Številka 239. Trst. v sredo 30. avgusta 1905. 'O- • O t*- vsaki dan. "M Zmtli oo nedeiian d nraznikita oo b. on. oo ponedeljkih ob an ziutraj. r«UBt/ar flterllke ne Droaaiajo po 3 novi. (6 stotnik) « ■ lorin tobazarnan r Trnu m okolici. Ljubljani, Gorici, tti)L Kraniu. Manboru. Celovcu. Idnii. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu ito. ta aar*lke sprejema uprava lista .Edinost", ail« tflerrlo Galattf It. IS. — Uradne are so od 2. pop. d« I. sveder. — Cene oeiaaom 16 st na vrsto petit; poslanice, -»unrtnice. javne zanvaie in domaći oeiasi no pogodbi. TELEFON it«v. 1107. Gtesllt ptiitiiMga društva „EJiMSt" za Primtrska. V edinosti jm moč t l8čaj *XX. Naročnina snafta sa vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece K E. — Na-aarodbe brez aoposiane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liata. NefrankoTaaa pisma se ae sprejemajo in rokopisi, se .ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljat} -na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorglo Oalatti 18. (Narodal dom.* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Bdinoat" v Trstu. ulica Oiorgio Oalatti it. it. Pofitno-hranilnični račun St. 652.841. jfcir zagotovljen. (Brzojavne vesti.) POBTSMOI TH ,r-r.d.0 -Va d.., - • ^ Ttartrte«. t,r J* «<»•< P»t"bne °d"dbe- V"i5ioa Slovencem „esbligaten prej«..) j. i-snji se m rovoe kont^renc* se je doseglo " ; fl£i»jgtereki svet no 'i hrti p^rnik na d /« vijaka črts H .m- med temi ena zi 60 dve drugi pa 20 milijo- ki ne bo zanemarjal »loven« burg-Amei i zr. Parnik je bii kam na ime no* fraakor. H šaa praska va je dokazala skih ur, kakor seje to dogajalo do sedaj. »Kas ria Augusta V.cioria«. | izgubo večth milijonov. Rodb n* je baje O možu, ki je imel doslej ta \ oak, se pač STETTIS 29. Cisar in cesir ci sta od prisna!«, da je izgubi 40 milijoaov frankov, ne more trditi, da bi bii vršil svojo dolžnost, tukaj odpotovala v \Vildpaik S:ation. Ra niteljaki svet fraicozke banke se je Posebno pa povdarjamD, da (čeprav je slo- p?po!no soglasje v vseh vprašanjih, ter je ROMENO 29. Manevri današnjega dne bilo sklenjen^, da se priča* sestavljat mi- | BO •• velikem dežju, večkrat je lilo seJ°- rovna pogodba. Kcafjreac* se ja odgodila kakor da bi se oblak utrgal. Cesar je ob 6. ni uro popoludne. Kekor por« či »Asacclated Press« -Japonci v resnic, v vseh tačkah oijenjali. in tričetrt uri ziutrar; iz Rjiaena jahal na Mirovna pogajanja. PORTSMOUTH 29. (Reutaijav biro). Kakor se ališi, predit-ti v današnji eeji baron K^mura ^\tteju novo podlego ca kompromis, Ki pr.vede do miru, kekor-aa trdno veiuje. To j« baje vspeh navodil iz Tokija, ki fo bila včerej popolndne brzojavnim potiaa eporcj'ena Komuri od jaj on-kega minister- imel nemudoma svojo vendar ni smeti zamenjavati s tudi neobli- gatno franc šSico. Slovanski jezik je deželni jezik v Trstu in je materinščina skoraj uSencsv na državnih ljudskih šolah. Kako to, da je na Kranjskem in Štajerskem po slovenskih šolah nemščina obligaten 3n še nekaj o našem šolstvu. (Dops.) Dan na dan piše cenjena »Edinost« o go neko višiao pri Salterju, kjer je s živahnim zanikanjem, vel c dežju, sledil vajam do zvršetka. i Po 11. uri se je caaar povrnil v Romano, bilo naibolie. ae naoravi ____ namenjeno ljudstvu, venščjna nenbligaten predmet ? občinski župan, župnik in ravnatelj družbe za elektrika v Rumeno, dr. Linzerotti, ki so cesarju zahvalili za obisk. Tatvin* milijonov v Pxdvc. PARJ3Z 29. Glasom poročila »Matina« -kega sveta in etarih državnikov. Semkaj i« Kabije je odvetnik def avdenta Galleya uvažujej0. jn to po pravici. Saj se slovenski despeli zastopnik Natioaal City liank, Vaa- -zahteval, naj sa njegov klijent stavi na bto- J otrooi re8 ne raznarodujejo le v teh šolah, am-derlip, je imel razgovor z Wittejem. bodo, da ja njegovo aretavanja nezako-1 pak 8e S£Qpno % italijanskimi moralično zelo ' .» v aoa.no tem vele važnem" predmet Zdi se mi, da bi Pernat, dočim je v Trstu pa ob po p o 1 - kjar je bil ob 1. uri popoludae dvorni obad! bilo najbolje, ce napravi list dve rubriki o -oma tujem u č n e m j e z , k u, slo- - - ^.",=1" preslavni avstrijski vladi. | vladi, da vzame na etare dni v roko kaka- V štavilki »Edinosti« od sob>te svari g. sap^šenega Komenskega, naj ga prečita dopisn k naša s ariše pred italijanskimi in pa^o in sina ira et studio, m prepričani nemškimi šolami. O italijacsnh šolah pravi «*<>, da postane nekoliko bolj eicer prav lepa, da jih Italijani sami malo vredna časa, v katerem šivi. . >E)aily Telegraph« po nito. To stvar resi sodiš5a. Najbrž izpuste j pokvarjaj0 .Vzgledov za to ima neša nesrečna a: Zastopniki Raekefel ,'S« leya na svobodo. 'spodnja okolica vss polno. Će ja kdo v spodnji LOKDON* T o o« ir Portsmoutha ierja ia Natio >al OUy Banke s) dospeli rjciai, da urede bodice pr>goibe s ruk o. ter }« v kratkem pr čakovati sklepa miru. PORTSMOUTH 29. (Ueutsrjev feiro). Rusko-japonska vojna. Trst, dne 29. avgusta 1905. , Mobilizacija v Rusiji. okolici pijanec, sprijenec, vprašajte le, kam u p€trograda javljaj0> da je car izdal je hodil v šolo in gotovo vam odgovori-: ^ n& vo]neg(i miniatra, v katerem odre-TOULON 29. Min:st«r za pravosodje | z laškimi otroci skupno v Trstu. I mobil.zacijo novih čet za o ačenje vojne L«člteT cerkve od držare na Francoskem. ... ... j® v5er>j inael tukaJ Sovor- IzraEil Je BV°jel 81oveneki otrooi, ki pohajajo mestne laška ^ Mattdžuriji. Ta mobilizacija se rattera na ^nt^nja s v,a mirovne kotiarence je pn«sla prepričanje, da sanat odobri zakon o loPiuvi ljudske so'e ne vra«ijo iz njih vsaki dan bolj ______- f mao pred 10. are predpoludne. j