujejo sami prebivalci s skupnostjo, sem vprašal predesdnika.
»Razveseljivo je, da je skoraj vsak pripravljen sodelovati v komisijah ali svetu, drugače pa ne čutimo najboljše povezave. Velikokrat se je že pripetilo, da so me ljudje ustavljali na cesti in me opozarjali na luknje na njej. žalostno, če se le ob takšni priložnosti spomnijo na krajevno skupnost.«
UTRIP MESTNEGA ŽIVLJENJA
če se krajevne skupnosti po vaseh preveč ukvarjajo s komunalno dejavnostjo, pa tega ne moremo trditi za radovljiško krajevno skupnost. Utrip mestnega življenja jo je prisilil, da ne misli samo na to, kdo bo zakrpal luknjo sredi ceste.
Pred njo so resnejša vprašanja: vprašanje otroškega varstva, kopališča, gledališča itd. itd. Seveda ne moremo trditi, da je vse te in podobne stvari krajevna skupnost reševala ali pa jih vsaj poskušala reševati, vendar lotila se je najrazličnejših stvari. Ponekod je uspela kod ni. Takšno ljenje.
je
pone-pač živ-
OTROŠKI VRTEC
Sedaj, ko se ljudje, ki nimajo problemov z otroškim varstvom, na vse pretege navdušujejo za novi delovni čas in ko jim, kot je pri nas že v navadi, drugi s hlinje-nim papagajskim navdušenjem hite pritrjevati, je moderno vprašanje otroškega varstva.
Sicer ta uvod ne spada v urejevanje sedanjega pereče-
ga problema otroškega varstva v Radovljici — zapisal seim ga bolj zaradi tega, da se vidi, da se vsaj eden ne strinja z mnenjem upokojencev, ki so jih vpraševali na ljubljanski televiziji — je pa pereč. Vprašanje varstvene ustanove je reševala pred časom posebna socialna komisija krajevne skupnosti, ki jo vodi Helena Černe.
Varstvena ustanova je delala v premajhnih prostorih in jim tam ni bilo mogoče vpeljati »male šole«. Komisija se je problema resno lotila, poiskali so drugo stanova^ za stranke in tako ima sedaj vzgojno-varstvena ustanova možnost, da poskuša vpeljati celodnevno varstvo.
Komisija oziroma krajevna skupnost se je v zvezi z otroškim varstvom spoprijela še z drugimi manjšimi problemi. Med drugimi so morali zasuti tudi gnojno jamo na dvorišču, tako da se sedaj otroci lahko mirno igrajo...
OTROŠKO IGRIŠČE
V Radovljici nekaj časa kar ni in ni bilo razumevanja, da otroci potrebujejo otroška igrišča. Le z največjo težavo je uspelo prepričati krajevni skupnosti ljudi, da je to nujno.
Sedaj imajo urejeni dve Igrišči, ki pa sta že premajhni. Na bolje urejenega, ob kopališču, se hodijo igrat otroci celo iz starega dela mesta.
Zasedenost na igriščih zgovorno priča o tem, da se pri nas vse preradi pogovarjamo o velikih načrtih, ki zahtevajo veliko denarja, da govorimo — in seveda tudi pišemo — na dolgo in široko o tem, kaj bomo naredili, da se bo »gospod tujec« bolje imel na pikniku, ki mu ga bomo organizirali, pogosto pa pozabljamo, da vse to počnemo le zaradi sebe.
KO ODPOVE SODIŠČE...
Krajevna skupnost ima tudi neki še posebno zanimiv organ — poravnalni svet. Ljudje smo pod kožo pač vsi (krvavi ter se zaradi tega vsaj
močno prerekamo, če se že stepsti ne moremo. Če bi se steplii, bi sodišče lahko dokazalo, kdo je kriv, če pa rečemo o nekem, da je nekdo za njega slišal, da je ta temu povedal, da ni res, kar je oni trdil — tedaj odpove sodišče in vsi paragrafi. To je primer, ki ga lahko reši le poravnalni svet.
Sicer ne tako hudi, vendar kljub temu zapleteni, so problemi, s katerimi se je srečeval poravnalni svet v Radovljici. Sam predsednik krajevne skupnosti je dejal, da sodišče včasih ni moglo rešiti problema, ki pa ga je njihov poravnalni svet.
Samo primer (za katerega pa ne trdim, da se je zgodil prav v Radovljici, pa čeprav se je lahko tudi prav tam).
Starejša ženska se je naj-odločnejše pritoževala, da ji sosedini zakonski par onemogoča spanje s čudnimi glasovi, ki prihajajo izza sosedne stene. Menda je celo točno vedela za vsak dan in ob katerih urah se je ponovilo to nenormalno normalno zdihovanje, stokanje in škripanje.
Stvar je prišla pred sodišče, ki pa ni moglo odločiti, šele poravnalni svet je potolažil vse prizadete (moram priznati, da ne vem, kako).
Seveda ne trdim, da je prav to značilno za utrip sodobnega življenja ...
KOPALIŠČE
Radovljica je ostala brez kopališča. Ne zato, da bi se v njem lahko kopali turisti, marveč predvsem njihovi prebivalci, se je krajevna skupnost lotila obnove za mesto nujnega objekta.
Predsednik Jože Rebec pravi, da če v celem letu ne bi
naredili drugega kot kopališče, bi naredili veliko. Poseben odbor, v katerem sta bila najdelavnejša inž. Mi-kež in predsednik komunalne komisije KS čebulj, se je lotil problema leta 1965.
Začetni projekti so kazali, da bo stalo vse skupaj okoli 107 milijonov (seveda so si lahko pomagali le s krediti), kasneje pa se je videlo, da so se »ušteli« za kakšnih 17 milijonov starih dinarjev.
12. julija letos so kopališče izročili svojemu namenu. Z občinsko skupščino, ki je nastopala kot garant (in bo po vsej verjetnosti tudi odplačevala anuitete) je prizadevnim amaterjem uspelo.
Za sedaj še ni znano, kdo bo novo kopališče vzdrževal. Trenutno upravlja z njim posebna uprava športnega društva Radovljica, tj. ljudje, ki so za njegovo izgradnjo največ naredili.
Na žalost je žs prišlo do nesporazumov okoli deta kopališke uprave oziroma vstopa članov plavalnega kluba. Prepričam sem, da bi se z malo več dobre volje lahko sporazumeli.
TUDI KOMUNALA
Če je še ta'ko »idealna« krajevna skupnost, se ne more izogniti tudi komunalne dejavnosti. Tako je tudi v Radovljici.
Spomladi so se ukvarjali s popravilom poti, klopi, nasadov, otroških igrišč, ob otroškem vrtcu so naredili otroško igrišče. Precej preglavic jim dela cesta Vrbnje — Nova vas — Radovljica. Ker ceste nihče ne vzdržuje, jo mo ra pač krajevna skupnost.
Električno omrežje na Prešernovi in Ljubljanski ulici je dotrajano in se bo morala zato skupnost spoprijeti z obnovo celotnega omrežja. Popolna tema je v Kajuhovi, Cankarjevi in Roblekovi cesti ter v naselju Staneta Žagarja. Vse to čaka še krajevno skupnost.
GORENJSKA CESTA
Letos so ob Gorenjski cesti podirali ograje, da bi dobilo mesto lepši videz. Stanje je bilo nevzdržno. Ograja ob bivši Slivnikovi hiši je bila namreč popolnoma zapu-
ščena, tako da so li ljudje izogibati Stanovanjsko -n
da i
K(
rezui
ji mora-
ki je
U'un
!0
za
dinarjev, ki bi se ga vsi radi otepali plačati.
Na cesti so še podobne ojraje, vendar brez občinskega odloka ne bodo mogli ukrepali, pravi predsednik. Določiti pa bo treba tudi, kdo bo za kaj plačal.
POKOPALIŠČE
Kaže. da je občinska skupščina zelo modro ukrepala, ko je sprejela na svoji zadnji seji odlok o komunalnem urejanju. Pri tem ne mislim le na tisto vsakdanjo komunalno dejavnost, marveč, tudi na način pokepavanja v
Na p: kopališču nimajo mrliške vežice in morajo tako ležati umrli po domovih. Pravijo, da je to doslej za silo še šlo, ne vedo, kako pa bo, ko bodo umirali tudi v novih stolpnicah. Brez dvoma bo morala to občinska skupščina najhitreje urediti.
NACRTI
Tudi krajevna skupnost ima pred seboj še vse polno načrtov. Urediti nameravajo naselje Staneta Žagarja, postopno urejevati razsvetljavo, povečati otroško igrišče.
Najpomembnejše delo pa bo za mesto brez dvoma ureditev male dvorane v graščini, kjer naj bi dobili potrebne prostore za sestanke družbenopolitičnih organizacij,-predavanja Delavske univerze, likovne in druge razstave,-za nastope glasbene šole. Morda bi bilo mogoče urediti tam tudi mladinski klub.
Seveda pri vseh načrtih krajevna skupnost ne bo nastopala sama. Največkrat ne bo niti sama tisti »glavni« nosilec akcije. Ce bi to poskušala, bi nujno obtičala v mrtvi ulici. Ljudje živijo v mestu, so del njega in morajo zaradi tega skupno reševati vse probleme.
Krajevna skupnost se tega zaveda in morda prav zato tako lepo uspeva v svojih prizadevanjih.      P. Čolnar
Nekaj misli predsednika KS Radovljica Jožeta Rebca:
»Iskreno pozdravljamo akcijo skupščine za gradnjo šol v občini. 2e pred časom smo opozorili na resne posledice v Radovljici...«
»če bo urejalo komunalno podjetje komunalne potrebe, bo vse dražje...« »Nujno bi bilo, da vabijo vse predsednike krajevnih skupnosti na seje občinske skupščine. Včasih razpravljajo o problemih, ki se nas tičejo, zanje pa zvemo šele naključno od prisotnih ...«
»Nismo proti temu, da se ukvarja komunalno podjetje s komunalo. S tem nam bo ostalo več časa, da se bomo posvetili v večji meri družbenim dejavnostim...«
Srečno novo leto					IG
Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri fePi					
1968 Vam želi VILI	JCri	JM	SAMI	INI6	- ECK
Bele vrane na enem izmed svojih nastopov
Pred nastopom Belih vr&n
Na svoji koncertni turneji po Sloveniji bodo gostovali tudi v Kranju
Razen koncertov resne glasbe in nastopanja raznih ansamblov na plesnih prireditvah v Kranju že nekaj mesecev nismo imeli priložnosti poslušati ansambla, ki bi se predstavil ljubiteljem mederne pop glasbe. Zato smo toliko boPj veseli novice, da bo v sredo, 27. ob 20.15 zvečer v kinu Center gostovala vokalno-instrumentalna skupina Bele vrane iz Ljubljane.
O tej skupini smo slišali Sele v začetku tega meseca, ko je nastopila v dvorani Tivoli v Ljubljani ob izboru najbolj fotegenične Slovenke. Takrat so nastopili v družbi najelitnejših jugoslovanskih izvajalcev   zabavne glasbe.
Vsi člani ansambla so študenti, glasbeno izobraženi in imajo za seboj že več uspešnih nastopov.
Kaj več o tem novem ansamblu pa sem zvedel, ko 6em se pred dnevi oglasil pri njih v Ljubljani.
»Zakaj ste si izbrali ravno ime Bele vrane? sem vprašal Kranjčana Vaška Repin-ca, ki pri ansamblu igra elektronske Hammond crglc.
»Predvsem smo hoteli imeti slovensko ime. Bele vrane pa zato, ker smo v tej zvrsti glasbe resnično »bele vrane«. V Sloveniji in mislim, da tudi v Jugoslaviji trenutno ni ansambla v taki zasedbi. Sestav ansambla je po vzoru slovitega   ameriškega ansambla
Vili Jakopin razstavlja v Tržiču
Z veliko mero skepse gre kritik na razstavo likovnika-amaterja. Večina takih manifestacij namreč ne presega ravni ljubiteljstva in prijetna presenečenja na tem področju so redka.
Štirinajst očitno skrbno izbranih akvarelov,  ki  jih v prostorih  Delavske univerze Tržič razstavlja 28-letni ključavničar Vili Jakopin, so tako redko in prijetno presenečenje. Tržiška pokrajina je navdihnila ta dela. Toda Jakopina naravne lepote niso zapeljale, da bi ob njih po zabil na likovne kvalitete, ki jih mora imeti dobra slika. Zelo uspešno se je izognil nevarnosti, v katero zapada večina samoukov, s poglabljanjem v motiv in zakonitosti •komponiranja.  Upošteval je n^.o:.!;'n* koncepte umeitnosti, ki noče biti le prepisovanje narave, ampak predvsem organizacija in smiselna razporeditev elementov v ©noten ltiovni organizem, podrejen le lastnim zakonitostim. Marsikaj je na teh slikah prestavljeno, zmanjšano, povečano ali celo povsem izločano — toda vedno v korist jasnosti in eksj'resivnosti celot-
ne kompozicije. Zlasti velik napredek v primeri s prejšnjimi leti je Jakopin dosegel na področju barve. Pisano in poceni dopadljivo barvno skalo je zamenjal s svetlim rafiniranim in ekspresivnim koloritom. Dosledno je uveljavil tudi plosk ovi tost, uhajajoč iz spoznanja, da barva uspešno živi le na ploskvi. Morda najdlje v tej barvni prepesnitvi narave je šel avtor razstavljanih del v akvarelu K nebu.
Vplivi učiteljev Cezanna in Van Gogha so še povsod vidni, vendar je poznavalcu jasno, da Jakopin n|.Uke teh umetnikov ni le použil, ampak tudi prebavil. Začutil je likovnost. In to je zagotovilo, da lahko od njega še marsikaj pričakujemo. Morda bi za tako intenziven, študij, bolj kot akvarel, bila primerna tehnika slikanja v olju.
Prav bi bilo, da tržiške ustanove s kakim odkupom ohrabrijo mladega ustvarjalca, svoje prostore pa, namesto s cenenimi fotografijami in ostalimi »razglednicami« drugih amaterjev, okrasijo s kvalitetnimi slikami.
J. Meglic
The Mamas and Papas. To je ansambel, kjer ima glavno besedo vokalni kvartet: dva pevca in dve pevki.«
»Knkšerj pa jc sestav vašega ansambla?« sem vprašal baskltarista Dj'.ircia.
Pcleg omenjenega vokalnega kvarteta, ki ga sestavljajo Bor Gostiša, Tadej Hrušovar, Doca Raičkcvič in Sonja Pahor, je v našem ansgmblu še Vaško Repinc — orgle in Bojan Bračko — bobni.«
»7 glavnem igrate beat glasbo. Kaj nisu baskiiara, orgle in bobni premalo za glasbeno spremljavo?«
»Nikakor ne,« je odvrnil bobnar Bojan, »oba pevca igrata tudi kitaro«
»Mnogo sem bral in slišal o tebi,« sem se obrnil na pevca Bora GastiSo, »vendar še vedno ne vem. kako te je pot pripeljala da Belih vran?«
»Potem ko sem zapustil Mlade leve, s katerimi sem še lani nastopal, som začel s samostojno kariero kot vokalni solist. Po številnih nastopih na radiu in televiziji sem še vedno mislil na to, da bi sodeloval v kakšnem beat ansamblu, vendar bi to moralo biti nekaj posebnega, nekaj novega. Prepričan sem, da bo ansambel Bele vrane vse te moje težnje in pričakovanja dosegel, če ne celo presegel.«
»In še običajno vprašanje: načrti?«
»Sredi januarja bomo verjetno posneli svojo prvo gramofonsko ploščo za italijansko tvrdko Rooord/< mi je dejal Bor. »V kratkem pa pričakujemo naše prve posnetke na RTV Ljubljana. Februarja smo se dogovorili za koncertno turnejo po Češkoslovaški in Sovjetski zvezi, poleti pa nameravamo gostovati v Italiji.«
Ansambel je trenutno precej popularen in bo kmalu med najboljšimi ne le v Sloveniji, temveč nasploh pri nas. Njihov prihod v Kranj bo nedvomno razveseljiv do-godok za vse ljubitelje moderne zabavne glasbe in bo s svojim programom prijetno popestril novoletno vzdušje.
D. Stanjko
Prihodnji teden v kinu
V soboto zvečer bo v kinu Center premiera švedskega filma ROKE KVIŠKU, FRED-DY. Prvega filma o agentu Freddyu ee gledalci skoraj gotovo še prav dobro spominjajo, saj je bil na sporedu pred nekaj meseci. Drugi del se vsebinsko ne navezuje na prvega, ogledajo si ga lahko vsi, ki prvega dela niso videli. Ničesar ne bo, kar bi ne razumeli, saj je Freddv to pot začel z agentskimi posli popolnoma drugje. Ce sodimo po prvem filmu, potem bomo v soboto lahko gledali nadvse zanimivo filmsko komedijo, jedko in posmehljivo parodijo na filme o James Bondu in drugih, pravih, resničnih, neustrašnih in že kar osladnih agentov. Film je v barvah. Posnel ga je Erik Belling, glavno vlogo pa igra Essv Pearson. Sicer pa bo za otroke spored filmov v kranjskih kinematografih 6e posebej zanimiv. Poleg Nevidnega bataljona Jana Kavčiča, ki smo ga že napovedali bo
zdaj že pokojni Walt Disney pokazal otrokom, kaj sta doživela TOM IN JERRY V VESOLJU. Junaka otroci verjetno že poznajo. Disney jih je poslal v vesolje in jim s številnimi svojimi sodelavci omogočil kar najbolj zanimivo pot, polno presenečenj in nenavadnih srečanj; Filma pri nas še niso predvajali, tako da lahko zapišemo, da bo film to pot prvifi na programu.
Gledalce naj še opozorimo da v nedeljo zvečer v kinu Center zaradi izredne dolžine filma My fair Ladv ne bo na sporedu premiersikega filma.
Poleg filmov, o katerih pišemo, pa bomo lahko v kranj_ skih kinematografih videli Še dva reprizna filma. Oba sta ameriška! S tekočega tralcu filmskih komedij sta. Naslov prvemu je TA NORI, NORI ■ NORI SVET, drugemu pa VRA2JI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH.
Obletnica komornega zbora iz Radovljice
Na prisrčni svečanosti so ob navzočnosti predstavnikov družbenega in kulturnega življenja občine radovljiški pevci, člani komornega zbora Tomaž Linhart počastili 15-letnico obstoja. Za to priložnost so pripravili spored slovenskih pesmi, prireditelj pa lepote gorenjskih pejsažev in kmečko ohcet v barvnih diapozitivih. Prikazovanje naravnih lepot in motivov Gorenjske so spremljali jubilanti z domačo pesmijo, vmes pa je igral instrumentalni kvintet Gorenjci iz Radovljice.
Radovljiški komorni pevski zbor je dedič nekdanjega okteta, ki so ga uilanovili na pobudo sedanjega zborovodje Slavka Bolela in drugih tovarišev že leta 1952. Odtlej je zbor opravljal pomembno kulturno poslanstvo, saj je nastopal ob različnih pri- j ložnostih, pripravil pa je tu- |
di   celo   vrsto samostojnih koncertov ali pa je sodeloval z drugimi sorodnimi kulturnimi skupinami. Čeravno so se v razdobju 15 let izmenia li nekateri pevci, jih je VJ)J~ na vztrajala in še danes rS. jejo   v   zboru.   Radovi j ££7 komuni zbor še danes stopa   na   raznih svečah stih, na turističnih in ^uj. turnih   prireditvah   in drugod. Postal je že nekakšen" sinonim za  Radovljico, Sai brez njega  ne mine skoraj nobena prireditev. V zadnjih dveh letih pa zelo pogosto nastopa tudi v drugih krajih in na turističnih prireditvah Na svečanosti je zboru jz_ rekel priznanja tudi predsednik zveze kulturnih organizacij in jim je v spomin na jubilej izročil častno diplomo predsednik občine pa je šestim pevcem, ki so v zboru od njegove ustanovitve, taro. čil posebna odlikovanja.
-8.
Za mlade smučarje
Občinska zveza za telesno kulturo v Kranju bo v zimski sezoni 1967/63 organizirala v sodelovanju z osnovnimi šolami naslednje vrste tečajev:
1. ZACETNIŠKO NADALJEVALNE SMUČARSKE TEČAJE V SEMESTRALNIH POČITNICAH V DOLINI
Cena tečaja (7 dni) bo 7,00 N din
Prijave bodo zbirale šole.
2. NEDELJSKE TEČAJE ZDRUŽENE Z AVTOBUSNIMI IZLETI V ZNANE SMUČARSKE CENTRE GORENJSKE (od 1. februarja dalje)
Cena tečaja (7 nedelj) za skupino 10—12 otrok bo 80,00 N din (vključno prevozi z avtobusom in vožnje z žičnicami)
Prijave sprejema Občinska zveza za telesno kulturo Kranj (stavba občinske skupščine, soba 59 — telefon 22 621 int. 288)
	oi$\sr	VVI-M •	J.- ,4			
				^mk' -m		
Gradovi na Gorenjskem
V soboto, dne 16. decembra, je bila v Galeriji v Mestni hiši odprta razstava Gradovi na Gorenjskem, ki so jo pripravili: Gorenjski muzej v Kranju, Muzej Kamnik, Zavod za spomeniško varstvo v Kranju v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo SRS v Ljubljani.
Več kot sto gradov, graščin in dvorcev, raztresenih na območju historične Go. renjske je s svojimi skupnimi in specifičnimi lastnostmi pritegnilo prireditelje razstave k njihovi obdelavi. Pri tem se nismo zadovoljili samo z zbiranjem zgodovinske in umetnostne-zgodovinske dokumentacije, temveč smo pregledali tudi večino gorenjskih gradov. Razstava ima namen prikazati gradove, posredovati podatke o njihovemu nastanku in gradbenem razvoju ter opozoriti na pomembnejše dogodke, ki so povezani z gradovi.
Uvodnim panojem sledijo panoji s posameznimi gradovi, razvrščenimi po kronološkem zaporedju najstarejših gradbenih faz, ki so bile ugotovljive. Pogosto se gradovi v listinah omenjajo že mnogo prej, čas pravega nastanka gradu pa sega navadno od prvih omemb še za nekaj desetletij nazaj.
O najstarejših gorenjskih gradovih poročajo viri že v 10. in 11. stoletju (omenjajo se častnim Bosisen, cnstcllum Veldes, briksenška utrdba v Kranju); bili pa so to le utrjeni dvori. Večina naših srednjeveških gradov se v virih omenja v razdobju od 12. do 14. stoletja. Skoraj vsi so bili postavljeni na višinah, na teže dostopnih m že po naravi bolje zavarovanih krajih. Za vodilni družbeni razred, višje plemstvo in višjo duhovščino, so gradovi predstavljali oporišče njihove oblasti, upravna in gospodarska središča njihovih zemljiških gospostev, mod sovražnimi spopadi pa so s svojim obzidjem nudili varno zavetje fevdalcem in njihovim družinam.
Za zgodnje obdobje zidanih gradov je značilna stolpasta oblika. Stolp, ki je v gorenjskih primerih četverokotne oblike je služil kot utrdba, kot stanovanje in za potrebe uprave (npr. Zgornji stolp nad Krancljcm v skofji Loki). Vzporedno s stolpastim gradom pa nastopa tudi na Gorenjskem tako imenovani kastelni tip, ki združuje ob-
zidje, stolp in stanovanjski palacium. V tej obliki diferencirano grajsko poslopje je potrebovalo za svojo zaščito še posebno obzidje, ki so ga v dobi gotske arhitekture dopolnjevali še značilni obzidni stolpi. Od tedaj dalje, so posvečali vedno večjo pozornost stanovanjskemu delu gradu, medtem ko je obdržal stolp le vlogo utrdbe. V drugi polovici 15. in v začetku 16. stoletja, tj. v času ko je bila srednjeveška grajska arhitektura na višku, so zaradi turških vpadov in kmečkih uporov gradove ponovno v večji meri utrjevali. Na Gorenjskem se nam srednjeveški gradovi v prvotni obliki niso ohranili; elemente romanske in gotske arhitekture moremo slediti v razvalinah ali fragmentarno v prezidavah.
Ko so uvedli strelno orožje in je rasla težnja po večji stanovanjski udobnosti je grad začel izgubljati svojo obrambno in strateško vlogo, že v drugi polovici 16. stoletja so začeli postavljati gradove v ravnine. Ti, tako imenovani dvoriščni gradovi so bili utrjeni z značilnimi ogel-nimi stolpi. V tem času pa se pojavijo' tudi manj utrjeni objekti izrazite stanovanjske graščine enostavnega pravokotnega tlorisa, ogclni stolpi pa okrne v ogelne pomole. V 17. stoletju ne moremo govoriti o enotnem tipu gradov, skoraj vsi takrat stoječi gradovi so bili v tem času barokizirani, nastalo pa je tudi nekaj novih graščin. V kasnejših stoletjih je pri gradnji gradov odločala želja po vse večji reprezentativnosti. Tudi gorenjski gradovi se v tem času ponašajo s slavnostnimi dvoranami, razčlenjenimi fasadami, razkošnimi stopnišči in bogato urejenimi parki.
