Poštnina plačana v gotovini. ŠTFV. 267. V LJUBLJANI, četrtek, 24. novembra 1937. Posamezna številka Din 1'— LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina? V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvitAVNIŠTVO: KONGKESN1 TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu- Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Zlati ilasi opozicije. Ni lepših časov za opozicijo pri nas ko tedaj, kadar je skupščini predložen Proračun. Kajti tedaj so odprte vse za-tvorniče za opozicionalno govorenje in tedaj morejo vse opozicionalne stranke kar tekmovati med seboj, katera je bolj Vlleta za davkoplačevalce in katera bi Piav sigurno sestavila boljši proračun 0<^ vlade. Zlasti lepa prilika za tako sa-m°dcipadljiv0 priporočanje pa ima spo-^icija takrat, kadar treba proračun zaradi šfednje reducirati in kadar ne vec fiktiven proračun odkriva vse napa ve našega državnega gospodarstva. V tej lepi situaciji je sedanja opozicija in tako jo slišimo dan na dan, kako Nabavlja čez previsoke davke, a obenem v isti sapi zahteva od države večje izdatke in ogorčeno zavrača vse redukcije. Pa naša opozicija je še v mnogo bolj Ugodnem položaju. V finančnem zakonu se govori tudi o redukcijah univerz in tu je zopet mnogo lepe prilike za navdušeno besedo in za cenen dokaz o svoji visoki ljubezni zlasti do slovenskega vseučilišča. A ni še konec vseh dobrot za opozicijo. Govori se tudi o začasni ukinitvi stalnosti sodnikov, o novem in bolj strogem skupščinskem poslovniku, o nedelavnosti skupščine in o neodpravi preštevilnih ministrstev, da o vsej drugi ■ vsakodnevni hrani opozicije niti ne govorimo. V resnici, izjemno sijajna prilika, da pokaže opozicija svojo nepomirljivo skrb za ljudski blagor in da ž ogorčenjem zavrne naravnost neverjetno preziranje ljudskih potreb s strani vlade. Krasna in občudovanja vredna je skrb opozicije, ali vseeno ima opozicija le malo upanja, da bo ta njena skrb užgala volivce. Stvar je namreč v tem, da je vsa ta naša opozicija že enkrat bila na vladi, da je vsa ta naša opozicija že sodelovala pri sestavi proračunov in vendar smo imeli preje še slabše proračune od sedanjega in morali ravno tako zavračati nekulturne apetite na redukcijo ljubljanske univerze ko sedaj. K sreči nismo več v dobi, ko je zaleglo samo pripovedovanje, temveč smo prišli vsaj v začetke one dobe, ko je treba svoje besede z dejanji podkrepiti. Tega pa vsa naša opozicija ne zmore in to smo videli sedaj jasno. Ni še razložil finančni minister svojega proračuna, že je bil označen njegov propračun ko slab. Sedaj pa, ko je dr. Markovič povedal, kako je z njegovim proračunom, je stvarna kritika opozicije izostala, še od nobene strani nismo slišali, kako bi bilo mogoče proračun zni-fftti, da ne bi bile škodljive redukcije da bi bilo vsem dejanskim državnim Potrebam zadoščeno. Je sicer res, da 'ttia proračun to osnovno napako, da ni zgrajen na temelju popolne davčne enakopravnosti. Ali naj kdo pove, kako je v sedanjih razmerah mogoče to nakrat in brez katastrofe izvesti. Če kdo vzbuja med prečani iluzije o tej stvari, potem so te še vedno le iluzije. In redukcija univerz. Da je redukcija na beograjski univerzi potrebna, je gotovo. Da je na ljubljanski treba medicinsko fakulteto še razširiti, je tudi gotovo. Ampak vsega tega ne dosežemo, če bo vprašanje univerze postalo vprašanje, ki se ga strankarsko izkorišča. Uspeli za slovensko univerzo je mogoč le v solidarnosti slovenskega naroda. Sedaj pa poglejte, kako razume to solidarnost es-deesarska celjska »Nova doba«, da si' morajo z njenim Pokrustovim člankom vsi nasprotniki ljubljanske univerze naravnost oblizniti prste. In še nekaj! Absolutno ne gre, da nekateri slovenski in-teligenti — in teh ni tako malo — samo Skupščina soglasno za Marinkovičevo politiko. MARINKOVIČEV EKSPOZE. Beograd, 23. novembra. Današnja seja se je pričela ob 11. Zanimanje za sejo je bilo veliko. Takoj po otvoritvi seje je dobil besedo Marinkovič in odgovarjal na Pribičevičevo interpelacijo. Med drugim je Marinkovič izvajal: V zunanji politiki se niso izvršile nobene izpremembe. Hočemo, da se varuje mir in stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami ter paktom Zveze narodov ter da se s srčnimi odnošaji z balkanskimi državami ustvariti temelj za novo sodelovanje. V tem smislu se je trudila vlada in ta politika je odgovarjala interesom Evrope in civiliziranega sveta. Kot svojo prvo dolžnost sem smatral okrepitev Male antante in konference v Jachymovu in Ženevi so njeno krepkost dokazale. Vprašanje našega šolstva v Rumuniji bo rešeno s posebnim aranžmanom. S Francijo smo bili zavezniki tudi brez pogodb. Zato se z novo pogodbo tudi nič ne izpreminja v naših odnošajih s Francijo. Pogodba ni naperjena proti nikomur in tudi ne niore biti, ker ugotavlja samo to, kar že brez nje obstaja. Če ves naš narod pogodbo pozdravlja, ima to bolj sentimentalen značaj, ne pa agresiven. Prepričan sem, da govorim v imenu vse skupščine in vsega nraoda, če izrekam svoje zadovoljstvo, da je dobilo naše prijateljstvo s Francijo tudi svojo formalno politiko. (Vihamo odobravanje.) Vedno smo gledali na to, da smo tudi v dobrih odnošajih z Vel. Britanijo. To nam je tudi uspelo in Vel. Britanija nam je v zadnjem času dosti pomagala. Marinkovič govori nato o Italiji in pravi, da ona ne vodi proti nam nobene politike izolacije. Videlo se je to po verifikaciji konvencije o Besarabiji s strani Italije, ko se naši odnošaji z Rumunijo niso niti najmanje poslabšali in tudi naši odnošaji z Madjarsko so se izboljšali. Glede Grčije je dejal Marinkovič, da je naše stališče, da more Grčija sprejeti atenske konvencije brez vsake nevarnosti za svojo suvereniteto. Z Albanijo so se naši odnošaji v zadnjem času dosti poboljšali. Glede Bolgarske čakamo na razvoj, vendar pa moram izjaviti, da atentatov ne moremo trpeti. Ko je naglasil Marinkovič dobre od-nošaje z vsemi drugimi državami, je zavrnil očitke opozicije, ko da bi bil naš zunanjepolitičen položaj slab. Naša dokazana miroljubnost je državi povečala ugled, ne ga pa zmanjšala. Po Marinkoviču je govoril Pribičevič, ki je predvsem napadal — Korošca. Nato je bila seja prekinjena. Popoldanska seja. Beograd, 24. novembra. Včerajšnja popoldanska seja narodne skupščine se je začela ob 4. in .pol. Galerije so bile nabito polne občinstva. V diplomatskih ložah je bila večina diplomatov. Spočetka so bili v dvorani samo poslanci iz opozicije in šele pozneje so prišli poslanci vladne večine, tako da so bile klopi polne, ko je govoril Stjepan Radič. Klopi so se izpraznile ob Trunibičevem govoru in se nato zopet napolnile ob zaključnem govoru dr. Marinkoviča. Popoldnevna seja je bila zelo mirna in brez medklicev. Na koncu je prišlo do manifestacij na čast Franciji, ko je bilo na predlog samega Svetozara Pribičeviča soglasno izrečeno zaupanje dr. Marinkoviču in izglasovan prehod na dnevni red. Povsod so klicali: Živela Francija! Prvi je govoril na popoldanski seji Stjepan Radič. Govoril je o zunanji politiki bolj zabavno, ko pa kritično in resno. Vendar je večkrat s svojimi duhovitimi konstatacijami dosegel odobravanje cele dvorane in smeh. Najprej je omenjal Zedinjene države severne Amerike in naglašal, da bi ne bilo ne naše države, ne zapadne civilizacije, da ni bilo Amerike. Vpraša, kaj bi bilo v Evropi, zlasti v osrednji, ako bi bile ostale avtokracije. Naša zunanja politika pa ne skrbi dovolj za naše ljudi v Ameriki. Naša diplomatska služba ni veliko vredna. O govoru ministra zunanjih poslov pravi, da je bil obširen, a ni bil vsebinski. Kritizira našo zunanjo politiko in pravi, da se ne gleda dovolj na to, da se pred zunanjim svetom obrazloži naše zedinjenje in da se dokaže, da ne moremo biti ni-kaka kolonija za kogarkoli in ne mesto za kakršnekoli druge interese in civilizacije. Mi smo svoboden in suveren narod. (Burno odobravanje v skupščini.) Treba bi bilo drugače urediti odnoša-je proti bivšim neprijateljem in enako proti sedanjim. Govori o nadah bivših in sedanjih naših neprijateljev, ki gredo na našo škodo. Radič govori o splošnem položaju na svetu, specialno se bavi z Rusijo in Ameriko, omenjajoč njiju vpliv in važnost. HSS je sedaj po koaliciji popoln gospodar hrvatskih krajev. V opoziciji nam je dobro. Radič pravi dalje, da je dr. Ninčič sklenil pogodbo z Italijo proti priključitvi Avstrije Nemčiji. Po tej pogodbi bi moral mi iti ob rami '/■ Italijo v vojno, ako bi prišlo do priključitve. (Dr. Ninčič protestira: »Ni res!