cerkve od države, ki *5EW-JORK ."29. »Aescciated Praa« Lviied L* rov no. J« Vile«! neenotnega vedeaja papežavega. L -ioroJa iz Portsmoutha: liarcn Kocnui-a j®' čitev cerkve oJ države — je dostavil mi- I - nekatere okraje gubernij : Vilna, postala naicogibna pokvarjeni. To je posled oa vedni dotiki s po- Kutlandi)fi^ I/lvonijiif Perm, Vjetka, Sim-kvarjenimi mestnimi otroci. prc^l -z Tekija aužjljena navod la. Sjdi ee, ia tati :sta dacolju;ejo, da opueti zahtevo ^le're vojne odškodnine oz roma -h vrati«, ki poztia raz mere, v katerih živite, a ki pozna tudi na- Ukaj/ odreja 'tudi mobi|iBOvanje konj v srečo vaš h < tr.k, ako sts jih vprsah v -Šola, ^^ okrajih 2Q gubernij> birsk, Saratov, Orenburg, Astrahan in Ufa. V mobiliz cijo so všteti tudi donski kozaki. ne- ^STROMBOLI 21*. Danes zjutraj je bil'1,1 kateriil PrihaJai° Pokvarjeni, brez ljubesni silen vulkaničen izbruh. Veliko, balo žareče |do BtariŠaV' d, d >movine, vas prosi, vphš te kamenje je kvišku letelo iz žrela ia gost, svoje otroke v naše šole. Da so p* tudi nemške šole — prav mo- j o tam > Dogodki v Rusiji. Mir ali vojna? TrBt. 29. avgusta 1905. Slika, k; ji nudijo BinoČDj3 venti o Bta-nič novega. Kakor ljudski šoli na Piaeea L peia je bilo do dne vsaki dan, čujemo ludi seda;, da Witte 26. avg. racpiaaao metto u5.te!je. Prednost vstrajno nadaljuje svoja prizadevanja in da >~ov finančni fhtioni t Pariza ima prosilec, ki je epoioben ia poučevanje so Japonci jo vplivu Zjedinjenih držav pri- PAR1Z 29. Delo ea svetovnoznane slad* slovenščine kakor predmeta. Naj vpr&šemo pravljeni priti z novimi predlog', osiroma še i korne refiaenje St«y a« od sobote sem padla tu slavno c. kr. vlado: zakaj se direktne nekoliko skrč t avoje zahteve. Nočemo reči, [za 240 frankov. V sled poloma Jaluzota je ne zahteva učna vspošobljeaost za slovenski da so te ve^t' avtent čne, ali dejatvo, de se tudi eladzorna rtfiierija €sy trpela velikih jezik? Za Slovence je zadosti to, kaj ne? ! opetajejo dan na dan z redko trdovratnostjo, črn ob ak, viswk kakih 400 mstrov je zakril ves o o, v dim. Vaied močnega „trešanja | dtfna "V**™ ~ ™dern€ Avstrije zraka s, trapetala ckna v stanovao ib, kar ^ *>Tim«r' Nft ******* DJU De nUf1' je provzrooilo p?niko n-ei j rabivalatvom. H E L^ I ^CrFGIt3 2*' \ » ^ ^^ i ' * "" a " " izgub. C.oaier, ravnatelj tovarna za sladkor Če se pa ne og'asi n hče, ki bi bil zmožen j« značilno in vdesimptomatiČno in odpravlja razpuste tekom tega tedna .inske gardae ! j__n.. u____-_ ^ I batalijone. de. neke družbe Say ae je vstrelil. j poučevati sloveneSino, kaj pa potem?! ' po našem mnenju vsaki dvom gleda vpraša- PARIZ 29. Poročila liBtov o visokosti Preslavna viala! Ali ae v smislu § 19. nja: na Čegavo željo in komu na korist je deficita Cromera ai nasprotujejo. Mnogi 1 sti drž. zak. tako skrbi za negovanje deželnega RooBevelt poprijel in cijativo za to konfe- Brzojdvnc VCSti cenijo dtfisit Ml 20 do 30 milijonov, diugi jezika (slovenskeg ) v Tretu ? ! . . , retco ? ! Neka ve3% datirana iz Petrograda J na 2U<> ml. tVanaov. I Šolsko cblast opozarjamo, da imenuje — kar pa je gotovo le fiata — trdi celo, >e-nska cesarska dvojica v SCeiiniu PARIZ 29. PoroRiJa 1 stov o visokosti tacega uč.telja, k bo v resnici z zanimanjem da hoče Japonaka dati tekih dokazov za ČTETIN 29. V iadijedelnici družbe d«fieta Cron-era si aasprt tajejr. Maogi in sreem poučeval v materinščini ono ne- iskrenost svoje želje po miru, da Rusija v pr soinoati nemške lis "i poročajo, da znaša dtfieit med 20 ia 30 srečno decc, ki mora (ler nima lafetaih šol) skoro ne bo mogla odkleniti in jemati na-se po tu h, prav po paatorsko .... beračiti grozne odgovornosti »pred Bvetom in pred tega, kar drugim ostaja. Imenuje naj učitelja, laetoim narodom«. »Vulkan« so danes ce*arsLe dvojice, mnogoštevilnega spremstva j milijoni, drugi pa cen jo dtHc t na 80 milijo-a mo^jj b č-staib gostov porinili v morje nov frankov. Oškodovanih je več bank, PODLISTEK. Prokletstvo. ftfodcnatti roman Avgruat* itao«. — Na^Aljeval ;a dovrfiil I. E. Tomić. Frevei M. O—O. Zi te«2 je zdravnik ;ako smelaiia na-51 n.ra stavil svoje fok-e na oba kraja uat in vakličal šepetaje : — Lukeecija ! L-akrecijs, duša ! Pridi §amka;, prid'. V;d i kako vsi jočem") za te-bo;. U let , pa b lo tudi po zraku ! Za tem je obmolknil ca li p, pogledoraje nad sebe, kakor -'a t zrtka priSekuje svojo milo sestric?, ki pa le ni uoteia priti. Ziraraik je zasuksl glavo, »e Qasmehn;l neumno in rekel: — ni moj« sestre, izginila ja brez »led . Ali — js nadaljeval svoj duhoviti mc-n:log, vpr^i&jmo se, je-li velika škoda, ako sa ta moja tovarišica ne povrne ? DoJgo, dolgo ja f«mut kar ss skupco vlačiva skozi to življenje, in vrsg ved.', kako je t it da je bila ona vskdar močneja od mene. Sadaj je ni, sadai sem jaz atočneji. Teh nekoliko dni nisem občutil ni kake žalosti, meso sa mi zdi <- ajše, vioce me bslja greje, spavao kakor pok v zimi, pibir*m svoje denarce pri bol- vae to, kako je prisa v t3mnico, rasato da nikih in hvalim Bjga v šajega, pa naj kdo bi dobila od kralja p'aČ lr. Jezno je stisnila reče, da šor Cavagnili ni človek in to pošten dlani v Čalo, ne bi-li morda od tam iztisnila j človek ! Svoboda je lepa stvar, Bog naj po- resnice ? i živi Bvobodico, a vrag odaes se§tr"c ). Na to — Kaj, vpraševala se je, ako mene no- je zdravn k izpraznil svoj *rČ in vstal, da češ rais/etliti ti duh sveti, potsm zažgi, ti obide-svoje bolnike, pak je vai k ako bilo nade, p klenšček peklensko svečo svojo! Sem-li i da jih ozdravi hitreje sedaj, ko je z rujnim bila včeraj v svoji hiši ? Sem. Ali s»m šla 1 vn^e-m razbistril avojc