*8Štnto& platana i gotovi*i.	IZHAJA	V8AK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO,	talija	paname^ni Pletilki Diu 1*5(5
.,w;v/-. _uu -.Jiii	  i	min i ■» n. >wwiiwi«wmtTnmiwwwiniT<i j*>-i,vu-rii'>*'trtv*vu** ■ • --■	—-	-----	■	 ■- r-ii mrrir -rrrn i n m niniiwwimiiaiiiii 11111111 <ww^«^umwjjwummjm-ijui.,u--
TRGOVSKI UST
časopis 5ko trgovino, industrijo in obrt.
. - v i,**/,	1. .1 ...njim 1 mm— Miiiit^MMiBiMTiiiMMMirifrniTirRnMnMninrrMiTtTnr^ rr~r--r-«iinrimTiT-niiiT« —mammwm~~————— ——1 mm—I—r— i>hwim—i»»i—m—m»—immmKmammmmmmmmmmKmmBmmmmmammmmmmmmmmmamummmuKmmmmBm-
^rrdiuštvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt lete.
Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	.',5 D mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
 ♦   __________________
•m **iv«•»*» *: > >v»V/• 4 •oTi‘i^fe£rMIOMM «/* Ul rff.-MK /*A*0H*1»MTrKSBkilSK0
LETO IX.	r^lofon St. 552. LJUBLJANA, dne 23. januarja 1926. Telefon St. 552.	ŠTEV.	10.
Proti načrtu novega proti-draginjskega zakona.
Protest 'združenih gospodarskih krogov.
Včeraj popoldne se je vršila v Zagrebu, v prostorih ondotne zbornice anketa glede načrta o novern zakonu
o	pobijanju špekulacije z življenskimi potrebščinami. Ankete so se udeležile po svojih zastopnikih skoro vse zbornice, kakor tudi razne druge gospodarske korporacije in organizacije. Ljubljansko zbornico sta zastopala tajnika gg. dr. Fran Windischer in dr. Ivan Pless. Anketo je vodil predsednik zagrebške zbornice g. V. Arko. Po izčrpnem referatu generalnega tajnika g. dr. A. Čuvaja je prišlo na anketi do naslednjega soglasnega zaključka:
Predstavniki gospodarskih korporacij in to: zagrebške Trgovske in obrt- j niške zbornice, Zemaljskega saveza j industrijalcev, Zveze trgovcev v Hr- | vatski in Slavoniji, Zveze hrvatskih obrtnikov, Udruženja obrtnikov, Zveze novčanih in zav. zavodov kraljevine SHS, Jugoslavenskega saveza mlinov in ostalih gospodarskih korporacij iz področja zagrebške zbornice in delegirani tajniki (sekretari) trgovske in industrijske komore v Beogradu, trgovsko-(jbrtniških zbornic v Sarajevu, Osijeku, Splitu in Dubrovniku, in trgovsko - industrijsko - obrtniških (zatiatskih) zbornic v Ljubljani, Novem Sadu in Vel. Bečkereku po izvršeni razpravi o načrtu zakona za pobijanje nedopuščene špekulacije z življenskimi potrebščinami izjavljajo, da so prejeli vest o izdaji novega zakona
o	pobijanju draginje z največjim izne-nadenjem, ker so bili prepričani, da je tudi našim merodajnim faktorjem že znano, da niso cene ekonomskih dobrin odvisne od volje proizvajalcev in ponudnikov, ampak da so strogo določene po ekonomskih silah na prostem tržišču. Zato je tako gospodarska veda, kakor tudi gospodarsko-politič-na praksa po celem svetu prišla do zaključka, da se potom policijsko-admi-nistrativnih mer ne morejo poljubno določevati cene potrebščinam. Maksimiranje cen, kot izolirana mera ne more imeti nobenega trajnega vpliva
za zasiguranje oskrbe po nizkih cenah. Maksimiranje je samo prva faza h končni socijalizaciji gospodarstva in osta-vitvi današnjega družabnega gospodarskega reda (privatne lastnine in proste konkurence), ker maksimiranje more imeti samo tedaj izglede za katerikoli uspeh, ako sledi za njim racijcniranje potrošnje in prisilna organizacija produkcije. Ta mera je v današnji dobi splošne poslovne depresije in stagnacije, ko morajo gospodarski krogi prodajati svojo robo za minimalen dobiček, a cesto tudi z izgubo, uprav nepojmljiva in zato smatrajo predstavniki gori navedenih zbornic in organizacij:
1. da bo tak zakon imel popolnoma nasprotne rezultate, nego mu je bila prvotna svrha, kar nam najbolje dokazuje izvajanje zakona o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921, ki je zlasti izpostavil neupravičenim ši-kanam male ljudi,
2. da krivda za to, da se kupna moč dinarja v državi ni dvignila v taki meri, kakor se je ojačala njegova inter-valutama vrednost, je v prvi vrsti države same, ki je naložila gospodarskim krogom velika davčna bremena, a je z druge strani z raznimi drugimi v glavnem tarifno-železniškimi in ca-rinsko-političnimi merami najtežje zadela gospodarski razvoj, a ni sama v stanu izvršiti redukcijo proračuna sorazmerno s povečano vrednostjo dinarja, ampak je nasprotno zadnja leta vedno bolj zviševala izdatke v državnem proračunu, in
3., da so slednjič tako mesta, kakor tudi občine krive, da cene ne padajo, ker so gospodarski krogi, ki imajo v njih svoje obrate, obremenjeni z raznimi uvoznimi in izvoznimi dajatvami in visokimi dokladami, kar gre očito na škodo razvoja trgovine, obrti in industrije.
Iz vseh teh razlogov odklanjajo predstavniki uvodoma navedenih zbornic in gospodarskih organizacij vladin načrt o pobijaniu nedopuščene špekulacije z življenskimi potrebščinami v celoti in zahtevajo', da se razveljavi zakon o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in da zavzame kr. vlada stališče popolne svobode produkcije in dela, ki je že itak zajam-
i
čena z ustavo, ker je svobodna konkurenca edini regulator cen, osobito v današnji obči poslovni depresiji.
Predstavniki gorinavedenih gospodarskih organizacij Hrvatske nalagajo trgovski in obrtniški zbornici v Zagrebu, da o tem njihovem stališču obvesti g. ministra socialne politike, g. ministra trgovine in industrije in g. ministra financ z obrazloženo predstavko, v kateri je treba obenem navesti vse j ugovore proti pcedinim določbam novega zakonskega načrta o pobijanju nedopuščene špekulacije z življenskimi potrebščinami in da mora detajlno kritiko vposlati tudi vsem parlamentarnim klubom Narodne skupščine s prošnjo, da se zavzamejo za to, da ta časom neprimerni in reakcionarni načrt ne postane zakon. Obenem se poziva zbornica, da stopi v stik z organizacijami, katere zastopajo konsumen-te, da bi se tudi te izjavile proti temu načrtu.
Novi predpisi za krasni arstvo.
Minister za trgovino in industrijo je izdal za krošnjarstvo nove predpise, ki ne vstrezajo povsem interesom trgovskega stanu. Ti predpisi se glase sledeče:
1. Krošnjarstvo v mejah veljavnih predpisov je dovoljeno samo držav-l-anom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Inozemci brezpogojno ne smejo krošnjariti, ako to ne bo izrecno dovoljeno po trgovski pogodbah, ki se še sklenejo. Z dosedanjimi trgovskimi pogodbami se ni niti eni državi priznala pravica, da bi smeli nieni državljani pri nas krošnjariti. Osebe, ki so v smislu uredbe o pridobitvi državljanstva potom opcije, optirale za naše državljanstvo, se smatrajo za naše državljane, dokler se vprašanje njihovega državljanstva drugače ne reši.
