\ GLAS NARODA Iisiislovendčilidlela^eevT Ameriki. pMBBHaiWHMH V The largest Slovenian Dally m the United State«. ® Iasned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TXLSrOM: CHslssa S—8878 Entered as Becond 01— Matter September 21, 1908, at the Port OfCoa at New York, N. Yn under Act of Congress of March 8, 1870 NO. 250. — ŠTEV. 260. TKLDOH: CHslssa 8—8878 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 25, 1033. — SREDA, 25. OKTOBRA 1933 VOLUME XXX — LETNIK ZLI FARMERJI OČITAJO ROOSEVELTU BREZBRIŽNOST prvo nasilje v farmerskem štrajku se je završilo včeraj v bližini sioux city Farmerji pravijo, da so se naveličali obljub, ki so jih dobivali v zadnjih trinajstih letih. — Od vlade zahtevajo, naj se zavzame zanje. — Ker so vozniki, ki je vozil živino, ni hotel vrniti, so ga pretepli. — Značilna czjava H. C. Parmentera. CHICAGO, 111., 24. oktobra. —Farmerski štrajk se naglo širi po državah srednjega Zapada. Stav-karsko gibanje dobiva z vsakim dnem nove pristaše. Dovoz poljedelskih pridelkov na mestne trge ponehuje. Pomanjkanja zaenkrat še ni občutiti, toda v par dneh se bodo še pokazale posledice štrajka. Prvo nasilje v farmerski stavki se je pripetilo pri Sioux City v državi Iowi. Farmer George C. Brown je peljal na trg truck živine. Obkolili so ga piketi in mu svetovali, naj se vrne. Ker tega ni hotel storiti, so ga potegnili s sedeža ter ga pretepli. Brown je obvestil šerifa Tiče, kaj se je zgodilo. Živina je bila pozneje v spremstvu pomožnih šerifov pripeljana na trg. f armerji so zastražili vse ceste, vodeče v Oma-ho, Neb. S tem hočejo preprečiti vsak dovoz. Pred Oakland, Iowa so piketi ustavili nad dvajset tru-kov. Stavkarsko gibanje, ki se je doslej omejevalo samo na Iowo, obe Dakoti, Nebrasko, Minnesoto in Wisconsin, se je razširilo tudi na Illinois. V Kankakee je zastavkalo dva tisoč farmerjev. Voditelj Milo Reno je sicer zajamčil oblastim, da bo štrajk popolnoma miren, toda oblasti so prepričane, da farmerjev ne bo mogoče kontrolirati, ko se bo štrajk razširil. JULESBURG, Colo., 24. oktobra. — Farmerji v severovzhodnem delu Colorada in zapadnem delu Nebraske se ne bodo pridružili štrajku. Njihovo geslo je, da je treba slediti vodstvu predsednika F. D. Roosevelta. Razorožitvena konferenca bo odgodena japonski poslanik _odpoklican Debuchi je bil dolgo poslanik v Washingtonu. Najbrže je bil odpoklican zaradi bodočih pogajanj z Rusijo. Washington, D. C., 24. oktobra. Japonski poslanik Debuchi. ki j« zastopal .svojo deželo pet let v Washingtonu. je bil odpoklican in se najbrže več ne vrne na svoje mesto. V diplomatičnih krogih so takoj (pričeli ugibati, ako njegov od-pokliu ni v zvezi z odločitvijo predalnika Roosevelta. da Združene države priznajo sovjetsko K u.si j o. •Debuchi bo vzel svojo družino s se'boj na Japonsko. ko se sredi novembra odpelje iz San Francisco. Zadnji dve leti ko stalno prihajale vesti iz »Japonske, da je japonska vada mnenja, da je bil Debuchi preveč popustljiv proti Zdr. državam, kar j>osebno ni bilo vtšeč japonski 'vojaški stranki, -ki ima uaid vlado vso oblast. Voja&ka stranka je bila zelo nezadovoljna, da so «e Združene države pridružile ostalim delegatom Lige narodov, ki so obsodili japonski nastop v Mandžuriji. Washingtonska vlada skrbno opazuje, kak vpliv bo imel nenadni poslanikov odpoklic na ameri-ško-japonske odnosa:je. Debuchi večjrdel ne bo več v Washingtonu, ko se bodo vršila pogajanja predsednika Roosevelta s sovjetskim zastopnikom Mak-siniom Litvinovom glede priznanja Rudije. Predsednikovo povabilo na so-vjete ni bilo japonski vladi po volji, ker je Japonska z Rusijo v •sporu zaradi "kitajske železnice v Mandžuriji. iz življenja pokojnega w< n, d0aka Bil je delavski tajnik v Hoover jem kabinetu.— Bil je voditelj železničarjev. Washington, D. C., 24. oktobra. Bivši delavski tajnik v Ilooverje-vi administraciji. William X. Doak. je v ponedeljek umrl na svojem domu v MdLean. Va. nad reko Potomac v Virginiji blizu Washingtona. Pred nekaj tedni je imel srčni nani so zaštrajkali mesar-ver imenoval Williama Nuckles delavci v skladiščih in vozniki Doak a za delavskega tajnika. je|tovopilHl avtomobilov. Vlada jo predsednik American Federa-tion I vpeljala stroge odredbe. Govori po of Labor William Greeti o<9tro pro- j ratlk> so Pocl strogo cenzuro in testiral -proti temu imenovanju.' Pobija preišče vsak avtomobil, ki Četudi je bil W. Doak podpredsednik organizacije železničarjev Br other hood of Railroad Trainmen, vendar ta organizacija ni bila spojena z Delavsko Federacijo, katere predsednik je bil Green. Doak, ki je bil tretji delavski tajnik, je brl prvi. ki je bil rojen Amerikanec. Njegova prednika William B. Wilson in James J. Davis, sta bila "priseljenca, toda sta bila člana American Federation of Lab^r. Green je zalute-val, da bi se tega moral držati tudi Hoover, četudi sta bila Green in Doak osebna prijatelja. Doak je bil prvi, ki je videl prihajajočo depresijo, in je že leta 1928 (pisal, da se bliža Amerika hudim časom, ki bodo mogoče prinesli s seboj katastrofo. Kot delavski tajnik je bil Doak največji nasprotnik priseljevanja, 'ker je hotel delo obvarovati Amerikancem Doak je bil komaj j en mesec v svojem uradu, ko je pričel gonjo proti tujcem in je zahteval, da vlada deportira 100,000 tujcev, ki si prišli v deželo nepo-stavno. Bil je mnenja, da morajo biti izmed Keuterjere agentu- proces proti požigalcem Izvedenci so mnenja, da je van der Lubbe moral imeti pomagače. — Rabljen je bil gasolin. Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Po izpovedbi treh izvedencev je moral Marinus ;vaui der Lubbe imeti pri požigu 8.50 Bnbecrlpdon Yearly $0.00 Advertise—nt on Agreement__ "Olas Naroda" tafaafr reakl dan lanemfil nedelj In praralkoT.