V 20. stoletje podedovana dediščina preteklih generacij predstavlja danes v večini primerov spomeniški problem; razen nekaterih izjem so skoraj vsi starejši gradovi in razvaline — kljub prizadevanju spomeniške službe — ogroženi.
Namen našega dela, katerega prvi rezultati so predstavljeni na tej razstavi, je preučiti in podati današnje stanje gradov na Goarenjskem. Za dokončno obdelavo zbranega gradiva bo potrebna še nadalnja primerjava arheoloških, zgodovinskih in umet-nostno-zgodovinskih izsledkov.
Občni zbor Svobode v Lescah
Veliko načrtov za delo
Svoboda v Lescah je ena najmočnejših kulturnih organizacij v radovljiški občini, saj združuje v svojih vrstah nad 250 članov, obenem pa ima tudi bogate tradicije in Mcušnje pri delu iz preteklosti.
Sobotni zbor v Lescah je pokazal, da v tej kulturni organizaciji dela vrsta izkušenih kulturnih delavcev, ki so izrazili dobre zamisli za nadaljnje delo v tem kraju. Sedanji kulturni in družbeni center je dokaz vztrajnih prizadevanj po obogatitvi kulturnega dogajanja, obenem pa
Svet osnovne šole Stane Žagar Kranj
razpisuje
prosto delovno mesto
snažilke.
Nastop službe s 1. 1. 1968. Poskusno delo je 3 mesece. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
je primer uspešnega sodelovanja z delovnimi organizacijami. Veriga, Murka in drugi kolektivi z razumevanjem podpirajo vsako dejavnost v kraju. Uspeli pa so ustvariti tudi sodelovanje z vsemi družbenimi organizacijami.
Na zboru so leski kulturniki odkrito spregovorili o svojih problemih in težavah okrog glasbene dejavnosti, godbe na pihala, dramske dejavnosti in o drugih stvareh. Ze dalj časa se skupaj s turističnim društvom prizadevajo ustanoviti folklorno skupino. To nalogo so letos spet uvrstili v program. Iz velikega sestava godbe bodo ustanovili manjšega, ustanovili pa bodo še mali salonski orkester.
V kulturno izobraževalnem delu programa bodo imeli nekaj predavanj in literarnih večerov. Pionirski šolski pevski zbor v Lescah opravlja pomembno kulturno poslanstvo, saj je vzgojil že nekaj dobrih pevcev. Iz vrst nekdanjih pevcev pionirskega zbora bodo ustanovili še mla-_ dinski pevski zbor in tako za-.
jeli vanj pošolsko mladino. Sedanji šolski zbor je opravil že vrsto uspešnih nastopov doma in na gostovanjih, v tem času pa se že pripravlja na tridnevno turnejo v drugi polovioi januarja, ko bedo odšli v Trst in na povabilo tamkajšnje prosvetna zveze nastopili v tržaški koncertni dvorani. Kasneje pa bo v Lescah nastopil tudi tržaški komorni zbor Gaius. — B.
Vabimo vas na
veselo silvestrovanje v domu Pariizana Ljubno.
Rezervacije s konzumacijo dobite po 10 in 15 N din v trgovinah Specerije Ljubno, Posavc in v Kropi ter na avtobusni postaji v Radovljici v kiosku Tobaka. Ples pod novoletnimi jelkami, in zabavni program. Igral bo priznani Ljuben ski trio. Vabljeni.
Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in Tržiču obvešča svoje komitente, da bo v dneh 3., 4. in 5. januarja 1968 poslovala samo interno. Redno bo za stranke začela poslovati zopet v soboto, dne 6. januarja 1968.
RAZPRODAJA
SPALNIC IN KOSOVNEGA POHIŠTVA
■     i     ■     ii i
20.-30. XII.
7.-19. ure
OSLOVEM JALES
VIŽMARJE 168. I.IMAD.
Kaj bo novega na naših žičnicah
Pred dnevi so se sestali v Radovljici predstavniki delovnih organizacij, ki upravljajo z žičnicami na Gorenjskem. Zastopana so bila praktično vsa naša smučišča od Velike Planine, Krvavca, Zelenice, španovega vrha, Kranjske gore do Pokljuke in Bohinja. Pogovarjali so se o popustih in drugih pogojih za smučarje — lastnike Ski-pass izkaznic. Sodelovanje med Avstrijo, Italijo in Slovenijo, predvsem med mejnimi pokrajinami, ki se je začelo pred dobrimi tremi leti, je rodilo tudi to izkaznico, s katero imajo smučarji določen popust na skoraj vseh Žičnicah na tem območju. Medtem ko so Korošci sklenili, da bodo veljali letos enaki pogoji kot lani, so se nagi predstavniki na sestanku v Radovljici domenili v glavnem praiv tako za enake pogoje kot lani, vendar bo nekaj novih oblik in tudi več žičnic se je vključilo v to akcijo.
Če začnemo kar pri Kranjski gori, ki je lani dajala tujim smučarjem 10% popust s Ski-pass izkaznico, je letos spremenila pogoje. Kolektiv Žičnica Vitranc je namreč letos uvedel enotne cene za vse smučarje in je s tem praktično znižal cono tujim 6mučarjem za več kot polovico in za malenkost zvišal ceno za domače. S tem je odpravil predvsem številna negodovanja in olajšal obračun. Za Ski-pass je uvedel posebne karte, ki pa jih bodo letos lahko uporabljali tudi domači smučarji. Poudariti moramo, da so letos praktično vse naše žičnice sprejele to pobudo in odobrili različne popuste od 10 pa tja do 25 odst. in več popusta. Ko sjno že pri Kranjski gori, naj omenimo še to, da so letos 6pet izboljšali, se pravi razširili nekatera smučišča, povečali hitrost na sedežnici in povečali zmogljivost manjših dveh vlečnic. Kupili so nov stroj za teptanje snega in rešili vrsto drugih vprašanj. Bife pri žičnici je prevzela Prehrana iz Ljubljane, ki bo postavila še dodaten kiosk za tople prigrizke in pijačo.
Pričaiku jejo, da bodo prav zaradi tega cene v bifeju nižje kot so bile doslej in da bo tudi postrežba boljša. Tudi Ljubijana-transport, ki upravlja svoje žičnice na Spano-vem vrhu in na Veliki planini, se je letos še posebej potrudilo, da bi omogočilo čim-širšemu krogu smučarjev ceneno smučanje. O kombiniranem prevozu z vlakom in avtobusi do smučišč na špa-novem vrhu in v zgomjesav-ski dolini smo že pisali. Povemo naj še to, da bo to podjetje imelo letos svoje vlečnice v Martuljku, Podkorenu in v Planici. Pri nakupu voznih kart za 50 točk bo dalo 25% popusta. Za scdež-nico v Spanovem vr!:;: je na I primer frrbn č-.i'- Z.'.'' t:"k?, za manjše vlečnice pa 1 do I
2 točki. Na Veliki planini bo podjetje postavilo tri prenosne vlečnice po 300 m dolge, ker jim stalnih ne pustijo postaviti urbanisti. Tudi tu bodo dali popust lastnikom Ski-pass izkaznic, Ln sicer za vse naprave od gondole naprej. Skupaj z rednim popustom bo znašal ta popust okrog 20%. Ljubljana-trans-port je za prevoze z avtobusi uvedel tudi tako imenovane avista karte, ki bodo po 150 N din. Karta je prenosna in kdor jo bo kupil, se bo lahko vse nedelje vozil na smučanje v Kranjsko goro do 31. marca, do Velike planine pa bo veljala za sobote in nedelje, na Rakitno pa ob nedeljah.
Tudi Avtopromct Kranj bo uvedel posebne avtobusne zveze proti Ljubelju, Krvavcu in Kranjski gori, in to zelo poceni. Avtobusi bodo vozili ob sobotah in nedeljah, med šolskimi počitnicami pa vsak dan. Ko smo že pri Kranju, pa si poglejmo, kaj in kako bo na Krvavcu. Podjetje se še ni povsem odločilo za popuste na Ski-pass izkaznice, vendar se verjetno še bodo, kot je obljubil njihov predstavnik. Tiidli na Krvavcu so letos vložili precej dela in sredstev za ureditev smučišč. Razstrelili so nekaj sto skal, štorov in drugih ovir in počistili teren. Zgradili so novo brunarico in povečali zmogljivost na vlečnici za 200 oseb na uro, od dosedanjih 800 na tisoč oseb. Uvedli so direktno avtobusno zvezo iz Ljubljane skozi Mengeš. Na vstopni sedežnici dajejo ob delavnikih skupinam 50% popust itd.
Tudi na Ljubelju in Zelenici bo več novosti. Tu so že lani dajali popuste in jih bodo tudi letos domačim in tujim gostom. Letos so razširili spodnji del smučišč ob prvem delu sedežnice, tako da je možno varno smučanje vse do platoja. Na pobočju od hotela Panorama pa do spomenika so opravili zemeljska dela za novo sankaško progo, napeljali vodovod in uredili druge stvari, da bodo že to zimo lahko zanimive sankaške prireditve. Sicer bodo na tem področju razvili predvsem rekreativno sankanje. Uvedli so tudi dvakrat dnevno avtobusno zvezo s Tržičem, doslej je bila le enkrat.
Na Voglu letos ne bo bistveno več vlečnih zmogljivosti. Podaljšali so zgornji del vlečnice Križ, da bo varnejši izstop, uredili perone na vseh postajah ter izboljšali obsežna smučišča. Ce bo dovolj snega, bo letos moč smučati celo v dolino. Na celotnem sistemu žičnic bodo dajali na Ski-pass izkaznice 10% popusta. Podjetje Trans-turist, ki upravlja z vsemi napravami na Voglu, je pred dnevi dalo v obratovanje novo 300 m do!go vlečnico na Po'-':-'!:i    na   pjbočiu e'j
jrdiol-Iu.
če povzamemo kratek zaključek so povsod vložili dovolj naporov in skrbi, da bo smučanje ugodnejše in varnejše, da bodo dostopi brez večjih zamud in neprijetnih dolgih repov. Na vseh smučiščih bo dežurna služba, ki jo bodo ponekod opravljali gorski reševalci, na voljo bodo smučarski učitelji, izposojevalnice za smučarsko opremo so dopolnili in uredili vrsto drugih podrobnosti, ki pa so velikega pomena za dobro počutje gostov.
Vse je pripravljeno-čakajo goste
Pogovor gostinskih in turističnih delavcev pred zimsko turistično sezono
Na Bledu in v Kranju so imeli v četrtek in petek sest nek gostinski delavci, katerega je organiziral strokovni odbor za turizem in gostinstvo Gospodarske zbornice SRS. Sestali so se z namenom, da bi se pogovorili o morebitnih pomanjkljivostih, ki so nastale v njihovih pripravah na letošnjo zimsko turistično sezono. Oba sestanka sta izzvenela v precej podobnem tonu: vse je pripravljeno — čakamo goste.
v zimsko-športnih središčih V inozemstvu, S tem bi omogo«
Na sestanku na Bledu so se zavzeli, naj bi Cestno podjetje v bodeče ne posipalo določene cestne odseke s so-, Ijo, kot tega ne delajo tudi
Želje turističnih delavcev
Sestanek turističnih društev iz radovljiške občine
V sredo popoldan so se sestali v hotelu Jelovica na Bledu predstavniki turističnih društev iz radovljiške občine. Na sestanku, ki ga je sklicalo TD Bled na pobudo GTZ, so razpravljali o minuli sezoni, veliko pozornost pa so posvetili tudi bodočim delovnim pogojem.
2e sedaj je jasno, da sama devalvacija britanskega funta ne bo močno ogrozila gorenjskega turizma, ker so britanski turisti pri nas sorazmerno slabo zastopani. Pomembno pa je, da so devalvirale svoje valute tudi nekatere druge države in bodo tako zaradi nižjih cen močno vplivale na turistično konkurenco (Španija).
Turistična društva so se zavzela, da bi Goren jka kreditna banka še vnaprej dajala posojila za ureditev turističnih sob. Banka je namreč povečala obrestno mero od 6 na 9. odstotkov. Poudarili so. da je imel turizem od dosedanjega kreditiranja velike koristi ter se boje, kakšne posledice bo imel ta bančni korak.
Skupščini občine Radovljica so predlagali, da bi odpravila obdavčitev zasebnih turističnih sob. Ker je v zadnjem času lastnike kot tudi vse ostale prebivalce prizadela cela vrsta nairazl:čnej-ših dajatev, turistični delavci menijo, da to nespobudno vpliva na to dejavnost.
Precej govora je bilo tudi o odnosih med lastn;ki privatnih sob in posrednikom. Sedanji predpisi nrmreč omogočajo pravo zmedo na tem področju. Ker prihaja do davčnih utaj in utaje turistične takse, so se zavzeli, naj bi sprejeli odlok, po katerem bi bila obvezna evidenca po posameznih krajih.
Opozorili  so  še  na vrsto
nepravilnosti kot je politika cen v privatnih sobah, vprašanje vikendov itd.
Ob razpravljanju o turistični taksi so dejali, da so slišali za govorice, po katerih namerava občina koncentrirati vso takso. Poudarili so, da so proti takšnemu načinu, ter da bi biio med drugim potrebno zaradi tega menjati tudi občinski statut, ki določa, da skupščina odstopa takso krajevnim skupnostim (med KS in TD namreč velja tih dogovor, da pretežno vsoto takse dobijo turistična društva). Ob tem se opozorili, da turistična taksa ni davek, marveč da se z njo plačujejo storitve, ki jih računsko ni mogoče dokazati.
P. C.
čili razne prireditve, krajem pa bi vrnili tisto svojstveno zimsko obeležje, ki ga sicer izgubijo z umazanimi in za sani in smuči neprevoznimi cestami.
Predvsem v Kranjski gori so imeli še prejšnjo zimo precejšnje probleme zaradi pošte. Delno so ta problem rešili že pred dvema letoma* ko so položili nov kabel, letos pa so zgradili tudi moderno poštno poslopje in avtomatsko telefonsko centralo. Kaže, da so že za letoa pošte pripravile poseben novoletni poklon, kajti najverjetneje bodo od 1. januarja dalje ob nedeljah zaprte iri bedo tako zimska središča bolj ali manj odrezana od sveta. Pošta ta ukrep utemeljuje s tem, češ da tudi V inozemstvu delajo tako... i
Vsi gostinci pričakujejo letos veliko od ceste. Ce bo cesta v redu, pravijo, tudi Z drugo preskrbo ne bo težavi Posebej so se pogovorili o preskrbi s kruhom, pri čemer so se domenili s pekarno v Lescah, da jim bo dostavila vzorce etalnejših vrst kruhov (takšnih, ki ostanejo dlje sveži) v poskušnjo, da se bodo lahko oskrbeli tudi za čas med novoletnimi prazniki. P. C.
Vse gramofonske plošče in glasbeni instrumenti v trgovini z glasbili
Hsrgeth
Klagenfurt — Celovec
Burggasse 23
Hotel Grad Hrib v Preddvoru
obvešča cenjene obiskovalce, da prireja vsako nedeljo od 17. ure dalje
ZABAVO S PLESOM
Igra ansambel Cirila šavsa
Obenem vabi hotel tudi za obisk grajske kleti, ki je odprta vsak dan razen ponedeljka cd 10. ure zvečer do 3. ure zjutraj.
Gostinsko podjetje Tržič obrat hotel Pošta
priredi v nedeljo, 31. decembra
SILVESTROVANJE
Pričetek ob 20. uri. Gostom bo na razpolago Silvestrov meni cena 50,00 N din Igra priznani kvintet. Se priporoča kolektiv hotela Pošta
Pevski zbor France Prešeren
(Nadaljevanje)
Pripomnil bi samo, da so se naše pevke in pevci, kot je bilo videti, v pičlih treh dneh naučili toliko angleščine, da je bilo čebljanja in hi-hitanja na pretek, pri tem pa so se izkazali vsi angleški gostitelji s svojo izredno ljubeznivostjo in gostoljubnostjo.
Ko smo se peš vračali nekateri pevci iz mestne hiše v naš hotel, smo imeli priliko opazovati nadebudno angleško mladino, ki se je usipala na ulice iz plesnih in nočnih lokalov, ki so jih prav tedaj zapirali. Ne bi rad opisoval čudne prizore, ki sem jih videl ali pa sem bil sam proti svoji volji vanje neposredno vmešan. Trdim le, da je naša mladina neprimerno bolj dostojna. Občudoval sem tudi izredno potrpežljivost angleških policajev — dobrih bobbijev. še zadnjikrat smo prespali na angleških tleh, v nedeljo zjutraj pa smo se poslovili od gostoljubnega Oidhama in njegovih predstavnikov na letališču v Manchestru in ob 9. uri pri močnem bočnem vetru odleteli prek Dovra čez Belgijo v južno Holandijo.
Nedeljski polet z našim letalom iz Anglije v Holandijo je bil vsem pevkam in pevcem mnogo bolj prijeten in brezskrben kot v nasprotno smer, ko smo šele leteli v Anglijo. Kljub močnemu vetru je bilo nebo nad nami jasno, pod nami pa so se podile megle. Čeprav smo b:li v zraku, smo se zopet počutili, kot da smo doma sami med seboj. 2e pri vstopu v letalo sta nas prisrčno pozdravili naši stevardesi Vida in Nevenka in skozi mikrofon je zopet zadonel nam že dobro znani glas kapetana posadke tov. Krumpaka, ki nam je javljal, da zavijamo proti jugovzhodu in da bomo pri . Dovru preleteli morje. Le tu pa tam smo skozi meglo in oblake ped nami zagledali angleško zemljo. Leteli smo v smeri proti Londonu in bi ga morali zagledati na naši desni, a nam žal to ni uspelo. Nevenka in Vida sta nas postregli z izdatno malico. Le skozi mikrofon smo zvedeli, kdaj smo leteli nad Dovrom in da smo v 8 minutah preleteli Rokavski preliv. Medtem so nam tovariši, ki so nas zapustili v Manche-stru. in si v teh treh dneh ogledali London, pa se nam zdaj v Manchestru zopet priključili, pripovedovali o svojih doživetjih. Ze smo leteli nad belgijskim ozemljem in pod nami smo zagledali reko Maas, kmalu za tem pa znano belgijsko mesto Ličge. Po geografskih kartah smo ugotovili, da se naš polet kar prehitro bliža koncu. Kmalu se je letalo začelo spuščati in naše misli so pohitele k našim holand-skim prijateljem. Veselili smo se že snidenja s pevci holandskega zbora In ter nos, ki so bili že dvakrat naši gostje v Kranju, mi pa bomo tokrat njihovi tridnevni gostje.
Po slabih dveh in pol urah mirnega in prijetnega poleta se je naše letalo ustavilo na sorazmerno majhnem in najjužnejšem holandskem letališču v pokrajini Limburg z imenom Beok. Ko smo izstopili iz letala, smo opazili le dvoje malih športnih letal, toda na terasi malega pristaniškega poslopja in onkraj ograje kar precejšnjo množico ljudi, ki so nam mahali v pozdrav. Pričakali so nas rnalodane vsi pevci moškega zbora »Inter nos« s svojimi ženami in hčerkami in še dobršen del moškega zbora iz sosednega Brunsuma, pri katerih smo bili Prešernovci v gosteh predlanskim. Prisrčnega pozdravljanja, objemanja in poljubljanja ni bilo ne konca ne kraja. V takem vzdušju se sploh nismo zavedli, kdaj in kako hitro sta bili opravljeni obmejna in carinska kontrola. Kako prijetno se je srečati s starimi znanci in prijatelji. Vzdušje tu mod nami in Holandci je bilo čisto drugačno kot med nami in Angleži, v glavnem najbrž zato, ker smo se pač srečali pevci med seboj, čeprav pripadniki različnih narodov in mi-
Zasedii smo dvoje zelo udobnih in res sodobno opremljenih avtobusov, nekateri pa so se od-
peljali v avtomobilih znancev in prijateljev. Vozili smo se nepolne pol ure po že znani holandski ravnini in se na poti srečali s še preostalim starim mlinom na veter, ki so sicer tako značilni za holandski pejsaž, a so dandanes že zelo redki. Ustavili smo se v nam vsem že znani letoviški vasi Schin op Geul pred hotelom tajnika zbora Inter nos g. Saldena, pri katerem smo stanovali in se hranili ves čas našega bivanja na Holand-skem.
Takoj po prihodu nam je moški zbor Inter nos nasproti hotela, razvrščen na stopnišču spomenika prijateljstva med obema zboroma in narodoma, ki ga bomo danes popoldne družno in svečano odkrili, zaželel po svojem predsedniku g. Stein-busehu prisrčno dobrodošlico in nam zapel holand-sko narodno pesem. Prešernovci pa smo zapeli svojim gostiteljem Oj, Triglav, moj dom. V kavarniških prostorih hotela Salden, v katerih je lastnik hotela predlanskim vsakemu takrat navzočemu pevcu in pevki iz Kranja podaril kot osebno spominsko darilo kozarec z vdelano sliko konjenika znanega holandskega umetnika van Dycka se je razvil prisrčen razgovor med Prešernovci in holandskimi prijatelji iz Schin op Geula in Brunsuma. Ob čašah dobrega holandskega piva smo vzbujali spomine na medsebojna srečanja in kar težko smo se ločili, da bi v prijazni verandi, zaužili svoje prvo holandsko kosilo, skuhano po našem okusu brez holandskih posebnosti. Omeniti moram, da g. Salden skupaj s soprogo in sinovoma sam vedi in opravlja vse hotelske posle, ob našem obisku so mu pomagale le še nekatere žene in hčere tamkajšnjih pevcev. Izredno spretno in hitro smo bili vsi postreženi in 80-članska. skupina iz Kranja sploh ni bila zanje noben gostinski problem. Ko smo bili leta 1965 v BrunsumU in smo stanovali in se hranili pri posameznih družinah, so marsikatera pevka ali pevec potožili, da se
po srednji
čudne holandske hrane, ki je na moč podobna angleški, nikakor ne morejo privaditi. Tokrat se ni nihče pritoževal, nasprotno, vsi smo bili polni hvale o dobri in okusni hrani. Vsa skrivnost je v tem, da sta zakonca Salden že tri leta zapovrstjo včasih tudi dvakrat letno obiskovalca Kranja in našega Primorja in sta si kot gostinca dobro ogledala naše navade in seveda tudi našo prehrano, zdaj pa nas na naš način tudi postregla- Razme-stili smo se po sobah v dvonadstropnem prizidku, saj nas je popoldne čakala prva slovesnost na Holandskem.
O poteku te prisrčne slovesnosti raje prepuščam besedo lokalnemu dnevniku Limbargs Dag-blad, ki je v svoji ponedeljkovi številki dne 2. oktobra 1DG7 na tretji strani objavil veliko sliko, ki prikazuje jugoslovanskega ambasadorja na Ho-landskem dr. Djuro Ninčiča, ko odkriva spomenik v Schin op Geul, zraven pa zajeten članeK z naslovom Jugoslovanski zbor v Schin op Geul z velikim entuziazmo.n pozdravljen. S Holandci smo Kranjčani govori vedno nemško, nizozemskega jezika sicer ne obvladam, vendar bom skušal v naslednjem podati na kratko smisel tega članka.