pamer. k banu, da gi diveJfm na kraj zarote? Za Lukrec;jo pa ni bilo tako dob o ka- Sem. Sem g»-li dovedla v Prodanicevo hišo, kor j« m alil Cavagnoli. Sedela je v temnici mej tem, ko je v kraljevskih dvorh čakala Ahaci jeva palače, kamor jo je bila pahnila četa vojakov ? Ali ni odišel ban med zarot-neisniijsna roka Mikiča Prodan e u n ke ? Da. A tedaj je prišel v tmini člevek, Sto ia sto kač se je prepletalo po ro- Prodanid, zažgal luč, zapazil mene in me tranjesti lepe grešnice, ko je ob slabi svetlobi pahnil semkaj. Kdo mu je povedal, da eem luč eedela na kameneni sto! c:, stiskajoča jaz izdala njegovo la no? Ia kako je to, da roki, kakor da si sama h jče zlomiti prste.' vojska ni navalila in zagrabila vseh puntar-Gitdali ja akolo sebe, da-li ne vstaoe ia jev ? O kako lepo sen bila vse priredila, zemlje kakov duh, ki bi jej povedal, kako kako fino splelt zanjko, da jih vaeh priteg-je vse to bilo Ln kako ss je d' godilo, ali niti nem na eni vrvici! In nič. Vae to je samo duhovi v grobu niso hoteli imeti usailjeoja z eneg in sneg. Kaj porečejo moji doma, kje Lukrtc jc. G'ava se jej je zvrnila vznak na me bodo iekali. Samo Mikić Prodan:ć ve, kje kameniti steber in ae zopet spustila na prea sem, ali Mik'ć Prodanid more ključ t? tamnice deki ee ; črni lasje ao se jej široko razmešali vreči v vodo ; mogel bi pozabiti, da v njej d sa po praib, a dakliea j« d.bala vroče, kakor da živa duša, pozabiti name ja zavr'sula de-p« veter puščava« kakor da h}če s tem ki ca, skočila po konci ter pritiskala z dlanmi dihom ngaeiii življenje vsega svata. B lo jej eenei svoji. Kaj bo iz mene, o Bog, je vskli-je, da zicr. Ni mogla umet, kako je d ušlo kala žsaska kakor znorela, da je od nje obopni gks odmeval po temnici kakor krik pogubljenke iz globine pekla, a očasi s a S9 jej zaČ«li vrt*ti podobno divjemu ogeju. Kaj bo iz mene ? je ječala zamolklo in je spustila obraz v dlani. Zamolklo ječanje je prodiralo iz prsi nesrečnice in je razdevalo njeno srce. Slednjič s? se jej usule eolze po obrazu, po prsih, po beli roki, Eolze grenkega cbupa in keaa, a is globine duše S9 je povzdignila ne z-prosaa prikazen : vest, visoka nema, gluha, neizproBna, dvigajoča avoje nohte proti Lu-krocji, da jih zatiene v njeno si ca. A Lu-krecija je poskočila, zavrianila, pritisnila vrelo čelo na vlažne zidine temn'ee, da si s to podzemsko roso ohladi glavo in pamet. Pritiskajoča čelo ob zid je aklepala roki nad svojo glavo in eavpila, sukaje svojo glavo : — Bog moj, Bog moj, kaj bo i a mene ? Vem, kdo mi je pokvaril peklensko mrežo. Tvoja roksj božji pravičnik. Dolgo mi je sledilo tvoje oko, dolgo je počivala tvoja roka maščevelka, ali ko je bila mera moja polna do vrha, stegnil si roko in glej — izgubljena sem. Ni govorila več, ampak zopet prielo-nivša goreče čelo ob vlažni zid, je ječala iz vsega srca. (Pride še.) niti od daleč ne odgovarjajo resnici. Pied »svetom« ee Rusiji pač ne treba ga je bila »Edinost« priobčila v obrambo nič rpravičevati i d ni dolžna, da bi temu knežje rodbine črnogorske. V tem odgovoru »svetu« pokladala račune za svoja dejanja so seveda prijatelji avktorja naglašali resa i č in eklepe. Od te dolžnosti jo že odvezuje nost vseh njegovih napadov, dejstvo, da jej je bil ta »svet« vedno krivi-1 Mi se, seveda, nismo identificirali s čen ia sovražen in je z velikim aparatom in u»m odgovorom in smo ga priobčili, kakor še večo brezvestnoatjo sodeloval na tem, d« bi že rečeno po aahtevi lojalnosti. Tem vačim dogciki na skrajnem Vstoku zmrviii Rusijo, zadoščenjem beležimo danes zatrdilo od za-Zato more poslednja ostajati bladna do dna nesljive strani, da vsi oni napadi duše v očigled vsem sodbam tega »sveta«, na kneza in knežjo rodbino ker n kdo ne bo tako nespameten, da bi k notoričnemu sovražniku hodil po nasvete, kaj mu je storiti in kaj opustiti ? ! Kar pa se dostaja odgovornosti pred ruskim narodom, bodo merodavni krogi, ako se odiočijo za nadaljevanje vojne, lahko nosili j to odgovornost. Saj se niso še nikdar, odkar traja ta vojna, tako množili elementarni in j® bil soglasno vsprejet predlog Cjnstantinija spontan n: pojavi iz naroda ven za nadalje- italijanskega vseučil Š5a v Trstu; je vanje vojne, kakor ravno zadnja dni. O da, , Salata v imenu predsedništva poročal o deda. tudi glede posled.c uvajanju reform, so lavnosti permanentnega odseka za občinske se sovrežaiki Rusije ljuto prevarili. Ravno Stvari. Pulski župan Stan ch in de*elni posedaj po uvedeaju »dume« stoii narod trdno 8lanec Campitelli eta p( hvalila delovanje od ob strani svoj. mu carju ia pritiska nanj le 8eka- Poročevalec Belli je oblirno govoril o v tem smislu. naj ne sklepa sramotnega vladnih predlogah glede preosnove notranje uprave, ki so bili Ian9ko leto izročeni parla-mentu ter je zagovarjal provincijalno in občinsko avtonomijo. Campitelli je razvijal vprašanje o preosnovi volilnega reda na moderni podlagi in preosnovi občinskega reda z ozirom na novi vel lni zakon. Bartol; je predlagal epločno volilno pravico. Ta predlog sov). V slučaju, da ostane brezvapešna tudi ta volitev, se bo volitev vršila čez 6 mesecev. Prvi shod istrskih italijanskih občin. Iz Poreča poročajo od 28. t. m.: Ko mru. A mi ne dvomimo niti za trenottk, bi car ne upošteval te volje naroda. * * * Znesek za oskrbovanje vojnih ujetnikov. Dopisnik londonskega lista »Daily Tele- je bil veprejer. Poročevalec Pogatschnig je graphc porcČa iz Pcrtsmoulha od dne 28. na obširno razvijal finančni program občin, t. m : Zamorem trditi, da Witte ne pred- Salata je govoril o ribištvu ter predlagal, loži predloga glede zvišanja zneska za oskr naj se isto izroči občinskim upravam, bovanje vojnih vjetnikov niti carju. j Na to je bilo v permanentni odsek izvo- Dopisnik meni, da se ceni znesek, ki ga Ijenih 7 zastopnikov občin in sicsr: Candussi hoče Rusija plačati Japonski za oskrbovanje iz Rovinja, Conatantin iz Pazina. Kragiacomo ujetnikov in ranjencev, največ 4 do 10 mili- iz Pirana, Franco iz Buj, Gerolimich iz Malega Lošinja, L us iz Motovuna in Stanieh iz Pule. Domače vesti. Imenovanje t šolski stroki. Dr. Mihael S t e n t a umirovljen profesor trgovinske in nautiČoe akademije v Trstu je imenovan okrajnim šolskim nadzornike m za meatoe ljudske in meščanske šole v Trstu. Vseslovenski legit. listek sta vzela : društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Savac na Dunaju kakor društveno legit. 