___ jUlst brea podplaa In oaebnoatl ae ne priobiujejo. Denar naj ae bUgovoU ptfUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja narofinlkoT. prosimo, da se aaas tudi prej in je blvallMe da hitreje najdemo naslovnika. ~ "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. New Xerk. N. ? -------CUelMa I—$878 NEKOLIKO PRETIRANE ZAHTEVE Ameriški farmerji so zaštrajkali. Sprva je bilo rečeno, da bo znašalo število štrajkarjev na milijone, pa ni bilo take sile. Dejstvo je, da št raj ka jo farmerji v enoindvajsetili državah in da so precej dobro organizirani. Nihče ne bo trdil, da je bilo v zadnjih letih ameriškemu farmerju z rožicami postlano. Živel je iz rok v usta, toda živel je, cesar se o fabriškem delavcu, oziroma o delavcu, ki je izgubil delo v fabriki, ne more trditi. Rooseveltov program za obnovo ameriškega gospodarstva je šele v povojih. Sistema, ki je bil uveljavljen, odkar se je začela Amerika v industrijalcem pogledu razvijati, ni mogoče čez noč odpraviti oziroma preurediti. Ce ni Roosevelt doslej drugega dostigel, je že vsaj odpravil nečloveško izrabljanje mladoletnih po tovarnah. Otroci v starosti od desetih do petnajstih let, so morali garati po deset ali dvanajst ur na dan za ubogih par centov na teden. Poleg tega je skrajšal tudi delovni čas. Skoro po vseh ameriških industrijah je uveden štirideset umi delovni teden. V marsikateri industriji je še krajši. Se vedno se seveda čujejo pritožbe, da se ta ali oni gospodar ne drži •določbpravilnika, ki ga je podpisal. Toda tone bo dolgo, ostava je ostra, pa doslej še ni bila izvajana v vsej ostrosti. Neposlušen delodajalec bo imel prej ali blej opravka ž njo. Postava določa za delavca povj»rečno plačo petnajst do šestnajst dolarjev na teden. To sevcMa ni noben denar, posebno ne za delavca z družino, nekaj je pa vendarle. Na ta ali oni način "bi seže dalo živeti, če bi bila cena življen-skim potrebščinam taka kot je bila naprimer zadnji dve leti. j Cene so pa s strahovito naglico švignile v višino, i Podjetnik, ki je moral delavcu primakniti 'dolar ali dva na teden ali je pa moral najeti par novih moči, je povišal ceno blagu za dvajset ali trideset odstotkov. Tisto, kar delavcu več plača, dobi dvakrat ali trikrat nazaj. P ovsej deželi se vrši silna kampanja: — Kupujte! Kupujte! Sddaj je treba kupiti. Marsikdo bi rad kupil, toda s čim ? Saj je komaj za moko, sol in stanovanje. Ko je treba odšteti za obleko in kurivo, pa ponavadi že zmanjka. V času, ko se je začelo za las obračati na bolje, so se pojavili farmerji z zahtevami, ki so v vseh ozirih pretirane. Farmerju nihče ne zanika pravice do udobnega življenja, do zaslužka in dobička. Toda cene, ki jili bodo zahtevali za svoje pridelke, bi bile upravičene, če bi povprečni delavec zaslužil najmanj po petdeset dolarjev na teden. . V ponedeljek smo objavili v velikem bulletinu na prvi strani, koliko hočejo izkupiti za najnujnejše življenjske potrebščine. Zahtevajo od sto do dvesto odstotkov več nego so do-sedaj dobivali. V mestu bi veljala štruca kruha od petnajst do dvajset centov. Delavec, ki zasluži pod NBA borih j>etnajst dolarjev, «i jo že sedaj, ko stane deset centov, komaj privošči. "NE HVALI DNEVA PRED VEČEROM" Ameriška prohibicija je imela dosti mogočnih stebrov. Toda mogočni so 'bih le navidez, kajti po trinajstih letih eo-trebno, da se nalezljiva bolezen o-meji in zatre. V vas .so bili posla ni tudi radkuževalei. Nova tekstilna tvorni ca na vidiku V bližini škofjeloške postaje namerava graditi neka tuja tvrdka večjo tekstilno tvornico. Pogaja-nja so že toliko napredovala, da bodo pričej*. prva dela in da bo dograjen prvi objekt še letos, najkasneje do srede novembra. Postavila se bo že letos večja pre-diinka, e br> postopno izpopolnila ke s tkalnico, belilnieo in barvarno. T vomica bo zaposlo- Odtis je bil nejasen, komaj so se poznale posamezne črke in jamice. Xisem imel namena ponarejati denar, storil sem to samo iz radovednosti. Ona dva ponarejena novca sem našel med staro želez-ni'iio. — Zakaj ste pa potem poslali fanta s ponarejenim novcem v trafiko. da vam kupi cigarete! — Tega nisem nikdar storil. Obtožnica aiamreč očita Čadežu, da je poslal s ponarejenim de.nar-jeni nekega fantiča, v trafiko. Ta je res šel po vigare-te in je pri plačilu po evenku upazil. da nima pravega glasu, dočim trafikanti-nja tega ni opazila. Fant je bil tudi zaslišan kot priča, je pa iz-pvedal. da so bile njegove izpovedi pred orožniki iti pred preiskovalnim sodnikom netočne. Trdi, da ni nikdar dobil od Čadeža 10 Din in t ud ni šel po cigarete. Predsednik : — Fant. zakaj si prej sodniji drugače povedal, kdaj si lagal, takrat ali danes ■ Fantič ponovno zatrjuje, da je vala v začetku okoli 100. kasneje j danes povedal resnico. Ko mu je pa nad 300 delovnih moči. Žrtev fantovskega divjanja. Pred dnevi se je skupina fantov iz Kogozniee zbrala na cesti v Kogoznici ter prepevala. Nedaleč proč pa 'je pela pred Arnuševo hišo druga skupina. Prva skupina je mislila, da so tam fantje iz Brstja, do -katerih gojirjo rogozui-ški fantje že dalje časa sovraštvo, pa se je takoj domenila, da jih naj^tde in pretepe. Planili so na ekvorižee potsestnika Vrabla Franca in se tam oborožili 7. ročieami in koli. nekdo pa še celo s palico iz železno vrvi. obteženo z železom. Ko so dospeli do druge skupine. je eden kar na lepem z vso močjo udaril s koloni po j^lani Goloba Mirka. posestniškega sina izvRogozniee. da se je ta s krv jo oblit sesedel nezavesten v obcestni 'jarek. Ostali pa so začeli po njem udrihali z vso silo. Naposled so se razbežali, pustivši Goloba vsega v krvi v jarku. iX(*varno ranjenega Goloba je nato naložil posestnik Arnus na voz in ga odpeljal v Ptuj. kjer mu je zdravnik dr Blanke nudil prvo pomoč. Ko so bili fantje na begu. je nekdo vrgel velik kamen na dvorišče kočarice Xeže Vindiševe ter jo zadel v prsa. s čimer ji je prizadejal hude notranje poškodbe. Orožniki so ovadbi priložili velik ikamen in pa iz železne vrvi spleteno palico. Fantje sicer -priznavajo. da so sodelovali pri te-pežn. vendar valijo krivdo drug na- drugega. Denar je ponarejal. Jakob Čadež s 11 rastja, po poklicu izrdar. je star šele 30 let pa je že rv če krat prišel 7. zakoni navzkriž. 