P^l ENAKOPRAVNOST Oglasi v tem listu so EQUALITY Best Advertising ___ uspešni NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium vSmEXXIV.-LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) AUGUST 1, 1941. ___ŠTEVILKA (NUMBER) 180 BONSKA OBŽALUJE NAPAD NA AMERIŠKO TOPNIČARKO JaPonska vlada je izjavila, da topničarka ni bila "namenoma" bombardirana. — Družba, ki lastuje japonski Parnik Tatuta Maru, je tožena za $15,000 odškodnine. "KINGTON, 31. julija. - 1 ^mner Welles, državni podtaj- i drž 1 že dalj časa nadomestuje i Saw!!?tajnika' je sPreJ'el ob" • rom k ']aponske vlade z ozi- ] Wv bardi}-anja ameriške JicarkeTutuile.kiso jo bom- ' kin. ^Ponski letalci v Čun- : kjU.Ba Kitajskem, ter je iz- . * j ' ua .le incident zaključen. tQ aponaki poslanik v Washing, PoJ® Wellesu, da ja-dir vlada obžaluje bombar-bil3oe aaieriške topničarke, ki vprU !Zvršeno namenoma (se-! ! ■ o. ')Ce japonskega parnika ^ fRANCISCO, 31. juli- °blast' sno> ko so ameriške mu j,1 °b-lavile. da je japonske-]jeno ,mku Tatuta Maru dovo-| jebi,°7lllt3e iz San Francisca, ■ tožena za $15,000. Družbo par- • nika je tožila tvrdka Arnold Co., ■ iz New Yorka, ker ni dobila svo- • jega deleža naročenega tovora, ■ ki je sestojal iz jajčnih rumen-i jakov in kit slame za slamnike. - Parnik ima dalje na krovu za - $2,500,000 svile, za $60,000 ča- - ja in za $25,000 krzna (kožuho-vine). Parnik bo morda tvegal beg Sodi se, da bo kapitan parni-i ka rajši tvegal ponoči pobeg iz - pristanišča na odprto morje, kakor pa da bi čakal, da se zavleče tožba, ker nihče ne ve, kaj se - utegne v tem času zgoditi. Ako e izbruhnejo na primer v tem ča-:- su sovražnosti med Ameriko in i- Japonsko, tedaj bi bil parnik, ki l, stane 15 milijonov dolarjev, za- sežen. ^mh neuspehov sta kriva rusko ozemlje in slabo vreme - za Nemce V n —--i peskih in jugoslovanskih hribih so šli nemški tanki skozi> kakor da zanje ne obstojajo te naravne za-Prelie, v Rusiji, kjer je ozemlje ravno ko miza, pa Praviio, da sta ozemlje in vreme kriva njihovega ^stoia. Sterbenz, član u- pre ^er!iPri "Pressu" Piše: N Zei% Je čudna stvar. O- 'zal ftiorejo"16 Vzr°k, da Nemci ne'nji Tako prna ,ruski fronti naprej, nei In d namreč Nemci. j ve lad vre ^ Se Pritožujejo tudi tož cerp ^nom. To vreme je si- ki e za isj 10ltla ugodno za Ruse, ki Atnp.^ 3e bolj slabo. Tu vojaški 0Zemlje, ozemlje! Ako °2et% ]°kovn3aki trde, da je ^0l>ažeK- in nepripravno, tež ^ hui-i1 res tako. In seveda, j de tern ^ prede kakšni armadi, 'po Sp,Se je ozemlje, na kate-!ča S°tati v lka Ko orveški ni bilo zaprek po VeVs0Vdrla Nemčija v Nor-1 ka Angleži brž pogledali te |0tVeška • in videli' da jc N' Ni feg Slln° gorata dežela, lj: m°elaV° domnevali- da ne R I ^oli , emči3a s svojimi tan- jpi pži Sq Podreti v te hribe. An- ,zc P^Voj) izkrcali svoje vo- ,sc Pot°vili ,°rveškem, kjer pa so m |?a IW, ' a je ozemlje dobro pi UaUWn?labozanje. je v," Jugoslovanske tesni ! ^at0 ° ko "Po maslu" E^;WwPriSla letošnj° P°" n rvozin, JuS°slavija, ki i-:«. ra3slabšp Vojašk~ega napadalca I Ji htibj jemlje na svetu. Sa-!& l ?0ta- W.gore in kotanjastajp I 3akis^ki vojaški strokov- J l^je kak kulirali- da je t0 1 if *aus»tavv nalašč ustvarjeno t I jMovJ? nasilnika, zakaj r hrib°vje mora u-k tanke. ne bi mCi 80 šli skozi, ka- V iu8osinikoli slišali ° težk0" l ^Usijj °Vanskega ozemlja. , Pa se je vse zarotilo S1 °t°vili) (1 Nemci nenadoma b? ^ \ a ^ rusko ozemlje , za njihov' . m ozefnlju s° aHai ter tičijo tu že f),, Usko 0 a Potu proti Moskvi. o toaviio jj Zoml3e ni takšno, kot ,(' K.Xlie7Ci' da Je- Obratno, Ho §avoi V z vi(iika mehanizi- tiNkSa najbolj rav- P Se^CguCh tekcfm svojega 22-v°jskovanja. Rusi so prepregli to ozemlje z izbornimi se ] vojaškimi cestami od vzhoda do rjm zahoda, od juga do severa in po nej-( njih prav tako lahko ropočejo mj_ nemški tanki kakor ruski. Teža- p ve ruskega ozemlja, o katerih nen tožijo Nemci, predstavljajo rus- na_ ki tanki in hrabri ruski vojaki, j. ki vedo, kako je treba streljati. krc Tudi vreme dela nacistom Pre"igiij glavice j gu In pa vreme, vreme! Nemške težave z vremenom so najbrže v nih 'dejstvu, da je nebo zaoblačeno gki i po ruskih bombnikih, ki povzro- me !čajo prav tisto stvar Nemcem, ruE | kakor so jo nemški bombniki la povzročali doslej drugim. nj( | Tako sta torej pretekla dva ko tedna, tekom katerih niso mogli Nemci zaradi težavnega ozemlja in slabega vremena streti Rusov, kakor so bili obljubili. In ^ 'prvikrat v zgodovini te vojne so zdaj Nemci v bitki s četami, ki dg j so zmožne vzdržati vse, kar jim | morejo Nemci dati, nato pa spet bQ priti, nazaj in začeti od kraja. ^ V "žepih" navadno vedno le gt Nemci obtiče Lu Dalje slišimo neprestano o 1 nemškem obkroževanju in o ■ j "žepih," v katerih tiče ruske ar- m made, ki bodo vsak čas pokon- L( ■1 čane. Takoj nato pa so prisiljeni n( l! priznati, da podvzemajo Rusi k_ " silne protinapade. Toda tudi Rusi se poslužujejo rc > taktike nemških klešč in odšči- iz j pavajo drugo za drugo osti z, " nemških kolon. Zatvoritev kopališča a] Mestne oblasti so zaprle jav- c no kopališče White City na E. g 140. cesti in Lake Shore boule- ^ vard, in sicer zaradi razširjanja n a bolezni otroške paralize. Doslej ie so ugotovili že 29 slučajev te bo- ,v lezni. i. io . ' :e Veroškova seja 'i. Članstvu dramskega društva 1 3t "Anton Verovšek" se naznanja, 3 o, da se seja ne bo vršila nocoj, :i- pač pa jutri večer, ob 7:30 uri v j v- Slov. del. domu, Recher Ave. — 1 n- Seja je zelo važna in članstvo je : 2- prošeno, da se je gotovo udele- : so Iži. — Tajnica. PRIPRAVE ZA SOVJETSKO OFENZIVO ^ __st< Rusija se pripravlja na za ogromno ofenzivo, ki jo ^ bo pričela tekom dveh tednov, ko bodo nemške rezerve dovolj izčrpane in vr omehčane. st' __be LONDON, 31. julija. — Sov- ™ jetski vojaški, izvestitelji v Lon- bi donu so danes izjavili, da pri- ot pravlja rusko vrhovno poveljstvo veliko ofenzivo proti Nem- 31 čiji, za katero se pripravlja tri st milijone svežih ruskih vojakov. st Ofenziva se bo pričela tekom N dveh tednov, ker Rusi smatrajo, ot da bodo do tačas nemške rezer- je ve že dovolj izčrpane in nemško ni vojaštvo v splošnem omehčano. si i Rusko vrhovno poveljstvo zbi- se . ra zdaj ruske rezerve, katere o-• premija z absolutno vsem po-trebnim orožjem in opremo za " ta veliki sunek. i Na čelu bodo mase tankov Rečeno je, da bodo na čelu te- v » ga sunka ogromne mase tankov t j in oklopnih vozil, ki jih bo ščiti- jug la in krila ruska zračna sila jem 1 bombnikov in bojnih letal. Sov- . . - jetski tanki bodo vedno v naj- ^ i tesnejših stikih z rusko pehoto Loj. j in konjenico, zato da Nemci ne neg bodo mogli posnemati ruskih ra manevrav, ki gredo za tem, da i se Rusi umikajo tankom, kate- ng 3 rim dajo prosto pot, nakar skle- .' 