2. Krošnjariti smejo samo osebe, ki imajo za to posebno dovoljenje od oblasti, pristojne za izdavanje takih dovoljenj. Za krošnjarstvo niso potrebne nobene druge legitimacije.
Pristojnost za izdajanje krošnjar-skih dovoljenj pripada izključno samo oblastim, ki so po predpisih o kroš-
Projekt zakona o pobijanju nedovoljene špekulacije z življenskimi potrebščinami
(Konec.)
Čl. 21. Prevzemanje (rekvizicija) teh obratov kakor tudi popis orodja in osia-lega se ima tudi izvršiti komisijskim potom, o čemer se sestavi zapisnik, katerega ima podpisati tako lastnik rekvi-ri ranega obrata ali namestnik, katerega določi policijska oblast, kakor tudi član občinskega sodišča (mestnega odnosno občinskega poglavarstva). To komisijo tvori en organ mestne policijske oblasti in dva državljana, ki jih ta določi.
Čl. 22. Pri taksiranju jedil in lokal j v, v katerih se izdajajo prostori za prenočevanje, je prepuščeno oblastim, ki to vršijo, da pudelijo lokale, ki so j)odvrženi temu taksiranju v večje število skupin, po krajevnih razmerah in okol-nostih obratovališe in ugotoviti takso po določenih skupinah. Natančnejše odredbe o tem se bodo predpisale s pravilnikom.
ri. 23. Prepovedano je kupovanje živ-Ijenskih potrebščin od proizvajalcev ali od onega, ki nosi življenske potrebščine na trg če med transportom na potu do
tiga z namenom, da jih ne bi bilo no tigu, ali da bi jih bilo malo in da jih tako more sam prodajati po dražji cen Ravnotako je prepovedano odvračati koga, da prinese na trg življenske potrebščine v namenu, da bi jih ne bilo na trgu ali da bi jih bilo malo. Kdor se pregreši proti prednjim predpisom, se kaznuje z zaporom do meseca dni in denarno kaznijo do 5000 Din.
Čl. 24. Kdor je bil po tem zakonu v teku enega leta drugikrat kaznovan, se mu bo poostrila kazen še za polovico, a onemu, ki je bil kaznovan že trikrat, tudi v teku enega leta, se poleg take poostrene kazni prepove nadaljnjo izvrševanje obrta na istem mestu najmanj za leto dni, a največ za 2 leti.
Čl. 25. Lastnik obratovališča jamči za izrečeno denarno kazen, na katero bo obsojen njegov zastopnik ali služabnik solidarno z istima za dela, prepovedana po tem zakonu. Obsodba prepovedanega obratovanja se bo izrekla nad lastnikom istega. Kot lastniki obrtovališča se razumejo tudi društva in juridične osebe.
Čl. 26. Zaporne kazni, izrečene po tem zakonu, se ne more nadomestiti z denarjem, a’denarne kazni za primer neizterljivosti se morejo nadomestiti z zaporom, računajoč za vsakih 50 Din en
dan zapora. Toda te izpremembe nov-čane kazni v zaporno kazen ne smejo prekoračiti 3 mesecev.
Čl. 27. Taksiranje najpotrebnejših živ-ljenskih potrebščin in prostorov za prenočišče potnikov po čl. 15. in 16. tega zakona, določijo občinski odbori (mestna, odnosno občinska zastopništva). V oblastih in okrožjih (županijskih) in mestnih izberejo občinski odbori (mestna, odnosno občinska zastopništva) iz svoje sredine ožji odbor 5 do 9 članov, ki bo v imenu odbora izdajal polnoveljavne odločbe o določevanju teh taks; bavil se bo s proučevanjem tržnih razmer in celokupnim poslom, ki pripade po tem zakonu pod pristojnost odbora, a v vsih drugih mestih bedo te obveznosti izvrševali sami občinski odbori (mestna odnosno občinska zastopstva). Predsednik tega ožjega odbora je po letih najstarejši odbornik.
Čl. 28. V kopališčih in zdraviliščih se odbori za taksiranje po odstavku 1. prednjega člena sestavijo iz 3 članov pristojnega občinskega odbora (mestnega odnosno občinskega zastopstva), katere ta določi in iz upravnika in komisarja do-tičnega kopališča, odnosno zdravilišča, ako so ta pod državno upravo, a ako niso, tedaj stopi v sestavo odbora poleg
njarstvu za to pooblaščene. Na področju veljavnosti zakona, odnosno na redbe o krošnjarstvu so ta oblaslva po predmetnih specijalnih odredbah v oblastih Dalmacije, Slovenije, Bosne in Hercegovine srezki poglavarji, na Hrvatskem in v Slavoniji veliki župani, odnosno mestna poglavarstva v Zagrebu, Varaždinu, Osijeku in Zemunu, v Vojvodini podžupani v Sam-boru in v Velikem Bečkei-eku, v avtonomnih mestih pa mestni župani. V Srbiji in v Črni gori so pristojni za izdajanje krošnjarskih dovoljenj veliki župani na tem teritoriju, odnosno tam, kjer obstoje, uprave mest.
Za izdajo dovoljenja je pristojno edino oblastvo, na čigar področju prosilec stalno prebiva. To oblastvo mora vprašati pred izdajo dovoljenja za mnenje tudi oblastvo, v čigar področje je prosilec pristojen.
Izdano dovoljenje velja v okvirju specijalnih odredb posameznih pokrajinskih predpisov za celo državne področje. Vidiranje krošnjarskih dovoljenj ob prestopu iz ene oblasti v drugo odpade, ako je to vidiranje v posameznih pokrajinah predpisano, ker se mora smatrati, da so take odredbe ukinjene z ustavo, s katero se je ustanovilo enotno državno področje in ukinilo prejšnje kronovine. Dovoljenja se smejo izdajati samo za dobo enega leta, smejo se pa od leta do leta podaljševati, a vendar ne za daljšo dobo nego eno leto.
Za izdajo dovoljenja pristojno oblastvo v obmejnih krajih sme izdajati krošnjarska dovoljenja samo v sporazumu s pristojno fjnančno upravo.
O	izdanih dovoljenjih mora vsako oblastvo voditi poseben seznam, v katerega mora kronologično vpisovati vsa izdana dotekla ali podaljšana dovoljenja.
Na področju Srbije in Črne gore se sme dovoljevati krošnjarjenje izključno samo s predmeti hišne industrije, ki se izdelujejo v naši državi.
Na področju Bačke, Banata in Baranje je istotako dovoljeno krošnjariti z izdelki naše hišne industrije, a na tem področju ostanejo še nadalje v veljavi privilegiji, navedepi v točki 6. teh predpisov.
Značaj izdelka hišne industrije se mora overiti s potrdilom občine, v ka-
komisarja pristojni državni zdravnik. Predsednik tega odbora je upravnik kopališča, odnosno pristojni državni zdravnik.
Čl. 29. Občinski odbori (mestna odnosno občinska zastopstva) ali od teh izvoljeni posebni odbori, so dolžni najpozneje v teku 2 mesecev izza uveljavljenja tega zakona izvršiti taksiranje potrebščin in prostorov za prenočevanje po čl. 15. in 16. tega zakona.