100 kom., za zimaki tečaj ; narodna čitalnica v Cerkljah na Gorenjskem na veselici dne 30. jul. t. 1. kakor vstopnice 85 kom. P. n. odborom akad. društav javljamo, da je cdsek sklenil izdati leg. list s plačilno lestvico na zadnji strani, kakor je navada pri legitim. akad. društev v lažjo kontrolo blagajnikovo. P oj a sni 1 o. Na informativna vprašanja od strani več društev javljamo sledeče: L?g. list ima dva namena a) kaker društvena i legitimacija in b) kakor vstopnica na različnih narodnih prireditvah. ad. a.) V več slov. društvih je v rabi društvena legitimacija, veliko narednih orga- j nizacij pa je brez vsake legitimacije. Naš namen je, da bi uveli enoten »vseslov. leg. j list«, za katerega p'ača člen društva 20 stot. v prid družbi bv. C rila in Metodija v ' Ljubljan*. Kar sa tiče menjave leg. lista, je J pripuičeno društvom samim; želati pa bi I bilo, da bi se leg. list radi lažje kontrole v j društvu samem menjal vaako lete. Pri prvi »vse slo v. leg. 1'sta« in i dobi družba sv. I jonov. Kdo potrebuje miru? Vojaški sotiudnik rimske »Patrie« pre-tresuje položaj obeh armad na bojišču, japon- j ske in ruske, ter prihaja do zakljužia, da je j izdaji Cirila in Metodija 40°/o- pozneje pa 85°/0, torej lep in trajen vir, ako slov. društva Bpoznavajo veliki pomen naša dične šolske družbe. ad. b.) Drugi stranski naš namen je doseči, da se rabi »vseslov. lrg. litt« kakor Drobne politične vesti. Znamenje č a s a. Na poštnih ura- ! vstopnica na različnih narodnih prireditvah,j Japonska iscrpila svoje sile, primanjkuje da dih v Hrvatski je bilo razpisano kakih 100 8eveda velJavna eamo " tekrat- Ker Pa jej častnikov in da oskrbovanje armade pc- m€8t za praktikante. Po razpisanem na- i prireditelji ižčajo ža pri vstopnicah dohodkov staja čim dalje težavneje. — Clankar zaključuje, ko je tehnično pretresal p~g>je obeh nt Magdeburger Zeitung« poroča iz Po-/viti bolgarski eksarhat ter zapreti vse šole trograda, da bo v nekoliko dneh proglašen v Makedoniji in driaopoljskem vilajetu, ki manifast, ki podeluje splošno amnestijo. Izključeni od te amnestije bodo le oni zločinci, ki so izvršili kak atentat. Iz Vatikana. H maka »Patria« poreča : P. David Fie-ming, generalni vikar reda minoritov za Nemčijo je neoadoma dob 1 nalog, naj pusti R m in se poda v provincijo svoj«ga reda. Ta odredba je bila oddana za kazen. P. Fleming je bil člen bibliške komisije, ki ima uveljaviti tradicije cerkve nasproti novim poskusim razlaganja. V komisiji Be je P. Fleming pokazal kakor branitelja moderno-racijonalnih nazorov francoskega abbe-ja Loitv-ja, čegar spisi eo na indekau. Posledica temu je bila, da je bil P. David Fleming izključen od nadaljnih posvetovanj in da ga je papež poslal nazaj v domovino. pripadajo ekserhatu. O tej nameri turške vlade je bil eksarh baje že neuradnim po- Javna — nesnaga ▼ Trsta. »Via Pietro Nobile«, je naslov mali ulici, ki vodi iz ulice Molin grande v uno S. Francesco. Ime so menda zgrtšili, ker drugače si ne moremo razlagati umazanosti te ulice in pa J njeno ime »Nobile«. Mi bi imenovali to ulico povsem pravilnejŠe. Rekli bi jej morda »Maria Sporca« (umazana Marija — tržaška, tom obveščen. Misli ee ža na to, da bi sedež lftška paovka rj Pomislite : Pietro Nobile — ! ekearhata prenesli v SLfijo. Da se je knez -e bil gotovo plemenit, ker Jaški Nobile je tako nenadno povrnil v S^fijO, eo dale po ji9to kakor slovenski plemenit. Kako pa, da vod tudi mestne občinske volitve v Sofiji.1 8i) jaSki ma8tnj očetje določili to nad vse Opozicijoialne stranke so se namreč prite-! limazano nlico9 za plemeniteža — to vedo le žile pri knecu brzojavnim potom, da rabi vladna stranka nasilje. Mestne volitve v Sofiji, ki da dela sramoto Tržačanom. oni sami ! Dasi je ta ulica uprav ob mestnem javnem vrtu, je vendar v takem stanju, eo se vršile ▼ ponedeljek, eo izpadle po- j Enaka je z ulico »Evang. Torricelli«. voljno za vladno stranko. Opozieijonalne Ta ulica se nahaja takoj za javnim vi tom, a stranke eo se udeležile volitev le itevilu. Kandidat • t o 1. Iz Stokholmi za norvežki pre-i so »Berliner Tsgblattu« v pičlem je v takem neredu, da kaj t&oega ne najdeš niti v vsaki kmečki vasi ! Tudi zgornji konte ulice S. Francesco, od ulice P. Nobile, do nove ceste, je vreden prej imenova- 0 odnosajih na dvoru Črnogorskem. Od povsem zanesljive strani nam p še j o in nam zatrjajo ■ vso odločnostjo, da vae ono, kar ie dlje časa piše neki triaiki list o knezu črnogorskem in kneževea domu, niti od daleč ne odgovarja resnici. Vedno zvesti principu lojalnosti nasproti vsakomur, dovolili smo bili tudi mi prijateljem avktorja člankov ▼ dotičnem tržaškem listu prostora za odgovor na neki članek, ki aporočili, da je verjetno, da pride na nor- nih ulic. vežki prestol danski prno Kar.l, ker de- j Trava, celi kupi smeti, vozov, kamenja, luje ca njegovo kandidaturo uplivna stranka smrdljivih tvarin in razoranosti je v teh uli v Nor vež ki. | cah v izobilju. Volitev srbskega metropo l Svetojakobske ulice, o katerh ste že lite. Iz Bslegrada poročajo, daje na volitvi opetovano tožili, da to v velikem neredu, so metropobta, ki ee je višila v nedeljo, glaeo-1 boiJs* od tu *ori inumovanib. valo 45 volileev. 