0 nejo svoje vrste v ozadju za nji- ^ 0 mi- Nei Ruski viri naznanjajo, da je ^ nemška morala že silno omaja- ^ na. vel Kar se tiče Anglije, sovjetski Mo L i krogi menijo, da bi morala An- jQ j glija dati Rusiji, v večjem obse- pQ( i gu svojo pomoč kakor samo z :e bombardiranjem Nemčije in nje-v nih zasedenih pristanišč. Sovjet- -10 ski krogi naglašajo z gotovo do; > mero grenkobe, da je leta 1914 m£ n; ruska carska armada, dasi ni bi- Kc la pripravljena, pričela na proš- gk njo Angležev in Francozov ta- gQ 7a ko j ofenzivo v Vzhodni Prusiji. ofj vo Nov grob ' 1 Danes zjutraj je po dolgi in 'sti " mučni bolezni preminil na svo- da jem domu poznani Michael Za- jZ£ deli, star 60 let, stanujoč na na "J 16018 Holmes Ave. Pogreb se ki 'e bo vršil iz Jos. Žele in Sinovi po- ul grebnega zavoda, na 458 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali ^ jutri. S 0 Smrtna kosa 0 Danes zjutraj, ob 1. uri je u-ir" mrl za srčno hibo dobro poznkni n; )n" Louis J. Prince, star 42 let. Sta- v novai je na 1209 Norwood Rd., ki usi kjer je več let vodil grocerijsko bi trgovino. Podrobnosti bomo po-e3° ročali jutri. Pogreb se bo vršil 'či" iz Zakrajškovega pogrebnega )sti zavoda, 6016 St. Clair Ave. \ Redna seja I* Nocoj, ob 8. uri, se v Sloven- v skem društvenem domu, na Re- s av" cher Ave., vrši redna seja dru- 2 E- štva Prijatelj št. 215 SSPZ. — 7 ule" Članstvo je prošeno, da se pol- j nja noštevilno udeleži. — Tajnica. ^ Mladenka operirana V St. Alexis bolnišnici se na-haja Miss Mary Debelak, 1309 { E. 55th St. Podvrgla se je ope- j štva raciji na slepiču. Upamo, da se njai ji zdravje kaj kmalu vrne! icoj, Zadušnica iri v Ob priliki prve obletnice smr-.. — ti Joseph Sercely, se bo brala r0 je zadušnica v cerkvi sv. Vida, v lele- nedeljo, dne 3. avgusta ob 11:30 uri dopoldne. lontev v jugo- m slaviji ra BERLIN, 31. julija. — Nemška uradna D. N. B. A-gencija poroča nocoj po ve- To steh iz Beograda, da je bilo zaradi "povečane sabotaže" v banatskem okraju ustreljenih 90 "komunistov". — 1 Nacijske zveri so v oso- j vraženi jim Jugoslaviji, zla- tar sti v Srbiji, popolnoma po- jm( besnele in se valjajo v krvi tel] naših ljudi. Zdi se, da zato mi( hite, ker slutijo, da je blizu ka; obračun. .je STOCKHOLM, švedska, ko1 31. julija. — Nacijske obla- ra-sti so proglasile obsedno stanje nad Aafesundom, m€ Norveška, 150 milj severno ra, od Bergena. Obsedjno stanje ali je bilo proglašeno radi sil- da nih protinacijskih demonstracij in zaradi Medno bolj Qb se razširjajoče sabtotaže. kn vr: sovi upori Srbov v m< Pavelicevi Hrvatski ^ ---za WASHINGTON. — Dop. Cental. tisk. urada pri poslaništvu z ugoslavije v Washingtonu pre- je ;ma iz Londona sledeče brzo- ni ivno poročilo: di Tiskovni urad Jug. vla.de v Pr iondonu zaznava iz povsem za- tii esljivega in verodostojnega vi- ns a, da je dne 28. junija t. 1. 5,-00 Srbov iz Hercegovine in Čr- pi ;e gore organiziralo veliko vsta- fr o v Nevesinju pod vodstvom pi jedomira Milica. Nemški in lašld oficirji zapovedujejo vojski odvisne Hrvaške V zvezi s to vstajo so bili Pa-relicevi Vstaši iz Dubrovnika, ' Poštarja in Sarajeva zaeno s ce- ^ o mostarsko posadko poslani Dod poveljstvom nemških in laš- ^ dh oficirjev, da zadušijo vsta- g. p Iz povsem zanesljivega vira se Joznava, da se do 12. julija o- g men jena vstaja ni dala zadušiti. . Ko so se italijanski vojaki po- ^ skušali umakniti iz Nevesinja, ^ so Hrvatje po navodilu nemških oficirjev streljali, na italijanske g vojake, ki so bežali. v Posledica te vstaje so bile ve- ^ sti, ki so se mahoma raznesle, da je Ante Pavelič nameraval izseliti v Srbijo vse Srbe, živeče na vzhodni meji v polumeru 50 kilometrov znotraj reke Drine, ' uključivši tukaj tudi vse Srbe iz Mostarja, Banje luke in Zagreba. 1 Slovenci izseljeni v Hitlerjevo ; Srbijo i Jug. vlada v Londonu nazna- : nja, da je Ante Pavelič že izselil v Srbijo okoli 30,000 Slovencev, ki so živeli v krajih, kateri so bili dodeljeni Hrvatski. V bolnišnici Srečno je prestala operacijo Mrs. Anton Eppich, s 66 ceste. Nahaja se v Glenville bolnišnici v vardi št. 1. Prijateljice jo od sedaj naprej lahko obiščejo med 2. in 3. uro popoldne in med 7:30 in 8:30 uro zvečer. Želimo ji skorajšnje okrevanje! Klub št. 49 JSZ Nocoj ob osmih se vrši v či-. talniški sobi Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., ^ redna mesečna seja kluba štev. 2 49 J. S. Z. — Tajnik. Druga obletnica V soboto ob 8. uri zjutraj se a bo brala v cerkvi Marije Vnebo-v vzetja zadušnica za pokojno Ma-0 ry Romich. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. jpkins v burnem ^ zgovoru s premier-jem Jos. Stalinom je bil že drugi Hopkinsov RU sestanek s Stalinom. — Madaljni razgovor je imel Hopkins z Molotovom. iOSKVA, 1. avgusta. — Ha-L. Hopkins, osebni reprezen-t predsednika Roosevelta, je ;1 snoči tri ure trajajoč priva- razgovor s sovjetskim pre- jetsj, ;rjem Josipom Stalinom, na- g( - je po konferenci izjavil, da nimi zdaj še bolj trdno prepričan hoyi ; je bil prej, "da bo Hitler po- j Rl ;en v tej vojni." gebn ro je bil že drug razgovor znar d Hopkinsom in Stalinom, ki padi :pravljata o vojnem materi- fron l in drugi opremi, katero bo ia Amerika Rusiji. jn v Hopkins je dospel v Kremelj p0r( šestih zvečer, odšel pa je god( lalu po devetih, nakar se je riz lil v svoje stanovanje na a- gub( :riško poslaništvo. Dalje je j ipkins včeraj zopet razprav- Kus 1 tudi s komisarjem zunanjih iev Vjačeslavom Molotovom. ^ Hopkins je prišel v Kremelj Pri aktovko pod pazduho. Rečeno nen: da je Hopkins povedal Stali- ves ., da bo ameriška vojna pro- me£ kcija kmalu nadkrilila vsa kl3l ičakovanja, in to zlasti, kar se terc •e letal, ki so najvažnejše in dve .jstrašnejše orožje. £a Tukajšnji ameriški krogi so ^ epričani, da bo igrala vzhodna Pet onta silno važno vlogo v boju tod •oti Hitlerju. bon _____dre IZGREDI V EVROPI ^ naj Iz različnih evropskih mest se san ines poroča, da se po deželah, y( so jih pregazili in • zasedli emci, vedno bolj širi revolta in j ibotaža. Pred nekaj dnevi so.voj emci v Srbiji postrelili in obe- vai li okoli sto ljudi, včerajšnja im, oročila iz Berlina pa naznanja- ra2 ) da je bilo včeraj usmrčenih v | ger rbiji 90 nadaljnih oseb. Nem- v0-ija je poslala v Srbijo 25,000 adaljnih vojakov, katerih dolž-ost je, narediti "mir in red". ' Poročila iz Grčije, ki so do-pela v Ankaro,"naznanjajo, da sal mre v Atenah zaradi gladu ve sak dan od osem do deset oseb. ni - Ne bo dolgo, ko bo zavrelo po 3e -sej podjarmljeni Evropi. ®k \NGLEŽI BOMBARDIRA- y JO ITALIJO RIM, 1. avgusta. — Angleški _ jombniki so snoči napadli Sicili- pr jo ter metali bombe na Palermo na n Messino. V Messini je bila e- gl, ia oseba ubita, več pa ranjenih. k£ LONDON, 1. avgusta. — Po- m samezna nemška letala so prile- ga tela nad Anglijo, kjer so odvrgla nekaj bomb, ki pa niso povzročile nobene škode ter niso gi zahtevale nobenih žrtev. ni --- šl Na obisku Pri Mr. in Mrs. Matt Nemec, 885 E. 236 St., Euclid, Ohio, se nahajata na obisku Mrs. Ivanka p Pičman, iz Pittsburgha, Pa. in 3 Mrs. Mary Biček, iz Ambridge, v Pa. Dobrodošli! s Zaroka č Zaročila sta se Mr. Albert Sinkovic, sin Mrs. Julajlia, 832 East 209th St. in Miss Violet Filipovič, 14815 Westropp Ave. ' — Čestitamo! Piknik Mr. in Mrs. Jack Lencel prijazno vobita prijatelje in znance na poznane Lencelnove farme 1 v nedeljo, 3. avgusta, kjer bodo priredili domačo zabavo. Vsem se obeta mnogo razvedrila. RUSKA SILA POSTAJA NEMCEM VSAK DAN BOU USODNA Rusi poročajo, da so zdrobili izza 16. julija 42 orjaških nemških napadov na Somljensk. HOPKINS V DRUGI KONFERENCI S STALINOM IN MOSKVA, 1. avgusta — Sov- i etski informacijski urad poroča, i i ia so vrgli Rusi Nemce z ogrom- ji limi izbubami nazaj iz vseh nji- i lovih pozicij okoli Smoljenska. | Rusko poveljstvo je izdalo po- j lebno vzhičen komunike, ki na- j ;nanja, da so Rusi s svojimi na- i )adi pognali Nemce na vsej ronti, ki brani Moskvo, nazaj. "Zajeli smo mnogo ujetnikov i n vojnega materiala," naznanja DoročilO- "Naša zračna sila je v sodelovanju naših kopnih čet prizadejala sovražniku silne izgube. Rusi odbili 42 gigantskih napadov Izza 16. julija so odbili Rusi i pri Smoljensku 42 gigantskih nemških napadov, pri čemer so ves čas ohranili kontrolo nad mestom Smoljenskom, ki tvori ključ moskovske fronte in o katerem mestu so Nemci že pred dvema tednoma poročali, da so ga zavzeli. Nemški bombniki so snoči zopet poizkusili napasti Moskvo, toda samo enemu ali dvema bombnikoma se je posrečilo prodreti rusko zračno obrambo. V sredo so sestrelili Rusi petnajst nemških letal, dočim so jih sami izgubili osem. Vojna dobiva značaj izčrpavanja Rusi poročajo, da je pričela vojna dobivati že značaj izčrpavanja, ki bo uničilo Nemce. "Mi imamo še vedno nekaj trikov na j razpolago, s katerimi bomo presenetili Nemce," pravi ruske vojno poročilo. Poziv maršala Budjennija Četniška vojna