« Radič: Vi to sedaj demantirate, a ako bi govorila na štiri oči, bi to priznali!) Radič zagovarja dobre odnošaje v politiki napram Nemčiji, ker .je danes Položaj Nemčije nasproti nam drugačen kakor je bil prej. Danes ni več Dunaja, a nemški narod je deloven in napreden narod. O Italiji in fašizmu pravi, da je to permanentna nevarnost za mir. Hrvati, Srbi, Slovenci in Bolgari so en narod. Slovanstvo velja največ z Rusijo. Nqši odnošaji do Nemčije, Italije, Francije ali do katerekoli druge države brez Rusije bi nas privedli v odnošaje kolonij napram tem velikim silam. Nato je govoril dr. Ante Trumbič, ki omenja najprej vprašanje fakultet v Zagrebu. Ugotavlja, da so bile vse kulturne institucije, a zlasti šole na Hrvat-skem ustvarjene s privatno inicijalivo, z narodnim denarjem. To, kar je ustvarila Hrvatska, nima nihče pravice rušili, a ako vendarle ruši, dela to proii oficielno branijo popolnost slovenske univerze. Tako stališča slabe pozicijo univerze, zlsati še, ko že davno niso zasebna tajnost. Ln stalnost sodnikov! Kadar se vrši nova organizacija sodišč — in hvala bogu, da se vrši — mora biti stalnost začasno odpravljena. To se je zgodilo v Avstriji celo tedaj, ko je bil sprejet no- vi procesni red. Opozicija je menda pozabila, da demagogija še ni argemnt. Zlati časi so danes za opozicijo, ki zna delati in ki zna dokazati, da je vladi superiorna. Če lega ne zna dokazati, temveč kriči samo v gozd, pa se kaj kmalu izkaže, da so ti časi v resnici za opozicijo zelo črni časi, ker ne zna niti v dobi najugodnejše konjunkture dokazati svoje obstojne potrebe. In vse kaže, da se za našo opozicijo pričenjajo budi časi. pravu s silo. Kritizira nadalje ekspoze ministra zunanjih poslov in veli, da je obupen in da nima nič konkretnega.‘Ne vemo, kakšna je pogodba s Francijo. Dalje govori Trumbič o pogodbah prijateljstva med velikimi in malimi državami in poudarja, kako nas je drago stala pogodba prijateljstva z Italijo. Pogodbe o prijateljstvu velikih sil z malimi so nastale samo po vojni in so redno le v korist velikih sil. Zato je treba previdnosti. Za Trumbičem govori socialist Pete-jan, ki v svojem kratkem govoru izraža nado, da vsebuje pogodba s Francijo tudi povoljne ekonomske pogoje za našo državo. Po Petejanovem govoru je bil odrejen odmor petih minut, da se vladna večina sporazume o prehodu na dnevni red. Ob 7.40 se je seja nadaljevala in so bile vse klopi polne poslancev. Seji je prisostvoval tudi Velja Vukičevie. Po odmoru dobi prvo besedo dr. Vo-ja Marinkovič, ki govori zaradi prehla: jenosii zelo tiho. Imel je svoj zaključni govor, v katerem se je dotaknil govorov vseh poslancev. Njegov govor so poslušali zelo pazljivo. Govor je bil tudi prav zanimiv. Najprej pojasni, zakaj ni govoril podrobno o odnošajih s po-edinimi državami, zlasti s češkoslovaško. Pravi, da bi mogel o tem dolgo in lepo govoriti, ali smatra, da je to odvečna sentimentalnost. Bavi se nato z ugovorom, zakaj ni govoril o priključi' tvi. To je važno politično vprašanje. O njem ni bilo razgovora o priliki pogodbe s Francijo. Ne bo govoril o kombinacijah v svetovnem tisku o priliki pogodb s Francijo. Lahko samo rečem, da to ni vezano niti z enim vprašanjem. Mislim, da je to dovolj in lahko rečem, da-ni bilo govora ob sklenitvi te pogodbe o kakih dogovorih ne s strani Francije in ne z naše strani. Nato odgovarja Trumbiču, da je odveč, da se pogodba izroči nar. skupščini. O nettunskih in beograjskih konvencijah ni govoril, ker ni govoril o vprašanjih, ki niso v zvezi z interpelacijo in ki niso aktualna. Da bi se kaj krivo ne razumelo, se vrača na odnošaje z Italijo. Po mojih izjavah, je dejal Marinkovič, se je dalo sklepali, da so ti odnošaji najboljši. Mislim, da je bilo v mojem odgovoru na to interpelacijo jasno rečeno, da tako ne mislim, ker potem ne bi loliko insistiral na paldu in smatram za svojo dolžnost, da ga napravim lako, kakor ga mi želimo. Istotako.je rečeno, da sem dejal, da so odnošaji z Albanijo najboljši. Za naše odnošaje z Albanijo sem rekel čisto in prosto, da so diplomatskega značaja. Na opazko Svet. Priibčeviča, da je o priliki spora z Albanijo trpel naš prestiž, odgovarjam: Prestiž je slaba stvar in se je treba izogibati politiki prestiža napram našim sosedom, zlasli pa napram Albaniji. Grški in Bolgariji ni zato, da pridemo nekega dne do sodelovanja, do katerega se pa lahko pride samo na bazi ravnopravnosli. Tako sem postopal tudi napram Bolgarski. Končno je bil sprejet od Pribičeviča predlagan dnevni red, da se sprejemajo izjave dr. Marinkoviča z odobravanjem na znanje. VIZUMI MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO BODO PRIHODNJI MESEC ODPRAVLJENI. Berlin, 24. novembra. Po izmenjavi not nemškega ministra zunanjih poslov in jugoslovanskega poslanika v Berlinu se ukine obligatno zahtevanje viza na potnih listih med Nemčijo in Jugoslavijo od 5. decembra dalje. Ljubljanski oDonski svet bo skl can v kratkem. Vol. župan dr. Vodopivec je zavrnil pritožbo dr. Jeriča proti občinskim volitvam v Ljubljani in zato bo vi. komisar v kratkem sklical sejo novoizvoljenega občinskega sveta. Vlada je tako dokazala, da spoštuje avtonomijo Ljubljane in obenem postavila na laž vse one esdeesarje, ki so klepetali o nasilnosti sedanje vlade. Ljubljana dobi torej zopet svojo avtonomijo in to po zaslugi od es-deesarjcv tako oklevetane Vukičeviceve vlade. Pred štirimi leti so esdeesarji prvič po-gazili avtonomne pravice Ljubljnae in potem še opetovano nastopili proti ljubljanski avtonomiji in šele sedaj, ko je SDS definitivno v opoziciji, dobi Ljubljana zopet nazaj svojo avtonomijo. To treba konstatirati, da bo vse politično dvoličje SDS glede ljubljanske avtonomije jasno. O celi stvari pa je treba pripomniti še nekaj. Ljubljana dobi nazaj svojo avtonomijo, drugo vprašanje pa je, kako dolgo se bo ta avtonomija držala. Že župansko vprašanje bo najbrže rodilo prve težave. Pa naj bo že to -premagano, potem pride druga in najtežja težava. Proračun mora biti decembra meseca sprejet, ker'drugače so prvega januarja na magistratu brez denarja. Skoraj nobe- 1 nega upanja pa ni, da bo to mogoče doseči, ker potrebno '~U navzočnost svetovalcev je mogoče dobiti le, če se doseže sporazum med SLS in SDS. V to pa mi. ki nismo optimisti, ne verujemo. In tako ne bo preostalo nič drugega ,ko da bo novoizvoljeni občinski svet decembra meseca razpuščen in da bo Ljubljana zopet dobila svojega komisarja. Vprašanje je, če je bilo iz palitično-tehnič-nih ozirov umestno sklicati občinski svet zato, da bo v kratkem zopet razpuščen. Je sicer res, da pravi demokratično načelo, da treba delovno nesposobnost avtonomnega zastopa šele videti, ne pa samo domnevati. Toda naše političae razmere so tako enostavne, da ni pričakovati prav nobenih čudežev. Sodelovanje SLS in SDS v občinskem svetu pa bi bil čudež. Iz tega vzroka tudi ne moremo na sklicanje občinskega sveta polagati te važnosti, ki bi jo radi, ker pač vemo, da bo življenje novoizvoljenega občinskega sveta le kratko in da bomo prav kmalu tam, kjer smo bili. Zato vse naše priznanje vladi, da spoštuje avtonomijo, toda obenem moramo pripomniti, da od vsega tega ne bo imela dobička Ljubljana, temveč tisti, ki so pred štirimi ■leti prvič popazili ljubljansko avtonomijo. Iz Kranja. Neverjetno glasovanje rotovške večine. — SDS proti gostilničarjem in varuje avtomobiliste. V pondeljek, dne 21. t. m. se je nadaljevala občinska proračunska seja za leto 1928, od katere je, kakor smo že poročali prejšnjo sredo, vladajoča večina tako lepo pobegnila. Po uvodnih besedah je gospod župan Pirc prešel k stvari. Omenil je, da se bo na-daljno obravnavanje proračuna vršilo od točke 11. Združena opozicija je energično protestirala proti taki nepravilni ugotovitvi, na-glašujoč, da so bile prejšnjo sredo sprejete že poznejše točke sporazuma. Tako n. pr. postavka o cestah itd. Župan se sklicuje na besede odbornika g. dr. Šilerja, češ, da je on sam ob zaključku proračunske seje v sredo omenil točko 11. Gospod dr. šiler razloži nato, da je on res omenil točko 11, ampak da je takoj zraven pristavil, da so se gospodje od večine pri tej točki šele začeli odstranjevati iz sejne dvorane, kar imajo gospodje odborniki cd opozicije natanko noti-rano, zato pa, da so bile še vse nadaljne točke proračuna veljavno sprejete, dokler ni odšel iz dvorane ravnatelj Košnik, 17-ti odbornik in takrat je gospod župan kot kot predsednik sam ugotovil nesklepčnost seje. To je merodajno. Gospod župan je bil tako v zagati. Ali naš g. župan je trden v politiki in parlamentarizmu ter si že zna pomagati. Mislil si je, danes imamo močno in zanesljivo -večino. Naj odlbči glasovanje. Toraj poskusimo. »Gospodje, ki se strinjajo s tem, da se je prejšnjo sredo končala seja s točko 11, naj, prosim, vstanejo.