1. ttw\M.
V Ljubljani, g soboto 1. januarja razi.
lil. leto
V
■% - 'rt -5
Izbafa vzak dan popoldan Izrsasast necell* ta praznika.
Insa ali t Prostor 1        X 54 m'* za male oglase do 27 m/m vtSine l K,
od 30 mlm vtSire dalje kupčijskJ In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave In   eklame 1 mltn K S—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka ->eseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede in?vratov nai se priloži znamka za odgovor.
Sfpr vvaiitvo
»Slov. Naroda" in ..Narodna TIskarna14 Enalloaa ulica s t. i, prltlfćne. — Telefon st 304.
„Slovenski Narod' v Ju g oftla iu ji i
celoletno ftsprcj plačan . K 3^0* — polletno.   • 150 —
3 mesečno. 75'— l     * ........2v-
vtlfa v LJnblJanl In po poiti i V Inoiematro:
celoletno    •••••«   K 420'—•
polletno .......   „210*—
3 mesečno ....,.„ 105-—
.........35-
Pri morebitnem povišanju se Ima daljna naročnina doplačati, naročniki na   pošljejo v prvič naročnino   vedno   KIST  po nakaznici,
Novi
Na samo nitim.ni naročilu brez oosiatve denar 11 se ne moremo ozirati.
CradnLstvo <9Slov. Narodi11 Hnaftova nttca it 3, L nadstropja«
Tslslon stot. 34«
Pri--se aprsjsma la podpisana in zadostno fran'to van i. Rokopisov iss> vrača. HCM
P&sameina Številka velia 1 krono«
Poš2rTcia platana v gotovini.
'..... IM i' tat.
sata
Dr. Ivan Tavčar:
Odprite srcz!
Iz Beograda prihajajo vesti, ki llam močno grene pričakovanje novega leta, o katerem smo upali, da prinese vendar že enkrat tako potrebno uredite^ naše jugoslovenske države.
Med te vesti ne štejemo pred-pustnega poročila, da je bil gospod profesor Sime Marković v Zagrebu pri Radiću, da sta se te dva dogovorila, da bosta takoj prešla — sa-tnoobsebi se ume, da z Ljenfnovo pomočjo — k revoluciji, da bosta kar čez noč z orožjem v roki uvedla diktaturo proletarijata in da bosta v tistem trenotku tudi zaplenila zasebno last vsakega državljana. Će bodo to odobrili hrvatski seljaki, prav zelo dvomimo, in zato nimamo posebnega strahu pred rdečo armado, kateri bo načelovaJ mali Sima Marković.
Bolj nas vznemirja druga vest, da so se podajanja radi sestave nove vlade hipoma razbila. Predbo-žično zasedanje konstituante je kazalo jako lepe uspehe. Za predsednika ustavotvorne skupščine Je bil £ ogromno večino izbran dr. Ivan Ribar. Nikola Pašič pa je iz regen-tovih rok prevzel mandat, da sestavi novo vlado. V najboljših upih smo ,g!edali v Beograd. Ali prazniki so komaj minili in že prihajajo porodila, da so se pogajanja radi sestave vlade pretrgala in da je gospod ?ašrc vrnil svoj mandat regentu. Občutek imamo, da se hoče pričeti oziroma da se že pričenja stara igra, iti nćim je povzročila že toliko vlad-ih kriz in tudi silno škodo.
Kdor stopi v Beograd, se mu srce širi od sreče, da je to presto-Ifca naše jugoslovenske domovine. Kdor onazuje narod srbski, ima vtisk, da je ta narod dober in zdrav. S iriio z niegovrmi politiki ne prihajal v dctfko! To je nekak poseben zrrod. Posamniki — najboljši mo-žji: pametni, zmerni in dostopni pa-motnim in zmernim razlogom. Samo o sni stvari ne stneŠ pričeti ž njimi *ow)riti: to je o strankah, al? kakor j »h oni imenuje.'o, o »partijah«. Partija ti je v resnici nekaj orijentajskega, nekaj izrednega in za .nas, dacl :mamo strank na jerba*e, nekaj nemn'jrvega. Partija je vse: tik partije se drugega skoraj ničesar ne pozni, in nasnrotstva in sovraštva.
ki vlada med posamnimi partijami, si človek. Če ni bil v Beogradu, skoraj ne more predočiti.
Ko sem stal v ustavotvorni skupščini in gledal impozantno število zbranih poslancev, med katerimi je obilo karakterističnih in lepih jugoslovenskih obrazov, ko sem opazoval srbskega seljaka z njegovim inteligentnim kretanjem in vedenjem in ko sem opazoval tudi muslimanske zastopnike, morai sem sam pri sebi vzklikniti: Kako lep narod je to in kaka moč bi bila združena v njem, če bi ga ena odločna roka vodila in spravila na pota, po katerih bo končno moral hoditi, če naj nam država izpolni vse tisto, kar smo od nje pričakovali ob času prevrata!
Ker sem pa ob času svojega bivanja v Beogradu imel priliko, pogledati tudi za kulise, sem si pri tisti priliki, ko sem sedel v zbornici, nehote stavil vprašanje: Kaj bi se zgodilo sedaj, ko bi dobil vsak poslanec ostro brušen handžar v svoje roke In ko bi se partije pričele ra-vna:i po tistih načelfh. na katera kot na najvišjo politično modrost prisegajo v posamnfii partijah? Nastalo bi brez dvojbe, ako bi vsaka Partija hotela izvrš'ti svoj program, klanje v skupščini in najbrže bi v prvem hinu bil pobit Draškovič, Sve-tozar Prtbičević, Stojan Protić in še mnogo drugih.
Saj je mogoče, in tudi sam priznam, da tiči veliko pretiranosti v teh mojih trdtvah, ali eno je gotovo, in to Izrečem s hladnim srcem: v Beogradu je »pdriffa* prvo, vsakdo misli le na svojo stranko in vse, kar se naliaja izven mej te stranke, je vredno, da pogine. Moralo dolžu-ieš v prvi vrsti svoji partiji in — P/og daj, da bi se motil! — država kot taka, ki nam je vendar življenje in bodočnost, pa je dosti nižje pod partnami: kadar se napravljajo strankini sk'cpi, m?«li vsakdo le na svojo stranko, na državo pa mo-lokdo!
Vtisk imam, da je to največja rana na životu naše države in da se bo moral nairi zdravnik, ki jo bo zacelil, če nočemo zagaziti v krizo, kf se bo končala s propadom Jugoslavije!
Najlepša prilika, da povzdignemo državo kot tako, ujedinjeno in zdravo državo, nad partije, se nudi sedaj, ko se je pričelo pogajanje radi nove vlade En ko se pripravlja skupščina, da sklene ustavo naše države. Sedaj je zadnji čas, ca stopi strankarstvo v ozadje in, kakor je plaval Stvarnik nad vodami, prej kot je pričel svoj* dele, tako se mora dvigati nad razburkanimi valovi naše ustavotvorne skupščine duh države! To je prva in glavna stvar; vse drugo naj se potisne kolikor mogoče v stran.
Nikola Pašfć je zastopal čisto pravilno stališče, da se ima v tem hipu, ko se ustavotvorna skupščina pripravlja ustvariti primerno ob!:ko državne ustave, pridobiti koTikor mogoče največ delavcev, ki bodo v ljubezni in soglasju donašali kamen za novo zgradbo. Kolikor mogoče največ strank naj se združi v eno celoto, katere vse bodo delale in katerih nobena ne bo razdirala. Treba je torej ljubezni, treba je odpuščanja!
To pa je mogoče le, če vsaka stranka nekaj odneha. Ni j3 stranke v našem parlamentu, ki bi sama mogla rešiti državo. Brez rsdikalcev in brez demokratov ne pridemo do ustave. Zat :re? / ■■» ravno ti dve mo-ffcčni artrar^ : V'iKiicam, đa Kažeta drugim strankam dober vzgled, da korakata na čelu popustljivosti in miroljubnosti. Le eno se *ie sme žrtvovati: edinost države! Priiicd-njost naše države pa ne sme hiti odvisna od tega, je-H kak ministrski portfelj v rokah te ali one stranke. Glavno je, da pride portfelj v roke treznim in. Če treba, tudi odjenlji-vim možem, ki bodo vsikdar prisegali na državo in šele v drugi vrsti na svojo stranko.
Posebno naj se ne sili v ospredje stvari, ki se čez noč ne dado rešiti in katere bo treba v posamnih pokrajinah različno reševati. Vsi verujemo v agrarno reformo, vsi pa tudi vemo, da se to težavno vprašanje ne bo dalo rešiti v petih minutah. Demokratska stranka je bila dose-daj naravnost vzorna zastopnica agrarne reforme. Vzlic temu Še nismo prišli s to reformo naprej. Pehala se je predvsem za to reformo v Bosni. Jn kaj si je pridobila s svojo vz^rnostjo? V Bosni par mandatov, in še te z naiveeio težavo! Hvaležnosti torej ni bilo nobene! Zatorej
bi bilo naravnost smešno, če bi se radi portfelja za agrarno reformo morala razbiti pogajanja za novo vlado.
Odprite vendar svoja srca' Spominjajte se v teh časih tistih dni, ko so nemške in avstrijske tolpe s pomočjo zavrrtnega bolgarskega soseda plenile in morile po Srbiji! Spominjajte se dobe. ko je naš kralj s svojo junaško vojsko lazil čez albansko pogorje, kjer so jugoslovenski tSinovi umirati od mraza in gladu, a izlic tema niso obupovali! Kraljevina Srbov, /1rvatov in Slovencev se le rod;la v teh junaških vrstah in kralj Peter jo je že nosil s sabo tiste dni, ko je strada! in trpel s svojimi junaki po albanskih sneženih vrhovih!
Takrat se je rodita naša velika fngoslovenska domovina, a prvi korak je napravita potem, ko so na solunski fronti srbske in tudi slovenske in hrvatske vrste prebile izdajalsko bolgarsko armado, s k/rlero danes tako očitno Ijubimkuje gospod Stip-
ko Radič, ki bi Srbe rad spra Hl med hrvatski in bolgarski nož.
In sedaj naj se poslanci, ki imajo napraviti prvo obla čil ce krrjjevi-ni Srbov, Hrvatov in Slovencev, katera se je rodila v zlu!u in mraza v Albaniji in med bučen jem topov na Stdunski fronti in kar ere rojstvo le f svojo smrtjo posvetilo toliko srbskih in jugoslovenskih junakov, — /jkažejo, da so pritlikavci, da nima'o pojma za vse tisto, kar je v tem histeričnem trenutku potrebno, da tako težko in s tolikimi žrtvami pridobljeno država ne postane mrtvo dete?! Tisti, katerih kosti s? bslijo po albanskih pečinah in Vsti, ki so bnizvrsko izdcL^tvo vlačcli s svotlrn življenjem, se danes oglašajo iz svo-jh zamisčenih grobov in njihov glas se združuje v silno ermenje: MI nočemo, da bi nropadla država, kateri smo žrtvovali svoje življenje!
Zato upamo, da se pogajanja: v ustavotvorni skupščini ne bodo razbila radi tega ali onega miiLstr-skjega portfcija!
KIsalkaissa politika ni srf&ftsnsfea, ne sls
Naši klerikalci z dr. Korošcem na čelu so po prevratu tako spretno f vođm svojo r*"!ft!k«-\ da je bi!a vs* srbska javnost z maHmi bsjcmaiMž prenričana, da je klerikalna stranka v Sloveniji najjacja opora državne misli. To prepričanje se je še poglobilo, ko je bil meseca junija t. 1. prestolonaslednik regent Aleksander v Ljubljani sprejet z naravnost nepričakovanim navdušenjem In sijajem, kar se je smatralo za dokaz, da je državni in dinastični Čut že globoko ukoreninjen v ljudstvu, da ga mhče ne more več izruvati. Na krmilu v S'oveniji je bila takrat dr. Brejčeva klerikalna vlada, ki je storila vse. da bi srbski javnosti prikrila dejstvo, da sijajnega regento-ve<ra sprejema niso nimalo priredili klerikalci, marveč zgolj oni nanred-ni sloji našega ljudstva, katerih ju-goslovensko mišljenje, čustvovanje m prepričanje datira še iz časov, ko so bili baŠ zaradi teh svojih jugoslovenskih idealov izpostavljeni najliutejšemu preganjanju s strani stare Avstrije in njenih zvestih in poslušnih hlapcev klerikalcev.
V tej zmoti se je posrečilo dr. Korošcu in dr. Brejcu držati Srbe do najnovejšega Časa. In kako tudi
ne? Klerikalci so sc tako preffrano in spretno znali hllnitt, da je bi! ves srbski svet v dno duše uverjen. da al na svetu bolj prepričanih monar-histov in bolj vdanih 'služabnikov Karagjorgjevičeve dinastije, kakor so slovenski klerikalci. In če so se vendarle semtertje v srbskih krogih pojavili rahli dvomi o pristnosti k!e* rikalnega monarhlstlčnega prepričanja, vselej je dr. Brejcu in dr. Korošcu z lahkoto uspelo razpršiti vso dvome, saj sta bila oba s kraljevim redom Sv. Save odlikovana, vitezi in odličnjaka, o katerih eminentno dinastičnem mišljenju ni bil mogoč niti najmanjši sum.
Toda razmere se spreminjajo. Poraz pri volitvah Je spravil klerikalce iz ravnotežja in ob razum. V s\oji zmedenosti so vrgli kritiko z obraza iti se pokazali v nravi svoji sliki kot načelni nasprotniki In sovražniki ne samo narodne dinastije, marveč tudi. kar je glavno, narodne države. In beogradski tevnostl so se jele odpirati oči in Srbi so jeli f poznavati slovenske klerikalce v njihovi pravi podobi. Opetovano smo v tem ožini že citirali beogradske liste najrazličnejših strank, ki so bili enodušni v obsodbi klerikalne stran-
"1TW1i
V. M.;
Ilova sfawa reč*
NiViil novi sub sole! Nil admirari! Mntsikdo misli da so Vomonisti čisto noA izrodek ruske revolucijo in da sta nsttarila komunistični evangelij tele Tit»ckij in Ljenin. Toda nič no ve^ra ni na svetu in komunizem je žo silno stu-r, starejši nero Kristus, ki pa rMo o 'rjem vendar ne moramo trditi do je bi! >rrvi na svetu komunist«.
Če i-DEo-zemo gloHokeje v zgodovi. no. ki nJ»rn je ohranila imena in d*ji! nja,   zf»?k4damo   legendarno   posti rt št'vrtfljilkfcra Lvkur^a,    eegar rr.nme-Fiita zakonodaja  ims  veliko komunističnih noter.. Seveda ne smerno trdili, da jo bil TIrkurg komunist moikovske-pn konita lahko na re&emo,   da je hil med  prvimi  komunisti,    ki  jih sploh Imenoma poznamo. i Nohen drusr nsuk se ni pribal meo! tolikimi iymrem**mbami kakor evange-« lij komuni^ns. To dejctve nsm je popolnoma uiiiljivo, ce pomislimo.dn je bil j komunizem v rseh dobnh trabant velikih prevratov In kakor jo Imela vsoka | doba svojo posebno podobo, tako Je tuđi komnnisem. ki se jo zopet izluščil iz fije, teči! vselej za drugačnimi smotri.
Tako je bistveno raVii^en komunizem Lrkursa od komunizma, ki ga je 500 let kacne.ie oznanil veliki jrrški rnodriirn Platon v svojih spisih >Poli-tcia« (>Država*) in >Nomei« (>Poeta-ve<). Tristo let za Platonom pa je nastopil nov glofinik komunizma. Jezus
iz Nczareta. Nje«rovi nauki no se nam obranili fe do dnnes in 69 jih primerjamo a komunističnim evangelijem Tro-okega in Ljenina. najdemo bore malo podrobnosti. Tq vendar je bil tndi Kristus komunist v pravem pomenu besede, glasnik sku'>no^ti In enekost;. Toda kakor je bila Kristusova doba bistveno različna ©d današnjih socijalnih prilik, tftko ie tudi nanvno, da je ubral Kriptus s svojim komunističnim nn-ukom dnicrnena pota, nego jih hodita dane« Tror-kij in Ljenin.
V enlosni temi srednjega veka se ni oglasil noh^n nov srla«*nik komunizma. V Erroni in na obalah Sr^dozem-skegi morja jo neomejeno gospodarila EatoliSka Cerkev, ki ni «amo oznanjala Kristu«ove*ra nauka (kolikor in kakor je bil v skladu z interesi cerkvenih poglavarjev), temveč je znala ta nauk braniti tudi z ognjem in m^čem. Kdorkoli je imel pomisleke, ga je Cerkev brezobzirno nsronobila kot krivoverca. 3ele v 16. stoletju se je mogel človeški duh nekoliko svobodneje razmahniti. Prišel je bil tisti veliki prevrat, ki ga je prineslo odkritje Amerike. Pričel se jo novi vek zgodovino.
In zopet so vstajali druflf za dmcim oznanjevalcl komunistične misli: Mo-ms, Campanella Morellv ... Bili pa so povečini somi teoretiki. Fdini Campanella je poizkusil tudi praktično uveljaviti svoj nauk o >SoInčni drža~ vi« tam ob vreg°vih Paragvaja (Južna Amerika), kar pa se mu ni obneslo.
S francosko revolucijo so prišli zopet novi glasniki komunizma, na čelu
jim Babeuf1), ki pa jim je bil komunizem snmo sredstvo v dose-go njihovih političnih teženj.
Različne prilike bo> torej prinesle različen komunisticen pokret. Tri ba£ ta neen*»ko-t je branila komunizmu, da bi se bil kdaj za delj časa ndeistvovi!. Pa mjj drugače tudi ni moirlo biti. KoTnuni-Klič^n nauk je že sam na pebi nekaka atopifa. Nikoli ni bilo človeštvo edino in nikoli ne bo, dokler mn bo tekla po žilnb živa k^i. V^k velik prevrat v zpodovini prinaša borbe in kata^rofe in je nmljivo. če prinese s sabo tudi abnormalne pojave. Tak prevrat je morda človeštvu celo potreben, kakor je potreben orkan, da izćisti ozračje. Zato so
l) Posebnosti Babeufovih komunističnih načel so se pokazale v naslednjih točkah: 1.) Država naj bo pretežno agrarna država, obrtnost naj se pospešuje le v toliko, kolikor je potrebna za pripravljanje preprostih živil in najpotrebnejšega orodja ter stroiev; 2.) mesta naj izginejo s površja, ker samo okužujejo javno življenje; 3.) vsi naj imajo enake in kar najbolj preproste potrebo; 4.) enakost naj se kaže tudi v izobrazbi in v duševnem življenju, zato nai ho pouk za vse enak in naj obsega samo elementarno spretnosti v čitanju, pisanju, računstvu in zgodovini, v razumevanju postav, zemljepisa in statistike republike. Vsaka težnja pa, da bi se hotela na kakršenkoli naMn gojiti kaka višja znanost, je strogo kažnjiva.
vsi prevratni izrodki. ki hočejo služiti samo samim sebi, obsojeni na kratko življenje.
Dana«nii glasniki komunizma imajo isto napako, kakršno ?o imeli komunisti vr.ch dob: vedo, da na svetu ni vse tako v red«, kakor bi rad človeški razam, ne vedo pa, kako bi iztrebili to zlo, ki tare človeštvo že v psmtivrka. Tn ker ne vedo. da bi radi vedeli, blodijo v zmotah in hlastajo za odgovorom voliki uganki življenja,
V božični številki >3!ov. Naroda« je priobčil R. P^terlin Petru&ka pesem: >Komunist pri jaslicah«, ki veje iz nje pomilovalni nasmeh treznega človeka. Našo čitalje bo utegnilo zanimati, da R. Peterim Petruška ni prvi med nimi, ki se je tako posmehnil komunističnemu evangeliju. Pred 70 leti je napisal štajerski sapnik - pesnik Jožef Linold (1706—1855) podobno petera. >0 d komunista v«, ki slovo:
Svet misli si zlo rremeten, . od vsih strani jako ueen, že vsak lenuh >ro«t>od če bit*, vsak potepuh starino pit\
Kar pridni so pridelali, so komunistam lastno zdi, saj pravijo, vsi bratci smo, kar gleštamo, je vsih blago.
Kar si poerbnl. tvoje ni, to slisj tud' med vse ljudi, kar ti v darPo si dobil.
boš ravno tak' med nas
doliL
Tak' nhožnih liudi več r.c 1 vsi lehko tsk* bognti so. Kar si prihraniš, pridobi^ zopot mod druge razdelil.
>Posestva trojica, vef« niT kakor aosdaj pod ključrmi, rnx!o<*ka stanov ve* no bo£. Tak komunisti hočejo.
Vsi so gospodje in ;rosp6; kaj *s tegra bo, vsak lebka ve: kedar pnžerlo vs^ bhgo, potim sromak tud' vsaki 60.
Lenuh ni s'jM rud' nima sat?, kar jo pridelal priden kmet; pokaj bi potepuh sapit kar je gospod si pridobil?
Meetlr*«. ter zrn do*t' trada 'ma,
ki rokodeli, baranta:
naj vživa, k*r pridelal je,
ne potepuh, ki križam gre,
Katolška vera nas uči.
do Bost talente razdeli,
da en mu dva. pa dru^'rrni pol,
ne vsak'mu en'ga, ne deset
O komunist, poberi te! Tvoj nauk slepar iz pekla je, ljubezen Bog od nas žoli, ne pa oropaii ljudi.
Le pridno radi delajmo, in vhogioi pa pomolimo; to nas uči kerščonski nauk, to srečnih je ljudi oprav'k.
2 stran
„SLOVENSKI NAROD*, dne 1. januarja 1920.
_
1 §lev.
:e fn nlene za državo pogubcnos-le politike. Najbolj uničujoča pa je sodba, ki jo je te dni izrekel o kle-;alni politiki in dr. Korošcu »Ju-:oslovenski PijemonU. Ta članek, laslovljen »Korošec In Razputin« je
(>reden,   da ž njim seznanimo našo avnost vsaj v odlomku.
»Pijemont«  piše   med drueirn: ►Osebni   papežev   tajnik kardinal |Q a S p a r i, ni jc naj veni ej ši in najbolj   poklican   tolmač   politike sv. očeta papeža in celokupne katoliške jcerkve,   je meseca   maja 1918. napram   dopisniku   pariškega »Petit parisiena« točno preciziral stališče, ki ga zavzema   politika rnednarod-jnega klerikalizma v vprašanju Avstrije  in   njene obnove. Kardinal Gaspari je izjavil:  »Dogodki so pokazali, da smo bili mi katoliki na pravem potu,   ko smo dokazovali, \da   M  značilo   uničenje avstrijske {monarhije veliko izgubo za evropski \mir.  Uvažaje, da se to uničenje ni ^preprečilo,  je treba da se ta dogodek za sedaj popravi s tem,  da se [prepreči ustanovitev edinstvene Ja-\goslav11e,   hrvatskim in slovenskim pokrajinam se mora dati avtonomija v obliki republike.«
Kakor torej vidimo, je papeževa politika vrlo odkrita In precizna. ^Vatikanski politik in pravnik je iirrnenja, da Je »avtonomija, ki se naj ;<dd v obliki republike Hrvatski in Sloveniji« prvi korak, da se vzpostavi Avstrija. Sedaj pa vprašamo: aH to ni od besede do besede proigram in politika, ki jo vodijo in iz-zvafajo Radić, Korošec, Laginia. Mandić, Drinkovič, Frank In ostali Avstrijancl? Republika sama na sebi bi morala biti borba in reakcija proti klerikalizmu. Tn v resnici, klerikalci se nailiuteje bore proti republiki — Halji, Franciji, Španiji In na Portugalskem. A pri n?»s? Pri nas pa se bouijejo za republiko. Zakaj? Ker pri nas v Jugoslaviji nima frepubfikaulzem ničesar skupnega % republiko, pač pa nai služi kot sredstvo, da se razruši naša država In obnovi klerikalna In reakcijonar-na Avstrija . . .
Duhovnik Korošec, ki je po propadu Avstrije zahteval republiko, je prišel kasneje do prepričanja, da je za sedaj mnoeo bolj oportuno, da se izvojuje avtonomija za bivše Irrštrij: ke pokrajine in se pod za-i':\'o avtonomije započne močna Kier no-separatistična propaganda h »rganizacija proti Srbom in oroUL To je v stvarnosti delo, ki ga
že dve leti Izvršuje duhovnik Koro* šec. Geslo njegovega pokreta je: Katoliki skupaj! Tega gotovo ne dela, da bi ustvaril čim najtesnejšo zvezo s Srbijo in Srbi, marveč zgolj zvezo s protektorico katolicizma — Avstrijo. Sicer pa, ali se dr. Suster-šič, šef klerikalne Koroščeve stranke, ne nahaja v Avstriji, od koder vodi ves ta pokret?
V tem momentu težke vladne krize najdemo zli Korošcev duh po-vsoJi. kjerkoli se rusi država. On je sabotiral državo prav tako, kakor je to delal nekoč Razputin v Rusiji. V dveh letih svojega sodelovanja pri državnih poslih je imel povsodi svoje prste, na isti jezuitski način, kakor je nekoč pripravljal propast Rusije Razputin, ki je bil istočasno ljubimec carice, svetovalec carja, agent Berlina in zaupnik vseh prevratnih elementov.
Danes se je naš ljubljanski Razputin toliko ojačil, da cinično zanika svoj podpis, ki ga je dal na najvažnejši akt. (Misli se tu na ukaz glede začasnega poslovnika.) Kaj to pomeni? To znači toliko, da duhovnik Korošec ne priznava naše države In da smatra za svojo pravico, da jo lahko Izda. kadarkoli mu io volja. Negirajoč svoj podpis je Korošec v bistvu zagrešil izdajstvo na državf. Ne moremo dovoljevati, da bi mož svoje delo nadaljeval in našo državo strmoglavil tja, kamor je pahnil Razputin Rusijo. Ako bi bil Razputin odstranjen že I. 1914„ bi se b la vojna končala z našo zmago že leta 1915. Srbija bi ne bila propadla, ne bilo bi žrtev štiriletne vojne, a Rusija bi bla rešena. Mi ne smemo dovoliti, da se Razpntinska Ura ponovi v naši državi. Tudi za Korošca mora prti dan sodbe . . . To zahtevajo oni, ki so to državo ustvarili in ki ne bodo nikdar dovolili, da bi se uničila . . .«
Ako je avtentična Izjava kardinala Gasparija — mi nimamo nobenega povoda, da bi o tem dvomili — potem je politika naših klerikalcev v resnici prikrojena popolnoma po Gasparijevem receptu. Potemtakem klerikalna politika nI narodna, ni slovenska, ne slovanska, marveč hunska politika, ki jo narekuje laški Vatikan, če?ar glavni smoter je, da razruši mlado Jugoslavijo in da na nlenlh razvalinah zopet vzpostavi staro za ščitnico klerikalizma habsburško Avstrijo.
Slovensko ljudstvo, ali ne uvidiš tega?
del) smo morali propasti ker je bila duševna zveza s pr&kokaravanskiin zaledjem še prešibka. Primorec Je sol Slovenije. Čim bojevitejša fn živahnejša bo kulturna tekma, tim IzrazitejSa bode narodna zavest, tim većj! odstotek, ki se nam bo ohranil. Zavedajmo se dobro, da smo stopili v sfero zapadnoevropske kultura. .Mi Cehi In tudi Poljaki. Rusko smvanstvo je odšle) svet za sebe, ono ni Evropa io sedaj |e prepozno, da bi se postalo. Svetovna vojna tn bo'jševiška katastrofa sta utrdila ne-obomi mejnih med zapadnim tn vzhodnim Slovanstvom. Jugoslovenski severozanad postane nervozno prehajaliSče, stikališče našega plemsna z romanstvom in gennan-stvom. In Čim živahnejši postanejo stiki, tim globje se ukorenim narodna samozavest Ne ločitev, ne čuvanje pod obrambnim steklom očetovske zakonodaje, ampak čim ČMejŠa Izmenjava kulturnih dobrin utrla nacionalizem.
Drugo jo organizacija. Organizacijsko spretnejšemu bo sreča milejša. Primorsko-koroško slovenstvo je samo prešibko, da odoli Iz lastne moči Brez po'itične in moralne zaslombe bi plamen po malem ugašal In ugasnil Če bi imeli organizacijske talente germanskih narodov, posebno pruskega plemena, bi lahko z mirnim očesom zrli v bodočnost Pa ker niso dani tisti pogoji plemenske In stanovsko-poiitične preteKio-sti. ki so ustvarili ravno nemški organizacijski Instinkt, moramo glečati, kako pridem mo potom nacionalne vzgoje do potrebnih organizacijskih zmožnosti. To Je stvar Šole, politične in gospodarske naobrazbe, stvar najmanj treh generacij Nemci Imajo opravila dovolj, da zrahljalo tisočere vezi versa;lleske pogodbe, pa vendar še nahajalo energij, da organizujejo izvendržavno nemStvo. Mi smo v tem pogledu dosti na boljšem, pa bi bili storili lahko nekaj več. Da. prav zares, bilo je precej navdušenia še pred letom, ko so nas iz Pariza dražili z rarn'mi razmejnimi črtami in tudi še ob Velik! noči, ko Je zrasla organizacija »Jugoslovenske Matice«. Tudi »Oosposvetski Zvon« ie žel nekaj rodoljubnega pritrjevanja. Toda zdi se nam in neodrešenim Slovencem se zdi najbrž Istotako, da to nI ono. od česar Jim Je pričakovati snas In podporo. MarrLzem in neka fatalistična ravnodušnost se Je vgnezdila globoko v našo duševnost in zaduši navdušenje po prvih drhtljajih. In vendar ve'Ja v politiki le vztrajnost in edino le vztrajnost. Silno prozaična lastnost je to. toda vseeno edma rešitev.     »Jugoslovenska   Matica« kakor
»Oosposvetski Zvon« obe organizaciji Imata lep program, bojim se le, da bo sčasoma zmanjkalo navdušenja, prispevkov m vztrajnosti. Na da bi sodil morda po kakšnih tozadevnih konkretnostih, le kratek pogled na nafo zgodovino le zadostuje, da upraviči to bojazen. Ponašamo se z večjo m.«u organizacijskega duha nego nafti Jugoslovenski bratje ali vseeno to ne bo zadostovalo Naša organizacija, ki bo skrbela za Izvendržavno jugoslovenstvo, bi n« smela biti postransko opravilo nekaj požrtvovalnih mož, morala bi biti solidno zasnovana korporacija vztrajnih In marljivih ljudi, ki bi posvetih vso svojo silo edino le temu namenu. SIcer ostane zamišljeno delo v diletantskih ko'ovozih in v Času skrajne specijalizacije diletantlzem nI metoda, od katere bi smeli pričakovati eadovoljujoČIh uspehov.
Dosti varnejši nego rapallska pogodba bo gospodarska pogodba z Italijo. Ona je čisto .interna zadeva med nami in Italijani. Antaniin pritisk odpade, tu se bodo pogajali naši zastopniki skoraj na ravnem stališču. *Je vem, / koliko bodo mogle naše gospodarske centrale oboro/.iti naše zastopstvo z materijalno in moralno zaslombo fn da-li se tozadevno vrše po vsi državi po jasnem enotnem načrtu zamišljene priprave Na vsak način pa se nam nudi prilika, da žnnjemo zadostne kompenzacije za ra-pallske izgube. Ni na mestu razmetavati o teh stvareh pred Časom v časopisju, zdi se nam le, da bi ne škodovalo, ako se bo pri sklepanju gospodarske pogodbe oziralo na metodo, kako jc skrbela In kako še skrbi nemška vladi za izvendržavno ctmštvo v podobnih slučajih.