»Pesem združuje naša dva naroda in oba zbora in s pesmijo na ustih smo prišli k vam v goste — je poudaril predsednik jugoslovanskega zbora France Prešeren g. Zore Novak pri odkritju spomenika v Schin op Geul v nedeljo popoldne, spomenika, ki naj še bolj utrdi prijateljske vezi med mestoma Kranj in Valkenburg. a posebčj še med zboroma France Prešeren in Inter nos. Spomenik je odkril jugoslovanski veleposlanik v Holandiji dr. Djura Ninčič. Prisotni so bili pcvsK' zbor iz Kranja s predstavniki občinske skupščine teira mesta, dalje predsedstvo mesta Valkenburg z mnogimi odborniki tega mesta. Govore so ime1]' tudi ambasador dr. Ninčič, bivši župan mesta Krpn'a
g. Košir in valkenburški župan g. F. Breekpot. ki so vsi poudarjali, da je bil ta spomenik postavljen zato, da bi utrdil prijateljstvo med dvema svobodnima narodoma, ki sla si morala svojo svobodo priboriti proti istemu skupnemu sovražniku. Zupan g. Breekpot je še dodal, da spomenik stoji na mestu, kjer je stala vojaška kazemata, v kateri je neznan holandski vojak v borbi za svobodo zgubil življenje. Pri odkritju spomenika je prevajala vse te govore Jugoslovanka Stcfica Žužek* prva harfistka v prestolniškem orkestru v Deri Haagu.«
Poročevalec je v tem članku tudi opisal vso pot in koncertne ter radijske uspehe Prešernovega zbora v Angliji, »spontan« sprejem na letališču Beek in v Schin op Geul in program tridnevnega bivanja Prešernovega zbora v Holandiji. O tej rea prisrčni slovesnosti in o navzočih odličnikih se je razpisal že ta lokalni holandski časopis, sam bi rad pristavil, da je bil to res slovesen dogodek za oba pevska zbora, ki sta zapela tudi nekaj pesmi, a tudi za vse prebivalce Schin op Geula in celo sosednega mesta Valkenburga. Spomenik sam je v svoji preproščini res veličasten. V obcestni breg je vgrajen velik in razlezen kamniti kvader, h kateremu vodi nekaj širokih stopnic. Na kvadru je pritrjen iz kovine napravljen obris Jugoslavije, v katerem so označena le tri mesta Kranj, Ljubljana in Beograd. Ves spomenik je obraščen v ozadju na bregu z mladim drevjem. Pred mano je izrezek iz neznanega holandskega časepisa z veliko siiko, ki zajema celoten pogled na spomenik, pred katerim stojita naš kompletni mešani zbor v narodnih nošah in kompleten moški zbor Inter nos z obema dirigentoma v sredini. Zelo rad bi vsem bralcem posredoval to res posrečeno sliko, morda bom uspel kdaj drugič, če bomo dobili iz Holandija originalno fotografijo. Ta izrezek je šele pred kratkim v pismu prejel pevec Milan Pavlin in ml ga prijateljsko prepustil. Nepopoln časopisni članak nosi naslov Spomenik svobode v Schin op Geulu. Članek pa se začenja takole: »V središču vasi Schin op Geul stoji spomenik prijateljstva, spomenik, ki simbolizira povezanost med pevskim zborom iz tega kraja in med pevskim zborom Lz Jugoslavije. Ta spomenik resnično simbolizira tesno zvezo dveh daleč vsaksebi bivaječih narodov* ki sta si v še ne tako daljni preteklosti z velikimi žrtvami priborila svobodo.. .«
Ze predlanskim, ko smo bili Prešernovci v Brunsumu, so pri sprejemu sodelovali člani tamkajšnjega strelskega društva v živopisnih uniformah. Tudi v Schin op Geulu so sodelovali domači strelci s svojo godbo na pihala, v kateri nastopa vrsta uniformiranih deklet z bobni. Množica fotografov amaterjev, naših in holandskih je skakala okoli te živopisne skupine, ki je bila v črnih uniformah z rdečimi ovratniki in zlatimi gumbi, z belimi pasovi, belimi rokavicami in gamašamt ter rumenimi generalskimi okraski na ramenih in na svojih čakah kaj zanimiv objekt. Opozoriti moram še na dva obiskovalca te prisrčne slovesnosti, ki sta oba že stara znanca Prešernovega zbora.
Naš veleposlanik dr. Djura Ninčič s soprogo je Prešernovcem predlanskim priredil v Den Haagu v jugoslovanski ambasadi prisrčen sprejem in se je.sedaj ob ponovnem srečanju z nami spominjal marsikaterega pevca in pevke. Povedal je, da se prav rad spominja našega nastopa v ambasadi in da se je z veseljem udeležil tudi te svečanosti v Schin op Geulu. Iz prestolnega mesta je pripeljal s seboj tudi našo staro znanko harfistko Stefico Žužek iz Škofje Loke, ki že nekaj let sodeluje v prestolniškem orkestru. Stefica nas je leta 1965 na naši prvi turneji po Holandiji povsod spremljala in nastopala kot prevajalka. Odlično obvlada nizozemski jezik, lepo pa ji teče tudi materinščina. Vsi smo bili iskreno veseli ponovnega snidenja z njo.
Hubert Korošec (Nadaljevanje v petek)
m južni
Holandiii
OB DONEVU JLA
SOBOTA — 23. decembra 1967
V četrtek so pripadnike JLA v garniziji Stane Žagar v Kranju obiskali predstavniki kranjske občine in družbenopolitičnih organizacij. Hkrati so na tej svečanosti podelili priznanja In odlikovanja pripadnikom JLA
Obisk pri graničarjih na Jezerskem vrhu
Vedno budni varuhi
naših meja
Včeraj so pripadniki naše armade praznovali. Z željo, da jim čestitamo k njihovemu prazniku, da jim sporočimo pozdrave naših bralcev in
da zvemo kaj več o njihovem življenju, smo obiskali grani-čarje na obmejni karavli na Jezerskem vrhu.
Peš po strmi bližnjici
Nekaj dni po tem, ko nama je urednik zaupal to nalogo, sva se z avtobusom odpeljala na Jezersko. Bil je hladen in meglen jesenski dan in kazalo je, da bo vsak hip začelo snežiti. Čeprav sva se z graničarji že poprej dogovorila, da se dobimo pred Domom na Jezerskem, naju je vseeno skrbelo, če bo vse po predvidenem programu. Najbolj pa naju je skrbelo, kako bova v megli naredila nekaj posnetkov s ka-ravle.
Toda Jezersko se je kopalo v jutranjem soncu in obronki hribov so vabili, da bi se povzpeli nanje. Na tiho sva se že veselila, da nama ne bo treba pešačiti po sedem kilometrov dolgi ovinkasti cesti, toda zgodilo se je ravno obratno. »Džipa« ni bilo in hočeš nočeš sva vzela pot pod noge in jo peš mahnila na Jezerski vrh. Se sreča, da so nama prijazni Jezerjani pokazali bližnjico do karavle.
V začetku je še kar šlo. Toda hrib je bil vse bolj strm, midva pa vse bolj utrujena. Nekajkrat sva počivala in v miru pokadila cigareto. Pod nama pa se ^e v soncu kopalo Jezersko in kmalu nama ni bilo več žal, da sva se peš odpravila na pot.
Po slabi uri sva se približala poslopjem, pred katerimi sta nas z jeznim laježem pozdravila dva psa — volčjaka. Komaj sva ju v strahu obšla in pri tem nenehno pazila,
če bi se slučajno odtrgala, že sva zaslišala strog in oso-ren glas: »Stoj!«
»Kam pa vidva?« naju je vprašal graničar, ki je stražil pred karavlo. »Novinarja, da sta? Kar malo počakajta, da pokličem našega poveljnika.«
Sprejel naju je starejši vodnik in povedal, da je šele pred dobre pol ure zvedel, da jih bova obiskala.
Življenje na karavli
Uvodne formalnosti so bile kmalu mimo, potem pa smo se začeli pogovarjati o življenju na karavli.
»Na Jezerskem je zelo lepo in mirno,« nam je začel pripovedovati Anton Marinčič. »Ne samo, da je pokrajina zelo lepa, tudi Jezerjani so zelo prijazni. Večkrat nas obiščejo in kadar pridejo mladi, se graničarji pomerijo z njimi v odbojki. Takšna srečanja in pogovori so vedno zelo prijetni in zanimivi,
»Lani je že 15 oktobra padlo 80 centimetrov snega in še 1. maja smo ga imeli pred karavlo dobre pol metra. Zato ni čudno, da so le redki, ki po odhodu domov, ne znajo smučati. Sicer pa imamo v zimskih mesecih redne smučarske treninge.«
Televizija, šah, pisanje pisem...
»Zanima vaju, kako mine poprečen dan na karavli? Naj vama takoj povem, da so pri nas vsi dnevi več ali manj poprečni. Redko se zgodi kaj posebnega. Vendar, da me ne bosta napak razumela. Zato življenje ni prav nič enolično.«
»Vstajamo ob šestih in kdor je po zajtrku p,rost, si lahko najde »zaposlitev«. Največkrat se dan začne z igranjem šaha in nekateri so po odhodu domov pravi mojstri. Razen tega pa poslušamo  radio,  in gramofonske
zato se jih vsakokrat že naprej veselimo. Večkrat pa nas obiščejo tudi predstavniki kranjskih delovnih organizacij. Takrat pa je na karavli pravi praznik. Prav v teh dneh, ko bomo praznovali, nas bodo zopet obiskali. Takrat se bomo s kranjskimi strelci zopet pomerili v streljanju z zračno puško in nazadnje vsi skupaj zaplesali kolo.«
Trenutno silužijo vojaški rok na obmejna karavli na Jezerskem sairno fanitje iz bratskih republik. Med njimi so le redki, ki so se hitro navadili na oster gorski zrak. Sicer pa, kako tudi ne. Zima na Jezerskem poprečno traja sedem mesecev.
plošče, včasih pa tudi zaplešemo kolo. Prav tako pa ne mine dan, da ne bi pisali pisem. Od kar sem na karavli, so bili redki, ki vsaj enkrat na teden niso pisali domov.«
Najraje pa graničarji gledajo televizijo. NajboJj priljubljeni oddaji sta televizij* tki dnevnik in narodna glasba. Posebno zadnjega, pravijo, je vse premalo. Sicer pa gledajo vse oddaje, posebno v zimskih mesecih, ko zunaj zavija veter, v sobi pa je prijetno toplo. Za vse pa je svojevrsten praznik, ko je na programu prenos kakšnega športnega dogodka.
Vsak teden pa imajo tudi razna predavanja o zunanji
■
SOBOTA — 23. decembra 1967
OB DNEVU JLA
GLAS * 11. straa
in notranji politiki. Razen tega pa imajo tudi svojo knjižnico Ln v njej 250 do 300 knj ig o narodnoosvobodilni borbi in zgodovini Gorenjske.
»V teh dneh se pa vsi skupaj pripravljamo na praznovanje dneva JLA. Tako smo pred dnevi obiskali tovarni Sava in IBI v Kranju, 21. decembra pa bomo imeli predavanje o 30-letnici prihoda tovariša Tita na vodstvo komunistične partije. Sicer pa so pri nas redno na programu predavanja o zunanji in notranji politiki, želimo namreč, da smo vsak dan seznanjeni z vsemi dogodki doma in v svetu.
Ne vem sicer, če ml je uspelo prikazati, da je tudi življenje na karavli zanimivo, zabavno in pestro, prepričan pa sem, da bi se po nekaj dneh tudi vidva privadila.«
Besedo imajo graničarji
Miča Milovanovič: »Doma sem v Kruševcu. Sprva sem se težko privadil na Jezersko. Vse je bilo tako mirno, danes pa mi je tu zelo všeč. Do odhoda sem bil zaposlen v Metaloprometu v Kruševcu. Upam, da se bom jeseni, ko bom odslužil voja3ki rok, zopet zaposlil v tem podjetju.«
Miča se najbolj zanima za boks in nogomet. Pravi, da je najboljši boksar pri nas Zvonko Vujin in da tudi nogomet ni tako slab. Posebej pa je pripomnil, da se je »Sarajevu« v Mancheslru zgodila velika krivica.
, Osman Džolović je doma iz Tuzle. Pravi, da bo po vrnitvi domov nekaj časa redno hodil v kino. »Na Jezerskem Je sicer zelo lepo, vendar skoraj vsi pogrešamo kino predstave.«
Vladan Skorić, ki je po poklicu ključavničar, doma pa iz Loznice, pa je rekel, da bo čez 64 dni slokel vojaško suknjo, potem pa ga čaka delo, družina in civilno življenje.
Vaso Pantovič: »Na Jezerskem sem že štiri mesece, doma pa sem iz Novega Pa-zarja. Razen kolegov imam na skrbi še dobrega prijatelja  —  psa  Ajaksa. Doslej
me še ni razočaral, saj ne
pusti nikogar k sebi razen mene. Sicer pa zelo rad igram odbojko, berem časopise. Na televiziji pa najraje gledam dnevnik in filme.«
Tako so se nama predstavili mladi fantje na karavli, ki so si različni le v tem, da niso doma vsi v istem kraju. Delo in življenje na karavli je naredilo iz njih ne-razdružljive prijatelje. Zato človek v pogovoru z njimi nehote dobi občutek, da so to res vedno budni varuhi naših meja.
Za zaključek še šahovski brzoturnir
Čeprav nama je na začetku bolj težko uspelo, da je naš pogovor postal bolj sproščen, pa smo se toliko bolj sporazumeli po opravljenih »službenih« formalnostih. Ostalo nama je namreč še toliko časa, da sva se z nekaterimi graničarji lahko pomerila v šahovskom brzoturnirju.
Sicer nisem kaj preveč navdušen šahist, zato pa je kolega Vili prišel na svoj račun. Nazadnje se je celo tako razvnel, da me je že resno skrbelo, če ne bova kar do jutra ostala na Jezerskem vrhu. Vendar pa kar je res, je res. Naj mi prijatelji s kararle ne zamerijo, ampak turnir »sva« odločila v najino korist (Jaz sem namreč navijal za Vilija.)
Bilo je že precej temno, ko smo si stisnili roke, se prisrčno poslovili in si obljubili, da se ob priliki zopet vidimo.
Spet sva vzela pot pod noge, vendar pa je šlo navzdol hitreje kot navzgor — res da bolj po zadnji plati, toda vseeno sva srečno »pridrsa-la« v dolino do avtobusa.
Nad Planšarskim jezerom na Jezerskem se je nabirala že megla, z Jezerskega vrha pa nama je kot v pozdrav mežikala luč z obmejne ka-ravle. Zopet je minil poprečen, vendar nadvse zanimiv dan — tako za naju, kot za vrle graničarje na karavli.
Besedilo: Vili Guček Andrej žalar Slike:      Vili Guček
Praznik JLA na Gorenjskem
že nekaj dni pred dnevom JLA so v vseh gorenjskih občinah delovne organizacije, dijaki in učenci, predstavniki družbenopolitičnih in drugih organizacij obiskovali pripadnike jugoslovanske ljudske armade in graničarje. Ogledali so si orožje in se pogovarjali z njimi o življenju v armadi. V nekaterih krajih
so priredili tudi razna športna tekmovanja ln kulturne prireditve. Prav tako so v vseh občinah bile slavnostne akademije. Razen tega pa so pripadniki garnizij na Gorenjskem in gorenjski graničarji obiskali več delovnih organizacij, kjer so se s predstavniki samoupravnih organov pogovarjali o uspehih in delu v prihodnje.
Vojake v garniziji Stane Žagar v Kranju so obiskali tudi dijaki Gimnazije, Tehnične tekstilne šole in šolskega centra Iskre. Vojaki so jim razkazali orožje in se z njimi pogovarjali o delu in življenju v Jugoslovanski ljudski armadi
Vojaki iz garnizije v Bohinjski Bell pa so si pred dnevi ogledali tovarno športnega orodja Elan v Begunjah. Ogledali so si nekatere obrate in se s člani kolektiva pogovarjali o delu in načrtih tega podjetja v prihodnje
V četrtek zvečer je bila v Mestnem gledališču v Skofji Loki v počastitev dneva JLA slavnostna akademija. Kulturni program so pripravili dijaki škofjeloške gimnazije, orkester škofjeloške glasbene šole, moški pevski zbor iz Virmaš in pripadniki škofjeloške garnizije. Besedilo: A. 2. Foto: Franc Perd&n
w
Želite avto ali eno izmed 78 nagrad?
Še je čas, vendar samo do 31.12.1967 Dne 15. januarja 1968 ob 12. uri bo
VNO NAGRADNO ŽREBANJE
..  . . •:
NAGRADE:
za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in stanovanjskih varčevalcev
GORENJSKE KREDITNE BANKE
v poslovnih prostorih podružnice na Jesenicah
osebni avto ŠKODA 10 tranzistorjev
motorna kosilnica 15 ročnih ur
pralni stroj 10 jedilnih priborov
5 televizorjev 2Q hranilnih knjižic z vIogo
5 dvokoles       . a 100 N din
za stanovanjske varčevalce:
5 nagrad za nakup gradbenega materiala ali opreme
1 po Ndin 1.000,00
2 po N din 700,00 in 2 po N din    500,00 in
5 tranzistorjev
Pravico do žrebanja imajo vsi vlagatelji vezanih vlog, ki bodo do 31.12.1967 imeli vloženo
N din 1.000,00 N din 2.000,00
vezanih na odpovedni rok dveh let vezanih na odpovedni rok eno leto
in stanovanjski varčevalci, ki bodo do 31.12.1967 imeli privarčevano vsaj N din 3.000,00
NOVE OBRESTNE MERE NA HRANILNE VLOGE
6.25 °/o za hranilne vloge na vpogled
7 % za hranilne vloge vezane za dobo 1 leta
8 % za hranilne vloge vezane na 2 leti in več
VARČEVALEC Z VLOGO ND 1.000
JE ZAVAROVAN ZA PRIMER NEZGODNE SMRTI
ALI TRAJNE INVALIDNOSTI
Vsem komitentom, poslovnim prijateljem in občanom Gorenjske želijo kolektivi poslovnih enot Gorenjske kreditne banke
srečno in uspehov polno novo leto 1968
Te dni po svetu
ur
Hanci, IG. d;;c. — Ameriška Iciala so danes že tretji dan zapored bombardirala Hanoi. V Da Nangu so sporočili, da so enote osvobodilne ironle ponoči napadle z raketami ameriško zaledno oporišče Quang Tri, kjer naj bi zgradili «Mc Namarovo črto«, ki naj bi ločila severni del Vieinama od Južnega.
Melbourne, 17. decembra — Uradno so sporočili, da je avstralski premier Harold Holt med ribolovom izginil. Reševalne ekipe so prišle na mesto nesreče pet minut po dogodku, vendar so bila njihova prizadevanja brezuspešna.
Kairo, 17. doc. — Kairski tisk poroča, da si Maroko, Jordanija in Irak prizadevajo prepričati Sirijo in Saud-sko Arabijo, naj sodelujeta na vrhunski konferenci arabskih držav, ki bo 17. januarja v Rabatu.
Cotonou, 17. dee. — Padalski odredi so izvedli državni udar v Drhcmeju. ^ Alžir, 13. dec. — Poročajo, ča se bo^o v začetku naslednjega tethia scjii višji oficirji alžirske vojske pod predsedstvom Hauri"a Bumcdicna. Najverjetneje: bodo povsem prenovili generalni slab, ki ga je vodil polkovnik Zbiri, ki je skoval neuspešno zaroto.
Lome, 18. dec. — V Daho-meju so po včerajšnjem državnem udaru sestavili začasno vlado pod vodstvom majorja Kuandeta.
Atene, 19. dec. — Polkovnika Papadonvda, predsednika vlade in ministra za narodno obrambo, generala Pataka, podpredsednika in ministra za zunanje zadeve, polkovnika Makareza, ministra za koordinacijo so na njihovo prošnjo demobilizirali. Nekateri sklepajo, da gre pri tem za popuščanje zahtevam kralja Konstantina.
Washir,2:.oy?, 19. dec. — Ameriški predsednik Johnson je pozval sino5i voditelje južncvie!namske osvobodilne fronto, naj se zečno neuradno porajati s saigonsko vlado o miru.
Berlin, 21. dec. — Zunanji minisje- NJ5H IViuzer je potrdil, da  je  njegova  vlada j Pripravljena  navezati  z  za- | hodnim   Berlinom normalne diplomatske stike.
Kairo. 21. dec. — Kairski j list Al Ahram piše, da je kri- i za v Organizaciji za csvobo- j ditev Palestine postala skraj- j no resna.  Izmed štirinajstih članov izvršilnega odbora organizacije, jih je osam zahtevalo, da odstopi predsednik Ahmed Sukeiri.
Alžir, 21. dec. — Na izredni seji izvrJilrre komisije zveze alžirskih delavcev so izrazili zaupanje revolucionarni oblasti in obsodili poskus upora.
Ljudje
Jugoslavija in Bonn
Bonnska koalicija se je končno sporazumela glede »jugoslovanskega vprašanja«. Kiesingerjeva vlada se je odločila, da se bo odkrito pogajala z Jugoslavijo zaradi vzpostavitve ali bolje rečeno obnovitve diplomatskih odnosov. Do tega so prišli po desetletnih prekinjenih diplomatskih odnosih.
Kaj je spremenilo prepričanje Bonna, ki je jeseni leta 1957 z enostransko odločitvijo prekinil diplomatske odnose? Vprašanje je zelo široko. Znano je, da je bonnska vlada pred letom dni proglasila tako imenovano »vzhodno politiko«, katere glavni cilj naj bi bil sprememba njene politike do Vzhodne Evrope. Prvi korak tega je
bila vzpostavitev diplomatskih odnosov z Romunijo. Jugoslavija je bila po bonn-skih načrtih nekje na zadnjem mestu.
Po vzpostavitvi diplomatskih odnosov z Romunijo pa niso naredili nič več. Socialistične države, ki niso nikoli sprejele Halsteinove doktrine, so imele veliko pripomb na politiko zohodnonemške koalicije.
Za nas je bilo vprašanje diplomatskih odnosov z Bonnom vedno vprašanje skupnih interesov obeh držav. Nikdar nismo hoteli povezovati tega vprašanja s širšim spektrom evropskih problemov hi mednarodnega položaja. V Beogradu niso bili postavljeni pogoji. Vedro smo zastopali prepričanje, c'a lahko pride do normalizacije z Bonnom samo z reševanjem problemov, ki so med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo.
Kolektivi obdarili vrtce
Namesto za čestitke — za otroško varstvo
že nekaj let nekatere delovne organizacije v kranjski občini, ki imajo pokroviteljstvo nad posameznimi vzgoj-no-varstveniml ustanovami, obdarijo ob novem letu otroke v teh ustanovah. Na Vzgojno-varstvenem zavodu v Kranju smo izvedeli, da so pred dnevi nekateri kolektivi nakazali denar, s katerim bodo v vrtcih lahko kupili razne vzgojne pripomočke (igrače, knjige itd.) aH pa izpopolnili opremo igrišč.
Zanimiv in lep primer, vreden vse pohvale, pa je tudi, da se je občinski sindikalni svet v Kranju odločil, da bo namesto vsakoletnih čestitk za novo leto, namenil 103.000 starih dinarjev za reševanje otroškega varstva v občini. Tako so 80 tisoč starih din dali Vzgojno-varstvenemu zavodu Kranj, 20 tisoč pa varstveni ustanovi na Golniku.
Podobno so odločiH tudi na občinski zvezi kultumo-pro-svetnih organizacij. Na tekoči račun Vzgojno-varstvenega zavoda Kranj 515-3-225 so nakazali 150 tisoč starih dinarjev.
Posamezne delovne organizacije pa so odobrile denar za nekatere kranjske vzgoj-no-varstvene ustanove. Tako je Gorenjska kreditna banka Kranj dala varstveni ustanovi Ivo Slave Jokl 178 tisoč starih dinarjev, Vino Kranj varstveni ustanovi Tugo Vidmar 50 tisoč starih dinarjev in IBI Kranj vrtcu Milene Kor-barjeve na Primskovem 209 tisoč starih dinarjev.
Vzgojno-varstveni zavod se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje za te posnemanja vredne odločitve, hkrati pa delovnim kolektivom želi mnogo uspehov v prihodnjem letu. A. ž.
Očitno je, da sedanja odločitev bonnske vlade, da začne s pogovori z Jugoslavijo, ne pomeni le odraz notranjepolitičnega položaja, temveč tudi potrebo na zunanjem planu. To je stvar Bonna. Za Jugoslavijo je odločitev toliko pomembna, ker napoveduje spremembe politike, ki so jo vodili pred desetimi leti.
Pred desetimi leti je za-hodnonemška vlada prekinPa diplomatske odnose, ko je zahtevala od Jugoslavije, da ne sme priznati Nemške demokratične republike. Od tedaj je minilo celo deseil :tje. Kaže, da je bilo to desetletje-nujno potrebno, da spoznajo, da se s poliiiko, v kateri se postavljajo pogoji, ne more n'česar doseči. Tudi danes, ko je govora o vzpostavljanju odnosov, poudarja naša vlada, da je to vprašanje obojestranskih interesov.
VI £OS£!
Ni dvoma, da bi vrnitev ambasadorjev v Beograrl in Bonn omogočila lažje bilateralno sodelovanje med državama. Da pa bi do tega prišlo, je potrebno odstopiti od vsake misli o postavljanju kakršnihkoli pogojev.
Ce bosta obe strara razumeli najavljene pogovore kot sestanek, na katerem naj bi drug drugemu popuščali, jo vsa stvar že v osnovi zgrešena. Pogovori morajo bili le uvod v tisto, ki naj bi sledilo kasneje, ko bo pripravljena priložnost za nove pogovore, to je za tedaj, ko bodo imele diplomatske komisije v Beogradu in Bonnu svoj pravi status in bodo poslale osnovo za rejevanje n~re5enih vprašanj med Zvezno republiko Nemčijo in Jugoslavijo.