13 glasov je dobil vladika | Kaj vendar delajo Venezianovc , da si Sava iz Žiče, 13 vladika Dimitrij is Šabca, ogledajo' to tržaške umaaanoati ? 12 vladika Nikanor ia Niša in 2 vladika 1 p- s- K«J Je to» da »P*ccolo«, ki ima Melentije ta Zajčarja, 5 listkov je bilo miKjon poročevalcev na razpolag >, ne ve nič prasjaih. Ker ni nobtn kandidat dobil dve- o toh tižaikib škandaloznih ulicah ? tretj neke večine, ee bo vrftilm nova volitev Tržačan. prihodnji četitek, na kateri bo izvoljen cn I Sestanek rseh slorenakih mbltnrijen-kandidat, ki dobi absolutno večino (23 gin- tov ae bo vršil 9. sept. popoludne ob treh v areni »Narodnega doma« v Ljubljani. Pripravljalni odbor prosi, naj se zglase vsi tovariši abiturijentje, ki se udeležb sestanka, pismeno pri tovarišu : Janko Bsrcč, Sora pr Medvodah, ki daje tudi natančnejša pojasnila. Pripravljalni odbou Solneni mrk. Danes popoludne bomo videli redek nebeani pojav : mrknilo bo aolnce. Sicer na bo mrk za naše kraje popolen, vendar bo pa pokrit velik del solnSne oble. Mcsso bo oamreč pokril 0*7f>8 premeia solnčne oble, to je 8 tisočink več/ nego ;t/i premera. (Ti podatki veljajo za Trat). Meaec bo začel pokrivati aolnca ob 1. uri 17 minut in 7 sekund popoludne. Višek rarka bo oh 2. uri 31 minut in 2 sekundi popoludne a konec mrka ob 3. uri 38 minut in 4 sekunda. Vsega skupaj ima torej mrk trajati 2. ur, 20 minut in 44.7 sekund. Mesec bo pokril solnce, a v resnici bo znašala daljava mej njima nič manje, nego 149.682.300 km, tako, da bi moral vlak, ki bi vozil z brziao 100 km na uro, odidši z meseca, voziti celih 1 «0 let in 9 mesecev, predno bi prišel na solnce. V onih dveh urah in pol, ko bomo mi opazovali ta nebeani pojav, bo zemlja preletela 245 26o km svoje piti po avemiru okolu eolnea ; a mesec bo v istem ča3u preletel 4057 km svoje posi okolu zemlje. Prvi bodoči, za naše kraje popolni solnčni mrk bo še le dne 15. fabruvarja 1. 1961., temu bo sled 1 za naše kraje popolni solnčni mrk dne 13. julija 1. 2075., a tretji bo dne 27. fjbruvarja J. 2082. Kdor heče opazovati ta pojav, ne da 1 i si kveril cči z gledanjem v solnce, naj vzame koa lepenke — navadno vizitko ; v sredi iste napravi naj luknjico v velikosti grahovega zrna. To lepenko naj potem drži v višini kakih 20 cm nad polo belega papirja. Svit'oba, ki bo t&ko pr hajala skozi napravljeno luknjico, mu bo na papirju natančno risala ve3 pojav. Gledanje skozi okajeno sleklo niti ce cmenjamo, ker je že splošno znano. Parnik >Korber«, ki je odpeljal nemške vojake v nemško vztočno Azijo, je otl-plul iz naše luke v ponedeljek zvečer ob 8. in pol uri. Predavanje o Prešernu. Temu predavanju -e namen, da pokaže širšemu občinstvu epohalni pomen nsšega velikega Prešerna za slovensko slovEtvo in kulturo sploh. Za to predavanje se kaže že sedaj veliko zanimanje. Saj je ravno prt d odkritjem njegovega spomenika v Ljubljani zato najprimernejši cap. — Pridavanje bodo dičile sledeče skioptiške slike, ki jih je za shod radevolje prepustilo akad. fer. društvo »Prosveta« v Ljubljani : 1) Franca Prešeren, portret (Fr. Kurz pl. Goldenštein); 2) Prešernova rojstna hiša v Vrbi, fotografija; 3) Matija Ćop, portret (Amalije Oblakove) ; 4) Cop utone v Savi (A. Karpellus) ; 5) Mornar (Karpellus); Ribič (Karpellus); 7) Nezakonska mati (Kar-pe'.lue) ; 8) Nuna in kanarček (Karpellus); 9) Zdravilo ljubezni (Karpellus); 10) Zadnii boj iz >Krata pri Savici« (Karpellus); 11) Begun iz > Krsta pri Savici« (Karpellus); 12) Slap Savice, fotografija; 13) Krst pri 8avio , (Janez Šubic) ; 14) Stanko Vraz, portret (C. Unger) ; 15) Prešernov spomenik, fotografija (Ivan Zajec). Kazpis službe otroške vrinarice. Na otroškem vrtcu »Družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani« na Savi pri Jesenicah to razpisuje služba druge otroške vrtnarice. Prejemki so : plača letnih 800 K in prosto stano anje. Brezkolekovane piošnje naj se vpošljejo najdalje do 8. septembra 1905. pod naslovom >Vcdstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani«. Vodstvo družba sv. Cirila in Metodija. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1905. Grad je npieil v Koprivi na Krat u kmetico Angelo Gulič v nogo, ko je minili petek žela travo. Prepeljali so jo v tižašto bolnišnico. Sarajevski nadškof dr. Stadler biva sedaj za nekoliko časo pri a v. Jožtfu poleg Calja. Krvav pretep z redarji. Včeraj popoludne se je nahajala družba 6 eseb — samih težakov — v krčmi »Al!a larmativa« na ro tundi Boschetta. V tej družbi so bili 33 letni Ivan Vidali (brat Kajetana Vidalit ki je odšel v Ameriko), 2G-letni Josip Devetak, Josip Toluzzo, Josip Permć in še dva druga. Okolu 5. are in pol so se bili nekaj sprli in ae začeli pretepati. Permć je pa ekočd is krčme na casto in tam pozval redarja Ivana Mamiioviča. naj bi prišel mirit. V istem h po je pa ekočil i« krčme tudi Toluseo in, v: leČ;( da Penr-S gu7ori z redarjem, je e'o-p:i k njemu in ga udaril dvakrat e pestjo po glavi Redar, videvši to, ga je proglasil are-t van m ter ga kotel tirati na straža c3 v ulico Lu gi Ricc;, a v istem hipu so prš i t krčme ostali štirje, namreč Vidali, Deve-!ak in ona dva nepoznana, ter so aretovanega 1 lurza iztrgali č j:;rje redarji in sli ž njim v krčmo. Stop li h k mizi on h petih ter hoteli aretovati naj