10. oktobra je sedel pred malim senatom na zatožni klopi, ker je bil tobtožen. da je ponaredil1 pred meseci 10 dinarske kovance in jili *-azpcčaval. — No. f'adež. kar po pravici •povejte, .kako se je vse to zgodilo? — jo vprašal predsednik. — Med staro železnino sem našel nekaj svinca, ki sem ga pretopil in napravil plajbo. Vzel sem kamen za brušenje britve in pritisnil nanj no»vee za 10 Din. ker me je zanimailo kakešn bo odtis. sodnik velel, naj se v*»ede. je ho-"tel sesti na zatožno klop. na kar je predsednik pripomnil, da bo prav kmalu sedel na zatožni klopi. ko je že tako mlad pokvarjen. Zaslišana je bila še ena priča, ki je videl .kako je ('adež napravil model, ki pa je bil slab in je bil- denar podoben le malo in še to samo 11a eni strani, dočim se na drugi strani sploh ni ničeasr razločilo. C'adež mu je pri tem rekel, da ne zna tako. kot drugi in da bi rad napravil boljšega, če bi znal. Sodišče je ('adeža spoznalo za krivega, da je ponaredil 10 dinarski kovanec, oprostilo pa ga je obtožbe, da od-nji del trebuha. Strela sta bila smrtna. Oče in sili sta pustila brata Laj-ka v mlakr krvi. ljudje pa so po-bičali orožnik iz Juršincev. ki so bili takoj v Petkovem vinogradu in so pol ure nato tudi aretirali očeta in sina. ki so ju našli že doma. Spočetka sta tajila dejanje, med potjo v ptujske zapore pa je Lojze .priznal krivdo. O doarodku je -bila takoj obveščano sodišču. Sodna k»>misija. v kateri so bili sodni pristav- dr. Oo-rup. zdravnika dr. Vrečko in dr. Mrgole ter zapisnikar Božička, je KRIMINALNA SENZACIJA Peter Zgaga Pariz in v.-a Francija sta v napetem pričakovanju, ali se bo p<»-liciji posrtčilo prijeti morilce znamenitega gledališkega in kinodi-rektorja Dufrenna. ki je bil pretekli teden za vrat 110 umorjen. Ven kriin:nalili aparat Francije je na nogah, da izsledi morilca, ki ima. kakor vse kaže. že svojo drugo žrtev na usti. Lani je bil namreč na popolnoma sličen način umorjen veletrgovec Aleksander Skuf-fi. Policija je več mi secev poizvedovala tza morilcem, pa je bil njen trud zaman in končno so opustili vsako upanje, da ga izslede. K t je Skuffijev morilec bržkone limoni tudi Dufrenna. je ,>eveda'policiji mitozo na toni. da jra izsledi, ker bi :-e s tem rehabilitirala pr^d javnostjo, na drugi strani pa hi prejela dvojno prem »jo. Iz dosedanjih poizvedovanj *lp-(li. da morilca ni meti mornarji, kakor so prvotno domnevali. Kakor znano, je dobil neki mornar od pokojnega Dufrenna pivto vstopnico za gledališče, po končani predstavi je pa direktorja obi>kal v njegovi pisarni, kjer je bil tudi izvršen umor. Mornar, ki si j" prilastil tudi direktorjevo denarnico, je bil pozneje opažen blizu bara gledališča Palace. Policija je sedaj krenila na novo Na tem mestu sem že večkrat povdarjal. da zna pisati vsak, kdor je pisanja zmožen, edinole pravilno se je treba izražati, pa je »zadeva v redu. Nekateri imajo zelo velik dar opazovanja, pa jim ue koristi dosti. ker tisto, kar vidijo, nerodno povedo. Otroci naprimer. imajo zelo dober dar opazovanja. Le v izražanju so nekoliko okorni Za primer naj navedeni šolarja. ki je mačko takole opisal: — Mačka je domača žival. Mačka se plodi potoni svojih mladičev. ki so pa devet dni nevidni. Po devetih' dneh dobe oči, in mačka je vedno na njih. če ne jih pa maček požre. Male mačke so jako prijetne ter so zaposlene 7. žoco ali 'kako drugo .stvarjo. Potem se nauče loviti nmi. ker imajo neslišne kremplje. -\Ia<čka ima zHo špičasta ušesa, da lahko miš ulovi. Dolgo časa se ne prikaže pri luknji, ko se pa prikaže, jo puMi mačka še parkrat teči okrojr. pred-no jo poje. Mačka je prevlečena z fazlič no dlako. Ako se jo gladi nazaj, se v temi sveti in postane električna. Kremplji se mačke- zelo oprijemajo, in zato lahko pleza na drevesa, kjer pobira iz gnezd ptičje mladiče za mačje nil a drče. Za mačko je rep. ki je najprej debel, potem pa postaja tanjši, dokler popolnoma ne izgine. * Živimo v mesecu oktobru, in oktobru se pravi po slovenski "vinotok". Zame in še za marsikoga drugega pa ni "vinotok", pač pa "vodotok". Ne vem. kaj bomo krstili o sv. Martinu, če bo tako? Vode menda ne. ker je že itak krščena. * Moški je v gotovih ozirih avtomobilu podoben. Tisti ženski, ki dobro skrbi zanj, ni treba vsako leto drugega. * Nekaterim našim rojakom so društvene eadeve tako prešle v meso, v kri in možgane, da so postale važen faktor tudi v njihovem privatnem, torej nedruštve-nem življenju. Lani ob tem času (nak. malo pozneje je bilo — tam po sv. Martinu) sem slišal navdušenega dru-štvenika. ki je že proti jutru klical ves svet na koražjo z besedami : — Vse bom zbov. vse do zadnjega. arduš! Tako vas bom zbov. da bodo šli pr' hudiču vsi jedno-tini bolniški, onemogli in smrtnin-ski skladi. Jeduote in zveze boste , fentafi. ko si bosrte zdravili biui- ke po šrpitalih . .. * 'Kakor vsako leto. se je tudi leto* o priliki Kolumbovega dne, obnovila v časopisju starodavna debata, ki je menda ne bo nikdar I konec : — Kaj je bil Kolumb pravzaprav? Italijan ali Španec? •Naj bo kar hoče. Olrajt možak je bil. ker nam je razkril najbolj 1 čudovito deželo na svetu. J O v tej deželi ni vse tako kot j bi radi, nikakor ni Kolumbova, I pač pa naša krivda. I * 0. oktobra s«4 je po So vodu j i in po vsej gornji Poljanski dolin; naj4*o razširila vest. da si je končal življenje podpredsednik finančne kontrole v Sovodnji Janko Oražem. Ko je prišla okrog 20. Oraž- CENA IfR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READER STAVE SAMO $2 Naročite, ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21G WEST 18th STREET NEW YORK CITY j pot. Domneva, da je Dutrenna u-nioril mornar. 