povzroča meč Nemci strašno uničevanje. Mar šal Semjon Budjenni, slaven po veljnik ruske konjenice in glav ni poveljnik ukrajinske fronte je pozval po radiu vse Ruse, žen ske in moške, v zavzetih ruskil okrajih, naj z vsemi svojim močmi sabotirajo Nemce. "Pohodite osovražene Nemce! Uničite fašiste kot stekle pse!" — Nato sledi njegovo navodilo: "Iztirite vlake, podminirajte komunikacije, razstrelite postaje in skladišča in ne pustite Nemcem niti enega zrna žita; požanjite samo toliko, kolikor potrebujete za prvi čas in uničite ostalo žetev!" Zmaga žetve Za rusko bojno fronto pa iz-vojavalo ruski kmetje drugo o-gromno in sila važno zmago: — zmago žetve. Ruska žetev je letos izredno obilna in kmetje jo naglo pospravljajo iz dosega Nemcev. Običajna nemška poročila Nemška poročila pa so takšna kakor vsak dan: Nemci pravijo, da "nepredujejo po načrtih," da "obkrožujejo" ruske armade in jih tirajo v "žepe", kjer bodo "kmalu uničene", toda kljub vsemu temu so Nemci tam, kjer so bili že vse te dolge tedne. SIN GENERALA KEITELA UBIT BERLIN, 31. julija. — Današnje oficijelno nemško porodilo naznanja, da je bil poročnik Hans Georg Keitel, sin feldmar-šala Wilhelma Keitela, šefa vrhovnega poveljstva, ubit na ruski fronti. Dalje naznanjajo današnje vesti v časopisju, da sta bila včeraj ubita na isti fronti tudi po-1 ročnik Walter Frick, sin nacij-skega ministra notranjih zadev Fricka, in general Kari Ritter I von Weber, komandant nemške . oklopne divizije. Pozdravi , Pozdrave pošiljate Celia Jak-- litz in Fay Bohinc, ki se naha-l jata v Mackinac Island, Mich., ^i kjer se dobro zabavata. ■ VEDNO VEČJI OBSEG SABOTAŽE V JUGOSLAVIJI ANKAKA, Turčija, du. juuja, — Verodostojna poročila, ki so prispela z Balkana v Istanbul, naznanjajo, da se izvaja v Jugoslaviji kljub neštetim smrtnim kaznim in kljub povečani čuječ-nosti nemških čet, vedno večja sabotaža. Srbski četniki, katerim pomagajo komunisti — katerih aktivnost se je silno ojačila izza nemško - ruske vojne — uničujejo nikacije, dalje spoje električne energije in rušijo železnice, ceste in mostove. Nemški poveljnik v Beogradu je pisal pismo Akimoviču, šefu navidezne "opštine" (civilnega odbora), v katerem ga je svaril, da mora sabotaža prenehati, ali pa se bo pričelo z ekse-kucijami na debelo vseh onih o-seb v Srbiji, ki so osumljene sabotaže. NAPREDEK SLOVENCEV V MAPLE HEIGHTS Slovenci V lepi naseiumi rnn-3le Heights bodo v nedeljo, dne i. avgusta s proslavo in ljudsko veselico otvorili novi prizidek svojega Slovenskega narodnega doma. Dasi je preteklo komaj štiri leta, odkar so si zgradili svoj dom, pa je že postal premajhen za njihove društvene in družabne aktivnosti, radi česar so ga razširili s prizidkom. Za to proslavo so zasnovali lep program, ki se bo pričel izvajati ob treh popoldne. Nastopili bodo štirje pevski zbori: Planina, Cvet, Zvon in Kraljički. Dalje bo tudi nekaj govorov, s katerimi bodo govorniki pojasnili družabno in društveno udej-stvovanje ondotnih Slovencev, radi katerega je bilo treba razširiti Dom. Slovenci iz Maple Heights, ki so znani po svoji slovenski zavednosti, prijaznosti in gostoljubnosti in ki se ob vseh prilikah drage volje odzivajo prireditvam vseh naših kulturnih društev, prav prijazno vabijo rojake iz Clevelanda in okolice, da jih v nedeljo obiščejo ter prisostvujejo otvoritvi. — Po popoldanskem programu bo ples in prosta zabava. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« » Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 , r Issued Every Day Except Sundays and Holidays J:1 Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50 y< za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 V c za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 p- Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4-50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Zl Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: ^ Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 _____________________.__,—- — i . Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, " Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 1 ____11 SODOBNO MAL1K0VANJE b "Slovenski list," glasilo Slovencev v Argentini, piše: Marsikomu se bo zdelo čudno in neverjetno na prvi v pogled, pa je le resnično: današnji človek malikuje, kakor n je pred tisoč, dvatisoč ali več leti Tudi taki, ki "nič ne k verujejo," so premnogokrat prav smešni v oboževanju " svojih malikov; in smešni so tembolj, ker se niti ne za- č vedajo, da so si ustvarili malika, pred katerim klečeplazi- c jo. Morda je prav med onimi, ki "nič ne verujejo," še r, največ takšnih, ki s fanatično vnemo kadijo svojim "pre- d rokom" in proglašajo njihov "evangelij." I So gotovi predmeti iri osebe, na katere smo že po naravi bolj navezani nego na druge. To ni nič hudega. ] Hudo je, da človek v svojih nagnjenjih le preracl pretira- j1 va in zaide v fanatizem. V današnjih časih, ko so v mno- |r gih glavah misli strašno zbegane zaradi propagande, ki |v se poslužuje vseh sredstev, se pa celo zgodi, da se človek i1 cknes navdušuje za stvar, ki jo je še pred nedavnim pre-11 klinjal. j V mislih imam današnje diktatorje in njihove "evan- j j & gelije." Ves svet je še do pred kratkim vedel in govoril o | * rrih samo slabo — za kar je bilo tudi več ko dovolj po- |t voda. To je posebno nam, Primorcem, prav dobro znano. Saj nas je velika večina pribežala z rodne grude v Argen- j s tino vprav zato, ker nismo mogli prenašati fašističnih : j "naukov" in načina njihovega uveljavljanja s pomočjo ! ^ manganelov, ricinusovega olja, pretepov, požigov in umo- T roVj konfinacijskih taborišč, ječ in smrtnih obsodb, ki jih , je izrekal črni tribunal: P<%g za vsakega poštenega člo- j, veka že v naprej odbijajočega dejstva, da so fašistične { "škvadre" — oznanjevalke in izvrševalke fašističnega , "evangelija" — tvorili sami izmečki človeške družbe, je bil fašizem za nas odvraten tudi zato, ker se je v naših j j krajih izživljal v preganjanju, zatiranju in uničevanju j, vsega, kar je bilo slovenskega in hrvaškega. Ko smo iz j, domačih krajev, ki jih je bil fašizem spremenil v pravo jj ječo, prišli v svet, smo z zadoščenjem ugotovili, kako po- I raz: a je sodba vsega svobodnega človeštva za "evange- p lij," ki ga je oznanjal rimski diktator. In prav tako odbijajoča je bila pozneje sodba o naukih, ki jih je začel , širiti nacistični "mesija." Če se nekoliko ozremo okrog sebe, bomo ugotovili, : da mnogi spremenili svojo sodbo marveč celo javno zagovarjajo diktatorje. Nekateri opravičujejo svojo "vero" v Hitlerja z i uspehi, ki jih je dosegla Nemčija v dosedanji vojni. "Ta i zna! Ta je poraženo Nemčijo dvignil tako, da se ji noben : narod v Evropi ne more upirati!" Tako pravijo takšni j naivni ljudje, ki ne vidijo, da so dosedanje zmage delo nemškega delavca in inženerja, oziroma, bolje povedano, dolo nemškega naroda, ki je bolj delaven, discipliniran, mnogo bolj doslej podjarmili skoro vso evropsko celino, razen Fusije, toda vsega sveta, ki je proti totalitarcem, ne bodo ■ donili. Prej ali slej bodo premagani, pa naj traja seda-ja vojna še pet ali celo deset let. Prej ali slej bodo I iemei poraženi od druge, najbi ž še veliko uspešnejše ojne mašinerije, ki jo sedaj s polno paro gradijo demokratične države, ali pa se bodo v svojem boju proti ostalemu svetu izčrpali ter- bodo od onemoglosti podlegli. Kak-na bo končna bilanca Hitlerjevih "uspehov"? Orjaško lelo nemškega naroda, izvršeno tekom dolgih let in z velikimi žrtvami, bo uničeno, sto in stotisoči Nemcev se nc bedo več vrnili z bojišč, na milijone bo ranjenih in pohabljenih, mnoga nemška mesta uničena in nemški arod bo nosil posledice sovraštva, ki ga je zasejal. In idaj bo marsikateri, ki sedaj pravi o Hitlerju "ta zna!," rišel do spoznanja, da„Hitler ni znal. Kako odlično bi živel danes