« Iz vzdignila se je v resnici celokupna večina. O sveta modrost! Glasovati za dejstvo, ali tako rekoč prisegati na stvar, da se je ta v resnici tako in tako izvršila, ko nisi bili vendar pri faktu samem navzoč — to je že nekoliko preveč. Glasovali so za predlog župana namreč vsi trije odborniki večine, ki prejšnjo sredo pri seji sploh niso bili navzoči, dalje tudi oni, ki so že preje zapustili dvorano. Gospodje, kaj ne, vsi na enkrat pač niste od&li iz dvorane, to boste menda že priznali? G. župan Vam pa na tem mestu čestitam na Vašem ugledu ter na Vašem velikem vplivu, ki ga imate na svojo okolico, da še celo ljudje, ki se ponašajo s svojo akademsko naobrazbo in logiko, delajo na Vašo inieijativo take neverjetne sklepe. Združena opozicija izjavlja na to, da za postavke, katere so bile že izglasovane, ne bo še enkrat glasovala in da zato ne prevzame nobene odgovornosti. Večina izglasuje na to postavke, ki so bile že enkrat izglasovane ?!. Preide se k kritju izdatkov. Primanjkljaj znaša sedaj okrog 627.000 Din in je od prvotnega primanjkljaja proračuna, ki ga je predlagala večina, okroglo 100.000 Din manjši. Odkod dobiti sedaj vir in dohodke, ki bodo pokrili primanjkljaj? Rotovška večina si je na to vprašanje hitro in brez težave odgovorila. — Plačajo naj gostilničarji. In zadeva je bila zanje rešena. Pri tem pa se niso vprašali ali so gostilničarji pri današnji denarni krizi, ki ravno najbolj tangira njihovo obrt, zmožni plačati toliko povišane doklade na vino, ali ne. Občinska doklada na državno trošarino znaša v mestu 1.05 Din na liter potočenega vina. Sedaj pa so hoteli gospodje poskočiti od 1 Din na 2.10 Din, vsekakor malo prevelik in drzen skok. Ker pa se je združeni opoziciji preteklo sredo posrečilo, da je s svojimi dobrimi predlogi zmanjšala proračun so morali iti gospodje od svojih 2.10 na 1.75 Din. Pa tudi 1.75 Din je malo previsoka in nepravilno odmerjena doklada, če pogledamo, da imajo sosedne občine samo 25 do 75 odstotno doklado. Gospodje, ki ste povišali doklado od 1.05 na 1.75 Din, ali ste se zavedali pri tem tega svojega koraka. Ali ste proučili natanko mi-zeren položaj kranjskega gostilničarja? (V mestu Kranju, ki ima okrog 300 prebivalcev, je črez 35 gostilen in vinotočev). Samo dva odgovora sta mogoča. Če niste proučili položaja, potem niste ravnali prav, ker pač stvari niste proučili. Če ste pa proučili, pa ste kljub Jemu forsirali ta povišek, no kaj bi rekli na to? Gostilničarji so bili z veseljem pripravljeni prispevati svoj oboilos za sklad nove ljudske šole in tako sta njihova zastopnika kot odbornika v mestnem zasto-pu sama predlagala povišanje doklade na vino od 1.05 Din na 1.50 Din. Ali, kar pa je čez Din 1.50 to pomeni pristati na propadanje svojega lastnega gospodarskega življenja. Vsi stanovi morajo enakomerno prispevati za novo^ ljudsko šolo. Saj ne bodo hodili v to šolo* samo otroci gostilničrajev! Pa boste zopet rekli: »Saj tega poviška ne bo trpel gostilničar. Plačal ga bo konsument.c Poznamo dobro take fraze. Gostilničar ve samo to, da čim dražje bo prodajal vino, tem manj ga bo potočil, le to bodi povdar-jeno — in to je tisti vidik, iz katerega se mora gledati na celo zadevo. Obrat bo postal manjši in kaj sledi iz tega, to naj gospodje sami premislijo. Tako tudi mestna občina kakor je razvidno ne bo prišla na svoj ra-^u.Il'. Okoliške gostilne, ki so v neposredni bližini našega mesta, bodo s tem favorizirane, kranjski gostilničarji in mestna občila pa bosta na ta način oškodovani. Malo Vež logike gospodje! Z opravičeno zavistjo lahko gledajo gostilničarji, kako se v mestu popravljajo in gradijo nove izložbe ter moderni trgovski lokali. Le gostilničar, ki tiči do vratu zakopan v davkih in dolgovih se ne more ganiti, ne more preurediti in modernizirati svojih lokalov, tako kakor zahteva novi čas. In ravno tukaj je iskati vzrokov pomanjkanja tujskega prometa v našetn mestu. Takrat, ko bomo imeli lepo urejene gostilne in moderne hotele, takrat šele se bo začel razvijati pri nas tujski promet, ne pa z uvedbo novega mrzlega kopališča na Savi, kakor so to trdili nekateri gospodje. V tem smislu sta pri debati nastopila gospoda obč. odbornika Miro Peterlin in Ručigaj. Odbornik gospodarske stranke g. Peterlin je stavil predlog, da bi se dobili še drugod viri za kritje. 125 - odstotna doklada na občo pridobnino naj bi se zvišala na 200 odstotkov. Tako bi vsi ostali trgovci, obrtniki itd prispevali sorazmerno za ljudsko šolo. Dalje je predlagal isti, naj bi se pobirala 25-odstotna občinska doklada na državno takso avtomobilov, kar bi znašalo na leto za auto Din 750. Motorna kolesa s prikolico naj bi plačevala Din 200, motorji brez nje pa Din 150, dokazujoč, da kdor ima toliko denarnih sredstev da si lahko kupi avto, ali motor, ta bo tudi lahko brez škode utrpel to bagatelo in žrtvoval ta prispevek za občinski blagor. 'Ta kakor tudi prejšnji njegov predlog, pa je naletel pri gospodih vladne večine na gluha ušesa. Gospodje imajo seveda sami avtomobile in plačevati naravnost iz svojih žepov za sklad ljudske šole, to bi bilo prehudo in to vendar tudi nikamor ne kaže! Ko je slednjič dal g. župan oba predloga gospoda Peterlina na glasovanje, je zanje glasovala samo celokupna opozicija. Tedaj so se začeli smejati gospodje na strani večine, češ, odborniki manjšine se sedaj sami sebe obdavčujejo. Mi pa konštatiramo samo to. Ti gospodje so ravnali po svoji vesti in imeli so v sebi toliko socijalnega čuta in so uvideli, da so oni, ki imajo avtomobile in motorna kolesa kot premožnejši v prvi vrsti poklicani, da tudi nekaj žrtvujejo za obče dobro. Celokupna večina, ki je glasovala proti tako pametnemu in socijalnemu predlogu opozicijonalnega odbornika pa si je pridobila s tem zadostno klasifikacijo! Toliko kranjskemu meščanstvu ad informan-dum!!! Politične vesti. — O položaju vlade Vel je Vukičeviča piše zagrebška »Narodna Politika«: »V zadnjem času se opaža, da je pričela voditi opozicija z nujnimi zakonskimi predlogi tehmčno obstrukcijo, ker se morajo nujni predlogi razpravljati pred prehodom na dnevni red. Vladni krogi zatrjujejo, da v sedanjih prilikah tako nastopanje opozicije vlado samo krepi. Dosedaj so se namreč vladni interesi, zlasti Davidovičevci in pašičevci upirali izpremem-bi poslovnika, dočim se sedaj tudi ti poslanci za čim prejšnjo njegovo izpremembo. — V zadnjih je bilo v Beogradu zelo živahno. V Beograd je dospel Aca Stanojevič, ki je zaprosil za avdienco pri kralju. Njegovi prošnji pa ni bilo ustreženo. Za avdienco je zaprosil tudi dr. Ninčič in je bil od kralja tudi sprejet. V nekaterih radikalnih krogih pripisujejo tej avdienci precejšnjo važnost in celo govore o možnosti nove kombinacije z Ninčičem na čelu. Temu nasproti pa ugotavljajo vladni krogi, da je imela samo informativen pomen, ker je dr. Ninčič pisal, v »Vremenu -, da je pakt s Francijo njegovo delo. Čeprav je bil članek dr.-a Ninčica naperjen samo proti Marinkoviču, je vendale iznenadil dvorske kroge in naredil zelo slab utis. — Politično situacijo bi bilo mogoče v glavnem označili tako-Je: V k.-ogih Velje j Vukičeviča so prepričani o stabilnosti vlade ; in sedanje kombinacije. Če bi v vrstah radi-i kalnega kluba ali sploh v narodni skupščini | nastala taka situacija, da bi bila vladna večina ogrožena, potem bi šla vlada na nove volitve; da se situacija razčisti. Nove volitve bi vodili Vukičevič, Marinkovič, Korošec. V ppozicicnalnih krogih pa so mnenja, da so dnevi vlade Vukičeviča šteti in da bi se mogla ta vlada ohraniti še največ dva meseca. V radikalnem klubu se baje nezadovoljstvo vedno bolj širi med centrumaši, ki da so se pobotali s pašičevci. Centruma- ■ ško politiko vodita danes Miša Trifunovič in Ninčič. Tudi ti krogi priznavajo, da bi mogel biti naslednik Vukičeviča dr. Perič. Njegov kabinet pa bi imel le prehoden značaj. — Ni nam treba posebej naglasiti, da je kombinacija opozicije zgrešena, ker po dveh mesecih se bo že pričelo delo za proračun in tedaj ne bo več časa za krizarenje. = Jugoslovcnski Lloyd, glasilo glavnih hr-vatskih gospodarskih institucij, pravi o novem prroačunu tole: »Proti novemu državnemu proračun je uprizorjena velika in hrupna kampanja z gotovimi tendencami. Čudno je pri temu, kako se je hitro pozabilo na vse one puste amandmane, s katerimi se je kiparilo prejšnja leta in popravljala očitna fik-tivnost prejšnjih državnih proračunov. Pozabilo se je celo na zloglasni sistem dvanajstin. ^ Sedaj, ko je vendar enkrat predložen faktično reden proračun, se je vzdignil nad režim lirup in krik in to baš od strani onih, ki imajo na to najmanj pravice.