• v v
SCU
V sredo popoldan je pristalo na letališču Ljubljana v Brniku prvo letalo JAT, ki je pripeljalo na zimske počitnice v Slovenijo prvo skupino zahodnonemrkih turistov v organizaciji agencije Kompas. Skupina 50 turistov bo ostala na 14-dnev-nih počitnicah v Bohinju, Bledu in v Kranjski gori.
Včeraj in danes, petek in soboto, so prispeli zopet novi gostje. V petek je prišlo 91 turistov iz Amsterdama v organizaciji Goneralturista in agencije Hotelplan dan Haag (12 gostov za Bled, 46 za Bohinj, 24 za Kranjsko goro in 9 za Pohorje).
Danes ob 13.15 bo pristalo letalo iz Pariza s 50 potniki (19 za Bohinj, 7 Kranjska gora, 24 Pohorje).
Za goste obeh skupin (petek in sobota) je pripravil Generalturist na letališču sprejem z nastopom folklorne skupine in skromno pogostitev.
V torek, 26. decembra, bo prispela z avtobusom skupina 40 gostov iz CSSR, ki bo ostala 7 dni na Pokljuki. Skupine čeških gostov se bodo menjavale na Pokljuki vso do 23. marca.
V okviru turističnega aranžmaja Kompas - Jugotours Slockholm bodo v februarju in marcu na Voglu in v Kranjski gori skupine turistov iz švedske, ki bodo ostale na počitnicah po 14 dni.
Znani so podatki, da pričakuje Kompas v letošnji zimi okoli 2100 turistov iz Zahodne Nemčije, Nizozemske, švedske in ĆSSR.
Avtomobili NSU - PRETIŠ
za dinarska sredstva, vse vrste zimskih avtoplaščev
NSU-PRETIS 1000 NSU-PRETIS typ 110
ZIMSKI AVTOPLAŠČI
Obveščamo interesente, da smo pričeli s sklepanjem pogodb za dobavo vozil v letu 1968, in sicer:
5-sedežni, 43 KM, zračno hlajenje, cena fco Sarajevo, vključno prometni davek 21,937,25 N din
5-sedežni, 53 KM, zračno hlajenje, cena fco Sarajevo, vključno prometni davek 24.052,25 N din Vsi, ki vplačajo do konca "letošnjega leta omenjeni znesek in sklenejo pogodbo v tem času, jim je dobava zajamčena po vrstnem redu vplačila v I. kvartalu 1968
tudi za Škodo 1000 MB na zalogi v prodajalni Vošnja-kova 2. Za nakup v decembru dajemo 10 % novoletni popust.
VOLAN LJUBLJANA — VOLAN LJUBLJANA — VOLAN LJUBLJANA — VOLAN LJUB!
»Pravzaprav ne,« Je počasi in s poudarkom govoril Ralf v telefon. »Motel sem vam namreč še sporočiti, kaj vse sem že dosegel. Razdaljo med postajo Chalk F'.rm pa do St. James Square prevozim že V osemnajstih minutah. — Na svoj alibi 24 minut se torej nikar ne zanašajte preveč, ljubi Cor-ner... «
Ne da bi čakal, kakšen vtis so napravile njegove zadnje besede, je odložil slušalko in si za:!o'.'oljno pomei roki. Za eno neprespano noč jih je encokemu pripravil pač več.
17.
Že pred nekaj urami se je bila Muriel Irvine namenila nakazati Hubbardu plačo za en mesec vnaprej in ga obvestiti, da njegova nadaljna prisotnost v podjetju nI več zaželena. Trdno je bila prepričana, da ta mož nI bil tisto, za kar se je izdajal, nikakor pa si ni mogla pojasniti, kakšni nameni so ga pripeljali v njeno bližino. AH je izhajal iz kroga okrog Strongbridga, ki se je tako izredno zanimal zanjo ali pa Je predstavljal nevarnost, ki se bo šele razkrila?
Zaradi nesrečnega zapleta okoliščin je zašla v tako obupen položaj, da je čutila, kako jo zapuščajo moči, in če se je tu pojavil nov nasprotnik, ki je nameraval izkoriščati njene slabosti, je bila prepričana, da temu boju ne bo več kos. — Pri tem
so jI rože, M so včeraj priletele pred noge Miss Mariman, razkrile, da ta mož ni le Izredno spreten zasledovalec, temveč tudi predrznež kot jih je le malo ln da Je navajen brezobzirno prodirati proti cilju.
Mlada žena Je zelo globoko razmišljala o vseh možnostih, ki so Izhajale iz vsega tega in ko je tega jutra bolj zgodaj kot navadno stopila v svoj kontor, je bila bleda in upadena.
Ob enih naj se zglasi v Scotland Yardu, tako je stalo v povabilu in te ure se je tako bala, da je mrzlično iskala opravila, ki naj bi jo raztreslo in rešilo moreče groze.
Tega dopoldneva je celo večkrat obiskala prodajne prostore, kar se je silno redko zgodilo ln celo osebje je bilo presenečeno, kako čudovito lepa je bila. Oblekla je bila preprosto črno obleko, ki je zares lepo pristojala njeni temni polti in črnim lasem, bila je odlična v vsej svoji postavi.
Samo gospodični Babbcrlv ni ugajala. Konstancija se je zadovoljno ozirala po svoji temno zeleni toaleti s škotsko pentljo in pričakovala vsaj razumevajoč pogled sekretarjev, ki pa je bil spet enkrat tako zapo. slen, da za take stvari ni imel prav nobenega razumevanja.
Ko je čez nekaj časa opravil svoje delo, je vzel svojo mapo pod pazduho in potrkal na vrata šefove sobe.
Mrs. Irvine ga je nekoliko začudeno pogledala, ko je vstopil, vendar se je zd:l:>, da je sproščena in mirna kot vedno in Hub-bard Je začel občudovati to ženo.
»Včeraj ste želeli izvleček iz Strongbrid-gevega konta,« je dejal in ji ponudil list. »Saldo je približno tak kot sem vam povedal.« Molče je sprejela list in številke so Jo dozdevno tako zanimale, da je popolnoma
pozabila na sekretarja. Končno je papir skrbno zganila in ga vtaknila v svojo ročno torbico.
»Prosim, napišite nekaj vrstic,« je dejala lahkotno, »vendar ne napišite pisma na našem poslovnem papirju in kopije ne vložite, temveč jo izročite meni.«
»Kakšen  nagovor?«  je vprašal poslovno.
»Nobenega nagovora ni treba,« je dejala kratko. »Torej ... si dovoljujem staviti vam predlog za ureditev vašega konta. Pismeni način se mi za to svrho ne zdi primeren. Pričakujem torej vašega obvestila.«
»Običajna priključna fraza?« je zopet vprašal Hubbard, ko je opazil, da je končala.
»Nc,« je porogljivo rekla Mrs. Irvine. »Sploh nobene. — To vam bo gotovo ugajalo, ko ste tak nasprotnik napihnjenega poslovnega stila. — Pa tudi naslova ni treba nobenega,« je naglo pristavila. »Ko bo pismo spisano, mi ga, prosim, prinesite!«
Sklonila je glavo ln ga odslovila in bil je že pri vratih, ko ga je še enkrat zadržala.
»Pri današnji pošti boste našli odgovor firme Havvker and Sons na naše zadnje pismo. Seveda niti na mislim na to, da bi se zadovoljila s tako smešno paravnavo, vendar pa bi nadaijne pisarjenje komaj kaj zaleglo. Predajte zadevo Mr. Sunmicrf cldu, Fulham, Hulingham Road. Maj pravni zastopnik je.« je pojasnila, ko je opazila, da jo je vprašujoče pogledal.
Okrog dvanajstih je Mrs. Irvine odšla iz pisarne. Popolnoma na jasnem si je btla, da gre nasproti kritični uri, ki bi utegnila z enim samim udarcem uničiti vse, kar si je bila zgradila s tolikimi žrtvami, in ki jo lahko pripelje v težji položaj kot je kdaj bila. Toda nobenega drugega izhoda ni več videla kot ubogati Cornerjcv nasvet. Peš Je
šla daleč vzdolž Viktorijlnega nabrežja. Čimbolj se je bližala mogočni zgradbi New. Scotland Yarda, tem krajši in bolj negotovi so bili njeni koraki in ko je ugotovila, da ima še pol ure časa, se je olajšano oddahnila.
Nenadoma je opazila Corncrja, ki je očl-vidno čakal nanjo In kakor je bilo sicer srečanje z njim neljubo, danes je bil zanjo ta sestanek olajšanje.
»Nikar se ne vznemirjajte, Mrs. Irvine,« je dejal, »prav nič se vam ne more zgoditi, če se ne boste sami dotikali stvari, ki bi pri policiji vzbudile pozornost. Sicer pa je vse skupaj le golo poizvedovanje in ne zasliševanje. Ne dajte se torej ugnati v kozji rog in če bi bili v dvomih o tehtnosti kakega vprašanja, recite čisto preprosto, da se morate najprej posvetovati s svojim pravnim zastopnikom.«
»Morda bi bilo prav, če bi bila to že storila,« je pripomnila negotovo.
»Najbrž bi bila zadeva potem še mučnejša, kajti ti-le pravniki so vseskozi sami bahačl in v Scotland Yardu jih nimajo posebno radi. Prav gotovo bodo ravnali z vami mnogo obzirneje,« je nadaljeval in jo ošinil z obču-dujočim pogleciom,« če bosie prišli sami kot če bi var. spremljal kak parajrafar. Če kdo že takoj začetka nastopi s pravobranilcem, se to pravi, da se ne počuti čisto varnega.«
»Predobro veste, da je pri meni tako,« je odvrnila mlada žena. »Naj bo s tem vabilom že tako ali drugače, bojim se, da bi ena sama nepremišljena beseda lahko sprožila ves plaz.«
(Nadaljevanje)
Železnica vaš zanesljiv prevoznik
Prevzemamo na dom in dostavljamo na dom
Železnica vam prevaža blago, ga prevzema pri vas doma ali v skladišču in vam ga tudi dostavlja domov oziroma v skladišče.
Za prevoz vaše pošiljke se obrnite neposredno šefom postaj:
Črnuče, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kočevje.. Kranj, Ljubljana-Moste, Medvode, Novo mesto, Ribnica, Škofja Loka, Škofljica, Vižmarje;
Celje, Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Slo-venjgradec, Slovenske Konjice, Šmartno ob Paki, Zreče, Žaiec;
Ajdovščina, Retnje, Borovnica, Brezovica, Herpelje-Kozina, Koper, Logatec, Most na Soči, Nova Gorica, Preserje, Rakek, Verd, Volčja Draga in Vrtojba.
Vsem poslovnim prijateljem in komitentom ŽELIMO
ZADOVOLJNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1968
Posebnih novoletnih voščil kolektivi Združenega podjetja ne bodo pošiljali, temveč so namenili za gradnjo onkološkega instituta v Ljubljani 5,650.000 S din.
Villach — Beljak
Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri
© se ne skrčijo @ m potrebno likati $ ne napenjati
1	Z	3 ,		5		b	?	8	9	10	11
12						13			•		
14			•		16						
1*			18-								
20				21			22			23	24
		25			26	2?	'm	28			
29	30						31		32		
33							&				
36							37				
VODORAVNO: 1. eno izmed obeh imen glavnega mesta Etiopije, 6. partizansko ime narodnega heroja in prvega komandanta Prešernove brigade Rudija Hribernika, 12. gledališka igra, 13. rusko žensko ime, 14. kratica za »agronomski«, 15. ime pesnika moderne Ketteja, 17. domač izraz za medveda, 19. pristanišče v južni Italiji oh Jadranski obali, 20. v grški mitologiji reka v podzemlju, 22. pokrajina ob vzhodni obali južne Afrike, 25. potna kaplja, 28. ilegalno ime narodnega heroja Iva Ribarja, 29. ruska carica, žena in naslednica Petra Velikega (1679—1727), 32. pritok Donave na Slovaškem, 33. gorovje na jugu Burme (Yoma), 34. zidovi, 36. strast, bes-nost, obsedenost, 37. starorimski zgodovinar.
NAVPIČNO: 1. drugi predsednik ZDA (John, 1797—1801), 2. trepetanje, 3. zgodovinska pokrajina, ki obsega severozahodno Indijo, jugozahodni Kašmir in severozahodni Pakistan, 4. kratica za »imenovalnik«, 5. plod, 6. znamka naših cigaret, 7. drugo ime za mernik, 8. vrsta močnega eksploziva, 9. gora na Gorenjskem, 10. prakanton v Švici, 11. reka v severnem Siamu, 16. ozek konec polotoka, 18. žabji kraki, zalege, 21. turški dvorec s haremom, 23. star iranski nomadski narod sarmatskega porekla, 24. del roke, 26. ime popularne italijanske filmske igralke, 27. nemški predlog, 29. krajevni prislov, 30. nadav, predujem, 31. nemški meščanski filozof (Ge-or§*), 35. kazalni zaimek.
Miha Klhiar: Mesta, ceste n
III. DEL
Taka je božja zapoved! In če spoštuje no izpolnjeval. Tako je povedal že ^ njemu s tistimi papirji o majski de® kakor so jih podpisali drugi, češ da •? • in da drugi, ki tega niso storili,, tega ^
»To je laž!« zakrili Kragulj Z telju Grjupu in mu pomolil pod n ureja spoštovani in v politiki izkušen1 ditelj dr. šušteršič.
čemu bi izsiljevali od cesarja neK&b nered, ki ga že tako ali tako poVZr° ' ki so odpovedali pokorščino cesarju in kmete.
»Tudi mene so izropali, mi vze1]-Furlaniji!  Kupil s svojim lesom!« Pj da je spravil v zapor pol doline, a i samo rop in zahteval, naj oblast naPra »Red je potreben!  Brez reda ni ■*?] moraš priznati tudi ti,« pogleda Stefi. * »A kako ga bo oblast napravila, ni da je bil med razbojniki, ki so mc 0 žene Andrej, čeprav sem uganil P° čeprav je Andrejeva mati pripovedova'j pribežal z vašim Antonom in še nekatc prepoznal nikogar, saj so imeli obrabe* rokovnjači. če sta bila tudi onadva j . sta pač razbojnika, skregana z zakon'' j je skregan tudi s poštenim človeški1*1 j svetu zato, da brani red in pošteno***!
Stefi molči. 7j
»Odgovori! Ali pa misliš drugače-;
»Zakaj?« vpraša Stefi z začudenje™ je v resnici začudena zaradi neprevi res izdala skrivnost o ubežnikih, & . imeti zaklenjeno v sebi celo pred sV°^i šele pred Kraguljcvo, ki je ob Kragu' in ki je danes prav tako kakor ma*"ca
Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje © Gorenjski kraji in ljudje ® Gorenjski kraji in ljudje © Gorenj
Fantovanje v Besnici
(Nadaljevanje)
Navada je bila včasih tudi ta, m so fantje, ki so bili na »ohce-P, zadnjo noč šli krast kokoši P mast in suho meso, toda Samo pri hišah, od koder so bili Svatje. Tako se je tudi tedaj godilo, da so Š Uhelj nov Joža |tani je umrl v 85. letu), Kraljev Janez in drugi kradli kokoši med ^rugim tudi pri »Jurcu«. Domači ■tat Miha, ki je bil takrat star j' let, je šel v klet, kjer so spale *°koši in je skozi okno podajal *okoši drugim fantom. Ko so se »okoši začele dreti in kokoda-pti, se je zbudila gospodinja ftirca, Mihova teta. Prihitela je hlev. Miha je hotel zbežati fkozi okno, vendar ni mogel ne PaPrej ne nazaj. Njegova teta je med zmerjanjem in vpit-peni tepla z metlo. Fantje so v*eli dve kokoši, Miha pa prepustili svoji usodi.
Tretji dan, ko so se svatje shajali, so fantje prinesli ukrasne kokoši na hrib kakih 100 m °^ hiše in zakurili ogenj. Od I^kod so prinesli veliko ponev 11 mast. Kokoši so na hitrico malo osmodili na ognju (kakor v starih časih) in jih
I spekli. Medtem ko so fantje cvrli ] kokoši, se je mimo njih vračal j domov godec, moj stric — Ja-I vorski kovač, velik šaljivec. Ko ! je prišel mimo ognja in ko. so j ga vsi gledali, je neopazno na-j lašč z nogo prevrnil ponev z • mastjo in kokošmi vred na ogenj j in odšel dalje igrajoč svojo ve-I selo polko, kakor da se ni nič I zgodilo. Fantje so se smejali in ! jezili, pobrali kokoši z ognja, I šli nekam po novo mast in na-' daljevali s peko. Kokoši so po-1 jedli, čeprav so bile malo osmo-j jene.
Z Mohorja je zelo lep razgled j po celi Gorenjski. Dolga veriga Karavank in Kamniških planin i od Kepe do trboveljskih hribov i se razgrne pred teboj. Kakor na dlani ležijo v bližini gorenjske vasice: Zali potok, Borovnica, Zabrekve, Laj še, vidi se nc-| kaj hiš od Dražgoš, Podblice, Jamnik, Nemilje, Njivice, Rovte ' itd. Le škoda, da še ni narejena ! turistična cesta od Čepulj do ' Lajš (Dražgoš in dalje proti Jara-I niku. To bi bila gotovo ena naj-j lepših gorskih cest v Sloveniji. Ker je cesta že speljana iz Kra-; nja do Čepulj (v viiini 650 m),
je ne bi bilo težko podaljšati! prek Borovnice pod Mohorjem in   Prevalo   (691 m)   do Lajš (Dražgoš) in dalje do Jamnika. j Cesta od Čepulj do Borovnice, I ki bi bila speljana po sedanji j poti po vrheh Besniškega Rovta, bi bila skoraj ravna in tudi med | Borovnico in Lajšami prek Prevale (okoli 180 m višinske razlike) bi lahko speljali cesto brez velikih strmin. Ker je razdalja j od čepulj do Lajš okoli 6 km, bi tudi stroški ne bi bili preveliki, ker ni težak teren. Samo začeti je treba.
Če stopimo v eno izmed bližnjih hiš v Borovnici ali Zabre-kvi, si lahko kupimo malo sladkega ali kislega mleka. Radi ga bodo prodali. Prav gotovo bodo postregli s kozarčkom najboljšega domačega žganja, katerega se v Kranju zelo težko dobi, ljudje so namreč zelo gostoljubni.
Če med kramljanjem gospodinjo vprašaš, od kod se je pri-možila v to hišo, bo odgovorila, da je iz vasi onstran globoke doline Podblice ali Jamnika. Prav tako, če vprašaš gostilni-čarko v Podblici, od kod je prišla v Podblico bo odgovorila, da je Žanova iz Zabrekve. Ker deli obe vasi globoka dolina in prostrani gozdovi, se bo vsak, kdor
ne pozna razmer, gotovo začudil. Kdor pa ve, da so se odkar pomnijo ljudje, fantje in dekleta iz vseh teh malih vasic ob nedeljah ponavadi shajali v gostilnah pri Raspokarju v Nemiljah, Turku v Rovtah ali kaj na Podblici, se tam spoznali in dogovarjali, se temu ne bo čudil. Tudi besni, ški fantje so radi hodili fantovat j po prej imenovanih vaseh, med- j tem ko so čez Savo (v Naklo, Duplje, Podbrezje), čeprav so | dosti bliže, zelo malo hodili zaradi neprehodnosti savske soteske. Mogoče je bilo tudi to vzrok, ker je fantovanje, vasovanje in \ klicanje deklet na okno po raztresenih vaseh, kakor sta obe Besnici in vse gori imenovane gorjanske vasi, bolj pripravno kakor v strnjenih vaseh (Stra-žišče, Naklo, Šenčur). V vaseh, kjer so hiše zelo blizu druga poleg druge, se dekleta zelo nerada oglasijo, ker lahko slišijo pri socedu in se bojijo ogovarjanja. Zato lahko razumemo, da so, medtem ko so se Besničani selili na Koroško, Ameriko in drugam, zasedli Bcsnico Gorjanci. Pri več kot tretjini besniških hiš je samo v zadnjih 3 rodovih gospodar ali gospodinja iz ene od gorjanskih vasi. V prejšnjih rodovih pa gotovo tudi dosti. In če povemo, da je Besnica
pred 100 leti imela 638 prebivalcev in 110 hiš, je to število zelo veliko.
Naj še opišem Razpokarjevo gostilno v Nemiljah. To je zelo stara gostilna in ne bi bilo napak, če bi sedanji lastnik na svojo hišo napisal staro domače ime. Gotovo je tudi zanimivo, kako je nastalo ime Razpokar. Pri naši hiši v Besnici smo imeli en del gozda na Razpokah za Ravnikom. To je reber, ki sega od vrha Ravnika do Razpokar-jevc hiše v Nemiljah. Svet je tam videti res, kakor da je raz-pokan. Ko sem z mamo v mladih letih hodil po steljo na Razpoke, sva s sestro večkrat šla na rob vrha in čez kamnite škrbine gledala doli v Nemilje, Rovte in druge vasi. Pozneje sem bral knjige profesorja Antona Melika, kjer opisuje, da se je zemlja nad Julijskimi Alpami in Kamniškimi planinami po-greznila. Spomnil sem se škrbin na Razpokah in takoj verjel Melikovim trditvam. Zato sta tudi Besnica in Nemiljski kot v zemljepisnem pogledu eden bd najbolj zanimivih delov kranjske okolice.
Franc K oz jek
(Nadaljevanje prihodnjič)
^zcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja Q MIha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta,
?.aPoved, naj bi je potem 2* Crrjupu, ki je prišel k ^'j', da bi jih podpisal, Jtodpisaij že vsi Slovenci i; £e zaslužijo, j Tako je rekel tudi uči-,SoPis »Resnico«, ki jo ^l katoliški slovenski vo-
<4r
Je obljubil, in povečali
Različni vojaški klateži, 111 ki zdaj ropajo uboge
da .Scm kupil pošteno v Y'- Zdaj pa ga dolže, i3 k oblastem prijavit ■A in mu povrne škodo. >e delati in živeti! To j. *e vedno samo posluša. jjtlr. Jaz nLsem niti vedel,
■ hidi sin sestrične moje ||a še manj vaš Anton, flri da je njen sin Andrej I, * Judcnburga. Jaz nisem , 2 rutami kakor pravi 1^'rni štirimi razbojniki, i(jPa je skregan z zakoni, in oblastjo, ki je na
Je tako ali ni?«
tj1Š? Zakaj molčiš?« ti?a ji ni treba igrati, ker iv^drejeve matere, če je ^ala zakleniti vase in v po, ko bi še živela, kaj a Prava Kragulj evka Veliko nočjo, ko je bila
Stefi prvič in zadnjič tu, ni doma, ne nje ne hčere Manice, ki eta (tejja Štefi ne ve), že pred nekaj dnevi odšli v Ljubljano, v Šiško, kjer sta sedaj dva cd njegovih sinov, Peter in Jakcb (Stefankin sošolec, ki ga je davno nekoč zapisala na tablo, on pa se je potem maščeval, tako da se je zlagal, da jo je videl prodajati zijala na pustni veselici, ki jo je župnik preklel s prižnice, a otrokom v šoli prepovedal, da bi šli gledat »pregrehe« in jim zapretil s kaznimi, če ga ne bodo ubogali; takrat je bila zaradi Jakobove laži prvič in edinkrat v šoli tepena, v srce pa se ji je zajedla prva živo občutena krivica in prvi dvom v pravičnost in nezmotljivost duhovnikov, o katerih je vse do tistega dne v otroških letih bila prepričana, da vse vidijo in vedo, prav tako kakor sam ljubi bog), Peter in Jakob, soimenjak njenega brala Jakoba, oba kaprola in sedaj stražarja v taborišču za nepoboljšljive in z boljševizmom okužene povratnike iz Rusije, večinoma take, ki se niso vrnili po izanenjalni poti, marveč so jih pod sumljivimi okoliščinami zajeli v Ukrajini ali pa na Finskem.
Tega Stefi ne ve. Ve samo to, da ji je na trkanje odprl Kragulj in se potem iznenađen začudil (»Mislil sem, da sta se vrnili Aflana in Manica,« je zamrmral, potem pa ji pod bremenom slabe vesti začel pripovedovati o krivici, ki mu jo delajo ljudje, ker ga dolžijo, da so zaradi njegove ovadbe pozaprli »pol doline«, kakor je rekel, dokler ni hotel svoje krivde prevaliti na Andrejevo mater, ki ni znala molčati, kakor da bi hotel reči: »Ce je pripovedovala moji, je pripovedovala še kaki drugi zaupni znanki, to pa-je med ženskami prav isto, kakor da bi povedala vsem.«)
Zato štefi ni treba igrati začudenja ne iskati opravičila za molk, saj je zaradi neprevidnosti Andrejeve matere v resnici začudena.