Čl. 30. Minister socialne politike ima pravico kaznovati denarno do 5000 Din člane odborov, pristojnih za določevanje taks po prednjem členu, ako ne bi v roku, ki ga določa prednji člen, izpolnili svojo dolžnost. Z isto kaznijo jih more kaznovati tudi tedaj, ako so se tržne cene žive živine, borzne cene moke ali vobče tržne ceno potrebščin, naštetih v čl. 15. in 16. tega zakona, bodisi režijski stroški ali dajatve znatno spremenile izza časa določitve takse, a niso dotični odbori na svojo iniciativo niti na zahtevo bodisi kateregakoli konsu-menta ali mestne policijske oblasti spremenili določene takse; kakor tudi tedaj, ako niso svoje dolžnosti v splošnem redno vršili. Proti tem odločbam ministra socialne politike se more priglasiti pri-
Štev. 10.
DBBBBRnMfNbtdnVU*'
leri se taki izdelki delajo, a to potrdi-
lo	mora potrditi tudi pristojno srezko oblastvo.
Ostalo blago, s katerim se krošnjari, mora biti izdelano ali nabavljeno v državi. Izvor ali nakup blaga v dr /avi mora krošnjar dokazati z nakupnimi listinami.
B. Prebivalstvo prejšnje kraljevino Srbije in Črne gore sme krošnjariti tudi izven tega ozemlja, a samo z dovoljenji, katera posameznikom izdaja veliki župan njihovega stalnega bivališča.
Taka dovoljenja se morajo omejiti na rok, določen v točki '1. teli predpisov in se smejo izdajati samo osebam, katere so prekoračile 30 let starosti in nimajo nobene gnusne, vidne bolezni ali napake ter niso bile kaznovane zaradi prestopkov po kazenskem zakonu, dalje zaradi tihotapstva, odnosno niso zapadle kazni zaradi nezadostnih dokazov. Uživati morajo vse državljanske pravice in zaupanje obla-stev.
Osebe, ki dobijo dovoljenje za kros-njarenje po teh predpisih, smejo krošnjariti samo v okvirju odredb, predpisanih za krošnjarje na področju oblasti, na katerem krošnjar ijo. Taka oseba se mora najdalje v roku 10 dni prijaviti pri oblasti, ki je v dotični oblasti pristojno za izdajanje krošnjar-skih dovoljenj, da ji dovoljenje vidira. Isto dolžnost imajo krošnjarji, ki v svrho krošnjarenja prestopijo meje bivše kraljevine Srbije iz oblasti, v katerih velja zakon, odnosno odredba o krošnjarstvu.
Glede predmetov, s katerimi se hoče krošnjariti, se mora v izdanem dovoljenju izrecno navesti, da se sme krošnjariti samo s predmeti, s katerimi je po zakonu o krošnjarstvu dovolj 'no krošnjariti in v tem pogledu napotiti krošnjarja na oblast, ki je po gornjih predpisih pristojna za vidira-nje krošnjarskega dovoljenja.
4. Za krošnjarstvo v obmejnih srezih vseh obmejnih oblasti veljajo odredbe § 11. zakona o krošnjarenju, to je krošnjariti smejo v teh srezih v okvirju teh predpisov samo prebivalci navedenih obmejnih srezov.
5. Ugodnosti, priznane gotovemu prebivalstvu s § 17. zakona o krošnjarstvu in z vsemi ta paragraf popolnju-jočimi odredbami, ostanejo še nadalje* v veljavi, kolikor se morejo priznavali na področju, na katerem velja omenjeni zakon.
6. Prepovedi, katere obstoje v gotovih mestih posameznih pokrajin, se ti predpisi ne ličejo. Vendar pa prepovedi ne veljajo za predmete domače hišne industrije, tako da se smejo li predmeti prodajati po vsej državi brez vsakih izjem.
Prepovedi se morajo v dovoljenju izrecno natvesti. Seznam vseh mest, v katerih -je prepovedano krošnjariti, objavi ministrstvo trgovine in industrije v Službenih Novinah. Za izdajo novih in za ukinjen je dosedanjih pre-
povedi je pristojno izključno samo ministrstvo trgovine in industrije.
7.	Vsa dovoljenja, izdana do sedaj od katerekoli oblasti v državi, se morajo v roku dveh mesecev od razglasitve teh predpisov najstrožje revidirati. Vsako dovoljenje, katero se j;' izdalo v nasprotju s pravili teh predpisov in z odredbami veljavnih predpisov o krošnjarstvu, se mora krošnjarju odvzeti in dostaviti ministrstvu zaradi razveljavljenja, a nadaljnja krošnjarenje se mora lastnikom takoj zabraniti.
Vsako po uveljavljenju teh predpisov protizakonito izdano krošnjarsko dovoljenje, se mora krošnjarju takoj odvzeti in vsak tak primer je naznaniti ministrstvu trgovine in industrije radi nadaljnjega postopanja napram uradnikom, ki bi izdajali taka dovo-
Službe-
8.	Ti predpisi se objavijo nih Novinah.
Državna industrijska politika in naša industrija.
(Poročal ing. Milan Š u k 1 j e na izredni Glavni skupščini Zveze indu-
strijcev dne 15. januarja 1926.)
(Konec.)
Mi smo drugega mnenja. Zveza in-dustrijcev v Ljubljani je od početka sem mirno in stvarno delovala v korist industrije v Sloveniji, v korist slovenskega gospodarstva. Mi smo uver-jeni, da je sovražnik naše dežele in našega naroda, kdor nam hoče vzeti možnost industrijskega dela, brez ko-jega zapade Slovenija bednemu siromaštvu. Zveza industrijceV sme in mora govoriti v imenom slovenske industrije, imenom važnega dela našega narodno - gospodarskega organizma. Nikomur ne priznavamo, da je njegov narodni čut boljši nego naš in nikomur ne priznavamo, da sme opusiošiti našo deželo in še veliko manje, fla bi smel deporlirati naše ljudi! V naši lepi narodni državi nas ne bo teptal niti tujec, niti rodni brat! ^Jaj označimo misli g. Saviča za fantazije ali za produkte prenapetega fanatizma, žalostno dejstvo je, da se njegove namere udejstvujejo. V njegovem duhu je koncipirana nova carinska tarifa, v tem istem duhu se vodijo trgovska pogajanja s sosednimi državami.
Sklicujemo se na govor, ki ga je držal g. Josip Lenarčič na plenarni seji ljubljanske Zbornice dne 11. decembra 1. 1925 in ravnotako na izvajanja g. Ivana J elačina, predsednika Zveze trgovskih gremijev, v isti plenarni seji Zbornice. Omejiti se hočemo le na kratke pripombe k trgovinski pogodbi z Avstrijo. Dočhn se je v tej pogodbi znižala uvozna carina na številne izdelke, ki jih proizvajamo doma, so v splošnem ostale carinske postavke na sirovine in poluizdelke nespremenjene. Znižala se je carina
tožba na državni svet v teku 14 dni po priobčit vi .
Čl. 31- Vse denarne kazni po tem zakonu se izrekajo v korist »Fonda za podpiranje občinskih (mestnih) aprovizacij in konsunuiih zadrug«, ki se osnuje pri ministrstvu socialne politike, a bo naložen pri državni hipotekarni banki. V to svrho se uporabi tudi gotovina iz »Fonda za prehrano siromašnih«, zasnovanega po dosedanjem zakonu o pobijanju draginje, ki se tudi vnese v gornji fond.