« Nato objavlja Jugoslovenski Lloyd dobesedno vso izjavo finančnega ministra o novem proračunu. »Jugoslovenski Lloyd« je več ko enkrat dokazal ne samo svojo objektivnost, temveč tudi svojo strokovnjaško višino in zato beležimo njegovo sodbo z zadoščenjem in s pozivom na opozicijo, da uporabi to sodbo kot zelo primeren mrzel obkladek za svoje pre-vneto fantaziranje o slabši kakovosti novega proračuna proti prejšnjim. = Nova belgijska vlada je sestavljena in od kralja odobrena. Sestavljena je tako-le: ministrski predsednik Jaspar (kat. konservativec), zunanje Hymans (liberalec), notranje prof Carnoy (kat. dem.), finance Houtart (kat. kons.), prosveta Vauthier (lib.), vojna de Broqueville (kat. kons.), delo Heiman (kat. dem.), poljedelstvo Baels (kat kons.). — Vlado je bilo mogoče sestaviti, ko so kr--ščanski demokrati pristali na zahtevo liberalcev, da se pred rešitvijo brambnega zakona ne bo razpravljalo o nobenem cerkvenem jezikovnem vprašanju. .= Proračun češkoslovaške vojske znaša 1,400 milijonov č. kron, za 30 milijonov več ko lani. To pa vsled tega, ker so bile na češkem zvišane plače. Vojni minister Udržal je v svojem ekspozeju povdarjal, da ima Je-n-oslovaska armada samo d&tenzievn značaj. Ker pa je položaj Cehcslovaške zelo eks-poniran, mora biti tudi armada močna. Milice Čehoslovaška ne more uvesti, ker bi bila predraga. Armada je bila v zadnjem letu popolnoma depolitizirana. Število francoske vojne misije se stalno manjša in sedaj šteje le 27 oficirjev, med njimi dva generala. Samo eden od njiju zavzema važnejše mesto in sicer kot komandant vojne akademije. Drugo leto bo izpeljana nadomestna rezerva,^ ki bo štela 100.000 mož. Zaenkrat se službena doba še ne more skrajšati, vendar pa se bo mogla preje ko v Franciji skrajšati in sicer na 14 mesecev. = Červonce so falzificirali v Budapešti. Dunajski »Abend« objavlja senzacionalno vest, da so bili červonci falzificirani v Budapešti in sicer v isti tiskarni, ko svoje dni francoski franki. »Abend« povdarja, da je šef vojaškega kartografskega zavoda v Budapešti še vedno grof Teleky, ki je bil zapleten tudi v falzifikatorsko afero francoskih bankovcev. Klišeji so bili izdelani po dogovoru madjarskih falzifikatorjev z nemškimi istočasno v Frankfurtu na Menu, Miinehenu in Budapešti. Grof Teleky in Windischgraetz sta delovala z istimi nemškimi pomagači. Tudi general Ludendorff jc vedel o vsej stvari. Kot razpečevalci falzificiranih ruskih bankovcev so bili sprejeti samo hakenkreuzler-ji. 'Ni še ugotovljeno, koliko odgovarja ta senzacionalna vest »Abenda« resnici. — Še bolj senzacionalno vest o vsem tem pa je objavil berlinski »8-Uhr Blatt«. Pravi, da je financiral falzifikatorje veleindustrijalec De-terding, ravnatelj petrolejske družbe Royal Dutch Co. Deterding je nastopil proti sovjetom, ker so ti ustanovili poseben petrolejski trust za Srednjo Evropo, kar je silno škodovalo angleški petrolejski družbi. Zato je stopil Deterding v stik tudi s protisovjetskimi Gruzinci in podpiral njih stremljenje, da bi potem oni dali Angležem koncesije v Batumu. Falzifikate je najprej odkril neki uradnik ruske trgovinske misije v Berlinu. = Vsa opozicija bo izključena iz komunistične stranke. Trocki osnoval svojo stranko že leta 1926. Na moskovski gubernski konferenci komunistične stranke je poročal o delovanju osrednjega odbora Buharin. Izjavil je, da opozicija ne more ostati še nadalje v komunistični stranki. Večina ima v rokah dokumente iz tajnega arhiva opozicije in sicer iz njene organizacije na Uralu. Dokumente je izročil vladi ubežnik Kusovnikov, bivši tajnik opozicionalne organizacije v Sve-rolovskein. Lz teh dokumentov in iz priznanja Kusovnikova je razvidno, da je opozicija ustanovila že začetkom 1. 1926 svojo lastno stranko z lastnim izvrševalnim odborom. Kusovnikov je nadalje povedal, da opozicija ni enotna, kar je tudi. bilo vzrok, da se niso rosrečile opozicionalne demonstracije od jubilejnih manifestacijah. Na tajm seji °POzi-cionalnega odbora je proglasil Trocki, da je nujno potrebno nahujskati delavstvo proti vodstvu stranke in vsiliti vodstvu voljo opo-i' zicije. — Iz vsega tega se vidi, da bo stran-' kin kongres ravno 'tako odločil proti opozi- I ciji, ker šteje moskovska organizacija 130.000 članov in je najmočnejša organizacija komunistov. *— Boj prenesen v delavsko vrste. Odredba osrednjega odbora komunistične stranke, da naj komunisti z vsemi silami obračunajo z opozicijo, se je že pričela izvrševati v tovarnah in podjetjih. Delavske množice so ogorčene od tega direktnega poziva k državljanski vojni in v nekaterih tovarnah je tudi že prišlo do odkritih bojev. Da bi Sta-linovci povečali napadalno silo svojih pristašev, so razvili na široko protižidovsko propagando. Ta propaganda je zavzela že tak obseg, da je moral sam Jaroslavski objaviti v »Pravdi« zakasnel poziv, da se s takim gesli ne bi bojevalo proti opoizciji. Vendar pa sam v isti sapi naglasa, da živi antisemitizem samo vsled netaktnosti Židov. — Da sta Trocki in Z i nov je v na grožnjo sama zapustila Kremi, ni Stalinu, nič kaj všeč, ker bo sedaj nadzorstvo nad obema mnogo teffe- Kratke vesti. Kongres bolgarske kmečke stranke ie ^ otvorjen v pondeljek v Plovdivu. Poljsko - nemška trgovinska pogajanja 80 bila ugodno zaključena in bo sporazum da' nes podpisan . Litvinov se bo sestal s Chamberlainom ob priliki ženevske konference, kakor poročajo angleški -listi. V Palestini sta bili ustanovljeni dve te* šistovski organizaciji, ki se bosta borile pr»" ti socializmu in proti židovskemu dialektu iz Rusije, ker gvira ta dialekt popolno zmago hebrejščine. Madjarska ima novo fronto in sicer protj židovskim dijakom. Vsak dan so židovski dijaki na madjarskih univerzah znova Pr®‘ tepeni, ker je naredila madjarska vlada &• navsko gesto, ko da je odpravila numerus clausus za židovske dijake. Ta je ostal, za*0 pa so oni redki židovski študenti, ki še smejo na univerzo vsak dan tepeni. Živela madjarska svoboda. V Italiji so pričeli zopet z aretaci/afnl prostozidarjev. . . z; Pri pogrebu Joffeja so priredili pr%n-opozicije viharne ovacije Trockemu ,n gim opozicionalnimivoditeljenv^^^^^*«« PROTESTNO AKADEMSKO ZBOROVANJE V LJUBLJANI- Včeraj popoldne c-b 17. url je sklicala akademska omladina ljubljanske univerze brez razlike strankarske pripadnosti v veliki dvo-; Tani univerze protestno zborovanje proti ukinitvi nekaterih fakultet na naši slovenski univerzi. Zborovanje je otvoril predsednik Sveta slušateljev ljublj. univerze Iskra, ki je * ogorčenimi besedami obsodil § 64 novega finančnega zakona za proračunsko leto 1928/2»> ki vsebuje ukinitev raznih fakultet na na°* univerzi. To je največji kulturni škandal, W. smo jih Slovenci doživeli v svoji narodni državi. V prvi vrsti je določena ukinitev medicinske in tehnične fakultete. Proti temu pa naša akademska omladina kar najodlod-nejše protestira in je prepričana, da se bodo njenemu protestu pridružili vsi slovenski občinski zastopi, vse kulturne institucije in korporacije. Naša univerza je prejemala do^ sedaj sicer prav mačehovske subvencije, kj so jih pa znali naši požrtvovalni profesorji z ljubeznijo, veseljem do dela, idealizmom in energijo prilagoditi potrebam tako, da smo za silo izhajali z njimi. Zdaj nam hočejo vzeti še to. Slovenci imamo v Beogradu svojo močno parlamentarno delegacijo, vendar od nje še do danes nismo prejeli nobenih tozadevnih informacij. Zato zahtevamo, da poda vsak posamezni državni oče svojo točno izjavo, kako misli o naši univerzi in kaj misli ukreniti glede nje. (Burno odobravanje.) Mi ne bomo nikdar dopustili, da se ukine katerakoli fakulteta. Brez naše univerze ni prospeha za nas. Zato predlagam, da se vrše prihodnjo nedeljo po vsej Sloveniji protestna zborovanja in bo akademska omladina poslala na vsako večje zborovanje svojega zastopnika. Poslali bomo na vse univerze in fakultete v državi brzojavke za »o* Udarnost. V Beograd pošljemo deputacijo profesorjev in študentov, ki se bo oglasila pri Nj. Vel. Kralju in pri ministrskem predsedniku. Tudi predmetne resolucije pošljemo na pristojna mesta. Če nastopimo kompaktno z najširšo našo javnostjo, nam je uspeh zasiguran. Na vsak način je treba sklenjeno postopno demontiranje naše univerze že v kali zajeziti in preprečiti. V imenu slovenskega katoliškega dijaštva se je izjavil solidarnim akademik Kocbek, ki odlečno protestira proti vsakršni ukinitvi naše univerze in zahteva njeno uzakonjenje. Akademik Karadjole je podal kratko zgodovino borbe za našo univerzo v preteklosti, ko smo še ječali pod tujim jarmom. Narodnega osvobojenja ni brez prosvetnega osvo-bojenja. Ugotovil je mačehovsko skrb 26. narodnih vlad, ki smo jih imeli v naši mladi državi od osvobojenja do danes, za našo univerzo, ki se z zagrebško more postaviti v isto vrsto s katerokoli evropsko univerzo. Če se že na vsak način hoče štediti v državni upravi, naj se to -štednjo prične izvajati tam, kjer bi bila najbolj umestna. Kaj nam je treba 18 ministrstev? Že same ministrske plače požro letno nad 7 in pol milijonov. In ministrski cigaretni