11c bo držala. Poklicni mornar si ne bi npal izvršiti takega zločina v mornarski lini formi. ko mora pač s tem računati. da ga lahko naglo izstedc. Verjetno je. da se je morilec samo zato oblekel v mornariško uniformo. da bi speljal policijo 11a na-: pačno sled. To s»» mu je prav gotovo posrečilo vsaj za prvih 24 ur. ko je policija tavala v temi. V tem času je namreč policija polovila * vse v Parizu na dopustu bivajoče J mornarje ter jih zaslišala. Med ! njimi sta J>iia tudi dva, ki sta 11a-gnjena k homosekusualnesti ter j znana pod priimki Totto in Fred-do. Tudi ta dva sta bila zaslišana, pa so ju morali izpustiti, ker sta dokazala alibi. Edina točka, na katero se lahko policija trdno opira, je točen opis ! morilca. Ta opis objavljajo vsak (dan v \>eh listih, širijo sra radio, j telefon in brzojav in zato ni čn-jdno. da dobiva policija skoraj sle-I herno uro poročila iz raznih kraljev. da so videli morilca. Vsi pa-liiški agentje >0 neutrudno na 110 igah in mobilizirane so tudi vse kri ■ minalne moči v provinci. V>a poizvedovanja pa so ostala doslej zaman. č- prav je morilcu za petami 12.000 kriminalnih uradnikov. Lokomotiva mu je zdrobila glavo. Iz I »roda »poročajo, da se je pri-jpetila na kolodvoru Šaš težka že* ' lezniška nesreča. 42-1 et 11 i stroje-vodja Josip Podmenrk je stal na 1 lokomotivi in jo popravljal. Kar ! je privozil zagrebški brzovlak, ki se ga je Podmenik ustrašil tako. da je padel pod lokomotovo. ki J mu je zdrobila glavo, da je obležal na mestu mrtev. Važno za potovanje. Kdor je nato en jen potovali v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zaio se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. . Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje t'w sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. • « Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz JVashingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno pQtjovq^i. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVO. BUREAU 216 West 18th Street New York. N.Y. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.55.................... Din. 100 " $ 4.65.................... Din. 200 " $ 6.70...................Din. 300 " $10.85.................... Din. 500 " $21.25 ................... Din. 1000 V ITALUO Za $ 8.55 ................. Lir 100 " $18.75 ______________ Lir. 200 " $40.75 .................... Ur 500 " $81.25 .................... Idr 1000 »$161.— ................... Lir 2000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 'SPREMEMBI OPRI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah dovolj ojemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5.00 morate poslati — $ 5.75 " " $10.00 " "__$10 AS • X '» » $15.00 " • "___$18 — " « $20.00 " "___A21_ M " $40.00 . "j y ___$41.25 - ** " $50.00- " »______.$51.50 Prejemnik dobi ▼ starem krajo ispiadUo v talnrjlh Noju* nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino $1._ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" m m i*« stbmmt jrjnr mm*t, lr. r rčiteljica je vprašala šolareka. jeemu ga ni bilo v šolo. --Me je oep k teti poslal — je odvrnil — je mama dva otročieka dobila. — Pa kar dva naenkrat T — Da. kar dva naenkrat. Fantka rn »punčko. — Kako jima je pa ime! — je 1 hotela vedeti učiteljica. — Ne vem. Zdi *»e mi pa. da je puneka Strela, fantiček pa Grom. Papa namreč neprestano hodi po sobi. »se drži za glaivo in govori Grom in strela! Grom in strela! * »Neki učenjak je dognal, da postajajo ženske vevje. V zadnjih dvajsetih letrh se je po»v«preena visokast ženske povečala za eno ineo. Marsikdo, ki bo čftal te vrati-ee, bo vzdihnil: — Ce bo šlo tako naprej, nam bodo še eez gla'vo zraede. Le nobenih Akrbi. prijatelj: so nam že. so nam že... * Prijatelj, ee se hočeš lepi ženski prikupiti, ji mlcar ne govori, kako je pametna. Če je zares letpa. labko tudi brez pameti izhaja in «e ji dobro godi. _ a__ _________ _____L Iz Slovenije. fcif lABOO A" NEW YORK, O CTOBBB 25,1938 iWW*«"' " i ' ■'«■ ■ f ■ fBl LAXOX8T BLO PAIL* h 0.H FRESK Suinira »e je vračala od zdravnika. "Ti moj ljubi Hog." je premišljevala Kpotouia. "Kako enostaven ^ je ta recept: boljša prehrana, večkrat močna goveja juha. vse. knr j" začinjeno s kitom, velja za moj želodec toliko kot strup!'* V . . Sušnica je bila Inilna že leto. Nikdar ni tožila o bolečinah. Molče j«? prenašala muke in še .7 večjo za-grizcn<»>tjo se je vrgla na delo. — Jedla je prav malo. Veliko prav za 1 >rnv itak ni mnprla. k^r jp >k(«ro tsp * i??inilr> v želodee peterih otrok in slokejza. izgaranega moža. Pa š«? tir-.to malenkost, ki je ostala njim. je shranila na štedilnik zi malico tistemu, ki !>o po|>oldne najbolj itnaril za jed. Sama je zlila vase skodelico kave. To je bilo njeno kosilo. Nič tii bilo izrednega, če je zaužila preko celega dneva samo tri skodelice te temnorjave čorbe. Povedala je to tudi zdravniku. Nevšečno je zmajal z glavo in ji .strogo prepovedal, da bi poarostc pila kavo. Da ji to zelo škoduje, je dej.-»I, in da se mora odslej držati dijete. ki jo je predpisal. Razložila mu je. kako je doma ; kako hlastno požirajo lačna otročja u^tn in š". kako potreben je dobre prehrane mož, ki ga delo izčrpava, da mu pred letom kupljena obleka že ohlapno visi na životu, tako je suh. Pa zdravnik si ni dal dopovedati. Da bi bila pri njih še večja revnima, če bi tunrla ona. je zaključil. Odšla je (»d njega taka. kot je bila prišla. Samo to je izvedela, da mora jesti, dobro jcti. Odkod naj vzame denar, to je njena (zadeva. Namenila se je na trg. Mimogrede je ogledovala izložbe, napolnjene z oblekami in obutvijo. Matere motrijo razstavljeno blago drugače, kot drugi ljudje. Delavske matere še z nekim prav po-___ h - MATI sebnim. neskončno čudnim veseljem. ki ni sladko, ampak vse prežeto grenkobe ob spoznanju, da tile lepi čeveljčki, ki jih je tako potreben njihov malček, namenjeni drufjemu. in da bodo njona piwče-ta še naprej hodila v šolo raztrgana in zakrpana, četudi je tule v izložbi toliko toplih obleke. Taka misel peče huje. kot greh. Revščina i^glrda ob njej še bolj črna. in neznosne raznvre postanejo • pekel. Ob takih prilikah bi bilo za. delavske matere bolje, da bi ne zna-j 1« misliti. Da