Čl. 32. Pristojni odbori za določanje taks morajo pred določitvijo istih zaslišati: predstavnike udruženj, posameznih društvenih skupin, obstoječih v njih kraju, organizacij konsumentov in predstavnikov prodajalcev dotičnih življenskih potrebščin iti prostorov za prenočevanje potnikov, ki taksirajo, kakor tudi posameznike, ki to zahtevajo.
Cl. 33. Po izvršeni določitvi taks dostavijo pristojni odbori svoje sklepe občinskemu sodišču (mestnemu odnosno občinskemu poglavarstvu), ki ima te sklepe objaviti prebivalstvu običajnim potom in predložiti na podpis zainteresiranim prodajalcem odnosno lastnikom dotičnih obratov. Občinsko sodišče (mestno, odnosno občinsko poglavarstvo) je
na pohištvo in na leseno embalažo, znižala se je carina na nefasonirano in fasenirano valjano železo, na lopate in motike, na sekire in sekirice, na stavbeno okovje in na ključavnice, negle-de na to, da vse te predmete izdelujemo doma. Nasprotno pa.je neizpreme-ujena ostala carina na pločevino izp :l 1 mm, dasiravno se v tuzemstvu n proizvaja in jo moramo v velikih količinah uvažati za izdelovanje pločevina sle embalaže, kuhinjske posod ’, okovja in ključavnic. Poskusili srno kar je bilo v naši moči, da dosežemo carinsko prostost za to pločevino, ali vsaj, da se vzpostavi prejšnja carina po 2 Din, a vsa naša prizadevanja so bila zaman. Tako se tlači naša industrija in se na široko odpirajo vrata avstrijski in nemški konkurenci, ki j o tem nevarnejša, ker se poslužuje e -nene vodne poti iz Regensburga in Dunaja doli v Beograd. Visoke cari ■ na industrijske potrebščine obremenjujejo našo usnjarsko in čevljarsko industrijo, enako tudi našo industrijo papirja.
Ko druge države svobodno uvažajo črni premog, koks in staro železo, nasprotno celo zabranjujejo izvoz starega železa, se je pri nas v začudenje vsega sveta uvedla občutna carina na te produkte in osobito na staro železo, ki ga doma nimamo niti za 40% potrebe. In ne samo, da se položi na staro železo carina, marveč dovoli se njega uvoz le proti posebni odobritvi Ministrstva za trgovino in industrijo, ko-ia odobritev se je ponovno odbila. V skladu s tako zlohotno politiko ie omi-nozna Primedba k tar. post. 538 Carinske tarife, ki predvideva znižanje carine na železno žico v debelini preko 2 mm, dokler se ne začne v zadostni količini izdelovati v zemlji. Notorično je, da morejo same Jesenice šestkrat pokriti domačo potrebo na tem produktu.
Vse te stvari vidijo in vedo v inozemstvu. Lahko si predstavljamo, kak vtis da delajo, kak renome da nam ustvarjajo. Vse to se godi v imenu pa-trijotizma, v imenu obrambe države.
Ideje, ki smo jih tukaj pokazali, pričajo, da njih avtorji in zagovorniki ne poznajo industrijskega dela, da pa tudi ne poznajo modernih vojaških bojnih sredstev. Velike vojaške države Francija in Nemčija, pa tudi stara Rusija so imele največja industrijska centra baš v bližini državnih granic. Za to niso bili merodajni vojaški oziri, marveč samo načelo, da je postaviti industrijo tja, kjer so zanjo dani naravni pogoji. Dandanes se more reči, da lega tvornic v bližini meje ali v sredini države ne igra bistvene vloge, ker morejo zračne flotilje preleteti našo kraljevino v eni ali drugi smeri in z razstrelivi ali plini izvršiti napad na tvorniške naprave tudi v notranjosti dežele, še predno smo spravili v pozicijo prvi top.
Kadar se govori o preselitvi tvornic, se more misliti le na transport
njih notranje opreme, ker se poslopja, fundamenti, dimniki in peči ne dajo prevažati. Te gradbene naprave tvorijo pri večini tvornic mnogo nad polovico investicij, tako da bi šli pri taki preselitvi v zgubo mnogi zlati milijoni. Nikdar ne bomo dopustili, da se talca potrata vrši na račun nas davkoplačevalcev. Misel pa, da se naj v velikem stilu deportirajo naši domači delavci, je tako gorostasna, da o njej no moremo razpravljati. Prišli pa smo tako daleč, da morajo naši industrijci pretežni del svojega časa in svoje umne sile potrositi v boju proti neprestanim šikanam in nepotrebnim težavam, namesto da bi svoje sile posvetili produktivnemu delu.
Vedno smo videli, da države zavarujejo svoje meje najprej s tem, da v obmejnih krajih dajejo narodu posebne privilegije in ga naredijo zadovoljnega in zavidljivega. Tako se ustvari privlačna sila. Zlasti mi v Sloveniji bi morali kazati srečno in zadovoljno lice, da ne zgubimo upanja na združitev z našimi rojaki, ki so po političnih mejah ločeni od nas. Mi si predstavljamo modro državno politiko vse drugače nego se nad nami prakticira.
Naša dolžnost je, da glasno in krepko spregovorimo, da pravočasno svarimo pred nedopustnimi, pogrešenimi eksperimenti. Mi zahtevamo, da država vodi industrijsko politiko v skladu z zdravimi načeli narodnega gospodarstva.
0 grm aramjf mmmmm
mmm  —Z I___________________l__ .j
mml 2e na zemlji ra|
TKADe MARK
Trgovina.
Volitve v trgovsko zbornico v Beogradu. V nedeljo so se vršile v Srbiji volitve v trgovsko zbornico v Beogradu. V Beogradu se je volitev udeležilo 954 volilnih upravičencev, to je 44% vseh vo-lilcev. >V Beogradu je bilo izvoljenih G članov in sicer gg. Mihajlo čurič, manu-fakturist, Voja Petkovič, izvoznik, Ka-dojko Gavrilovič, kolonijalist, Stevan Jovanovič, trgovec z usnjem, Milan Todorovič, izvoznik in Kosta Vukadinovič, manufakturist.
Za uvoznike na Bolgarsko. Po novi odredbi ministra financ se prične na Bolgarskem pobirali obrtni in dohodninski davek tudi od firm, ki nimajo tamkaj niti zastopstva; niti obratovališča, ampak trgujejo z Bolgarsko iz inozemstva, korespondenčnim potom. Pristojna davčna komisija bo davek odmerjala na podlagi poslovnih ponudb in odtegovala od vrednosti dobav. Proti višini davka se more vložiti pritožba tekom enega meneča po izvršenem plačilu.
Naši trgovski odnošaji z Albanijo. Po poročilih iz Beograda se med našo dr-
■■nananHCtt '**■'
dolžno vršiti po svojih organih stalno kontrolo nad tem, da se sklepi imenovanih odborov, kakor s strani prodajalcev, odnosno obratov, tako tudi s strani kupcev izpolnjujejo.
Cl. 34. Proti sklepu pristojnih odborov za določanje taks imajo tako konsu-menti, kakor zainteresirani lastniki obra-tovališč pravico pritožbe na komisije za kontrolo določenih taks v teku 3 dni ia to prvi po objavi, a drugi po priobčitvi. Sestava teh komisij se bo predpisala s pravilnikom.