»Čudno?« pravi.
»Kaj naj bi bilo čudno?« jo Kragulj prodorno motri. »Mi o Antonu ničesar ne vemo.«
»No, nikar! Na tvojem mestu bi tudi jaz ničesar ne vedel o svojih sinovih, ko bi bil tak, kakor ste drugi in ne človek, ki spoštuje zakone in red, prav tako kakor moji sinovi in zato uživajo zaupanje svojih oficirjev. Ko bi ga ne in bi pribežali domov kot dezerterji, bi jih k žandarjem peljal sam! A mi jih ne bo treba nikoli, ker spoštujejo red in oblast. Zato pa se tudi oficirji lahko zanesejo nanje. Ali misliš, da bi bila drugače Peter in Jakob kaprola in da bi jima drugače zaupali stražiti prekucuhe, kakršni prihajajo iz Rusije in ki bi radi napravili prekucijo tudi pri nas, ko bi jih cesarjeva previdnost ne postavila pod stražo in za bodeče žice.«
Štefi je o tem že slišala, saj ji je štivčeva pripovedovala o nekakšni karanteni, iz katere je pobegnil tisti ubežnik Možina, ki je pribežal iz Judenburga s šlivcem, Antonom in Andrejem in s katerim sta, vsaj tako upa štivčeva, odšla Anton in štivec nekam v škofjeloške hribe, od koder nimajo še nobenega sporočila, ali so srečno prišli ali ne. (Pravzaprav je prav, da Antona ni tu, je te dni
že večkrat razmišljala, saj se je bala, da bi se Anton predal oblastem, da bi rešil očeta, in šel v gotovo smrt, medtem ko očeta prav gotovo ne bo doletelo najhujše.)
Zato ta trenutek Štefi ni mar Kraguljevo pripovedovanje o neki taki karanteni v .Šiški pri Ljubljani, ne hvalisanje, s katerim Kragulj daje svoje sinove za vzgled drugim in celo trdi, da bi bilo vojne že zdavnaj konec in zmaga že zdavnaj cesarjeva, ko bi bili vsi vojaki tako vdani in zvesti kakor njegovi sinovi, čeprav vsa vas ve, da Kraguljevi fantje še niso videli pravega bojišča od blizu, a bo prihodnji mesec minilo že četrto leto, odkar traja vojna. Kragulj se ne spominja, da je še marca imenoval »vdanost svojih sinov« z besedo »pamet«, ki jo imajo po njem in s katero so se znašli, da jim vso vojno ni bilo treba dalj kakor do še vedno skoro popolnoma varnega frontnega zaledja in da se jim nikoli ni bilo treba valjati v blatu strelskih jarkov in biti neposredna tarča sovražniku.
»Vse prav,« prekine štefi Kraguljevo hvalisanje Petra in Jakoba, ki zdaj stražita boljševiške prekucuhe v Šiški pri Ljubljani. »Prepričana sem, da bodo vaši fantje ostali, tam kjer so.«
»Tudi vaš Anton bi bil lahko tak, pa bi se mu ne bilo treba zdaj skrivati pred pravico, očeta pa na stara leta spraviti v aresj; kakor kakega razbojnika, čeprav je Uršič v mojih očeh še vedno' pošten človek.«
»Zaradi očeta sem tudi prišla!«
»Zaradi njega?« skuša Kragulj zaigrati začudenje, čeprav že ves čas ve, da bi Uršičeve »nemškute«, kakor v pogovorih z domačimi imonuje Štefi, drugače ne prineslo k njemu. ,
»Zaradi njega!« ponovi štefi.
»A zakaj? In prav k meni? Rekel sem ti, da jaz z umazanimi govoricami nimam ničesar skupnega. Laži so! Krivica!« je Kragulj ne pusti do besede, zraven pa postaja njegov obraz zopet zbegati kakor ob njenem prihodu, zbegan in prestrašen. »Krščanski človek sem! Pa mi grozijo! Včeraj zjutraj sem našel pred pragom mrtvega psa, zastrupljenega!«
Tega se štefi šele sedaj zave. Ko je prihajala sem, ni pomislila, da Kraguljevo hišo varuje popadljiv pes, pravi volk.
»Kakšna škoda,« reče malce neiskreno. »Zvest pes! Pravi volk!«
»Da, zanesljiv pes! Zastrupili so mi ga. Na psu pa je bil listek, da bodo končali tudi mene, če oblast ne izpusti zaprtih. Kakor da sem jaz kriv, če so jih zaprli in če hoče oblast napraviti red, ki si ga vsak želi. Red in varnost! Samo to terjam od oblasti. To, kar terja sleherni A meni zdaj groze s smrtjo! Mogoče vse to že ti veš? Veš celo, kdo so bili, ki so mi zastrupili psa in ki mi groze, da me bodo ubili.
'I
Čbeličar - učenjak dr. Jakob Zupan (1785-1852)
(Nadaljevanje in konec)
Našo pripoved o tem nesrečnem, a učenem možu moramo dopolniti še z nekaterimi poudarki. Predvsem s tem, da je bilo vse Zupanovo delo le veren odraz preporodne dobe tam v začetku preteklega stoletja. Da je bil takrat edem od redkih oračev naše slovstvene njive. Da je iskal in iskal pravo pot. Pošteno se je trudil — če ni uspel, je bila to zanj samega nesreča. Krivično bi bilo zato gledati z današnjih stališč na njegove spotikljaje in slovstvene neuspehe.
GLUHA LOZA
Prav nasprotno! če že občudovati ne moremo, vsaj hvaležno ceniti moramo te redko posejane nekdanje stare slovenske fajmoštre — literate, ki so kot mali ali veliki zublji razsvetljevali tedanjo temo v naši kulturi. Pa četudi niso bili tako uglajeni kot stotine njihovih stanovskih sobrato<v, kanonikov in proštov. čeprav tem treznim, pobožnim, domosedim možem ne bi mogli nikoli karkoli očitati — so vendarle v naši kulturni zgodovini prava gluha loza, gozd brez odmeva, v tišini izgubljen spomin ...
Povsem drugačen možak pa je bil Jakob Zupan. Nemiren iskalec, samostojno misleč filozof, odkrit človek. Bolj učenjak z intuicijo kot karkoli drugega. Bolj mislec kot poet.
Janez Trdina je v svojem pretresu slovenskih pesnikov iz 1. 1850 takole sodil o pesni-kovahju dr. Jakoba Zupana:
»Jezik njegov, dasi v obče pravilen, krepak in zanimljiv, je poln jezikovne predrznosti.« — Toda v naši literaturi pa ima Zupan vendarle častno mesto. Bil je poleg Prešerna in Kastelica najpomembnejši čbeličar. Prvi je bil, ki je povzdignil svoj glas proti metelščici, torej je vprav Zupan začel abecedno vojsko! čop jo je potem vodil do zmagovitega finala. Torej je Zupan začetnik one bilke za enotni črkopis — nevarnost je bi'a tedaj zares huda: Slovcn-;«* že ,ita.k ne
složne, bi razcepil še črkopis.
To Zupanovo potezo smemo ceniti tem bolj, ker se je z njo zoperstavil celo svojim janzenističnim sorntišl jeni-kom, metelčičarjem. Mož torej le ni bil kak poniglavi oportunist. Znal je hodili po ravni poti...
UČEN SLAVIST
V onih daljnih dneh, v začetnih desetletjih preteklega stoletja, so se slovenski pesniki, ki so bili hkrati jezikoslovci in zgodovinarji, kaj radi imenovali »slaviste«. (Tudi na spominski plošči v čast Urbana Jarnika v Blatogradu na Koroškem prečkamo, da je bil »učen slavist«). Za Zupana zvemo iz starih virov, da se je posebno marljivo ba-vil mimo jezikolsovja tudi s povestnico, zlasti slovansko, ter bil v ti stroki nenavadno izobražen. Le škoda, da je v svoji rodoljubni vnetosti časih zašel na kriva pota, kajti naposled je hotel slovanstvo povsod zasledovati, celo v Babilonu in Ninivah! Torej je bil mož tak slavjanofil-ski fantast kot precej mlajši njegov sledbenik Martin Žun-kovič, ki je dokazoval žit je nekdanjih Slovencev v daljni Španiji in drugod.
Jakonov (tako je imenoval Zupana Prešeren) samosvoj, kar nekam boemski značaj — ki je navadno odsev samostojnega in upornega duha — bomo najbolje spoznah iz pripovedi njegovih sodobnikov.
»Potujoč je imel vsegdar le eno srajca pri sebi in kadar je bila ta ttmaz&lMt, opral si jo je sam. V plašč zagrnen je hodil \y.i b i in po zimi.«
»Oblcl.a njegova je bila redkokdaj čedna. Ednoč pride celo k škofu v nesnažni, špehasti suknji. Razjarjen radi tega, vpraša ga Wolf (znano je biio, da se je škof Wolf sam nosil zelo elegantno), mar li ne ve, kako se pride k avdijenci. Na to se Zupan kar obrne in odide. Drugo jutro pa pošlje škofu zavitek. V njem lepo suknjo z naročilom na priloženem lističu. Ako ima ikot t obleko kaj .fovoriti in ne i Move-
kom, naj se le s to lepo suknjo pogovori.«
Očitali so mu tudi, da v šalo hodi kaj nemarno oblečen. »Nekega dne pa pride proti svoji navadi prav lepo opravljen v šolo. Nov cilinder se mu sveti na glavi, na sebi pa ima lop črn frak, iz žepa mu moli svilen robec, nogi ima v svileni nogavici obuti, tičita mu v krasnih škomjih. — Ko jo tako opravljen v učilnico primaha, bogoslovci kar ostrme. Od-loživši pokrivalo, stopi narejeno ošabno nekajkrat med klopmi in vpraša ali sem danes kaj boljši človek, kot druge k rat i?«
»Ker se mu je očitalo, da vedno doma tiči in se zato tako debeli, najme si koči-jaža, ki ga je moral dan za dnem voziti pod milo nebo. Večkrat se je vozil prav daleč, celo do Kranja.« Seveda bi moral hodili peš, ne pa se voziti.
»Doma ni prižgal nikdar luči, češ, da je nevarno. Sobo si je tako uredil, da pohištvo ni stalo ob stenah, kakor pri drugih ljudeh, ampak sredi sobe. Vsakemu od praznih kotov je dal posebno ime in sicer po predmestjih ljubljanskih: eden kot so bile Poljane, drugi Trnovo,- tretji Gradišče, četrti Pru!e — tako se je mogel vsegdar še doma sprehajati pO ljubljanskem mestu.«
DRAGOCENE KNJIGE
»Knjige, zlasti slovanske, ljubil je strastno ter vedno prebiral tiče, ali leže sredi njih. Pridobil si je nekaj redkih glagoii.ških in oreških knjig ter sploh nabral tako velikansko knjižnico, da je bila za nekdanjo Zoisovo prva v vsi gornji Iliriji.«
Zameriti pa moramo' Zupanu, ker te svoje dragocene knjižnice ni ne ob svojem odhodu v izgnanstvo, ne ob svoji smrti prepustil ljubljanski licealni knjižnici, pač pa je za našo literarno in narodno zgodovino tako važne knjige, prepustil tujerodnim baronicam Lichtenthu-rn ...
Knjižnica Zupanova pa ni obsegala le pomembno sla-vico, pač pa tudi grške, francoske, laške, španske, ho'.and-ske in nemške redkosti.
Dvorljivi vljudnosti ni bil Zupan nič kaj prijatelj: »Ko mu nekega dne, vprav na godovni dan, prinese deputacija bogoslovcev, njegovih slušateljev, pesniško čestitko z akrostikom Vivat Zupan, zapodi trojico prav osorno. Matija Čop je moral potem posredovati med učiteljem in učenci, da se je ta lana zacelila.«
»Na kosilo povabljen vedel se je vselej brez ovinkov, prav po domače. Po obedu se je kar ulegel, rekoč: »2e dovolite, da Jakca ma'o položim.«
»Kako sodijo ljudje o njem, za to se v svoji robatosti ni dosti menil. Ko je govoril v šentpetrski cerkvi ono usodno pridigo, ga jj neka bla-
gorodna gospa vprašala: Gospod doktor, kako le morete kaj takega pripovedovati vpričo polne cerkve ljudi? Zupan pa se odreče: Saj nisem govoril ljudem. Vedno si predstavljam, da imam pred seboj zeljno njivo, da govorim zeljnatim glavam. — Hvala za kompliment, je rekla gospa in užaljeno odšla.«
DOBRA BESEDA
Kakor mu je bil duh bister, tako jezik sploh piker in zbadljiv, dovtipi njegovi rezki in duhoviti. Ljubil je krčmo, bil je velik jedec in dober pivec. Ni se pustil motiti. Na mizo je dal navadno srebrn tolar, nato pa se je zatopil v knjigo, jed in pijačo. Nobeden od drugih gostov ni smel prisesti k njegovi mizi. Imel je tudi posebno navado, začeti kosilo z juho pa tudi konč.al z njo po občnih prikuhah in mesu. Ni mu bilo kaj dosti mar, če so se gostilniška zijala muzala ješčemu profesorju.
Za sklep naši pripovedi o možu, ki je bil za svojo fi-listrsko okolje tako neum-Ijiv, dostikrat že prav nadležen — morano povedati še nekaj besedi Jakobu močno v prid.
Res je Jakob Zupan v svojih verzifikacijah rad »hro-vatil«, zajemal je celo iz cerkvenega staroslovanskega besedišča in skušal vrniti naši materinščini že odtujeni aorist (zvalnik). Toda mož je vse to delal v dobri veri, da bogati slovenski jezik. Da praktično uveljavlja načela slovanske vzajemnosti. S to mislijo je tudi presajal srbske narodne pesmi v slovenščino. Prav tu pa je pokazal dober okus v izboru in v jeziku. V prozi se takole glasi eden od njegovih prevodov iz srbščine:
Deklica je š!a v zeleno goro in nabrala si pelina. Z njim v vodi si potem umiva lica. Da bi bilo grenko, ko bi starec jo poljubljal!
Sla nato je na cvetoči vr-tek, vse je tam pobrala in scedila iz njih vodo. Vsako julro v lej se vodi je kopala. Naj diši mu, ko jo mlad poljublja, naj mu bo prijetna!
Bolje se je z mladim po gorah plazili, bolje spati z njim v skalovju — kakor s starim možem v mehki postelji ležati in se jokati.
IZGUBLJEN GROB
Od 1. 1835 je doktor bibličnih ved Jakob Zupan životaril kot izgnanec v Celovcu. Ni več prijel za pero — »predal se je vetru, naj gre kamor hoče!«
Na svojem popotovanju po slovanskih deželah je prišel sloviti ruski jezikoslovec Sreznjevskij sredi leta 18U tudi v Celovec. Svoji »mili mamici« v Harkov je pisal: Tu sem našel bivšega profesorja Zupana. Debel je kakov Avdoitja Fedorovna, je veseljak, šaljiv;; in učen mož, IJMbi sladkarije kakor naš Mikola. Z Zupanom sem večkrat v družbi. — Obiskal pa
sem tudi ljubeznivega starčka slavista Urbana Jarnika, župnika v Blatogradu.«
Od 1. 1845 so Zupanu dovolili, da je smel prihajati na Kranjsko na obiske. Nekoč je tako peš potoval iz Celovca čez Tržič v Ljubljano. Spotoma se je oglasil v Naklem, pri gostoljubnem župniku Blazniku. Temu je priznal, da je bil v sporu z VVolfom — sam kriv. Spokorjeni starec je nato šel do škofa in ga prosil za spravo in za — gmotno podporo, ki jo je tudi dobil. Znova je bilo potrjeno, da Zupana z izgnanstvom le niso hoteli kaznovati, bolj je šlo ljubljanskim cerkvenim oblastnikom za to, da bi ga napravili neškodljivega.
To se je posrečilo v polni meri; niso mu ubili telesa, štrli so mu duha .. .Po dolgih sedemnajstih letih tavanja v praznoti grenkih dni, je življenje nemirnega popotnika, nekdanjega »vnetega Francoza, okuženega z idejami revolucije še iz časov Napoleonove Ilirije«, v začetku februarja 1. 1852 ugasnilo... Za njegov grob v Celovcu nihče več ne ve ...
Črtomir Zoreč
Opravičilo
Avtorju in bralcem rubrike Po Prešernovih stopinjah se opravičujemo za spodrsljaj, ki se nam je nameril v prejšnji številki Glasa. V naglici nismo popravili tiskovnih mipak, sicer že označenih na krtačnem odlisu.
Ne vštevši manjših, opozarjamo na bistvene, stvarne: v naslovu mora biti »učenjak« pisan z malo začetnico, v peti vrstici prvega stolpca je pravilno »imenujmo«, v prvem mednaslovu naj stoji pravilno »v Prevo-jah«, v enajsti vrstici drugega stolpca je pravilno »slovanskem«, prvi dve vrstici tretjega stolpca sta docela spačeni, pravilno je »od b.^g-mejev na meji Otomanov«, prav \takio sta muči \i dve napaki na koncu tretjega stolpca: namesto »težke« Je prav »tezhe«, namesto »žene« je prav »zone«, tudi v epigramu na vrhu četrtega stolpca je: »pushiza«; v istem stolna: narobe je »pusluza«, prav je: »pushuza«; v istem stolpcu je besedica »Sau«, kar dvakrat nepravilno natisnjena »San«; niže spodaj prav v tem stolpcu je govora o »začetkih« blaznosti, ne o »začetnih«, moti tudi zamenjava vrstic, tretje in četrte, v poglavju »Usodni govor«, — Prosimo posebno zbiralce teh zapisov, da na svojih izvodih te napake popravijo.
SOBOTA — 23. decembra 1967
OGLASI
GLAS * 21. STRAN
Obveščamo cenjene odjemalce« da smo s 1. 12. 1967 znatno znižali cene umetnemu usnju VIST in V1STAL
Izdelek
Nova cena
Stara cena
I. VIST galanterijski
gigant galant galantina
grazia deb. 1,0—1,8 mm deb. 1,9—2,5 mm
II. VIST tapetniški
tapo
styl
stvlan
stellina
stvlin
III. VIST čevljarski jasna
lak-lux lak-metalic karo stella
Texopen deb. 2,3—2,7 mm
deb. 2,8—5 mm Pena deb. 2,3—2,7 mm
deb. 2,8—3,2 mm
deb. 3,3—5 mm vistopan
IV. oblačilno umetno usnje vistal (cena za 1 tm)
25,00 22,00 20,00 15,00 18,00
23,00 20,00 16,00 9,00 11,00
25,00 27,00 29,00 24,00 11,00
25,00 28,00 13,00 20,00 26,00 35,00
35,00
28,00 26,00 24,00 16,00 19,00
28,00 22,50 19,50 14,00
novi artikel
26,50
novi artikel novi artikel 26,50 16,00
26,50 28,00 16,00 23,00 28,00 39,00
39,20
Naša prodajna služba vam bo postregla z vzorci in podrobnostmi
standard
INDUSTRIJA USNJA KEMIČNIH IZDELKOV IN PLASTIČNIH MAS KRANJ - SAVSKA CESTA 20 a JUGOSLAVIJA
Tel. 21 936 — 21 937
INŠTALACIJSKA DELAVNICA
ZA VODOVOD, KANALIZACIJO IN
PLINSKE NAPRAVE
BOJOVIĆ JELENKO
0 Naše podjetje opravlja vsa dela s specialnim materialom pri izdelavi septičnih jam (SEN SKUPINA)
# Za 30% smo cenejši kot klasične gradnje
# Z garancijo in z minimalnimi stroški popravljamo septične jame
% Strokovno raziskujemo zdravo in industrijsko vodo s solidno garancijo količine vode, z vrtanjem mehaničnih vodnjakov (arteški vodnjaki idr.)
ZA VSA POJASNILA SE OBRNITE NA TELEFON ŠT. 56-467 - BEOGRAD
Varčujte čas in denar! Vse v eni prodajalni MODNA OBLAČILA
Kranj, Cesta JLA 2
0 ženske in moške plašče, obleke, hlače, bunde, kostime in drugo konfekcijo iz kvalitetnih domačih in uvoženih tkanin v modnih krojih
0 jopice in puloverje iz 100 % volne za šport, službo in dom
# nedrčki, pasovi in stezniki za vse postave in vsak okus
q cul a nt
0 ženske promenadne in večerne torbice, kovčki in potovalke
ČAS OBDAROVANJA JE TU!
Praktično darilo razveseli vsakogar
Modna oblačila Ljubljana, Rašica Ljubljana, Galant Ljubljana
Za vašo linijo tehtnica »NEVA« Ll BELA - CELJE
Garancija 1 leto
Kupujte v trgovini • gospodinjski aparati
ElektrOtehne W KranjU • akustični aparati, televizija Prešernova ul. 9 • elektroinštalacijski material
Starši in otroški prepiri
GLAS * 22. STRAN __•__________
Moški — nikar tako
Še tako dobro ukrojena moška obleka, najboljše blago in najbolje izbrani detajli ne bodo učinkoviti, če jih ne boste pravilno uskladili.
Kaj torej ni dobro po pravilih oblačenja?
# Črtasta kravata h karirasti obleki! In seveda narobe.
£ Najlonski plašč čez slavnostno obleko!
£ Športna srajca k svečani obleki.
0 Karirasta srajca in visoko zaprt pulover k oblaki, ki ni izrazito športna!
9 Naramnice za hlače k usnjenemu pasu na hlačah.
O Sandali k dolgim hlačam. Nositi jih smemo le brez nogavic k športnim kratkim hlačam.
# Športne hlače iz grobega platna k beli srajci!
% Majica je tudi v najbolj vročih poletnih dneh samo majica! K poletnim hlačam nosimo samo majice, ki so narejene tako, da jih smemo nositi za na cesto, ali pa športne srajce.
Q Bol robec v mali žep športnega suknjiča.
9 športni platneni klobuk ali kapa k popoldanski obleki.
Q Težki čevlji in kratke nogavice h kratkim hlačam.
0 »Japanke« k obleki! (Pa naj je še tako vroče!)
Med otroka pogosto pride do nesporazumov in celo pretepa. Tega je dovolj v družinah, v šoli, na ulici in v otroških ustanovah. Otroci ob takih priložnostih najpogosteje iščejo pomoč pri starših, učitelju ali svojih prijateljih.
Kaj je vzrok otroškim prepirom, do katerih pride tudi med brati in sestrami? Otroci se prepirajo za najrazličnejše stvari. Učenec se na primer zelo hitro razburi, če mu kdo očita slabo oceno. Razne spletke med otroki so zelo pogost razlog za nesporazume, še • bolj pa so nagnjeni k prepirom otroci, ki so ljubosumni ali preveč razvajeni.
Otroci se hitreje začno prepirati kot odraslj, ker se ne znajo obvladati in mirno rešiti medsebojni spor. Razvajeni otrok vedno zahteva, da se v prepir vmešajo starši in ga zaščitijo. Seveda starši pri tem grešijo. Še huje je, če pri tem napadajo tujega otroka, ki je običajno nedolžen. Najbolj prav je, da starši naučijo otroka, da sam reši prepir in ga poučijo o tem, da ne dela prav, ker žali prijatelja.
Najnovejši butiki
Tudi v Parizu je v zadnjem času vedno več majhnih prodajaln, ki jih imenujemo butiki. Toda najnovejši butiki so tudi vedno bolj izvirni in nenavadni.
Nič čudnega ni, če morete poleg najnovejših krojev na obešalnikih kupiti v istem prostoru tudi konzerve s sardinami. Obleke vise pod vejami iz klobas, puloverji so naloženi prav blizu police s siri...
Vse to sodi k novemu valu, ki je zajel Pariz. Namreč butiki so najimenitnejši, če jih uredimo v nenavadnem okolju: na primer v nekdanji mesnici, drogeriji,, bifeju, železnini, delikatesni prodajalni ... Lastnik takšnega butika pa tudi še nadalje obdrži v prostoru simbol nekdanje prodajalne. In tako stoji v prostoru poleg mini oblek velika marmorna miza, na kateri so bili nekoč zrezki in klobase, drugje spet s pločevino obložene prodajne mize bifejev pa Jeseni pulti trgovin z delikatesami — in tako na;?rej.
Boljši učenec bo v šoli zahteval od svojega učitelja da ga zaščiti pred drugim učencem. V takem primeru mora biti učitelj zelo previden in objektiven.