nemški narod, če bi bil litler mobiliziral njegovo energijo »ne za izdelovanje ojnih strojev, marveč za gradnjo cest, železnic, stano-anjskih hišic za delavce, za izboljšanje polj itd. ter za iroizvodnjo koristnih izdelkov, ki bi jih v svetu lahko amenjaval za takšne predmete, ki jih Nemčija doma lima? Nemški narod bi tedaj lahko bil srečen, da ima akšnega voditelja, in svet bi Nemcem Hitlerja zavidal. Pako pa svet proklinja Hitlerja in proklinjal ga bo tudi lemški narod, ki mu sedaj malikuje. s * * Kakor smo videli, občudujejo nekateri Hitlerja, ker )aje "zna." Je pa še druga vrsta oboževalcev. V vseh verah so dobra in zla bitja. Zla bitja so bila r vseh dobah in po vgem svetu vzrok vsega slabega. V lovodobni "veri" zavzema mesto zlega bitja kapitalizem, d je, kakor vsak pravi hudič, vzrok vsega gorja. V svoji 'sveti" jezi proti temu hudiču, je preprost in nerazsoden človek pripravljen sprejeti kot zaveznika kogarkoli in ?elo Hitlerja in Mussolinija. Na take naivne ljudi je ačunala nacistična propaganda, ko je vrgla v svet parolo, la se totalitarne države bore proti kapitalizmu Velike Britanije in Združenih držav. Taki propagandi more nasedati samo zelo kratkoviden in pozabljiv človek. Kdo je pa postavil Mussolinija in Hitlerja za "dučeja" in "firerja," če ne italijanski in nemški kapitalisti? Ali se nista fašizem in nacizem rodila v bojih proti italijanskemu in nemškemu delavcu? Ali nista fašizem in nacizem, ko sta prišla do oblasti, takoj izbila delavstvu iz rok edino orožje, ki ga je imel v boju proti kapitalizmu — pravico do stavkanja? Morda poreče kdo: to je bilo, sedaj sta pa Mussolini in Hitler ubrala drugo pot! Z veliko slepoto in nerazsodnostjo je udarjen, kdoi tako misli. Parola, da se totalitarci bijejo pi'oti britanskemu ir severnoameriškemu kapitalizmu je samo pesek v oči Kolikokrat, odkar je izbruhnila sedanja vojna, je Hitlei že ponujal Angležem mir, zagotavljajoč, da se z Anglež: ni hotel nikoli bojevati in da od angleškega imperija ni< ne zahteva in ne želi? Kolikokrat so, še do pred pai meseci, fašistični in nacistični listi zagotavljali, da nimajc totalitarci nobenih zlih namenov proti Združenim drža vam? Nobenemu pametnemu človeku ni težko razumeti kaj totalitarci želijo. Ustvariti hočejo najhujšo vrst( kapitalizma: polastiti se proizvodnih sredstev sosedni! narodov in zasužnjiti njihovo delovno silo, ali, z drugim besedami povedano: postati hočejo "kapistalistične pi javke," "kapitalistični krvosesi" svojih sosedov. Med se boj so se že lepo domenili: Evropske in afriške narodi bi izkoriščali Nemci in Italijani, Japonci pa bi sesali kr Kitajcem. Velika Britanija je doslej odbila vse Hitlerjeve po nudbe za mir, čeprav Hitler ni od Angležev zahteval no bene kolonije, nobenega koščeka britanskega imperija Vsak pošten človek mora priznati, da se Velika Britanija katero nam hoče totalitarna propaganda naslikati kot ka pitalističnega zmaja, bori danes za druge in ne zase; bor se za evropske narode, ki so danes zasužnjeni; bori se z; svobodo in za pravico. Če bi Velika Britanija hotel; evropske narode prepustiti totalitarnim izkoriščevalcem ji Hitler in Mussolini še danes poljubita roko. UREDNIKOVA POŠTA PRIZNANJE — ZAHVALA IN VRTNA VESELICA car sam spomnil na te narodove ki ;tročičke ter jim daroval pop in kr Irugo. in V hvaležnost so mu zapeli že te la radio, v dvoranah in se mu be sahvalili po svoje. m Mi kot zbor na Waterloo Rd. fa n odbor se tema dvema zaved- rr nima Slovencema zahvaljujemo zl za vse iz dna srca za vse, kar so lr storili skupno za vse zbore in n; posebej pa za zbor na Waterloo ze Rd. Drugega ne moremo kot se ji prav lepo zahvaliti in jih pripo- st ročati našim rojakom na vsa n< bodoča leta naj vrnejo milo za n drago, naj naklonijo svoje tr- |\] govske posle prej ko drugim, n tema dvema lojalnima ljubite- či ljema naše mladine. s] Pikniki gredo h kraju, zato j( ste vabljeni, na izredno vrtno n veselico v nedeljo 17. avgusta, b 1941 na SNPJ farmi. n Na ta dan se bodo dobili sreč- v ni dobitelji lepih daril in krona- p lo kralja ali kraljico. Nastopili 3 bodo naši otroci v mogočni o-troški. slovenski pesmi in vodil p "iih bo njih pevovodja, g. Louis g Šeme. r Rezervirajte si to nedeljo za r piknik, vrtno veselico mladine in ^ si sami oglejte kaj znajo in kaj r ne v organiziranju nekaj nove- j, ga med nami. j Kdor ima le priliko naj kar j, pride in pozabil ne bo dneva in r ne skupine, katero je posetil na , nedeljo 17. avgusta 1941. Za mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. Angela Siskovich, tajnica. 1 _______ < r iiitiiiKcaiiii»iiiiiii£aiiuiiiiiiiicsiiiiKiit!iiiniiiiiiiiisitmiiiiiiiiiiic2Biini: ^ Iz naše srede < Piše: Louis Zorko 1 i iiiiiiiniiiiiiiiiiuQiwiiiiiiHuiiiiiiiiiiHiiiiHiuHiiiniiiiiiiiuiiniiiiiiiu , Piknik iri "Cirkus" Dram. dr. "Ivan Cankar: — To je zadnje vabilo v tej koloni za piknik in ! "cirkus" Dram. dr. "Ivan Can- 1 kar", ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, 3. avgusta na Zadruž- : ni farmi dr. SNPJ. — Vsak, ki ; mu je do poštene zabave in do ; razigranega in zdravega smeha, kakor tudi do dobre postrežbe, ' bo prišel. Ker vse to in več bodo člani in članice "Cankarja" nudili posetnikom. Pridite! Vožnja: — Vsi tisti, ki ste prevzeli delo in oni, ki se še niste priglasili in ste pripravljeni pomagati, in nimate svojega vozila, bodite pred Slovenskim narodnim domom pred 9. uro zjutraj, ker truk bo odpeljal delavce točno ob 9 uri. Vse tiste po-setnike, ki nimate svojega vozila, bo pa Miheličev truk čakal e-no uro pred S. N. Domom. Bodite na mestu, da ga ne zamudite! V tiskovni fond C. G. sta zadnje dni prispevala vsak po !en dolar; Mrs. Louis Furlan in j Joseph F. Dum. — Hvala! j Slovenska šola S. N. Doma — bo imela svoj letni piknik v ne-' del jo, dne 10. avgusta tudi na 1 Zadružni farmi dr. SNPJ. Ker 1 vedno radi povdarjamo, da je Slovenska šola S. N. D. potrebna in koristna ustanova za bo-doči jezikovni obstoj Slovenske-! ga Naroda. Podprimo to ustano-! vo s tem, da se vsi/piknika udeležimo! 1 _ ' Sedajna vojna je že mnogo ' j ljudi, ki so včasih mislili s svojim razumom, postavila v tisto vrsto ljudi, ki so vedno nasedali propagandi. Šovinistično go-vorijo o demokraciji, hvalijo A-1 meriko — naša novo domovino, 1 ~,kako je velikodušna in idealna, demokracija. Vedejo se pa tako, I 3 l^t da je ameriška demokraci- - ja ustvarjena samo za take lju-1 di, kot so sami. Kdor ne odobra- - va vsega, kar so njim drugi 1 vtepli v glavo s propagando, kar 1 smatrajo, da je edino merodaj- no, ga takoj proslavijo za pre- icaha in nasprotnika demo- g® -acije, in celo za nacističnega i *< fašističnega zaveznika. Če bi & : vrste ljudje imeli odločilno | jsedo in moč se ne bi v niče- F^ tar razlikovali od nacizma in išizma. Vsaka kritika poslova-ja vlade, je po njih mnenju ločin, kakor v Nemčiji in Ita-ji. Vsaka delavska stavka je po jih mnenju neupravičena in arota proti vladi in demokraci-., akoravno so voditelji delav-bva izčrpali vsa sredstva za mir-o poravnavo. Nikdar ne kritizi-ajo kapitalistov, ki na račun larodne obrambe kujejo ogrom- n£ e milijone profita, katere pla-uje in bo moralo plačevati v£ plošno ljudstvo. Kakor ne vidi-0 kapitalistov, ki delajo ogrom-te dobičke na račun Narodne o- g, »rambe, tako ne vidijo beraških sl tiezd, ki jih plačujejo gotovi tovarnarji svojim delavcem, in ne iriganjaštva, ki ga morajo tej d, lelavci prenašati, i. t. d. n: Na žalost, je že tako daleč )rišlo, da s številnimi ljudmi, ki so bili včasih dostopni do stvar-lega razmotrivanja, ni danes ž ljimi o važnih vprašanjih mo- jj »oče govoriti. Če bo šlo tako j, laprej, bodo tla tudi v Ameriki Uaj kmalu ugodna za diktaturo, ti Edino trezen razum in hladna p iri bosta to preprečila. To dvoje mora biti pa organizirano in spupno nastopati. n -— s Vabilo na West Park West Park, Ohio. — V nede- ^ [jo, dne 3. avgusta priredijo s članice podružnice št. 21 S. Ž. -Z. svoj letni piknik na Frances ž Peruškovi farmi, na 10811 Mc- r Gowan Ave. r Da pridete do tega prostora, j se peljite do konca te ceste, pa ž boste na mestu. r . r Ko boste enkrat v tej krasni senci, ne boste hoteli iti, domov, ^ počutili se boste kakor v gozdu ^ v stari domovini. Zabave bo tudi ^ za vse dovolj in članice bodo po- ^ stregle z vsemi dobrotami tega ^ sveta. Oddalo se bo lepe dobitke in videli bomo kdo bo srečen. Vabi se vtudi prijatelje in prijateljice in Denison Ave., da si bomo obujali spomine iz prošlih let. Oh, da bi še enkrat prišli ti- j sti časi! I Torej, vsi na piknik v nede- i ljo, v West Park, katerega pri.