deputat? Itd., itd. Gospodje v Beogradu naj ne mislijo, da je demon-taža ljubljanske univerze isto, kot demonta-ža beograjske kaldrme, temveč je atentat na kulturno, socialno in ekonomsko življenje Slovencev. Kadar pa je življenje ogroženo, so vsa sredstva dopuščena. Govoril je še Bratko Kreft, nakar je predsednik Iskra zaključil zborovanje s proglasom tridnevne protestne stavke na univerzi. Že dopoldne je bil izvoljen stavkovni odbor, ki bo vsak dan izdajal komunikeje. Nato se je razvila po mestnih ulicah velika dijaška povorka, ki je z glasnim vzklikanjem in prepevanjem narodnih pesmi dajala duška svojemu ogorčenju nad določeno krivično okrnitvijo slovenske univerze. Dnevne vesli IN PRI NAS! V Parizu so odkrili veliko afero. Ko je bila odkrita, se je videlo da so v afero zapleteni vedno višje stoječi ljudje. Ali vsled tega ni bila afera potlačena, temveč vsi ti višji ljudje so lepo prišli pod ključ. Ni zlo v tem, če se kje odkrije kaka afera, zlo nastane šele takrat, kadar se krivcev ne pri-®e, kadar visoke zveze dosežejo, da se stvar potlači. V Franciji, ki ima družbo, ki nekaj na se-be da, je nemogoče, da bi se kdo za kompromitirane ljudi angažiral, ker vsakdo ve, P01®*11 sam kompromitiran. Kako pa je s temi stvarmi pri nas? Kako pa čuva pr, nas družba svoje dostojanstvo? toliko pa imamo mi afer, ki že leta in leta na razčiščenje! 'n vendar cvete pri nas tako brezobziren strankarski boj! Kako to, da si noče v teh hvaležnih stvareh noben strankar pridobiti lovorik? 'Samo neprijetna vprašanja, ki jih je pa vendarle treba vodno znova ponavljati. Kaj-J1 čas je že, da bo tudi Slovenija takih vpra-!ani rešena, kakor so bila nekoč taka vpra-sanja nemogoča. — Nova ureditev območja poštnih direkcij. " ozirom na sklep ministrskega sveta, po Katerem se poštne direkcije v Beogradu, na Cetinju ukinejo je izpremenilo ■ dir ?°.. Ministrstvo 'področje petih poštnih ?'i- V območje ljubljanske poštne^ di-„^Clie spadajo slej ko prej vse postne tan°ve v ljubljanski in mariborski oblasti. , — »Uradni list« št. 118 z dne 21. n0V®”J" bra -objavlja pravilnik za izvrševanje zakona z dne 29. oktobra 1927 o izpremembah ' n dopolnitvah v zakonih o stanovanjah z dne 15- maja 1925 in z dne 23. oktobra 192b. — Oprostitev plačevanja takse. »Rolo ju- goslovenskih sester« in »Glasbena Matica« v Ljubljani sta oproščena plačevanja takse tarifne postavke 1 -taksnega zakona za vse vloge, ki jih pošiljata državnim oblastim, rasen v civilnih pravdah. — Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenjo v Ljubljani se vrši v sredo (ne v četrtek!), dne 28. decembra 1927 ob enajstih dopoldne v »Mestnem domu« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Podružnice, ki še niso sklicale svojih občnih zborov, naj jih skličejo zadnji čas za nedeljo, 18. decembra (ne 26. decembra!). Svoje občne zbore naj prijavijo nemudoma v .»Kmetovalcu - z dne 30. novembra. — Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani obvešča vse gremije, da morajo biti v zmislu okrožnic velikih županov mariborske in ljubljanske oblasti z dne 17. marca 1924, št. 1868, in z dne 26. novembra 1924, št. 6031, na dan 1. decembra vse trgovine ves dan zaprte. ,. ~ Sejem za kužuhovino v Ljubljani se vrši dne 23. januarja 1928 v prostorih Ljubljanskega velesejma sporazumno z upravo in Lovsko zadrugo. Opozarjamo vse 'ovce, da divje kože najbolje prodajo na tem sejmu in naj jih ne oddajajo poprej raznim Prekupcem. Lovska zadruga ima direktne zveze z domačimi in tujimi odjemalci, ki plačujejo za blago svetovne cene. Cela prireditev ije zasnovana širokopotezno in bo sejem na podlagi pridobljenih izkušenj letos še bolje uspel. Seveda pa mora biti zbranega mnogo blaga, ,ker samo tako je mogoče povabiti na nakup inozemce, ker se jim sicer potovanje ne izplača. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, da pošlje vse pridobljene kože na naslov '»Divja koža« velesejem, Ljubljana, ker samo v slogi in medsebojni podpori je moč in izgled na uspeli, rri rtej priliki opozarjamo vse lovce, da do- vi x in pravilno posuše kože. škoda bi uo, če bi ge vsled nepazljivega ravnanja h. varile, ker bo blago vsled zgodaj nasto-pivse zime sicer prav dobro. Ne sušite kož na peči, ampak na zraku! Kožo se mora dobro očistiti in napeti. Dobro .posušena .koza je vredna še enkrat toliko -kot slabo posušena iste kakovosti. Vsakdo, ki poveri kože v prodajo »Divji koži«, zamore takoj dobiti do 60% njih vrednosti kot predujem, kar bo dobrodošlo zlasti poklionim lovcem, ki so navezana na svojo lovsko srečo. Vsa podrobna pojasnila daje brezplačno in drage-■valje urad velesejma v Ljubljani. — Iz politične službe. -Vladni svetnik Lju-uevik Klopčič, prideljen srezkemu poglavarstvu za ljubljansko okolico je premeščen k srezkemu poglavarstvu v Litiji, šreziki poglavar Oton Kette v Kamniku k velikemu *uPanu ljubljanske oblasti, vladni tajnik dr. «anko Vidic od velikega župana k srezkemu poglavarstvu za ljubljansko okolico, vladni tajnik dr. Vladimir Fon od .srezkega Poglavarstva v Radovljici k srezkemu poglavarstvu v Kamniku, srezki Jcomisar dr. Aman Schrey iz Litije k velikemu županu v Ljubljano, konceptni pripravnik Fran Šink pa od velikega župana v Ljubljani k srezkemu poglavarstvu v Radovljici. — Iz carinske službe. .Premeščena sta upravnik ukinjene carinarnice v Subotici Milan Jovanovič v Gederovce, Ivan Zarič, upravnik ukinjene carinarnice v Čakovcu pa v Kotoribo, oba v isti lastnosti. — Trahom v Prekmurju in v Medjimurju. V Prekmurju je razširjena epidemija traho-ma. Trahom so zanesli tja med vojno, ko so se pogosto cele stotnije iz strahu pred fronto žnjim prostovoljno inficirale. V Med-iimurju je trahom danes že tako razširjen, da naletiš na vasi, v katerih je inficirano s to boleznijo vse prebivalstvo, od otrok do starcev. Računa se, da je okuženih s trahonom 30 do 40 odstotkov vsega prebivalstva. V Prekmurju epidemija ni tako razširjena, vsekakor pa so vasi, v katerih je inficirana s trahonom polovica prebivalstva. S pobijanjem epidemije so pričeli prepozno, ko je zavzela že prevelike dimenzi- je in ni bilo več mogoče vporabiti edino uspešna sredstva, kot so kaserniranje in prisilno zdravljenje v bolnicah, ker so bili okuženi že celi okraji. Ker to ni bilo več mogoče, je vpostavila država v vseh občinah, kjer je trahom močno razširjen postaje za pobijanje trahoma. Tudi šole pomagajo pri pobijanju bolezni: otroci se podučujejo, kako naj se obvarujejo pred infekcijo. Vse mere, ki jih je podvzela oblast glede pobijanja trahoma pa so še nedostatne. — Poizkusen samomor 81-letnega starca. Na Magacinski cesti v Zagrebu so našli te dni starca, ležečega na tleh. Iz več ran na vratu mu je curljala kri ter tekla preko sive brade na zemljo. Z rešilnim vozom prepeljan v bolnico, je opisal starec svojo žalostno usodo: Živel je .pri svojemu sinu v Zagrebu. Sin, se bolj pa sinaha sta gledala stairca, ki sta ga smatrala za nepotrebno breme, pisano. Prepiri so bili na dnevnem redu. Te dni mu je svetoval sin, da naj se preseli v Zagorje (na Hrvatskem) k hčeri. Ob 4. zjutraj je imel starec odpotovati.^ Prepričan, da ga čaka v Zagorju pravitako žalostno življenje, kot ga je imel doslej, si je premislil. Sredi ulice je potegnil iz žepa svoj stari nožič ter si pričel rezati vrat. Medtem so prišli pasanti, .ki so samomor preprečili ter dali prepeljati starca v bolnico. — Katastrofalni viharji ob angleški obali. Ob angleški obali divjajo te dni silni viharji. Več obrežnih parnikov se je potopilo. Viharji so zahtevali tudi številne človeške žrtve. — Afera Blumenstein. V zadevi falzifiei-ranja madjarskih vrednostnih papirjev zasleduje pariška policija novo sled. V pariškem trgovskem okraju sta bili izvrženi dve hišni preiskavi. V zvezi s tem krožijo go- | vorice -o predstoječih novih aretacijah. Trdi se, da stopi škandal v novo fazo. Zanimivo je, da se je vlila na preiskovalne oblasti cela ploha anonimnih ovadb. Samo tekom pon-deljka je že prejel preiskovalni sodnik okoli 150 takih ovadb. — Princesinja Viktorija toži novinarje. Iz Berlina poročajo: Sestro bivšega nemškega cesarja Viljema, .ki se je poročila te dni z ruskim emigrantom Zubkovom vsa nemška aristokracija bojkotira. Viljem o njej noče ničesar več slišati. Stara, ljubezni željna ruina dobiva še vedno dan na dan sramotilna .pisma —■ večinoma od članov nemške aristokracije. —Kot poroča »iDie Wilt am Miting«, je sklenila Viktorija, da vloži zoper tucat svetovnih listov tožbe radi razžaljen ja časti. Naročila je pariškemu odvetniku Gaillardu, da naj vloži tožbe zoper celo vrsto francoskih in amerikansikih listov, ki so se norčevali iz njene zaroke. Tudi njen mož, pustolovec Zubkov namerava tožiti več pariških listov, ki so Objavili njegove me-moare. — Romantičen beg ameriškega kaznenea. Bivši oficir Francis Sutter, invalid brez desne noge, je pobegnil te dni zjutraj v gosti megli, oborožen s puško, ki jo je izmaknil pazniku, iz kaznilnice v bližini mesteca Wa.t-tertowna (Zedinjene države). Medtem, ko je blodil ipo neznani mu okolioi, je prišel do vile nekega mr. Sullivana. S težavo je zlezel skozi odprto okno v stanovanje ter prišel spalnico, v kateri sta spala mr. Sullivan in njegova soproga. Ko sta se ta dva prebudila, sta zagledala na svoje neprijetno izne-nadenje pri vratih neznanega individija v obleki kaznenea, s puško, prislonjeno k vratom. »Prosim vas, samo ne bojte se. Rabim samo obleko in prigrizek!