bi v tistemu hipu iz-kopnela njihova notranjost, in bi bilo vse prazno, brez lepote, brez j omami ji vosti. Su^niea j- trpela med hojo po ulici. K rižev pot je hodila za moža. r»a petero grladnih. raztrganih • otrok. Prenekatera od takih muče- j i:ic pafle. Srce se ji zdrobi v obu-j p«, ona ni padla. Res je. jokala je duši. telo je terjalo isto. kar je namenila svojim malim, toda s silo je krotila temno misel in jo usmerjala drugam. Sprva jo je njena močna narava pr.dnirala v trpljenju. Zadnje čase jo je izdala še ta. Kolikokrat je v njej vpilo po počitku, peklo in zvijalo, da se je v peklenskih mukah vrgla na mizo in trepetala od bolečin. Toda legla ni. S trdim premagovanjem se je tešila, vedna ! skrb jo je gnala naprej in držala j neusmiljeno pokoneu. Lica s oji ti-' pala. oči so ce zajedlo glolwko pod J čelo. ona pa je garala kot stroj. Va bližnje gostilne je zadišalo po golažu. Nehote je segla v torbico in potipala jm> denarnici. Dva petdeset aka je nosila v njej. "Samo i>et. kvečjemu še*»t dinarjev poreija." je pomislila. — "Kako bi se prilegla topla jed!" Odločno se je uprla izkušnja vi. "ČVriu.1 Kmalu bom doma in bom skuhala kosilo. Za vse. ne samo zase! Tn šest dinarjev! Moj Bopr. to je že veliko! Za ta denar bomo jedli vsi." Se v istem hipu je trdno zaprla denarnico in jo krepko rjavila v robec. To odločno kretnjo si je bila tekom časa popolnoma prisvojil«. Ljubezen od otrok je ukleni-la \.so njeno bit v tako tesen obroč, d< so moralp ob njem p od leči njene lastne potrebe. &la je naprej mimo košev, iz-praSevala, trgala pri cenah za vsako kronieo, končno pa spoznala, da jp še vseeno zanjo predrago in odšla dalje. V mislih je pretehtavala. haj naj skuha ,?a kosilo. Vse mož-no>ti je pregledala, vse preračunala. Cez nekaj časa se je domislila. da jrre «h1 zdravnika. 4'Naj bo." je odločila. "Meso bom pristavila." t Obstala je pred mesarsko stojnico. Še takrat, ko je rezal mesar košček .zanjo, je v mislih kolebala. "Bi ali nebi Ko je videla, da ji že za\ija. je zaključila : "Prileglo se ho vsem, tučl meni. Vsa sem že slaba." Z žalostjo je gledala, kako se je razdrobil petdesetak v kupček drobiža. "Kako izginja denar!" je zavzdihnila. Stisnila ga je varno v pesti, kot bi ga hotela za vedno obdržati pri sebi. Prerivala se je skozi gnečo. Go-» pe z ličnimi košaricami v roki so se sklanjale nad koši. otipovale sadje in ga zopet devale nazaj. Sušnica se je razhudila. "Bolj hodijo na trg za zaba.vo, kakor iz potrebe. In še barantajo. dn bi človek mislil : revščina jim je prilepila denar na dlan." Pogledala je na uro in krenila domov. Noge so ji klecale od slabosti. ona pa je hitela, hitela. Doma je morala najprej sesti, GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoir naročiti za svoje sovo« nikfe ali prijatelj** to lahko stori* Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo. PUSTOLOVŠČINE SLOVENSKEGA "GROFA" Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Str**?t. New York POVESTI in ROMANI Splošna Knjižnica: (Nadaljevanje) flt. 32. Živeti _____________________26 St. 35. (Gaj Sal ust J J Krl«p> Vajin > Jugurto, imnIot. Ant. Dok« ter. 123 »rani. brat. ______________J« fit- 90. (K«ver Me*fco) Listki, 144 strani St. 37. IKtou^e živali _______ ftt 38. Tarian in »vet —---- Star. 38. 141 Beheroe _____________ It 47. MlateriJ duft« .......... ftter. 48. TartatMT« iivalf ____ šter. 49. Tarzanov sin, tri vex dt. BO. Sttka De Graje ........... Slav, ha tata la V meteio —............... NanUljent bolnik_____ To in onkraj Sode---- Glad (Hamsun) ---- (Dostojevski) Zapiski mrtvega dots. L del----------- $ t. 00. (Dostojevski) Zapiski asrtvegm doma. I i. 4el------- Št. 01. (Golar) Bratje In fit SI. ftt. M. St. 55. At. 66. St. 58. St. 59. .«5 .....js* ...1.— .....M 1 — ......je ...LM ..JM ...sa ..JO Is I.__76 ^62. Idi jot, I. det (Dostojevkl 3% 62. Idljst, II del___________9C ftt. 64. Idi jot. III. del _____________JM ftt. 65. Idi jot, IV. del----------t® ▼si 4 Ml--------u—^ tU ko, veseloigra ---------------—-48 Hlluiil pisal»IJi II. *%.: ninsas povest. Moralno 41-ko. Vojvoda Pero I Pertem. Črtice _______________ASI ----L; TMfti. (Bevk), tfd. vsa.--7S Tw^TnNM ___1JM 1M ki siai: iiSEEEES t KNJIGI SEDFAJ _Mi M brnad (Sapo) m malajpdaja ,„,. .„. ,.,.1,- L'grabi jen I milijonar ................ 1-26 V krempljih iokvixlcije .................1.3« V robetvu (MitiClC) .......................1.25 V gorskem zakotju ...........................-35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ___________________________________®0 2. del..............................-............9Q OBA 8KUPAJ .......................1-60 Veliki inkvisitor ............................ 1.— Vera (WaldovA), brol.......36 Vojska n» Salkatm. « slikami ------.25 Vrtnar, (Ctabmdranstb Tsgore). trdo vezano .75 broSlrano —...................................66 Volk spokornlk In drage poveotl....l,— trdo Tesano..........................li5 Vojni, mir ali (»oganstTo, 1. sv.....15 V pusti v je Sla, III. sv......................36 Valentin Vodnika febranl spisi ....Ji Vodnik svojemn naroda ______________.25 Vodnikova pratlka L 1927 _______J»t Vodnikova pratlka L 1928__________59 Vodniki in prsporold ____________69 Zmloel smrti ..._________________46 Zadnje dnevi ucareiaefa kralja —M Za hiuhsm, povest ..................36 Zadaja kmetka rajska----..7» Zadnja pravda, ves. ...................... 79 Zgodovina o nofldnem flovekn-----95 Zmaj Is Bomo------—19 Sivljenje slav. trpina, Ubrani apM ▲leAovoe, S. sv. skupaj---—L59 Zlatokop!________M Ženini naie asptasls_______46 Zmote In kosme gdi. Pavlo---4fl I* dftl —.......»i I » HM—»S«^«**—S—^ n. del_______41 Taomunje MM (Doyle) -ju _ _ i ... • ZMM M kasna: I. la It. um* _ vetaaa,.. ji4in .........IM ZBIRKA SLOVENS K IB POVESTI 1. tv. Vojnomir att poganstvo___J5 2. r v. Bodo breidno _______-___________J6 3. *v. Vesele porasti ....................35 4. zv. Povesti in slika _____ - ..M.,Mi 6. sr. &todet* naj bo. — NM vsak- danil krak ......