Nismo podlegli ne na Koroškem, ne v Rapa'lu. Tam se rrsta borili toliko dve državni ideji kakor dva gospodarska interesa in da je zmagal gospodarski lokaini Interes Je razumljiva posledica materljalistične človečke narave In povojne zmedenosti. V rapallskf a^enl nas ni pritisnil k tlom noben sovražnik, ugotovili smo samo v naprej nesorazmerno premoč vse zapadne Pvrope In borbo odložili na primernejše čase. Meddržavni temelji naše države so utrjeni, doraščajoče pokoTjenJe bo moralo Izkonsolidlrati državo v notranjosti. In med tem se bo v zunanjepolitičnem kuJisju tako marrlkaj m korenito spremenilo. Čas In delo državotvornih elementov bo sčasoma pokopala plebiscit In rapalsko pogodbo Sredstvo za to zremo v vztrajnosti In ▼ načrtoma izvajani organizaciji.
Bitumen.
/_ Sentimentalni ljudje napravijo koncem leta bilanco svojih neuspehov (včasih tudi aspehov, če so še ka) drugega nego sentimentalni) ter se založijo obenem 2 novimi 'dobrimi načrti. V politiki Je tako počenja-nje nekako nesmiselno, ker Je ta sleherni dan novo leto, ker odore slehernemu obzorje za nove možnosti. Pa Iz kronologične oportunosti se drži dnevni tisk še povsod te patriarhallčne šege, tako da nam čitatelj ne more zameriti, ako razpravljamo vnovič o znanih stvareh
Ne bomo nič naštevali. Pred tremi leti so upali komaj nekaternikj sanjati o Jugoslovenski državi. Danes treba samo pogTe-dati na naše sosednje države, da nam oživi v očesu nekaj kakor Iskra samozavesti In samozavesti nam ne nedostaje. Ne samo radi tega, ker bi bila upravičena, še boli ker le tako potreben rekvizit v meddržavni borbi za obstanek in ker le Jeden izmed glavnih psiholoških činiteliev uspešne politike. ATI ste morda že kaj čuli o skromnem Angležu, Nemcu. Francozu? Rajši nekaj samozavesti preveč nego premalo, kajti ona Igra ulogo one uteži, ki v mednarodni tekmi tako mnogokrat odloča.
V naši prlslovičnl skromnosti se komaj fcavedamo. da Imamo mele. definitivne mele. Zdi se nam že skoro samoumevno, dn jih imamo Tn samoumevno se nam vidi. da Jih nimajo še Poljaki. Rumuni In naš malo-zanesliivi grški prijatelj pravzaprav tudi ne. Mi pa Imamo meje. Papam habemus (imamo papeža).
Ampak Rapallo! Zlokobna beseda, tuji svok, neprijetno zveneča konstelacija ra-bulistično Izbranih glasov. 2e enkrat se ie pripetila diplomatična nezgoda na tem s'cer 'divnem obrežju. Pa tista nezgoda nam Je v svojih neposrednih posledicah koristila. Z začasno ureditvijo našm Jugovzhodnih meja se morelo, ker moramo, za par desetle-o*| zadovolilU. Na severozapadu smo doživeli dvojen poraz, ker tam nI šlo za borbo al ravnih sil. Na Koroškem naša neorganizirana poštenost In naivnost nI mogla biti kos organizirani nemško-laškl goljufiji In nasilju, v Rapillu se nismo toliko udali Italiji. kaVor skupnemu pritisku antante. Povsem bremlodno početle bi bilo spraviti se sedaj s kritiko na ljudi, ki so bili tedaj na odgovornem mestu. Korošci In Primorci so Se Izven naših meja. r tem dejstvu lc*l smer bodoče naše zunanle noMrlke. 7godil so Je čudež, da smo se uledlnfli nepričakovano hit-o in nenrfa^ovano lahko, ne tar-nslmo. ako se nI zgodfl tvdi čudež, da plapola na*a trnboinlca na Svetem Tiistn. na Kantini*i*Cl in na re*M namesrnJštrj pa'ači.
We tamalmo In ne k^'a'mo rok s ste-reotionim sloven^Hm vzHninm: zguM?Ajno )e, n^ A* w ve* nomagaH tfai Je ranaJUVn po«ro<T*v*9 Poeodba ie veflavna tako dol-fco. dokler ostane razmerle onih sil. H so pasle v nji svoio ravnotežje. Pro-
tbotii le, preminil sporazum  med dvama
državama, ki pade sam po sebi v svojo ničevost »rebus aliter stantibus* (ko bodo razmere drugačne). Nekoč v srednjem veku in tudi še na pragu devetnajstega stoletja nahajamo v mednarodnih pogodbah dostavek, da imajo veljati »za večne čase«. Dandanes navdajajo pogodbenike čisto drugačna čustva, ko si Izmenjavajo ratlfi-kacijske listine. Pogodba ni več večni zakon, ona je orodje onega, ki Jo zna času In trenutnim razmeram primerno Izrabiti. Rapallska pogodba je dogovor, po katerem po višji sili primorani dopustimo, da ostane del našega naroda pod tujo upravo; ne za večne čase, samo za čas, dokler ne stroh-ne temelji pogodbe in temelj te pogodbe Je najnekonstantnejši politični položa|: velesila, oprta na pomoč dveh svetovnih sil je potisni'a ob steno mlajšega, šibkejšega, ne-izkušenejšega, slabšega soseda. Ponosni nc smejo biti Italijani na to pogodbo. Pariški In berlinski mir sta slonela svoj čas na očividno na veliko solidnejših podlagah in pripisoval se jima Je dnigorednl pomen. Po dveh generacijah ne uživata več niti sijaja papirnatih cunj. Politični dogodki našega časa s onekam podobni političnemu vrtincu, ki se je začel po končanem dvoboju Mar*us-Sul!a. Tedanja doba kar mrgoli mednarodnih pogodb. PoMtični moblllzem, ki je enkrat v toku, se ne ustavi, dokler se svet ne preorganizira na sposobnejše temelje. Zdi se mi da Je moderna Evropa dozorela za podoben politični mehanizem, Id se mora izživeti dosledno do konca. Danes smo sklenili pogodbo, danes še nam Je zavihati rokave, da podromo njeno podstavo
Gre le za to, da li se bo ohranilo, obranilo izvendržavno jugoslovenstvo. Po politični matematiki, kakor Je v rabi v deželah zapadnoevropske kulture, moramo računati na ugoden uspeh. Čast nasi'nega raznarodovanja so na evropskem zapadu končnoveljavno mlnfi. Ne da bi bil morda konec enakih poskusov, temveč ker ni več nade za trudavreden uspeh. Raznarodova-nie med kulturnimi narodi Je že davno premagano stal'Šče. Ali sprejme manj zavedni del prebivalstva tuji Jezik, to na stvari ne menja nič, zakaj narodnost In Jezik še dolgo nista istovetni stvari. Kar nI narodno dozorelo, se bo v Primorju udalo zunanjemu blesku ffalllanske kulture m Italijanskega Jezika. S tem nam Je računati In v podobnem smislu tudi na Koroškem. Po dru-gokrajfnsklh In drugočasovnlh razmerah nam Je računat!, da se tekom enega noko-Uenla odtull petina zgubljenega prebivalstva. Ne nalboljša perma! Dobro polovico bo nhranpR  slovencka knlbima zavednost.
Koroški nemČurU niso nikoli san'ali o slovenski kulturni zavest! Zato so postali nemčnrll Primorski Slovenci *o dnig^ea kova. Na Koroškem se Je merla nemška kn'tura (ne civilizacija) z otroškimi kulturnimi poskusi tamošnjih Slovencev Zatega-
Naše državne meje so urejene. Toda ne oo načelih pravice in pravičnosti, niti po demokratskih načelih prava samoodločevanja narodov, nego po obzirih. ki so jih narekovale zahteve močne.:še£a. — Cel milijon naših krvnih bratov je ostćiii^poć tujcem. Česa se ti modemi sužnji morajo nadejati in kaj jih čaka, nas uči zgodovina, največ oa naše bridke izkušnje v prošlosti. P * tujcem bode naši bratle uživali usodo sumnih strancev, preganjanih nezadovolinežev, stiskanih. vriljen-cev, v najboljšem slučaju usodo toleriranih nadležnikov in preziranih nedo-mačinov. Obsojeni so, živeti v razmerah in državah, kjer bosta državniška vestnost in patriotska dolžnost delala za njihovo raznarodenie in odtu.'enje, kjer so njihov jezik, njihova knjiga in njihovi običaji žalitev čustva in pojmov niihovih gospodarjev, kjer sta njihova kultura in gospodarska razruvanost zahteva državnih razlogov in narodnega ponosa. — Polesr vsega tega obtcžuie našim nesrečnim bratom, ki so ostali pod tuicem, njihovo žalostno usodo zavest, da so izredno nesrečni, ker so nasilno oddvoieni od vseh nas. ki živimo v zlati svobodi. Po tako težki, a tako sijajno priboneni narodni svobodi je zares neutešna bol naših podjarmljenih bratov, da so od nas odtrerani, kri-\'ično odvojeni od naše svobode. — Zato moramo mi utešiti te na§e brate. Ohraniti jfm moramo orenričanJe^ da nobene tuje meie ne morejo prekiniti ali oslabiti vezi bratskih čustev in naj-prisrčneiše pomoči med nami in njimi. — Stanje, v katerem se nahajalo ti deli našega naroda, jo že danes obimno in nevzdržno. In ako tem mučen-cem ne pritečemo na pomoč mi, njihovi svobodni iti zedinieni bratle, za kratek Čas bi iih ne bilo več po onih podjarmljenih kraiih. Naš tnmoSnii narod bi se pod pritiskom razmer deloma iz-selU, deloma potirčil. ker hi ne Imel tretjega izhoda. Tretji izhod mu moramo mi odpreti. Oni leni in bogati kraii, ki so bili od nekdaj naši. morajo tudi nadnlie ostati v posesti na^eea naroda. Z njimi nas veže ta zemh'epis in zgodovina: z niimi nas so?n-*io tožni in radostni spomini, tradiciie iz davne in skoraisnie prošlosti: z mirni nas vežeio pamet in srce ter hre^uenie no lepš! bodočnosti. Kakor vedno doslei. se mora trmkai tudi dalie na veke glasiti naša beseda, razlegati naša pesem. —
Da se to zgodi, da ostanejo oni podjarmljeni naši kraji še nadalje naši. da se naš tamošnji narod ne izseli ali raz-narodi. to je skrb in naloga Jugoslovenske Matice. Ona si je stavila zadaćo, da nudi našemu podjarmljenemu narodu, pod katerim kol! tujcem se nahaja, dovolj moralne in gmotne pomoči, da ostane njegova narodna zavest krepka in čuječa, ter da se mu omogoči narodni, gospodarski in kulturni obstanek na rodni grudi. — Da izvrši to svojo velika vzvišeno in patriotično nalogo, je Jugoslovenski Matici potrebna nujna pomoč in sodelovanje vseh Jugoslovenov v osvobojeni in zedinjeni domovini Zato prosi vse svobodne brate v naši državi, da delajo za kar hitrejše osnavljanje krajevnih pododborov Jugoslovenske Matice, kakor tudi za zbiranje denarnih sredstev za društvene potrebe. — Pravila Jugoslovenske Matice se dobivajo pri Centralnem odboru Jugoslovenske Matice v Beogradu, Pozorišna ulica 15, pri velikem pokrajinskem odboru Jugoslovenske Matice v Zagrebu in pri pokrajin«skem odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Denarni prispevki naj se pošiljalo podružnici Jadranske banke v Beogradu za Centralni odbor Jugoslovenske Matice. — Ta naš proglas naj bo tudi čestitka vsem našim bratom v domovini In izven nje ob Novem letu. Beograd, Novo leto 1921.
Centralni odbor Jugoslovenske Matice.
Dr. Boža MarleoviČ, vteuč. profesor; đr. Dinko Tnnajstlč, narodni poslanec Iz Istre; dr. Dinko Puc, odvetnik iz Goriške: dr. Ivo Mogorovlč, Inspektor min.; Uroš Ojonlč, profesor: Rafe Kundič, bančni uradnik; Mile Pavlovič, profesor; Pavle Pnpo-vič, rektor bogoslovja: Ojura Patmkovtć, vseuč. profesor; Liuba Stojanovič, člar* akademije znanosti; dr, Dobros'av Kovače-več. rektor bogoslovja; O jura PaunkovIČ, d'rektor »Rosije*; Branislav Nušlč. načelnik ministrstva; dr. Aleksander Belič, vse-učiliškl profesor; Jovan Olaja, direktor »Trgovinskega glasnika«; §tevo Stojanovič. ministrski tajnik; Milan Orol, gledališki ravnateli; dr. Stanoje Stanojevič, vse-učillškJ profesor; Milan Savčič, novinar: Ojrvo ViŠ'č, novinar: Brana Cvetkovič, književnik fn publicist: Jovan Tanovič, novinar; dr Lenard Lotrič, inšpektor ministrstva; Rteta Oda vic", profesor In publicist; Jovo Mljodragovič, novinar.
Ksnslfto Iran© leta.
Sneg krile gozd, nfive in travnike. Korotan ie pokrit z ledeno mrzlo, sneženo plastjo v taki d^b-losrl. kot že mnogo let ne oonrel. Ost*r. tmlč^ioč veter bri*e od severa dni. od Trn*. Korot-m le pokrit z Ma mrtva?** nj*hto. Po-krmana je pombd in p^Mle — doria zTvVenla in probulenia. Zim* Je nri*!n tako m-To. da ie na^a ve^ke smreke okoli »Vorvodskega sto'a« dne 10. oktobra foWoc> — s^V nVev** Je zmrznM in o* ve'ic vise kot ledeniki — zmrz^lpne
Oo*"n«vef*Vf zvon — o^mV^n vabi s svnUm m?Um. «tr>k«!o*!rn «r!**«nm svoi flaffaH rod slmmih potomcev, ki le Se pred meseci upal da posadi na novo
na stari slavni prestol slovanskega kneza, k obrambnemu u nora proti grabežljivemu sovragii. A glas zvona zgubila moč — ker kliče zaman. Del nalbolUJJh sinov le moral nred m^evatno roko sovragovo — zbežati. daleč nroč od svole zvezde— in mjttfra v«ded nomanf-kani* preprostih   človečkih potrebščin
_ oblake, tople sobe in hrane. Drugi
rle! »inov In hčer — Oo«me£vete — na !*tot*kn ne more pohiteti na sveta tla, jeor mora tvoriti železen ohroč s *vo-Mml teTe*i ob !JtwV»tn In PfW, di o^va-niie r<fr»!'» b»-*t* v clovenill. Prvi In dni-<ri _ kako dolgo boste moH! *e *čWtl s svoilm životom sveta tla? Kdai pri rte trenotek, ko omahnejo vaše moči in bo
! sovrag korakal če« vaša trupla ob Dra-
• vj do morja« ki  ie bilo  nekdaj slo-fansko?
»Oospos\ etski rvon« ako hočeš še ! obdržati okoli v be vsaj seme Izkrvave-' lesa naroda, napni poslednjič v tem letu Tvoj s moči in povej vsem Slovanom, kj ponfmarncno kličejo   Tvoje ime — ki 15Čv; j »krivce nesreće« — bedo Korošca /a rodni zemlji — in   bedo Ko~ roSca    bratski zemlji majke Jugoshvi-i je. Pozovi jih na takojšnjo odpomoč! Le»o dni so opustili Korotanci delo zase in ra družino — posvetili so se samo delu odrešitve. Vsak teden so sc peljali po ž\ .30 do 50 km, da so zatrri nemške nakane. Vsak fant, vsako dekle je delalo noč in dan za narod. Nfim na čelu ie sta) koroški učitelj in duhovnik. Bila jc to celota, ki je de'ala skun-; no, ki ni poznnla Strankarskil! razprtij , — ki s- ie ljubila med seboi kakor brat I z bratom, ubog. br>gnt. študiran gosood
• in narod-n delavec ki le s težkočo za-j piše svoie imt — vse je bilo ena rođbt-j na. A zdaj? Učitelj je izgnan, duhovnik
je oropan fn pregnan. Oba tavata širom i Slovenije in iščeta bratskih src v odrxv moč, Zrman je ves trud — 15.000 nas i Je lilo, in to pove. da nas je bilo tri četrtine — kajti onih. ?2.CW, ki so bili iz-d-na!ji 10 tisoč ni bilo domačinov, ti ne bivnjf) med nami. Trjie nadebudni mladeniči so darovali mlado  življenje za našo prestolico Go<posvetsko. Taljenje teh Je bilo kratka — več* drugih hira še danes po bolnicah, a 10.000 lih le, ■ ki občutilo maSČevalnl bič koroških lz-; dnirc. Kn>z Ronit, ki je leta 738. obllu-I b?l Korošcem na Oo^^osvetskem poliu* j da j'h bo Ščitil — svoie brate — le rr-j tvoval svniega sina Oorazda tn nečaka : Tlotimira kot poroštvo Bavarcem, svn o ! lastno kri le dal,   da Jo moeel drzart ! srvoio obDnbo In ohranir1 svoje podanike, ki so ga sami Izvolili za k^eza — j pred tujim jarmom.   Koraki Slovenci j smo dne 10. oktobra p'k"»zMf. d t v>!i-| mo Jnfoslavlio. Pnnko ko* leta 735?. so j nam je dne I3L oktobra v Celovcu s1^-I vesno oblltihilo. da ima nas 15 ono za-*Wto. Oosposvetski nresfo| ne endl se, da so obupale smreke, ki *e oM^Jnio In ponižno   kloniio pod   te?o belega, smrtnega ledenega bremena svoie ponosne vrhove.   Kar le b:Jn Wt 738. Še Čast In noštenle,  to je leta 10J0. samo nrazna fraza, ki odmeva po slovanskem Koroškem skunno s stokom naSih Hudi, kole se ne samo duševno, temveč prav kakor v starem veku, telesno ubija.
Politične tresti.
a- Burna »ela ragreb?Ske<ra obrHn* skrgm sveta. Z« greh, SO. der»*mbr«k VčortJ so jo vrnila aoja zagrobf.koc'a. občlnpkoflra sveta, na kAtoro *tt prišla tudi KadiS in njegov nristaft Martlnao 2n^ai Jn Je pozval, da položita prM-niRnrvo prisege, nakar Je Imel "Radio daljši govor, k! Je izzvenel v to. da 8?<3aJ ne bo prisegel, ker se bo v kon-stitnanti moralo aklopati o republik m* ski formi državo. — Niaarova izjava se bo iooTočila vladi. "Fadio in njegov tovari!' sta ostala do konca pri seji. Ra» di aorejema ali odklonitve prometma se je razvila burna debata, končno p* se Jo t 32 glasovi eprojel triim^e>či* provizorij.
=r Komunistična zarota proti Jt-^roslaviji Iz Varšave poročajo, da e> oblasti prišle na elod tajnemu delov**-nju Avstro - sovjeta, katormu načelv jo Rakoszl. Iz teh rakritij Je razvidni, j da so bili češki komunisti v zvezi a Moskvo. Avstro - soviet jo Izdelal ra-tančen načrt komonistične propnganle v Jugoslaviji. Središče protidržavoo propagande naj bi bilo Sarajevo. Io-nranisti v Jugoslaviji naj bi podpirali separatistične tendence posametiib plemen, kar bi imelo za posledice nered In upor v državi.
=r   Skrivnosti   Radije ve poli iko. Dnbrovni^ki >Narod<   piše o Radiću.: Stjv^pan Radić je čnden pojav v nnsi politiki. Po končanih naukih na pariški >Svobodni Boli političnih znaiosti< j se jo vrnil v domovino, kjer je uftano-I vil seljačko stranko na razredni todla-j ffi. Stranka pa Ima bolj panslavi*ti«"no barvo, ker je bil nion ustanovitelj prepojen s vse^lovanskim   duhom. Rnditf je potoval po Rusiji, kjer Je prlaol v »tik z voditelji vsrFloven?k^ga pokro-1 ta, katerepa cilj  je bil nničerjo av-! stro - ogrske monnrhije. Tudi na r^e-! Skora se je spoznal z raznimi politiki, , ki so videli v earietični   Rusiji svoje osvoboditolje. Čoški slovanofili so ee ] delili v dva krila: eno jo imelo irrazi-i io vseslovansko smer ter je strmelo za , njorlinjenjora vseh Slovanov p>d esrido j Rusije, drugo krilo pa jo predstavljalo i takoimenovano novoalo\'ansko smer ki i le   stremilo za kulturnim tbližnnjem ! slovanskih pl**men brez uničenja av*-stro-ogrske monarhije. R^dič" ie v tem društvu postal tudi sara Vseslovnn v ruskem zmisln. Avstro - ogrske ob!a?tl pe   niso posebno menile rs Radičevo politično delovsnie, ker je imel do razpada monarhiie le malo pristašev v mv irodn, pa rudi za to ne, ker so poznale ■Radića, ki jo bil vedno nestanoviten v '♦svoji politiki. Nemci in MarJzari so rd^ so bali Radifevecra slov^nofilstva, zlv sti ne potom, ko je R.«die za časa aneksijske   krire sapovarjal v petrocrr«d-skem       »Slovenskem dobrotvornim drn*tvu< svstrlisko te-/o. ki se je t.v kr»t   sirila med Hrvati,   da se mora nsmree Rosna zdmžitl s Hrvatsko in ne s Srbijo Da r>\ Arstrl^ ni nam*»rs>-vola zdmziive Po«Tie s Hrvatsko, ampak s rolnVnrmo avot'-o - osreko mon-arhilo. in sie*r IW ilVo^n TiiErocJovpnov, to nsm ie noved«! r^oVoini   Sunilo v svoM   kniigf   »Pllfitfk^ n Hrva*skoj<. Kskor hitro je zsčej Rudi«1 znarovnrjnti I avstrijsko težo, ga jo grof Bobrinakij
t
1 štev.
.SlAJVtNSKI NAKOU*, an« 1. januarja 1^20.
siran. S.
izključil iz vseslovanskfh krogev. Av^ . čiti gospodarsko popolnoma; apraviče-
atrijske oblasti so toroj uvidele, da Radić lahko menjava barvo in da ee ga za to ni treba bati. Za Časa e*-ropske vojne je igral Radić žalostne vlage avstrijskega eksponenta, ki ee je veselil srbskih neuspehov in se rado^al nad avstrijsko - nemškimi zmagami Neposredno pred razpadom avstro - ogrske monarhije je klical v hrvatskezi saboru: doli s Habsburgovci! docira jim je med vojno prepeval pesmi. Radfr je napisal tudi par zgodovinskih, gospodarskih in filoloških knjig,   toda v teh knjigah je podal malo svojega, kar so *so večallmanj dobra kompilacija. Na vsak   način je Radić   kontrad ktoren duh ki je zelo veliko čital. Radir je zelo slavohlepen človek, ki je mi-dil, da je prišel njegov čas po razpadu. Najprej je začel širiti sovraštvo preti vojski ter je imel tudi uspeh, kar ai bilo t*»žko, če se pomisli, kakšna   Ja ona množica, ki vidi v njem svojega preroka. Velika napaka demokratov je bila, da so proti svoji volji napravili Radića za mučenika v očeh kmetskega ljudstva. To je največ pomarralo Padifu, da Je poleg svoje demagogije pridobil 50 mandatov.   Ra/.ićev govor na seljački skupščini je bil pravi tobuvebohu na-eprotnih pojmov, katerega viSek je bilo zanikanje našega ujedinjenja. Naj bo žo kakor hoče, vsega tega se ne sme vzeti za tragično, ker ne more imeti nobenih resnih posledic. Naša država je pravno dovršeno dejstvo. Raiićevo delovanje sicer ne vzbuja zaupanja, toda, smatrati se ga mora za tako, kakor-eno je. Nič več in nič manj! Treba je skrbeti, da pride Radić k zavesti. Ker poznamo njegovo prošlost, mislimo, da to ne bo tako težko. Na njegovo izjavo, da bi so gumijevo krogljice njegovo Stranke lahko spremenile v svičene. pa mu je treba odgovoriti, da imamo mi nestevilno več svinčenih in železnih.
= Neverjetna italijanska vest. >Idea Nazionale* poroča iz Zaka, da so Juiroslovenske oblasti izpraznile v vsej Dalmaciji, ki ni zasedena po Italijanih, samostane, v katere nameravajo naseliti čete generala Vrangla. ki bodo zasedle Jugoslaviji priznano dalmatinsko ozemlje.
= Diktatura italijanskih železničarjev. >8eoolo< poroča: V Bergarau je vstopil v vlak katoliški duhovnik, ki ee jo nameraval peljati v Breseio. Ko ga je opazil vlakovodja, Je Izjavil, da vlak ne odpelje toliko časa. dokler bo duhovnik v vlaku. Duhovnik se je zar čel pogajati z vlnkovodjo. ki je pa izjavil surovo, da njegov vlak no bo prevažal duhovnikov. Isti vlakovodfa jfe prisilil tudi nekega stotnika, da Je moral izstopiti. V Italiji se bodo na ta način smeli voziti v doglednem Času edino le še komunisti!
zs Gr&ko - italijanska z'/eza, V Solunu so ustanovili po povratku kralja Konstantina grško - Italijansko Hs*o, ki ima namen pospeševati zvezo med Grško in Italijo
:= Cičerinov protest. Iz Londona poročajo da je poslal Clčerin v Lon don in r^ariz brezžičen protest, ki napada angleško in francosko vlado, ker sta dovolili Vranglovim pristašem, da smejo prodati ruske vojne ladje. Čiče-rin zahteva takojšnjo zabranitev oni čevanja ruskega narodnega premoženja.
s=   Zaplenjeno   boljše viško zlato.
Agencija Havas poroča iz Kristijanije, da je norveška policija v Warde zasedla parnik >Farul«, ki je pripeljal iz burmanskega več milijonov vredno rusko zlato. Zdi se. da je bilo to zlato namenjeno za sta v kuj oče norveške železničarje.
ss Madžari se boje Češkoslovaške in Jugoslavije. >Neue ZUrcher Ztg.c poroča: Madžarsko kraljevsko vprašanje je zavzelo nenadoma drugo smer. Bori tel j za svobodno volitev kralja, po-Blansc Szabo Nagvatad, je namreč trdil, da je za to za svobodno volitev kralja, ker se boji, da bi povratek Karla izzval težke politične komplikacije s Prago in lleogradom. Svojih kandidatov pa Nagvatad do tedaj še ni imenoval. Ker so ga pa njegovi politični prijatelji silili, naj pove, kdo naj bi bil po odpovedi Karla .madžarski kralj, je Nagvatad Izjavil, da 6ta njegova kandidata nadvojvoda Jožef in nadvojvoda Albreht Ker sta pa oba kandidata tudi Habs-buržana in ker namigovanja iz Prage in B<x>£rada govorijo le o Habsburpov-cih bre^ navedbe imena, se je večina Nagvatndovih pristašev odločila zoprt za rešitev kraljevskega vprašanja na podlagi legitimne pravice. K tej odločitvi sta pripomogli veliko tudi izjavi obeh nadvojvodov, ki sta izjavila, d* ne sprejmeta nobene kandidature, ki bi bila naperjena proti družinskemu glavarju.
xs Bela vrana med nemškimi časnikarji. Maksimilijan Harden, urednik berlinske »Zukunft«, je imel nedavno zanimivo pravdo zaradi novega zvezka >Bismerkovih spominov«. Proti izdaji je protestiral po svojih pravnih zastopnikih bivši nom*ki cesar Viljem, a jt pravdo izgubil. Harden je priobčil te dni v dunajski >Neue Freie Pres-se< zopet serijo spominov, ki so prav zanimivi. £e novembra 1. 1012. je na Dunaju predaval o nesmiselni in samomorilski politiki Viljema in Franca Jožefa proti Srbiji in Jugoslovanom sploh. V svojem predavanju je rekel med drugim: >Josef de Maistre, dober poznavalce slovanske duse, je pisal: >Ako tudi zakoplj^te kako slovansko srčno željo nod najbolj utrjeno trdnjavo, bo ta želja nekega dne poPnala trdnjavo v zrak«. Misel uničiti Srbijo, ali je prikloniti dunavski monarhiji, mogla je nastati le v Avsro-Oogrski. ki je zapadla blaznosti. Ne verjamem, da je iivljeneki interes Avstrije onemogo-
no željo Srbov, da bi dobili kako luko v Adriji. Nasprotno, izpolnitev te srčne želje bi bila le uspešno sredstvo proti preveč nežni intimnosti med Rimom in Petro gradom. Dalje pripoveduje Harden, da je opozarjal na takratnem svojem predavanju, ki jih je okoli leta 18S0 izgovoril Pavel §uvalov. >Ia Bosne bo enkrat šinila iskra ki vžge evropski sod poln smodnika ter povzroči katastrofo«. Dalje piše Harden t Rusija ni mogla nikoli pozabiti cele vrste neprijaznosti ia neodkrito srčnosti, s katerimi se Je pruska Nemčija od
1390 dalje zahvaljevala Rusiji zato, da ji je 1806 rešila življenje ter 1. 1866 lfl70 omogočila Nemčiji ujedinjenje ter ji pomagala do moči velesile. Noben drug car kot Nikolaj Aleksandrovič, ki se je bil vojne kot smrtnega greha ter je v viharju usode eviiil kakor trs v vetru, bi ne bil sposoben po vseh takih dogodkih z Nemčijo vendarle poslati na berlinski dvor tako nežni skoraj ponižno proseči telegram, kakor je to storil v zadnjih dneh julija meseca 1914. Nadalje pripoveduje Harden kako je svaril pred vojno nemškega in avstrijskega cesarja, toda zeman.
noulnskl pregled.
— »L' Europe nouvelie« ostro kritizira zunanjo francosko politiko. Francija s svojim postopanjem izgublja simpatije osvobojenih narodov, ki so videli v njej deželo svobode, pravičnosti in bratstva. Francoska zunanja politika je zapustila svojo tradici-jonclno napredno smer in podpira po-vsodi reakcijonarne živile. V Rusiji reklamira izvolitev konstituante. zraven pa podpira reakcijonarne poskuse Djenlkina, Kolčaka in VVrangla. Francija je pripustila uničenje Avstro-Ogr-ske in narodi, ki so se otresli avstro-ogrskega jarma, so njeni zavezniki. Ali Habsburgi rmajo še vedno v Franciji na najvišjih mestih svoje protek-torie. Politična kratkovidnost, hipnotizirana s strahom, da se Avstrija priklopi Nemčiji, deluie za restavracijo na Dunaju, za ustoličenje nadvojvode Josefa v BudimpeSti in končno za vstvaritev velike katoliške drŽave od Rena do srbske meje. »Včeraj še je pomenila Francija deželo napredka in svobode, Nemčija pa deželo reakcije In nasilstva. Ako bomo nadaljevali se-danio pot, ne bo trajalo dolgo, pa bo Francija pomenila preteklost, Nemčija pa bodočnost.«
— »Kolnlsche Zeltung« poroča, da na Švedskem gineio simpatiie za Nemčijo. Švedska država je bila v času vojne edina, ki je v svoli notranjosti hrepenela po zmari Nemci ie klub Brantingovi protinemški politiki. Sedal pa ginejo simpatiie za Nemce, zlasti odkar prihajajo Številni Nemci s trebuhom za kruhom na Švedsko pa se tnm obnašajo tako, kakor se drugodi. kar le tako mnogo prisnevalo k nenriljub-Henosti Nemcev v svetu. Drugi vzrok je nezaupanje trgovcev v nemške izdelke, o katerih velia z nova. da so slabi in dragi. Namesto nemščine se uče ljudje angleščine in francoščine. V prihodnji generaciji izgine vsaka sled simpatij za Nemce.