Nekateri otroci stalno iščejo prepir in pretep. Ti so običajno doma slabo vzgojeni in pogosto tepeni brez pravega vzroka. Nekateri manjši otroci, zlasti tisti v prvem razredu, imajo zelo grdo navado, da si hočejo na vsak način prisvojiti tuje stvari. Zato pravijo »to je moje« ali pa »to hočem« in si brez prošnje prisvojijo tujo igračo. Otrokova okolica, ki se vmeša v prepir, mora biti zelo previdna in mora na pravi način rešiti tak prepir.
Nikoli ne nosite:
— najlonskih nogavic do 14. leta
— dežnika do 15. leta
— visokih pet do 16. leta
— uhanov do 17. leta
— krzna do 18. leta
Prikupna obleka, katere zgornji del je krojen kot brezrokavnik. Zelo praktična predvsem za zaposlene. Lepa je kombinacija obleke v drap barvi in puloverja v svetle modri.
Lepa v
Ali je treba pred spanjem natreti obraz z nočno kremo ali ne? So ženske, ki so ZA, in ženske, ki so PROTI. Sicer pa je to odvisno od vaše kože. če imate suho, nikar ne oklevajte, da ne zamudite in še bolj izsušite kože. Na-trite obraz pred spanjem s hranljivo kremo, po dvajsetih minutah pa jo obrišite s kosom vate, da se ne bi svetili. Dvajset minut povsem zadostuje, da koža vpije kremo; vse, kar se na obrazu še sveti, je odveč.
če pa imate mastno kožo, ne potrebujete nočne kreme. Pred spanjem si očistite obraz s častilnim mlekom, potem pa ga zmasirajte še s kakšnim lotionom. To je vse.
Ženska, pa če je še takšna lepotica, ne bo čedna v postelji, če bo imela polno glavo navijalk. Kaj storiti, da bo pričeska zjutraj vendarle urejena? To je problem sleherne zaposlene ženske. Priporoča-
SOBOTA — 23. decembra 1967
postelji
mo vam, da lase zvečer dobro skrtač'ite, da bi odstranili prah in ostanke laka, če ga — seveda — uporabljate. Zjutraj, ko vstanete, navijte lase na nekaj velikih navijalk, pred tem pa zmočite lase z nekaj kolonjske vode. Medtem ko se boste umivale, oblačile in zajtrkovale, se bodo lasje posušili in brez mnogo truda boste imele lepo pričesko.
Da bi v postelji lepo dišale in bile sveže, ni ovir za to, če imate kopalnico. Pred spanjem se oprhajte z mlačno vodo in otrite telo z grobo frotirko. če imate rajši, kopanje v kadi, dodajte vodi dišečo sol za kopanje in pazite, da se ne boste kopali v preveč vroči vodi, sicer dolgo ne boste mogli zaspati.
če nimate kopalnice, uporabite recept Francozinj: pred spanjem navlažite troti ras to rokavico s kolonjsko vodo in se z njo otrite po telesu.
Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard
Sobne rastline uspevajo tudi brez zemlje
Gotovo ste že postavili v vodo vršičke oleandra ali rožmarina, da se ukoreninijo. Koreninice so kmalu odgnale, nato ste jih posadili v zemljo. Skromne rastline, ki potrebujejo malo hrane, še v vodi nekaj časa rastejo. Če jim dodamo pravšnjo mero hranljivih snovi, gojitev v vodi lahko podaljšamo.
Nekateri napredni vrtnarji po svetu znajo danes gojiti vse okrasne rastline in zelenjavo v vodnih kulturah ne le v cvetličnih loncih, pač pa tudi v gredah in rastlinjakih. Pravijo, da dosegajo za eno tretjino boljše pridelke, cvetlice lepše in bogateje cveto. Fikus v vodni kulturi požene letno kar 10 do 13 listov. Gojenje kmetijskih rastlin v vodni kulturi odpira za prehrano človeštva velike možnosti tudi v puščavskih in drugih nerodovitnih predelih.
Celo kakteje je mogoče uspešno gojiti brez zemlje. Občutljivejše rastline na splošno stoječe mokrote ne prenašajo dobro, zato jih gojijo v pesku, ki ga od časa do časa prepojijo s hranljivo raztopino oz. le-ta stoji v spodnji tretjini posode, od koder jo korenine po potrebi črpajo. Dodajanje hranljive razstopine je pri gojenju v Večjem obsegu lahko avtomatizirano, celo pri sobnem vrtnarjenju, vendar je »zalivanje« potrebno le vsakih 14 dni. To bi nam kaj prav prišlo ob letnem dopustu.
V tujini se dobe za gojenje rastlin v vodni kulturi primerne steklene ali keramične posode s posebnim vložkom za pesek, v katerega vsadimo dobro oprano rastlino, ki ne sme imeti na koreninah zemlje. Tudi hranljive tekočine ni potrebno pripravljati po posebnih receptih, saj se dobe hranljive tablete ali tekočina, ki se primerno razredči.
Pomagamo pa si lahko tudi brez teh pripomočkov, vendar je zato potrebno že več znanja in praktičnih izkušenj. O tem pa kdaj drugič.
Srečno novo leto
vam želi in vas hkrati valji
na sejem
MODA 68
ki bo od 13.-21.1.1968
na Gospodarskem ' razstavišču v Ljubljani
TEKSTI-INDUS KRANJ
-4*
Nove znižane cene
(j(t/litiji
SUPERAUTOMATIC 75
Lit. 79.003 Lit. 68.000
carina in ostali stroški N din 790,00
NISURA (3 kg) J£ SJS
carina in ostali stroški N din 570,00 STYPOMATIC — stroj za pomivanje posode }q5 carina in ostali stroški N din 1.140,00
Plačilo pod že znanimi po goji pri naši blagajni ali preko deviznega računa. Do bava takoj iz konsignacije Delovni čas: od 6.30 do 13 ure in od 15.30 do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure Navedeni delovni čas traja do 30. 12. 1967.
Generalni zastopnik za SFRJ
tehno union
Ljubljana, Vošnjakova 5 Tel. 316-557, 312-415, 313-094
Pri kopa trn
V tednu, ko imamo pouk dopoldan, vsi komaj čakamo četrtka. Zakaj, boste vprašali? Zato, ker se gremo kopat. Že v ponedeljek začnemo zbirati donar za del vstopnine.
V četrtek pridemo v šolo s torbico in s posebno vrečko, v kateri je brisača, plavalna kapa in seveda kopalna obleka. Po štirih urah pouka, to je okrog 11. ure, se odpravimo proti zimskemu kopališču. Ko pr'uemo do tja gremo v kabine in se preoblečemo. Ko smo vsi v kopalkah, gremo pod tuš, potem pa v vodo. Tisti, ki znamo dobro plavati, gremo tja, kjer je voda globlja, neplavalci pa ostanejo v nižji vodi.
Kako zapisujemo poteze?
Pred nami je slika šahovske deske, na kateri so ozina-čena vsa polja:
Eno uro porabimo za plavanje naprej, nazaj in pod vodo. Radi plavamo »mrtva-ka«, se potapljamo, iščemo pod vodo razne predmete in se lovimo. Zelo radi bi tudi skakali, a ne smemo.
Mnogo prezgodaj mine ura. Prekmalu moramo iz vode. Zopet gremo najprej pod tuš, potem pa v kabine. Ko se nreoblečemo, si posušimo lase, zavežemo rute ali nadenemo kape in za 14 dni se moramo posloviti od bazena.
Tako *2 nam godi vsak drugi, četrtek. i''?vanje je moj najljubši šport, saj si pri njem krepim zdravje, se razvedrim in razgibam. Lepo bi bilo, če bi se kopali vsak teden. No ja, to vem, da ne more biti, ker je v Kranju mnogo otrok, ki se prav tako radi kopljejo kot mi.
Smiijana Vončina, 5. c. razred osnovne šole Simon Jenko, Kranj
Moj prvi izlet na Storžič
abede    1   g h
Kaj nam pove npr. zapisana poteza Td5 — d3? Pove nam, da se je trdnjava premaknila s polja d5 na polje d3!
Spoznati morate še en izraz: diagonala. Na diagonalah «o vsa polja bela ali črna Najdaljša črna diagonala je al, b2, c3, d4, e5, 16, g7, h8 ali na kratko al — h8. Najdaljša bela diagonala je hI — a8.
Vam v pouk
Nekaj o psu
Pes je domača žival, zvesto vdan svojemu gospodarju, tovariš pri igri domačim otrokom. S psom moramo ved-no prijazno ravnati, če hočemo, da nas bo imel rad in nam ostal koristen. Videli ste že psa, tiho vdanega vodnika slepega moža. Pes nam čuva domove pred nepoklicanimi tujci. Spremlja lovca na lovu. Na severu služi celo namesto konja. Vprežejo ga v sanke in pes drsi z njimi po zasneženih poljanah. Pes je tudi pomočnik pastirjem na planini. Celo v službi peticije se da izvežbati. Pes ima odličen vonj, ne pa tako bistrega vida. Radi ga imamo kot nadvse zvesto in vdano žival. Bojimo pa se podivjanega in steklega psa.
Že dolgo časa sem član planinskega društva Kranj. Neko soboto smo se dogovorili, da gremo na Kališče. Prišlo nas je okoli dvajset. V nedeljo zjutraj smo krenili na pot proti Kališču.
Pot ni bila naporna, zato smo jo kar hitro ubirali proti vrhu. Pošteno zadihani in segreti smo prišli okrog enajste ure v kočo na Kališču. Odpočili smo se in okrepčali. Z dovoljenjem tovarišice Ncž-ke sem z dvema kranjskima planincema odšel na Storžič.
Z vrha se nam je nudil lep razgled do Julijskih Alp, Karavank, do Kamniških Alp in naprej po dolini. Videl sem tudi gamsa, ki je ponosno stal na skali in opazoval okolico. Po poti nazaj sem že od daleč zagledal svoje tovariše in jih kmalu dohitel. Pozno popoldne smo se pošteno utrujeni vrnili v Preddvor in se odpravili vsak na svoj dom.
Mirko Govekar, 5.a, osnovna šola Matija Vaijavec, Preddvor
Tudi jaz bom varčevala
Vsak ima svoj hranilnik, v njem pa varčuje denar. Domislila sem se, da bi tudi jaz varčevala. Mama mi je prinesla hranilno knjižico. Vanjo vlagam denar.
Prvi teloh
V nedeljo sem šla v gozd. Ob robu sem zagledala široko razprte te'ohove liste. Mislila sem si: »Tule bom spomladi nabrala prvi šopek.« Toda neverjetno! Kmalu sem ppazila bete glavice. Bila sem presenečena. Odgrinjala sem zelenje in skoraj ped vsakim listom je čepel teloh čisto pri tleh. Začela seva izbirati, kajti nekateri so imeli že daljša stebelca. Stopila sem po gozdu in prav zabolelo me je, ko sem pohodila bel popek. Kmalu sem imela majhen šopek, želela pa sem si večjega. Zato sem se še ncikaj časa zadržala.
Ko sem se bližala domu, sem teloh razdelila. En šopek sem da!a stari mami, drugega pa sem nesla tovarišici.
Z mama sva dah teloh v vazo lo jo postavili na mizico. Vesela sem da sem nabrala pomladanski šopek že pred pravo zimo.
Krista šifer, 4. a. vaz:; J osnovne šole France Prešerna, Kranj
Pred onim letom so pripeljali v preddvorsko trgovino hladilnik v njem pa je bilo polno lučk. Vsi jih kupujejo, na varčevanje pa so pozabili.
Vsak človek mora varčevati. Kdor zapravlja, me bo nik-nar nič imel. Lahko ga doleti nesreča, tedaj mu privarčevana vsota mnogo koristi.
Pridno bom hranila vsak dinar, ker vem, kaj pomeni varčevanje.
Ladi Sluga, 4. r. osnovna šola Matija Vaijavec, Preddvor
Jama v Dupljah
V Dupljah  imamo znamenito Arneževo jamo. Na nje-! nem robu je rezervoar. Od tam  teče voda  v nekatere hiše.
Jama je zanimiva. V njej so I kapniki in stebri. Večkrat sem jo že ogledovala. Neka-I teri upajo vanjo, jaz pa prav daieč ne. Ni prehodna in včasih se odlomi kakšna skala. Pred leti je velika skala skoraj zaprla jamo.
j Otroci večkrat stikamo I ckoli jame in vedno najdemo : kaj novega.
Marij3 Jane, 5. r, { osnovna šoia Duplje
Moja najljubša prijateljica
Moja najljubša prijateljica je sošolka Zdenka Zakojč. Po šoli delava skupaj domače naloge. Nato se lotiva pol ure učenja. Ko se naučiva, se greva igrat. Nikoli se še nisva sprli. Večkrat obiščeva tudi pionirsko knjižnico. Ob nedeljah sva zelo navdušeni nad filmom Dolgo vroče poletje. Uči naju tovarišica Jožica Smid, ki jo imamo zelo radi. Velikokrat ji tudi po-nagajamo. Zato smo ji obljubili, da bomo naprej pridni.
Tončka Novak, 4. c, osnovna šola Franca Prešeren, Kranj
Moja sošolka
Hodim v 3. b razred. Imam sošolke in sošolce. Vse imam enako rada. Najbolj pa se razumem s sošolko Brigito. Brigita je moja soseda. Vsak dan hodiva skupaj v šolo. Kadar sva prosti, se najraje igrava v goizdu. Brigita ima žogo, ki ji praviva Pikica. Moja sošolka Brigita je zelo pridna učenka.
Matija žgajnar, 3. osnovna šola Malija Vaijavec, Preddvor
Zima je tu
Sneg pokril je travnike, polje, gozdove, sneg pokril je mesta in domove.
Tovarniški dimnik ponosno, dviga se v nebo, v mesto kima z belo si glavo. Tudi ptičke je usoda doletela gnezda prekrila je preprogi bela.
Otroci so veseli, saj zima fi le'm
v šoli pesmice so peli, saj
zima je že tu. Ivan škrjanc, 7.b osnovna šola Šenčuf
DA„0 fSU
TIG&U
Nin Nt
Lis?-"
VSI 50 VFDELl PA ZJE2MESN3A' VO POVZROČILA OPICA. TODA
ZA 3EZ0 NI«?      /r-r^ l )
13\U) GASA. ¥
PRAV GOTOVO TA NESREČNICA ODTRGALA KAKŠNO, ŽICO.
I/
BANANA SS j£ TA KO J" LOTIL POPRAVILA.
KLFŠCE m SVETILKO TI BOM DAL.
UH. KAKŠNA
ZMEŠH34VAI
POHITI! TA.--
NANAŠO SREČO ^W^\C PRETRGANA SAHM^H^! PAR ŽIC.
i« ^--
2)CE 50 BILE KMALU
ZVEZANE.
KAKO SREČNO NAKLUČDL7J NEZNANO NEBESNO TELO 31H'JE ZAČELO PFU* VLAČhVATI' NA SVOJO POVRŠINO.
MOTORUI LA.D3E XH3 SO SPET ZAČELI PRAVDNO DEL0= VATI. o ŠIŠKA dE PREMAKNIL ROČICO ZA POČASNO PR1STA3AN3Č.
OMRTVlCENl t. OP PRESENEČENJA SO SK0RA3 BREZ ^ SAPEW PRIČAKOVALI
™ ODLOČILNI TRENUTEK.
sobota - 23. decembra 1967 OGLASI GLAS * 25. STT1AN
ČASOPISNO PODJETJE
KMEČKI GLAS
VAS VABI
MED REDNE NAROČNIKE SVOJIH IZDAJ
Poleg časopisa Kmečki glas, ki jc osrednji tednik za bralce na podeželju, izdajamo še revijo Sodobno kmetijstvo, mesečnik za popularizacijo kmetijske, živilske, gozdarske in drugih sorodnih strok ter žepni Kmetijski priročnik 1968 z nasveti za sodobno gospodarjenje.
Časopis Kmečki glas obravnava vsa pereča življenjska vprašanja ljudi na podeželju, poroča o vseh pomembnejših dogodkih doma in po svetu, prinaša novice iz naših krajev, daje zdravstvene in strokovne nasvete, v posebnih prilogah pa svetuje kmetijskim pridelovalcem in gospodinjam na podeželju, pri čemer sodelujejo številni kmetijski, živilski in drugi strokovnjaki.
V posebni literarni prilogi najdejo v njem branje tudi bralci, ki iščejo v časopisu razvedrilo.
Pravna služba Kmečkega glasa redno odgovarja na vprašanje bralcev brezplačno, bodisi v listu, bodisi pismeno.
LETNA NAROČNINA 35 N DIN.
Revija Sodobno kmetijstvo, ki bo začela izhajati januarja 1968, pa ho obravnavala strokovna vprašanja, ki so pomembna za sodobno pridelovanje v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu, vrtnarstvu in za delo v gozdu. Poleg tega bo zajela tudi vprašanja iz veterinarstva, vzreje malih živali, kmečkega turizma in drugih gospodarskih dejavnosti v našem prostoru. Namenjena je kmetijskim in drugim strokovnjakom ter delavcem v kmetijskih, živilskih in gozdarskih organizacijah, kakor tudi kmetom, ki se ukvarjajo s pridelovanjem za trg in vsem tistim, ki želijo izpopolnjevati znanje v pridelovanju zase, prav tako pa tudi vrtičkarjem.
LETNA NAROČNINA 45 N DIN.
Kmetijski priročnik 1968 je lična knjižica, ki ima poleg koledarskega dela bogato gradivo iz različnih kmetijskih strok in gozdarstva. Je dober svetovalec vsem, ki želijo spoznati novosti v kmetijstvu, zlasti še sedaj, ko občutimo močno pomanjkanje kmetijske strokovne literature.
CENA IZVODA 12 N DIN.
Časopisno podjetje Kmečki glas vsako leto pripravi za svoje naročnike nagradno žrebanje. Pogoj je vplačana naročnina za časopis ali strokovno revijo.
VABIMO VAS MED NAŠE REDNE NAROČNIKE!
NAROČILNICA
Naročam:
1. časopis Kmečki glas
2. revijo Sodobno kmetijstvo
3. Kmetijski priročnik 1968
(ustrezno obkrožiti)
časopisno podjetje KMEČKI GLAS Ljubljana Miklošičeva 4
Podpis
Priimek in ime ................................
Naslov ......................................................
Pošta..........................................................
odrežite in pošljite v kuverti
S Velepapirnica
L>^LW
Villach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (04242) 41-26
Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin — Pisalni stroji —
Ves pribor za tehnično risanje
KB
LJUBLJANA
Kreditna banka
in hranilnica Ljubljana
Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N din na odpovedni rok nad 1 leto, sle vključeni v veliko nagradno žrebanje.
77 nagrad
1 osebni avto Renault R-16 1 traktor ZETOR R20U
1 osebni avto FIAT 850 3 motorni čolni LIBIS
2 šotora PULA
2 motorni žagi STIHL CONTRA 5 magnetofonov SONET 10 športnih oprem po izbiri po 500 N din 10 kino kamer QUARZ 10 loncev ECONOM 10 jedilnih servisov 12 garnitur kuhinjskega orodja 10 hranilnih knjižic po 200 N din Zaupajte nam svoje denarne posle, opravimo jih hitro, natančno in zaupno po najugodnejših pogojih:
— zbiramo sredstva občanov in delovnih organizacij
za stanovanjsko graditev
— dajemo posojila za nakup, graditev ln dograditev ter obnovo stanovanj, komunalnih naprav, garaž in počitniških hišic
— dajemo posojila kmetijskim varčevalcem
— dajemo posojila občanom
— odkupujemo tuja plačilna sredstva in prodajamo tuje valute, čeke in kreditna pisma za službena, zasebna in turistična potovanja
— odpiramo zasebne devizne tekoče račune in jih obrestujemo po 4 do 6%
— odpiramo osebne žiro račune
novo veliko nagradno žrebanje
Brezplačna pojasnila in nasvete s področja bančnih poslov posredujemo v vseh naših poslovnih enotah: v Ljubljani: Osrednja poslovna enota, šubičeva 2; Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova 3; Bežigrad, Titova 55; Moste, Proletarska 1; Stara Ljubljana, Mestni trg 16; Šiška, Celovška 99; Vič, Tržaška 36
zunaj Ljubljane: Beograd, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Rakek, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje
naše zvišane obresti
6,25 ••/• navadne vloge
vloge nad 1leto
vezane vloge nad, 2 leti
vezane hranilne vloge sprejemajo tudi vse pošte, ki poslovno sodelujejo z banko ter hranilne blagajne delovnih organizacij
MOJSTRANA; Danes dopoldne se je v Mojstrani začel seminar za predsednike in tajnike krajevnih organizacij socialL stične zveze občine Jesenice. V dopoldanskem delu jih bo predsednik občinske skupščine France Žvan seznanil, kako se oblikuje občinski proračun ter z izdatki in dohodki občine Jesenice v prihodnjem letu po predvidevanjih.
V popoldanskem delu seminarja bodo razpravljali o vsebini, metodah in oblikah dela organizacij socialistične zveze.
V.
Bohinj — Bohinjski turistični delavci so v precejšnjih težavah, ker letošnja zima še ni nasuia snega, kot bi bilo treba. Zapadlo je sicer okoli 25 centimetrov snega, vendar ga je močan veter na Voglu to sredo razpihal po kotanjah, tako da je ostal Vogel popolnoma gol. V Bohinju morajo sedaj turiste prevažati na smučanje na Pokljuko, kjer je sicer mogoča zasilna smuka, -c
Cenjene "Lijubijana/- gospodinje!
ŽITO LJUBLJANA, Pekarna Kranj, Lesce, sta vam pripravili za novoletne praznike
potice
rozinov kruh turist kruh rožički
drobno pecivo vseh vrst
PO ZELO UGODNIH CENAH Obratovalni časi:
V KRANJU:
V dnevih pred novim letom obratujemo normalno od 5. do 18. ure.
2.1.1968 — dežurna poslovalnica Poštna ulica od 6. do 11. ure 3.1.1968 — poslovalnici na Koroški cesti in
Poštni ulici od 6. do 18. ure; poslovalnici Primskovo in Zlato polje od 6. do 10. ure in 14. do 16. ure
V LESCAH:
Obratovalni časi: pred novim letom normalno od 6. do 18. ure 31.12.1967 od 6. do 16. ure 2. 1.1968 zaprto
Pomen krvi med boleznijo
V prihodnjih dneh, od 26. do 30. decembra, bo na Jesenicah krvodajalska akcija z namenom zbirati krt predvsem za bolnišnice.
Danes si ne moremo zamisliti nobene sodobne bolnišnice, ki ne bi imela urejene transfuzijske postaje, kajti za normalno delo bolnišnice je kri nujna bolj kot vsaka druga naprava.
Vsak dan smo priče, kaj pomeni kri krvavečemu, poškodovanemu človeku. Kolikokrat se zdi, da smo docela nemočni ob različnih krvavitvah, dokler ne damo krvi, ki naglo vrača življenje in zdravje.
Veliko primerov bi lahko navedli, ko nam je bledega bolnika s komaj iskro življenja v sebi, s transfuzijo krvi uspelo v kratkem času rešiti. Prav tako mora kri vedno biti na voljo materi ali novorojenčku ob porodu.
Ne samo v kirurgiji, ginekologiji, temveč tudi v Interni medicini in otroškem zdravstvu pomeni včasih transfuzija krvi edino mogoče zdravilo in sredstvo. Za krvaveče razjede na želodcu in črevesju, obolenje požiralnika, jeter, kostnega mozga ter za slabokrvnost predstav-la kri edino pomoč.
Ce ne bi bilo tega dragocenega zdravila — naše krvi, bi veliko bolnikov moralo umreti.
Velikokrat smo priča trdi borbi med življenjem in smrtjo. Ali bomo uspeli pravočasno dobiti pravo kri, ki ste jo mogoče darovali vi — ali pa bomo premagani zaradi tega, ker je zmanjkalo dobre človeške volje in zavesti o pomoči bolnemu, trpečemu ali morda umirajočemu sočloveku. Ko vidimo porast rakastih obolenj, se zavedamo da velikokrat pomeni ena sama transfuzija krvi podaljšanje življenja in da ostane bolna mati še naprej med svojimi.
Morali bi se zavedati, da kri ne rešuje samo življenja na operacijski mizi, temveč očeta svojim otrokom in mater družini.
Kdorkoli bi kdaj okleval, ali bi dal svojo kri ali ne, naj pomisli na vse tiste, katerih življenje ugaša zato, ker v njihovih žilah ni zadosti krvi in da to zdravilo in pomoč nosi v sebi prav vsak človek.
Ko se v teh dneh obračamo do krvodajalcev s proš-jo za kri v imenu vseh bolnikov, poškodovancev, prosimo zanjo, morda tudi za vas.
dr. P. V.