- 1 redi SŽZ. i Obljubimo, da bomo obisk vr- j nile stoprocentno. 1 Na svidenje na 10811 McGo-vvan Ave. Članica Kače proti kačam ■■■ < Kače veljajo splošno za škod- 1 Ijivke, ki iih je treba iztrebiti. < So pa tudi za človeka koristne < kače in ena med njimi bi še po- „ sebe j zaslužila, da bi jo gojili. To jc tako zvana masaruna v ; Braziliji, kjer ima svojo domovi- i no nad 400 različnih kač in kjer ; so začeli strupenjače zatirati z < vso energijo. 1 Povsem po naključju so v Braziliji - odkrili pripomoček za uničevanje nevarnih plazilk. Na sloviti kačji farmi Butantan v Sao Paulu, so redili tudi veliko, nestrupeno kačo, prej omenjeno masurano. Nekega dne je zašla ta v oddelek, kjer so redili strupenjače. Prepadenost čuvajev se je spremenila kmalu v začu-Jdenje, ko so opazili, da je ta kača takoj napadla eno najhujših strupenjač in jo začela goltati pri glavi. Obrnila se je potem 'proti drugi kači in jo isto tako požrla, ne da bi se brigala zi njene pike. Piki ji niso niti naj-J manj škodili. Potem so dali druge masurane med strupenjače lin vedno so opazovali isto. To odkritie je rešilo življenje —Čuj, ali ima tudi tvof na vedno zadnjo besedo • — Ne, zadnjo besedo" vedno jaz. — In kaj ti rečeš na & — Recimo tole: Opros^ ga ženica, saj nisem ^ slil! — Gospodična, kupite * duhtečega mila! — kritf P ni prodajalec. — Hvala, mila ne raP — Tudi, v soboto ne? — Tako, zdaj pa stisn'tc. Upam, da so dobro v8t«j In zdaj povejte kaj zeloj Bolnik zakriči: GoSp°J, ter, nimam denarja, da plačal! " V . Vz6' Gospodična snubacu. ^ ne morem, pač vam Pa stim prostorček v svoj6^ Snubač: Hvala lepa' J tlačenko nisem nič kaj I šen. že mnogim ljudjem. ^J namreč poskrbela, da sjj rediti masurane sistem8 J jih sedaj pošilja v notran{| žele, kjer se lahko p° mastijo s svojimi. strupe j rodnicami. To je prebivalstvu sev^ mo v korist. Predlag^1 * a da bi to koristno kaco Indijo, kjer umrejo vS .j tisoči in tisoči za v olja K kov. Kdaj jebiTveSfl potop? T. cei^ Znani italijanski D prof. Raffaele Benda!*^ podlagi znanstvenih in računov ugotovil nega potopa. Med P^allt,1 štiri majhne zvezdice privlačnosti pripisuje na geološki razvoj zeim-r S proučevanjem nj1^ rov je prišel do zakljllC ^ je veliki vesoljni potop V ta 2687 pred našim št e« ■ d« Na istem temelju da je pravljična celin*1 ^ j v resnici eksistirala 111 J • strašen potres 1. 1008 Pl ' šim štetjem pogreznf j ■ Atlantskega oceana. 1 ■ je temeljito sprem^' , r zemlje. Seveda bodo dI ^ ■ njaki prof. Bendandiju f • jali, to tem bolj, ker , ^ s sličnimi računi p°trC y se potem običajno ne •---- Cleveland, Ohio. — Nesebič- • , lost, ljubezen do mladine in le-1 , 1 >ega petja je nekaj, kar se ne dobi in ne kupi pri vsakemu na-Išemu trgovcu. Navadno je prej ^ vse drugo in tarnanje na vrsti, " češ, vse bi me moralo podpirati > —sam se pa ne spomni, da kar [ pričakuje od drugih, je njegova , prva narodna, kulturna'in eko-j nemška naloga med nami. Imamo pa na srečo marsikaterega, I v . kateremu gre vsa cast 111 za ' Mladinski pevski zbor na Water-- loo w bom omejila na dva: Jo-) f:eta Želeta in Potokarja, prvi . pogrobnik, drugi lastnik po pravici pri poznane Double Eagle Bottling Co. Od vsega fvieotkn in postanka i mladinskih -/borov se je naš Žo lo navduScvnl za te zbore, delo-ž val sam aktivno kot uradnik in pomagal kot je vedel in znal. i Marsikdo je mislil, da so vsi o-i troci njegovi, tako po očetovsko •je skrbel zanje in njih imovino 'kot večletni blagajnik skupnih mladinskih zborov. Človek si ni! mogel drugače, kot da je rekel: tako jih ljubi, kot, da so njegovi. In to se je najbolj poznalo pri nastopih, kjer je marsikdaj norosilo njegovo oko od same radosti, ker je bila mladina vesela. In kdor je videl, kako ga ima mladina rada, posebno pri našemu zboru, ta bo vedel 0110, kar besede tukaj ne morejo po-! j pisati. Le iskreno njegovo prija-! t eljstyo in ljubezen do te mladine mu je prineslo in vrnilo njih 'nepokvarjeno in čisto otroško ljubezen kot do očeta, dobrotnika in prijatelja. Potokar je spet svoje vrste narodni mož. Kjerkoli more, pomaga m deluje na svoj način za splošen kulturni napredek. Nikoli se še hi odrekel s svojim slavnim "popom", kadar je bil 111 aprošen. Jn nemalokrat se je pa )GLAŠAJTE V "ENAKOPRAVIy avgusta, 1941. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Tajna dvorane barbarskih bogov (Dalje s strani) 'ja Menardija nam na ljubo napraviti izjemo." V tem je bila trojica dospe-ja na veliko dvorišče Louvra 111 se ustavila nasproti grbče-vega avtomobila, ki je bil vi-||eti Prazen. Ravno so hoteli reniti dalje, ko je nedaleč od "M nekdo zaklical: "Gospod Chantecoq! Gospod Uiantecoq!" • Trojica se je obrnila . — pred nJimi je stal ves potrt k.lerre Gautrais s čepico v ro- 'N«, prijatelj, kaj pa je?" je k veliki slednik. so ^ „nisem reke1' Odslovili me-" je z obupnim glasom P^dal paznik. bi)'Saj veš, kaj sem ti oblju-"TpHd-; 3ll]"h 1116 reS vzamete V ZyT je vzkliknil Gautrais. z ženo vred!" br Ravno zdaj potrebujeva do- Koleta^t?6'" Je vesel° d^ala Vrla ' An znano mi je, kako ,jestv^>ižana v svojem kra- "Ohn» • nil T raziSrano vzklik- hočPt CqUes' "gospodinjo mi ULete vzeti?" ^Oprostite ... tega nisem dekiicV ' ' " Se je °Pravičila "Pr ' • Se„ QSun, prosim, ne ozirajte vin/3e jadrno potolažil no-' -^arižano sem res da čet«06^! a vam in vašemu o-2a ^ Privoščim iz srca . . . g0„ bom že kako našel dru- la)1^arižana vam jo bo dobi-sreče6 pritrdil Gautrais, ves bra da se je stvar tako dodala. Se svidenja," je dejal, "in sJkrat najlepša hvala!" o^jtmi besedami je vrli mož Ni? ^ ^ Koleta obrnila pravliIiU' ki se je Pravkar Pri" nje j ' da bi se poslovil od •«j,^n3enega očeta: kaliti'' se vam moram za" "7 neki?" Zrtev, ki ste jo doprine- sli nama v prid." "Oh, to je vendar samoumevno." Belegarde se je obrnil k detektivu, ki je z dobrohotnim nasmehom gledal mlado dvojico, in ga vprašal: "Kdaj smem upati, da se spet vidiva?" Chantecoq je ljubeznivo odvrnil : "Kadar vam drago. Čim prej, tem ljubše mi bo. Dajte, bodite tako prijazni in pridite jutri prav po domače k nama na večerjo. Marižana se bo gotovo potrudila, da vam ustreže." Jacques je nehote pogledal Koleto. Ker se mu je zdelo, da tudi ona pričakuje pritrdilnega odgovora, je dejal: "Z veseljem sprejmem vabilo." Prisrčno so si podali roke in se razšli. Ko se je Jacques oddaljil, je Koleta z dražestno odkritostjo rekla očetu: "Ali ni mil človek, kaj?" "Kakor princ v pravljici!" je odvrnil Chantecoq in pobožal j hčerko po zardelem obrazku. Koleta se je obesila očetu na komolec in odšla z njim proti Karuseljskemu trgu. Komaj sta napravila deset korakov, je skrivnostni grbec počasi pomolil glavo iz avtomobila, v katerem se je bil potuhnil. Njegov žabji pogled je spremljal detektiva in njegovo hčer, ki sta v neskrbnem razgovoru stopala svojo pot. Grbec se je ostudno zarežal in zamrmral: "Mislim, da bo Belfegor zadovoljen z menoj!" XI. POGLAVJE Tisti dan po večerji je Chantecoq odklenil pisalno mizo, vzel iz predala obe pismi, ki sta bili podpisani "Belfegor", in ju večkrat zaporedoma paz-na prečital. Nato si je s povečevalnim steklom ogledal sleherno podrobnost pisave. Kmalu se je pokazal v črtah velike- j ga kriminalista izraz žive*ga presenečenja. Nato je znova odprl predal in vzel iz njega I Belegardeovo pnevnatično z}a-lepko. Tudi njo je ogledal z i- sto pozornostjo kakor Belfe-gorjevi pismi. Ko je končal to preiskavo, je bil videti ves vznemirjen in neodločen . . . "Čudno," je dejal. Koleta, ki je čitala večerni-ke, je vzdignila glavo. "Kaj pa je?" je vprašala. "Stopi semkaj in sama poglej!" Mladenka je vstala in Chantecoq, kažoč na papirje, ki so ležali pred njim: "Ali vidiš ta tri pisma? Eno je napisal Jacques Bellegarde na moj naslov. Ostali dve je poslal 'Belfegor'. In sicer je dobil tole pismo Jacques Bellegarde . . . tole pa gospodična Simona Desrochesova . . . Prosim te, da vsa tri počasi in natanko prebereš. Potem mi boš povedala, kaj misliš o njih." Koleta ga je ubogala. "Nu?" je vprašal detektiv, ko je končala. "Vidim, da je pisava gospoda Belegardea zelo ^asna, odkritosrčna in značilna. 