— »Narodni Llsty« zaključujejo k poročilu o kongresu Zveze narodov v Ženevi, da kljub raznim še oporečnim okolnostim se more reči, da je celotna bilanca prvega zasedanja Zveze aktivna, čeprav je bilo nekaj aktiv zgolj investicij. Ali v vsako podjetje treba najprvo investirati, toliko bolj, ko gre za veliko idejno podjetje. Prvi veliki ak-tivum, dosežen v 2enevi, Je zaupanje v
misel Zveze. Praktično pa se more že našteti celo vrsto uspehov, ki jih je dosegla Zveza. Pover ena jej je uprava saarskega ozemlja na 15 let, uspešno je sodelovala pri rešitvi gdanskepa vprašanja in v sporu za aalanske otoke, položila je temelje za organizacijo mednarodnega razsodišča. vrSi se delo za veliki mednarodni delovni urad. s pomočjo Zveze se je vrnilo domov 200 000 Jugoslovenov, Avstrijcev, Nemcev in Poljakov itd. Položeni so temelji in to je največji in najboljši plus prvega zasedanja.
— »Lidove* Novinv« prinašajo izjavo prezidenta Masarvka ki med drugim povdarja, da se boljše viki naslanjajo povsem neopravičeno na Marsa in Engelsa. ker sta se oba v znanstvenem obdobju svojega razvoja odrekla revolueijonizma. Naravnost nespodobno je, kako se holj&eviki ogibajo njunih nazorov in jih zamolčujejo, kar je dokaz, da se jih ne more uvazevati ia resno politiko. Mars in Engels smatrata obrambno revolucijo samo za pomožno sredstvo za notranjo revolucijo po socijrtlističnem razvoju. Poleg tega pričakujeta izpremembo pocij al i stičnega reda od izoliraŽcnosti delavstva. Ljeti in pa smatra obrambno revolucijo za glavno sredstvo. Ruski boliševiki v nasprotju z Marzom in Englesom ne mislijo na razvojno, marveč na absolutistično in neznanstveno. Revolucija mora biti konstruktivna in mora stnro upravo zamenjati z novo. Taka revolucija ne more biti obrambna marveč se mora izvršiti z razvojem in izobraženostjo mase in voditeljev. Boljševiki segajo po revoluciji «tarih, nekulturnih in absolutističnih dob.
— »Volja Rossiji« piše o Finski, da si želi skorajšnjih gospodarskih stikov z Rusijo. Rusko razpečevališče je Finski 6edaj zaprto kar je za njo silno občutno. Zato stremi po prometnih zvezah in gospodarskih dogovorih za odpravo svojega blaga in izmenjavo z ruskimi pridelki. V Finski je zadružništvo silno razvito. Konsumnih društev je toliko, da imajo 118 zvez s 140.000 člani Ves njihov obrat dosega na leto 200 milijonov frankov. Finci so navezani na Ruse in sklepajo, da bo finski gospodarski položaj jako težak dotle, dokler ne bo Rusija zopet gospodarske član svetovne narodne družine.
Dsg@dkl na Jadranu.
POROČILO O DOGODKIH NA REKL
— đ Sušak, 30. dec.   Šele sedaj je mogoče dobiti vsaj približne avtentične slike dojarodkov. ki so se te dni odigravali na Reki  in Sušaku. Ker je Sušak nam še vedno zaseden do italijanskih regularnih   četah in ker vlada v narodu   samem velika panika, nikakor ni bilo mogoče priti v stik s tamošnjim narodom. Sedaj Da, ko so se strasti že nekoliko polegle,   se   doznavajo   nastopne podrobnosti: Na sv. večer ob 20.10 so se oglasile po reških ulicah trobente arditov.   To je bilo jasno znamenje, da se začenja neka akcija, ker so isti trenotek bersalleri. ki so bili zbrani pri susaškem mostu, stekli h guvernerjevi palači.  Kmalu po tem ie nastala silna eksplozija, ki je povzročila silno paniko med sušaškim prebivalstvom. Ljudje so bežali iz hiš na vse strani, napol oblečeni in pustili svoja stanovania odprta. Vsa okna na hišah pri mostu so se vsled detonacije popolnoma razbila.   Ko  je zavladal mir, so se nekateri zopet vračali v svoja stanovania   Okoli ene ponoči pa je nastala druga eksplozija, ki ie bila še močnejša od prve.   Sedai ie začelo   vse    prebivalstvo bežati. Zmešnjavo je povečalo še to, da so karabinjeru po snšaških   ulicah silili meščanstvo, nai beži čim hitreje, češ da bo sedai prišlo najhujše. Res se ie začelo malo časa no tem silno streljanje Iz pušk in strojnic ter so se od časa do časa čuli   tudi posamezni streli topov,  kar ie traialo vso noč. Drugo jutro so se ljudje vračali domov, karabinierji pa so zaprli ulice in niso nikorar pustili dalie kakor do piramide. Okoti enajstih le pred reško luko priplul  dreadnaupht »An-drca Doria« v spremstvu štirih torpedo vk ter Je tam ves čas križa ril. O mraku se ie od te eskadrile Jočila ladia »Csoero« In se podala D' An-nunziu. Pozneje ponoči   le »Andrea Doria« pozval pobeglo križarko. nai se vrne, le-ta pa se pozivu ni hotela odzvati.  Nato  Je začel bombarde-ment.   Prvi hip sta bila oddana dva strela, ki sta udarila pr! svetilniku v o*e! baroške luke. Isti hip. ko sta padla ta dva strela, se je nahajalo ori
svetilniku sedem arditov. ki so kričali znani D' Annunziiev klic: »Ela. eja alala!« Strel jih ie v hipu pometel z zemljo. Potem s*a padla zopet dva strela v barake ladjedelnice Lazza-ros, ker se ie razvil tako silen dim. da se je vsa okolica zavila v temo. Končno sta bila izstreljena dva strela, od katerih je eden zadel povelini-ški most ladje »Espero«. ki se ie nato poškodovana umaknila v notranjost luke. Sedaj ie nastalo firrmenie tonov z Drenove, odkoder $o streljali najbolj na Molo Lungho  in na mrežo, ki brani vhod v luko. To streljanje ic trajalo nad dve uri,   večina strelov pa je padla   v   morje.   Obenem so streljali s strojnicami od Zameta in Kastva. To ie trajalo vso noč. dokler nista v nedeljo ziutrai dva strela zadela Df Annunzieieve palače in porušila sprednji veliki balkon na palači. En strel ie zadel ribarnico in io porušil.   Porled na Sušak je žalosten. Hiše v bližini Račine so silno trncle vsled eksplozij. Tako ie palača Prve hrvatske Štedionice brez oken. Hudo so trpele   hiše Kovačičeva, Stanko MikuliČeva. Mirko Udinejeva. Smokve in Bakarčičeva. kakor tudi vse rnantše hiše. ki se nahaiaio ob mostu, ravno tako tudi hiše onstran mostu, med r"mi nosebno bivša kavarna Delič. Na Sušaku samem ie oo!e-njena skoro večina prodaialnic, kakor tudi vsa privatna stanovania v okolici Jelačlčevcga trra.   Narod se ie pomiril šele v ponedeliek.   ko so karabimert! i/favill. da Sušaka ne bodo bombardirali.  Sedai  so se ljudie zopet vrnili v svoia stanovania. vendar ie pa še danes veliko Hudi ostalo v bllžnfih vaseh m se nikakor ne mo-relo odloČiti, da bi se vrnili. Kara-blnferjf so   §e   vedno prioravHeni v okolici Pohlina. Povelinik karablnier-iev Mosca je Iziavil. da so dobili nalog, nai bodo pripravljeni ker bodo vsak čas odSli.
ITALIJANI 8T/A VB DISCIPLINO VOJSKE.
—d Rim, 19. dec. Pri raspravljan ju o reških dogodkih opozarjajo litti na di?«iplino. ki sta jo iskazala italijanska vojska in mornarica, ko sta vršili 6vojo mučno nalogo brez oklevanja. Liati z zadovoljstvom ugotavljajo in
povdarjajo, da Je armado in mornarico
pri njunem edlovanju podpiralo javno mnenje, ki je odločno proti vsakim ponovnim pustolovščinam.
Iz rjsš2 krzlIzulRg.
— Za brate I* u *o. Dubrovniški >Narodc piše; Ko so prihajali v naše mhsto Francozi, Kafri in Senegalci, so se prirejale v hotelu Imperial zabave in ČAjni večeri, za kar so se potrosili tiseči. Za brale Ruse, ki fo izgubili posredno za Maže osvobajanje štiri milijone ljudi, pa se nih»:e ne zmeni! ludi pri nas v Sloveniji ▼ strniikem taborišču, se nahaja par stotin bednili b'u-sov, žrtev bolj&eviske svobodo, za ki--At/f euajrnjr^ «j^op ,»;w2njp v<q*m ojjj
nost noče vedeti!
— Hotel »Imperial« v Imbrovni' n
je prodala Jadran^k.-t binka Srbski centralni banki za Primorje.
— Noro lete. Otvaija se novo Wo. Vstopamo in eegamo si v roke: veselo novo! >Ksko je?< >Za telo še kolikor foliko dobro slabo je za du-o!< Proti nam plava italijanski duh. Dvojnat je. Iz Rima pribijajo s'adVe bo«ede, ki hočejo nove državljane zazibati prij^t^o v novo do'>o. iz Trsta pa i«e pripravljajo na n;:s brzi naskoki Dva politična toka se izlivata proti nam. Kateri bo močnejši, ali rinaski ali tržaški, ali pa se morda končno strneta v en tok in sicer Irž^Ške^a znafaja. Za aneksijo se pripravljajo velike slavno3ti. To Lo 2opet razlaganja o »odrešitvi« obmorske dežel e, k p toro bodo znova z vso slovesnostjo obkladali z italijanstvom. kakor so jo že stokrat in stokrat, pa je vondar le ostala iueoslovenska Me-e-ca marea bodo volitve. Torej že v bližnji bodočnosti nolne roke političnega dela V 21. letu 20. stoletja nastopamo novo dobo v svoji zgodovini. Italijanska zveza sveti nad nami in hoče nas voditi. Kako? Jedni Italijani hočejo nas kar mahoma pretopiti v ita-lijanstvu, drugi menijo, da to ne gre tako hitro, da treba asimilieijo izvesti poensi in previdno, not^m napoči dan, ko se bo mozlo s pravico konstatirati, da je obmorje res it^.lijensko. Varajo so jedni in drusfi. Vidimo vsa stremljenja in ffledamo v bodočnost. Rojaki! Naše vrsto skupaj! Italijani naj bodo tam. kjer so, mi na svoji zemlji hočemo živeti sami in se scimi upravljati. Vla-
da naj se kar sprijazni t to na&o mislijo pa jo spoštuje in izvaja. V upravo naše ljudi, pov«*>di. kjer treba, zahtevamo svojega človeka. Svarimo prod ir.fiirra^ijakimi poskusi med nos bodi* si na tem a!i onem pMju, ker tako bi se pojilo s strnni vbidv? sovraštvo, uii pa hočemo biti mirni in pričeti Šivati povsem strpno z ItalijanskisU sosedi, ako to oni fošteno hočejo. Fomajra aaj v!r.da kot skrbna mati novim provin* e«m in one 1xh!o nj?j romA^al*. To vodi na prT. o pot zadovoljstva med novi* mi državljani In k utrditvi driavn4 misli v tria.kera laledjo. Bllno važnd je za nas novo leto 1921, Polagazr.o temelj svoji bodočnosti. Kr-ka bo — to je odvisno mnoero tudi cd nos samih! Te razm^V.j.-!rno in po tehtnem preader« ku krer int© na akupr.o zacrtano po\ ako bo treba, na pol najtrše obrambe!
— Italijansko tclesnios v Dalmaciji. Iz Dslmaeije prihajajo rororila, da po sj naprnvili It. ;ijani vrlik Rću'rt -/a Tc.riiVo železnic, iz Dalmacije ns r>.ilkan sgol po svojih namenih prodk
rmnja proti CnHfrrndn. Te ž^'ezniee
»i
Lile izgrajene tnko, as bi ?o 1.» deloma ozirale n-\ potreba Dalmacijo t pro* i.-*etncm oziru z MJodjem in rred^Sem države, v glavnom pa bi služile, kaJ'of rečeno. Italijanskim ek.^nrm*.i\ ni al Bvrham. S tem načrtom beeejo priti It^ fijani na bližnja ro^ood^rska podajanja v Booprad s trdni m upanjem, da rs njihov načrt ojobri in bodo mog1 i ls-crraditi vse svoje balkanske železni^ kakor si jih že1** Naort bo predložil fatt razla-ra] znani Volp; Vidi se, kako raste I Udi j snom po rapallsk^ra po!iti> nem uspehu pogum, da bi SOOCgcU plijen napeli tu^.i na gospodarskem pokin v1 svoje balkanske svrhe. Zahtevamo, do se bodo pri gospodarskih pojrr*nn1:l| Bvafovali v prvi vrsti Interesi Jugoslavija in ne intTe = - [tali !
— Ziliofc.©, Italijanski senator in žnp^n v Zadra, preživlja težke cape. Zadrani ra hraltjo, da je IzdflIsleo, da jo gsfrastil Interese tvoj9 dežele in mtt je zadobio, da je po*tal senator, mv so radi tejra že -koro ne nr™ prikazani na ulico, v Italiji pa ca hmli.io radi nje«rovepa povo-a v sonatu. iFnocae1 izvaja, da je ZllSotto pravi feiMst^ }Tribuna« pa da Ziltotro ne vidi pre* ko d om sčoga zvonika. >Secolo< Je na* vedel njegov povor v doimati nekein deželnem iborn teta 1896, ko jo Ellioti to trdil, da se nravi smatrati Italijani za ljudi, ki nimajo z Iravepa razuma« aJro se iih ima za Irrodontovco. Tako Jo priricl Ziliotto v občo zun*ro In veliko zagato, iz kntere si ne ve pomagati.
Telefonska in brzelasoa poračila«
katerem so sklenili proglasiti 2inrn0 stavko v protest proti komunističnem^ terorju. Stavka se pridne danes ob 2k in traja do SI. t. m. ob 24.
uvoz rs izvoz v avstoitl
—d Dunaj 30. decembra. Pri? odV nje dni se objavi z odobritvijo glavne* pa odseka mednarodnepa sveta izdana nova odredba o uvozu, izvozu ln pre^ vozu Mapa preko avstriukih meja, ki vsebuje važne izrren»eml>e. Zlasti 30 bo doslej snlosna prepoved uvoza orno* iila na potove vr*te bl.^pa. Na drugi strani se bo do*lej dovoljeni uvoz iz češkoslovaške. Poljcke in Madzarsico1 i.rf^ovedal. Prepoved za i^*oz se bO kolikor mopore omejila. Provoz jo ;>~o*t. Ta nova odredba stopi v veljavo 15. jannarfa IW1 Za svobodno dobo bo
promet 9 ^tranknmi v finmfnem ministrstvu plode uvoza, izvoza in prevo*
za prekinjen.
DUNAJSKE VOLITVE V DEŽ. ZBOIL —d Pnna.j oO. decembra. Dunajski občinski Pvet kot deželni zbor je danes po pronoren volil 68 delegatov zO sknpni nižjeavstrijski deželni abor* Goeijalno - demokraićna stranka jih je dobila 42. krščansko - socijalna 21* čo?ka 3, nemlko - nr*eijonalna ens^o in židovsko - nacijonMna enega.
ŽENSKE SE NAJ OSVOP,ODE LOUA-CEOA DELA.
generalna stavka v zagrebu. — delodajalci so napovedali stavko.
—đ  Zojrreh. 30.  decembra. Danes dopoldne je bila v Zaprebu proklamirana generalna stavka delavstva komunistične stranke. Vendar pa je stavka uspela samo deloma, ker je pustilo delo samo tovarniško delavstvo, doeim se v malih obratih dela. Tudi trgovine so bile odprte. Delavei   in komunisti pa so terorizirali trgovine, da se morajo zapreti. En del se je pozivu odzval, drugi del trgovin pa je ostal odprt. Kavarne ln po?tilnice so ves dan zaorte. Ob sedsmnajstih je vodstvo komunistične stranke sklicale skupščino v kino Metropol   pa Je redarstvo prepovedalo skupščino. Ves dan so se zbirali po mestu delavci in veliko število radovednežev. Ker je medtem izšla mi-nistrskn naredba s katero se razpuščajo komunistična udruženja,   je redarstvo zasedlo Delavski dom v Hici št. no. izpraznilo vse prostore    in zapečatilo vrata. Ravno tako je roda-rstvo zasedlo žclezničarsko tiskarno, kakor rudi prostore zveze privatnih nameščencev, katere vodstvo se nahaja v komunističnih rokah. Popoldne okoli sedemnajstih js prišlo do spopada z redarstvom v >.!e-snički ulici. Komunisti so metali kamenje na redarstva in orožništvo, nakar je bilo oddanih nekoliko strelov v zrak,   delavstvo   pa je zbcžslo ▼ TuS-kanec. Medtem js nastooile tudi vojaštvo, ki je zasedlo vsa javna poslopja in važne vhode v mesto. Danes ni izšel v me*tu vsled stavke   noben list. Od 21. so izšle službene >Narodne Novinec, ki obiavijajo naredbo banskega upravitelja dr. Bošnjaka,   s katero se na   ozemljn   Hrvatske    in Slavonije ustavljajo    vsi  komunistični    listi in najstrožje prepoveduje žirienje komunističnih propagandnih spisov. Ker se je delavstvo vedno bolj zbiralo, je zvečer nastordlo redarstvo, ki je izpraznilo vse nliee   in sedaj vlada   v mestu popoln mir. Redarstvo je izdalo najobsežnejše vame**ne odredbe.   Take se morajo hišna vrata zapirati ob 19., prepovedano je vsako zbiranje   na ulici, prepoved.-no je točenje   alkohola za jutri na Silvestrovo pa so prepovedane vse zabave. Vlada je izdaja uradni ko-musike, v katerem pravi med drugim: Ker so se državna oblastva po zanesljivih virih uverila,   da protidržavni elementi sa te dni pripravljajo prevrat po bolji^visksTO vzorcu v Rusiji, ln so 8 pomočjo inozemskih denarnih sredstev v to svrhe pripravili bombe, eksplozive   in   orojje, je ministrski svet sklenil  da se imajo razpustiti vse komunistične organizacije in ukreniti vse varstvene odredbe.   Te odredbe mora vlada izvesti z vso energijo, ker hoče brezpogojno ščititi svobodo, red in varnost imetja državljanov v državi ter je samo od vseh treznih elementov odvisno, da se te odredbe izvedejo brez nepotrebnega vznemirjanja.
Zajgreb. 80. decembra. Delodajalci so imeli danes opoldne zborovanja, na
—d Moskva, 90. decembra. (Brezžično). Na osmem voomskom sovjefc" skem kongrosu je gospa Kollantaijevi govorila o stanju delavskih in kme£» kih fena v Rusiji ln je predlagalo, naj se ukrenejo odredbe, da se ženske osvobode od neplodnega domačega dola da bi se modo udeVziti Javnega življenja. Sedaj se odgaja že 140.000 orrok ob državnih treikth. Treba pa bi bilo oddati še mnogo milijonov otroK v državno zavode, tla bi se njih mMe-re osvobodila za koristno delo. Sprejel se je predlog v tem zn islu.
FRANCOSKI SOCIALISTI ZA Kf> MLNISTIONO INTERNACIONALO. —d Parir. 29. dec. Socialistični kongres v Toursu je opoldne razpravljal o j,-priključenju k tretji int~rnaeionali tet se je takoj za tem tudi vr&ilo glasova-1 nje o tej zadevi. Od 4770 delsiratov se jih jo izreklo 3252 za priklo;>itev h komunistični internacijonali. Za dnevni red LonpueU je glasovalo 1022 delegatov, dnevni red Bluma ki se je izrekel za priklopitev k drutri intemseionali, se je odložil ter se se njegovi pristaši vzdržali fflaaovanja.
—d Pariz, 29. dee. Zbornici SO predložena interpelacija, ki zahteva pojasnila, kako je silo mogoče, da je komuniatka Klara Zctkin, ki js Imela na socialističnem kongresu v Toursu kratek povor, prišla brez potnega listo preko mejo.
BOLGARIJA IN POLJSKA, —d Varftava,   80. decembra Bolgarski ministrski   predsednik Stsmbo-Unjski je izjavil zastopnikom \aj*av'
!
4. stran.
.SLOVENSKI NAKOD-, đne I. januarja i920.
1. Itev.
časopisja, da iiaa njegovo potovanje v inozemstvo namen ustvariti politi čno stike med Bolgarijo in en-lentnimi državami. Današnja Bolgarija je popolnoma prelomila z politiko kralja Ferdinanda. Bolgarija polaga veliko važnost na to, da bo živela s Boljko, najmočnejšo slovansko državo, 2* prijateljstvu- Na podlagi razgovorov s poljskimi politiki se je prepričal, da ▼odi Poljska trezno in dalekovidno politiko. Tudi je prišel da prepričanja, da je Poljski tuja vsaka imperialistična paprica.
KOLO ARIJA IN ROMUNIJA.
■^-d Bukarešta, 30. decembra. Da-lioe je bila zopet vzpostavljena diplomatska zveza z Bolgarijo. Bolgarski poslanik Netkoff je danes kralju Ferdinandu izročil svoje poverilnice.
ROMUNIJA V NEVARNOSTL
—d London. 29. dec Semkaj je do-Šla nujna brzojavka romunskega ministrstva za zunanje zadeve,   da   se je
-obralo na različnih točkah rusko - romunske meje 12 boljševiškib divizij. Madžarske čete so zasedle nevtralni pas. Romunska vlada opozarja zavezniške vlade na ta dejstva, pri čemer iz-
Jraža svoje mirove namene.
PONUDBA TVILSONU.
/ ' ^—d Washington, 30. dec. Wilson je savrnil ponudbo nekega lista, da bi pisal svoje memoare. List mu je ponujal
£a to 150.000 dolarjev.
OKRA D EN ANDRASSY-
s r =—d Budimpešta, 30. decembra. Iz stanovanja grofa Julija Andrassvja je za proletarske vlade z drupimi dragocenostmi izginila tudi korespondenca
grofova, važni zgodovinski dokumenti in pisma, med njimi tudi pisma Bia-marekova. Doslej je bilo vse iskanje zastonj.
PLEBISCIT V GORNJI ŠLEZIJI. —d Berlin. 30. decembra. Zunanji urad je prejel noto veleposlanlske konference kot odgovor na nemško noto glede Gorenje Šlezije. kjer se veli, da je veleposlan. konferenca odločila, da se bo glasovanje onih, ki ne stanujeio na glasovalnem ozemlju, vršilo pozneje kakor glasovanje onih, ki ondi prebivajo. Čas in pogoje bo določila zavezniška komisija, ki je poklicana, urediti neposredno z nemško vlado vprašanja, ki nastanejo vsled delitve glasovanja.
REVOLUCIJA NA IRSKEM. —d London, 29. decembra. Konferenca delavske stranke je sprejela sklep, ki zahteva preiskavo o povračilu na Irskem in kaznovanje krivcev. V drugem sklepu se prosi, da se oborožene čete umaknejo iz Irske in da ee poveri odgovornost za vzdrževanje roda lokalnim oblastim. Daljo se zahteva izvedba volitev zastopnikov v irski parlament, ki naj dobi polno moč da izdela vstavo, seveda ako bo parlament jamčil za varstvo manjšin in preprečil, da bi Irska v vojaškem in pomorskem oziru ogrožala Veliko Britanijo. Tretji sklep zahteva odškodnino za brezposelne in potrebne ukrepe, da so odstrani brezposelnost.
DUŠIK IZ ZRAKA. —d London, 30. dec. Poizkusi za pridobivanje dušika iz zraka, ki jih je vodila vlada, so pokazali uspeh. Upajo, da bo že prihodnje leto mogoče kriti potrebe umetnih gnojil doma.
Proti komunistom.
»—d Beograd,   30. decembra. Od Več strani in iz več zanesljivih virov so državna oblastva doznala, da razkrojni in reakcijonarni elementi pripravljajo te dni napad na državo, njeno ustroisrvo in državni red, da bi po ruskem bolj*e-viškem vzorcu razrušili   vse, kar obstaja danes zakonov, ustanov ter javnih in privatnih dobrin, namesto   tega pa da postavijo kakor na Ruskem oblast nekaterih Ludi, ki bi razpolagali z življenjem, svobodo in Imetjem državljanov, našo državo pa da otvoriio invaziji tujcev. To imenujejo oni diktaturo proletarijata in ker smatrajo našo državo samo za en sektor na fronti v borbi,* ki jo vodijo boljševik! proti vsemu svetu, hočejo oni na tem sektorju začeti vojno proti svetovnemu kapitalizmu, da bi porušili vse ono na svetu, kar je do danes ustvarila moč duha ln delo človeštva. Tudi naša država bi imela po njihovem načrtu zopet utoniti v krvi, da zaide zopet kakor na Ruskem, v notranje državDanske borbe, v mednarodno ivojno, plenjenja živeža in živine po se-Kh in drugega imetja po mestih. Komunističnemu pokretu so se pridružili Iftaino mnogi javni in skriti neprijatelji naše države   in naroda,   premagani v svojnl. ki streme za tem, da se po vojni Jesvetijo tej državi s tem, da zavedejo jvanio nered in ga vzdržujejo od zunaj !in od znotraj. Nekateri se kot vojni bogataši vpisu'ejo v komunistično stran-jko, drugi ji dajejo denar za časopisje, .ki piše neresnično in hujskajoče na nezadovoljnost, tretii imajo zveze z inozemstvom in   inozemskimi denarnimi fondi, nabavljajo bombe, eksplozive in orožje, četrti na vse načine preprečujejo red v državi, — vse to, da bi se narod pobuni I in da bi državi i ani postali brezbrižni in osrorčeni   nad državo. Stotine ljudi, plačanih iz tajnih fondov, hodi iz kraja v kraj, z zborovanja na I zborovati5e. iz vlaka v vlak, iz kavarne ;▼ kavarno in ne dela nič drueega. kakor 5"da bo resnici propadlo društvo in dr-ljani zaunanje   v državo in njeno bodočnost. To dela danes eden, jutri dru-jtf na isti način, po»utrišniim tretii Itd. drug za drugim, da bi izzvali uverienje, da bo v resnici propodlo društvo in država.
Najbolj spredaj med motilci in agenti te propagande so tujci, ki se kot delavci vrivajo v delavske organizacije, da jih dražijo, in spravlia;o radi špiio-naže svoje agente v državno službo. Mnogi, sicer dobri državliani ln uradniki, so že postali žrtev nlibove prona-jande. Mnogi mlajši učitelji na primer, mani izšolani in brez izkustev, so bili zmešani ln, nezavedaloč se posledic, pristajajo na to razkrojno delo in se imenuieio komunisti ter poizkušajo širiti svo'0 stnmeno propagando med vojsko in orožni?tvom. da bi kakor v Rusiii, med drugimi norušili tudi ta steber reda in namesto niega nostavili takozvane rdeče garde.   Oni podal ša-
vajo tudi danes, ko se Je ves svet pomiril, državljansko in mednarodno vojno. Ta bol ševiška oblast, ki se imenuje boljševizem, je samo za nekaj tednov premagala Rušilo, obvladala Madžarsko, pa je tam izginila, pustivši v propasti one, ki so diktirali. Sicer so pa Amerika, Anglija. Francija. Nemčija in druge urejene in bogate države komunizem premagale z lahkoto takoi od početka. Tudi češkoslovaška republika ie morala storiti isto, pa tudi naša država ne sme prioustiti prelivanja krvi. Prelito je je bilo itak preveč! Narod zahteva mir, da bi lečil svoe v vojni pridobljene rane in trplienje. Ker so prevratni elementi izbrali te dni. ko začenja narodna skupščina urejati državo, da ustavijo splošno delo, kar bi se potem pretvorilo v nered, krvave zmede in razsulo, se je vlada odločila, da se moč države stavi v službo svobode in reda. Zato odreja ministrski svet:
/. da se do rešitve ustave prepoveduje vsaka komunistična in d ni za razkrn:na propaganda, ustavijo niihnve organizacije, zapro n'ihova zbiraVšča. prepovedo njihove novine in vsi drugi spisi, ki bi motiti pokoj in mir države, propove dovoli, opravičevali ali hvaliti diktaturo revalucve ali kakršnokoli nasilje. Takoj se Ima'1 o odstraniti vsi nazivi za generalno stavko in do enega meseca zameti vsi, ki jih razširjajo ustno ali pismeno.
2. prepovednreio se tiskane stvari, s katerim se zman>šnie namen teh ukrepov, izdanih za okrepitev svobode, reda in 'astnine; samo ob sebi se razume, da ostane nedotaknjena svoboda javne besede in pisma, ako se z niimi ne žali država in ne izziva lavna demoralizacija.
3. v vsakem primeru nereda, ki ima znaćai rnš'tve, se bodo najprel ukrenPJ ostri koraki proti voditeljem in moralnim podpornikom;
4. določa se obvezna prijava orožja ter se bo vsak. ki ne bi prijavil strelnega orožia a i eksploziv, kaznoval s tremi meseci zapora:
5. za ves Čas dela ustavodajne skupščine so prepovedane v Beogradu vse manifestacij razkrojnega ali vzne-mirjajočega značaja ter se bodo izročili vojnemu sodišču vsi oni. ki bi se z orožjem upirali državnim varnostnim organom;
6. z našega ozemfta se iztirajo vsi tulci, ki bi se pridružili zmešnjavam ali jih j a čili;
7. iz državne službe se odpustilo vsi uradniki. vlšH in nižji, ki bi širili boVševiško propagando v naši državi ter se odvzame pomoč za Studiranje vsem študentom komunistom.
Volitve v konstituanto so se Izvršile v redu in svobodi — v redu fn svobodi naj vrši korstituanta svoie delo. za katero ie dobila narodno poveri en je!
Rudarska stavka.
Pogaiauia še niso zaklfučena. Stavka rudarjev v rudnikih Tr-fcoveliske družbe traia mirno dalie.