«, je dejal invalid. »Moje ime je Francis Sutton. Pravkar sem pobegnil iz bližnje kaznilnice.« Nato si je izposodil britev, ki je ležala na nočni omarici ter se pričel s stoičnim mirom briti. Medtem, ko se je bril je opisal gospodu Sullivan u in njegovi soprogi svojo preteklost. Povedal je tudi, da je hotel ukrasti na begu iz kaznilnice avtomobil, da se mu pa žal ni posrečilo pognati motor. Zakonska dvojica Sullivan se je ob njegovemu pripovedovanju prav dobro zabavala. Nenadoma pa je padla Suttenova puška na tla se izprožila. Vsled tega se je Sullinova soproga tako prestrašila, da se je onesvestila. Sutton je priporočil njenemu soprogu salmijakovo sol. Skupno s soprogom ji je nudil pomoč. Ko se je zavedla, se je uljudno zahvalil za prijazni sprejem ter odšel. Na cesti je pridrvel kmalu nato za njim avtomobil s stražniki, ki so ga aretirali in odvedli nazaj v kaznilnico. — Častni sod tatov. Tudi tatovi drže na svojo čast. K temu so namreč prisiljeni, ako hočejo imeti organizacijo, ki naj pospešuje njihove koristi. — V Varšavi so našli te dni na cesti težko pretepenega individija. No, policija je njegovo identiteto prav hitro dognala in ugotovila, da gre za apaša Leona Motyko. Nadaljna preiskava je ugotovila, da je Moty,ka član velike apaške organizacije »Črni orel«. Organizacija ima pomožno blagajno, v katero mora vplačevati vsak član po 10% svojega plena. Iz blagajne se izplačujejo članom, kadar so v zadregi, podpore, honorarji za znamenite advokate, kadar zagovarjajo enega ali drugega od članov organizacije pred sodiščem itd. Motyka si je iz te blagajne na lastno pest izposodil 6000 zlo- tih, ter jih pognal, vrniti pa ni hotel ničesar. »Častni sod« organizacije tatov je obsodil nato Motyko na batine. Par članov organizacije je sodbo sedaj izvršilo. Naklestili so Mo-tyk'o tako, da je obležal težko poškodovan in nezavesten na ulici. — Originalna dirka starih avtomobilov. Da proslave Angleži na najdostojnejši način 31 letnico, odkar je avtomobilistom dovoljena neovirana vožnja po cestah, so si izmislili originalno dirko na progi London—Brighton. Avtomobili, ki so se smeli udeležiti hitrostne vožnje, niso smeli biti izdelani po letu 1901. K tekmi se je priglasilo 51 avtomoilistov. Od teh jih je privozilo na cilj 41, deset pa jih je med vožnjo omagalo. Kot prvi je dospel na cilj avtomobil francoske znamke »Pouhard«, izdelan leta 1893, kot drugi avto nemške znamke »Benz«; iz leta 1897, kot tretji pa angleški »Stephens« iz leta 1898. Ljubljana. — Ljubljanska Inženjerska zbornica priredi na soboto, dne 26. novembra 1927 ob 18. (6.) uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union« javno predavanje o tem predmetu: Tehniška fakulteta ljubljanske univerze. Predava g. univ. prof. Milan Vidmar. — Zbornica smatra, da je po čl. 44 predloga finančnega zakona za 1828/29 ogrožena Tehniška fakulteta univerze v Ljubljani. Vsled tega je nujno potrebno, da vsa slovenska javnost, v prvi vrsti pa vsi inženjerji, vse gospodarske korporacije in tehniške institucije in naša akademska omladina svečano izjavimo našo zahtevo, da se mora tehniška fakulteta v Ljubljani izpopolniti in v vseh delih- zadostno opremiti, da pa odločno protestiramo proti vsaki nameri okrnitve te visoke znanstvene institucije. ]_ poziv stanovanjskim najemnikom. Mestni magistrat poziva vse one stanovanjske najemnike, ki iz kateregakoli vzroka iščejo stanovanje in se niso dosedaj še prijavili pri mestnem magistratu, da store to do vključno sobote 26. novembra 1927 med uradnimi urami v sobi št. 41 magistrat, Mestni trg št. 2/II. nadstropje. Stranke se opozarjajo, da bodo imele pri dodeljevanju stanovanj v mestnih hišah le tedaj prednost, ako so po svojih močeh podpisale mestno obligacijsko posojilo. I— Slavnostni koncert, ki ga bo priredilo tudi letos Jugoslovansko novinarsko udru-ženje v proslavo praznika ujedinjenja dne 1. decembra v veliki dvorani" »Uniona«, bo ofi-cijelna prireditev povodom devete obletnice ujedinjenja. Zbral bo 'zopet mimo predstavi-teljev naših službenih krogov tudi vise znatnejše osebnosti ljubljanske družbe, ka:kor je bo njegov sloves že izza prejšnjih let. Umetniški program je prvovrsten. Izvajale se bodo skrbno naštudirane skladbe domačih skladateljev Adamiča, Pavčiča, Hochreiterja in Kimovca ter skladbe Novaka in Beelho-ven*a. Sodelovali bodo veliki orkester opernega gledališča, komorni trio, več pevskih zborov in odlična solistka. Po (koncertu bo prosta zabava s plesom, vinsko poskušajo in z drugimi zabavnimi atrakcijami. I— Ruska Matica in ruska ljudska univerza. V soboto dne 26. t. m. se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje univ. prof Mi-haila Jasinskega o predmetu: »Očrti zgodovine družine in zakona (braka). Očrt II.« — Začetek ob 19. uri. — Vstop prost. tl— Volnene nogavice, žemperje, ovratnike, žepne robce, kravate in naramnice najfinejše kvalitete po solidnih cenah za Miklavževa darila pri FRANC PAVLIN-U, Gradišče 3. Maribor. m— Pričetek borbe za občino. Po vložitvi kandidatnih list za občinske volitve v Mariboru, se je pričela tudi že živahnejša akcija med volilci. Vse istranke prirejajo pridno seje in sestanke svojih mestnih organizacij. Za SLS in socijalisti so se pričeli živahno gibati tudi radikali, samostojni demokrati in ostali. Radikali so imeli te dni ze celo vrsto ožjih sestankov, na katerih so se določile smernice za agitacijo. m-— čitalnica in tečaji Kulturnega prosv. odseka Delavsko zbornice, ki je dosedaj ži-votarila v temni sobici na Rotovškem trgu v Mariboru, se bo do najkasneje 1. decembra *• 1- preselila v palačo Pokojninskega zavoda, na strani, kjer je dr. Vrstovškova ulica. Tam ji bo lep, velik prostor na razpolago. — Isto-tm se bodo vršila ob večerih predavanja s skioptičnim aparatom in slikami in izobraževalni tečaji za delavstvo in privatne uslužbence. — Tečaji bi se ■vršili dvakrat tedensko, 5—e ur, in se bode za uro plačalo 1—2 dinarja, ako se javi vsaj 25 do 30 udeležen-cev' Te2aji bi imeli v prvi vrsti namen izobraziti vsakega delavca ozir. uslužbenca tako, da bi lahko z razumevanjem čitali vsako znanstveno ozir. strokovno knjigo. Zato se bo pouk dajal iz vseh panog znanstva, zlasti pa iz filozofije, socijologije in prirodoznan-stva in iz zgodovine in zemljepisja. Prijaviti se je pismeno (z navedbo adrese) na tajništvo ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru, Rotovški trg, ali pa na prof. Ivana Favai-ja. Tudi ustmene prijave se sprejemajo. — Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, ekspozitura Maribor. Šifon srajca 60’—> 54'—, 36'- Batisi kombine 200'—> 160"—, 112*— Spalne srajc« 180-—. 160 — Modrčki, jopiči, nogavice, rokavice, ročne torbice. Radi velikanskega prometa po celi Jugoslaviji cene nižje kakor drugje. Veletrgovin« R. Stermeckt — Celje. Nal denar naSerau trgovcu 1 m— Delavska zbornica si gradi tudi v Mariboru lastno poslopje. Na svoji skupščini, ki se je vršila v nedeljo v Mariboru, je Delavska zbornica za Slovenijo sklenila, da si zgradi tudi v Mariboru svojo 'lastno hišo, v kateri bo nameščena njena tukajšnja ekspozitura in bodo nastanjeni tudi njeni uradniki. Za zgradbo je določila 1,000.0{)0 Din. Kje bo hiša stala, ni določeno. NAPREDOVANJE UČITELJEV. Z odlokom ministra prosvete so napredovali sledeči učitelji (-ice) v višjo stopnjo položajne plače: v 3. grupo II. kategorije: 1. v ljubljanski o bi a s t i : Albin Ogorelc, strokovni učitelj v Ljubljani, Franjo Rupnik, učitelj v Ljubljani, Pero Horn, učitelj v Litiji, Nikolaj Lahajnar, učitelj v Ribnici, Franjo Cuk, učitelj v Kopanju, Janko Kokotec, šolski upravitelj v Dobre-poljah, Alojz Tscherne, učitelj v Gotenici, Franjo Grašič, učitelj v Iški vasi, Anton Miklavčič, učitelj v- Borovnici, Janko Malešič, učitelj v Škocijanu, Josip Prijatelj, učitelj v Velikih Laščah, Alojzij Rabič, učitelj v Jesenicah, Gvidon Pahor, šolski upravitelj na Skaručini, Albert Debeljak, učitelj v Škofji Loki, Franc Trošt, učitelj v Devici Mariji v Polju, Ladislav Vanič, učitelj v Ribnici, .rSečko Kristan, šolski upravitelj v