prej Toluzea, a oni so skočili po koncu in 1 5; m sta ee De veta k in V dali postavila pr ti redarjem, so jo ostali trije pobrisali. Trje redarji §o obkolili Vidalija, dva sta šla pa nad Devetaka. Posebno so ine i težko ntl go oni trije z V^dalijem. Ta j h je metal po tleh, j h siivtl n jih l f: a pestmi. Deve tasa *ta ona dva recarja kmalu ukrotila in ^a odvedla na ?tražnicj, a oai tii e z Vida em eo se pririnili iz krčme na cesto in ee :am dalje ruvali ž njim. Videči, da z gc-. m'. r kami ne opravijo n č. so potegnili ■»šb e ie nožnic in začeli udr bati po njim. V dal je bil takij ves krvav ;n tedaj ee je i ia!. O ivedl so ga na straža.c, kamor eo po zval tudi ziravnika se zdrav, postaje, kije k( n ■statova , da ima Vida i 3 rane na glavi. E ia je posebno neverna, ta je ra vrhu glave in narav a< st ogromna ; druga, cad lev m ušesom, je ski gobčka in dolga <*5 do 10 cm; a tretja nad tiimkom je boj površna n djlga kakih "> da 6 cm. Zdravnik je konatatoval tudi, da je Vidah zčlo izkrvavljen. Povezal mu je r#j rane m ga dal nemudoma odpeljati v rneetno bolnišnico. Zvsdtli smo pozneje, da je bila v metežu enemu redarju z omljena sablja Poroča -e nam tudi, da je bil cko'u 11. ure aretc-van tudi ToIuezo. O stanju Vidalija pa trdijo v bolnišnici, da je jako nevarne. Koledar ln vreme. l>anes: Reza. devica: Ljutom'r: Milka. Jutri: Kaja.unrf. spozna' alee ; MiMrag : Noka. Temperatura : (»b 2. uri popoludne — 24° Olsius. Vreme: dež. Razne vesti. Iz hrvatskih kolonij v Italiji. Teh dni eo v južai 1 tanj; okolo Cdmpobaesa veliki manevri, katerih ee udeležuje več zborov ita an-ke vojske. Dne 1^3. t. m. je priš a na meMo, kjer ee vršijo manevri, tudi ital-jan«sa kraljeva dvorca, katero so pričakava.: z veliko slovesno:t o, ker je to prvikrat, da je pr š&l tjakaj V;ktjr Kmanuel III. kakor kral;. Po nilogu župana ic C^mpobat&i, Csn-navine, so kra jico Heleno pričakovale deklice Hrvatice iz hrvatskih kolonij v Ac«jua-vivi :n Montemitri, ter f o jo pczdravilu na hrvatskem jeziku. Kraljica je bila zelo izne-nad ena. začuvš v aredi Italije svoj mate-r.nek jez;k ter j.m je cdgovcnla nekoliko h««ed v istem jeziku. Direktno telefonsko zvezo med Kudim pešio ia Bjkardštim otvonjo sredi meseca septembra. Kultura v telovadstvu. Javne slavnosti in Djih ogled. Vedno in vedn» treba zatrjati z vrem naglasom, da priprosta lepa televadba pridobiva poveoii prijateljev in vzbuja povsodi priznanje Prizadevanje telesni rezvoj mer* roditi le dobro. 8 telovadbo si moremo prido: vati 0 119.45 100.S5 10 ).6"» »2.« » 92 85 115.82 115.50 9t>.55 9« 96 87 30 87. lt>3*>.— 1636.-- 672.25 671.— 239.321 s 2i9.&0 117.20 117.20 23 4"t 19.10 llf.08 95.40 95.4') 11.31 11.31 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep) — Francozka renta 99 80, italijanska renta 105.25, španski erterieur 91 60, akcije otooaanske banke 5^4—. Menjice na Londun 2il 6?. F a r i s. (Bkkp.) Avstrijska državne ielezn e | —.— Lcmbarci 103.— nniflelraua luctia renta 91.65 avstri -ta zlata renta ——, cgraica htm r«&k* 98 30, LIndarba- —— tnrlka sreči e 131.50 par tka banka 14.3), it Ujanske no f i -iouaine ascije —.—, akcije Bi j Tint j 16.90. Trdna. Lond ot. (d*lepi iiunauinlli*- um :">0'/i Lom bar dl 31, tx.be 23.*/4 Spi»c Vido' *OCO 40 —41. osvadn* re«.n i J—44 »uda* Coh" . <15—46. Hambu r g. (Sklep. I Sladkor za avguat 1725, za september 17.20. za oktober 17*3) za novjmber I 17 15. za decemb. 17/25. Mirno, nov mlačno. Vreme; dež I Sladkor tuzemski Cejtrifjgal 5 promn. Hed K 74*— do 7 •—, za m^j-avgnst K 73-— do 74 50 C ncassć in MelisitI promptno K 74 -75, za juli-a^gust K 74— do 75*—. I Laadoi. riladkor Ia repe surov 8*/, 8*. Mirno. faris. Bi se tekoči nesfe 15.53 ti z> sept. 15 50, sa sept.-december 15.50, s* nov.-febru var 15.50 .miruo.) — Plcnten >• tac.iO m -I sec 22.35, za sept. 22 35 u september december 22 60 za nov. februvar 22 90 imlaćioi. Moka sate ko& mesec 2tJ 30, za sept 29.40 sept -december 29.^5, za tov-februvar 30.— bei ca tekoA mesec 24.Vt sa sept 24.%, z> oktooer-januvar 25.T/,, za januvar*april 26.1 a imirno ) rafislian 60.--60>V Vrams: lepo. Poslano.*) Slavnemu uredništvu „Slovenca v Ljubljani. Dne 20. aprila t. 1. je prinesel Vaš list v uvodnem članku notico, ki je involvirala kruto žaljenje za podpisanega. Jaz sem smatral, da ne bi bilo združljivo z mojo osebno častjo, ako bi se gostobesedno hotel opravičevati pred tako kruto insinuacijo. Omejil sem se torej na to, da sem v »Edinosti« od dne 28. aprila t. 1. št. 117. s svojim podpisom in pod svojo osebno odgovornostjo pozval gospodo v uredništvu »Slovencevem« pri njihovi duhovski časti, naj dokažejo resničnost svoje trditve. »dif so mi Ricmanjci prispevali za privatno stanovanje in me vzdrževali, in da naj navedejo svote, ki sem jih prejemale. Dne 2*. t. m. so minuli štirje meseci, ne da bi bil »Slovenec«: storil, kar mu je velevala naj n u j n e j a dolžnost: n i s e namreč o d-z v a 1 mojemu pozivu, niti z besedo, ni podal nobenih dokazov za svojo grdo trditev, niti ni imel toliko obzirnosti do stanovskega tovariša (če tudi sedaj v nemilost padlega), da bi bil preklical svojo grdo trditev. Štiri mesece je molčal »Slovenec«, ker dokazati ni mogel, a povrniti napadeno čast ni h o t e 1 ali — ni smel! Meni se zdi n a j v e r j e t n e j a ta z a d n j a alternativa, ker vem, da tudi gospodom okolo »Slovenca« ne u g a-j a j o i z v e s t n e osebe in iz-vestni dogodki, katere pa vendar-le — branijo! Jaz umejem sicer dobro, kolika sila je to : dolžna pokorščina. Ali ta poslušnost vendar ne sme iti tako daleč, da se komu vedoma i u proti svojemu prepričanj u jemlje