V prisotnosti inž. čučka in štirih velenjskih rudarskih zastopnikov ie bila včeraj. 30. t. m., na vladi konferenca, na kateri so obširno in ?n-formativno razpravliali o sedai v dr-državnih premogovnikih Velenje— Zabukovca uoetianem mezdnem sistemu, ki olajšuje delavcem znatno znižane cene pri nakupu nainotreb-neiših živil. Po velenjskem sistemu izda rudar za hrano mesečno 147 K 90 vin., dočim izda trboveljski okoli 547 K. — Konferenca ie bila informativna za Trbovelisko družbo, da ii ie bilo tako omogočeno precizirati svo-4p stališče *a popoldanskih pogaja-
njih med interesiranima skupinama.
Dne 28. decembra od vlade uvedena pogajanja med rudaril In družbo so se po tei konferenci popoldne nadallevala ob navzočnosti istih zastopnikov. Živahna je bila razprava o velenjskem sistemu. Tekom podajani fe ravnateli Trboveljske družbe g. Skubic iziavil. da družba kot orl-vatno podjetje ne more snreieti velenjskega sistema na tako obširni podlagi in da delavcem ne more priznati kakih koncesii. ne da bi povišala nrlmerno cene premogu.
To stališče družbe le inž. g. Suk-lle odločno zavrnil v imenu »Zveze Industrijcev«, braneč premogovni konzum industrije. Poverjenik za socialno skrb g. Ribnikar  ie bil proti
poviSanju cen ter priporočal povišanje produkcije na podlagi angleškega premijskega sistema.
Ker je zastopnik Trboveljske družbe odločno vstraial na stališču povišanja cen, je bila razprava zopet zaključena, pogajanja preložena. Vlada ie končno pozvala družbo, da do danes predloži svoie definitivno stališče glede meznega vprašanja.
Celokupni vtis dosedanjih pogajanj se lahko zaključi v dejstvu, da so zastopniki rudarjev voljni pristati na 25 do 30 odstotno povišanje temeljnih mezd. ne da se oovišajo cene premogu. Zastopniki rudarjev in tudi konzumentje izrecno poudarjalo, da bi se povišanje cen premogu izvršilo edino le na račun konzumentov in da bi občutno zadelo železniški promet.
Siluestroua bitka na ®¥-Mm I. 1014.
V verige suženjstva vklenjeni in nesvobodni stanovalci Ljubljanskega gradu v Gospodovem bojnovi-harnem letu 1914. so preživeli vesel božič in tiho upajočo Silvestrovo noč. Skoz težko sodno in vojaško cenzuro, skoz številne straže, skoz okaliene bajonete in skoz široki, mrki zidovni masiv gradu je namreč prodrla v zatohle, temne in mestoma zelo vlažne celice stanovalcem vesela vest o veilki zmagi srbskega orožja. Od celice do celice, od človeka do človeka se je bliskovito širila novica:
»Velika srbska zmaga! Potiorek popolnomda poražen! Avstrijska armada beži. Beograd osvobojeni«
Tajne niti so se spletale na tem sivem Gradu. Neverjetno. Skoraj so bili stanovalci bolje in točneje poučeni o »položaju«, kakor pa spodaj v meglo zavito mesto, po katerega ulicah so rožliale sablje.
V celici štev. 4 je zboroval »jugoslovanski parlament*. EnoduŠna in neupognjena je bila volia tega ne-volienega. a v skupnih težniah edinstvenega zbora. Kratko ie bilo njegovo geslo: »Ujedinjenje!« — Ta parlament je vlival vsem po celicah sa-mevajočim intemirancem. prega-njancem in obsojencem živo vero v lepšo bodočnost.
Po žilah oledenela kri je začela stanovalcem zopet kipeti. Naravno, da so skušali vsi »celičani« praznovati Silvestrovo noč na dostojen način. Internirani Rusi so se v svoji tesni celici preskrbeli s pravim ruskim čajem. Med njimi Je posebno pozornost vzbujal samozavesten, mlad in pritajen erospodin ruskoži-dovskega vedenja. Bil ie to »gosoo-din« Braunstein ... Vendar z niimi niso stanovalci mnogo občevali, ker smo si bili zelo tuji v poimovanm naših in niihovih teženj. Kdo bi si bil tedai mislil, da bo kdaj neki drug »gospodin« Braunstein vodil svetovno politiko Rusije!
V temni, hlevu podobni z enim malim, omreženim oknom opremlieni celici štev. 2 nas ie bilo na Silvestrov večer 12 vojakov, pravi konglomerat narodov bivše Avstrije, konglomerat upornikov, dezerteriev. tatov, veleizdajalcev in ubiialcev. Ker je drugače po celicah vladalo še precej svobodno občevanie. smo si znali preskrbeti nekai priietnih užitkov. Dobra gospa Berta in neustrašene licejke so našemu prijateliu poslale čaja, ruma m več prigrizkov.
Prof osi in ključarji v spremstvu voiaškth straž so nas zgodai prešteli, zaprli težka vrata in zaklenili zapahe. Ob brleči petroleiki smo se razdelili v posamezne prijateljske skupine. Suh. zarasel, a vedno tih Nemec — večni frajtar Je na slamniači gulil in puhal svojo holmesovsko pipo. Tupatam ie globoko potegnil iz vojaške steklenice. Slovenci In Čehi
smo se zarili v en kot Začeli smo si praviti »anekdote«. Čeh Pranta nam je na šaljiv način opisoval, kako ie poteptal »Františka<* vpričo svoje ljubice tam nek/e na Dolenjskem. Prijeli so ga in tedai ie čakal na težko sodbo. Tiho smo si Šepetali o srbskih zmagah. Oči so nam žarele veselja.
Na sredi pri mizi se je vrtel okoli samovaria dolg. eleganten artilerijski korporal nemškega iezika, toda kozmopolit skozinskoz. V nam nasprotnem kotu se je po slamniači pretegoval večni mrmrač — neki Ko-čevar. korporal v »landšfurmu«. ponosen na svoji dve zvezdi. Čul ie nekai o batinah, ki so lih dobili »Švabi* v Srbi ii. Bil je razkačen. Malo ie govoril svojim trem bratom iz Gradca, ki sn bili zaprti zaradi vlomov in de-zertacije.
Od trenotka do trenotka ie v celici kipela napetost med slovenskim in kočevskim kotom. Samovar ie cvrčal. Po nizki celici so se začeli dvigati gosti dimi žarečfh ciearet. Na naši strani vesel smeh. satirične opazke, na strani kočevskega kor-norala naduto zaničevanje upornikov In izdaialcev domovine. Kočevar, besen in razljučeru vstane ln za-kriči:
»Proklet? srbski ušlvci!«
»Molči, bojazliivec!«
»IzdafalcH Zakaj se ne borite na fronti za nas?«
»Zakaj pa ti. avstrijski korporal, gniješ rale na slamniači?«
Kočevar je besen vrgel svoto smrdečo lulo v stran ter skočil pokonci :
»rferzogtrtm Oottschpe Gber Krain! Čakaite. ve duše! Ne nehamo prej. da pobesinto zadnjega Jugoslovana.«
Po celici ie zahropelo. Na naši strani krohot m škodožeHen smeh.
»Poskusi, ti kočevski medved!«
»Tak c j. še danes grem na fronto!«
>Haha!... fToj. junaško stol!«
Kočevski korporal je v iezi pograbil svojo skodelo in besneč za-vpO:
»Jaz sem patriot!«' »Dezerter!« rrru le odmevala In že se je pričela  ljuta bitka. Kočevarjevi tovariši so pograbili za
— bojno orodje: žlice, skodelice, lonce, slamniače, odeje. Pričela se ie borba. »Granate« so letele od kota v kot. Naravno, da so nam »kočevski sovražniki« prevrnili samovar in — rum. Nastal le besen ropot in hrušč. Sele straža te napravila — mir. Ml pa smo nato v kotu tiho praznoval!
— Silvestrovo noč, v odločnem prepričanu?, da enkrat — svobodno pijemo Silvestrov čaj.
Ta vera nam ie krepila trpanie v vesoljno, maščevanje vodeČo pravičnost. Kdo Je. kje je sedai oni neizprosni in naduti Kočevar!
Janez Kovač.
Dnevne uesfi.
V Ljubljani. S/, decembra 1920.
Srečno novo teto!
Tlredništvo
in upravništvo
»Slovenskega SHaroda
— V bol! Gg. dušni pastirji Mub-Hanske škofije so dobili ukaz. da na sv. Štefana dan vsi pridiguiejo o dobrem in slabem časopisju. Tega dne so po vsej škofiji grmeli s prlžnic vsi duhovniki, in proti liberalnemu časopisju so se spuščali bliski, obenem pa se ie napravljala umazana reklama za »katoliško, dobro« časopisie. Ponavlia se torej stara, ostudna igra, s katero so klerikalci prej poskušali svojo srečo, s katero pa do sedaj niso mogli dosti opraviti. Prei-kone tudi pri tei priliki ne bodo dosti opravili, in reklama za »dobro, katoliško« časopisie se bo nehote spremenila v reklamo za napredno časopisie. M! obžalujemo, da možje, ki vodilo našo klerikalno stranko, niso dostopni za pametna in primerna sredstva, da so taki. kakor so bili: s svojimi glavami hočejo skoz steno, pri čemer mislilo, da teče tuia kri. v resnici pa teče iz niihovih lastnih žil! tn ravno sedal, ko smo prestali volilne boje. je škof Mublianski uvtdel potrebo, da vliva olje v ogenj ter se
popolnoma Identificira s pfsavo tistih listov, ki so vodili agitacijo pri volitvah s sredstvi, katera mora obsojati vsak dostojen človek. Brez uspeha se trudimo, izvedeti, kie le staknil gospod škof moralno opravičenost k svojemu koraku. Resnica je, da pišeta »Slovenec« In »Večerni List« v zadnjem času ostudna I obrekovanja, da sta kradla tuio čast kar en gros in da v veliki meri nosita odgovornost za tisto razdivia-nost, ki se žalibog razširja med našim ljudstvom. Da ie taka razdivia-nost v interesu katoliške stvari, ali recimo naravnost, v interesu katoliške vere, o tem si upamo dvomiti. Vprašamo se, kaka le razlika med našim časopisjem in med »dobrim, katoliškim« Časopisjem, katerega škof po cerkvah priporoča? Kdor le tudi površno opazoval razmere med nami. mora priznati, da verska vprašanja med nami in klerikalci ne prihajajo več v razpravo. Kulturnega boja smo se ogibali kot vraga, in vselej smo bili pripravlieni. dati Bogu, kar le božjega, in prepustiti državi, kar je njenega. Glavni prepir v zadnji dobi ie veljal le političnim vprašanjem. Eno teh vprašani ie avtonomija, ki s cerkvijo In z vero gotovo ni v nikaki zvezi. Drugi prepir pa teče zaradi republike. In tu moramo z obžalovaniem priznati, da ie katoliško časopisie v zadnii dobi povzročilo naivečio oslarijo, ki ie mogoča pod božjim solncem. Škofovi i
»dobrf« Časopisi so namreč slovesno proglasili, da je republika stroga zahteva katoliške Cerkve in da sc brez nje v Jugoslaviji katoliške stvari sploh ne more misliti. Če sedaj ljubljanski škof priooroča prismojeni »Večerni List«, pripor . *nem tisto še boli prismojeno reotlbllta. za katero se sedaj ogreva ta list. Ti ljudje besne in spraviif.io cerkev v zvezo z vprašanjj?ri. ki je čisto posvetne narave. Postavljajo se s tem v nasprr>tie z ogromno večino prebivalstva kraljevine Srbov, flrva'ov in Slovencev in spadajo v blaznico. ker ciobro vedo. da it republika nemogoča. Niti oni niti škof ljubljanski ne hodu mogli s orestola sooditi kralja Petra, in dinastijo Karaeor/icvi-cev ne bi mrrrll dandnncs ugonobiti, če bi trdi Imeli več moči. kakor ie imajo. Skot In njegovi raidaš: so v tem bolu podobni rtročaiem, ki streljajo s pnSčicami na luno — o tem se bodo pač kmalu prenričali. Če se hoče duhovščina z vso silo identificirali z republiko, potem ie gotovo, da i'.i-goslovenska drŽava ki ie rodila skorai ziroli iz rre!:te srbske krvi. fnrci Iz prelite pravoslavne krvi fe državice v državi ne bo prenašala! In IJubllansk! škof se bo prav skoro prepričal, da so bili nirgovi »dobri« listi največji sovražniki katoliške Cerkve!
— Protestu »emo! Kakor so pokazala poganjanja radi rudarske stavke, je Trboveljska premogokopna družba pripravljena povišati mezde svoiim delavcem samo pod pogojem, da sme iste^asno zopet dvigniti tudi cene premogu. Dokazano pa je. da bi imela trboveljska premo-gokop. družba še vedno ogromen dobiček tudi v slučafu. ako bi delavcem Kzbolišala plače brez povišan ia nremogovn. cen. Vidi se torej, da hoče družba prevaliti izboljšanje delavske mezde na rame konzumentom. Proti tej nesramni nakani z vso od-ločnosno protestu jemo! Trboveljska premogopna družba je v svojem M-stvu inozemsko podietje in ogromni čisti dobički, ki Jih dobiva ta družba iz svojih rudarskih podjetij v Slove^ ulji, se stekajo v nam sovražno Avstrijo v žepe ondotnih nemških vele-kapitalistov. Skandal je Že bil, da ie svoječasno klerikalna deželna vlada dovolila družbi tako horedno povišanje cen premogu, da je že danes nrl nas naforažii na vsei zemelfski obli. še večji škandal pa bi bil. ako bi se tudi io pot deželna vlada dala speljati na led ter dovolila, da bi Trboveljska družba pod dobrodošlo pretvezo zvišanje delavskih mezd z nova povišala cene premogu in s tem znova na nečuven način ob emenila domače prebivalstvo na korist nem-kim velekapitailstom v Avstriji. Sedai vidimo, kako neprevidno ie bilo, da se je vlada poleti tako lahkomiselno vdala željam in zahtevam trboveljskih mogotcev. Pregovor pravi, da z jedlo narašča apetit, zato smatralo Trbovličanl dan! trenotek za ueoden, da izprešajo iz sedaiie situacije nove milijone za svojo rra!-ho. Naj jim vlada ne nasede, ker bt to lahko imelo katasrtofalne posledice! Pričakujemo z vso gotovostjo, da bo vlada imela toliko poguma, dr. bo vendar enkrat Trboveljski družbi z vsem potrebnim podatkom izjavila: do tu m ne dalie.
— Grof Alfred Coronlnl t. V Gorici je umrl %. grof Alfred C o r o r. i n i-Cronberg, svoj čas goriški dcžehii ln državni poslanec. Pokojniku je b!a pri srcu usoda goriških Slovencev, zato je bil sprejel zastopstvo v deželnem ir državnem zboru, kjer ie deloval pridne in tudi marsikaj dosegel zbo* poznanja dejanskih razmer in zbog svojih osebnih stikov v Gorici. Trstu in na Pu-naiu. Bil je odbornik svoječasnejra no-litičnega društva *S!oge«. bil je med soustanovniki Centralne posojilnice, podpiral je rad »šolski Dom«, zelo se je potegoval za vipavsko železnico, sp'oh je deloval na vseh peliih v fcf nst gorUkih Slovea^cv. Razkol, ki se ie bil razvil na Oor«š<em v letih 1399 in .«> 0„ pa ga je močno pretresel On se ie trudil, da bi ga prtp-t^fl, Mt to ui š!•» in ko je prišlo do hudih političnih sporov, ga Je to silna bolelo, potem pa se Je umaknil Iz lavnostl in živel 'epo mimo na svojem posestvu Izredno ie Irtibil svoje vrtove ter jih sam izborno urejeval. Dne t2. decembra je umrl, zadet od srčne kapi. Pokopan je v družinski ra-kvi v domaČi kapeli na Cin^rafu v Gorici. Časten mu spomin!
— Pridobitev jugoslovnnskepiL državljanstva. V časopisih so 6e pojavile vesti, da zahtevajo okrnina plnvar-etva od onih. ki so pri»tnjni v kako občino v Avstriji in so Jncosloveni. o\w si morajo prodvpera pridobili zagotovilo kake občine v naši državi. To na-ziranio je popolnoma naoično, ker določa § 16 te uredbe o pridobitvi^domovinske pravice na podstavi opcije. Vsi tisti, ki lahko dokažejo, da so Jugoslo-veni in so pristojni v Avstrijo, mornjo optirati do 16. januarja 1021. Izjave so vložiti pri pristojnih okrajnih plavar-etvih. oziroma magistratih. To velja za vse brez Izjeme. Izvreti so parno oni, ki so pristojni v zasedeno oz<*mlje. Rok za te bode še določen, oziroma začne toči od onega časa, ko bodo mejo z Italijo urejene« Oni, ki so pridobili domo-
vinsko pravico v kaki občini, ki je pripadla naši državi, po 1. januarju 1910 in so bili prej pristojni ▼ občino, ki je danes v AvMriji, morajo vložiti pro&-nje za na^e • zarljanstvo do 15. julija 2921 (iz zasedenega ozemlja velja isto kakor prej). To velja za vse brez izjeme.
— Tako je treba! Dalmatinsko časopisje priobčujo imena vseh onih hišnih posestnikov in trgovcev, ki ob priliki zadnjega narodnega praznika niso izobesili zastav. Med temi so seveda sami italijanaši, frankovci in ?člsto-krvni« elementi, ki so v bivši Avstriji ob vsaki priložnosti izobešali mrtvaške črno-žolte zastave.
— Popravljajo. Dopisni nrad objavlja: Z ozirom na notico v >Slovenskem Narodu« od 80. t. m. pod naslovom >IzseljenUki škandale se uradno ugotavlja, da v tej zadevi niso, kakor stoji v notic*, zapleteni uradniki okrajnega glavarstva v Črnomlju, nego samo okrajni tajnik Zega, ki je bil dodeljen temu glavarstvu in proti kateremu je radi te zadeve odredilo sodišče zavarovalni zapor in uvedlo preiskavo. — O stvari i »orno še govorili.
— Pravoslavni vojni svečenik J. Jovanović bo prevzel poleg svojega navadnega stanovskega posla rudi du-Seskrbstvo pravoslav. otrok tukajšnjih ljudskih, meščanskih in srednjih šol.
— Nova notarska mesta se ustano-ce v Prevaljah, Morski Soboti in Dolnji Lendavi.
— Okrajno sodiSče v Prevaljah. ki Je bilo pred kratkim na novo ustanovljeno, se je podredilo okrožnemu sodišču v Mariboru.
— Iz policijske službe. Dragotin G r 1 1, poizkusni uradnik pri varnostni straži v Sloveniji, je imenovan za re-virnega nadzornika pri oddelku varnostne straže v Ljubljani.
— Katoliška vojska pri Sv. Knnsro-ti pobita. Iz Maribora poročajo: Danes ee je vršila pred tukajšnjim kazenskim sodiščem glavna razprava proti povzroči teliem poboja pri Sv. Kungoti. Letos pozimi imeli so klarikalei tamkaj shod. na katerega so prišli tudi nekateri samostojni kmetje. Klerikalci so jih pričeli izzivati, nato pa so jih dejansko napadli, pri čemur je bilo par samostojnih kmetov ranjenih. Glavna voditelja napada sta bila urednik Ze-bot in župan Galunder iz Sv. Križa, Vršilo 6e je že več razprav ter je bilo na licu mesta zaslišanih enkrat 50 prič. Oba glavna krivca Žebot in Galunder sta bila obsojena vsak na 100 K globe in vsak na 4000 K odškodnine. Stroškov pa jo toliko, da bosti morala plačati vsega skupaj 15.000 K. Zdi se, da ta vojska za enkrat se ni končana, ker se nameravata Žebot in Galunder pritožiti.
— »Večerni list« le trmrf. Kakor smo že svoječasno napovedali, preneha z novim letom izhajati »Večerni list«. Na nfegovo mesto stopi »Novi Čas«, ki ga bo baie izdalal nov konzorcij, kateremu bo načeloval Jože Oostinčar. urejevalo pa baie docela novo uredništvo. Seveda ie to samo pesek v oči. Tudi novi list bo slei kot prej flnansirala Katoliška tiskarna, pisah' pa ga bodo isti uredniki
— Nove poStne znamke. V prvi polovici meseca januarja 1921 se dado v promet nove poštne znamke, ki so bile izdelane v Ameriki. Dosedanje znamke bodo veljale, dokler se ne porabijo, vendar pa ostaneio v veljavi samo do 1. aprila,
— Komrsariiai železniške komisije na Jesenicah. Za začasnega komisarja železniške komisije na Jesenicah je imenovan dr. Milo Plećaš. dosedanji pomočnik komisarju železniške komisiie v Baii.
— Iz računske službe. Računski praktikant Viktor Kovač pri pover-jeništvu za javna dela jo imenovan za računskega asistenta.
— Služba božja v slovenskem jeziku se vrši v evangeljski cerkvi na Go-sposvetski cesti na novoga leta dan ob S. popoldne.
— Darežljiv knez. Nemški knez Windischgraetz v Planini je nekatere občane za božič prav razkošno obdaroval z lepimi darili, katerih so bili v obilni meri deležni prebivalci v Malnah. Govore, da je drugače skopi knez izdal nad 100.000 lir. Knez ima pri tem posebne namene. Rad bi dosegel korekturo meje okoli Planine.
— Slaba vest? Lenasst trgovec v Logatcu, ki je bil zapleten v afero % znano brzo'avko »logaškega sindaca«, se je že za stalno preselil v Postojno.
— Omejeni promet na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: V soboto, dne 1. januarja in v nedeljo, dne 2. januarja izostanejo nastopni osebni vlaki: Na progi Zagreb-Zidan most osebna vlaka Št. 523 in 522; osebni vlak št. 523 odhaja iz Zagreba ob 5.15 In prihaja v Zagreb ob 7.32. Osebni vlak št 522 odhaja iz Zagreba ob 12.55 in prihaja v Zidan most ob 15.39. Na progi Zagreb-Sisak Izosta-neta vlaka št. 514 ln 515. Vlak št. 514 odhaja Iz Siska ob 5.54 in prihaja v Zagreb ob 7.10. vlak št. 515 odhaia Iz Zagreba ob 17.15 in prihaja v Sisak ob 18.28.
— Promocija. Na dunajskem vse-ačilišču je promovira! za doktorja prava g. Karel B i r s a Iz Gorice.
— Poroka. Dr. Rudolf pl. Andrej-ka, vladni svetnik v predsedstvu de-folne vlade, se je poročil s gdčno. Miri ko Tavčarjevo lz Sele nad Škof jo Loko. Bilo srečno.
— Začasni poslovnik za ustavotvorno skupščino prinaša 150. številka ^Uradnega Listac
— Radi nedošttajanja prostora smo
morali izpustiti mnogo gradiva, ki je nam bilo poslano v sadnjem trenotku. Pri tem opozarjamo nase sotrudnike, da moremo daljše sestavke za sobotni ali predprazniski list sprejeti damo, ako se nam pošljejo dan preje. To v vednost in ravnanje.
— Popravek. K poročilu o dokla-dah vpokojencev južne železnice se poroča s strani vpokojencev, da mora biti nabavni prispevek izplačan do 15. januarja 1921.
— Umrla je v Ljubljani ga, Ivana Hrastnik soproga trgovca na Kar-l^vski cesti. Pogreb bo jutri 1. januarja ob 2. popoldne is Jeranove ulice 2. P. v m.!
— Koncert v dvorani hotela Tivoli v nedeljo, dne 2. januarja t i. od 15. do 22. ure. Izvrstna kuhinja Pristna vina. Zmerne cene. Dobra postrežba.
m zSor Slov. planios&ega društva.
V četrtek  30. t m ob pol 9 zvečer se je vršil v restavracijskih   prostorih Narodnega doma  občni zbor SPD.  Dr. Fran To-minšek ie pozdravil v obilnem številu došle člane in zastopnike podružnic. V preteklem letu je doživelo društvo marstkako razočaranje   zlasU vsled nesrečnega   izida koroškega   plebiscita ln vsled   sklepa rapallske pogodbe. Na Koroškem, kjer se je turlstov-skf promet že lepo razvijal, je moralo planinsko   društvo po nesrečnem izidu plebiscita svoje   delovanje ukiniti.   Imelo ie na Koroškem že tri podružnice ln sicer za Rož v Borovljah, belsko podružnico v Velikovcu in mežiško podružnico. Na Obiru je dobilo v svojo oskrbo važno vremensko opazovalnico. Vsled plebiscita Je ostala v naših rokah samo  mežiška  dolina s Sv. UrŠu!o In Jezerski   kot,   ter   Južna stran Karavank. Vsled izgube, ki smo Jo doživeli z rapalfsko pogodbo,   so nam   odvzete   postojanke na Nanosu,   Snežniku fn Javorniku   nad Idrijo ter Trenta.   Planinsko društvo je vsled teh izgub potisnjeno v ozke meje. ostali pa so nam še najlepši kraji,   nase Triglavsko pogorje. Savinske planine,   Karavanke in Jezerski kot  Naloga planinskega društvo bo, da spremeni te postojanke v pravi planinski raj, v jugoslovensko Švico. Zato zre planinsko društvo s pogumom v bodočnost Končno   se   soommja   načelnik v minulem letu nmrlih   Članov  gg. Josipa  Lenčeka, prof. Krulca,   trgovca   Jesiha.   dr. Sušnika ter ustanovnikov  Hugona  Robleka  ter Mihe Verovška,   Zborovale!   se v znak sožalja dvignejo s sedežev.
Tajniško poročilo poda g. Stanko Tomi n š e k. Iz tajniškega poročila ie razvidno, da je društvo v preteklem letu Jako agilno delovalo ter imelo tudi lepe uspehe. Pridobilo je v zadnjem letu nad 700 novih članov, tako da šteje Osrednje društvo danes približno 1720 članov. Odbor je imel redne seje vsak teden ter se pečal z vsecni aktualnimi vprašanji.
Iz blagajniškega poročila g. Jerctine je razvidno,   da Je imelo  društvo v letu 1919
2.063 486 K   84 v   denarnega prometa.
oskrbovanje koč je izdalo  135.845 K  57 v, j v Ljubljani. 5. a) Vasovalec, b) Mazsr-
Petek, 7. jan.: Od bajko do bajke, r. E. Solata, & jan.: Lepa Vida, red A, Nedelja, 9. jan.: Fra Diavolo, izven. Ponedeljek, 10. jan.: zaprto. Torek, 11. jan.: Toeca red B. Sreda, 12. jan.: Fra Diavolo, red EL
— Orkestralno društvo »Glasbene Matice« ima skupno vajo dne 3. januarja 1921 ob 8. zvečer. Prosi se polno-številne udeležbe. k
— »Našim malčkom« je zlata glasbena knjiga, ki mora izpodriniti vse tuje blago te vrste, Josip Pavčie je zbral v nji 55 lahkih, za mladino primernih pesmic, postavil jih spretno za klavir, oziraje se pri tem na zmožnosti začetnikov in pod melodijo, katere obseg je dosegljiv otroškemu glasu, zapisal besedilo laku, da knii<ra sluzi ne ie kot izvrstno gradivo pri klavirskem pouku, ampak obenem tudi kot dobrodošla pesmarica domu in šoli. Poleg vseh teh cenjenih dobrot je delo slikar M. Gospari še umetniško okrasil. Knjigo z veseljem priporočam kar najtople-je Emil Adamič', skladatelj.
— Recititacijski večer priredo v petek due 7. januarja v veliki dvorani Mestnega doma Marja Gorčeva, Lipah in M e 1 1 h a r na korist dijaških zadrug v Pragi in na Dunaju. Na sporedu so: Zupančič, Cankar. Pugelj, BezruČ. Golar, Gradnik, Frnn Albreeht
— Mnzika dravske divizijo priredi dne 17. januarja svoj II. simfonični koncert.
— vTztočni greh.« Izšla je druga izdaja >Ttftočnega greha* izpod peresa jugoslovenskega pesnika Ljubomira Miciča. Naroča se pri Jugoslovanski znanstveni knjigarni Mirko Braver v Zagrebu. Cena 12 K.
— liaar Jindfich Simon: Zadnja pravda. Prevedel Vojteli Hvbašek. Izdala Leonova družba. Str. 184. Češki pisatelj in pesnik, župnik Baor, je v <-»voji domovini popularen. Njegovi spi-fr-'i po zr.jeti iz življenja hodskih gorjancev ali čeških seljnkov vobče, ki jih pozna pisatelj natančno po duši, segah in navadah. Tudi v tej povesti iz kmetske hodske rodbine slika tipičnosti svojih rojakov; iz široko idile pe zaradi posestva, razde!jenega med brata, razvije tragedija, ki jo pretresljiva. >Zadnja pr?»rda<\ ki se godi na tleh Ji-raskovih >Psoglavcevc s!a\ne preteklosti, so dobra ljudsko povest, ki nnj-de brez dvoma mnogo hvaležnih bralcev. Prevod je dober, dasi ne more podati vse karakterističnosti izvirnika, ki je pisan večinoma v narečju; tudi ima češčina toliko ljubkih, zlasti deminutivnih besed, ki bi se zdele v prevodu smešne, zato mora biti prevod trsi, resnejši. A svoj namen doseza Cocela.
— Ljubljanski Se&ol priredi Silvestrov večer s sledečim sporedom: 1. Sokolska   koračnice.    2.   >Meri tanac,
drogu. 4. cj>ere
aokolske knjižnice pri društvih. Save». ima v zalogi mnogo prepotrebnih sokolskih knjic. ki bi jih moralo imeti vsako društvo. Bratje! na delo za ho-kolski tiski
Turfstlka in spari.
— Klub kolesarjev in niirlociklistov -Ilirija« priredi v petek ob 8. zvečer v gostilni >Lozar< na fcšv. J.tkoba trgu družinski veter s prosto zabavo $ sodelovanjem Stlonnkopa orkestra* Vstop vsakomur prost. k
— Zimski sj;ort v Boli i njo i:i na Bledu. Sankalieča v Bohinju in up. Bleda so urejena in vsak dr.n vfrorahijiva. Smuka in s;\Jiii:e<- strt v Bohinja in oa bledu izvrstna ter vremena ni souiti po ljubljanskih razmerah. — V Bohinjski Bistrici so pridne imuški tei aj za začetnike dno S. januarja p. L, ki bo
tr.ijal skozi 14 dni. \a snega leži lod debel srez. — Iz Bieđs n nam ooroča t idi. da j? jezero jH>.nrznilo in di se v Z' ki, to jo |»od Osojnico n« jugozapadni strani jezera žo Hhko mta skrbi firsn. Za novo leto U> prefkrbljena n*»j-brž^ mdi godba na jozaru. ToJlSJiS poročila slede se jutri.
— Vremensko priučilo ia Bohinja dne :il. decembra t. 1. Zjutraj ob 7. — A* (J, toh mraz. barometer 7;.j (stalno), do približno 10. dojioldno tanka mogli-< jt v dolini do 1000 m. [*> 10. običajna jasno s prijetno imsolacijo. -~ Sankuli-MfJ sBotvedOTO< do zeomjesra Jamskega Starta poginom« izgotovljeno, bom bfcvna mnkaliaee tudi odprto in popravljeno. Ii ivenska pot za sank a HA«'o dobro i*>rabui. — 6 a n i ■ e o izboren do Sv. Janeza. — S rn u k e izvrstna na 99 <-m fitpri snežni r>xllegi do 4 prste di bol run s r o ž.