01.’ 35. Ta komisija ima tudi pravico, da po potrebi predhodno zasliši predstavnike zainteresiranih strank, kakor tudi posameznike. Komisija mora izdati sklep v teku 10 dni, a poslovala bo v pisarnah dotičnega velikega župana, odnosno uprave mesta Beograda. Prijavljena pritožba nima odložilne moči. Sklepi komisije so izvršni.
Čl. 36. Preiskave in presojevanja krivd, storjenih po tem zakonu, vrši v krajih Srbije in Črne gore sodnik, ki ga za to določi predsednik prvostopnega sodišči, a v drugih krajih kotarsko (srezko), okrajno sodišče. Proti obsodbi imajo prizadeti pravico pritožbe v roku 3 dni po objavi na pristojno prvostopno
sodišče, odnosno na okrožno sodišče (sodni stol) po obstoječih predpisih.
Čl. 37. Izvršne obsodbe se objavljajo v Službenih Novinah« na stroške obso-| jenca, kakor tudi v »Uradnem listu« do-tične oblasti, ako obstoji, ali v lokalnih listih.
Čl. 38. Kaznovanje prestopkov po tem zakonu zastari tekom leta dni od dneva izvršitve prestopka, ako bi bila izvedena
preiskava.
Čl. 39. Sojenje kaznjivih dejanj po tem zakonu se vrši na podlagi zbranih dokazov in po svobodnem sodnikovem prepričanju.
Čl. 40. V vseh zadevah, glede katerih se postopa po dosedanjem zakonu o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, se ima izza dneva uveljavljenja tega zakona nadaljevati po predpisih istega.
Čl. 41. Minister socialne politike ima pravico in dolžnost vrhovnega nadzora nad izpolnjevanjem vseh predpisov tega zakona.
Čl. 42. Pri ministrstvu socialne politike se določi posvetovalni ^ gospodarski odbor, katerega člane določi minister socialne politike in ki mu bo dajal potrebna mnenja v svrho izvrševanja tega za-
kona. Ta odbor se sestavi iz 7 članov. Točnejša določila o delokrogu tega odbora bodo predpisana s pravilnikom.
Čl. 43. Občinska sedišča (občinska odnosno mestna poglavarstva) in policijske oblasti so dolžne, a vsak posamezni državljan ima pravico, da za kaznjiva dejanja po tem zakonu, za katera dozna, vloži tožbo pri pristojnem sodišču.
Čl. 44. Vloge, tožbe in pritožbe po tem zakonu ne podležejo plačanju taks.
Čl. 45. Minister socijalne politike se pooblašča, da predpiše pravilnik za izvršbo tega zakona.
Čl. 46. Ta zakon stopi v veljavo izza dne, ko ga kralj podpiše, a obvezno zakonsko moč dobi 15 dni izza dneva objave v »Služb. Novinah«. Izza tega dne zgubi veljavnost zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. novembra 1921 in vsi drugi zakoni in zakonski predpisi, ki so v nasprotju s tem zakonom. Pri-' poročamo našemu ministru socijalne politike, da zakon objavi, a vsem našim ministrom, da se brigajo za njegovo izvršbo, oblastim pa zapovedujemo, da po tem zakonu postopajo, a vsem in vsakemu da se mu pokorava.
žau, in Albanijo v kratkem sklene trgovska pogodba Albanski pravosodni minister dospe v ta namen v kratkem v Beograd. Južnosroski gospodarski krogi si obetajo od te pogodbe precejšnjih koristi, ker so dobavljali dosedaj albanski les preko italijanski!! posredovalcev.
Rusija je uveula trgovinske registre. Pred kratkim je ljudski komisarijat za trgovino uveljavil zakon, po katerem se po vzgledu trgovskih registrov v ostali Evropi uvede trgovsko-sodno protokoli-ran,e trgovskih firm.
Ogrski trgovski stiki * Rusijo. — Po časopisnih poročilih odpotuje bivši zunanji minister Gratz v kratkem v Moskvo, da izvede pogajanja za ustanovitev ru .ko-ogrske trgovske družbe, ki naj pospešuje medsebojne trgovske odnošaje.
Zastopniki za razpečavanje pianinov in klavirjev se iščejo. Interesenti naj pošljejo svoj naslov zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Čehoslovaška zunanja trgovina. V 11 mesecih l . 1925 je Čehoslovaška izvozila za 16.848, uvozila pa za 16615 milj. kron blaga. Njena trgovska bilanca za navedeni cas je torej za 1233 milj. kron aktivna. Bilanca je aktivna napram Av-s tri ji (za 1766), Angliji (za 803), Ru-mumji (za 426), naši državi (za 305), Švici (za 182), Ogrski (za 128) in Italiji (za 17.6 miij. 6. kron), pasivna pa napram Nemčiji (za 1239), Poljski (za 448), Franciji (za 377.9), Zedinjenim državam Severne Amerike (za 328), Holandski (za 226) in Belgiji (za 82.7 milj. čeških kron).
Indeks za veletrgovino na Ogrskem.
Po statističnih podatkih državnega urada za statistiko je znašal indeks za veletrgovino na Ogrskem v mesecu novembru 1925 18611, torej za 17% manj nego
v	mesecu oktobru 1925, ko je znašal 18 tisoč 924. V mesecu novembru se je pocenila pšenica, rž in moka, pocenilo pa se je meso in mesni izdelki.
Udruženje ameriških importerjov. — V kongresu združenih držav Severne Amerike se je na inicijativo trgovskih interesentov vložil zakonski načrt ki predvideva Zveze uvoznikov v svrho skupnega nakupa važnih inozemskih si-rovin, na primer surove svile, kalija in kavčuka.
industrija.
Pospeševanje industrije v Angliji. —
Federacija angleških industrijcev je predlagaia vladi, da dovoli industrijam, ki nadomeščajo zastarane stroje ali.stroj-ue naprave modernizirajo, kreditne olajšave. Nadalje so industrijci predlagali, da se ustanovi »svet za industrijski razvoj«, ki naj bi preizkušal prošnje za kredite in razmotrival metode za znižanje produkcijskih stroškov in zvišanje delazmožnosti.
Kako ščiti ItalPa svojo industrijo? — Italijanski ministrski svet je naročil vsem civilnim in vojaškim oblastvom ter vsem ustanovam, ki so pod državnim nadzorstvom ali so v katerem koli oziru odvisne od državne uprave, da da-pravljajo za razpravo o načrtu kartelnega zakona. Gospodarski krogi žele, da »e zakon omeji samo na preganjanie kartelov, ki bi škodovali domačemu konzumu, da pa naj ne dela težav kartelom, ki imajo nalogo organizirati izvoz in produkcijo. Po sedanjem poteku priprav se pričakuje, da se bo vlada po možnosti ozirala na želje gospodarskih krogov.
jejo pri nakupu industrijskih produktov prednost domačim izdelkom. Ta odredba zadeva stroje, strojne naprave, manufakturo, vse finalne produkte in surovine. — Oni, ki bi se ne ravnali po tej odredbi, bodo zaradi zanemarjenja službe strogo kaznovani.
Čeli oslo vaški kartelni zakon. Gospodarski krogi na Čehoslovaškem se pri-
Denarstvo.
Nov denar po 5 dinarjev. Nov denar po 5 Din, ki je dospel te dni iz Francoske preko Sušaka, prične Narodna banka v najkrajšem času spravljati v obtok.