čast. »Slovenec« je molčal š t i r i" mesece, ne da bi se bil odzval mojemu pozivu. Sedaj pa se je oglasil, ali ne da bi storil to. kar je zahtevala od ujega časnikarska honetnost, ampak priobčil je v številki ll>5. od minole sobote neki dopis iz Jesenic, ki jednostavno Z besedami: »Nastanil se je {dr. Požar) v hiši poleg kapelanije in Ricmanjci so ga vzdrževali«, ponavlja OlIO intamijo lia mojo škodo, ponavlja grdo laž. Kajti, če bi to ne bila laž, bi bil jjotovo »Slovenec« že davno prišel s svojimi dokazi in ne bi bil dopustil meni, toli obsovraženem in omraženem, tolik moralen triumf. Ker pa so gospodje ponovili svojo obdolžitev, ponavljam t n d i jaz s v o j poziv do lljih. Poživljam jih pri njihovi s v e č e n i š k i J č a s t i, naj nemudoma p r i o b- č i j o imena Kicmanjcev. ki so me vzdrževali in pa svote, ki sem jih prejemal od njili! Na druge — neslane čenčarije »Slovenčeve« nočem reagirati, kajti iste dokazujejo le. na kako nizkem n i v o sta morala in olika one^a. C? ki je to pisal. Jedno pa naj mi veruje »Slovenec«. Že do sedaj so »reševali« riemanjsko vprašanje — ali kakor bi rekli gospoda »pisarji« okolo »Slovenca« »r i e m a n j-sko .m e ž n a r i j o« — tako, da je postajalo isto vedno bolj zamotano. Ce je pa bodo odslej reševali z J e-s e n i e doli, smatral bo to ves svet znakom, da So izvestna gospoda pri kraj n s svojo — — — latinščino. TRST, dne 29. avgusta 1905. Dr. Anton Požar bivši riemanjski kapelan. „Ne kliči vraga!" v enem dejanju je ravnokar izšla, ter se vdobiva po 50 st., po pošti 10 st. več, pri spisatelju in založniku Jaki Stoka, Trst, ulica Giorgio Galatti l*s Sprejme se pove »Edinost«. na stanovanje in hrano dva gospoda. — Naslov Alojzij Galkrti Naslednik: Fr. Hitty TRST ul. Barriera vecchia št. 13. Zaloe tu- in inozemskem Map za moške omete ^ Perilo. Platenina. Zefir. zz== Perkal. = Izbor drobnarij. Sprejema naroebe za obleke. Ženitna ponudba. Posestnik in dober rokodelec, udovec, srednjih let, krepkega zdravja, želi poroćiti udovo ali samsko brez otrok, cirka 35 do 40 let staro, katera bi znala opravljati hišne potrebe. Ponudbe pod „(Jdovec- s fotografijo na upravo lista „Edinost . Jamči se za strogo tajnost in povrnitev fotografije. Sprejemajo se vsakoTrstna dela in po == posebnih načrtih. JlQstro?att cenil brezulaCno in franko. * Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = _ Velikansko skladišče in razstava ^ roiišiva in tapetarij i —== TRST -—- u 11 c \ M »Ica^ton Mev. 1 j J ____ - _____- A- I J *t*]ft ntwbih r—rt r#t. i-. - i O 11 O ■ I OIIOIIOIIOIIOIIOHOIIOIIOI o ■• *) Za članke pod tem Dfislotom uredništvo 0dgovarja le toliko, kolikor ran zakon veleva. Mr Tovarna pohištva ~wm Aleksander levi Jffinzi ulica Tesa štv. 52. H (lastna hi5a), ( ZALOGA: PJAZZA ROS AR J O (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurenoe. Sprejemajo se rsakovrstna dela tadi po posebnih načrtih. «xccccccc: Dna tro van oenlk brezplačno tm flramko ■ OIIOIIOIIOIIOIIOIIOIIOII OMO.IOI T Serravallo-vo železnatd kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroća voljo do Jedi, utrjuje Želodeo in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh si j-sjih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Q_i.t 16 kolajn&mi na raznih raztavah ia z nad 3000 zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO = trst. = I. Josip Krmpotić, J?'?; !»• »strt / »a li tra. — Stampilje m- izdelujejo v vseli oblikah, tudi v obliki uro. medaljona, -vinč-nika it-trebno ~lič-ne re<"i naročevati pri inoroil<*in. Štampilje iz kavčuka l Trgovski pomočnik "sem ura-toui , županstvom. **erkvenim predstojništvom. trgovcem i» za^bnikom, nadalje zadrugam in denarnim zavodom prijx>ro<"a se za izdelovanje -t a m pilje v iz kavčuka prva slovenska tovarna v Primorskem Joaip Krmpotic. Pulj. Pia/.za Carli št. 1. Nn%/5> hičn v ^u>rjah *tev- 1 °1>sto>M"a IlUVd Hlod izr»sob. ene dvorane, veže. '* voem ter gostil ničarsko konoe^ijo je naprodaj za K 'JikOOO. Helena vd. Mare, Storje jx>^ta S*-žana. mnnn hektolitrov vinskih sodov v vsaki .UUU velikosti od o —70 hektolitrov prodaja po jako zmernih eenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Križevac.__ prazna ali meblovana s prostim uho OU Ud dom se odda v najem s 1. septembrom t. L v ul. Torieelli št. 4 I. levo. (Sprejme se tudi žensko). QLIqHiCPP ^li". ,lrv in l**roleja na UMaUlObC' dobrem mestu tam že nacl T»0 let pe takoj proda za gL o50. — Naslov pri »Edinosti«. od 17. do 19. leta, več slo- j ven^o. italijansko ter če li mogoče tudi nemško, -prejme >♦- v trgovino jestvin. Naslov : ' uprava »Edinosti«. Dražbeni razpis. Podpisano županstvo razpisuje nstmeno Intžbo za napravo občinskejra napajališča v vasi V oglje. 1 >ražba st? bo vršila v nedeljo, dne o. *ept. i. 1. ob 4. uri pop. v občinski pisarni v Velikem liepnu. Natančneje pojasnila daja podpisano županstvo. VELIKI liEPEN, 29. avg. 1905. Ivan Ravbar, župan. F.PertOt urar TRST - ul. Poste nuove št. g priporoča veiiki izbor ur: Ornega, SchafTbause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur sa birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Kovaška mehanična delavnica livarna kovin, zarod za nikclovanje, pozla-čevanje, posrebrnenje, pokotlovinjenje in pocinjenje. Za neko večjo tovarno se išče spreten koreipondent. Zahteva se: kristjan, 23 do 26 let star, samskega stanu, popolno poznanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi kakor tudi dovršeno in vsesplošno trgovinsko znanje, stenografijo, lepo pisavo, veselje, pridnost in zmožnosi do samostojnega dela. Natančno vpisane ponudbe s fotografijo in prepisom