NOVO VLADO IMAMO! —d Beograd, .30. decembra. Danes popoldne ie došlo dn sestave vlade pod predsedstvom z. Nikole Pašića. Ministrska lista se bo jutri objavila uradno.
— Zagreb, 30. decembra. Kolikor se je dalo kljub prepovedi telefonskih j govorov z Beogradom od tamkai izvedeti, se je danes sestavi a ministrska Usta, ki va doslej še ni oficije'no potr* jena. Ministrski predsednik je Nikola Pašić, od demokratov pa so zastopani v ministrstvu: Mttorad Draskovič. notranje zadeve, Kosta Slojanovič. finance, dr. Henrik KriŽman, šume in rude, dr. Vekoslav Knkovec, socialna skrb. Kosta Kumanadi, trgovina in industrija in Sveiozar Priblčevič, prosveta.
— Beograd, 30. dec. Nova vlada je sestavljena. Načeloval ii bo Nihala Pašić, ki prevzame obenem tudi portfelj ministra zunanjih del. Radika cem pripadejo poleg ministrstva zunanjih del še tile portieVii: za pravo^odstvo. za promet, za poljedelstvo in za agrarno reformo. Vsak minister dobi še svojega pomočnika. Za pomočnika ministru notranjih del bo imenovan bivši hrvatski ban dr. Tomlfenovič. za pomočnika ministra prosvete Mib'voj Jovanović. za pomočnika ministra ii-ianc pa dr. Gregor Žerjav. Minister prnvosodstva r str ne dosedanji minister Marko Trif-ković.
119 I uvertura, 3. Telovadba n& dro£ 23   Nastop g. Trbuhoviea, člana kr
dohodkov   pa je imelo pri oskrbovanju koč 189.910 K 32 v.  Za popravila koč je izdalo 11.937 K 32 v, za nemške koče 52.000 K, za popravilo teh koč   pa   5106 K 50 v.  V letu 1920 je imelo   doslej   društvo   1,130.251 K 19 v prometa in sicer prejemkov 603 159 K 27 v, izdatkov pa 527.021 K 92 v. Za popravilo koč je Izdalo društvo v letošnjem letu 36.561 K 60 v, za inventar 28.880 K 09 v. za popravilo potov in markiranle 8715 K. — Na predlog   pregledovalcev računov nt je podelil  odboru   absolutorij  ter se je izreklo funkcijonarjem toplo zahvalo Ker so neka- ! terl odborniki, oziroma namestniki iz cdbo-ra odstopili,   vršile so se nato nadomestne volitve.  Volilo se je z vzklikom ter so bili izvoljeni sledeh gospodje: H i a d k i, trgovec Pran Kos in Stanko Tominšek. — Sledili so odborovi predlogi.   Clannrino za leto 1921 se zviša od 12 na 24 K. Debate so se udeležili R. Pustoslemšek, dr. Mrak. Inž. Skaberne, dr. Svigelj, Derganc in Lapajne, Podružnični   prispevki za upravne stroške centralnega   društva se zvišalo  od 2 na 4 krone. Vpisnina pa se zviša od 2 na 6 K. — Sledile so slučajnosti, pri katerih se je razpravljalo o raznih   aktuelnlh vprašanjih ter se Je dalo odboru razne va2ne nasvete, ki jih   bo ta na svojih   sejah v bodočem letu upošteval   Ob 11. zvečer  |e   zaključil g. predsednik dobro uspeli občni zbor.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
D r a m a i
Petek, 31. dec: zaprto. Soboto, 1, januarja:   Cvr6ek Za pečjo, izven.
Nedelja, 2. januarja: Pohujšanje v dolini sentfJorijanski, izven. Ponedeljek, S. Januarja:    Cvrček za
pečjo, red B. Torek. 4. jan.: zaprto. Sreda, 5. jan.: Sen krasne noči. v opernem gledališča, ob dramskih cenah, red B.
Četrtek, 6. jan,- Cvrček za pečjo, izven. Petek, 7. jan.: Smrtni ples L. red D. Sobota, 8. jar.: Smrtni ples II., red D. Nedelja. 9. jan.: Cvrček za pečjo, izven. Ponedeljek, 10. ian.: Smrtni ples L, red C.
Torek, 11. jan.; Smrtni plea II., red C. Sreda, 12. jan.: zaprto.
Opera-
Petek,   31 dec:   Od   bajke do bajke, otroška predstava, ob 3. pop., izven. Sobota, 1. januarja: Prodana nevesta,
izven.
Nedelja, 2. januarja: Tosca, izven. Ponedeljek 8. januarja, zaprto. Torek, 4. jan.: Fra Diavolo, red C. Sreda, 5. jan.: Sen kresne noči, dramska predstava, red B. Četrtek, 6. jan.: Vesele žene windsor-ake. iaven.
k a, poje kvartet. 6. Proste vaje članov. Sestavil brat dr. V. Murnik. 7. Baletne j miši, valček. 8. a) Pod no5 b) Keber in cvetka. 9. Proste v.ije članic. Sestavil brat dr. Viktor Mrunik. 10. Odlomki iz opere »Zrinjskic 11. Marmornati kini. 12. Nastop g. Tibuhoviča. člana kr. opere v Ljubljani. 13. Pogovori pod lipo. 14. Slovenski biseri, potpuri, 15. Polnočni govor.  16. Alegorija. k
— Sokol I. opozarja ponovno na Silvestrov večer, ki se vrši danes, 31. t. m. ob 20. v Mestnem domu! Zdravo! k
— Sokol v .stopanji vasd priredi p i bratu Jos. Anžiču. p. d. &orsu, Silvestrov večer. Vabimo vse brate in sestro in prii^fHje društva na nocojšnjo zabavo. Na svidenje. — Odbor. k
Sokolsko društvo na Viču priredi v petek, dne 31. decembra t. !. v »Sokoiskem domu« na Viču Silvestrov večer s sledečim sporedom: »Brat Sokol«, burka v enem dejanju. Oodba: Glasovir s soremlie-vanicnn vinilne. O polnoči alesroriia. Šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 10 kron za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. Zdravo!
— Sokolski odsek .Icžica ima S. januarja 1021 svoj obrni zbor ob 3. popoldne v soli na Jezici.
— Telovadno društvo Sokol v Spodnji ftiški klice za 2. januar 1921 ob 3. popoldne sestanek vseh Članov in članic v društveni telovadnici. Na dnevnem redu je razgovor o občnem zboru, ki so vrši 9. januarja ob 2. popoldne v omenjenem prostoru. k
— »Sokol\l'<r št. 9. in 10. je ravnokar izšel z bogato vsebino. Med drucrim opozarjamo vsa društva zlasti na nove proste vaje za močki in žonski naraščaj in vaje s palicami za moško deco. ki 60 obvezne za vsa društva v letu 1921. Poživljamo vsa bratska društva, da takoj na roče po več izvodov Sokolića in pobirajo naročnike med naradčajem in člani. Z novim letom začne izhajati nov letnik >Sokoliča<, ki bode ?ta.l letno 30 K. Naroča se pri upravništvu Sokolića v Ljubljani, Učiteljska tiskarna.
— Sokolski k.oledar. Poživljamo vsa društva, ds javijo Savezu takoj število naročnikov sokolskepra koledarja. Bratje, širite med članstvom sokolski tisk; nabirajte naročnike za Sokolski Glasnik, pri katerem bode veliko važnosti tehniška priloga. Vsako dru-žtvo bi moralo za sokolske časopise določiti letno potovo svoto ter jih brezplačno razdeliti med članstvom. Širita >Sokoličac med naraščajem! Od vas samih je odvisno, kakšen naraščaj si vzgojite. Vsako društvo mora naročiti po več izvodov Sokoliča ter ga Siriti med svojim naraščajem.   Skrbite   za I
ARETiRANrZC V MARIBORU TRANSPORTIRAN  V BEOGRAD.
— Beograd. 30. decembra. »Balkan* javlja: Dr. Breučič, komisar obmejne policije v Mariboru, ie včeraj poslal v Beograd v Mariboru aretiranega človeka, ki je bi! prijet v trenotku, ko je skušal prekoračiti avstrijsko mejo. Pri aretirancu so na£!i važne dokumente, predvsem korespondenco med SrJeDanom Radičem ki GallardSetn. aH kakor se korespondenci pravi, »med šefom v Hrvatski« in »zajjraničnim šefom«. Indcntiteta areiovanca Še ni docma-na. (Gre najbrže za stvari, o katerih smo mi že poročali 28. Jec. Dotičnik se piše Mirko Marčenko. Uredništvo).
POGOJI GENERALA CAVIGL1JE-
— d Rim, 30. dec. (Steiani) Najvažnejši pogoji, ki jih je naznanil general Caviglia reskim zastopnikom so: Vrnitev ujetnikov, ki so jih zavojev aH reški legionar-i. odhod vojnih ladij iz reškega pristanišča, vrnitev orožja, municije .voinegu materijala itd., ki je bilo vzeto italijanski armadi, vsi legionar j i, ki niso ročni na Reki, morajo v petih dneh zapustiti Reko in vsi reški le-glonarji se morajo razorožiti. D' An-nunzio mora zapustiti Reko. ko odveze legionarje prisege. Rab in Krk morajo legionara takoj zapustiti. Reška resren-ca bo tekom današnjega dne odgovorila. Odgovor bo, kakor se čtiie, ugoden, regenca bo pogoje snrejcla z nekaterimi pridržki, ki se tičejo načina izvršitve pogodbe.
KONEC D' ANNUNZI.IEVE SLAVE.
— d Sušak. 30. dec. D' Anminzio fe včera! popoldne izročil oblast nad mestom in luko civHni reški oblasti.
Sedanja reška vlada ie podala demisijo. Danes opoldne se je sestalo mestno zastopstvo, ki ie sprcielo demisijo dosedanie vlade in izvolilo novo vlado.  V novi vladi se nahaja
med dragimi župan Gigante in riosfc Venturi. ki bosta pooblaščena, da bosta med ('netim stopila v poca»a-nja s poveliništvom regularnih čet
— u' Sušak. 30. dec. Do naglega preokreta na Reki ie   dovodio dej-
j stvo, da ie italijanska vlada stavila ultimatum, da. ako se mesto ne ore-j da do 12. opoldne, bo Iadievje začelo j formelni bombajrdement Med tem so se začela p>g:;iania inc-d zastopniki civilnega prebivalstva, ki se ni borilo, in med generalom Ferrarijem. poveljnikom 4". divizije v Opatiii. na kar se je začelo premiriev V teh pogajanjih je iziavl! general Ferrari, da Je p^goj ustavitve akcie ta. da se brezDO^nHo prizna raosJKka rmsod-ba, o čemer sc sploh nc dovoli n!Ka-ka debata, 'talijanska vlada ie tCkotU včerajšnjega dne pripravila težko tooniStvo kalibra 30 irm. En top ie bi! postavljen ra Sušaku. General Ferrari jc izjavil delegatom redkega meščanstva, da bo. ako se mesto ne bo pokoravalo, začel mesto sistematično bombardirati B tem topništvom*
POLOŽAJ NA REKI.
— Trst. 30. decembra. Mesto ie precej mirno« dasi je splošna razburjenost radi raznih dogodkov $e velika. Aretiranih ie bilo okoli 600 oseb. osumljenih komplota proti regenci. Rektor za obrambo ie izdal ukaz. da imajo biti trgovine in uradi odprti. Vsled obstrebevalnia so bile številne hise poškodovane, nekatere prav hudo. Tudi na Sušaku so poškodbe na poslopjih precei znatne. Prebivalstvo je bilo tako! pripraviieno, podiiti se. in iz hiš so se čuli kriki in videla znamenja, da naj se nikar ne strelja več. Žene in otroci so strašno iokali. Posamezne skupine Hudi so bežale proti poveljnikov! palači, roteč ga, da nai ustavi prelivanie krvt Ko ic bilo zadeto poveliniško poslop-, je. ie D* Anminzio z bridkim nasmehom vzkliknil: Ti strel« so bili naperjeni name! Odlikoval bom tOlMaV Carja« ki ie meril tako dobro. D' An-nunzio je posla! Italiianom brzolav-no sporočilo, da s tako Italijo, ki prisostvuje brezčntno žrtvovanju Reke. noče umreti. : Vedetta d' Italia« pripravila Rečane na priznanje rapallske pogodbe.
FRANCOSKI IN   ANGLEŠKI KO-MENTARJI   K   DOGODKOM NA REKI.
— Pariz. 29. decembra. Francosko časopisie ie z velikim zanimanjem sledilo dogodkom na Reki. Neverjetno se zeli Francozom, kako se ie mo-kel D' Anminzio pogrezniti v zmoto in v odkrit upor proti domovini samo zato. da bi io prisilil da izvrši mučen pa potrebno energičen čin. »Liber-tev izjavja. da brez D' Annunziieve akcije bi b«la Reka posala iugoslo-vensko mesto. »Petit Journal« sklepa, da po rešitvi reškega vnrašania bo mogoče izvesti rapallsko pogodbo v vseh ničnih dispozicijah. Angleški list »Dailv Mail« zaključuje, da z rešitvijo kočljivega reškega vprašanja je odstranjena velika nevarnost za evropski mir.
ossti in priraditos.
— Danes Silvestrov večer Ljubljanskega Zvona« v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Kdor želi v dobri volji počakati novo leto, naj pride! k
— Pevsko društvo »Slavtia« Vič-Glince vabi vse članstvo in nri-jateHe društva na svoj Silvestrov večer, ki se vrši v restavraciji »Amerika« na Glincah z bogatim sporedom in plesom. Začetek ob 8.
— Silvestrov vrčer z različnim sporedom se vrši v velikem in malem salonu gostilno Drašček, Bohoričeva ulica št. 9. Na Noro leto velik koncert.
— Obrtniški večeri se vrše po sklepu Zveznega načelstva vsak prvi ponedeljek v mesecu. Zatorej je obrtni večer dne 3. januarja 1921 ob pol 8. zvečer v gostilni A. Boučarja na Sv. Petra cesti. F.azpravljalo se bode za zboljšanje današnjih razmer. k
— Produktivna zadraa*« Čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom, da se bo vršila prodaja usnja, pričenši
s 3. januarjem 1921. dnevno. Obenem se prosi gg. odbornike, da se zanesljivo udeleže inventure dne 2. j.inuarja 1921 ob 9. dopoldne. Hrenova nI. 4. k
— Osrednja zveza javnih nameščencev in vpoko[cnct»v za Slovenijo v Ljubljani priredi dne 5. januarja zvečer v vsoh prostorih Narodnega doma veliko veselico s koncertom in plesom na. kori=t strokovnega glasila in Osrednje 7. veze.
— »Klub Primork, ima svoj občni zbor dne 7. januarj\ 1921 ob 4. popoldne v magtatratni dvorani. k
— K hib Soča« naznanja, da ae ae-Btajajo odslej Primorci r toslilni pri >Zlatorogu«, Gosposka ulica. Redni družabni sestanki veako soboto zvečer. V soboto dne S. januarja 1921 predavanje g. Sašo Želoznikarja o Rusiji in Sibirri. k
— Lovci in lovke pozor? Veako težko in trudapolno delo se mora končati ■ primerno svečanostjo, zato moramo tudi lotosnjo sezijo končati z svečano prireditvijo, kjer se naj zbero vsi veliki in msli >jo^ri< obojega spola ter vsi prijatelji tega zapravljivega stanu, V U namen priredi Slovensko
lovsko društvo na Svecnioo velik I o v-s k i ples v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Dolžnost vseh lov-oot je, da delajo pridno reklamo s& ta ples ter pripelje vsak dne S. svečana v Ljubljano veliko   število vdslezen-ssv ia vseh krajec Slovenije. Za kar največjo, neomejeno aabavo bo v polni meri skrbi j eno.   Dekoracija dvorano nas bo spominjala na našo seleue goav* de, vesela omizja na bahava praznovanja uspešnih ali neuspeSnih brakad, polnih lovsko latinščine. Plesni trude in   zvoki valčkov bodo  odmevali po dvorani. Vsakdo se bo lahko razkošno in popolno neovirano zabaval, kakor mu bo velevalo   srce, iaj so nasa dekleta najlepša v narodnih nošah in tuni našim fantom pristoja jsrhovna bolj kot salonski frank. Za resničnost vseh notnih obljub in lovskih bahavosti ne bo treba nikakega jamstva. k — Sv. Trojiea v Slov. Goricah. Na Štefanovo. 26. decembra t. 1., se je vršila v šoli gledališka predstava s sledečim sporedom: 1. Zima — alegorična slika s petjem. 2. Sirota — igrokaz v treh dejanjih. S. Jaslice — živa slika. Šolska mladina je. d asi ravne prvič na odra, tako dobro igrala, da js žela od strani občinstva vsesplošno priznanje. Zanimanje ze predstavo je bilo tako veliko, da je moralo nad polovico ljudi oditi, ker ni bilo prostora in za to se predstava ponovi 2. januarja 1921. Dosti truda in napora je bilo. prodno je Šola prišla do svojega lastnega odra. Sedaj je začetek storjen in ia to po začrtani poti le pogumno naprej!
VELIKO PREDPUSTNO VESELICO prirede magistratni nižji uslužbenci dne 8. januarja 1921 ob pol 8. avočer ▼ vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma«. K obilni ude-
_ležbi vabi_yeselič|ii odbor._
Pristopajte h „Jugoslavenski matici !M
Gospodarske oestf.
—g Ljubljanski trg. Med prazniki je bil trg živahen. Cene meaa se o.*tale na prejšnji visini, samo slanina so je nekoliko pocenila. Na debelo se kupu je po 48 K kg. Govsji mesarji zahtevajo z največjim povdarkom podraženje govejega mesta za 4 K. pri kg ter se spirajo na dejstvo, da so surove kože padle ed 50K na 84 K kg ter loj od 2rt na 18 K, to znači isjrubo 850 do 1200 K pri oaem vehi. Temu nasproti pa so pričele padati cone iivi teži in je pričakovati v najkrajšem &u»u zjednačf*-njs. Opozarja se interesente, da ne bo dovoljena nikaka podražitev govejega mesa, ker bi se a rom samo sajezilo padanje cen iivi teži ter celoten konziun občutne oškodovalo. — Sadni trg je dobro založen. Južno sadje se jo pojavilo v obilnejši meri pe naslednjih cenah: rosici 20 K kg. fige 24 do v> K. dat»ljni 40 K, mandelni % K, kostanj (maroni) 16 K, orehi (celi) 16 do M K, luščenl 60 K, limone 1 do 2 K kos, pomaranče V50 do 4 K kos, mandarine 2 K kos. — Zelenjava je omejena na trgn na najnujnejše predmete, vse specijalitete primanjkujejo popolnoma. — Jajca so se zopet pojavila na trsru v zadostni množini; plačujejo se S.50 do 4 K kos. — Mleka je zopet v Ljubljani dovolj. Java - sladkor stane 54 K. kg, sladkor v kockah 64 K. Moka v nadrobni prodaji: št. 0 18 K kg, moka ca kuho 16.50 K, bela pšenična moka 14.50, koruzna moka 7 K. koruzni zdrob 8 K« pšenični sdrob 13 K.
—g »Petovia«, usnjarska industrija d. d. na Bregu, pri Ptuju. Vlada je odobrila pravila te delniške družbe, katero ©o ustanovili domačini v družbi s Ljubljansko kreditno banko. Mariborsko eekomptno banko in Hrvatsko trgovsko banko v Zagrebu. Podjetje združuje vse panoge usnjarske indu- j strije od strojenja surove kože do naj- j finejdega usnjenega izdelka. Poleg ve-getabilnega strojenja se uvede   chro- i
movo strojenje, v obratu je tovarna za gamače, toroiee in fino galanterijo, iz-deljujrjo *»t- raznovrstni kevčeki in priklopila se je tovarna »a čevlje. Prvovrstni strokovnjaki so za podjetje zagotovljeni. Delniška glavnica »nasa 26.000.000 K in je ed ts glavnice 16,000.000 & že vplačanih, oziroma kritih s prevzetjem tovarne za usnje. Osiaiih 9,000.000 K se bede v kratkem emitiralo. Za ugoden razvoj te^a. novega podjetja so podani vsi pogoji. Posamezni specijalni obrati so takerekoč v Jugoslaviji brez konkurence. Zadostne množine domačih sarovin so na razpolage. Tudi iivljenski pogoji delavstva se v ptujskem okraju ugodnejši, kakor kje drugod. Ker združuje podjetje vse stadije fabrikacije, je pričakovati, da bo moglo ugodno vplivati na znižanje cen. Podjetje hoče organizirati tudi detajlno trgovino svojih isdelkov in bo samo nadzorovalo oziroma predpisovalo detajlne cene.
— R Za industrijo in obrt. Odbor za obnovo zemlje ie odločil, da se nakaže kredit 3 miliionov dinarjev glavni industrijski nabavni zadruai. 8 milijonov dinarjev pa osrednji upravi za obnovo obrti.
BORZE.
— d Dunaj, 30. dec. Devize: Za-jrreb 409—413, Berlin 0\A~920, Budimpešta 109.25—111.25, Bukarešta 310 do 820. London 2350—2370. Milan-Trst 2225—2245. Pariz 3995—3935. Praga 740.50-246.50, Sofija 705—715, VarSa-va-Krakov 94—96, Curiti 10175—10225, Newyork 66R—o72, Amsterdam 209.50 do 210.50. Valute: Novi Ju??, dinaijl 1624.50—1644.50, francoski franki 3895 do .1935, švicarski franki 10150—10200.. češkoslovaške krone 741—747, madžarske krone 112.50—114.50, romunski leii 815—823, bolgarski levi 720—730. italijanske lire 2215—2235, nemške marke 911.50-917.50, poljske marke 98—100. angleški funti 2340—2.160, carski rublji 322—328. dolarji 659—663.
Mesti iz H&nsrlbe.
Američani pravijo, da fee pripravljajo kar seli narodi is Evrope na pot ? Zjed&njene države. Od potega Ftoletja daljo, ko se ]e vršilo splošno preseljevanje, se ni iselilo toliko ljudstva in cilj vsemu temu ljudstvu *o Zidinjone d/ zave.  Naselniški  komisar   Wallis je iajavil,  da se  boji, da bo  v kratkem desetina Evrope na poti v Ameriko.Pa-robrodne družbe ne morejo dobili do-\ olj parnikov, da bi prepeljale izse-Ijence v Ameriko. Naselniske oblasti co prepričane, da jo već nego polovica novih  naseljencev takih  ljudi, katerih si ne ielo v Ameriko. Ljudje, ki so prihajali prod desetimi leti. so bili sinugo boljši. Pa tudi države v Evropi bi se rade iznebile rasnih nemirnih elementov, ki širijo   boljševizem. Ameriška javnost pritiska na. kongres,   dft naj nemudoma prepove   nada line naseljevanje v Zj«*dinjenih 'iriavah, ker sicer so je bati v bližnji bodočnosti neredov in nemirov,   ki bi grozio škodovali ameriškemu ugledu.   —   Prepoved za naseljevanje v Zjedinjone države stopi v veljavo 60 dni po t^m, ko jo si-rejme kongres. Prepovedano bo naseljevanj« za dobo dveh let. Izvzeti so Iti krvni sorodniki   ameriških   držav Ijunov, ki torej lahko pridejo v Amerike. Potniki, ki prihajajo sa kratek čas. smejo ostati samo £e*t mesecev, dijaki, kolikor je neobhodne potrebno, da dovršijo svoje študije. >Arrerišlca Domovina« priporoča torej rojakom, ki bi radi dobili kako osebo iz fctarega kraja, naj to store nemudoma, kajti od februarja dnlje bo prepozno.    —    S parniki La Savoie, France in Argentina se je začetkom tega meseca odpeljalo znatno število Jugoslovcnov v svojo domače stare kraje.   —   Umrl je v Newyorku Fred Andlovic, star 28 let, doma iz Vipave. V Clevelandn je umrla v bolnišnici Doroteja Brajar,   doma lz Vrat, občina Šmartno pri Litiji.
Darila.
Upravi našega lista so poslali za: Ruske begunce v Strništa pri Ptuju: g. Ant. Cvetko v Podčetrtku 100 K.
Jugoslovansko Matico: g. dr. Frane Roš. odvetnik v Laškem, 100 K, iz poravnave Lapornik ca. Majcen radi taljenja časti. Plačala Marija Majcen, ga* Mira Zilič, tu, 200 K, ln vesela družba, tu, nabrala 100 K. Skupaj 400 K-
Ciril - Metodove družbo; Omizja
pri Panju, 30 K.
Srčna hvala!
Poizoedbz.
— Kdo ima knjižen? Prod božičem mi je bilo vzetih več knjig. Med niimi >Die Pflicht zum Genuss« in >Wm ist die Wahrheitr<, koje so bile Izposojene in jih moram vrniti. Ozval-dovre >8mernice< imam za spomin. Imajo rdedb vezavo z zlato obrezo in na notranji strani verz z začetnimi hordami >Sehiffe, die nachts sieh begeg-n^n . . c Knjige so bile prodane in kup-lj^ne pri Giontiniju. Plemenitega ime-jitelja katerih od teh knjig vljudno prosim, da naj jih prinese proti povrnitvi nazaj k Giontini.ia ali pa na naslov: Elca Zupančičeva, Miklošičeva ceetOr za Unionom (v mali hišici).
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Voden.
Ženske bolezni: Profesor Bret-sky v Pragi, odlični ženski zdravnik, izpričuje, da grenčica »Franz -Joseft izborno učinkuje tudi pr! daljši rabi ln Dogosto že v majhnih množinah.
V trgovini
0. Bernatovic
Ljubljana, Mestni trg 5,
je »sjvecja zaloga moških ia ženskih oblek po najnižjih cenah.
Parna loRomomia
23 HP, parni Stroj s stojećim kotlom 20 HP, struJmlea, vrtolni stroj na 4 vretena (4 spindlig), skobelnik (Ho-behnasehine) vse v najboljšem stanji-takoj perabno. Naslov Alojzij Olifčič Ljubljana, Stari trg 2.
Čevljev BOrthS*1;
parov in več zlatnine se proda Celovška cesta 61 aa rrta. 9319
Zalioll razne velikosti,
vreče lz jute in papirja se po ogodnl ceni takoj oddajo. Naprodaj tudi registrirna blagajna Naslov pove upravu Slov. Naroda. 9923
[ Pozor, opekarne!
Vsa popravila opekarskih strojev izvršuje monteur, ki je služboval vet let pri SteinbrOcku v Gradcu. — Priporoča novo ratentirane ustnike (MundstOcke) S kojih po*ena opeka ne pade s strehe Anton Kraaaar, Ljubljana. Stari trg 2
Zopet se dobijo krasne
Trafike, pozni 1
DnUlonsKe razglednice
T z narodno nošo ia drage prt
Mi se dotiro vpeljana mM-
tBT33 tlBfl?lll3 enagInalpromerneJ5em ' kraju v Mariboru « vsem inventarjem radi družinskih razmer. Ponudbe pod »Dobro vpeljana trgovina W25* na spravo Slov. Naroda. 9925
VtgttabilJIa vseh vrst kupuje in prodaja
„PHARMA"
neriateitifte M UM Sf. WM HtMmMl
Francka Slepil Vladimir GrZIna
zaročena
Ljubljana-       $t. Peter aa Krua.
Naprodai
nov umetni valjčni mlin z bistriško vodno močjo, gospodarskim Dosiopiem ter zraven spadajoče zamljliče. — MLn se proda prostovoljno radi smrti gospodarja. — Potzve se pri lastnici Mariji Rlh'ar, Studa poŠta Domžale al? v LJubljani, Fr. Ravnikar, Linhai tova u. 25.
Proda
deška in dekliška* suknja, več parov metkih če vi ev in nekaj klobukov. Poisve se vsak dan od 3 do 5 pri hišnici na  Kos tresnem trgu štev. 9.
cs26
Elegantna seda
s pisalno mizo, omara ca knjige, trda garnitura za   sedenje   itd. se prod* Maribor, Stolna tfl. 1, vrata 8. 9873
ki bi prevzel delo 3 f omar za obleko, 3 po-s'elj in 3 nočnih om«rfc brez okraskov, iz hrastovej-ja lesa, se f$če. Deske In materijal dam sam. Ponudbe z navedbo ene »r>d »Mizar 9918« na urravm^tvo Slov. Nareda. 9918
prevzame večje zgradbe aH pri večjih podfetjih ?ikordno delo ped lastnim vodstvom s 100 zidarji za dobo dn 3 let. Naslov pove AnonČnl in info^mačni zavod Dra?o Besel ak, Ljnbljaoa, Gankar-j«To Babreije R. 9914
Ženitna ponudba.
Trgovec srednje star sti, vdovec Idi v svrho t en rve znnnja če mogoče s trjrovsko Baobraženo gospodično ali d <vo s rr mernim rremoženjem Ponudbe s sliko pod .^rre-nost* poštno ležeče glavna posta Ljubljana. Diskrecija zajamčena. 9948
Krasi??! ftanavanje ? vili ped Rožni-
! bili, Istotako ali večje v £t. perrskem okraju. Ponudbe pod .Električna razsvetljava 9953' na upravniStvo Slovenskega Naroda. 995 *
Zamenjam UroMii itaac^;
pol ure iz Ljubljane za enako stanovanje v Ljubljani. Za to dam 5000 K nagrade in stanovanje brezplačno za daljšo dobo. Eventualno prodam pri taki zamenjavi tudi niso z vrtom. Ponudbe pod .Ljubljana 9924* na upravo Slov. Naroda. 9924
Ženitna ponudba!
Trgovec in posestnik, 31 let star, prijetne zunanjosti, želi znanja v svrho takojšnje ienitve z gospodično čedne zunanjosti m ntomadelevane preteklosti 72—28 let staro. Vajena mora biti trgovine in nekoliko gospodinjstva Na premoženje se toliko ne ozira; pogoj je le dobro srce is pridne roke. Cenj. dopisi če mogoče s sliko, katera se vina, se prosi pod stro?o tajnostjo na: Anonc luf. zav. DRAGO BESELJAK. Ljubljana, pod »SREČEN DOM*. 9915
Dravski artJl. polk v Regenti Aleksandra vojaintd bode oddajal
gnof za leto 1921
od povprečno 9580 konj mesečnega staleZa. — Obrti naj se vpo51jejo do 18. januarja do 0. are zgoraj imenovanemu polku. Pogoi! so razvidni na magistratni deski v Ljubljani. 9946
i
9
cepljena   1920,  dolgosti 75 cm raapo-žiija   vsako  množino tudi posamezne vagone. Tomo Kosi, Komna gorica Gorenfako. 9927
treznega in za-
KOCijdŽUf nesfiiv
sprejme takoj Rollnska tovarna ? LJnb Ijaal. Stanovanje Ima v tovarni. 9fcl?