—............ . , 99 ... . j » SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. sv. trdo resano. Vsebuje 12 po- Testi -------------------------------ga da si je opomogla. Nat», „_ aa«rlo /^kurila in pristavila. * Otroci prihajajo iz šole. Najmlajši je prvi. Še pred no odloži nahrbtnik, toži. d« je laeen. Siršnica fja tolaži s tem. da bo kmalu skuhano. Sama ne misli iih jed. Dela kot ura. hrez prepelia-nja. W bo dolgo, ko bodo prišli še ostali, in re ne ho kosilo pripravljeno. ho javkanja čez glavo. Mesa zakuho in jJVemišljuje. koliko manjka do dvanajstih. Xima niti toliko ea>a, da hi zbrala misli in točno izračunala. Da je za- » vžila zjutraj samo malo kave. je že pozabila. Se te^a ne čuti, da >e ji roke tresejo in da je potrebna} česa toplega. Ona samo dela. Brodi po ognju, naklada vnovič polena J in zopet drobi testo za zakuho. —' Vsak trenutek pričakuje, da bo zaropotalo v veži. in bodo prisumeli v kuhinjo otroci. Poldne. Kosilo bo .skoraj gotovo. Samo malo naj še privre. Drug za drugim pri romajo o-troci. Xahrbtniki letijo v kot. lačne oči iščejo po štedilniku. Zadnji pride mož. Sede na stol in molči, pa vseeno mu bere Sušnica z obraza, di je lačen, neskončno lačen. Že samo pogled na to šestorieo. ki samo čaka. kdaj bo postavila na mizo, jo zbega, da postane malce nerodna. Kadar je treba hiteti, vse nagaja. Slednjič je kuhano. Vsi se wl-dahnejo. Otroci kar sami prinašajo krožnike. Ona samo naliva, naliva. V loncu je vedno manj. "Bo še za njega?" se ustraši. On sedi za mizo in potrpežljivo čaka. Sušnica pa ve, tla je že nestrpen. Otroci so odpravljeni. Komaj enkrat utihne živžav po kuhinji. Napolni še njegov krožnik, in v loncu ostane še toliko .da se rahla skriva zakuhi dno. "Kaj hočem s to malenkostjo?" ue vprašuje ona. Brez besede obrne lonec in iz-trese še le ostanke v možev krožnik. N~e spomni *e. da je bolna, in da ji jK zdravnik predpisal dijeto. Ostane ji ko pet njeno običajno kosilo: temnorjava kavina čorba. Ijubljana, 14. oktobra. molzel 2000 (Din. Nadalje je ugo- „ _ ' . ..i, tovljeno, da je Čolnik v Sarajevu Bnat« Hrvate m vseh poljth po- presfopil v L,lam in .sleparil fiveT vsod m \ueskozi posekamo — vsaj pod .imenom Salih rfendija čol. tako ai mislmio — edino; kar se nik &tevilo njegoviK irtev aristokracije tree, na« srta pece, sia,voniji je veliko 0bla. ker je nimamo. Pa smo vendarodkrivajo in iščejo te žr-koneno zredih popolnega armto- tve m,fede?a €loveka, ki je brez krata m ^rofa z ne^konenmi na- (pokIiea? je bil samo lajik sicrnom. ki je seveete na ilrvat- v samostanu. »kem takoj dosegel vwoke crnti v VodicaJi nad Ljubljano je osle-m prišel tudi do denarja. NaseJ^ ABtona Urbana Zfl pore list se je torej silovito vsot(X ^g da ^ ^^ zr ljavil v Slavoniji, kjer so ga ad- slovske žtnd>je. Drugače se je ventisti kar meni me tebi nic »z- [pretdfltavljaU ?e je biho trpba kot volilna malega škofa, drugi mu dveonudil svoje mesto. To .se je ponovilo večkrat in tako sta se seznanila. Naenkrat je pa priletna dama teonta-la. Uradnik je zvedel za njen naslov in pisal ji je. toda odgovora Nobenemu izdelku, 'ki je v deželi -v splošni uporabi, ni enoličnost. tako potrebna kot je potrebna cigaretam. Izbirčni kadilci zahtevajo, da morajo biti njihove oijrarete iste v kaikovosti in milo-be od dne do dne. Da zadoste tem zahtevam, posvečajo izdelovalci Lucky Strike cigaret izdelavi Lmckies izredno skrb. Več kot sestdset natančnih instrumentov je v rabi v namenu, da je vsaka Lucky Strike cigareta popolnoma slična vsem ostalim. Posledica tega je. da jih ne morete ločiti, in vsak koraik v izdelavi Luekies je korak proti enoličnosti. 7,a napravo Luekies je uporabljen najfinejši tobak treh sezij, kar zajamči enoličnost tobaka. Nadalje skrbe za enoličnost procesi izdelovanja, izvežbani delavci. natanični stroji, neprestano nadzorovanje in preizkušanje. Pri izdelavi Luekies je opuščenih 86 odstotkov tobačne rastline. kajti porabljeni so le fini središčni listi. Ti središčni listi izhajajo od najfinejšega tobaka, ki ga je mogoče dobiti — "smetane pridelka". Vsled te??a pride vsaka Lucky k vam polno nabasa-na iz zrelim, ifležamhn in zbranim tobakom. Ali ni bilo. Odgovoril mu je notar, ki j je .potemtakem čudno, da so mu je sporočil prijetno vest. da ga I Lnicfties -vedno ta.ko mile in rahle" Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ficaaa — II T Kratka dnevna zgodba LA ■ II A BOD A" «s»REGINA Roman iz : življenja: ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL I. H. t' 65 — ILm! Torej, najprej moraš imeti kom j«, drugič jahalno obleko — io tretjič se moraš učiti jahati. Konj je tukaj — stoji popolnoma pohlevno v Mevu in ki je že navajen, da jahajo na njem dame. Vsak dan ga mora hlapec peljati na izprehod in ker hoče« tudi ti ve«lno kaj delati, moreš sama to opravitii Hlapcu prihraniš tako delo. In jahaiti se boš kmalu naučila, ličil te bom jaz. Ali hočeš? 1'ršika cavritska. Saj je vendar vedela, ne glede na to, da bi rada jahala, da ga bo mogl vedno spremljati. Tom je naročil jahalno obleko in pou-k v jahanju se je pričel. 3n Uršika »e je na>g naučila in hitro se je sprijaznila, s svojim "rjaveetn" in je kmalu vedela vse, kar more. vedeti dobra jahalka. Ker je bila navajena na življenje na prostem, j> je bilo vse lahko in je pri tem imela veliko -wselje. Ni trajalo dolgo in Uršika je na konju spreniljevala Toma in vedno je vriskala, ako sta dirjala čez poljane. Kako nemiren je bil Tom. kadar ji je pomagal stopiti na konja. ali pa ko .sta jahala skupaj, tegw. Uršika ni slutila. Tedaj Torn t^ t>-. ,. • . . . . , . ... v . ... u• i ■ i i • • * , , . . * . "O. i>n. Kiboh je takoj prvi dan 4>i uihdil na raaliko v letih, bil je mlad in razposajen, kot bi im^l I - i.,:,.^ NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER / j >l K ' r' m f- /1933' LARGEST SLOVENS DAILY 0. A. Proces proti Riboliju. Pred zagrebškim okrožnim sodiščem se je pričela razprava proti proslulemu advokatu dr. Josipu Riboliju, ki je svojčas igral važno vlago v izagrebški sjporftn politiki, na*o »pa je zaradi raznih sleparij pobegnil v Italijo. Slednjič je bil iz Beljaka,."kjer se je hot al izdaiti za emigranta m političnega mučenika, ekstradjrin v Jugoslavijo. Državni pravdnik je dr. Ribolija Obtožil zaradi 11 zločinov, med katerimi so sleparije, ipotvorbe in utaje. Celotna vsota, za katero je dr. Rrboli oiškodoval klijente. se sučejo krog 350,000 dinarjev. O njegovih manipulacijah z vložnimi knjižicami in drugih sleparij. ki so zdaj predmet precej obširne obtožnice, je bilo poroča- dvajfset let in bi mogel ž njo za rftavo vriskati. In lepo je bido gle oati. kadar sta jahala skupaj. In teta Greta je stala pri oknu in gledal« za njima. Teta Greta se je tudi porpolnoma privadila v novi hiši. Vživila *<■ j^ v brezsknbno življenje in je imela veliko veselje nad obema človekoma, ki sta ji bila draga in ljuba. In kmalu je Kristina dognala. da j>e gospa zopet napolnila svoje obleke in da bo morala to eii ono še celo razpustiti. Krlslrna .je bila ®elo ponofcna na to, da je v Langenfurtu imela tako odlično službo. Pola«rc»ma se je za vse tri pričelo živahno družabno žilvljenje. Teta Greta je bila v Erfortu izelo poznana in priljubljena ; pogosto je šla tudi z Uršiko kup* .at v mesto in tedaj je vedno obiskala svoje prijateljice. V vsakem takem slučaju je teta Greta predstavila T ršik-a kot "varuhinjo (mojega nečaka" i-n povsod je bila v. veseljem sprejeta. Mansikak obisk je bil tudi vrnjen, kajti vsakdo je sad poznal novega gospodarja v Langenfurtu. Tako je prihajalo v Lar*genfirrt vei si je kmalu pridobila njegovo srce. Včasih je ž njim prišel tudi njegov sin Georg. ki je do- izaslišanja delno priznal krivdo. Malo bolj neprijetna, kakor očitane sleparije, pa mu je menda delikatna primes, da je bil njegov beg v Italijo •združen z ljubavno pustolovščino. Dr. Riboli je bil zapustil svojo skrbno ženo in se podal s .svojo ljubimko v Italijo na "sprehod", s katerega ga je morala pritirati policija nazaj v Zagreto, pred varuhe postave, ki mu zdaj krojijo nagrado po paragrafih. Za razpravo seveda vlada v Zagrebu znatno zanimanje. Zabojček s tisočaki in stotaki v Savi. % V vasi Lu'ka vcu nedaleč pod Si-skom je ribič Ivan Žundarič potegnil iz Save zabojček s tisočaki in stotaki. priloženi pa so bili trije potni listi in vložnja knjižica. Po njej je pošteni ribič spoznal, da je vas zabojček last Marinka Lucka'nova iz SLska. Stvar je bila B-ridka usoda je hotela, da se spe-čala z nekim popotnikom, ki ga ni n*koli prej, pa tudi pozneje več Videla. Zanosila je in ko je prišel nezakonski otrok na svet, ga je v strahu pred sramoto vrgla psu. Orožniki so pa kmalu zvedeli za nj^ii zločin in so jo aretirali. Že nad mesec dni gladuje, da mu rii treba živeti z ženo. Premožen kmetovalec iz Velikega Bečkereka Safva Tabački se je pred dvema letoma t. da si je 18Ietni sin Marvan-skega končal življenje. S tem je hotela izvabiti prokurista i r. skri-\ališča, kajti svojega edinega sina je imel zelo rad. Minila sta pa dva tedna, toda o prokuristu ni bilo duha ne sluha. Te dni se je pa aglasil na policiji uslužbenec neke druge tvrdke Costel Pandelski ter izjavil, da je po njegovem mnenju ubil Marvan-sk< ga njegov predstojnik, ravnatelj tvrdke Janea Andruff. Pre-dno je namreč Marvanski izginil, so izročili Pandelskemu 900.000 lejev. da bi jih odnesel na konto tvrdke v Narodno banko. Spotoma je srečal Andruffa. ki ga je prosil, naj gre z nj:m pogledat stanovanje, kjer je hotel nastaniti svo- ................ ^ ^ ^ jo zaročenko. Ko >ta vstopila. jel^plo in 0bdukcVa" je poka/.aTa" Pandelski ofiazil. ;Kako je ;-.a nj:m.(j;, S(( za(le](, Marvanskega tri kro-stpječi Andruff potegnil iz žepa iHiimmw ■■■——■■■■—■»■■■■■■■jb— ' 8. novembra: Albert Uallfn v Hamburg Manhattan v H* vre Uremen v Bremen 27 oktobra: Majestic v Cherbourg ZH. oktobra: Euiopa v Bremen Volendam v Boulogne Con te di Savoia v Genoa 1. novembra: New Tcrk v Hamburg Aquitania v Cherbourg 4. novembra: Volendam v Boulogne Saturnia ▼ Trat lie de Prance v Havre kom. da bi zabrisal sledove svo-, jega zloč na. Policija je odkopala končal pravosodje in je že nekaj časa delal v pisarni .svojega očeta. Dr. Gear«* Nhnrotl je bil lep mlad gospod, star šestindvajset let. hitro pojasnjena. Mar. Luekanov zelo eleganten, je zelo rad imel špont in je bil prijeten družabnik, 'je bil okraden. Ženska, ki se je Včasih je prijel tudi brez fvojeira očeta, da se je razgovarjal polastila zabojčka. je -v temni noti Tomom o gospodarskih zadevah. In Tom ga je vedno povabil k či pobrala iz njega samo srebrni večerji. j denar, vse ostalo pa je vrgla v na- Vršiki je dr Georg Ximrod zeJ.o ugajal: po svojem obnašanju gliei v Savo. Skupno je bilo v za-jo je r*ppostal Tom tih in »zamišljen. Da je bil celili osem let mlajši o»l njega in da je bila 1'ršika ze4o rada v njegovi družbi, je Tomu stiskajo srce. Včasih .sta Fršika in dr. Nimrod igra - Samomor z ladje. V bližini Beograda je skočila z JAPONSKA DEVICA ORLEANSKA Devica Orleanska je med Japonci mlada Još ka Kavašimu. ki je bil njen oče doma iz Mandžurije, mati je"pa Japouka. Mlado dekle si je pridobilo v bojih v Mandžuriji in v severni K ta j-ki za Japonce mnogo zaslug. Po smrti svojega očeta je Jošika -Kavašima sklenila posvetiti vse svoj ^ sile osvobojen ju Mandžurije izpod kitajske oblasti ia tenih in tedaj je bila Uršika posebno vesela. In Tom je stal^po-' ladje ^Zagreb" v Duna:v 20-letna 111 jal)0,lska armada jo je sprejela v trt ob strani; >Tio nasjvrotno; vedno se ji je zdel1 mlajši, zlasti se. če je bila ž njim sama. kadar sta jahala čez polje, ali pa sta se naglo vodila z aivtomobilum. Te Poteklo je že dvoje let, odkar je Uršika žjivela v La.ngenfurtu. V tem času je postal* 'krasna mlada dama in ni več s Tomom drčama po ograji ob stopnicah. Toda !