spričeval je poslati pod „W. P. 5112 na RUDOLF JKEOSSE - DUNAJ I". Jfarodni kolek je vicbiti pri npravi „ttinost" tovarna pohištva ignac kron TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 lEBLllVANIE PO NAliaDERNEJSlR UHTEViB katalogi brezplačno. — „SA371TS'' novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 2S Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. GIOACHIN'n ROSSIM št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega). na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno ■/ KROJAČNICO Fotografični atelir • -m m m -m m. m pri Sv. Jakobu, ul. Gius. Caprin *!s (prej ulica del Rivo) izdeluje vsakovrstne fotografije in vse v to stroko spadajoče stvari. ===== Cene nizke — Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno. cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, ► jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. Cdlikovana v Rimu s zlato kolajno in - zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za Ćopičc in šćetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI ulioa Vincenzo Bellini (nc sproti cerkve sv. Antona novega). Edini »peeijailist za izdelovanje zidarskih in slikarskih Čopićev: lastna specijaliteta eopičev za barvanje s pokostjo. : » Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Sa ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati ae je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurent: jednak cg a imena. -."f trgovina z manufakturnim biagom ANTON SANZIN pok- Frana - Bameravecchia II. Velik dohod satena, perkala. batlsta. plkeja In cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, moderci. drobnarije. — 3ele in barvane srajce za icoike. ovratniki, zapestniki; kravate in potrebščina za delavoe. --— Vse po uajrusii't cenah, da se ni bati konkurence. ~--— iBHSi^^HHHi^ai^B' .uSBPnMMran^HHBBnnHna ulica R. Zovenzoni št. 4 ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRDftE Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov { 3fran Campe j TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRSI S krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ugrsfcih mlinov. Une vina v buteljkah, sladeiee itd. ; Sprejema naročbe za sladčiee. Zaloga izvoz no-m a rt ne (Ejtport-Marzcn) in vležane (Lager) pivo v sodčekih io v hoteljkah, kakor tudi iz tovarne BrSktOV Reinfnghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga JKattonijeve Qicsshfibter vedno sveže kisle vode po zmernih oenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. * Svoji k svojim ! ^ Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga oroatia stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Jrst - ulica torre bianca 20 ~ ^ Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji, zavod i R. G. Salom TRST — - Corso štev. 2 Telefon 742 Presti od kaTeuka. kovine ali elastike. Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževunje s^ pri-padki. Napisi in črke od eina. brona in pokosti. Fono-grati. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnoževanje a pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno mno- gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane. ker gospodarji ne znajo katerih bi poireoovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in /. jamstvom. ŽIVIC 1 DK.I TRST, trg. u licu št. 2 Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov Vinko ŠKerK TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST ■flT Filijalkn v ulici Miraniare št. 13 Raznovrsten kruh. moka prvih tovarn, sprejema naročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu. Leon Fano TRST ulica Nuova U -zlatar In draguljar - prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste prodaja pod jamstvom po tovarniški <4en;. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonileria št. 7 Drogerija GUSTAV MARCO ulica Oiuliii št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. ZZ^ Zaloga šip in steklenin. --------- C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezermi zakladi društva glasom hiiunc^ 31 decembra l'J02. Zadružna glavnica (od kojih vplačano v 3,200.000^ ....... Rezervni zakladi dobit kov .... „ zaklad proti vpadanju vrednosti 1 javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ........... ■ Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane >kode v vseli oddelkih od ustanovitve društva [1H38—1902] Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, >kodi vsled razstrelb, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do smrti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom it i. M.000.0« N) 7,133.580 3,700.580 71,255.752 498,919.050 Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobivu po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrd k i ~ Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). .?LAVlJi* pprejem* zavarovanja človeškega tiTljenja po naj razno vrstne j*ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko DuufDM druga zavarovalnica. Zlaati je ugodno zavarovanje na doživetje 10 anirt * tmanj^ujočuni te vplačili. Vuk član ima po preteku petih let _, pravico oo amoenae. „S I a v i j a ti fzajemna immm banka t Prao. — Rezerrm foni 31,865.386 80 1 izplačane mmmt: 82,137.159 57 K. Po velikosti drugm vajemna SMvarovmlnica nate dršare a rmemkomi »lov *n*ko-narod no upravo. ▼m h)w»« tal«: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 h I f Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ftkodam po najnižjih cenah. £kode cenjuje takoj in uajakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje a čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokjnstne aaaoenc.