Strojepiska,
zmo*na pprfektro slov. m nemikeg? jezika kakor tudi stenografije se Me. Ponudbe na poštni predal 144, Ljubljena. 9883
Dobro $mm trn mi m&
T3 RlfllfO (5° ln ,00kS) bi za olje s lQ InORO ploče\«1nastlm sto'alom proda po nizkf ceni A. Scsnlk, želrzalaa. F.ftib 1|sna, Zal»*ka cesta. 9^11
fščprn mm        !iotai|Platina se kupi
Eratltflffg. M._^4
Kompletna oprema ia Ha z epzreti.
vsak^ množino. Ponudbe pod 'D. B. 9922' na upravniitvo Slovenskega Naroda. i 933
zaklopnimi stop, klavirjem irdL se tako "roda Pojasnila daje Prane Scbaatel Mestni hv »8. 9935
Krasno stairaoie v Ceru sa nm-m za eaaiifl v Ljaiiliafll 3 sobe \\i
Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 9.^50
Čujnu esenco z rumom
Hter 16 K", krače za ribanj-;, praln' prašek, f'g'^va dkorija, papirnate vreče lut-«e vreče nudi najceneje Aloizi; Olifčlč, Stari trs* 2, Ljubljana. 9943
Mim troof^eoa letala
oa tukajšnjem liceio želi vstortti v breirhčno rra^so pri kakem odvetniku ali trgovskem podjetju. Ponudbe pod .Brezplačno 9941* 9941
SREČNO NOVO LETO! Igllč Franc
krojaštvo, Kolodvorska u. 28.
§ 6       m g* m*    poStenlh staršev
yC€ni9 sprejme takoj trgovina z meSanim blagom na deželi Ponudbe pod .Tii in pol leta 9952* na upravo Slov. Nareda. 995*2
Zjr&Ii iipiffi potnik pctale v bmai»lisnifiia JX*SS*r*
8. januarja 1921 in zas'gura njih točno izvršitev. Ponudbe pod .Nemčija 99 9* na upravniStvo Slov. Naroda. 9929
Sfanovanie
čim prej mogoče s 3 sobami, kuhinjo in drugimi pritiklfnami Išče mirna stranka brez otrok preti posebni, dobr-nagradi. Obenem kupi za sorodnika dobro ohramen pian;no boljše vrste. Ponudbe pod .Gospodar 9928" na upravo Slov. Naroda. Q'2*
Vabilo
2 motorni kolesij 2 godbena avtomata, 2 velika gramof ona, 6 Šivalnih strojev* več dvokoles
v prav dobrem stanu, se ceno proda L|nbl!asa, Karlovska cesta 4
đbsnsnti se sprejmejo
na   hrano v postilni   pri .Dolencu' Pofjaeska cesta 19 in se priporoča s'av, občinstvu. 9940
Uradno dovoI!sns, ie 20 let obstoječa na|stare|ia lfabljanska
posredovalnica boljših služb
G. Flux
Oerposka alica 4, L aadstrspjs leve.
priporoča ln 15ča oso bje vsake vrste ra za pri atno, hotele In tvrdke. Reflek-'.ira se samo  na dobra t-prlčevala ali na pridne začetnice.
Prt ztrnsatih anroCinii rasnlra za oHgo-^r
na
ihlii M
Zahvala.
Za vse  dokaze sočutja posoosa sarrti našega Ua^Ueaega tasasa, ffesssss
Miroslava Čeme
deželnega pristava
zlasti gospoda dr. Gregoriča, predsedalkn komisije za npravo deželne imovine. M. Za m da, ?lijena ravaatelja, P. Zbainikn. ravnatelja, dr m Zamika, most ravsatel a, vstm tovarilo* kakor vsem ostalim, ki 00 ga spremili aa zadaji poti, izrekamo presrčoo zahvalo
Žalujeta ost II.
„Zđruženlb čevl|arlev v L\u* blfani, zadruge za sk&pni niknp surovin in akunno preda'o Izdelkov, pegi sirotana zadruge 1 omaleno zavelo v likvidaciji'',
ki se bo vršil
v seiMla. ttie 16. urosinn 1921
v K. n bi i s ni, gosulziar Mrak sta Rimski 00 H ob SO  ari  doioline s sledečim sporedom:
1. Čitanje revizijskih poročil, z leta 191*
in 1920;
2. Poročilo m končani likvidaciji ln odo
brenje končnega obračuna;
3. Skl''pante o izbrisa zadruge iz za-
družnega registra vsled končane likvidacije;
4. določitev hranilca poslovnih knjig za
predpisanih 10 let;
5. Slučainosti.
LJUBLJANA, dne 28. dec. 1970.
L-kvl^se;;s'ii odbor.
PRIPOMBA: Glede skiernosi sklicane glavne skupSčine je merori^i#»n § 27 pravil.
ffniiflnvrrih    popolnoma samostojen ftni!p!'U]d, bilance   zmo2en, dober kotsnondent  ia  zanesljiv kslkulant, perfekten v sloveničmi, srbohrvaičm in nemirni v g voru in pisavi, se takoj sprt-jme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Prednost ir aio tisti, ki so bili zaposleni v kamenolomskih al stavbenih  podjetjih   in ki obvladajo tudi 'taHianščino.  Matom) se spiejmr gospodična   z   večletno prakso, zmožna strotepish, stenografije In vseh pisarni^kh del, ki obvlada poro'noma slovensko in  nem§ko korfspondenco Natančne ponudbe, s prrp si snričeval, navedbo reference In p'ače *er slika te doposlatl B agnostiki ladastrUsiKi drnibl ▼ Col|m. 9761
Pazor! Mizarji! Pozor!
Prodam takoj
radi prešel tve eeno
Išče sa w\® ocsDodlnla. t
bia kuhr.rica k samskemu gospodu Zclasitl se je takoj rri ieas Schrey. Gledaliik« al. 7. LjB9lj»a. 9939
3acqnet ss proda pri }. D.
SafraH Flori lanska olloa at 21 Ojiatl, 1. nadstr. dssno. 9^30
v velikosti 47X63 cm priporoča
cnta Wm. 1 iiiHjioL
Cena K 24*—.
J. KOPAČ
svečama
LJubljana, Oosposvetska cesta
se zahvaljuje veleč, odjemalcem za izkazano zaupanje. priporočujoČ se nadaljni naKlonjenosti In želi vsem
veselo novo letol
Srečno io veselo novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
Singer Mi strati Botune s to.
šelenburgova   ulica   štev. 3.
Srečno in veselo novo leto
želi
vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
Julio Meinl
d. d., Ljubljana« Aleksandrova cesta it I.
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem Fr. Kham,   Ljubljana,   Miklošičeva cesta štev. 8, trgovina delikates, specerija in vinarna.
SaSS veselo novo leto
Jos. Rajšter & drug, Šoštanj - Celje,
tovarna slaščic in bonbonov. Glavna zaloga: ^jubljana, Gosposvetska cesta 7.
z 2e M tet obstoječim strojnim mizarstvom, ob glavni cesti blizu cerkve v velikem industrijskem kraju v Trbovljah. Kdor ii zali zaslgurari dobro bo
dnčnost, nai ne zam idi URod^e prilike Hisa je pripravna tudi za vsako drug obrt ter se prt da tudi  brez stroiev Ploda se tud1 malo  rabljen  bcuc nov motor 6 konjskih moči
Ifaac 7 plak sto'.rclzar^tv:
Menjalnica S'ovens^e eskomptne banke
■    v Kolodvorski ulici ■
Želi vsem svojim klijentom
srečno novo leto.
uno detelja 25K
Sever & koma*. LJubljana, VVolfova ulica 12.
II
HlllllllllllHHnill
IIIIIIIIhlHHII
200 K nagrade,
dam, kdor mi preskrbi v najem konj* blev in prostor za vozove za takoj al do  1.  februarja  1921.   Ponudbe pod ,Hlev 9"85*  na upravntttvo Slovenskega Naroda. 9785
Klavirje
ugla&ufe in popravila
_ solino ,n toto°
Felim ftjfeggrs
M n J« »Ml taH:5".'?.",T
sto v a spalnica, orehova spalnica, če* njeva spalnica, skobelnik in več drugih malenkosti. Polzve se pri Pavla Kosec Mebgei »t 60. 9810
Aranžer za izložbe
modne ali manufakturne stroke in obenem dober prodajalec se takoj sprejme pri tvrdki R. Ster-meeal, Celje. 9753
KnrbMne gerilce
na
priporoča po
tovarniški cen
A. Such^, Kranj.
Zastopniki se iS*t jo.
Karbid
fl krasne karbidne namizne in rodo-kopne svetiljke po tovarniški ceni v glavni  zalogi   IVO ANDRASCHITZ Maribor, Vodnikov trg. 9J99
Baterije I"
na debelo in na drobno priporoča
ION.  V 0 E, LJubljana, Sodna ulica 7.
Kupijo se
stara, tudi pokvarjena dvokolesa, II-valni, pisalni in rasa! stroji.
r. ijTfl, mm. m n 28.
Pozor, trgovci s
Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej nam v veliki zalogi: tudi lepe veloume klobuke.  l°rsn|o Cerar, tovarnar v Stobn, posta Domiale. Tovarna je
oddaljena 7 minut od postaje Domžale. Cene primemo nizke, postrežba točna.
Obl. konce* fnformačni zavod
n
Vagon Cresla,
droblje-, nega, se
išče za takoj Ponudbe z navedbo cer.c naloženo v vagon se prosi na upravo Slov. Naroda pod .Creslo 192Q/bS7l"
LJubljana, Cankarjevo nabr. b dobavl)a vse kreditne in privatne informacije v tu in inozemstvu. V abone-mentu   ter posamezno cene zmerne
Trslje za strane izdelale ia predaja
na debelo in drobno nai po K 480 pri večjih naročil h znaten popust Stelner Anton, Ljubljana, Joranova alica 13» Tre u v o. 4256
Za taka] tu išfe v Ljusllan! sl:rana soba za i\w.
staro ln novo priporoča po zmernih cenah v svoji zalogi tvrdka
Dernej Štele v Sp. Šiški.
Bencin
prvovrstni, v amerikanskih zabojčklh 25 kg čiste  teže, oddaja  družba .Js dran", Dunajska cesta it 0, le industrij skim podjetjem in obitnikom po sol dni cent
ose-
eventuclnu kot sostanovalec,
cenj. ponudbe se prosijo na poštni predal št 166 Ljubljana. £803
Skladiščnika
sprejme tovarna železa. Železnlnarii,
ki so bili 2e v tem svoistvu nameščeni, imajo prednost Ponudbe na: »Bistra«, koviaska iodastrlja. Domžale. 98/2
Obiesači železniških pragov
(Svelenhaker) skupina 20—30 mož se ob dnevni plači 400—500 kron In dobri tirani sprejmejo Giatzer, Gmund, Ker o sto
9780
^ ^ popolnoma no-Sw va kompletna spalna soba. Osebni auto .Adler* 4 sedežni 15 hp 4 cilindre, pleskan temno-sivo v Jako dobrem stanju. Ogleda se lahko Vič ia. 9904
Železničarji.
Podnradniška uniforma,   staro blago, popolnoma nova. |opič, telovnik, hlače in plašč naprodaj.   Postava 172 vdlka, 07qo j prsi   95—98   centimetrov. Poandbe: Bled, Vda Danica. 9656
l
se dobijo pri Fran on   Cerar, razpošiljanje sadja v Siobu,  p. Domžale.
9717
!3fin!kB ZI#3Sfrs hflfiKi IH
JUUUIUU f|no msTm2fa*a
Ciril
k kavčuka ^
»1
UUBUANA
r
ponuja d. d Triglav, tovarna hranil v šmarci pri Kamniku Istotam se kupujejo zadevne surovine. 7031
Ženitna. ponudba.
Inteligenten trgovec, 27 let s»ar, z dobio Idočo trgovino v lastni hiši v ma-lem mestu Slovenije ob Savi se ?eli v svtho cenitve seznaniti z gospodično starosti cd 28—28 let, prijftne zunanjosti ter neomadeževane preteklosti. Prednost imajo trgovsko naobražene s piimetnim preatolenleat Ozira se samo na resne ponudbe Diskrecija zajamčena. Ponudbe s sliko, katera se vrne, je vposlati pod Šifro .Trgovec 27/9901' na upravo Slov. Naroda. 9901
Nagrado:
3 mesece brezplačno dobro hrano ali v denarju dobi, kdor preskrbi prazno sobo a>f stanovanje novo poročen cm a brez otrok. Vprašati Mestol trg It 11 1
9913
dla9
skega
vešč bilance ter zmožen sloven-In nemSkega jezika Prednost .majo uradniki, ki so zmožni voditi popolnoma slogo« lovno slovensko korespondenco. O^ira se le ra samostojno moč. Obširna ponudba ie po slati Železarni ca Muti ob Dravi.
B*St9% MT
tili
mriakturaa trgovina §
_Llaftllana,___Banajsfca cesta it. 5. ga
Tvornica keksov, prepećenca, ob'alov ia vajeljnov jj
ta oi«yasHB# gn DRUG. A
Rogaška Slatina
priporoma svoje fine Izdelke.
i    rr     i 11 ii   i   11 u i ni i   m i lili i i
Hesar ■ prekahvatec
se takoj sprejme za vodstvo stojnice. Prednost imajo oni, ki lahko razpolagajo z nefcol ko kavči je in so delovali Žc pri večiih tvornih ah omenjene stroke Ponudbe sprejema Janko PopcviČ, Liob-Ijaaa. 9399
E,$z>a vila
o
V Ebenu Mev. 19, poŠta Kočevska Reka, ti proda takoj enonadstropna vila, pripravna za gostilno in obrt. ima 5 sob, 2 kuhinji, nekaj poh štva, hlev sadni vrt, senjak, 2 serožeti, 2 njive, 1 gozdč, dobro kapnico. Vprašati pr I. Grabnarju, Celovec, Babnhofstrasse 47 ali pri okraj, gozdarju Ed. Dletz v Ebena, poŠta Kočevska Reka, pri katerem se naj kupci pred ogledom zglaS-. Posredovaijci Izključeni 8850
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Graščinsko poslopje v Slove
Franc Cerarlnii»
z 2 do 3 tisoč orali zemljišča, poslopje, čeprav meblirano. se knpi tako!. Dopisi i natančnim popisom tudi od posredovalcev na Realitetno pisarno .RAPID", Maribor, Gosposka u. 28.
Deklica«
ki zna kuhati ln bi pomagala pri domačih delih, s takoj sprejme pri majhni rodbini. Dobra plača, dobra brana In ravnanje. Ponudnice z dolgoletnimi Izpričevali naj se obrnejo na ravnost na knjigarno L« Boleh, Karlovac 0652
tovarnar v Stobn noeta D o m sala
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršart v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprelasnaztte v sredo ln soboto.
9708
Svojo bogato zalogo priporoča
specijalna trgovina in industrija protez, zdravniškega orodja, trebušnih in kilnifa pasov, gumijastih nogavic in koienic za nogometaše, povoje za krčne žile, klistire, irigatorie, gumijasto platno za v postelje, mesečne obveze in vse obveze za rane. Brušenje in <- •--~---------■—~ nikljanje. =
toda 0. Bk&b io tai ijBMjaeu, Mmi ulca Ha. 5.
pristno norveško šlo in se dobi
e sveže do. na drobno m
debelo. — Drogerija
■Sanitas', Celje.
mmm primernega mesta.
Korem položiti kavcije 100.000 K
Vešč poleg slov. še nemščine, ftalij., rušri, ćeSC., srbo-hrv. ter nem. in slov. stenografije. Imam vpogled v knjigovodstvo. Praktično izvežban v ključavn. in telefon, napravah. Dovršil pre(j[ vojno gimn. in nekoliko teologije. V rus. ujetništvu vodil koresp ujetnikov. Ponudbe pod .Delavnost/9954- na upravaištvo Sl<> venskega Naroda. 9954
Oglase za
»Jfene freie presse*
preazlnajs svi aaoačnl zavodi f generalne zastapstve za Jvgoc1a*ija: Blockne>*ov anončnl zavod, Zagreb, J-r-evska ulica 31. Telof« 21-65.
B
33 ha njiv, travnikov in gozdov, v indust. trgu 15 km od Ljubljane, stanovanjska hiša in 2 gospodarski poslopji, moderno urejeno, električna razsvetljava, številni za obrat potrebni strojni inventar. Pojasnila glede pogojev daje: Gospodarska pisarna dr. Čeme, Ljubljana, Miklošičeva 6, telefon 37. 9951
Prodam
delnice
,Ljubli. kred. banke" In delnice ,Zdrui pivovaren 2alec In Laško* Ponudbe t ceno na ,Jug 73* poštno ležeče Celje.
9903
220—300 HP Lacoova
s kondenzacijo z jamstvom za obratno zmožnost točno dobavna asokcmobllvermletaiig Bril der Fischer, Wien III, Faaan gaaae 38. Brzojavi: Lokomo Mlfiacher Wienv Telet. 5095.
Gradbeoo pod]ctle
ing. Dukić i drug
Ijubljana, Rcsljeva cesta 9.
se priporoča aa vsa ¥ to stroko spadajoča dela.
Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi
Ravnokar dosle:
rokavice za dame In
gospode,  kakor tudi line orne trancoaae damske nogavice.
francfiski partmal
O. Bračko, Ljubljana Dunajska  cesta štev, 13.
Otpremni ured državnih željeznica S H.S.
Emil Eichhorn
Zagreb, Osijek, Brod, Bosn. Brod.,
Špedicije, vsake vrsti uskladištenja, ocarinjenja, preselenja vlasii-
tim pokučtvenim kolima itd. Utemeljeno 1879. Brzojavi: Eichhorn.
za vse mcsiao okraje v LJubljani sprejme i novim
letom
gSlGif©nski ilarod1.
Oglasijo naj se v upravniStvu.
Lfabljaaa, OradUie 7,
Sprejema v stroj kože div-jačin, katere popolnoma iz-gotovi v garnitnre. Sprejme jih InSi v moderniziranje.
Prvorazr. usnjate
Ceniki na zahtevo brezplačno.
najfinejše izvedb
znamka ..STOP
Cenik na zahtevo brezplačno
Zahtevajte cenik
zasloni
n poštnine prosto
H.
Ljubljnna 4, Mestni trg štev. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrninc Lastna protokoli rana tovarna ar v Švici
za moške« ženske in deco, Crne in rfave nudi samo preprodajalcem
Erste Koniggratzsr Schuhwarenfabrik Viktor Kohn, Kr*. Hradet, (Češka).
Ii Havre • Ameriko
samo 6 dni.
Edina najkrajša črta. Vozne listke aa vse Holfo, vome listke aa spalne vozove Simplon-Orient-Express (Ljubijana-Parls)
ia vsa zadevsa vojatnlla Saje
edino koncesijon. potovalna pisarna
i
i
Gosposvetaka (larijs Terezije) c. st
5 3 (Rollzej) S936
Znamka „Paiata^ Patent za litje 2e-
eza, bakra, međi In drugih kovin iz čistega angleškega Cey1onskcga ffllnz grafita, po najboljfl rreizku^eni meto" di napravljeni, nsnadkrlljlveirajno-stl v zadevnih indutmiah z najbolj3>m nsnehom prtizkuSenl. Veliko skladiSče vseh velikosti, radi U ga dobava takoj mogoča.
Oeneralno ttladiica ta kraljestva SHS.
Schreiber i Friedrich
lagreb, Vlatka siUca aa
TelefoB 18—21. Brzojavi: .PrcdrJk" Zagreb
Stalno skladišče grafita za Ivarn ce, kovin, bakrene in medene pločevine bakrenih in medenih cevi, okovov za gradnje in pohištvo, orodja Železnih Is kovlaskia proUvodo*
Prevzel sem zastopstvo prvo* vrstnih tvornlc:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen žeiczni materijal in mo-torjs. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujić
Beograd, Jliletina nI 15.
■
o
ilsras nstanoolienl t
umetniški zavod za litografijo:
ČEMAŽAR & DRUG
Cesta   na   južno  železnico  99na   FriSkovcuc< v LJubljani
je pričel z obratom ter se pripor či za naročila vseh v to itroki spadajočlh de! kakor: eno ali večbarvno umet. lepake, etikete« nsplse za pKm', banćne nnpirjo, zemljevide, avtografJje, note i. C. d.
Novo!
Mgrafična sivaiSalasie kaplja
Novo!
«ll»IIMItMII(,l»t»tlitUttMtlll«HMItltltllllltlllIllttllttltlMMI
i SNI
na
n
prevzetna proti po*|rrasan|a popravljanje strojnih delov v kolikor |1 dopuščalo napravo sa takojšnjo Izvršite*.
katranovi, asfaltni, strešnolepenski, smolni izdel* ■ kiy tvornica rudninskih oli in tolščob ■
Centrala i Wlen I., Dorotheergasso 7., Telelon it 6233.
dobavlja točno in ceno iz tvornice Neu-Erlaa, Siabenhirten in Wien
Eatrenove izdelka i
slsesae lepenko, s peskom vseh vrst, .Emolit" specalno strešno lepenko brez katrana, Izolirne plošče 5 mm, tnžke (Deckstifte) 25/25, maatikov lak, za ta-kotSnlo v p- rabo na lepenka ^te ln plo Cevlnaste strehe, naravni asfalt v hlebih premogovega katrana smolo kovaško smolo v zabojih po 10 ka.
Smolne Izdelke i
llnitov (smolni) flrnež, vozno mait v
sodih,   dežah   in   zabojčklh, tovotno
mast, prizna, rumeno, strojna mazala, temna.
B a zli eno i
trojna In dlindrska olja, emajlni lak v Ikatljah In soddh, kopati lak, barve (3chu£pcnnajuci>
oljnate barve vseh različic steklarski klej, siv mlnljev kki, gre* fi'no mažo, gfaflt, izpran v kosih, bo-raks pristni angleški kristaliziran, elea> trolitno sol za baterije, azbestne plošče ln vrvice,parno visoko pritisk »vne plošče, .Vaporit* azt*estnokremenčeva kompozicija, vosek za gonilno jcima^c v palicah.
JQU
CL
8. stran.
.SLOVENSKI NAROD", ane i. januarja i*zu.
L Slev
l
Bnojafi: Eiiomptoa.
J SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA EE
ttltfuitn. 461.
DENARNE VLOGE.
LJUBLJANA* SELENBURGOVA ULICA STEV. 1. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU.
■ >    Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneie. -— — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV. DEVIZ, VALUT. - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR. — AKREOIKTIVI. — BORZA.
moblli ln kolesa njih deli ln oprema pnevmatika garaža ln delavnica
^sallsss
Boapesvetaka c. 14 H
Vegova allcs št S=
aglsSevalte glasoviriev ia trjo 700 x glasbili
Ljubljana, VVolfova ul. 12
»Kantine
pisači strojevi sa latinicom ili ćirilicom. Vrpce za sve pisaće
strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Hica 25/1. Notter i drug, Zagreb. Tel. 9—27.
Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona.
filauniHD 13 1171 Ha ti Prištednja na prostoru, sigurnost vatri OiayQjn& iiU IMlUUlI: i provali. — Blagajne u svim velici-aama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom.
Opis na zahtjev badava
gfa 2s, %  Hotter l draž • Znžrci, zga* Lg
Priporoia se tvrdka
Jos. Peteline,
LJubljana« Sv. Petra nasip 7
fbvarniSka aalega šivalnih strojev v vseh opremah za domačo rabo. za krojač e original Cvlfnder Singerjeve velike ln male za čevljarje, posamezni deli za vse sisteme. Igle, olje za stroje na drobno in debelo
In druge ruske pravljice
Pripoveduj« Cvetko Gjar.
Dobi se v Narodni kn't{?ar*L — Cena K 14 40, po pošti v napfej K 15 40 v.
Manufakturna trgovina
Ja Ravnikar9 ljubi an
Holodvon&a nI. ŽS (vbod ikoil veio).
Zaloga sakna, vasji vrat pornantov. hlače vi a, tiskovinx eefirjov, oksfortov, silosov Itd. itd, po najnižjih cenah.
ca
^a
Trst — Amerika
X*sw - York - Buenos - Ayres - Bio  dl  Janolro  Santas - Montevido^
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za putnike iz Slovenije edino le pti:
Simon Kmeter,
I ubrana, Ketađvroska ulica 26.
na porolaejii I Nai večja 2alor« ?a vsakovrstno obrt od navadnih do najfinejših oprem. Večletna garancija*
n. IfoK l/ufoSJana, Sodna uljca Štev, 7,
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodja itd. — Za obilen obisk se priporoča tvrdka
O J. Peteline. Ljubljana, Si. Pčtia msl) it. 7.
Na|nitjs  cena na drobno  ln debelo.
[znasilo i
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem po svojem pokojnem možu prevzela krznarsko obrt ter jo bodem izvrševala s pomočjo poslovodje. Za nadaljna naročila kakor izdelovanje kota* aoviz&astifc garnitur ia njih moderniziranje se najtopleje
priporočam
a. roj, tešim ijam nas n. i
Naznanjame p. n. občinstvu, da se je sporazumno s rvomicami telesne Industrije v Jugoslaviji ustanovila
Centralna nnhunoualnicc starega železu
d. z o. z.
i sedem i Ljubljani, Goini»?6tska 1.1 (Fran Stopica).
Dražba kupuje staro železo vseh vrst ter plačuje najviSje cene.
Opozarjamo p. n. občinstvo, da od 1. novembra 1.1. kupujejo tvornice stara železo samo potom naše centrale.
E3
I
ii
Brzojavi: Puvzl, HlaiHior. Tei. Inierurb. M
đofesTiSifa brez konkurence SsčHaa, namizna in stettle-nlCna olna.
KDOR POTREBUJE STROJE BODISI ZA TOVARNE KAKOR TUDI VSE DRUGE, NAJ PIŠE VEDND LE ......r       NA ČEŠKO TVRDKO: i
LUDVIK KKIŽEK
TEHNIČNA KANCELARU, NOVA KDYN1, ČEH OSLO VENSKA,
KATERA DOBAVA NAJBOLJŠE STROJE PO NAJ-■■  1 ZMERNEJŠI CENI. =====
Pevec
trgovec v Mozirju«
je otvoril svojo podružnico v Beški, Srern, v bližini Beo* grada in Novega Sada tet bode v položaju najceneje m najkalantneje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlcvšklm in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. NaroČila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventualne Informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča
HaslBlf Pevec, proa slovenska fordfca o Sremn.
Sanatorij
Tobelbad mGradc
e
Chefarzt Dr. Ferdinand Bader.
Vse teto odprto. Termalni vrelci. Absolutno zaveten kraj. Zaprt1 termalni plavalni basini. Elektro-hidro-terapija. Dietno zdravljenje fojasnila  daje Sanatorlams-Leirana; nad AaskunftaaftelU Wien I-s Lotariagerstrasse 3, rernapreober 93285.
delniška družba za mednarodne transporte
Srao javiti naslov: SMO BALKAN.
_ Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trsi Wien.
Špedicija vsta vrst. Sprtiemania šlaga v skladišča. Zacarirunla In zavaravanje. MedaaraM prenosi. Selitve s patent pohlštv. vozovi na vsa strani.
Prvo ljubljansko javno skladišče, spojene s tirom luž. žel. Carinska agentura javnih skladišč.
Največje domače spedicajsko podjetje v Jugoslaviji"
4— Brzojavni naslov: Banka LJubljana. —
Delniška glavnica SO.000.000 — kron.
Stritarjeva ulica Štev. 2.
Rezervni zakladi 45,000.000*— kron.
— Telefonska sta v lika 281 ln 413. — Glavnica z rezervami 95.00Q.O0Q-— kron.
mm---------- - _____________________________________...................... ....._........... —--------,_______—,_______............___________________________________
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Prodaja srečk razredne loterije-
BSF* Sprejema ~va jj Kupule in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut
vloge na knjižice In tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju
in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE
Lastnina in tisk »Narodne Oskarnesv
m laseratnl del odgovoren Vaieotin Kopitar-
375
ovoletna prilog
n„I-.r„Ineiii zločinci 20. usku.
Dr. Heinrich Kanner. bivši glavni urednik dunajskega dnevnika »Die Zeit« je pravkar izdal velezanimivo brošuro »Die neuesten Geschichis-liigen«. Dr. Kanner ie bila vrana med Nemci: od leta 1909 ie grajal bedasto in opasno politiko Avstro-Ogrske in Nemčije napram Srbiji, še julija leta 1914 je znova živo svaril pred nevarnostjo svetovne vojne ter je celo med vojno izražal svojo nevoljo zaradi svetovnega klanja. Vzbudil si je s tem proti sebi ogorčenost ne le v nemških časnikarskih krosih, nego si je nakopal popolno nemilost pri obeh centralnih drž. vladah in pri obeh najvišjih vojnih poveljstvih. Na zahtevo nem. najvišjega armad-nega vodstva je moral končno decembra 1917 kot urednik ^Die ZeiU odstopiti ter popolnoma prekiniti svoje časnikarsko delovanje.
Zdaj dr. Kanner dokazuje, da so bili cesar Franc Jožef, cesar Viljem, drž. kancelar Bethmann-Holl-weg. drž. tajnik Jagow. podkancelar Helfferich. grof Berchtold ter vsi različni nemški in avstro-ogrski diplomati in ministri pred voino, med vojno in deloma še po vojni največji zločinci ter najnesramnejši lažnivci, hinavci in lopovski izzivači. Po vrhu vsega pa še — urnebesni tepci! To vse dokazuje dr. Kanner obširno na podlagi tiskanih »spomi-novc, ki so izšli od leta 1919.. dalie izpod peres raznih bivših državnikov ter na temelju uradnih spisov, ki sta jih vzlic močnemu odporu izdali iz naitajnejših min. in dvor. arhivov nem. in av. ost. vojni vladi leta 1919 v 4 debelih zvezkih. V teh zvezkih so ponatisnjena po originalih doslovno vsa pisma, vse brzojavke in vse druge uradne listine, ki so jih pisali ali odposlali od 2. jul. 1914 do konca vojne evropski vladarji, njih ministri in diplomati.
»Die deutschen Dokumente zum Kriegsausbruch« so neovrgljiv dokaz zločinskih natur. popolne moralne propalosti in podlosti nemških in av-stro-ogrskih vladarjev ter njunih najmogočnejših pomočnikov grofov Berchtolda in Tisze. Hkratu pa dokazujejo, da ne zadeva Srbije in Rusije zaradi vojne niti senca krivde ter da so Rusija, Anglija in Francija do skrainosti storile vse. da bi vojno preprečile. Strašno ie to berilo! Zakaj ti akti asrovore. da je bilo av-stro-ogrsko c. kr. apostolsko veličanstvo, cesar Franc Jožef L. da le bilo nemško veličanstvo rx> božh" milosti, cesar Vlitem I!.. da so bili vsi avstro-ogrski in nemški diplomatje in vodilni ministri naigrši lopovL kar jih pozna najnovejša svetovna zgodovina,
Naj navedemo le kratko vsebino dr. Kannerjeve brošure!