'Belfegorjeva' pa brezzvezna, skrivenčena in o-čividno potvorjena." "Vse to je res ... a drugega nisi nič opazila?" "Moj Bog! Ne!" "Dobro si oglej B v 'Bellegarde' in B v 'Belfegor'." "Prav." Koleta se je zagledala v črki, ki ju je bil oče naznačil. "Ali se ti ne vidi., kakor da je obe zapisala ista roka?" je spet vprašal Chantecoq. "Pa res!" je pritrdilo dekle. "To še ni vse,'-' je nadaljeval detektiv. "Oglej si zdaj krivuljo pri G." "V obeh pisavah je enaka." "In pri L?" "Prav tako." miš gospoda Bellegardea samega?" Detektiv je molčal. "To je nemogoče," se je odločno uprla deklica . . . "Ali nisi sam rekel, da je hotela prikazen pobiti gospoda Bellegardea na tla?" "Rekel sem." "Nu, tedaj?" "Ničesar ne trdim! Vidim le, da sta Bellegardeova in Belfegorjeva pisava za čudo podobni druga drugi." "Kdo ti pa pravi," je razburjeno dejala Koleta, "da Belfe-'gor, za katerega bi bilo vendar [najbolj varno, da bi bil pisal na stroj, ni skušal posnemati pisave gospoda Jacquesa?" "V kak namen?" "Seveda zato. da bi ga policija osumila." "Prav to je tisto, kar sem hotel slišati od tebe!" je rekel slavni detektiv. "Tedaj si mojih misli?" "Popolnoma." "Oh, kako me to veseli!" "In šele mene," ji je pritrdil Chantecoq. "To odkritje je znatno zmanjšalo torišče mojih raziskav ..." Z iskrenimi očmi je nadaljeval: "S tem je zanesljivo dokazano, da Belfegor pozna Bellegardea . . . Treba je tedaj, da ja-imem poizvedovati v okolici najinega novega znanca. Očividno je imel Bellegarde v svojem po- "Oče!" je zdajci prestrašeno vzkliknila Koleta, "menda ne su- novica... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-eon 5312. 4 l ^hko jo sporočite našim ^stopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ JOHN PETERKA il East 68 Street ENdicott 0653 1145 Ea,t 169 Street KEnmore 4680W NAPRODAJ Hiša za eno družino, 9 sob, E. 43 St. Cena $2700. 8 sob, 2 garaži, lota 40x160. Nahaja se na E. 60 St. 12 sob, hiša je na Addison Rd., garaže. Se proda, da se more urediti zapuščino. Edna Ave., hiša s 10 sobami. Lepa lota. J. Tisovec 1366 Marquette Ave. blizu St. Clair Ave. in E. 55 St. Naše posebnosti Peaches, 6 lbs.________25c Beechnut Coffee, 2 lbs. 55c Angela Mia olje, galona----------$1.35 XXXX Sugar, 4 lbs_____29c Large can milk, 6 za___43c Corn Flakes _________ 5c Butter ______________37c Ivory Soap, 4 za____-__19c Kirkman Chips, 2 za__33c Očiščeni piščanci, 3 do 4 funte_____________33c i London Ham________29c Suhe klobase, 2 funta 55c Govedina za juho, 2 funta_____________25c Se priporočam LOUIS OSWALD 17205 Grove wood Ave. klicu in pri svojih poročevalskih izsledovanjih posla z ljudmi vsake vrste. Skoro gotovo se je sre-čaval tudi z osebami dvomljivega slovesa. Mimo tega morava uvaževati njegove zasebne stike .. . Slišal sem, da se shaja pri njegovi prijateljici Simoni Desrochesovi zelo pisana družba. S te strani bi po tem takem ..." A veliki kriminalist ni utegnil končati stavka . . . zakaj tisti mah se je razletelo steklo v o-knu in okrogel kamen, okoli katerega je bilo skrbno ovito pismo, je padel Koleti pred noge. Chantecoq je kakor strela planil k oknu in ga naglo odprl. Vrtiček, na katerem je stala vila, je bil zapuščen, a zdelo se mu je, kakor da je tekla po drevoredu temna postava, ki se je takoj nato utrnila v mrak. Detektivova prva misel je bila, da bi jo ubral za neznancem. A s tem bi bil samo izgubil nekaj dragocenih minut. Zaprl je okno in se vrnil h Koleti, ki je bila med tem pobrala kamen in ga podala očetu. Detektiv je razvozlal močno vrvico, s katero je bilo pismo j privezano na kamen. Bilo je naslovljeno nanj. Raztrgal je ovoj in bral: "Gospod Chantecoq! Dober nasvet vam dam: prestanite se zanimati zame, ali pa se bo zgodila vam in vaši hčeri nesreča. Belfegor." "To je pa res višek predrznosti!" je vzkliknil Chantecoq. XII. POGLAVJE Tema je obdajala hišo gospodične Desrochesove. Za zastori oken, ki so gledala naprej, ni gorela luč. Tudi slišati ni bilo ničesar, razen zamolklega drdra-nja oddaljenih voz . . . Samo dve okni na vrtni strani sta bili razsvetljeni: eno v prvem nad-'stropju, v Simonini sobi, drugo I pa v pritličju, v salonu, kjer si , skozi tenčico zaves razločil postavi Elze Bergenove in Mauri-cea de Thouarsa. (Dalje prihodnjič) Hipof iza nam vlada Zanimivo je, kakšna je diktatorska vladavina v našem telesu. Važni organi v njem ne delujejo sami od sebe, temveč ureja njih delovanje središče, ki jim pošilja svoja navodila in povelja. Za prenos teh navodil in povelj ima centrala tudi svoje sle. To so snovi, ki jih učeni svet i-menuje hormone. Skoraj nepojmljivo majhne količine teh snovi, pogostoma nekoliko tisočink tisočinke grama zadostujejo, da da se povelje prenese. Vodstvo vsega, kar se dogaja v telesu, ima svoj sedež v glavi in sicer na spodnji strani možganov, ter se imenuje hipof iza. Brez takšnih središč strpijo rast line. Lahko mirno rečemo, da so te demokratsko urejene. Tu ni nobenega organa, ki bi drugemu dajal svoja navodila. In vendar vlada najstrožji red. Kakor se za pravo demokra cijo spodobi, se pač vsak organ prilagodi in podredi splošnim zahtevam, tako da vlada najpopolnejša harmonija. V raznih delih rastline se tvorijo isto tako hormoni, ki urejajo in pospešujejo rast drugih delov. V vršičih so snovi, ki skrbijo za to, da rasejo korenine. Dozoreli, odrasli listi proizvajajo snovi, ki skrbijo spet za to, da zrasejo novi, sveži listi. Druge takšne snovi skrbijo, da se o pravem času pripravijo cveti, tretje, da se cveti odprejo, ko pride njih čas. Ljudje so nekatere takšne snovi u-metno izdelali in z njimi dosežejo lahko že marsikaj, n. pr. da poženejo korenine potiče, ki se drugače sami od sebe skoraj ne zakoreninijo. OREL NA MIZI V bližini Rezekneja na Lotiš-kem je sedela kmečka družina po trdem delu pri obedu, ko se je okno nenadoma raztreščilo in je velik orel priletel na mizo v sredo jedi. Ptisa je povzročila veliko opustošenje. Moški, žen ske in otroci so se razbežali, posode in stoli so zgrmeli na tla. Orel pa je potem kazal popolno izčrpanost, obsedel je na mizi in ko so se možje pomirili, so ga u-bili. a Domači mali oglasnik w ■ w w w W ...---- Hiše naprodaj 6 sob, za eno družino, na Miller Ave. Cena $4100; takfrj $800. 15 akrov na White Rd., okrog 5 akrov lepega gozda. Se proda po $175 aker. 5 akrov na Richmond Rd., blizu Chardon Rd. Cena $1950; takoj $200. Beachland Realty Inc. ' 767 E. 185 St. IVanhoe 2950 AVTOMOBILSKA POSTREŽBA OOOtStmSBSSSSM^^ Re nu auto body co. e. 61st St Garage 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo ln barvanje vašega avtomobila. Belo točno ln dobro. ELYRIA All TO REPAIR AND WELDING . Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI MOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE CVETLIČARNE GOSTILNA Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 l'. . ,;VI •■■»I HI jjj v j I! Lično delo I ^ • S Za društvene prireditve, družabne sestan- jjj • ke, potoke in enake slučaje, naročite tisko- jlj [E vine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno - lieno po vašem okusu. Cene vedno najnižje. I ili Enakopravnost >E ! 6231 St. Clair Ave, HEnderson 5311 - 5312 ! i !B Slovenska cvetličarna 3 elerttc Jf lortets 15302 Waterloo Rd. KEnmore 0195 GASOLIN ammmmmmuMtmio MIKE POKLAR E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. Molly's Tavern 7508 St. Clair Ave. Pri nas vam postrežemo z dobrim pivom, vinom in žganjem in dobrim prigrizkom. Se priporočamo za obisk. — M. Fučič, lastnik. Tino Modic's Cafe Pri nas dobite vedno mrzlo pivo Imamo vsakovrstno žganje, vino in pivo 6025 ST. CLAIR AVE. Pri nas ste dobrodošli! n STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo._ HECKER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St. Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:30 ure zjutraj. H AIR-B RE ADTH HARRY - ,' 1LEFT RUDOLPH RlDINQ IN THE PUR-% -OINED CAR OF THE NEW INDIAN «3enTi rudy is in fine fettle. And THE agent 16- ALAS!-in NOTHING but his undies ■•! l^YES 6IH1. I'M HILVARD SMU03,6CWBCN«EMT AGENT TO TIAE INDIANS I I KNOW NOTMWQ ABOUT INDIANS,BUT I'LL 6KW SOME -T WAV1. UEH-M6M-M6M PAPIRAR John Pe+erka Paperhanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Er.dicott 0653 J. SIMCIC in J. MARN priporočata svoj GAY INN 6933 St. Clair Ave. kjer imata vsak petek in soboto godbo in ples. Najboljša pijača ENdicott. 8811 aamwmmmtmvHwxroi RAZNO frank kure 1118 EAST 77tb ST. ENdicott 043!) Vsa kleparska dela, dela na strelian ln na furnezlh. Se priporočamo hii-nlm gospodarjem — delo Je jamčeno ln cene so zmerne. KO ZAŽELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj | luuiiiiiniBi^immiiiniiimuiiiaMiu'JiiiiiDnuiiiiiwniiiiiiiiiuiD OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" ............................................................. ARTUR BERNEDE: 7 Tajna dvorane barbarskih bogov A Main 1001 E. j Cement ENdicott b S-Oi'OLNA ZAI.OU« ^ _ p trebušnimi pasov, elasučnlfi pasov za kilo. Izvršujemo * Prav recepte točno in zanesljivo. [)U{n mo na dom kamorkoli. . mandel dbcg m. 15792 Waterloo Kd. SlovensM^ ]ašk Hiše naprod»r; Hiša za 2 družini, na Mje, St., vse v dobrem stanja $3500. jP Zidana hiša za 2 drif'F sob, vse nanovo moderni®®! barvano in papirano. »1 $6,800. ffl i Na Daniel Ave. — 111 sobami, v zelo dobrem ® $4500. 7(1' Zidamo tudi nove hise- ^ lg pojasnila se obrnite ,q JOHN MOČNIK ED KOVA^ ; 772 East 185th St. 1 9 6 0 * ksjssxjsxssjsmsssjssjh^^ ft VELIKA AVGUSTOVA HAZPEOBAJA Prihranite si od 10% do 50% r Ker smo se založili pred več kot šestimi meseci, nam Jf i * joče nuditi vse stvari po tako nizkih cenah. Sed'1! 'J P zborno priliko, da si nabavite potrebščine, katere ima" « salogi: .J j- Kuhinjske peči na plin in elektriko, pralne stroje } električne ledenice, električne lil alnike, električne svet linolej in nešteto drugih stvari, ki jih potrebuje I vaš dom. POSLUŽITE SE TEH POSEBNOSTI. Norwood Appliance & Furniture ^ S19 E. 185 St. 61«iSt1Clair41 DEKOREBAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd A. PLUTH 21*i 01 Recher Ave. IVanhoe 2261 M. Zavarovalnino proti ogr ju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 PIKNIK v nedeljo, 3. avgusta bomo imeli zabavo na prijaznih Lencelnovih farmah Vabita vse prijatelje in znance Mr. in Mrs. Jack Lencel »iiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiimiiiimii SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 1061 East 131 St., East Cleveland: ]U nadstropij; lesena liiSa za eno družino; 0 soli. *M00. Majhna vsota takoj, ostalo mesečno. ...................................................................urnimi Za cementna / dela SE OBRNITE NA NAS Vzdignimo garaže, cementiramo tla in "driveway." Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. Nobeno delo preveliko, nobeno premajhno. JOHN ZUPANČIČ 19315 Chickasaw Ave. KEnmore 4993 J. 1959 E. 82 St. — Lesena IlISa za eno družino; 2 nadstropja; !i sob na prvem, ti sob na drugem nadstropju; kopalnica. Takoj $7(10, ostalo kot najemnina. 'Enakopravnosti' ZA VEč INFORMACIJ POKLIČITE THE CITY AND SUBURBAN CO. 2063 East 9th St. — PRospect 7666 VABILO na OTVORITEV PRIZIDKA SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA STRAN 4 ENAKOPRAVNOST____£_____^avgus^« "To ni mogoče!" je odvrnil'j Bellegarde s sočutnim glasom, v; n katerem pa je razločno odmeva- j ti la trdna volja. v "To si mi že povedal!" p Pokazala je na pisma, ki so n ležala blizu nje na mizici, in dodala: n "Celo pisal si mi . . . a sedi n vendar k meni! Tako si vsaj teh n pet minut lahko domišljam, da s si še vedno nekoliko moj." j Jacques je sedel in Simona je t spet pričela: "Ali hočeš, da skupaj še en- v krat prečitava ta draga pisma? ž Ne odgovoriš mi . . . Dolgoča- t sim te! To je strašno! Le zakaj c sem te hotela imeti vsega? Ču- £ tim, moja ideja z možitvijo je I vse skazila, pokvarila je čar na-jinih stikov! Ti si prav takšen, t kakor sem bila preje jaz ... I ljubosumen na svojo prostost." i Njena roka je segla po listih 1 . . . vzela je enega izmed njih . . 1 Bellegarde se je zganil, kakor 1 bi hotel reči: "Čemu vse to?" s A Simona je že z obupnim gla- i som čitala: "Tega načrta se morava od- 1 reči. Ti si bogata, jaz sem nei- ! movit . . . Saj vendar ne morem : storiti zločina ..." "Ali mar nimam prav?" je pripomnil Jacques. Simona je odložila pismo na mizo in naslonila glavo na pri- j jateljevo ramo. Govorila ni več, plakala je . . . Bellegarde je čutil, kako je utripalo njeno srce ob njegovem . . . Plašno je poiskala njegovo roko, kakor bi se bala, da je ne bi umaknil ... jo prijela in to počasi, počasi stisnila . . . Usmiljenje je vselej zbudilo v Bellegardeu tisto čuvstvo, ki ga je imel za ljubezen. Že je hotel z nepremišljenim, vročim poljubom iznova skleniti verigo, o kateri je menil, da je že končno-veljavno raztrgana, ko ga je zdajci prešinila misel na Kole-to. Njegova volja je mahoma spet ojeklenela. "Ne!" je vzkliknil. "Nočem . . ne morem!" Simona se je zrušila in skrila glavo med blazinami. Jacques' jo je pogledal in svarilo gospodične Bergenove mu je prišlo na um. "Kaj, če bi bilo vendarle res?" ie nomislil. V globoki ganjenosti, ki se ji mogel takoj upreti, je že ho- I 1 stopiti k Simoni in ji dati 1 ;aj toliko upanja, da bi mogla j c -emagati bolečino, ko je maho- 1 a vstala. Bellegarde je ostrmel. Simo- i i je bila videti vsa izpremenje- i i. Njen obraz je bil sicer še 1 ioker od solz in razdejan od 1 ;rašnega duševnega pretreslja- i i, a izražal je tudi vdanost in i rezmejno požrtvovalnost. 1 "V meni se jasni," je izprego- ■ orila Simona. "Prav imaš, dra- ; i. Jaz sem te oboževala in te o-ožujem še danes ta dan, a ti si iitil do mene samo minljivo na- : njenje . . . Tak nesporazum bi omenil nesrečo naju obeh . . . az bi uničila tvoje življenje, a i bi izpremenil moje življenje v uščavo. Zato je bolje, da se azstaneva . . . Pojdi brez stra-u. Nikake trpkobe ne čutim do ebe; dokler mi je še živeti, se om spominjala samo sanj, ki o bile prelepe, da bi se bile mole izpremeniti v resničnost." "Dokler mi je še živeti!" Te iesede, ki jih je izrekla s po-ebnim poudarkom, so očividno ešile« Belegardea velike skrbi. "Simona," je rekel globoko ga-ijen, 'moja dolžnost je, da te irosim oproščenja." "Pravim ti, da ti ne zamerim! Sdaj mi je čisto jasno, da sem jomenila zate spono ... Z Bo-jom, Jacques, bodi srečen!" "Z Bogom, Simona . .'