Pomoč kmetom borcem v Skofji Loki
Odborniki občinske skupščine v Škof j i Loki so na zadnji seji sprejeli sklop, da se za reševanje stanovanjskih zadev kmetov borcev in invalidov NOV zagotovi v proračunu za leto 1968 znesek 4 milijone starih dinarjev. V vsakoletnem proračunu občine pa se zagotovijo tudi sredstva za odplačevanje posojila. S tem denarjem in še 4 milijoni, ki jih je odobril stanovanjski sklad pri republiškem odboru ZZB NOV, skupno torej 8 milijonov, bodo v škofjeloški občini rešili v prihodnjem letu maj težje stanovanjske primore desetih borcev. Tem bodo dali posojilo od 500.000 do on milijon starih dinarjev za dobo najmanj 10 let in z minimalno obrestno mero 2 odstotka.
V občini je trenutno 122 borcev, ki prosijo za pomoč. Za rešitev teh prošenj bi potrebovali v letu 1968 81 milijonov, v lotu 1969 43 milijonov in v letu 170 33 milijonov. Seveda zaradi pomanjkanja sredstev ne bo mogoče v treh letih ustreči vsem prosilcem, kljub temu pa bodo v Skofji Loki poskušali postopoma ustreči prošnjam.
cena: N. din 1.300.—
Gnoj nična motorna črpalka MOTO-30
kapaciteta: 1500 litrov v minuti Pog. moč: elektromotor 2 KW Pocinkane cevi
Kremžar Franc
strojna delavnica Ljubljana - Šentvid
Vsem odjemalcem želim vesele praznike in srečno NOVO LETO 1968
REKLAMNA NOVOLETNA PRODAJA
V naših poslovalnicah v Lescah, Radovljici
in na Bledu so vam na voljo praktična darila za vaše svojce in znance.
Bogata izbira vsakovrstnega blaga.
Obratovalni čas za praznike: petek, 29.12. 8.—12. in 14.—19. ure sobota 30.12. 8.—12. in 14.—19. ure nedelja zaprto
SAMOPOSTREŽBA IN SPECERIJA II LESCE petek in sobota nonstop od 7.30—19. ure nedelja 31.12. od 8.—11. ure torek 2.1.1968 poslov. II od 8.—11. ure
TRGOVSKO PODJETJE MURKA LESCE
S R EČNO NOVO LETO
m u plin
LESCE
BOBOTA — 23. decembra 1967 —j-
KRONIKA
GLAS * 27. STRAN
Zahvala
Nepričakovano nas je zapustil v 90. letu starosti naš dobri mož, nadvse skrbni ata, stari ata, brat in stric
Jože Rebol
posestnik
Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje, sosedom za tako nesebično pomoč, hvala. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini zlasti g. župniku Jegliču za tako lep in tolažilni govor. Zahvalo smo dolžni tudi zvonarjem in prav vsem, ki so se v tako velikem številu prišli poslovit od našega nepozabnega pokojnika. Vsem skupaj še enkrat naša Iskrena hvala.
Žalujoči: žena, otroci z družinami, vnučki: Milica, Marta, Jožko, Veronika, Anica, Darinka, Ančka, Milena, Mirko, Franci, Mihelca ter ostalo sorodstvo. Hraše, Suha, Kokrlca, Možjanca, 19. decembra 1967
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Franca Vidica
iz Kranja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in organizacijam, ki so nam izrekli sožalje, mu poklonili vence in cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, zlasti se zahvaljujemo strežnemu in zdravstvenemu osebju Inštituta internega oddelka na Golniku za nego in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se dalje organizacijam ZB, SZDL Vodovodni stolp tudi za poslovilne besede, pevcem društva upokojencev, godbenikom iz Kranja, kolektivu Dijaškega doma v Kranju. Vsem šc enkrat iskrena hvala.
žalujoči: žena, hčerke z družinami, sestre in ostalo sorodstvo
■i nii'iiim—'iihmiiii iumjihi iiiii—mnim iiw»» n muhi»■mmmiihi ■■■«! in i
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Lovrenca Markuna
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hribcrniku za požrtvovalno zdravljenje, g. župniku iz Goric in sosedom. Lepa hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena in otroci
Gorice, 17. 12. 1967
Zahvala
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža in očeta
Jožeta Rehbergerja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v zadnjih dneh njegove hude bolezni; nam izrekli sožalje, mu darovali vence in ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. Posebna zahvala še kolektivu GG Kranj — obrat Preddvor, ing. Koncilju za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem iz Šenčurja za zapete žalostinke. Iskrena hvala dr. Zgajncrju, g. župniku, vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali. Vsem in vsakomur šc enkrat lepa hvala.
Sr. vas, 23. 12. 1967
Žalujoča žena in otroka
Zahvala
Vsem, ki ste nam lajšali bol in izrazili sožalje ob izgubi naše drage mame, sestre in tete
Frančiške Frelih
se iskreno zahvaljujemo. Posebno še dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno pomoč ob težkih urah njenega trpljenja, g. župniku, g. kaplanu iz Stražišča, profesorici Bervar, dijakinjam in dijakom ESš I. b razreda Kranj. Zahvalo smo dolžni vsem darovalcem cvetja in vencev, sosedom in vsem, ki so našo mamo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Joža, hčerki Francka in Marica, sestra Minka z družino, brata Francelj z družino, Valentin ter ostalo sorodstvo
Sr. Bitnje, 18. 12. 1967, Sp. Bitnje, Frankfurt am Main, Dolenja vas, Sorica,
Davče BMHHI
Obletnica
Danes je minilo leto dni, odkar nas je tako nenadoma za vedno zapustila naša draga mama, žena, hčerka in sestra
Marija Hudobivnik
roj. Dolhar
Draga Marija! Odšla si v trenutku polnih želja in načrtov, kako urediti svoj dom. Želje se ti niso izpolnile. Dom je ostal pust in mrzel. Ostala nam je le še bolečina in spomin.
Hvala vsem znancem in prijateljem, ki se je še spominjajo in prinašajo cvetja na njen grob.
Žalujoči: hčerka Nada, mož Jože, mama, oče, bratje in sestra
Nesreče tega tedna
Ta teden se je na cestah Gorenjske pripetilo sem prometnih nesreč. Več nesreč se je pripetilo zaradi poledenelega cestišča, dA'e nesreči pa zato, ker sta voznika vozila po sredi ceste.
Na Ka juho vi cesti v Radovljici sta v torek trčila dva osebna avtomobila. Voznik Pavel Vuga je z avtomobilom KR 113-95 pripeljal z gorenjske ceste na Kajnhavo. Pri stavbi občine mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil KR 94-02, ki ga je vozil Pavel Jelcčnik iz Radovljice. Voznika sla pred srečanjem zavirala, vendar jima zaradi poledenele ceste ni uspeio pravočasno ustaviti, tako da sla avtomobila trčila. Na vozilih je nastalo za okoli 5000 N din škode.
Zaradi neprimerne hitrosti na gladkem cestišču sta v sredo trčila na cesti tretjega roda Kropa-Lipnica avtomobila LJ 394-01, ki ga je vozil dr. Vladimir Sajer in avtobus KR 60-60, ki ga je vozil Ciril Vidic. Pr nesreči se ni ranil nihče, škode na vozilih pa je za okoli 5000 N dinarjev.
V Krizah pri Tržiču sta v četrtek popoldne trčila osebna avtomobila LJ 414-99, ki ga je vozil Franc Eigner iz Tržiča in avtomobil KR 144 43, voznik Henrik Cmivc. Crnivc je pred srečanjem z Eigner-jevini avtomobilom ustavil, voznik Eigner pa vozila zaradi neprimerne hitrosti in poledenele ceste ni mogel pravočasno ustaviti, zato je trčil v stoječi avtomobil. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za okoli 5300 N dinarjev.
L. M.
Ogenj v krojaški delavnici
V torek okoli desete ure zvečer je gorelo v kro'aški delavnici Andreja Sodja na Jesenicah. Lastnik je na mizi pozabil priključen električni likalnik, tako da se je miza vžgala. Požar so pogasili gasilci, škoda pa je neznatna.
L. M.
Rezultati javnega nagradnega žrebanja OB 15-LET-NIČI gostinskega in trgovskega podjetja
CENTRAL KRANJ
Nagrade prejmejo lastniki kuponov z naslednjimi številkami: 321, 351, 457, 465 , 524, 653, 716, 752 , 811, 867, 900, 929. 956, 999, 1050, 1117, 1119, 1225, 1246, 1316. 1512, 1588, 1630, 1639, 1645, 1811, 1891, 1900, 1951, 1985, 2055, 2056, 2097, 2116, 2236, 2275, 2280, 2335, 2735, 2742, 2753, 3801, 3863, 3888, 4038, 4090, 4124, 4148, 4226, 4268, 4391, 4521, 4557, 4717, 5022, 5102, 5114, 5122, 5175, 5200, 5254, 5294, 5469, 5507, 55C8, 5534.
Dobitniki lahko dvignejo nagrade v trgovini Delikatesa Kranj vsak dan od 6. do 20. ure do vključno 15/M968. Dobitnikom iskreno čestita kolektiv gostinskega in trgovskega podjetja »Central« Kranj.
STROJI, ORODJA. STAVBENO IN
POHIŠTVENO OKOVJE
Josef r Strauss
VILLACH - BELJAK
PRODAJA NA VELIKO — Gaswerksiraasc 7 PRODAJA NA DROBNO -Bahnhofstrasse 17
Telet on 042 42,60 61 in 68 53
NOVO! 9 kosov na m'
UGODNOSTI:
krije do 23 °/o — 9 kosov na m' — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vam nudi
Likozar Marjan
- CEMENTNI IZDELKI,
Benedikova 18 (Stražišče), Kranj
Prodani
Prodam novo REPOREZ-NICO in KRAVO po izbiri. Kokrica 1, Kranj 5999
Prodam suhe smrekove DESKE, PLOHE in strešne LATE 5x3 cm, še uporabna zasteklena okna in raztegljive železne rešetke za okna. Jesenice, Gregorčičeva 20 6000
KRANJ
perilo — pletenine
Nebotičnik —
Cesta JLA 6
Prodamo dobro ohranjen KOPIRNI STROJ po zelo ugodni ceni. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ, cesta JLA 6/1 (nebotičnik) 6001
Prodani PARCELO s temelji 500 m2 v Tržiču. Ponudbe poslati pod »Lepa lega«
6002
Prodam dva PRAŠIČA po 160 kg težka. Kranj, Stareto-va 27 6003
Prodam dva PRAŠIČA za zakol in 5 tednov stare. Sr. Bitnje 19, žabnica 6004
Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega, Voglje 57, Šenčur
6005
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 37, Cerklje
6006
Prodam PRAŠIČA od 160 — 180 kg težkega. Trstenik 10, Golnik 6007
Prodam dobro ohranjen KONTRABAS. Demšar Ludvik, Zg. Bitnje 132, Žabnica (pri Puškami) 6008
Prodam skoraj nov FIAT 1300 ali zamenjam za KOMBI. Savska c. 20, Kranj
6009
VW — KOMBI, letnik 1964, Ugodno prodam. Rendolič Jože, Sp. Preska 20, Tržič
6010
Prodam AVTO BMW ISE-TA 600, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Kranj-Stražišče, Hafnerjeva pot 10 6011
Prodam JARCA za zakol. Češnjevk 27, Cerklje 6012
Po nizki ceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO z žimnicami. Suha 112, Škofja Lcka 5955
Predam več PRAŠIČEV za zakol od 120—180 kg težke. Bitenc, Kranj, Cirče, Stare-teva 7 6013
Prodam KRAVO, 5 mesecev brejo. Brezje 76 6014
Prodam težko KRAVO s teletom ali brez. Vopovlje 13, Cerklje 6015
Prodam  KRAVO s prvim teletom. Strahinj 20, Naklo 6016
Prodam VOLA, 330 kg težkega. Voglje 65, Šenčur 6017
Prodam večjo količino suhih bukovih DRVA. Preddvor 10 6018
Ugodno prodam nov dodatni ŠTEDILNIK na trdo gorivo gorenje — DP 105. Šenčur 1 6019
Prodam malo rabljen TELEVIZOR—RIZ Zagreb. Sif-ner, Gradnikova 2, Kranj, pritličje 6020
POTROŠNIKI!
Ugoden nakup novoletnih
daril vam nudimo
v prodajalni Delikatesa
na Maistrovem trgu v Kranju
in na novoletnem sejmu.
Od 15. do 31. 12. 1967 dajemo gospodarskim organizacijam, ustanovam in drugim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril za vrednost 50 N din 5 % popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpremljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi Kranj.
Obiskovalci Novoletnega sejma ne pozabite obiskati paviljona Delikatesa, kjer lahko kupite Gorenjsko čokolado in izdelke tovarne Sumi Ljubljana po tovarniških cenah.
Ugodno prodam novo lito-železno KAD, prostp stoječo. Zovnik, Godešlč 95, Skofja Loka 6021
Prodam SEME črne detelje. Kalan, Jama 28, Kranj 6022
Prodam močnejšo OS za cirkularko. Markič, Gasilska ul. 1, Kranj 6023
Prodam dve zimski GUMI za fiat 750. Kranj, Jezerska c. 98 6024 1 Prodam uvožen SLUŠNI APARAT z vrvico. Naslov v oglasnem oddelku 6025
Prodam PRAŠIČA za zakol. Ilovka 5, Kranj 6026
Prodam močnega VOLA. Vešter 16, Skofja Loka 6027
Prodam elektro MOTOR, 6 KM — v dobrem stanju. Vo-klo 43, Šenčur 6028
Predam dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje. Sodnik Andrej. Preddvor 44 6029
Prodam KRAVO s teletom. Šmartno 26, Cerklje 6030
Prodam KRAVO z drugim teletom, BIKCA, 6 mesecev starega, in ŽREBICO, 7 mesecev staro. Zalog 42, Cerklje 6031
Prodam 4 leta starega KONJA. Zalog 48, Cerklje 6032
Prodam tri PRASlCKE, 6 tednov stare in 13 tednov brejo SVINJO. Zalog 41, Cerklje 6033
Prodam 5 brejih SVINJ po izbiri ali zamenjam za debelega PRASlCA. Ambrož 3, Cerklje 6034
Predam 6 tednov stare PUJSKE. Glin je 12, Cerklje 6035
Prodam PRASlCKE, 6 tednov stare. Sp. Brnik 76, Cerklje 6036
Predam PRASlCA za zakol. Zalog 10, Cerklje 6037
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Trboje 15, Smlednik 6038
Predam PRASlCA za zakol, 170 kg težkega. Sp. Bela 6, Preddvor 6039
Predam delovnega VOLA, težkega 500 kg in čisto SEME črne detelje. Stefanja gora 28, Cerklje 6040
Prodam FIAT 850 coupe, temno modre barve, letnik 1967 (julij), 8200 km z vsemi posebnostmi. Ogled od 23. 12. 1967 do 1. 1. 1963. Rakovec, Bašelj 17, Preddvor 6041
Prodam FIAT 750. Zg. Besnica 17 6042
Prodam PLETILNI STROJ »knitax«  za   levo  in desno pletenje, tudi norveško. Marija Vidi c, Pivka 35, Naklo 6043
Prodam otroško igračo, nov kompletni električni VLAK, dvoje tračnic, regulator in transformator z dvojnimi kretnicami, vse pritrjeno na ploščo. Naslov v oglasnem oddelku 6044
Prodam PRASlCA, 200 kg težkega za zakol. Krašnova 12, Kranj 6045
Kupim
Kupim gnoj nično motorno ČRPALKO in cirkularko. Sr. vas 45, Šenčur 6046
Kupim dobro ohranjen mizarski SKOBELJNIK. Pogačnik, Brezje 71 6047
Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali okolici. Ma-gajna,  Kajuhova  14, Kranj. Informacije samo popoldan 6048
Ostalo
Našel sem dve rečni URI na stopnišču občine Kranj. Dobijo se v oglasnem oddelku Glasa 6049 HITRO IN SOLIDNO popravim TV in radioaparate, i TV-RADIO   SERVIS, Lukež
Marjan, Kranj, Titov trg 22, telefon 22-078 6050 Iščem SOBO v Kranju ali okolici za dobo dveh let. Ponudbe poslali pod »Dobro plačam« 6051
Sprejmem 4 STUDENTE na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 6052
Vrstno HIŠO v tretji fazi izgradnje    poceni prodam. Ponudbe poslati ped »KRANJ« 6053
Nujno iščem enosobno stanovanje ali sobo z vedo v Kranju. Fonudbe poslati pod »Nujno« 6054
Ljubljeni mami IVANKI KEPIC iz Luž 37, želijo za njeno praznovanje vse najboljše, predvsem pa zdravja, Jože z Olgo, Radovanom in Janezkom. Pridružujejo se tudi Gasserjevi 6055
Hrano in stanovanje dobi oseba, ki bi varovala dva otroka. Drugo po dogovoru. Zglasite se popoldan, Drino-vec Marija, Pivka 44, Naklo 6056
Zamenjam VVV-KOMBI (poHovorni) za osebnega, znamka ni važna. Naslov v oglasnem oddelku 6057
Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila    OPEL KADETT,
letnik 1966, 18.000 prevoženih kilometrov.
Začetna cona 12.500,00 N din.
Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri Zavarovalnici Kranj.
Pismene ponudbe sprejemamo do srede 27. 12. 1967 do 12. ure.
ZAVAROVALNICA KRANJ
Prireditve'
Gostilna ZARJA v Trbo-jah prireja tradicionalno SILVESTROVANJE. Rezervacija z menujem 35 N din 5873
Gostilna Zaje Lahovče prireja veselo SILVESTROVANJE 31. 12. 1967 ob 19. uri. Novoletni menu in 1 liter vina 30,00 N din. Zabaval vas bo VESELI TRIO iz Kranja. Pohitite z rezervacijami. Vabljeni! 5997
PRIJETNE PRAZNIKE boste imeli ob dobri, naravni in ceneni kapljici ter žgani pijači. Poslovalnica VINO-JUG. Huje 33 6058
GOSTIŠČE pri JANCETU v Sr. vasi pri Šenčurju priredi v nedeljo, 24." 12. zabavo s plesom. Igra SENCURSKI KVARTET. Obenem so pr-poročatno za veselo SILVESTROVANJE. Cenjenim obiskovalcem pa želimo srečno NOVO LETO 6059
Vabimo na SILVESTROVANJE v vseh prostorih doma PARTIZAN v Stražišču. Igrajo VESELI KRANJČANI s pevcem PETROM PEČARJEM. Rezervacije vstopnic v gostilni Bcnedik, telefon 22-888
Razpisna komisija
Društva upokojencev Kranj
razpisuje
prosto delovno mesto
PK ali KV natakarice
Pismene ponudbe z dokazili sprejema pisarna do 5. 1. 68, nastop službe 15. 1. OD po uredbi.
Komisija za delovna razmerja pri KONFEKCIJI TRIGLAV Kranj, Savska cesta 34
ponovno razglaša prosto delovno mesto
vodje komerciale
POGOJI: komercialist ali ekonomist s prakso
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda.
Pismene ponudbe oddajte v upravi zavoda do 15.1.1968.
Ugodna priložnost, velika izbira moških in ženskih plašče v, perila, pletenin, moških in ženskih oblek
po izredno ugodnih cenah.
Priporočamo se za cenjeni obisk trgovina OBRTNIK KRANJ, Koroška 14
60B0TA — 23. decembra 1967
VODEČA TRGOVSKA HIŠA V ZIMSKI MOD
• športni izdelki .Villach -© športna oblačila Vsak dan
Beljak
neprekinjeno odprto od 8 do 18. ure
Ob sobotah
od 8. do 18. ure
Kot vedno
kakovostno in poceni
SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ SVETOVNO ZNANE FIRME
Tip
SELEGTA
z vgrajeno grelno sušilno napravo
Cena 114.000 lit in 1100 N-din
CASTOR
Dobavni rok TAKOJ.
Garancija, servis, rezervni deli zagotovljeni.
Zastopa generalni
zastopnik
za Jugoslavijo
C0SM0S
Ljubljana, Celovška 32 tel. 311-451
COSMOS Maribor,
Grajska 7, tel. 22-654
1
TRGO — AVTO, Koper,
JLA 25 tel. 21-620
AVTO — CELJE, Celje, Ljubljanska 11, tel. 21-80
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ZNIŽALI SMO CENE
NOVO! NOVO!  NOVO! NOVO!
PREK
večji količini moške, ženske in otroške konfekcije. Razprodajamo po tovarniško znižanih cenah nogavice tovarne Polzela. Se priporoča
BLAGOVNICA
KOKRA
KRANJ
OBVESTILO
KŽK KRANJ DE KLAVNICA
obvešča potrošnike,  da bomo od 20. 12. do 30. 12. imeli na zalogi neomejene količine
SVINJSKIH POLOVIC
od belo mesnatih prašičev
po 8 N din za kg
Pa želji dobite tudi drobovino, kri in čreva, za izdelavo krvavic, pečenic in domačih salam.
Naročila sprejemamo v centralni poslovalnici Maistrov trg 7, telefon 22859 vsak dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 7. do 11. ure. Po želji potrošnikov tudi v ostalih poslovalnicah KŽK Kranj DE klavnica. Dostava na dom brezplačno na območju Kranja.
Se priporoča KŽK Kranj DE Klavnica
KOMPAS
Restavracija Kompas Ljubelj vas vabi na prijetno
SILVESTROVANJE
Igral bo priznani ansambel štirje kovači. Pripravili vam bomo odličen Silvestrov menu. Cena menuja in rezervacije 80 N din. Vse rezervacije in informacije boste dobili v poslovalnici Kompas Ljubelj, telefon 71376.
TURISTI!
Priložnost vam nudi ugodnost.
Za vsakogar nekaj, nekaj za vse
boste dobili v gostilni in trgovini
Jože Malle
Loibltal —
St. Lenart v Brodeh
le 3 km od ljubeljskega predora
Govorimo slovensko! Ugodna menjava!
Dobrodošli!
Vsi nadoiu^.uni deli za Steyr Puch mopede, roler-je, motorna kolesa in av tomobile. Prodaja šivalnih strojev. Primerna darila za praznike.
H A N S VVASCHNIG Klagenfurt — Celovec
St. Ruprechterstrasse zraven avtobusne postaje in na Neucr Platz (okrajno glavarstvo).
NOVOLETNI  POPUSTI!    od 12 .do 31.12.1957
od 5 do 15 °/o v vseh poslovalnicah Slovenija avto in na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
MOPEDI TOMOS ceneje za 275 N din
Slovenija L%i Trn avto
r-----1
Radio
i__■__j
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik oh 19.30 uri.
orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Ljubezenski valčki — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.46 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 23.05 Literarni nokturno; Drugi program: 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete
— 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Učiteljski pevski zbor iz Košić — 21.40 V razpoloženjskem svetu zgodnjega Debus-sija — 22.00 Razpoloženjski zabavni ansambli in orkestri
— 23.00 Dvesto let godalnega kvarteta.
SREDA — 27. decembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic ln zgedb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica
— 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Narodne in domače melodije za sredo dopoldne — 12.10 Pisanost plesnih ritmov na koncertnem odru
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz arhiva lahke in operetne glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minuto s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno; Drugi program: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo
— 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.20 Radi bi jih poslušali — 21.20 Madžarske narodno posmi — 21.40 Od skladbe do skladbe
— 22.15 O liku koncertnega spremljevalca — 23.00 Razgledi po domači glasbeni literaturi.
ČETRTEK — 28. decembra
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Nastopa ansambel Teodosijevski s solistom Esmo Redžopovo — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.10 Prizor iz 3. dejanja opere Veronika Dascnl-ška — 12.30 Kmetijski nasveti — 12,40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam — 15.20 Glasbeni intormezzo — 15.40 Mali recitali naših glasbenih   umetnikov   — 16.00
Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Literarni večer — 21.45 Glasbeni inter-mezzo — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni večer; Drugi program: 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Ža ljubitelje in poznavalce.
PETEK — 29. decembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Branka Strgarjeva poje slovenske narodne — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Opoldanski spored zabavnih melodij — 12.10 Nekaj Dvofa-kovih skladb — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pred domačo hišo — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Veliki valčki in uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni inter-mezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05  Človek  in zdravje
— 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 13.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minurt za EP — 20.00 Glasbeni cccklail — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
— 22.10 Iz nove sovjetske muzike — 23.05 Literarni nokturno; Drugi program: 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 21.20 Koroške ljudske pesmi
— 21.40 Bar tokove klavirske miniature — 22.00 S Schwet-zingskih festivalskih odrov 1967 — 23.25 Godala za lahko noč.