Bevkah, Gregor Novak, učitelj na Vrhniki, Viljem Deržaj, učitelj na II. moški mešč. šoli v Ljubljani, Anton Pristov, učitelj na Dobrovi, Edmund Holbek, učitelj v Pišecah, Leopold Likar, šolski upravitelj v Škocjanu, Janko Kokalj, učitelj v Poljanah, Joža Štrubelj, učitelj v Črnomlju, Viktor Engelsberg, učitelj v Borovnici, Edmund Thurher, učitelj v Višnji gori, Josip Zalar, učitelj v Metlik Valentin Razinger, učitelj v Gorjah, Arnošt Adamič, učiteli v Toplicah, Anton Krische, šolski upravitelj v Starem Logu, Ivan Golob, učitelj v Kamniku, Vinko Ravnikar, učitelj v št. Gotardu, Terezija Dokler, učiteljica mešč. šole v Tržiču Jožica Prekuh, strokovna učiteljica meščanske šole v Ribnici, Milena Žun, učiteljica mešč. šole v Ljubljani, Marija Mervar-Vehovec, učiteljica v Ambrusu, Olga Kazafura-Kumer, učiteljica v Dobravi, Marija Mušič-Vidmar, učiteljica na I. žen. osn. šoli v Ljubljani, Jožica Rustja-GragoraČ, učiteljica v Novem mestu, Hedvika Stojkovič, učiteljica v št. Janžu, Vladimira Perhavec, učiteljica v Tržiču, e» . K um e 1 j - 1—100 m, od 14 cm širine naprej, fco vagon Sušak, pristanišče, I. po 850, II. po 650, III. po 450 ; 3 vagoni festonov, 20 mm, 2.25 m dolž., foo vagon Sušak po 450. — Deželi pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice dn 1 vagon turščice. NOVOMEŠKA POROTA. ROPARSKI MORILEC MIHIČ OPROŠČEN. (Predvčerajšnjim se je končala pred novo-meštkim porotnim sodiščem Obravnava zoper znanega roparskega morilca Josipa Mihiča, ki je dne 21. oktobra 1926 82-letnega Matijo 'Kobetiča v njegovi zidanici v Jelševnlku umoril in oropal, nato pa zidanico Zažgal. .Kot znano, sta konstatirala svoječasmo izvedenca dr. Robida in dr. Gosti, da je Mihič slaibOiumen ter da za svoje dejanje ne odgovarja. To mnenje se je zdelo sodišču v nekaterih ozirih pomanjkljivo. Zato se je obrnita sodišče na medicinsko fakulteto zagrebške univerze, da tudi ona poda. svoje mnenje. Fakulteta se izrekla, da je Mihič sicer duševno bolan, da pa vendar ne 'tako, da bi za svoje dejanje ne bi bil odgovoren. Ker pa prof. Lapinskii, ki je *to mnenje podal, Mihiča ni osebno preiskal, je bila obravnava na predlog Mihičevega zagovornika v svrho, da preiščejo obtoženca novi izvedenci, preložena. iPri predvčerajšnji obravnavi sta izjavila izvedenca, profesorja ljubljanske medicinske fakultete dr. Šerko in dr. Plečnik, da je Mihič duševno abnormalen in po § 2.a k. z. za svoje dejanje ni odgovoren. Na podlag.i lega izvedeniškega mnenja je državni prav-dnik obtožbo umaknil, nakar je bil Mi' lič oproščen ter bo interniran dosmrtno v blaznici. CELJSKA POROTA. AVANTURIST. Dne ‘21. t. m. se 'je obravnavala pred poroto poneverba, katere se je okrivil Evgen Kus. Obdolženec je bil računovodja in blagajnik Trboveljske prem. družbe v rudniku Huda jama pri Laškem, bil pa je tudi blagajnik bratovske skladnice, kar mu je omogočalo, da se je lotil poneverbe v velikem stilu. Ker pa je živel boljše, kakor so mu dopuščala sredstva, je zabredel v denarne težkoče, iz katerih si je pomagal na ta način, da je meseca februarja 1926 poneveril 15.000 Din, kar 'je zelo spretno prikril. Videč, da se mu je prvi poskus posrečil, je započeto delo nadaljeval — način svojega življenja pa novim dohodkom primerno prilagodil. — Neki njegov kolega ga je 'opisal kot »hohšpaler-ja~-, ki je ljubice bogato zakladal, se kaj rad vozil z avtom, prenočeval v najboljših hotelih in se seveda najbolj izbrano oblačil. — Medtem se je primanjkljaj večal in dasi ga je skrbno klil pri vsaki reviziji blagajne, ga je začelo skrbeti in mož je jel uživati kokain in brom, da bi se pomiril. Dne 27. julija 1927 bi moral iti v Ljubljano po denar, mož pa je vzel iz blagajne 100.000 Din in pobegnil v Celje. Tu prične odisejada.Iz Celja krene z avtom v Maribor, od iu z brzim vlakom na Dunaj, nato preko Salzburga v Monakovo, kjer je ostal kakih 14 dni. Da ne bo nadaljna vožnja prevsakdanja, krene z aeroplanom v Frankfurt ob Meni, nato v Mainz in Heidelberg in s parnikom v Koln/ Pa tudi Bonn ga je zanimal in ni megel odoleti želje, da ga ne obišče in nato še Berlin; dne 25. septembra se je pa pripeljal s parnikom na Dunaj. V ! nekem mestu ie obiskal tudi Kitajce, kadil , pri njih opij in mu je bila pri tej priliki ■ ukradena večja vsota. Po dolgem potovanju ; pride vsled pomanjkanja sredstev v Lj.ub- j ljano, kjer so ga aretirali in oddali v celjske ! zapore. V vsem skupaj je poneveril 332.519 dinarjev. — Obdolženec je svojo krivdo v polni meri priznal, izgovarjal se je pa s površno revizijo, kar se pa ne ujema. Zaslišana sta bila tudi revizor Karol Berger in inž. Jcsip Kloc, ki je Kusu zaupal, pa je ta zaupanje zlorabil. Porotniki so edino jim stavljeno vprašanje potrdili, nakar je bil Evgen Kus obsojen na 5 let ječe s postom vsako četrtletje in v povračilo stroškov. PRIJATELJ ZAKLAL PRIJATELJA. Dne 22. t, m. se je zagovarjal pred poroto Kunst radi hudodelstva uboja. Josip Kunst je še mlad fant 19 let, suhljat, doma iz Bizeljskega. V nedeljo 23. oktobra 1927 so se zvečer vračali on in še dva druga iz gorice, kjer so vsi spili komaj poldrugi liter mošta; v drugi skupini, ki je šla v drug vinski hram popivat, pa je bil njegov prijatelj Anton Do-mitrovič. Po preteku ene ure sta se obe skupini srečali na cesti v Gornji Sušici ter domov grede v najlepši slogi popevali. Nato se je zgodilo v temni noči, da je Josip Kunst zabodel v odsotnosti ostale skupine Antona Dometroviča, ki se je opotekal do hiše Antena Stermeckega in na pragu omagal. Šele tu so fantje opazili, kaj se je zgodilo. Skozi zevajočo rano je umorjencu uhajala sapa \n ker je bilo tudi srce ranjeno, je bila pomoč izključena. Sicer je A. Strmecki hitro zaprege! in odšel po zdravnika, ta je Dometroviča obvezal, ki je ob dveh ponoči že izdihnil. Obtoženec dejanje priznava, izgovarja se pa s silobranom, češ, da ga je pokojni Dometrovič s palico napadel. Med razpravo je jokal. Porotniki so vprašanje uboja potrdili, pa tudi vprašanje prekoračenja silobrana in je bil Josip Kunst radi hudodelstva • uboja. Kunst s postgr m vsakih 14 dni. SUROVOST. V nedeljo popoldne, dne 9. oktobra 1927, se je vršila v gostilni Martina Gobca v Št. Janžu nad Štorami domača veselica, na katero je prišlo več fantov, med drugimi Jožef Tovornik, Andrej Plank, Jožef Fidler in brata Ocvirk. Ocvirk je venomer metal svoj klobuk na tla in vpraševal, kdo to dela. Andrej Plank, ki je bil tudi znan pretepač in ki je ves čas hodil iz sobe v sobo, hoteč zanetiti prepir, je dejal, da meče klobuk na tla Tovornik in mu prisolil klofuto. Tovornik mu te ni ostal dolžan, nato pa je izginil v vežo. Tu sta se srečala zopet dva nasprotnika, Fidler in Tovornik; prvi je Tovornika, da ni slednji ■več izzival, sunil z nožem v hrbet in desno ramo. (Vse to se je že obravnavalo pred okrajnim sediščem.) Medtem je gostilničar gostilno izpraznil in tako sta se srečala pred gostilno Andrej Plank in Jošef Tovornik; tiu pa je Tovornik Planka, ki je stal pri hruški, treščil z vso silo s koloni po glavi, da je Plank po nekaj dnevih v celjski bolnici vsled otrpnjenja možganov Izdihnil. Obtoženec dejanje priznava, izgovarja se pa s silobranom, kar so pa vse priče, ki sicer niso pokojnemu Planku v prilog govorile, zanikale. Porotniki so vprašanje uboja potrdili, vprašanje silobrana pa zanikali, nakar je bil Tovornik obsojen na dve in pol leta ječe s postom in trdim ležiščem. S tem slučajem je bilo zimsko porotno zasedanje zaključeno. To in ono. REVOLTA V PALAČI NOVEGA SULTANA. Po nedavni smrti svojega očeta je zasedel v nedeljo maroški prestol njegov 20-lotni sin Sidi Mohamed Hamada. Že prvi dan je prišlo v palači novega, sultana do majhne revolte. Prvo, kar je mladi vladar storil, je bilo, da je odstavil favorita svojega očeta, doslej vsegamogočnega Si-a Hababu-a. Si Hababu je bil doslej minister in osebni prijatelj umrlega monarha ter njegov najupliivnejši svetovalec. . Si 'Kababu je bil rojen istega dne kot prejšnji sultan. Dasi je bil sin sluge v sultanovi palači, se je igral kot otrok dan na dan z mladim princem iu poznejšim sultanom. Ko je zasedel Mulay Jussuf prestol, ga je napravil za svojega privatnega sekretarja ter ga obsipal z dokazi svoje vladarske milcsti. Si Kababu je. bil velik intrigant, k’ je storil vse, da je prepričal, da bi si pridobil sultanovo zaupanje razven njega kdo drugi na dvoru. Napram dvornim uradnikom je bil Često krut, sužnje v palači je trakiiral s pasjim bičem. Zaito je razumljivo, da n; imel razen sultana niti enega prijatelja, temveč same sovražnike. Za svoje intervencije pni sultanu se je dal dobro plačevati. Dasi njegove manipulacije sultanu niso ostale neprikrite, kljub temu mu ni mogel nihče škodovati: sultan ga je držal za vsako ceno. Ko je bil izvoljen za sultana Sidi Mohamed Hamada, so ga prosili ministri in višji uradniki, da naj Sia Hababo odstrani. Sidi Mohamed Hamada je to tudi storil. Uro potem, ko je zasedel prestol, je bil Si Hababa obveščen. da je odstavljen ter da ima zapustiti palačo. 