Koliko kovanega drobiža je stranka dolžna naenkrat sprejeti? Na to vprašanje v »Slovencu« z dne 15. januarja 1926 objavlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani uradno: Po čl. 8 »Pravilnika <> kovanju uradnega zlatega denarja in ° kovanju drobiža« z dne 18. 11. 1924, "*• br. 34.010 niso ne* državne ne samo-
upravne blagajne in tudi ne drugi ve-uaii, sprejemati ob enem izplačilu nad Din 100.— v novcih po Din 0.50, nad Din 200.— v novcih po en dinar in nad ŠOJ Din v novcih po dva dinarja. — Po čL 5 »Zakona o kovanju drobiža iz nikla in gance« z dne 30. decembra 1C21 niso primorani sprejemati ne posamezniki ne državne blagajne ob istem izplačilu drobiža po 10 dinarskih par več nego a 10 dinarjev in drobiža po 5 dinarskih par ne več nego za 5 dinarjev. — Pravilnik in zakon sta dobesedno objavljena v Uradnih listih št. 116/366 z dne 13. decembra 1924 in št. 114/368 z dne 4.
11.	1922. — Delegat: Dr. Savnik s. r.
Carina.
Carinski zlati ažijo. Naša država: 1 zlati dinar = 11 pap. dinarjev; Avstrija: 1 zlata krona = 1.44 šil.; Ogrska: 1 zlata krona = 14.500 pap. kron; Rumunija: 1 zlati lej = 40 pap. lejev; Italija: (za čas od 21. do 27. decembra 1925) '379% (100 zlatih lir = 479 pap. lir); Bolgarija:
1	zlati lev — 15 pap. levov.
Carinske ugodnosti za uvoz elektromotorjev. Ministrstvo trgovine in industrije je odločilo, da se bodo v bodoče izdajala potrdila, da se elektromotorje ne izdelujeo v naši državi samo, ako bo šlo za motorje, ki naj proizvajajo preko 50 konjskih sil.
Carinjenje poštnih paketov v Italiji. Italijanske carinarnice ocarinjujejo tudi poštne pakete v teži preko 5 kg po pogodbeni (minimalni) tarifi, ako je iz poštne spremnice razviden izvor iz države, s katero ima Italija trgovsko pogodbo. Za težo poštnih paketov ni določena maksimalna teža.
Davki in takse.
Trošarine prosta nabava bencina. —
Generalna direkcija posrednih davkov je z razpisom br. 124 ex 1925. odredila, da morajo prosilci za trošarine presto nabavo bencina priložiti svojim proš-
njam tudi potrdilo o plačanem neposrednem davku. Brez takega potrdila se prošnje za trošarine prosto nabavo bencina ne bedo meritorno odobravale.
Jioki za pritožbe proti razsodbam zaradi trošarinskih prestopkov. Generalna direkcija posrednih davkov je z razpisom br. 123 ex 1925. opozorila trošarin-ske oblasti, da znaša rok za vlaganje proti pritožbam zaradi trošarinskih prestopkov deset, a ne petnajst dni, kakor to nekatera oblastva v razsodbah napačno poučujejo obsojene stranke. Nadalje je tudi napačno, da se stranke navajajo, naj vlagajo pritožbe naravnost pri generalni direkciji, ker se morajo take pritožbe vlagali pri cblastvu, katero je izdalo razsodbo.
Vlaganje dohodninskih napovedi. Dne
31. t. m. poteče rok za vlaganje dohodninskih napovedi. Kdor ne more napovedi vložiti v določenem roku, naj vloži pravočasno prošnjo za podaljšanje roka. Iz Ljubljane dobivamo v tem oziru pritožbe od posameznikov, da davčna administracija podaljšuje na utemeljene prošnje rok kvečjemu za en mesec, češ da ima nalog pravočasno dovršiti dohodninsko priredbo za 1. 1926, dasi je jasno, da podjetja, ki imajo obsežne obrate, podružnice itd., tudi v podaljšanem roku ne bodo mogla vložiti napovedi, ker ne bodo do takrat definitivno mogla skleniti knjigovodstva.	'
Promet.
Telefonski promet med Kranjem in Prago. Minister pošte in brzojava je na prošnjo »Jugoslovansko - češke tovarne bombaževih tiskanin d. d. v Kranju« dovolil otvoriti telefonsko relacijo Kranj— Praga na ta način, da se vsled preobremenitve linije morejo razgovori vršiti samo proti predplačilu. Taksa od enote časa znaša 2.75 zlatili frankov. Od takse pripade 1 frank naši, 0.75 avstrijski in
1	zlati frank češkoslovaški poštni upravi.
prtipaiira i. - D. p«t za Jugosla ijo:'
» 6lF0Kfl“ družaa i o. z
Matrfbor.
RAZNO.
/
Konferenca trgovskih in obrtniških zbornic v Zagrebu. V četrtek, dne 21. t. m. se je vršila v Zagrebu na iniciativo zb' mičnega tajnika g. dr. Windischerja konferenca tajnikov vseh trgovskih in obrtniški zbornic v naši državi. Na konferenci so se dogovgrile glavne smernice aa kongres vseh zbornic, ki se vrši dne 24. in 25. junija 1926 v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1. Naše narodno gospodarstvo in naše pomorstvo. 2. Pomorska uprava. 3. Naša zunanja trgovina in trgovinska politika v zvezi z Interesi našega pomorstva. 4. Pospeševanje našega pomorstva. Poleg tajnika g. dr. F. Windischerja se je konference; udeležil tudi tajnik g. dr. Ivan Mahorič.
Novi tajnik Zanatske komore v Beogradu. Namesto dosedanjega tudi v slovenskih obrtniških krogih znanega tajnika dr. Hajduk-Veljkoviča, ki je bil imenovan za inšpektorja poljedelskega ministrstva, je bil na zadnji plenarni seji zanatske komore imenovan za tajnika g. .vii 1 orad Stefanovič, dosedaj načelnik v ministrstvu za notranje zadeve.
Minister dr. Kraiač na potu skozi Ljub-‘^-o- y četrtek dne 21. t. m. se je peljal iz .Švice preko Ljubljane v Beograd minister g. dr. Krajač. Na kolodvoru sta poleg načelnika g. dr. Marna pozdravila g. ministra zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani podpredsednik g. Ogrin in tajnik g. dr. Pless, ter ga inforimrala o tekočih gospodarskih vprašanjih.
Naš kralj o gospodarskih razmerah v naši državi. Ameriški listi priobčujejo razgovor našega kralja s poročevalcem
li	ta »United Press« o naših gospodar-s' ih in finančnih razmerah. Kralj je uvodoma omenjal težave pri vpostavitvi gospodarstva v povojni dobi in prizadevanja za izboljšanje položaja. Prebival-stv u se nalagajo občutna bremena, ki dosegajo do 35% dohodka. Nadalje je kralj ugotovil napredek v finančnem pogledu v zadnjih letih in poudarjal, da je zaupanje inozemstva napram naši drža-
vi	vedno večje. Glede vojnih dolgov je kralj izrazil upanje na čimprejšnjo ureditev, ker se naša država zaveda velike pomoči zaveznikov* v svetovni vojni, ki se je našemu narodu vsilila, mu pa kljub temu donesla uresničenje želje davnih rodov.