Sveže sladkovodne ribe
v prodajalni
pri nebotičniku
---—i
Televizija
SOBOTA — 23. decembra
9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli, 16.10 Poročila, 16.15 Zasedanje CK ZK Bosne in Hercegovine (RTV Zagreb) — 17.00 Dežurna ulica (RTV Beograd) — 17.40 Vsako soboto, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Visoška kronika — II. del (RTV Beograd) — 19.15 Oktobrska revolucija, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.40 Dvorni klovn njegovega veličanstva človeka, 21.30 Vagabundi — film 21.45 Junaki cirkuške arene, 22.15 Gidcon i— serijski filrny 23.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Visoška kronika, 19.15 Sprehod skozi Čas (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV
NEDELJA — 24. decembra
9.15 Poročila, 9.20 Od melodije do melodije (RTV Ljubljana) — 9.45 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Vijavaja-ringaraja, 11.30 Junaki cirkuške arene (RTV Ljubljana) — 14.00 Boksarska tekmovanja (RTV Beograd) —- 16.00 Najboljši športniki Jugoslavije (RTV Zagreb) — 17.00 Živali — film (RTV Ljubljana) — 18.25 Karavana (RTV Beograd) — 18.55 Cik cak, 19.03 Kriza-film iz serije Dolgo vroče poletje, 19.43 Dedek mraz vam vam poklanja zgodbico o sneženem možu in sneženi zenički (RTV Ljubljana) — 20.C0 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 T V magazin, 21.50 Poezija Riste To-šcviča (RTV Zagreb) — 22.05 Spomini na oktober, 22.40 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV
PONEDELJEK — 25. decembra
9.40 TV v šoli, 10.25 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.50 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 16.55 Poročila, 17.00 Mali svet, 17.25 Risanke (RTV Zagreb) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.20 Zlogovna rast slovenskega knjižnega jezika*1 18.40 Kako pomagamo na-glušnerhu in gluhemu otroku,' 19.00 Znanstveni dosežki ni
SOBOTA — 23. decembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb — 10.15 Pri vas doma
— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kar po domače — 12.10 Iz baleta Tr-njulčica — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.45 Naš podlistek
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kio — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.50 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Berto Ambrož
— 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Glasbeni cooktail — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.00 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden; Drugi program: 20.05 Glasbena pravljica — 20.15 Štiri operne uverture — 21.20 Trije ljubljanski zbori — 21.40 Junaki koncertnih dvoran — 22.00 Ples v noči —7 23.00 Ura pri Frideriku Chopinu.
NEDELJA — 24. decembra
6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijsko proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Mladinske pesmi — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Iz parlitur mojstrov operetnih melodij — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Glasba ne pozna moja — 14.35 Humoreska tega tedna — 14.50 Deset minut s pianistom Borutom Lesjakom — 15.05 Nodelj.sk) športno popoldne
— 17.05 l*"ali operni koncert
— 17.30 Radijska igra — 18.11 Beethoven in Musorgaki — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno; Drugi program: 9.35 Igramo, kar sle izbrali —< 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Viljem Teli — opera — 16.45 Dve Beethovnovi sonati — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 S.rani iz slovenske proze — 1920 Lah-
ka glasba današnjih dni — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja mešanega zbora RTV Beograd — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž iz Chopinovega opusa — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert.
PONEDELJEK — 23. dec.
8.08 Glasbena matineja — 8.55  Za mlade radovedneže
— 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Mladinski pevski festival 1967 — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Cocktail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Igrajo virtuozi — 12.30 Kmetijski nasveti
— 12.40 Slovenske narodne v izvedbi ansamblov in solistov
— 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Koncertnemu zboru digira Milko Skoberne
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert slavnih solistov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj
— 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nonkturno; Drugi program: 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intormezzo — 21.30 Orgelsko delo Johanna Sob as tj a- j na Bacha — 22.00 Večer umetniške besede — 22.45 Naše  orkestralne miniature
— 23.00 Cocktail jazza.
TOREK
26. decembra
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Prekmurske melodije v priredbi Tončke Maroltove — 8.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Poldan.. . — Simfonija št. 7 — 12.30 Kmet. nasveti — 12.40 Igra pihalni ork. Milice iz Ljubljane — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Zvoki za razvedrilo — 14.55 Kreditr na banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni in-ti'rmczzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični
pregled <RTV Beograd) — 19.35 Cik cak, 19.45 Dedek Mraz vam poklanja zgodbico o psičku in muci (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 TV drama (RTV Beograd) — 21.40 Novoletne čestitke gospodarskih organizacij (RTV Zagreb) — 22.50 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.35 Narodna glasba, 18.45 Znanost in mi (RTV Zagreb)
— 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 10.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV (RTV Beograd)
TOREK — 26. decembra
9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.50 Film za otroke, 18.05 Obrežje, 18.25 Svet na zaslonu, 19.05 TV obzornik 19.35 Cik cak, 19.45 Dedek Mraz vam poklanja zgodbo o Sabini in vremenarju (RTV Ljubljana) — 20.00 Koncert del Mikisa Teodorakisa (RTV Zagreb) — 21.00 Pokorno javljam — II. del filma Dobri vojak Švejk, 22.30 Novoletne čestitke gospodarskih organizacij, 23.15 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.30 Svet na zaslonu, 19.10 Oddaja o prometu, 19.40 TV prospekt. 19.54 Lahko neč, otroci (RTV Zagreb)
— 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — .21.00 Spored italijanske TV
Zagreb) — 19.40 Cik cak, 19.45 Dedek Mraz vam poklanja zgodbo o Pinki, Panku in Pumku (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Reginina ura — TV igra (RTV Beograd) — 21.40 Novoletni koncert v Wiesbadnu, 23.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana)
— Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV
PETEK — 29. decembra
9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd)
— 17.05 Poročila, 17.10 Vaša križanka (RTV Skopje) — 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 10.15 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.35 Cik cak, 19.05 Velebit, 19.50 Dedek Mraz vam poklanja zgodbo ugank (RTV Ljubljana) — 20.C0 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.40 Prišel je Iz Laramija — film (RTV Ljubljana) — 22.10 Novoletno čestitke gospodarskih organizacij, 23.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — 'Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinski koncert (RTV Beograd)
— 19.05 Objektiv 350 (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko neč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV
Kino
SREDA — 27. decembra 17.00 Poročila, 17.05 Serijska lutkovna igra (RTV Skopje) — 17.25 Izlet na Kamčatko — film, 17.50 Propagandna oddaja' 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 "Ne črno, ne belo, 19.10 20 milijonov — reportaža (RTV Beograd) — 19.30 Kratki film, 19.45 Dedek Mraz vam poklanja risanko (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 21.40 Novoletne čestitke gospodarskih organizacij, 22.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) —■ Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.30 TV .pošta (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) ~- 21.00 Spored italijanske TV
ČETRTEK — 28. decembra
9.40 TV v šoli, 10.35 An-elc ieina (RTV Zagreb) — H.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) —
i 16.05 Osnove splošne izobraz-16.25 Pesmi borbe in de-
l 17.00 Slovesno zaseden jo
CS ZKJ  (RTV  Beograd) —
J !9.10 Novoletne čestitke gospodarskih organizacij (RTV
Kranj CENTER
23. decembra jug. barv. film TITO V DEŽELAH LATINSKE AMERIKE ob 11. uri, slovenski film NEVIDNI BATALJON ob 15. in 17. uri, amor. barv. film MY FAIR LADY ob 19. uri, premiera švedskega barv. filma ROKE KVIŠKU, FREDDY ob 22. uri.
24. decembra premiera amer. barv. filma TOM IN JERRY V VESOLJU ob 10. uri, švedski barv. film ROKE KVIŠKU, FREDDY ob
13. uri. amer. barv. CS film MY FAIR LADY ob 15. in 18. uri, amer. barv. CS film TA NORI, NORI, NORI SVET ob 21. uri
25. decembra slovenski film NEVIDNI BATALJON ob 10. uri, amer. barv. CS film TA NORI, NORI, NORI SVET ob 16. in 19. uri
26. decembra amer. barv. CS film TA NORI, NORI, NORI SVET ob 16. in 19. uri
Kranj STORŽIČ
23. decembra amer. angl. barv. CS film VRAZ JI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH ob 15.30 in 20. uri, amer. film TARZAN, GO- ' SPODAR DŽUNGLE ob ' 18. uri ,
24. decembra amer. berv. ! CS film NEPOMIRLJIVI ob j
14. uri, amer. film TARZA"N, i
GOSPODAR DŽUNGLE ob 16. in 18. uri, amer. angl. barv. CS film VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH ob 20. uri
25. decembra amer. angl. barv. CS film VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH ob 15.30 in 20. uri, slovenski film NEVIDNI BATALJON ob 18. uri
26. decembra amer. barv. film TOM IN JERRY V VESOLJU ob 16. uri, slovenski film NEVIDNI BATALJON ob 18. uri, amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV ob 20. uri
Stražišče SVOBODA
24. decembra amer. barv. CS film NEPOMIRLJIVI ob 14. uri, amer. film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 16. in 18. uri, amer. angl. barv. CS Mm VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH ob 20. uri
Predoslje
25. decembra amer. barv. film TOM IN JERRY V VESOLJU ob 12. uri
Cerklje KRVAVEC
23. decembra za h. nem. CS film KRALJICA COLO-RADA ob 19. uri
24. decembra zah. nam. jug. barv. CS .film MED JASTREBI ob 15.  in 19. uri.
26. decembra slovenski film NEVIDNI BATALJON ob 11. uri in 12.30
Kropa
23. decembra zah. nem. barv. CS film POSLEDNJE JAHANJE V SANTA CRUZ ob 19. uri
24. decembra zah. nem. barv. CS film POSLEDNJE JAHANJE V SANTA CRUZ 11. in 12.30 uri
Naklo
23. decembra slovenski film NEVIDNI BATALJON ob 19. uri
24. decembra švedski barv. film ROKE KVIŠKU, FRED-DY ob 16. in 19. uri
Gorje
23. decembra slovenski film NEVIDNI BATALJON ob 11. uri (za osnovno šolo Gorje)
24. decembra slovenski film NEVIDNI BATALJON ob 16. uri
Rlbno
-24. decembra slovenski fi!m NEVIDNI BATALJON ob 19.30
Voklo
26. decembra slovenski film NEVIDNI BATALJON ob 14.30 za osnovno šolo
Šenčur
26. decembra slovenski film NEVIDNI BATALJON ob 16.30 za osnovno šolo
Skofja Loka SORA
23. decembra amer. barv. CS film OPERACIJA PUŠČICA ob 17.30 in 20. uri
24. decembra amer. barv. CS film OPERACIJA PUŠČI-
CA ob 15., 17.30 in 20. uri
25. decembra nem. jug. barv. CS film VVINNETOU IN OLD FIREHAND ob 20.
uri
26. decembra nem. jug. barv. CS film WINNETOU IN OLD FIREHAND ob 18. in 20. uri
27. decembra nem. jug. barv. CS film WINNETOU IN OLD FIREHAND ob 18. in 20. uri
Jesenice RADIO
23. in 24. decembra amer. barv. film SHANE
25. decembra amer. barv. CS film GERONIMO
26. in 27. decembra amer. barv. CS film VELIKI BEG
Jesenice PLAVŽ
23. in 24. decembra amer. barv. CS film VELIKI BEG
25. in 26. decembra amer. barv. film SHANE
27. decembra amer. barv. film PAST ZA STARŠE
Žirovnica
24. decembra amer. barv. CS film VOLKOVI TEXA-SA
Dovje-Mojstrana
23. decembra franc. barv. CS film BREZSMRTNI BOJEVNIKI
24. decembra franc. barv. CS film IZLET NA T AH ITI
Kranjska gora
23. decembra amer. barv. CS film VOLKOVI TEXASA
24. decembra nemški film ČAKALNICA SMRTI
Kamnik DOM
23. decembra zah. nem. jug. barv. film VVINNETOU IN APACl ob 20. uri
24. decembra zah. nem. jug. barv. film WINNETOU IN APACl ob 17. in 20. uri
25. decembra zah. nem. jug. barv. film "VVINNETOU IN APACl ob 20. uri
27. decembra bolgarski CS film VOLČIČA ob 20. uri
Prešernovo gledališče v Kranju
NEDELJA — 24. decembra
ob 10. uri URA PRAVLJIC
— DEDEK MRAZ, ob 15. uri za otroke obrata ATN-ISKRA, ob 17. uri za IZVEN Grumm-Sfcufca: JANKO IN METKA, nastopa tudi dedek Mraz
PONEDELJEK — 25. decembra ob 16. in 18. uri za IZVEN Grumm-Skufca: JANKO IN METKA — nastopa tudi dedek Mraz, ob 16. uri v Dupljah — gasilski dom URA PRAVLJIC — DEDĐK MRAZ
TOREK — 26. decembra cb 16. in 18. viri za otroke šole STANE ŽAGAR Grumm-Skufca: JANKO IN METKA
— nastopa tudi dedek Mraz, ob 15. uri v Radovljici URA PRAVLJIC — DEDEK MRAZ
SREDA   —   27. decembra
ob 16. in 18. uri za otroke šole Simon Jenko Grumm-Skufca: JANKO IN METKA
— nastopa tudi dedek Mraz, ob 16. uri v Lescah URA PRAVLJIC — DEDEK MRAZ
Tržni pregled
V KRANJU
Solata 4 do 5 N din, rdeč radič 7 do 8 N din, rdeča pesa 1,50 do do 1,70 N din, črna redkev 1,20 do 1,50 N din. kislo zelje 1,80 do 2 N din, kisla repa 1,50 N din, korenček 1,40 do 1,50 N din, peteršilj 2,50 do 3 N din, krompir 0,70 do 0,80 N din, jabolka 1 do 1,30 N din, suhe slive 4 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din, orehova jedrca 20 do 22 N din, zaklana perutnina 10 do 12 N din, svinjsko meso 19 do 12 N din, čebula 2 N din, česen 8 do 10 N din, fižol 3 do 4 N din za kg; ajdova moka 4 do 4,50 N din, koruzna moka 1,60 do 1,80 N din.
Loterija
Poročilo o žrebanju srečk 51. kola, ki je bilo 21. XII. 1967.
Srečke s      so zadele
končnicami	N din
0	4
11230	1.004
12940	404
40840	604
50200	404
0915060	8.004
21	10
91	6
21241	603
82081	600
0325511	8.000
02	S
72	20
05962	400
61242	600
73492	2.000
23	6
06123	406
14243	600
50553	600
0804993	8.000
034	100
01564	400
32404	400
52384	600
0176914	30.000
0534414	8.000
55	6
75 .	6
12555	606
86655	606
0777455	8.006
6	4
30556	404
97556	404
98-626	404
0713906	8.004
37	6
77	8
367	40
30347	400
0145147	10.000
0838117	100.000
0922387	50.000
18	i
508	80
53058	1.000
60928	600
0042888	10.000
0162798	8.000
1033008	8.000
29	10
59	6
89	8
3339	203
39369	1.000
603*9	1.000
GLAS
sport
SOBOTA — 23. decembra 1967
Športni barometer pod Mežakljo
Juriš do zadnje minute
Kvalitetnih mednarodnih srečanj, ki edino še privabijo na igrišče pod Mežakljo precej navijačev, je b'Io v zadnjem času bolj malo. Državno prvenstvo bo za Jeseničane še naprej ostalo nezanimivo, dokler se ne bo pojavil vsaj en resnejši tekmec, ki bo lahko pripravil vsaj strokovnjake do drugačnega razmišljanja o razvrstitvi moštev za državno prvenstvo. Tako pa je že davno prej vse odločeno in tako bo ostalo še nadaljnih nekaj let. Državno prvenstvo je rezervira-rano za moštvo Jesenic brc,-; enega izgubljenega srečanja in zato si Jeseničani ne delajo glede prvenstva nobenih skrbi.
Vsa pozornost je trenutno uprta v tekmovanje za evropski pokal, če smo napovedovali tekmo sezone v srečanju z moštvom Diisseldo--fa in potem po sijajni igri i i zmagi domačega moštva, izjavo preklicali, lahko sedaj z gotovostjo trdimo, da bo sobotno srečanje spcktakcl leta in gotovo največja borba odkar obstoja jeseniški hokejski klub. V soboto ne bo
šlo samo za zmago na teniškem igrišču, v soboto bodo imeli dvoboj tudi kegljači, ki se s sosedi iz Celovca ne razumejo preveč dobro in imajo še neporavnane stare račune .. -
Jeseničani v igrah s KAC doslej niso imeli velikega uspeha. Letos so obe srečanji zgubili kljub slabi formi naših sosedov. To je b'l sicer začetek sezone, kjer so imeii naši dosti dela z odpravljanjem lastnih težav. Toda sedaj je prišla prilika, ki je domači igralci ne smejo zamuditi. Uvrstitev med štiri najboljša moštva Evrope bi bil nedvomno največji uspeh jugoslovanskega hokeja sploh, Jeseničanom pa zaslužen prodor v vrh evropskega hokeja. Po napornem in načrtnem delu vsekakor tudi zaslužena afirmacija.
Toda ne smemo biti preveč gotovi, KAC je na domačem igrišču skoraj nepremagljiv. To mu omogočajo zlasti sodniki in domači navijači, ki so skrajno nešportni. Zato bo treba na domačem igrišču ustvariti precejšnjo prednost, da bodo fantje v povratnem
srečanju lahko zdržali vse pritiske moštva in publike v mestni hali v Celovcu.
Moštvo Kranjske gore odhaja te dni v Beograd. Razveseljivih vesti gotovo ne pričakujemo. Mladi igralci so fizično prešibki, da bi bili kos vsem naporom domačih igralcev, ki bodo hoteli izvleči maksimum za svoj obstoj. -
Smučarji so kljub pomanjkanju snega že v polni tekmovalni sezoni. V Planici in na Pokljuki so v prvih tekmah tekači in skakalci dosegli zadovoljiva mesta. Obeta se spet bogata zimska sezona.
L. K.
Šah
Brzoturnir
V počastitev občinskega praznika škofje Loke je organiziral šahovski klub na Trati brzoturnir. Zmagal je uslužbenec Iskre Jože šmid, pred Ramovšem in Nastranom.
Prvi trije tekmovalci so dobili praktična darila. V. R.
Po letošnjih uspešnih nastopili namiznoteniških igralcev Triglava
Na pot stare slave
Pred sedmimi leti Je osvojil namiznoteniški klub Triglav naslov najboljše ekipe v Jugoslaviji. Kranjske barve so na tem prvenstvu branili Teran, Tome, Frelih, Plutova in čadeževa.
Namiznoteniška igralka Triglava Darinka Žerovnik
V zadnjih nekaj letih Triglav ne dosega niti približno takšnih rezultatov, ki bi ustrezali njegovemu renomeju, letošnja sezona pa bo po vsem sodeč morda le pomenila prelomnico v kvalitetnem razvoju namiznoteniških igralcev.
Moška in ženska ekipa sta nastopili v finalu ekipnega prvenstva Jugoslavije. V ženski konkurenci je osvojil Triglav odlično peto mesto. Barve kluba sta branila Zerovni-kova in Lulnova. Moška ekipa je v postavi Teran, Jan-škovec in Marušič osvojila solidno osmo mesto.
Največji uspeh so dosegli na nedavnem mladinskem prvenstvu Slovenije. Darinka Žerovnik in Janez Stare sta osvojila naslove slovenskih prvakov. Naslov prvakinj sta osvojili v paru tudi Zerovni-kova in Luinova. Pomemben uspeh je tudi tretje mesto Darje Luin.
Prvi pozivni turnir najboljših igralcev in igralk Slovenije se je končal z zmagoslavjem namiznoteniških igralcev Triglava. Janez Teran je bil najboljši med igralci, Darinka Žerovnik pa je bila prva med Igralkami, Zmaga 3:0 v srečanj« s Pir-
čevo v finalu pomeni doslej največji uspeh talentirane Zerovnikove.
Vsi ti uspehi so bili doseženi zaradi nekaterih športnih delavcev kot tudi zaradi solidnega dela mladih trenerjev Mirka Janškovca in Vinka Marušiča.
Kljub neprimernim prostorom za trening, trenira redno okoli petdeset igralcev. Poseben problem v klubu je vprašanje treninga najmlajših igralcev, ker imajo prostor za trening (v osnovni šoli Simon Jenko) šele od 18.30 dalje.
Dotacija (12.000 N din), ki jo dobiva klub od športnega društva, nikakor ne ustreza za normalno delo kluba. Vsaka prireditev stane namreč najmanj 400 N dinarjev. Zaradi tradicije in zanimanja za namizni tenis v Kranju pa je klub dolžan organizirati vsaj štiri prireditve letno, kar znese že 1.600 N dinarjev (plačajo dvorano) ali 13 odstotkov vse dotacije.
Ze nekaj let ne more klub uspešno rešiti vprašanja profesionalnega trenerja. Cez nekaj mesecev bo diplomiral na Vi r k i šoli za telesno vzgojo v Ljubljani Mirko Janško'. e? fri to kot prvi štu-
dent, ki je vzel za diplomsko delo temo iz namiznega tenisa.  V  klubu   še  ne vedo,
,0bišciie itaso ttooo; frg opi n o visoke mode poxt imenom
f3oitficfue
f2'fuhlja t/a,
yHiltlosičeoa c. />
Olimpijada v Sloveniji
V Trbižu je bila v ponedeljek tiskovna konferenca za novinarje iz Avstrije, Slovenije in Italije. Udeležence so predstavniki občine in organizacijskega komiteja seznanili z mednarodnim smučarskim tekmovanjem za pokal vojvode Aoste, ki bo v Trbižu 17. in 1'8. januarja.
Gre za prireditev v slalomu in veleslalomu, ki je lani spet pridobila mednarodno veljavo in je vključena v program FIS prireditev. Na letošnjo prireditev je vabljenih 20 držav.
Organizatorji so si zastavili za cilj še bolj razviti sodelovanje med tremi deželami. Poudarili so, da morda ni več tako daleč čas, da bi organizirali na področju Koroške, Julijske krajine hi Slovenije olimpijske igre ali svetovno prvenstvo.
Zanimivo je, da je v častnem komiteju tega tekmovanja tudi predsednik italijanske vlade Aldo Moro, dva ministra in več drugih uglednih javnih delavcev.
J. P.
kakšna bo njegova usoda v zvezi z namiznim tenisom.
Klub nima možnosti, da bi odvajal najskromnejša sredstva za njegovo delo, pa čeprav so prepričani, da brez kvalitetnega profesionalnega trenerja ni mogoče doseči zaželenega napredka.
Zadnji uspehi namiznoteniških igralcev in igralk zadolžujejo odgovorne, da posvečajo temu klubu več pozornosti. Morda je prišel čas, da se doda skupini prioritetnih panog (atletika, plavanje in smučanje) tudi namizni tenis. P. Didič
Rudi Finžgar
Skakalec -samorastnik
Tretji gorenjski predstavnik, ki je dobil letošnjo Bloudkovo plaketo, je 46-letni Rudi Finžgar — smučarski skakalec, ki je ponesel slavo jugoslovanskih smučarskih skakalcev v svet na velikih skakalnicah. Plaketo je dobil za organizacijsko in strokovno delo ter za tekmovalne dosežke.
S smučanjem se je spoznal že z desetimi leti, ko je v Kropo prišel učitelji ki jim je dal prve osnove smučanja. Na Vodiški planini se je prvič pognal čez skakalnico. Ko pa se je spoznal z Novškom na smučarskem tečaju v Cre-polskem nad Sarajevom, je že dobil prave osnove smučarskih skokov. Na tem tečaju se je usposobil za smučarskega učitelja.
Zanimivo je, da je bil Finžgar v začetku svoje smučarske kariere tekmovalec v alpskih disciplinah, saj je v letih 1938—39 in 40 zmagal na Tri-glavskem smuku. Po Crepol-skem in pa po Novšakovi pla. niški šoli se je odločil za smučarske skoke na velikankah. 2e leta 1940 je na velikanki v Planici postavil nov jugoslovanski rekord s skokom 84 metrov. Naslednje leto pa je izboljšal svoj rekord najprej na 95 m, nato pa na 101 meter.
Ko je leta 1943 odšel v partizane, je že leta 1944 organiziral v Cerknem prve partizanske tekme v patrolnem teku, v slalomu in v skokih. Tekmoval je v vseh treh disciplinah in bil prvi v skokih.
Po drugi svetovni vojni so že leta 1946 bili prvi smuški poleti na velikanki v Planici. S skokom 109 m je postavil nov jugoslovanski rekord. S skokom 114 m pa je bil vse do Šlibarjevega skoka 141 m jugoslovanski rekorder. Leta 1956 pa se je zadnjič pognal čez velikanko.
Je še vedno aktiven, saj je selektor za skoke pri Smučarski zvezi Jugoslavije in trener pri občinski zvezi za telesno kulturo v Radovljici.
D. Humer
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna ln naročniška služba 22-152 — Naročni na: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.