8i Hababa pa se ni dal ugnati kar tako v kozji rog. Prosil je za avdijeneo pri mladem sultanu. Sultan nvu ni ugodil. Ker Si Kababa kljub temu ni hotel oditi, je ukazal sultan sužnjem, da naj ga vržejo iz pa- lače z brahdjalno silo. To so sužnji seveda % največjim veseljem tudii storili. Pri tem je prišlo med njimi in bivšim sultanovim favoritom do ljutega precepa, ki je končal s tem, da je sfrčal Si Hababa na cesto, kjer je obležal nezavesten, ves krvav in s polomljenimi rebri. Istega dne je razpustil novi sultan harem svojega očeia. Med 300 ženami prejšnjega sultana je vzbudila vest, da morajo hareni zapustiti, velikansko nejevoljo. Prišlo je do mučnih esen. Ko pa so ženam sporočili, da dobe odpravnino, so se polagoma pomirile. PREDNICA PRINCESINJE VIKTORIJE. Reporter pariškega lista »Pariš Malina!« je izvedel, da stanuje v Parizu ena od prej-" šnjih prijateljic svaka bivšega nemškega cesarja Viljema, Zubkova, ki se je poročil le dni s princesiinjo Viktorijo, gospodi!«18 Odette Louis. Seveda jo je šel takoj int©r' vjuvat. Gospodična Odette Louis stanuje v VI. nadstropju stare hiše skupno z eno svojih prijateljic. . Ko je reporter ob 12. opoldne potrkal, Je čul za vratmi šepetanje in hihitanje. H*®*' no so se vrata odprta in pred njim je swa ljubka mlada deklica v spalnem kostufflu-črez katerega je ogrnila plašč. Z graciozno gesto ga je povabila, da naj stopi ter sedla na rob postelje. Ker je bila prehlajena, si le. zavijala vrat skrbno v plašč, kar pa je n> oviralo, da ne bi kazala golih nog. Pogovor se je sukal seveda okoli razdrte idile med gospodično Odette in Aleksandrom Zubkovom. Odette je sicer ogorčena, ; da jo je Zubkov zapustil, vendar pa je trdno prepričana, da se preje ali pozneje povrn® k njej, čeprav je pripravljena na to, da J° bo pošteno oštel ter ji očital, da je storil3 vse, da bi njegovo poroko s princesinjo pr®t prečila. »Hotela sem ga predvsem obvarovati nesreče. Sicer mii je pa obljubil, da me poroči in znala si bom svoje pravice iavoje* vati. Milijoni njegove neveste mi ne imP0' nirajo,« je dejala. Odette je reporterju tildi povedala, veselo življenje sta živela z Aleksandri' ■ Ona, Aleksander in njena prijateljica šarili skupno Aleksandrova ljubiuiskfl P rn,i. princesinji v neki pariški nočni »To sicer ni bilo posebno lepo«, je ^ta{.0SU, nila, »in če hi bila princesinja nioJe . . Kila bi tega ne bila storila, toda vsai D lahko moja stara mati in kljub t°murlA re. ja k)Ottkurehi.inja.< Odette je pricana, da se vrne Aleksander k njej. a y se samo, da ima princesinja strumnega dec ka, kii je visok l m 92, zapitega, zakaj ž dolgo ni prejela od njega nobenega pisma. Zato se namerava obrniti na cesarja, ki se bo zanjo gotovo zavzel. Tudi princesinji bo pisala . . . lija Er*nburg: 89 * Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ru6£ine prevedel S. L.) 35. O brezdomnosti in o domovitosti. — Tovariša Zaharkevica ni. Odpeljal se je v Donecki rajon. Vrata so se ^aprla. Jeanne je ostala sama na stopnicah. Kam naj se zdaj obrne? En sam stavek je slišala, pa je spoznala, da je brez doma in zaščite. Zaharkeviča ni več tukaj. Tisti dan je bilo res težko trezno računati, vendar je pa le preveč vratolomno -odpeljati se v Moskvo brez denarja in zvez, peljati se prosto k tovarišu Zaharkeviču! Jeanne je šla po Devetinski prečni ulici. Moskva zdaj ni bila asketinja in junakinja onih let, o katerih je sanjal romantik Andrej proti jutru v hotelu na ulici Odesa v Parizu. Moskva je zdaj šumela, se zabavala in kipela. Ni ji bilo mar male Francozinje, ki sama ne ve, čemu je prišla. Ce bi Jeanne prišla tako, kakor je sanjal Halibjev, kot zastopnica velike inozemske tvrdke, lakomne ruskega bogastva, bi jo seveda že na kolo- dvoru sprejeli zastopniki komisarijata za zunanje zadeve in bi jo odvedli v hotel »Sa-vci<, kjer je vse, Uakor v Evrojji. Jeanne je bila pa samo uboga zmešanlca brez doma in Moskvi, ki je imela zdaj Čez glavo dovolj dela z nemško revolucijo, z razprodajo v j »Gum-u , z otvarjanjeni »Empir-a«, ogromni Moskvi nje ni bilo mar. Prečna ulica, po kateri je Jeanne šla, ni bila preveč skromna. Iz pivnice je bilo slišati vekanje stare lajne. Lačne prostitutke so švigale mimo hiš ko mačke. Prodajalci kmečkega žganja ali kokaina so z očmi vrtali po mimoidočih, trudeč se spoznati njihov okus in njihovo potrebo. Vsa ulica je bila polna gnusnega šepetanja. Rdečebradl nepman, od katerega so pri vsakem koraku pošumevali červonci, je šepetal dvema zvodnikoma, ki sta se klanjala okrog njega: — Da nii ne bo več stara, ko devetnajst let in da bo gotovo prvič ... To je ponavljal mirno in malomarno, kakor je pred eno uro govoril lakaju restavracije »Erinitaž?: — Je lahko najdražje, samo da bo zraven omaka iz polarne kokoške ... Nekje je vekal otrok. Mogoče že deklica, ujeta za ljubitelja nevsakdanjih užitkov. Jeanne je Sla po prečni ulici iu je vse to videla in poslušala. Vse ji je bilo že znano. In res! Devetinska prečna ulica bi prav lahko imela izhod na kak buljvar enajstega policijskega okrožja Pariza, namesto na Cvelni buljvar. Jeanne je vse to že poznala. Ni zastonj čutila takrat, da je to nekaj več, ko pa navadna ločitev. Ko si je skušala po uri predstaviti, kje je zdaj Andrej, jo je obšla težka slutnja. Nekaj se je moralo z njim zgoditi. Gotovo so ga aretirali. Ah, s kakim veseljem bi se vrnila nazaj, k njemu! Že v Berlinu .jo je obšla ta želja, da je sklenila, da se takoj vrne v Pariz, če v dveh dneh ne dobi vizuma. Vizum je dobila. Pa bi se bila vseeno vrnila, da ji ni bil Andrej le-kel, da bi ga v Toulonu samo motila. Jeanne mora biti močna. Odpravila je Andreju veselo pismo in odšla na kolodvor na Fried-richstrasse, kjer se ni zmotila v vlaku, ampak se je prav odpeljala proti Moskvi. Svoje srce je prisilila, da bi ne utripalo preveč silno. Srce je pa obupno tolklo: njega bi,do aretirali. Kako je srce nespametno — Kompletne potribŠCSffie za Šivilje, krojaie, Čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za Šivanje v vseh barvah, vezenino, Čipke in razne porte kupite najcenejše pri Josip Petelinc-u Ljubljana, Ob vodi bli*u Prešernovega spomenika. Na veliko! Na ma,o! O Curlmko potredniSki in ipedicljiki bureau »GROM« UUBUAMJt, Kolodvorska ulica 41 K—Inv bnojavkimi mOROMu. Telefon 1454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. —- —«■- vW « to stroko spedajole posle najhitreje vuaije |(| pod idsiantnimi pogoji. -— h,, rfmifee spolnih vos S. O. K. se eksprese« uaisp 1 poiiljko. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfi.nefši m najokusnejši namisns kis es vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. :*•; Telefon itev. 2389. Tehniino in hig^enslno najmodernejše urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: LJsiteljana, Dunajska cesta 5t. la, II. nasfstr. TISKARNA »MERKUR" GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 25. TEtEFON ŠTEV. 2552. , TELEFON ŠTEV. 25,2. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko Sp^a,o*8 del, Koks - čefeJn Wo!?ova 1/H. - Talef. 20»« Kupi ss Planinski Vestnik št. 1. XVIII. letnik 1912. -Ponuditi v upravi lisi* navadno slovo mu prizadene tako smrtno bolečino. Saj ni mogoče, da bi se dva odrasla človeka zgubila. V Toulonu je kolodvor, v Moskvi tudi- V o žn j a traja pa samo štiri kratke dni. Srce pa se boji ene same besede, najtežje besede, ki je v slovarjih, besede »večno«. Vse to pa je ona čutila tiho, sama zase in nihče ni niti slutil njenih bolečin. V f.gabnem moskovskem uličnem prehodu se pa ni več vzdržala. Stopila je v neko vežo in zajokala. Ali ji je usoda res nalašč dala en dan skupaj z Andrejem, cvetje, bulonj-•?ki gozd, samo zato, da jo znova vrže v ulico Tibourmairy? O, Jeanne bo ostala tukaj večno! Tukaj, v tej-le veži, sama, brez doma in opore in ne bo nikdar več videla Andreja. Neki veseli mladeniči so Jeanne-o vabili na dvorišče. Vabili so jo z galantnimi besedami in s pohotnimi rekami. Ženske so jiji zmerjale. Ženske so bile dobro orgnaizirane in niso trpele v hiši nobene konkurentinje-Jeanne je pa stala in se ni ganila. Jokala je- (Dalje prih.) MALI OGLASI, Za vsako besedo pla*a 50 par. Za debelo tipkaš* pa Din 1.—. Gospodična vešča vseh pisarniških u»> išče službe. Gre tudi etlur do dva meseca brezplsSn^ Cenjene'ponudbe proii na upravo iiata pod >Mi.-ljiva<. Širite ,Na rodni Dnevnik4. tidajatelj: Aleksander Želetnikar. - Urejuje: VlUimir Svetek. - Z« tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrei S »•ver. Vsi v Ljubljani.