2e 30. iu niia 1914 ie berlinska vlada dobila pismo nemškega poslanika Tschirschkega. da hoče Dunaj s »Srbi temeljito obračunatu: 2. julija je ta poslanik   izjavil cesarju Francu Jožefu, »da   stoji Nemčija sklenjena za monarhijo« ter da prepušča »Avstriji odločiti, kdaj in kie« nastopita. Dne 5. iuliia ie prejel cesar Viljem pismo Franca Jožefa, da je treba »Srbijo osamiti in zmanjšati« ter da mora »Srbija kot političen faktor na Balkanu izginiti«. 2e 6. julija je Viljem odbrzoiavfl. da »Stoji kot zvest zaveznik in star prijatelj trdno   na   strani Avstro-Ogr-ske«. Tn 14. julija je Viljem še sam pisal Fr. Jožefu, da mu   ie »vesela dolžnost«, stat? mm »zvesto ob strani«. Dne 7. julija se je vršila na Puna tu prva skupna   seja ministrov obeh drž. polovic. Grof Berchtold ie predlagal načrt ultimata, ki se mu ie grof Tisza uoiral.   a končno udal. Dne 8. jul. je   Berchtold obvesti! nemškega poslanika Tschirschkega o tem besedilu z izrecno opombo: »7*hteve do Srb?fe so take. da le Izključeno, da bi Hh mogla snretetn« Dne 10. iuliia   je   Berchtold rekel Tschirschkemu. da mora Srbtia ultimatu ugoditi tekom 48 ur in dostavil besede:   »Še   vedno premišliujem. kakšne zahteve bi še stavil, da bi lih Srbija pod nobenim poeoiem ne mogla sprejeti!« — Tn nemška berlinska vlada je tei jezuitski lopovščini pritrdila ter le svetovala, naj se objavi materiial  o  velesrbski zaroti.« Dne 10. tulila ie bil ultimat — delo grofa Berchtolda in nemškega poslanika Jagowa — v skupni ministrski sen odobren.   Bilo ie sklenieno. odnositi ga v Belgrad dne 23. iuliia. ko bo francoski predsednik Poinca-r€. iz ruskega Kronstadta že odolu! ter se bo nahajal   Že  na moriti... Orof Tisza ie povedal o tem sklepu Tschirschkemu zopet   s pripombo:
»Ultimat je sestavljen tako, da ie popolnoma izključeno, da bi ga Srbija mogla sprejeti!« Grof Berchtold pa je zaupal Tschirschkemu, da ie Tisza »ultimat ne le odobril, nego ga je v nekaterih točkah še poostril«. Dne 17. jul. je nemški poslaniški svetnik princ Stolberg pisal Jago-wu. ministru nemških zunaniih del. da Berchtold »upa«, da Srbija ultimata ne sprejme in da se »bol i«, da bi dosegla A.-O. »le diplomatski uspeh«; dne 18. jul. pa ie pisal isti istemu, da se A.-O. »boji«, da Srbiia sprejme ultimat, a da »mora priti do preloma«.
Dne 20. julija je srbski poslanik v Berlinu izročil Jagowu noto, v kateri je srbska vlada umor v Saraie-vu najostreje obsodila ter izrazila željo, »ostati s sosedno avstro-ogr-sko monarhijo v prijateljskem razmerju«. Hkratu se je Izrekla pripravljeno, ugoditi vseh zahtevam A.-O.. izvzemŠi takim, ki bi iih tudi nobena druga država, ki čuva svoj ugled in neodvisnost, ne mogla izpolniti«. Končno je srbska vlada prosila »prijateljsko jej naklonjeno cesarsko (nemško) vlado, da blagovoli posredovati v smislu spravljivosti«.
Jagow pa ie odgovoril, da mu zahteve A. O. — niso znane! In Berchtold se je Jagowu za to ne-srarmio hinavsko laž — zahvalil!
Jagow je poznal že 10 dni vsebino a.-o. ultimata, a je lagal, da ne ve a,-o. zahtev; toda pristavil je. da jim mora pač pritrditi. 2e 6. julija je dal Jagow nemškemu poslaniku v Bukarešti naročilo, naj pridobi kralia romunskega za zvezo z A.-O. proti Srbiji, in poslanika v Sofiji, naj pridobi kralja bolgarskega. Kralj Karel pa je že 10. julija zvezo z A.-O. odklonil ter je Berchtoldovo politiko obsodil z najstrožjimi izrazi. Kralj Ferdinand bolgarski je kmalu po 1. avgustu sklenil zvezo z A.-O. Tudi kralj Konstantin ie 27. ju!, odklonil berlinsko huiskanje proti Srbiji, češ »grški narod noče vojske«. A cesar Viljem ie 30. julija kralja Konstantina z osebnim pisrnom rotil kot pruskega generalfeldmaršala ter mu hkratu naravnost grozil, ako se ne pridruži. Toda Konstantin je 2. avgusta vendarle še drugič odklonil napasti Srbe, »ki so naši zavezniki...« Nato ie ViUem ukazal sporočiti grškemu kralju, da »se bo postopalo z njim kot s sovražnikom, ako se takoj sedai ne pridruži«! — Tudi Turčijo ie pridobil Viljem in z njo se je sklenila zveza že 2. avgusta.
Tako se ie pripravljala svetovna vojna iz Berlina in z I>unaia že od 6. julija, a 20. julija se ie Jagow zlagal, da ne pozna a.-o. ultimata! Še več: dne 21. julija se je zlagal nemški kancelar nemškim poslanikom v Petrogradu. Parizu in Londo-
ročitvi ultimata — ie brzoiavil knez Lichnowskv. nemški poslanik v Londonu, v Berlin pL Jagovvu:
»Avstrija preveč podcenjuje odporno silo Srbije. Na vsak način se bo uneia dolgo.r24.1a. Mu ta borba, ki bo Avstro-Ogrsko zelo oslabila ter bo na nje! izkrvavela. To je mnenje londonskega zunanjega ministrstva.«
Grev je prorokoval resnico: Avstro-Ogrska je izkrvavela in razpadla. Srbiia pa ie iz strašne borbe
ne; blebetavi kronani glumaČ Viljem IL se skriva kot izobčenec in milijonkrat prokleti morilec po Ho-landskem, vedno v strahu pred maščevalnim nožem ali osvetno kroglo; Karel uživa kot zaničevan pregnanec ostanke Avstro-Ogrske tihotapsko odnesenih zakladov: bolgarski zahrbtnež Ferdinand ic izginil v temo in sramoto. Izginili so v ničnost vsi tisti Berchtoldi. Bethmanni, Ja-go\vi in njih lažnivi tovariši — vse
izšla kot zmagovalka! Franc Jožef,   skupaj pa ohrani zgodovina   v več-
apostolsko Veličanstvo, terciialski podlec in pokrovitelj vseh lopovščin, je. žal. umrl pred koncem voj-
nem spominu kot največje, najstrašnejše zločince 20. veka.
Proč z zastarelimi ^Mt&lli
Stare šege in običaje spoštujemo. Saj dajejo našemu narodnemu življenju poreben značaj in svojo barvo. A ne vseh!
Na deželi se je poleg drugih starih navad ohranila tudi ta, da nevesti, ki gre iz vasi, zagrade domači fantje pot in mora ženin plačati odkupnino za svojo nevesto. Ako pa se izseli fant, zagrade dekleta in odkupnino mora plačati nevesta. To odkupnino imenujejo »tolar«. Ime se je ohranilo najbrže še iz časa, ko je zadoščal en tolar za to odkupnino. Ta denar fantje in dekleta nato zapijeio. Žal, da se ob taki priliki fantje navadno skregajo in povrhu še stepejo.
Ker se le pa v času splošne draginje tudi pijača zelo podražila, tudi fantje ali dekleta niso več zadovolini s prav majhnim »tolarjem«. Poskočili so s ceno tako. da bi jih lahko šteli med naviialce cen.
Pred kratkim so v neki vasi na Doleniskem zagradila dekleta fantu, ki je peljal balo na nevestin dom. Zahtevala so prav verižniško vsoto 3000 K!! Začela so se Podajanja. Nevestina stranka, k! je prišla po balo, je po daljšem prerekanju postavila maksimalno ceno 700 K. Ker nI hotela nobena stranka odnehati od stavljenih pogojev, so se pogajanja razbila. Dekleta so se z ogorčenjem in protestom odstranila, podrla ograjo in zažugala, da bodo ženinu naslednji dan. ko se bo peli al k noroki, oh potu zakurila ocrni e v znak sramote. Ko ie ženin zvedel za te naklepe svojih rojakinj, je sklenil na
vsak način odvrniti od sebe sramoto in dekletom skaliti veselje. Poklical je na pomoč — oboroženo silo. In res sta se na dan poroke pojavila na licu mesta dva orožnika, ki sta neposredno pied ženinovim odhodom skrbno pa-trulirala po vasi ter tako odvrnila pretečo »nevarnost«. Tako je bila rešena Čast ženina in prečrtani hudobni naklepi maščevalnih deklet. Sicer je že navada, da ob takih prilikah nastanejo prepiri in različne neprilike, vendar je pa to poseben slučaj, da se mora ženin peljai k poroki pod zaščito — bajonetov.
Na tak način se oskrunjajo lepe kmetiške navade. In ker se ta — sicer lena — navada največkrat zlorablja v sebične namene, je vsekakor vredna graje in obsodbe.
Lena pa je navada, ki se je začela po nekaterih kraiib udomačevati, da namreč pridejo fantje pod okno svojega tovariša ali domačega dekleta pred poroko zapet nekaj pesmi v slovo. Ob tej priliki fanije ne zahtevajo ničesar a ženin ali nevesta že navadno sama po-sežeta bolj ali manj v žep, kakoršne so že premoženjske razmere in radodarno«^ e^ega ali drugega. Želeti bi bilo, da bi se povsod uvedla ta navada, takozvana ograja pa opustila. Saj je čisto navadno izsiljevanje, ki je po zakonu kazniivo. Spoštujmo stare šeze in običaje, toda Ie one, ki so lepe in noštene. Kulturna doba pa zahteva, da staro^egue sirovosti končno pokoolje-mc>. Niso nam na čast. M. P.
*     * ¥
Dr. P. Strmšek:
■Uaribcnho
Ob prevratu se je nahajalo v Mariboru   nemško mestno gledališče, ki
šek se je v svojem nagovoru spominjal lOletnega delovanja Dram. društva ter ga je imel v zakup skupno z mestnim ) izročil skrb za Talilno umetnost igral-
kinem Gust. Siege. Naše oblasti so mirno pustile, da se je tekoča sezona popolnoma dokončala; med tem pa je »Dramatično društvo« nastopalo z diletanti v Narodnem domu. Vendar je bilo takoj jasno, da bo treba slovenskemu Mariboru stalnega gledališča, zlasti ko je dobivalo mesto dan na dan večji pomen in ko so se prikazovali v vseh ozirih silni razmahi. Odbor Dramatičnega društva je izprevidcl, da še tako
požrtvovalni diletantie ne
nu! Pisal jim je namreč, da so za- I zmorejo pogostih rednih predstav, hteve A.-O. do Srbije »pravične in I Zato je Poskušal  pridobili  vsaj nekaj
zmerne«, a da se »boii. da bi Srbiia te skromne zahteve odklonila in A,-O. izzvala«! Podleći so se že oboro-ževali. sklepali zveze že ves mesec, pripravliali neizgibno voino. a hkratu so lacrali na vse strani, celo lastnim poslanikom.
In ultimat so res izročili dne 23. julija ob 6. zvečer — točno eno uro nato nato. ko je odohila ladia s francoskim predsednikom iz ruskega Kronstadta!
Zaman je svaril edini pošteni nemški poslanik v Londonu Lich-nowskv nemško vlado še v zadnjem hipu pred svetovno voino. ki mora izbruhniti, ako se A.-O. ne pogodi s Srbik>: zaman je rotil angleški zima-nii minister E. Grev nemško vlado, nai posreduje za mir. zaman ruski zunanji minister Sazonov. zaman sam car Nikolaj: Franc JožAf in Viljem sta odkloni1* vse predloge ter se nista zadovoljila niti z naivečiim ponižanjem Srbiie. ki ie spreiela vse nečuveno nesramne a.-o. zahteve, izvzemši dveh. ter je prosila za nada! jna oogaiania. Svetovno volno sta cesarska lopova hotela Imeti, ker sta bila prepričana, da je zanju »vojaški položaj tako ugoden, kakor se v doglednem času tako ugoden ne povrne...« »Srečni smo lahko.« fe pisal 5. avgusta bavarski poslanik grof Lerchenfeld v Berlinu, »da fe zaradi sarajevskega umora počila mina, ki so fo polomile Rustfa. Francija m Anglija v času. ko Ruslia ni pripravljena ter se nahaja francoska armada v prehodnfem stadiju ...« Tn vendar so govorili vsi kronani lopovi, da jim je voina vslliena! ln vendar ie pisarilo na tisoče nemških m drugih listov, da je vojne kriva I Srbiia!
Dne 25. julija — dva dni po iz-
igralcev po poklicu in najti gledališČ-nega vodjo.
V prvi vrsti je prišel v poštev g. Hinko Nučič. Srečen slučaj je hotel, da je prirejal takrat Nučič gledališka gostovanja po nekaterih mestih Slove-nre. Tako je prišel tudi v Maribor ter spoznal pri predstavi Ibsenovih »Strahov« navdušeno mariborsko občinstvo. Istočasno pa je stopil v stik ž njim odbor dramatičnega društva. Po daljših pogajanjih se je odločil ter prevzel s privoljenjem zagrebškega gledališča vodstvo našega gledališča. Prišel je v Maribor, da hi pričel ^ prvimi pripravami. Ker pa so se pojavili v mestnem sosveta razni pomisleki, predvsem finan-:ijame narave, se ie odločil Nučič ter prevzel v nadi na državno in mestno subvencijo gledališče sam v zakup.
Nučič ie pritegni! k sodelovanju takoj nekaj svojih nekdanjih tovarišev, tako g. Bratino, gr spo Bukšekovo g. Razbergen'a in g. Grepcrina. Ker mu pa te moči nikakor niso zadoščale, je začel pošiljati ponudbe in vabila drugim svojim prijateljem in znancem na druga gledališča. Takemu vabilu so se odzvali gospa Pragutmovičeva. gdč. Setinska in g. Železnik, g. in gospa Grom. Sicer pa ie pritegnil tudi druge domače igralce, ki so se izkazali že pri prireditvah dramatičnega društva. Bili so ti: gdč. Savinova, gg. Strniša, Velušček in Rožanski, gdčni Petkova in Neratova. Iz dramatične šole, v katero se je vpisalo 54 učencev, je vzel nekaj izvanrednih talentov ter jih pritegnil gledališču. Tako gdč. Viki Cuševo (Podgorsko), gdč. Flviro Kraljevo, g. Vekosl. Janka in N. I. Gabriča. Ker so bili vsi ti že v službah, tih je mogla le osebnost, kakor ie Nučič. pregovoriti, da so se posvetili gledališču. Ko so bile vse prednriorave dovršene, se je otvorilo gledališče.
Za prvo prireditev 27. septembra je bil določen Jurčičev »Tugomer«. Tajnik dramatičnega društva dr. Strm-
cem po poklicu.
Odslej so s3 vršile predstave redno, povečini 5krat na teden. Uprizorilo se je v 222 predstavah 49 iger. Izvirni noviteti sta bili Nučičev >>0rkan* In Lahov »Pepeluh«. Največji uspeh je pa brez dvoma imela Ogrizovleeva »ria-sanaginica«, ki so jo igrali v slovenskem prevodu. Pomembnejša Še je bila uprizoritev Voinovičeve dramske pesnitve »Smrt majke Jugovičeve« v hrvatskem originalu. Sicer pa so bila poleg prej imenovanih povečini le slovenska dela: Finžgar: Veriga, Funtek: Tekma, Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Finžgar: Divji lovec, Kraigher: Školika, Cankar: Kralj na Betajnovi: slovanska: Andrejev: Gau-deamus, Tolstoj: Moč teme. Gorki: Na dnu. Nušič: Protekcija in svetovna: Ybsen: Strahovi. Lengyel: Tajfun, Strindberg: Upnik, Grillparzer: Sap-oho, Hernstein: Tat, Paulton: Nioba, Schonherr: Satan v ženski, Strindberg: Pelikan. Edina opereta je bila Herveyeva »Mamzelle Nitouche«.
Največkrat (desetkrat) sta se uprizorila Linhartov Veseli dan al"» Matiček se ženi in Ogrizovičeva Hasan-agintea. Med igrami, ki so se mogle ponoviti samo enkrat, se nahaja Cankarjev Kralj na Betajnovi.
Poleg predstav so bili trije koncerti in dva plesna večera. Posebno skrbno so bili pripravljeni spominska večera Jenka in Zoi>a ter obletnica našega ujedinjenja. Gostovali so med letom tudi razni tuit umetniki, med njim! z najveČHm usnehom ga. markiza Strozzi-Ruzička iz Zagreba v zadnji predstavi lanske sezone, v VoinoviČevi »Smrti maike Jugovičev«. Gledališče ie naielo tudi vojaško godbo, ki :e sodelovala «koro pri vseh predstavah, dokler ni bila poslana 1. maja v Rogaško Slatino.
Dne 28. iunija se je zaključila sezona, ki te bila res polna težav. Oviral io fe tiskarski štraik ter ustavljena oddata mestne elektrike, uduSiti pa so jo hotele predvsem financfialne skrbi. Občinstva je kaj kmalu minilo prvotno navdušenje. rJedaliSče je ostalo često prazno, stroški so bili vsak dan več ji, a denarne pomoči od nikoder. Tudi tri v ta namen sklicane ankete niso mnogo premenile. Navzlic temu se je pričeto delo nadaljevalo. Financijama mora na se ni poznala ntkier, ne v prekrasnih novih sceneriiah, ne v razno-lofceutn irralcev. Povsod se ?e onaztlo samo silno hrepenenje no uspehih ter silna ljubezen do umetnosti. J
ln ravno te slednje *mo začeli sedaj, v dragi sezoni, ko je igralrk* o>obte zelo pomnoženo, pri r.ekarcrik igralcih zelo pogrešati; z:.to šele zoai, ob mnogo ugodnejših razmerah zn?ime prav ceniti res velikansko uspehe hw-ske sezone.
\?Tsa uprfzcrSžes Floara » Farizss.
Ko      predetavlj«I; 27. apri'-a 17*<. prvič RrrirmiarchaiiOTo kome<ii'..   F i g*ro ?e ž^ni v Parizu, ni bilo to tolike umetniška, kolikor poiirična. ttenz.arij* prve vrste.
Že od ranega jutra,   so   *»b>sal<" mnoiucA gledalifce.     Kakor   por<*\t|s verodostojni svedoki, so v jn^i tri 1 osebe zmečkali. Odliens drm* ro al I do vale v ložah,    da fo si zagotovil* dobro pro.'toro. ETspeh icrr«' jo >>ii sile i vit. Mepčrinrki stan se je krohota] n> i rovai  koru.ptnt* vlade in vseoblastaia j višjih stanov. Pohotni ztoT hode mr-j gati Služabniku ljubico, služabnik pre-{ preči   nakano, dobi deklieo in denrvr. i grofu pa. ©stan? sramota. Zvite-rn grofu . preslepari te bolj zvit služabnik in gn j postavi na sramotni oder javnoga z4» -meha.     Do tedaj za/ii<'ovkni plei*;«** • porazi s prirodno   bistrostjo razuras* ; d^-rai-'j^ve^a in prov-zrftiega IsvoljeneS I srećo in boga«;va.    Sila duha.   se |e j dvignila proti   krivičnim ptedewrV 1 ram privilegiranih stanov. Glasoviri ' Figarov monolog se je Sni ^ot javna ob-' tožba in glasen klic po enakopravne* I sti in pravicah človečan^lvr. In rudne, nc le meščanstvo, tudi plemstvo i*" pleskalo. OsominSestdeset prod-tav j* slo-1 dilo druga za drugo.     Epiprrr.mat a j senteneo so postale pregovori in hitel«* ' od ust do ust.    Kar se je do ted'ij la i skrivno finšljalo, je isbrohnilo z ela-monrarno ?ulo na dan. Spono, ki -»o tiščale tretji ~*an meSčanov   v robstap privilifrirarih višjih stanov, so se iel» rahljati.    Napoleon sam ko je poznega« izrazil, da je bil Figaro   1* re voli't i o«, deja en artion*.
Figaro 30 uaMi! v osnutku atedl sedemdesetih let, 17S0. 30 dobil najbrže končno obliko in e-b konru lata 178"L ga je predložil pisatelj gledališču. On-:rura ni d*Jala veliko težav, toda nasto-. pil ie proti igri kralj san», češ da M pomenila vprizoritev take igre dovolie* nje, da se razruši zlogla.-na Lastila Pogumni in bistroumni pisatelj   se ni ustrašil tudi te zapreke, saj je nožna* dobro kralja in njegovo okolico. Začela se je ljuta borba, životopiaci pripovedujejo na široko, koliko spletk in pro šenj, predrznosti in laskanja je Mle> treba vporabiti pisatelju,   da je dobfr dovoljenje za vprizoritev. Beamnar-chais je bojeval uprav osebni   boj s> kraljem in izšel iz njega kot zmagal«**.' La Harpe pravi, da jo stalo pisatelja4 manj duhovitosti, da je pisal igro, kav kor da jo je spravil na oder. In ko i* lila igra vendar vprizorjena. je napi-'* sal poznejši kralj Ludorik XVIII. saV anonimno kritiko proti njej. Beaumar« ehais, ki ni slutil, kdo je anonimni pisec, je odgovoril z jedko satiro. To neprevidnost je moral poplačati z zaporom v prisilni delavnici (marra 1875), Vsled ugovora javnega mnenja pa is trajal zapor le nekaj dni. Pa odškodn-je pisatelja za razburjanj« in ga potolaži, inu je nkaeal kralj izplačati neke staro terjatev v snesku dveh milijonoT liver. In avgusta istega leta je bil Be-aumarehais   slavnostno   povabljen ▼ Trianon. kjer so predstavljali njegove* ga Seviljskega   brivca   v Poeaillovi. uglasbi. Marija Antonlera je igrala Kosino in poznejši Karej X. Figara. Take so se igrali z ognjem. Uživajmo, je bi-; Io njih geslo in naj tudi pride za naraf vesoljni potop! Še nekaj let in prišel je eaa, ko 6toji Figaro kot ljudski govornik v vrtovih kraljeve   palače ia' podžiga razjarjene mase, da strmoglavijo vlado in prestol.
Za nas ne učinkuje Figaro več kot politični apel, temveč izključno kot umetnina. Dasi je minilo nad sto ln trideset let od prve vprizoritve, dasi je prevrgla kmalu na to sledeča francoska revolucija družabni rad, ki ja nekdaj vladal na Francoskem in pH nar, je ta divni umotvor franooeka-gs duha ohranil svojo mladostno svežost in učinkuje na nas z neodoljivo sil« vedno živega umotvora Še dane« s«s radujemo, dasi smo otroci drugega časa in drugih razmer, nad oeanijočiraf značaji in presenetljivo zapletenimi potezami v dejaaju, v ozračju, polnem vedre jasnosti, vroče ljubezni in proki* pevajočesa življenja* O.
Raznoterost.
* Poštena kazen za vinskega trgovca, ki ie mešal vino. Italijanski vinski trgovec Giacomo Falabretti v Curinu je napravil vino iz pravega vina, mošta in nekih drugih tekočin in vso to mešanico proda i al za naravno vino. Ko je pa prišla komisija, ki preiskuje vino. se je prepričala, kako grdo mešanico prodala za vino. na kar je bil Falabretti pri sodnlji obsojen na 2 mese~ ea zapora in 500 frankov globe. Službeno pregledovan e vina bi bilo še marsikje potrebno!
novemu
čestitajo:
SREČNO NOVO LETO! Helena in I^nac Banko
Martinova cesta št 3, p. d. „Pri Topolavcu*. 9100
SREČNO NOVO LETO I Josip Adamič vrvarna, Domžale. 9078
SREČNO NOVO LETO! Dragotin Drašček
gostilničar Bohoričeva ulica št. 9. 9095
SREČNO NOVO LETOI Zadruga sodavlčarjev za
Slovenijo v Ljubljani Martinova cesta 11. 9096
SREČNO NOVO LETO! Emil More sod a vi čar, Martinova c 11, Ljubljana. 9097
SREČNO NOVO LETO! Anton Srebotnjak trg.   z   drvml, Ljubljana, Kolodvorska ulica 31. 9021
SREČNO NOVO LETO!
Angela Češnovar
fostilni   .pri   starem Ti§larju\ iubljana, Kolodvorska ulica 33. 9022
SREČNO NOVO LETO! Jože Koprive mesar, Šolski drevored.
9060
SREČNO NOVO LETO! Elektrotehnično podjetje Saks & Tratnik Ljubljana, Sv. Petra cesta it 25. 9230
SREČNO NOVO LETO! Marila ic Franc Lekse restavracija International, Resljeva cesta 22. 9016
SREČNO NOVO LETO! Alojzij Smole Ljubljana, Nova ulica 5. Priporoča se zavod za snaženje oken in stanovanj. 9134
SREČNO NOVO LETO! Gostilna prt »Krofu« Sv. Petra cesta 46. 9190
SREČNO NOVO LETO!
Anton bi Josipina Krapš kavarna,   Ljubljana, škof j a ulica št 12. 9061
SREČNO NOVO LETO! F. Heuffel nas!. Žunlč tovarna peči,   Vič - Glince pri Ljubljani 9435
SREČNO NOVO LETO! Franc In Marija Nered
gostilničar In mesar, Rožna dolina št. 97. 9430
SREČNO NOVO LETO! Josipina Dolinšek gostilničarka, Mesarska cesta št 4. 9390
SREČNO NOVO LETO! Srečko In Marijo Dular gostilna pri »Belem konjičku«, Ambrožev trg št 9.
SREČNO NOVO LETO! Josip lo Amalija Kalin
gostilničar Ambrožev trg št. 1. 9340
SREČNO NOVO LETO! K. Zirkelbach trgov, z mešanim blagom, Ljubljana, Poljanska c 73.
SREČNO NOVO LETOI Fran Kreč krojaški mojster v Ljubljani, Turjaški trg. 9568
SREČNO NOVO LETOI Erjavec & Turk trgovina z ieleznino In cementom pri ..Zlati lopati**, Ljubljana, Valvasorjev trg 7. nasproti Križank.
SREČNO NOVO LETO! Stanko Žargl Ljubljana, Martinova cesta štev. 15. 9098
SREČNO NOVO LETO! Ivan Moborič krojač, Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 6. 9242
SREČNO NOVO LETO! Aleksander Oblet
trgovina čevljev, Sv. Petra cesta št 28, Ljubljana. 9237
SREČNO NOVO LETOI M a lila Trebar
trgovina s čevlji, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6. 9232
SREČNO NOVO LETO!
Kollnska tovarna kavnih primesi v Ljubljani. 9102
SREČNO NOVO LETO! I. Kostevc manufakturna trgovina.
9243
SREČNO NOVO LETO! I. Marchiotri
trgovina z usnjem, Ljubljana,   Sv. Petra cesta št. 30.
SREČNO NOVO LETO! T. Eger modna trgovina, Sv. Petra cesta št 2. 9234
SREČNO NOVO LETO! Franjo Cerar 9109 tovarna slamnikov in klobukov v Stobu p. Domžale.
SREČNO NOVO LETO! Hote! Tratnik
Leopold in Alojzija Tratnik Sv. Petra cesta it 25. 9244
SREČNO NOVO LETO! Eksportna trgovina Kregar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 21—23. 9226
SREČNO NOVO LErO! A. Butscher trgovska agentura, Ljubljana,   Gorupova  ulica 3/III.
SREČNO NOVO LETO! Ivan in Gabrijela Zupančič
gostilničar Ahac!jeva cesta 15. 9101
SREČNO NOVO LETO! Karo! in Marija Tauzes
restavracija Llovd, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 7.
SREČNO NOVO LETO! Andrej Čorno Stavbno podjetje, Sv. Petra cesta št. 23. 9227
SREČNO NOVO LEPO! Fran in Marija Ju van gostilničar,   Martinova cesta št 26. 9099
SREČNO NOVO LETO! Štefan Mencinger
špecerijska in delikatesna trgovina, Sv. Martina c. 10.
SREČNO NOVO LETO! Josipina Podkov mesar,   Sv. Petra cesta 7 (hote! Lloyd). 9238
SREČNO NOVO LETO! F. Fajdiga sin zaloga pohištva, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17. 9229
SREČNO NOVO LETO! F. VVeilgotri
modna trgovina, Spod. Šiška {Ljubljana VII.) 9126
SREČNO NOVO LETO! Franc Do!enc Krarrj, glavna trgovina In podružnica v Kranju, na Bledu in t Go-r.čah. 0023
SREČNO NOVO LETO! Anton in Fnni de Schiava
pri »Starem Tišlerju*. 9020
SREČNO NOVO LETO!
Fanka Flegar gostilna, Ljubljana. 913S
SREČNO NOVO LETO! Stanko Mahovič brivski salon, Prisojna ulica št. 1. M2
SREČNO NOVO LETO! Srečko Potnrfc tov. sadnih sokov in ekstraktov v Ljubllani, Metelkova ulica 13. 9028
S  SREČNO NOVO LETO! Miroslav Urbas prodaja  pristnih kranjskih klobas, Slomškova ul. 13.
SREČNO NOVO LETO! han Gaj5ek nasl. Jerneja Bahovec. Trgovina papirja, Sv. Petra cesta Št 2, poleg Prometne banke. 9233
SREČNO NOVO LETO! Kavama »Central« Štefan Miholič. 9193
SREČNO NOVO LETO! Antonija Burger
gostilničarka, Prisojna ulica št. 5. 90t,3
SREČNO NOVO LETO! Ciril Sitar ičdelovzlnica Stampllj vseh vrst, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6t 13.
9231
SREČNO NOVO LETO! Josip Breskvar
čevljarska obrt v Ljubljani, Škofja ulica št. 12. °064
SREČNO NOVO LETO! J. Wanek trgovina s kožuhovino in čepicami, Ljab-jana, Sv. Petra cesta.
9228
SREČNO NOVO LETO! Tvrdka Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7, (za vodo) 3 hiša, blizu frančiškanskega mostu. 9240
SREČNO NOVO LETO! OdoA Kocinv
trg. z orodjem, Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. 9019
f
SREČNO NOVO LETO! Ludovlk in Iv. Haldinser Hotel Južni kolodvor. 9011
SREČNO NOVO LETO! Franc Flster
fzistilničar in izdelovalec pristnih ranjskih klobas,   Zaloška cesta Rev. 10. 9137
SREČNO NOVO LETO! Matej Orehek trgovec,   Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. 9015
I
SREČNO NOVO LETOI Jernej Jetenlč gostilna  pri »Majarončku« in vinska trgovina. 9187
SREČNO NOVO LETO!
Tvrdka Mihael Omahen trgovina,   Višnjagora, Dolenjsko. 9040
SREČNO NOVO LETO! Lovro PiČman stavbni  in galanterijski klepar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 59. 9013
SREČNO NOVO LETO! Fani in Ivan Stritar kavarna >Stritar«, Ljubljana, Radeckega cesta št. 1.
SREČNO NOVO LETO! Rodbina KoSenina mesar na Sv. Jakoba nabrežju In
Kolodvorska ulica it 6.
9014
SREČNO NOVO LETO! Ivan in Antonija Štor
gostilničar in trgovec, Vod-mat št 16. 9136
S SREČNO NOVO LETO! Anton Mencinger špecerijska trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 42.
SREČNO NOVO LETO! Tone Malgaj
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6. 9012
3  SREČNO NOVO LETO! Marija Rogelj
manufakturna *rg., Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38.