Frankfurtski velesejem. Opozarjamo na letošnji pomladanski frankfurtski velesejem, ki se vrši za splošni oddelek od 11. do 14. aprila in za tehnični oddelek od 10. do 14. aprila. V okvirju velesejma se vrši letos tudi avto mobilna razstava, ki bode trajala od 3. do 14. aprila.
Srezplačni, vizum za Nemčijo. Nemško zunanje ministrstvo je odobrilo, da nemški konzulati izdajajo brezplačni vizum za posetnike frankfurtskega velesejma, če se potni list predloži potom častnega zastopstva tega velesejma ter se v tem slučaju posetniku ni treba osebno zgladiti pri konzulatu. Častno zastopstvo pa prevzame v tem slučaju 'garancijo, da Ho oni, ki dobi brezplačni vizum, resnično posetil velesejem, ter da proti dopo-tovanju v Nemčijo ni nobenih zaprek. Namerava se tudi, radi olajšanja pri izpostavi vizuma za sejrnski poset, da bodo ta vizum izdajala častna zastopstva v okrajih, kjer ni konzulata. Da se poset-nikom velesejma da prilika, da po obisku velesejma posetijo tudi druga mesta,
! jer imajo trgovske opravke, se lahko vizum izda tudi za druga mesta. Vse informacije pri častnem zastopstvu za Slovenijo: Milinkovič & Co., Ljubljana, Prešernova ul. 7.
Vinski zakon. Ministrstvo poljedelstva izdeluje načrt vinskega zakona, ki bo veljal za celo kraljevino. Zakonski načrt bo obsegal vse potrebne mere za izboljšanje kvalitete naših vin. Z zakonom se namerava ustanoviti tudi za izvajanje zakona potrebne državne institucije.
Vojaški arzenal v Sarajevu. V okolici Sarajeva namerava vojaška uprava sezidati vojaški arzenal za izdelovanje artilerijske municije. Na račun reparacij v Nemčiji naročeni stroji so večinoma že
došli. Arzenal se sezida v okolici vojaškega pirotehničnega instituta in bo v začetku zaposloval približno 2000 delavcev. Svoje potrebščine bo dobavljal v prvi vrsti iz državnih železarn v Varešu in v Zenici.
Umetna svila iz Italije. V pretečenem letu se je izvoz umetne svile iz Italije izdatno dvignil. Statistika, ki je objavljena sicer samo za dobo do konca meseca avgusta 1925, izkazuje, da je Italija v prvih osmih mesecih izvozila v 1. 1923 1033, v 1. 1924 2771 in v 1. 1925 5554 ton umetne svile.
Italija izkorišča gozdove Albanije. Ita
tijanska vlada je pooblastila prometnega ministra, da ustanovi podjetje za izkoriščanje gozdov v albanski republiki, da si na ta način pribavi železniške pragove, stavbeni in drugi za njegove namene potrebni les, katerega bo prodajalo tudi drugim konzumentom. Za stanovitev podjetja je dobil prometni minister na razpolago znesek 30 milijonov lir.
Gospodarski položaj Nemčije v mesecu decembru 1925. V drugi polovici 1. 192f> nastala gospodarska kriza se je v mesecu decembru 1925 izdatno poostrila. Najbolj značilno za presojo gospodarskega položaja je število brezposelnih oseb. Število oseb, ki je prejemalo državno podporo za brezposelne, je znašalo dne 1. julija 1925 samo 195.000, a se je do 1. decembra 1925 povišalo na 669.130, do 15. decembra 1925 pa je narastlo na 1,057.031. Za primerjavo navajamo, da je znašalo število brezposelnih oseb dne 15. decembra 1924 458.125, dfte 1. julija 1924 pa 240.766. Po gospodarski krizi so najbolj prizadeti premogovniki v ruhr-skem ozemlju, železna industrija, avtomobilna industrija, oblačilna stroka, stavbarstvo, poleg teh pa tudi prometni obrati. Samo v nekaterih panogah živilske stroke, predvsem v mlinski in inesni industriji, ter v gornje- in spodnje-sleških premogovnikih je bil položaj nekoliko ugodnejši. Na tobačno industrijo in na detajlno trgovino so vplivali prazniki, da izkazujejo nekoliko ugodnejše uspehe.
Kako pospešuje Avstrija tujski promet! Na podlagi zakona, katerega je lansko leto sklenil ameriški kongres glede ukinjenja, odnosno znižanja pristojbin za potne liste v potniškem prometu med Ameriko in inozemstvom, je Avstrija po daljših pogajanjih sklenila z Ameriko pogodbo za ureditev medsebojnega potniškega prometa. Po tej pogodbi se od dne 15. februarja 1926 zniža za zabavna in poslovna potovanja v obe državi pristojbina za vizum od 10 na 2 dolarja, odnosno na 14.55 šilingov, pri čemur pa bo potni list'veljal za več potovanj tekom enega koledarskega leta. Za prehodna potovanja je določena pristojbina ua 25 centov, to je 1.8 šilinga za večkratni prehod tekom enega leta. Za izselje-nike obeh držav ne veljajo navedena pogodbena določila. Ameriški interesenti poudarjajo, da bo znižanje potniških pristojbin jako ugodno vplivalo na tujski promet med Ameriko in Avstrijo, ker je večina Američanov vsled visokih potniških pristojbin obiskalo samo nekaj držav. Umestno bi bilo, da bi tudi naša država začela misliti v tej smeri na pospeševanje tujskega prometa ravno od strani ljudi, ki bi nam mogli izdatno koristiti.
Drobne vesti. Družba Soia Viscosa \ Torino je napravila z umetne svile nailomestilo za volno. Blago je podobno živalski volni in se da presti in tkati ali samo ali pa skupaj z volno. Cena novega produkta je nižja kakor cena najslabše in najbolj cenene volne. Morebiti pomeni to preobrat v tekstilni industriji. Sicer srno pa v odstavku o »Volni« pred par meseci že pisali o nadomestilih, a smo pridejali, da imajo vsa nadomestila res iste lastnosti kot volna, samo toplote ne dajo nobene. To pa spet ni nič. — Znanemu Schvvarzenbergu na Češkem so predpisali oddajo premoženja v ogromnem znesku 200 milijonov Kč. Sicer ima Schwarzenberg tudi po agrarni reformi res še zmeraj velikanske lati-fundije, 172.000 hektarov, a vseeno se mi; označena svota zdi prevelika in se bo proti odmeri pritožil. — V času od 10. do 20. decembra 1925 se je obtok denarja v Rusiji povečal za 20,058.000 rubljev. — Po ugotovitvi ljudskega komisarijata za financ« je plačal v zadnjih treh mesecih
Ji
S4GKIT2N£K
i./sy:>y
Obrestovanje vlog, nakup in
prodaja vsakovrstnih vrednostnih
papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, sale-
L jubij ana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavko: Kredit Ljubljana	Telefon	štev.	40,	457,	548,	805,	806
1	Peterson International Banking Gode
depositi itd, itd,
v Ljubljani n
priporna
špecerijsko | blago
raznovrstno žganje jjj moko ln	|
deželne pridelke |
H
rasno vrstno rudninsko voda Lastna pražarna »a f; kavo In m J in za <15- j’.
Save sc eiekirlfinltrt obratom.
^	tovarna	w
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO !
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisama v Jugoslaviji.