še vedno ga je kot prej spremljeva- | U na njegovih potih na konju ali z avtomobilom m še vedno je med j ; jim« vladalo staro zaupljivo ra.*merje. I Tom se je mnogo gibal v družbi ovojih prijateljev in znancev. I .Mali. zelo zamimivi go.ipod rz Langemfurta je našel povsod odprta vrata. Ne «anrma4a trn Toma. se mladi gospodje niso nov manj vrtili okoli Ur-j^fce. V kratkem /»ta poslala -v dru»>i oba najpriljubtjenCj&a dm-i'*bnik». 1 (Dalje prihodnji«.) » rega bi bilo razvidno, kaj jo je gnalo !v smrt. Škof Ucellini v pregnanstvi. Kotorski škof Ucellini se je te dni nastanil v svojem rodnem kraju n>a otoku Ivopudu. kjer bo ostal dalje časa. Po informacijah iz poučenih krogov so višje cerkvene oblaMi zahtevale od t«kofa, da zapusti Kot or. ker niso bile zadovoljne z njegovim patriotskim postopanjem v zadnjem -času. Škofa Uoehlinija je zadela usoda pregnanca. tokrat že drugič. Že v ča-.su a vstro-ogr.ske -monarhije je moral zapustiti Kotor in se nastaniti na Lop udu. Nezakonskega otroka dala psu. Milka Husejnovič. iz vasi Todo-dorovo blizu Bihača. živi že od o-troških le.t v težkih razmerah. svoj vohunski oddelek. V Mandžuriji je odvrnilo pogumno dekle od japonskih čet marsikatero nevarnost. Jošika zna izborilo jahati in streljati tudi s strojnico. Hodi \edno v moški obleki, tako da se ne razlikuje mnogo od vojakov. Eno največjih njenih junaštev je bila rešitev žene bivšega kitajskega cesarja Puva. zdaj upravitelja Mandžurije. Na begu pred kitajskimi četami in Tjensina v Port Artur se cesarica ni mogla več rešiti in bila je v nevarnosti, da jo Kitajci ujamejo. Jošika Kavašima >e je baš mudila v teh krajih na povelje načelnika japonskega vohunskega oddelka polkovnika Ita-gakija; preoblekla se je v šoferja in odpeljala c sarico v taksiju. — Med potjo sta zašli v hud ogenj kitajskih strojnic; kitajski vojaki so. večkrat zadržali njun avto. vendar se je pa energični in pogumni Jošiki posrečilo pri pel jat i cesarico na varno. Kitajska vlada je razpirala na njeno glavo bogato na -grado. revolver ika. tako je bila v Detlroitu umorjena >u nir.-rezena 301etna ločena žena Jobo- 10. novembra: Rotterdam v Boulogne nerengaria v Cherbourg 11. novembra: Milwaukee v Hamburg Rex v Genoa Champlain v Havre k 15. novembra: Pres. Roosevelt v Havre St. Louis v Hamburg Majestic v Cherbourg 17. novembra: St^.tendam v Boulogne Paris v Havre 18. novembra: Augustus v Genoa 22- rcvembra: Deutschland v Hamburg Washington v Havre 25. novembra: Eurupa v Bremen • Veendam v Boulogne Conte di Savoia v Genoa lie de France v liavr* 29. novembra: New York v Hamburg Pres. Harding v Havre Bt'ivngnrla v i'betbourg I 2. decembra: Volendam v Boulogne Vulcania v Trst Ch;-mplain v Havre 6. decembra: Bremon v Bremen .Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Havr» 9. decembra: Re* v Genoa Majestic v Cherbourg Žrtev krvoločnega zločinca so j 12- decembra: St. Louis v Hamburg da je videl, kaj je hotel njegov predstojnik storiti. Nikomur ni te- spoznaIi p() odt s h pnjt6v. ker je S ga povedal, ker se je bal, da bi iz- mr,H opraviti s po|iejj(K ko jt. pri_ j 13 dec gubil službo. Namestu da b, sel z Ja (] i..ti iz Kanade v Ame-' denarjem naravnost v banko, . riko. Odsekane roke in noge so na-! odšel s svojim predstojnikom, ki, m oh echti za mestom p()pcija je gotovo vedel, da ima fant pri sebi 000,000 lejev. Policija je takoj zbrala podatk" o Andruffu in zvedela, da mu je domneva, da so bili odsekani udje vrženi iz avtomobila med vožnjo. Na eni reki so >e s|K>znali sledovi decembra: Roosevelt v ll-ivr* 14. decembra: 1'aris v Havre 15. decembra: B«»rotiuaria v Clierliourg Kuropa v Bremen C«>nto dj Sr yoia v Genoa 20. decembra: Washington v Havre Hamburg o Andruffu in zvedela, aa mu strela. Jobova je bila preti štirimi! H"'»burR v Hambu zmanjkalo tistega dne. ko je Ma- ,eti p()roč na y nekim delavcem decembra: ryanski izg'nil. v blagajni 500.000; lIsii:žbenim pr; Fordn. Sosedi S() 1 O'ympie v Cher , . »» . • .1 _w_i ' S»7. decembra: bourjr lejev. Potem je pa takoj plačal slišali, da se mož zvečer pred tra- I :Jk).000 lejev. ostanek je pa hotel ffi-no fcnino smrtjX) prepirai položiti v blagajno čer nekaj dni. Za Božič 27. decembra: New York v Hamburg Premen v Bremen Pres. Harding v Havre t njo. Njen trup je našla policija 31. decembra: Policija pra je aretirala. Mož je od- , ggje -(V nekaj dn; j Penniand v Havre ločno tajil, da bi bil v kakršnikoli | ________________________ zvezi z Marvanskim. Policija mu pa ni vdrjela in pregledala je blagajno v njegovi p:sarni. kjer je našla nad en milijon lejev. o katerih Andruff ni mogel povedati, kje jih je dobil. Trdo so ga prijeli in" končno je priznal, da je izvabil Marvanskega na povratku iz banke v sobo svoje zaročenke, ki je bila na počitnicah, in tam ga je u-strelil. Po umoru je pobral aktovko z denarjem in odšel. Popoldne in zvečer se je »zabaval s prijatelji. Šele drugi dan popoldne se je vrnil v nevestino stanovanje, kjer je zavlekel truplo svoje žrtve v klet in ga zakopal. Potem je umil krvava tla in jih namazal z vo- Potujte v S.ovenijo preko Havre z našimi osebno vodenimi iz!eti na modernem ekspresnem parnžku — "ILE DE FRANCE" 25. NOVEMBRA b 16. DECEMBRA ALI NA KRASNEM NOVEM PARNIKU "CHAM PLAIN'r 2. DECEMBRA ČISTE, MODERNE KABINE DOBRA SLUŽBA NIZKE CENE ZA VSE DELE SLOVENIJE Za pojasnila in karte vprašajte pri — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY E L B U R TRAV 216 WEST 18th STREET E A U NEW YORK, N. FRENCH LINE DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, - zabave OGLAŠUJ TE "GLAS NARODA" t>« Sta umo Tti. članstvo, pač pu ni Slorand i Tail okottd, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ... .M t ... SKUPNA ... POTOVANJA v • • m cene vožnji: BOZlCNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUROPA--------15. DECEMBRA BERENGARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE-----16. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York* N. Y. IzJugo slavije.