. " je )dvrnil Bellegarde. Prijel je prijateljico za roke n poslednjič pritisnil ustnice lanje. Simona je odvrnila gla-/o, da ga ne bi videla, ko je šel. Slato je trudno pobrala pisma, d so bila raztresena po mizici, jih povezala v zavoj, ga zapeča-;ila in ga zaklenila v svoj pisal-lik. Tedaj pa se je mahoma prijela za prsi . . . omahnila, se za-vrtila ... in padla po tleh kakor mrtva. Tisti trenutek se je vzdignila zavesa. Gospodična Bergenova in Maurice de Thouars sta prihitela Simoni na pomoč. Maurice je položil mlado ženo na divan, a Skandinavka je sklicala slu-žinčad. Prva je pritekla sobarica Ju-lietta. "Brž prinesite dišeče soli," je velela družabnica, ki je sedela pri Simoni in jo z rokami držala za glavo. Maurice de Thouars je ves be- C1 m vzkliknil: bo "Ta prekleti novinar jo je u-loril!" li' Med tem, ko je dajal duška vojemu sovraštvu zoper Jac- m uesa, se je ta veselo peljal v aksiju, neprestano zasledovan ni io skrivnostnem grbcu, ki je re iil trdno sklenil, da ga ne spu- ja ti izpred oči. k< X. POGLAVJE. Chantečoq je naglo pozajtr- m [al in se nato zaprl v svojo de- si avnico. Priskrbel si je bil "Zgo-lovino Louvra v teku stoletij", J; ci jo je zdaj pazljivo prebiral, r: Slavni detektiv se je gotovo ladejal, da najde v tem obšir- d lem delu kak namig o poti, po d iateri se je bila prikazen vtiho- d ;apila v Louvre. Toda njegovo,s jpanje se ni uresničilo. Po dveh d urah jalovega iskanja je ravno n hotel zapreti knjigo, ko je stopil j, v sobo sluga in mu naznanil Be-llegardepv poset. d "Najprej mi dovolite, da se s vam še enkrat zahvalim," je Bellegarde pričel razgovor. " "Za kaj pa?" r "Da ni bilo vas, bi me bila snoči zadela ista usoda kakor c paznika." * s "Ali veste, da je to nekoliko tudi moja krivda?" Chantecoq J se je drobno nasmehnil. * "Ni mogoče!" je vzkliknil Bellegarde. I "Vedel sem, da mislite prebi- 1 ti noč v dvorani barbarskih bogov." -"Tedaj veste vse." 1 "Tak je moj poklic . . . Sicer s pa — ali ste prinesli pisma, ki ( ste jih snoči omenili?" 1 "Evo jih," je odvrnil Bellegar- • de, in pomolil Chantecoqu obe "Belfegarjevi" zalepki. i "Ali ju smem ohraniti.?" "Izvolite." Chantecoq je zaklenil'pismi v predal svoje pisalne mize in rekel nato s skrivnostnim poudarkom: "Še* nocoj si ju kar najbolj pazljivo ogledam. Morda najdem z njiju pomočjo kako po-rabno sled." Jacques je presenečeno vzkliknil. Vzrok vzkliku pa niso bile Chantecoqove besede, ampak nenadno pojavljenje lepe Pari-žanke. Koleta je bila napravljena v preprosto, a elegantno cestno obleko, ki jo je dopolnjeval pre-lesten zvončast klobuk. Obrnila se je k očetu, kakor da novinarja niti ne vidi, in radostno dejala: "Pripravljena sem, papa!" ' "Gospod Bellegarde!" ga je smehljaje se predstavil detektiv. "Moja hči in tajnica!" "Gospodična," je v zadregi za-jecljal Jacques, ustavljaje pogled znaj na Koleti, zdaj na raEHHHM^eraamflnnni Ihantecoqu. Ta se je še malo iz olj namuznil in vprašal: s: "Kaj! Ali mar niste ugani- p "Se pravi . . ." je okleval v nladi mož. Koleta mu je hotela prihra-liti spomin na dogodi ja j, kate- g ■ega se gotovo ni rad spomin- s al, in mu je podala roko, re- t coč: "Kaj ne, gospod Bellegarde, t noj oče je res velik v umetno- s iti pretvarjanja?" "Občudujem ga?" je odvrnil t Jacques, ves srečen, da se je r razgovor tako preokrenil. "Oče se zna preobleči na i ivajset raznih načinov," je na- 1 daljevala Koleta, "in stavim, t da niti najbolj vešče oko ne ; spozna. Še meni se je zgodilo, 1 da sem šla na ulici tik mimo ' njega, pa nisem vedela, kdo i je ..." . "Nočem vas zadrževati," je dejal novinar. "Kakor vidim, se odpravljate z doma." "Da," je rekel .Chantecoq. "Hotela sva iti v Louvre. Ali, bi naju spremili?" "Prav rad," je odvrnil Jacques. "In kakor nalašč imam| spodaj voz." Čez trenutek so sedli vsi trije v novinarjev taksi, ki je ča- ; kal pred hišnimi vrati. Nedaleč od njega je spet o-prezal grbec na svojem avtomobilu. Očividno je prisojal novinarjevemu početju velik pomen, ker ga je toli trdovratno zasledoval. Delal se je, kakor da čita časopis, v resnici pa se je neprestano oziral na odprta re-šetčasta vrata, ki vodijo v Verzyjski drevored. Ko je zagledal Chantecoqa, Bellegardea in Koleto, so se skrivile njegove blede, ozke ustnice v zadovoljen nasmeh. Novinar je glasno velel šoferju: "K Louvrskemu muzeju!" Komaj je taksi odbrzel, je grbec vrgel svoj časopis na pločnik, prijel za vodilo, pognal motor in jo ubral za njimi . . . Čez dvajset minut se je taksi ustavil na velikem dvorišču Louvra. Vsi trije potniki so izstopili in Bellegarde je plačal šoferju. Kakih petdeset metrov od njih je grbec ustavil svoj voz ob pločniku. Novinar, detektiv in njegova hA sq stopili v dvorec in se napotili proti stopnicam, na-zvanim po "Samotraški Niki". Našli so jih popolnoma zapuščene. Na zavinku stopnic so se u-stavili. Chantecoq, ki je imel iniiuiiiiaiiniuiiiiiniiiiiiuiiHHiHiiiiaiuniinniniHDiiiiiimiiiniiiii vrsten spomin, je natanko | Doznal mesto, kjer se je bila rikazen utrnila v temo. "Jelite, tu je izginila?" je prašal Bellegardea. "Da, to je tisti kraj!" Detektiv si je temeljito o-ledal okolico in naposled u-tavil pogled na velikem ste-ru. "Prepričan sem, da mora bi-i tukaj tajni izhod," je rekel, prstom kažoč na steber. — Drugače si ne morem razloži-i, da nam je lopov tako ne-ladoma izginil izpred oči." Chantecoq je vzel iz® žepa nočno povečevalno steklo in 'estno preiskal steber od tal lo višine moške glave. Nato je ;amenjal steklo z majhnim dadevcem in z njim potrkal na reč mest ob stebru ... a niti ljegovo tanko uho ni moglo lajti votlega mesta. "Nič!" je zagodrnjal. "To je hidno!" Spravil je svoje orodje in lejal: "Iščimo drugod! ... A kod? Pod tlakom? S te strani je dohod nezmiseln: voditi bi mogel samo v stopnišče, ne pa \ klet, ki je za beg neizogibne potrebna. Morda pa . Po kratkem premišljanju j« nadaljeval: "Da, nemara je spodaj kake preprosto skrivališče, ki je pri kazen vedela zanj in se ga po služila, ko smo ji bili za peta mi . . . ter ga zapustila, ko n bilo nikogar več tu." Detektiv se je spet ozrl. "Prikazen je odskočila n; levo . . . oglejmo se nekoliko i tej smeri!" Stopil je k steni, ki je bili pokrita s temno, debelo pre progo, in jo privzdignil-- Pokrivala je težka hrastovi vrata z veliko, zaklenjeno kiju čavnico. "Teh vrat že dolgo ne upo rabljajo," je menil Chantecoc "Dajmo, da vidimo, kam vodi jo!" _ Ženska bi rada dobila delo v slover ski gostilni ali restavraciji. Zr dobro kuhati in opravljati drug dela. — Zglasiti se je na 570 St. Clair Ave. Ravno je potegnil iz žepa1 s ačrt muzeja in hotel pogleda- 1 i vanj, ko se je začul vsakda-ji, predpisani klic: i "Zapirajo!" Množica občinstva, ki. ga je . iaznik zganjal naprej, se je iokazala na vrhu stopnic. "Konec za danes!" je rekel 3hantecoq. "Pojdimo!" "Nu, gospod Chantecoq, kaj jravite zdaj?" je vprašal Bel-egarde, ko so šli po stopnicah lizdol. "Mislim, da ne smemo izgub-jati časa, če hočemo dognati, tod je prišla prikazen v Louvre in kod ga je zapustila. Še bolj važno se mi pa vidi, da izvemo, kak namen je imela v muzeju." "V ta namen bi bilo treba Kdor ima privatne sobe ali stanovanje za oddati v najem, naj jih zapiše pri MIHALJEVICH BROS. CO., 6424 ST. CLAIR AVE., ki vam jih bo takoj zarental. Prijatel's Lekarna St. Clair Ave. vogal E. 68 St. Prescription specialists Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 4212 Kakor vsem znano, smo odprli trgovino z moško opravo. Izdelujemo obleke po meri. Klobuki, kravate in spodnje perlio. JOHN MOČNIK 772 East 185th St. apiti v dvorano barbae gov," se je oglasila Kolet^ "To je tudi moje mnenje, kel -detektiv. "Na žalost je ta dvorana1 nstvu še vedno zaprta, •ipomnil Bellegarde. "Ne ' .meni, da bi hotela P<* )d vodstvom našega P"? (Dalje ne 3. str CR SCO'-*! A"'s; ■ WBIM^^W CAM glje l/IBfclij.rt COCO 5 W3SSSSSBM Mm SrX' V Maple Heights, 0., v NEDELJO, 3. avgusta, popoldne Ml se bo pevski program in nastopili bodo razni % J liki. Zvečer bo ples, na katerega je vstopnina pro^J L,oui» Simončič orkester. Pričetek ob 3. uri poP\l