Pisarno: LJubllans, Dunajska cssta U. la, II. nadstropje.
v Rusiji vsak meščan 2 rublja in 8 ko-pek davkov. Meščani davke redno plačujejo, kmetje pa ne. — Na trgu mineralnega olja je tendenca za bencin in za petrolej trdna. Trdijo, da bodo prodajne zmožnosti za bencin letos še dosti boljše kot so bile lani. Ruska nafta je začela na evropskem trgu zelo prodirati, pa pravijo, da ni tako dobra kakor rumunska ali poljska. O petroleju in o naraščanju njegovega pridobivanja od leta 1875 do danes bomo pri-•bčiLi poseben članek.
Ljubljanska borza.
potek, 22. januarja 1920.
Vrednoto: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 76.50, bi. 77.50; Tobačne srečke iz leta 1881 den. 308; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 21), bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojiln. d. d., Celje, den, 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, deik. 210; Merkantilna banka, Kočevje, den. 1.00, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, den. 964; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind.,
Ljubljana, den 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana bi. 125; Trbovelj, prem. družba, Ljubljana, den. 334, bi. 342; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100; bi. 110; Šešir, tovarna klobukov d. d. Škofja Loka, den. 115.
Blago: Hrastova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja, 5 vag., den. 17.40, bi. 17.40, zaklj. 17.4j; hrastovi plohi, neobrob-ljeni, 60, 70, 80, 90, 100, 120 mm (največ od 60, 80 120 mm), 2/3 = L, 1/3 =11., dolž. od 3—5 m, šir. od 20 cm napr., media 30 cm, fco vag. Postojna tranz.l vag. den. 1100, bi. 1100, zakij. 1100; deske, smreka, jelka, 20 mm. L, II., z malo IIP, 4 m, media, najmanj < d 25 cm, fco vag. Postojna tranz., 1 vag., den. 560, bi. 560, zaklj. 560; pšenica 76, 2%, fco vag. bačka postaja, bi. 312.50, koruza stara, fco vag. bačka postaja bi. 165; koruza, umetno sušena, fco vag. slavonska postaja, bi. 150; koruza, umetno sušena, fco vag. Postojna tranz., 2 vag., dem 185, bi. 185, zaklj. 185; koruza, času primerno suha, kval. gar., fco vag. slavonska' post., 2 vag., den. 120, bi. 120, zaklj. 120; koruza, času primerno suha, fcO vag. bačka postaja, za II., bi. 125; koruza, času primerno suha, fco vag. bačka postaja, za III., bi. 130; koruza, času primerno suha, fco vag. bačka postaja, za IV., bi. 135; koruza, času primerno suha, fco vag. bačka postaja za V., bi. 140; oves slavonski, rešet/m, fco Postojna tranz., den. 220, bi. 225;
ječmen 66 67, par. Ljubljana, bi. 235; ječmen, zaduhel, krmilni, fco Ljubljana, bi. 260; ajda domača, fco vag. slov. postaja, den. 260; ajda poljska, jugocarinjena, fco jugomeja, (leu. 262.50; rž 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja, bi. 212; rž domača, fco vag. slovenska postaja, bi. 225; proso domače, fco vag. slov. postaja, bi. 215; proso glasom vzorca, fco Ljubljana, den. 2C0, bi. 225; otrobi pšenični, drobni, fco vag. Ljubljana, 1 vag., bi. 140, zaklj. 140; ježice, zlatorumene, fco vag. dol. post, den. 250; la Portlandcement »Salona«- Tour, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg, bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg, bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg, bi. 52.50.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave .Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 26. januarja t 1. ponudbe za dobavo 3.200 kg karboiineja in za dobavo 20 kg Uma za jermena; do 29. januarja 1.1. za dcbaco 2.5C0 kg cunj, za dobavo 2000 kg parafina, za dobavo 100 tisoč kg živega apna ter za dobavo 500 kom. klobučevinastik pramen; d« 3. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 4 kom. osi za tenderje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te
direkcije. — Vršile se bodo naslednje piertalne licitacije: Dne 4. februarja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske obla-sli v Ljubljana glede dobave 350.000 kg ■ vsa. Dne 18. februarja t. 1. pri 16. artilerijskem polku (v vojašnici kralja Aleksandra I.) v Ljubljani glede oddaje v za-
ttp konjskega gnoja. — Dne 25. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 8400 komadov spiralnih svedrov za kovino iti različnih pil ter glede dobave 244 komadov kolesnih obročev; pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave 34 kom. kontrolnih ur; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 32 avlo-plaščev in 38 zračnih cevi; pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave bakrenega materiala (bakrene peči, cevi, pločevine, palice). — Direkcija drž. železnic v Zagrebu javlja, da se .licitacija glede debave 23 garnitur jeklenih Brotan tevi za lokomotive preloži od H), februarja t. 1. na 3. marca t. 1.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani intereseutom na vpogled.
IGROMI
D. 5K o. sc.
carinsko posredniški in spedicijsfci bureau
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 41
Telefon interurbun Stei. 454
Naslov brzojavkam:	w	_
moromm Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
Obavlja -v»e v tu	JfUNfZastopniki družbe
stroko spadajoCe fKmz	irA,	spalnih	voas
posle nafhlurete in J#jj n n	S- O. E.
pod nalkulantnlmi (O f» OI lij	zn	ekspresne
pogoji.	Nam Zr."SSm	poSHjke.
MOTOCKL
B. S. A. — Najbolj sigurni In ekonomični za trgovska potovanja. Nove znižane cene za 1926
!UQ0-flut0 ljubljanski
^ NAROČAJTE »TGROVSKI LIST!«
KJE SE
KMPS? ->
Le pri tvrdki
Ri
not
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
ij	Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali
i ^ obrtno rabo, svetovno znur ih znamk ?	Oritzncr - AdJer - PhdnLc.
j	lstotam nosnmeznc drle 7P štrofe in ho*
|	lesa, igle, olje, Jcraicj?.«, prtevniaHlcu,
’	Peti« o vezenju-no atrof bve»othtvhi'4_______
Večletna garancijaI Ne vel ko! N.: m.vlo !
Krodarsko akcionartko društvo J
„OCEANIA" ‘ST
Glavno ocipravnISivo -v Trsm.
Redna mesečna trgovska proga
Jadransko mode, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod iz Splita vsakega 1. meseca „	„ Šibenika .	4.	„
„	* Sušo k*.	„	10.	„
, Trsta	18.
pristaja eventualno v GruJ.u »a: Marseille, Barcelono, Valeir tijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Teueriffe ln La.* Palmas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah-
Trgovci \ Obrtniki!
Pri tvrdki
JOSIP PETELIStC
LJUBLJANA
blizu 'ssernovetja spomenika, ob vodi
dobit* m< potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje mn. veltlco in malo po najniijl dnevni ceni.
Petnajstdnevna trgovska proga se«
E&ejslcp morje
I*: Suša k a, Trsta, Splita, eventualno ix Gružs za: Patras, K nima to, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Bodi, Kandijo in Kanojo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sužaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena v zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
TRG. IND. D- D
Tiska knjige, pravila, cenike, račune, Selalke, časopise, lepake, brošure, posetaice fin razglednice. Izvršuje vsakovrstne trgrovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ----- Lastna knjigoveznica.
LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL. 13. - TELEFON 552
Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za Trgov»ko-lndu»trlj»ko d. d. >MEKKUR< kot Izdajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.
Stran 4.
TRGOVSKI LIST,
B*cw»»w jjju* ua a,
‘23. januarja 1926.
wtMMzmu»s2x>*ms.-*‘ ttrjaaumMmjKba
Štev. 10.