SREČNO NOVO LETO! Josip In Elizabeta Ocvjrk
gostilna pri »Vinski trti« Tržaška cesta 4. 9438
SREČNO NOVO LETO! Ivan in Marija MarlnSek prva kr? niska konjska mesarija in   restavracija  „Amerika" «a GMncah. 9431
SREČNO NOVO LETO! Marija in Franc Zgonc gostilničarja, Tržaška cesta št 19. 9437
SREČNO NOVO LETO! Gust in Francka Osredkar gostilna  na pošti, Glince-Vič. 9436
SREČNO NOVO LETO! Fani G6tzl prodaja čevljev v Ljubljani, .pod Stengcami" pri čevljarskem mostu. 9301
SREČNO NOVO LETO! Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev na Viču.
9433
SREČNO NOVO LETO! Tlnea Grošel trgovina z delikatesami in zajtr-kovalnlca, Poljanska cesta Št. 7. 9290
SREČNO NOVO LETOI Gostilna Piruat VIČ - Glince št 23. 9434
SREČNO NOVO LETO! Elza Bernatovlć
konfekcijska trg., Ljubljana, Mestni trg. 9398
SREČNO NOVO LETO! Anton Koman
gostilničar, Ljubljana, Poljanska cesta št 71. 9396
SREČNO NOVO LETO! Ana Anžic gostilna   in mesarija. Poljanska cesta št. 68. 9395
SREČNO NOVO LETO! Adolf Žabiek
gostilničar in mesar, Poljanska cesta št. 55. 9392
SREČNO NOVO LETO! Ivana In Josip Vidmar
gostilna pod »Drčo«, Hra-deckega vas 48. 9394
SREČNO NOVO LETO! Terezija Bizjak
posest in pekarija, Ljubljana, Poljanska cesta 25. 9334
SREČNO NOVO LETO! Ivan Gorenc restavracija Wilson, Ljubljana. Sv. Petra c. 3. 9335
SREČNO NOVO LETO!
Josip in Josipina Kozak gostilna, Ljubljana, Poljanska cesta št. 21. 9336
SREČNO NOVO LETO! Franc Dermastja Čevljarski mojster Poljanska cesta št. 27. 9341
SREČNO NOVO LETO! Aleksander Gotzl podobar Sv, Petra cesta $t. 7. 9000
SREČNO NOVO LETO! Pepca Rovan gostilna Cuzak. 9393
SREČNO NOVO LETO! Černak & Komp. Ljubljana, Šolski drevored. 9296
SREČNO NOVO LETO!
Kavarna »Prešeren« Karel Polajnar, kavam ar. 9294
SREČNO NOVO LETO! Anton Presker krojač In trgovec, Ljubljana Sv. Petra cesta št 14. 9293
SREČNO NOVO LETO! Ivana Lauter gostilna  »Člnkole«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
SREČNO NOVO LETO! Ivan Adamič Prva kranjska vrvarna, iLjubljana. Sv. Petra cesta 5tev. 31. 9299
SREČNO NOVO LETO! Viktor Šober trgovina S špecerijskim in mešanim blagom, Ljubljana, Vodnikov
trg štev. 2 9391
SREČNO NOVO LETO! Oroslav Certallč
Ljubljana 9565 Sv. Petra cesta stev. 33.
SREČNO NOVO LETO! Štefan Speletlč
sobni slikar 9563 Ljubljana, Rimska cesta 16.
SREČNO NOVO LETO! Ivan Jakopič knjigoveznica, Frančevo na* brežje. 9567
SREČNO NOVO LETO! Franc In Ana Zagorec
gostilna pri Vitezu, Ljubljana, Breg štev. 18. 9566
SREČNO NOVO LETO! Franc In Marija Zivlc gostilna in zidarska obrt, Ljubljana, Rimska cesta 17.
SREČNO NOVO LETO!
Fran Škafar strojno mizarstvo, Ljubljana, Rimska cesta 16. 9562
SREČNO NOVO LETO! Restavracija Schmidt Ljubljana, Gradišče štev. 2. 9523
SREČNO NOVO LETO! Oostllna pri „Pan;u" Ljubljana, Vegova ulica 10. 9521
SREČNO NOVO LETO! Narodna tiskarna v Ljubljani.
SREČNO NOVO LETO!
Ivan In Ivanka Lami j en čevljarski mojster, Ljubljana, Gradišče štev. 4. 9522
SREČNO NOVO LETO! Ivan Kersnlč načelnik krojaške zadruge. Resljeva cesta št. 1. 9298
SREČNO NOVO	LETO!
Fran Krvarlč s	soprogo
restavracija južni	kolodvor
Zagreb.	9066
SREČNO NOVO	Lfrro!
Josip Jug	
pleskar, Ljubljana,	Rimska
cesta 16.	9133
SREČNO NOVO LETO! Ivan  in Frančiška Cerne
gostilna »Možiiia«, Ljubljana, Radeckega cesta. 9030
SREČNO NOVO LETOI Vekoslav DruškoviS brivski   salon, Metelkova ulica št. 1. 9031
SREČNO NOVO LETO! Jakob Accetto stavbno podjetje, LJubljana, Tabor št 2. <*)32
3  SREČNO NOVO LETOI
* Ivan Brlceli
mestni stavbenik, LJubljana, Slomškova ulica št 19.
SREČNO NOVO LETO!
Franc In Marg. Scagnetti gostilna,    Metelkova ulica it. 19. 9035
SREČNO NOVO LETO! Franc Sever mesar,  Jurčičev trg It I.
9132
SREČNO NOVO LETOI Tovarna mineralnih voda soda.ice in brezalkoholnih pijač, leg. zadruga z omej por. v Lhib-Ijaaf, Slomškova ul. 27. 9034
SREČNO NOVO LETO! Ivan Ogrln restavracija, trgovina a vinom, Laverca pri LjubljanL
SREČNO NOVO LETO! J. Somnitz urar In trgovina s zlatnino, sre-Drntno ln urami,  Ljubljana, Sv. Petra cesta 16. 9241
SREČNO NOVO LETO! Franc Slamio gostilna   prt »Bobcnčku*. Glince št 213. 9201
SREČNO NOVO LETO! Karel ln Fani Cenčlč
gostilna. Sv. Petra nasip St 71. 9138
SREČNO NOVO LETO! Tvrdka Medic,   Rakove ČL Zanki d. z o. z.
Ljubljana. 9194
SREČNO NOVO LETO! Teodor Korn
kleparsko podjetje ln pokriver<e streh, Ljubljana, Poljanska cesti Stev. 8. 93*7
SREČNO NOVO LETO! Francelj ln Ivana Oblak
gostilna pri Franceljnu, Tržaška cesta št. 22. 9432
SREČNO NOVO LPTO! Lisjak Pero gostilna pri Lisjaku, Mesarska cesta št. 2. 9389 i ti . ■■
SREČNO NOVO LETO! Frane Marinko fotograf. Ljubi;ana. Poljanska cesta št 13. 933S
SREČNO NOVO LETO! Jos, Rdch tovarna za barvanje, LJubljana. 9207
SREČNO NOVO LETO! Josip Certallč čevljarski mojster Sv. Petra cesta 47. 9291
SREČNO NOVO LETO! Valentin in Antonija Mrak Rimska cesta 4, restavracija pri »Mraku*. 9561
SREČNO NOVO LETO! Ivan Fajdiga 9559 trgovina z moko Ljubljana, Valvazorjev trg 5.
SREČNO NOVO LETO! Narodna knjigarna v Ljubljani.
K novemu letu čestitajo:
SREČNO NOVO LETO! Stanko Ponlkvar In drug
ortopedist in bandažist Sv. Petra cesta št 33. 9794
SREČNO NOVO LETO! F. Parkelj zavod za snaženje stanovanj in oken, šelenburgova u. 6.
SREČNO NOVO LETO I Julija Stor zaloga čevljev v Ljubljani, Prešernova ulica 5. 9618
SREČNO NOVO LETO! Sedej & Strnad modni   salon, Prešernova ulica 3. 9619
SREČNO NOVO LETO! Orlčar & Mejač konfekcijska trgovina, Prešernova ulica, Ljubljana.
SREČNO NOVO LETO! Ivan Bonač knjigoveznica  in trgovina papirja, Ljubljana. 9624
SREČNO NOVO LETO!
Gabrijel Plccoll lekarnar, papežev dvorni založnik, Ljubljana, Dunajska cesta. 9701
SREČNO NOVO LETO! Alojzij Lombar krojač, Sp. Šiška, Celovška cesta 95. 9699
SREČNO NOVO LETO!
Čemažar A drug umetniški zavod za litografijo na Friskovcu v Ljubljani
9731
SREČNO NOVO LETO! Janko Bernlk trgovina  z mešanim blagom, Sp. Šiška. 9698
SREČNO NOVO LETO!
Anton Kane drogerija, f otomanu faktura in oarturaerija Ljubljana, Židovska ul. L 9727
SREČNO NOVO LETO!
Martin Mahkota modni salon za gospode Ljubljana,   Spodnja Žiška.
SREČNO NOVO LETO I Josip In Ivanka Schrev gostilna   pri .Fajmoštru", Ljubljana, Sv. Petra nasip.
SREČNO NOVO LETO! Anton Kovačlč tov. peči, Ljubljana, Gospo-svetska cesta štev. 6. 9703
SREČNO NOVO LETO? K. Pečenko trgovec z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta It. 13.
SREČNO NOVO LETO! Filip Bizjak krznar in izdelovatelj čepic Gosposvetska c 13. 9595
SREČNO NOVO LETO! Aleksander Gjud brivec, Ljubljana, Kongresni trg štev. 6. 9642
SREČNO NOVO LETO I Drago Beselj ak
anončnl zavod, Lj ubij ara. Cankarjevo nabrežje 5.
SREČNO NOVO LETO! Drago Deseljak informačnl  zavod, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
SREČNO NOVO LETO!
Ivan Ogrln stavbena tvrdka, Ljublja-
9619
na.
SREČNO NOVO LETO! Fran In Franja Kavćlč
gostilna v Ljubljani, Privoz (Prule) št. 4. 9820
SREČNO NOVO LETO! Viktor Bajt cvetlični salon, Ljubljana. 9625
SREČNO NOVO LETO I Anončna ekspedicija Al. Matellč Ljubljana, Kongresni trg 3.
SREČNO NOVO LETO! Anton Stacul trgovina delikates, Ljubljana, Šelenburgova nI. 9640
SREČNO NOVO LETO! Jos. Puh dobava in pokladanje par-ketov, Ljubljana. 9639
SREČNO NOVO LETO! Anton In Marija Steiner gostilna,  Ljubljana, Opekarska cesta. 9638
SREČNO NOVO LETO! Minka Inkret gostilničarka Koronova ul. 10. 9637
SREČNO NOVO LETO! Ivan in Ivana Vreček trgovina z moko Korunova ulica št. 7. 9636
SREČNO NOVO LETO! Filip Pristou
specialist v slikanju napisov, Šelenburgova   ulica,   hotel Malic. 9758
SREČNO NOVO LETO! Franc Marklč
pekarija Cerkvena ul. št. 19. 9635
SREČNO NOVO LETO! M. Fon
trgovina s špecerijskim in koloni-
jalnim blagom, Ljubljana, Stari trg št. 6 9755
SREČNO NOVO LETO! J. C. Kotar drogerija, parfumerija, foto-manuf. Ljubljana, VVolfova 3.
SREČNO NOVO LETO! F. & A. Uher špedicija in premog na debelo Ljubljana, Šelenburgova 4.
SREČNO NOVO LETO! K. Jurman
optik - specialist Ljubljana.
SREČNO NOVO LETO!
Osvald Dobeie trgovina z mešanim blagom na debelo,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 9730
SREČNO NOVO LETO! Fran Szantner
zaloga čevljev v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 4.
SREČNO NOVO LETO! Alojzij Fuchs juvelir, Ljubljana. 9628
SREČNO NOVO LETO! Alojzij Fuchs zlatarska delavnica, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
SREČNO NOVO LETO! Kavarna „Evropa" LJubljana, Anton in Terezija Tonejc 9821
SREČNO NOVO LETO! Fran Babic Ljubljana, Dolenjska cesta.
9829
SREČNO NOVO LETO! Franc Anilč gostilničar In mesar, Kar-lovska cesta 19. 9830
SREČNO NOVO LETO! Angela PekoH
modni salon, LJubljana.
SREČNO NOVO LETO! Simon Klimanek krojaški mojster, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. 9626
SREČNO NOVO	LETO!
Kino	
»Ideal«.	
	9674
SREČNO NOVO LETO! Rudolf Kokalj Ljubljana. 9675
SREČNO NOVO LETO! Fran Kos tov. pletilnih i zdelkov, Židovska ulica 5, Ljubljana.
SREČNO NOVO LETO! L. Pevalek
trgovina s papirjem, židovska ulica 4. 9726
SREČNO NOVO LETO! Feliks Potočnik krojaški modni salon za gospode In dame, Ljubljana. Šelenburgova ulica št 6, L nadstropje, 9745
SREČNO NOVO LETO! Lekarnarja Proehazka lekarna »pri Orlu», Ljubljana, Jurčičev trg. 9741
SREČNO NOVO LETO! Fran Krapež s soprogo »Narodna kavarna«. 9728
SREČNO NOVO LETO! G. Besednik in drug pr. Hlavka tovarna kirurgiških inštrumentov, Ljubljana, Prešernova ulica št 5. 9620
SREČNO NOVO LETO! V. Sternlša zaloga   čevlev, Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. 9740
SREČNO NOVO LETO! Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec, Ljubljana, VVolfova ulica štev. 12. 9633
SREČNO NOVO LETO! Ivan in Nežika Kočevar
restavracija Zlatorog, Gosposka ulica 3. 9729
SREČNO NOVO LETO! M. SokllC gostilna in trgovina v Ljubljani, Pred konjušnico v Trnovem. 9643
SREČNO NOVO LETO! Stuchtjr - Maschke modni salon,   Židovska ulica 3, Dvorni trg 1. 9732
SREČNO NOVO LETO! Marica In Mak so Sartorv
gostilna Beograd, Žabjak št. 3. 9738
SREČNO NOVO LETO! Gostilna pri Lozarju
Ljubljana,   Rožna ulica 15.
9737
SREČNO NOVO LETO! Rudolf Škulj gostilna »pri Amerikancu«, Sv. Florijana   ulica   št 20.
SREČNO NOVO LETO! Alojzij Trink mizarstvo,   Ljubljana, Linhartova ulica §t 8. 9826
SREČNO NOVO LETO! Z. Gorjaac & Kom p.
modni salon, Ljubljana, Mestni trg 3. 9837
SREČNO NOVO LETO! Ubald pl. Trnaoczy lekarnar, Ljubljana, Mestni trg. 9*36
SREČNO NOVO LETO! Ivan Knžnar
krovec, Hrenova ulica št. 9.
9835
SREČNO NOVO LETO! Kavarna »Leon«
Ljubljana,   Stari trg št. 30.
9734
SREČNO NOVO LETO! Josip In Tinca OIup
gostilničar „Pod Trančo", Ljubljana, Stari trg. 9733
SREČNO NOVO LETO! Peter Steplč
vinotržec, pos. in gostilničar, Sp. Šiška, Tržna ulica 256.
SREČNO NOVO LETO! Josip Prešeren
čevljar, Sp. ŠiŠka-Ljubljana, Celovška cesta 82. 9748
SREČNO NOVO LETO! Ivana Gorše restavracija ,Novi svet1 Ljubljana, Gosposvetska c. 14.
SREČNO NOVO LETO! Restavracija »pri Roži«
Amalija Schmidt 9723
SREČNO NOVO LETO! Hugon Hib£er fotografski In reprodukcijski zavod Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7. 9634
SREČNO NOVO LETO! Marija Plevnik
gostilničarka, Breg št. 2, Ljubljana. 9730
SREČNO NOVO LETO! Gostilna »pri sodčku«
Hrenova ulica 24. 9739
SREČNO NOVO LETO! Fr. Čuden sin trgovina  zlatnine   in srebrnine, Ljubljana,    Šelenburgova ulic, nasproti glavne pošte. 9672
SREČNO NOVO LETO! L. M. Ecker
umetno in stavb, kleparstvo, vodovodna instalacija i.t. d.
SREČNO NOVO LETO! Brata Sever
Ljubljana, zaloga pohištva in tapetniška delavnica. Gosposvetska cesta 13 (Kolizej). 9692
SREČNO NOVO LETO! Ana Čufer
kavarna Egia, Ljubljana, Turjaški trg. 9742
SREČNO NOVO LETO! Ant. Brajer - Kapele izdelovanje in prodaja Čevljev, Ljubljana, Breg. 9743
SREČNO NOVO LETO! Kovač Frančiška
gostilna Prešernov hram, Rožna ulica št 29. 9746
SREČNO NOVO LETO! Kavarna Vospemlk
Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 2. 9747
SREČNO NOVO LETO! Vek. In Albina Doiničar Park hotel TIvoIL 9677
SREČNO NOVO LETO! Blaž In Marija Novak gostilna in čevljar,  Sp. Šiška, Vodnikova cesta 9.
SREČNO NOVO LETO! Korenčan Ivan
trgovina z galanterijo Mestni trg 20. 9*J4
SREČNO NOVO LETO! Tvrdka Breznik & Fritsch trgovina    z    železnino v Ljubljani. 98.32
SREČNO NOVO LETO! Loskovlc & Meden Ljubljana. ^831
SREČNO NOVO LETO! B. Sevar špecerijska trgovina. Ljubljana, Sv. Jakoba trg.  97^
SREČNO NOVO LETO! Josip Tavčar speceriiska trgovina,* Ljubljana, Stari trg št. 30. 9751
SREČNO NOVO LETO! J. Maček konfekcijska trgovina, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3.
SREČNO NOVO LETO!
Andrej Marčan, mesar
Prešernova uL 16 in Rimska cesta 21. 9673
SREČNO NOVO LETO! Javna ljudska knjižnica gosp. napr. društva za Šentjakobski okraj. 9706
SREČNO NOVO LETO! Julka Albert »Unionska klet«, hotel Union v Ljubljani. 9757
SREČNO NOVO LETO! Tvrdka I. Blas trgovina s čevlji v Ljubljani, Pod Trančo L 9756
SREČNO NOVO LETO I
Fr. P. Zajec optik   in  urar, Ljubljana,
Stari trg št. 9. 9754
SREČNO NOVO LETO! Peter Šterk modna trgovina, Ljubljana, Stari trg št. 18. 9753
SREČNO NOVO LETO! Zalaznlk Aleš
restavracija pri »Slonu«, Ljubljana. 9678
SREČNO NOVO LETO! Marija Volk - Košmerl prva iugoslovenska tvornica d rož, Ljubljana. 9679
SREČNO NOVO LETO I Trafika Blaž
Ljubljana, Dunajska cesta, 9680
SREČNO NOVO LETO! Hinko Stan cer trg. Ljubljana, Dunajska cesta št. 10. 96S1
SREČNO NOVO LETO! F. Datie! Ljubljana, Stari trg 28. 9752
SREČNO NOVO LETO! Gostilna pri Zagorjankl
Mici Gracer Židovska steza 1. 9722
SREČNO NOVO LETO! Franjo Zaje brivec Ljubljana, Dunajska cesta št 12. 9682
SREČNO NOVO LETO! Rodbina Beličeva gostilna »Št. 6«, Dunajska cesta. 9683
SREČNO NOVO LErO! Matija Perko
mizar, Celovška cesta 121. Zg. Šiška. 9824
SREČNO NOVO LETO! Tomaž BizIU
gostilna pri »Kolavratarju« v Ljubljani,   Pred Škofijo.
SREČNO NOVO LETO! Janko Stupica LJubljana, Sodna ul!,a.
9*42
SREČNO NOVO LETO! Anton in Terezija Tonejc
kolodvorska restavracija, Zidani most. 9844
SREČNO NOVO LETO!
Foto-Atelje Ant. Uršič Ljubljana, Frančiškanska ulica (poleg hotela »Slon«).
SREČNO NOVO LETO! I. Pogačnik
fotograf i črti umetni zavod, Aleksandrova  c 3. -Xš*r,
SREČNO NOVO LETO! Veličan Bešter Atelje »Helios«, Aleksandrova cesta 5. fX>S6
SREČNO NOVO LETO! T. Novotnv slaščičarna, Dunajska cesta št. 9. 9687
SREČNO NOVO LETO! Schneider čc Verovšek trgovina z železnino, Ljubljana. 96*9
SREČNO NOVO LETO! Ivan Jax & sin Ljubljana«   Dunajska cesta št. 15. 9690
SREČNO NOVO LETO!
Kavama »Merkur«
LJubljana, Židovska steza, Marija Izlakar. 9721
SREČNO NOVO LETO! H. Seljak
LJubljana
Prešernova ulica 52. 9720
SREČNO NOVO LETO! M. Rautar delikatesna trgovina, Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
SREČNO NOVO LETO! Anton tn Minka Valja veo
gostUničar, Spod. Šiška 87. 9696
SREČNO NOVO LETO! Franc Sitar zastopnik pivovarno Ooss,
Ljubljana 7. 9695
SREČNO NOVO LETOl Bolafflo In sinova veletrgovina   z   vinom In žganjem, Spodnja Šiška.
SREČNO NOVO LETOl Zaita & ZiM trgovina s železnino. 96vl
SREČNO NOVO LETO! Oroslav Slapar krojaštvo, Ljubljana, Ravni-barjeva ulica 13. 9800
SREČNO NOVO LFTO! Anton Ravhekar
Špecerijska trgovina, LJubljana, Pred Škofijo štev. 20.
SREČNO NOVO LETC Anton AlOller veletrgovina s vinom Domžale. 9807
SREČNO NOVO LETO! A. Kassig
krznarnica in izdelovanje čepic, Ljubljana, Židovska u.
SREČNO NOVO LETO! Gostilna češnovar
LJubljana, Dolenjska cesta št. 3. 982S
SREČNO NOVO LETO! Otilijj Bračko trgovina z  rokavicami in parfumi. 9843
SREČNO NOVO LETO!
Janko In Fančl Plntar špecerijska   trgovina, Sp. Šiška št. 24. 9846
SREČNO NOVO LETO! H. Suttner eksport ur, Ljubljana. 9815
K novemu letu čestitajo:
SREČNO NOVO LETO! Franc Štrckelj čevljarski mojster Opekarska cesta 22. 9920
SREČNO NOVO LETO! Karo! Favai
delikatesna trgovina, Sp. Šiika št 150. 9855
SREČNO NOVO LETO! Josip Vidmar tovarna dežnikov in solnč-nikov, Pred škofijo štev. 19.
SREČNO NOVO LETO! Franc Golob mesar in prekajevalec, Sp. Šiška št. 50. *857
SREČNO NOVO LETO! Anton Boc kemična pralnica in barvanje raz. blaga, solidna cena.
SREČNO NOVO LETO! Josip In Ivanka Pretnar
trgovina z mešanim blagom Sp. Šiška št 34. 9859
SREČNO NOVO LETO! Josip Rebek kljnčav. mojster, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 9. 9833
SREČNO NOVO LETO! Peter Barja
mesar, Sp. Šiška 12. 9849
SREČNO NOVO LETO! Peter In Marija Urbane restavracija pri Levu, Go-aposvetska cesta 16. 9847
SREČNO NOVO LETO! Metod In Fanl KačiČ
gostilna pri Raci, Sp. Šiška.
9860
SREČNO NOVO LETO! Marila Petan gostilni čarka* Sp. Šiška 66. 9*4*		SREČNO NOVO LETO! Zdravko in Fanl Koren gostilna Ančnik, Sp. Šiška. 9861
SREČNO NOVO LETO! Jernej Glavič trgovina z mešanim blagom Sp. Šiška it 23. 9851		SREČNO NOVO LETO! Janez Skublc trgovina  z  mešanim blagom, Sp. Šiška 86. 9862
SREČNO NOVO LETO! C K. Brandt kavarna In slaščičarna, Sp. 5«ka št. 77. 9852		SREČNO NOVO LETO! A. Babica »Special«,   Dunajska cesta it 6. 9867
SREČNO NOVO LETO! Ivan Kerkoč restavracija pri Zvezdi, Sp. Šiška it 32. 9853		SREČNO NOVO LETO! Josip Maček gostilničar,   Krojaška ulica it. *. 9866
SREČNO NOVO LETO! Lovro ta Fnraja Grčar gostilna pri Vinski trti, Sp. Šiška št 219. 9854		SREČNO NOVO LETO! Mihael in Ivanka Majcen gostilna pri Ribiču, Ljubljana. 9865
Prav veselo, srečno in zdravo novo leto Jelt vsem svojim eenj. odjemalcem, prijateljem in znancem trgovina z maš. Masom, dež. arMefei, Iganiem Itd. na debelo m drobna POLAK & KOPITAR, Ormož ob Dravi.		
Mirenska čevljarska zadruga 9065       sedaj v Vrbovcu pri Mozirju vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem In prijateljem 1         tu fn onstran meje blagoslovljeno novo leto.		
9660
$rečne ncuc leto
""g""« „$anita5w, Celje.
Veselo in črez vse srečno novo leto želi
9622
Fr. Derenda
Ljubljana, Emon&ka o. 8
Veselo in srečno novo leto
želi vsem obiskovalcem kavarne »Zvezda*
Josip Ivančič,
S623 kavarnar.
Srečno in veselo novo leto 1921
želi
M. DOLNIČAR
901S
restavrater na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Veselo novo leto.
ALOJZIJ  IN TEREZIJA ZORČIČ
9017 Grand hiotel „TriglaV
Ljubljana,   KolodvoreIcei ulio« dtev. 23.
Srečno in veselo novo leto!
-- T. MENCINGER -
9196 LJUBLJANA
RESIJEVA CESTA ŠTEV. 3.
SREČNO NOVO LETO! Upravnik ,,S!ov. Naroda14 vsem cenjenim naročnikom in inserentom.
SREČNO NOVO LETO!
Tehnično osobje
„Narodne tiskarne".
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem Ignac Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3,
ter se jim priporoča v nadalje. 9235
Srečno in veselo novo leto.
PETER KOŠAK ===== restavracija „pri Zvezdi" (Ferlinc) ==2= Krekov trg štev. 11.
9295
9277   Srečno novo leto
želi svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem
tvrdka
Charles Princ, Ljubljana, Dunajska cesta 4.
9347
Srečno novo leto
===========   želi vsem cenjenim odjemalcem ============
D9 Elia & Holujević ZAGREB, tovarna žganja in likerjev ter veletrgovina vina.
Srečno in veselo novo leto
9029 Želita svojim cenjenim gostom
Jernej in fanka Černe, hotel Štrukelj.
Srečno in veselo novo leto!
Hotel „Meran"
============   IVAN FRIEDL ■■
Aleksandrova cesta.      MARIBOR      Aleksandrova cesta.
Srečno in veselo novo leto
9236 želi svojim odjemalcem
Karol Majce in drug, čevljarski mojster Radeckega cesta štev. 6 Ljubljana.
Srečno novo leto
vsem svojim naročnikom želi
Fran Medica & Ko., manufaktura na debelo
Ljubljana, Sodna ul. 7. 9793 Tržaška cesta 4.
Veselo novo leto
želim cenjenim odjemalcem Josip Omerza, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6/1., trg. s pis. in šolskimi potrebščinami na debelo in drobno.
Srečno in veselo novo leto
I   žen vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
3. San Brin, trgovina nsnja na Debelo,
£jnbljana, Jffestni trg štev. 6.
Veselo novo leto
9356
želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
The Rex Co.f Ljubljana, Gradišče 10
trgovina s pisalnimi, računskimi, razmnoževalnimi in drugimi pisarniškimi potrebščinami.
9328      Stavbeno in umetno mizarstvo
ROJINA & KOMP. V LJUBLJANI. Slomškova ul. 16 — Kolodvorska ul. 8
:: želi vsem cenjenim odjemalcem ter prijateljem ::
srečno novo leto,
zahvaljujoč se za dosedanje obilo zaupanje.
SREČNO NOVO LETO! Franjo Grabjec fotogr. umet. zavod, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
SREČNO NOVO LETO! AloziJ  in Helena Brecelnik
mesar, Sp. Šiška 25. 9850
SREČNO NOVO LETO! Josip Stupica jermen ar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
SREČNO NOVO LETO! Gostilna Bevc
Sp. SiSka št. 120. 9856
SREČNO NOVO LETO! Albina Bogataj - Sitar Izdelov3lnica  perila, Ljubljana, Židovska ul. 1 /II. nad.
SREČNO NOVO LETOS Ferfila. gostilničar
Sp. ŠiSka št 205. 9858
SREČNO NOVO LETO I Tobačna  trafika Dolenec, Praprotnlk - Pugelj
Ljubljana, Prešernova u. 54.
SREČNO NOVO LETO! Marija Čeme
mesnica Frančevo nabr., gostilna  Sv. Petra cesta 85.
SREČNO NOVO LETO!
M. T-čar, Ljubljana
9886
SREČNO NOVO LETO I Franc P. Stare sobno in dekor, slikarstvo, Florijanska ulica 16. 9816
SREČNO NOVO LETO! Josip Vesel trgovec Prešernova u. 20—24. 9885
SREČNO NOVO LETO! J. Bazzolini trgovina   dellkates, izdelovanje salam ln kranjskih klobas v Ljubljani, Lingarjeva ulfea. 9839
SREČNO NOVO LETO! Knnc Franc fotografski atelje VVolfova ulica 6. 9884
SREČNO NOVO LETO! Restavracija „Maribor*4 Ivan Valerija Šober
Maribor.   Vetrinjska ulica,
SREČNO NOVO LETO! Marija Ddrffl slaščičarna, Ljubljana, Mestni trg 12. 9879
SREČNO NOVO LETO! Anončna ekspedicija Ivan Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 15.
SREČNO NOVO LETO! Gostilna pri Kmetu
Gosposvetska cesta   št. 8.
9864
SREČNO NOVO LETO! Josip Plankar
gostilničar in trgovec z drvmi olenjska cesta 5. 9827
SREČNO NOVO LETO! Valentin Škander gostilna in trgovina, Sp. Si« ška. 9863
SREČNO NOVO LETO!
Jakob Zalaznik z družino pek arij a. slaščičarna in kavarna, Ljubljana, Stari trg 21.
5rečno in veselo novo leto!
Elektrotvrdka
SVETLA
Mestni trg 25.
Autotvrdka 9704 J. GOREČ Gosposvetska c. 14.
Srečno in veselo novo leto!
Milko Jesih
vinska veletrgovina in vinotoč      ■ i
Ljubljana, Florijanska ulica štev. 86.
9822
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem Kati Ovsec-Držaj
trg. z vinom, žganjem m meš. blagom, Florijanska ul. 25.
is
Uredništvo »Adresarja za Slovenijo
Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5,
želi vsem naročnikom
•       srečno 1921!
oo
Srečno novo leto!
===== „ SVETLA." i
OO tO
oo
OS
Janko Pogačar, Lovro Effenberger & Co.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Zagreb, Maribor, Beograd.
Srečno novo leto
■    ■ želi       i  •> ■   i .u.
SCHWAB & BIZJAK
Ljubljana, Dvomi trg štev. 3. 9759
Srečno in veselo novo leto
želi
GRAND HOTEL „UNION", Ljubljana hotel, restavracija, kavarna, vinska klet. 9874
Delniška družba pivovarne „UNION"
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
veselo in srečno novo leto!